Leto LXJL št. t| L}M\mnt sobota t, Uht—rfr lf37 popoldne, izvzemat nedelje In praznike. — inserati do 30 petit a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit Din 4.— Popust po dogovoru, inseratm davek posebej — »Slovenski Narocu velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. ft. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MKSTO, LmU^u^a c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva unea 1, telefon it. do; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENTCSB: Ob kotod^m 101 Poštna Hranilnica v Ljubljani št. 10 351 Po milanskem sestanku Rttždi Arasa in Ciana: Na poti do zbližanja z Italijo Turški zunanji minister Ruždi Aras je podrobno obvestil jugoslovenskega predsednika vlade o svojih razgovorih v Milanu, ki se tičejo tudi Jugoslavije — Italija je po pisanju listov pripravljena stopiti z Jugoslavijo v najtesnejše gospodarske od noša je Beograd, 6. februarja, r. Na povratku iz Milana, kjer je imel raegovore z rtalijanskim zunanjim ministrom Cia-ram, se je turški zunanji minister Ru-ždi Aras včeraj ustavil v Beogradu, kjer je imel dopoldne in popoldne razgovore z ministrskim predsednikom in zunanjim niHUStrom dr. Stojadinovićeni, Razpravljala sta o vseh aktualnih mednarodnih problemih zlasti pa o vprašanjih, ki se nanašajo na Balkan in o katerih bo govora tudi na skorajšnji konferenci stalnega sveta zunanjih ministrov držav Balkanske zveze, ki Se sestane 16. t. m. v Atenah. Turški zunanji minister Ruždi Aras je dr. Stojadi-Dovića obširno obvestil o svojih razgovorih z italijanskim zunanjim ministrom. Posebej sta obravnavala stališče Italije glede vseh vprašanj, katerih ureditev Smatra Balkanska zveza za skupno zadevo in ki jih je Ruždi Aras načel pri razgovorih v Milanu kot dosedanji predsednik Balkanske zveze. Razen tega sta obravnavala tudi vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu Društva narodov. Dt. Ruždi Aras In dr. Sfojadinović sta ugotovila zelo ugoden razvoj razmerja obeh držav do Velike Britanije in sla z zadovoljstvom pozdravila angleško - italijanski sredozemski sporazum, kakor tudi dejstvo, da se v zadnjem času zelo občuti prijateljsko zbližan je v vzajemnem razmerju Italije do Turčije in Jugoslavije in preko tega tudi do drugih balkanskih držav. Dr. Milan Sto jadi novic je izrekel dr. Ruždi ju Arasu svoje zadovoljstvo, ker se je dosegel sporazum med Francijo in Turčijo o aleksandreiskem sandžaku. Tako je turška vlada dosegla nasproti Franciji veliko sklad je razmerja, kakršno je vedno obstojalo med Jugoslavijo in prijateljsko francosko republiko. Dr. Ruždi Aras in dr. Stojadinovič sia na koncu svojega razgovora prišla glede na bližajoči se sestanek sveta Balkanske zveze v Atenah do ugotovitve, da se bo rudi pri tej priložnosti ponovno pokazalo popolno soglasje in solidarnost vseh štirih balkanskih držav v vseh vprašanjih, ki jih zanimajo. Turški zunanji minister Faildi Aras je davi nadaljeval svojo pot v Ankaro. V Moskvi mir in red Alarmantne vesti o revoluciji so se izkazale za docela izmišljene PARIZ, 6. februarja, r. Včeraj so neka tere časopisne agencije, ki so v službi nemške protiruske propagande, razširile vesti da je v Rusiji izbruhnila revolucija. (Po poroCi-lih agencije A vale smo objavili krarko vest o tem rudi mi. Op. ur.) Te vesti so seveda zbudile veliko zanimanje, izkazalo pa se je, da so docela neosnovane. Redakcije vseh velikih evropskih listov, ki imaju v Moskvi svoje poročevalce, so v teku včerajšnjega dne in v teku minile noči ponovno govorile z Moskvo, toda tam o kakem uporu, še manj pa o kakem vojnem pohodu generala Voro>ilova ni nič znano. Dopisnik »Ractio-centrale« se je obrnil tudi na komisariat za zunanje zadeve v Moskvi, kjer so mu izjavili, da smatra sovjetska vlada, da bi bilo pod častjo Rusije, če bi take izmišljotine« kojih neresnost in tendenca ie naravnost otipljiva, še posebej demantirali. Prav tako moskovski kro^i niti ne mislijo na to. da bi r agirali na verzije, ki se zadnje dni širijo v inozemskem tisku o tem, da so nastali »pori med Stalinom in vrhovnim poveljnikom ruske vojske Vorošilovim. Tudi ne misl-jo zavračati vesti o tem- da 1k> komisar za zunanje zadeve Litvinov odstavljen, ker da je prišel v nemilost. Dopisnik Radio-centrale je rudi ugotovil, da so popolnoma brez podlage vesti o aretaciji žene Litvino-va in vdove Lenina gospe Krupskajo. Obe sta svobodni in se mirno sprehajata po Moskvi. Končno ugotavlja »Radiocentrala«. da nudita Moskva in vsa Sovjetska Rusija popolnoma normalno lice in ni nikjer opaziti nrčesar, kar hi dalo sklepati na kake posebne dogodke. Niti na Kremlju. kjer je sedež sovfctskc vlade in kjer stanuje Sta- lin, niti kje drugod niso bile postavljene posebne straže, niti i/dani kaki drugi ukrepi, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi res Vorosilov na čelu vojske korakal proti Moskvi, da zasede Krenil j Nasprotno, maršal VoroSilov. k: se je mudil več dni na inspekciji v Leningradu, se je včeraj vrnil v Moskvo in je imel s Stalinom dolge razgovore. Reuterjev demanti Ix>ndon, 6. febr. AA, Havas: Ravnatelj Reuterja je govoril snoči telefonsko z nekim tujim opazovalcem v Moskvi, Iz tega razgovora se mora z^klj-učiti naslednje:. 1. Stalin in Vorosilov sta odlična prir jatelja in med njima ni niti najmanjših nasprotij. 2. Zdi se, da je izmišljena vest, ki je trdila, da je bilo v Moskvi aretiranih 25 višjih oficirjev, češ, da so vohunili, vendar pa je res, da se pripravlja več drugih procesov proti nekim častnikom in proti generalu Putni, ki je zaprt. 3. Popolnoma neverjetna je vest. da bi bili zaprti žene in otroci onih IS obsojencev, ki so bili ustreljeui. Videl je Radokovo hčerko, kako hodi mirno v šolo. 4. Popolnoma izmišljena .je vest, da bi bilo v Rusiji prišlo do neredov, ker je znano, da od leta 1927 v Rusiji ni več opozicije proti re?'mu ;n je država vsa za Stalinom in njegovo vlado 30 milijard deficita v Franci?! Izjava finančnega ministra PARIZ. 6. februarja, br. Finančni minister Auriol je popoldne v spodnji zbornici podal obširno poročilo o finančnem položaju Francije. Med drugim je izjavi!, da znaša primanjkljaj v tekočem proračunskem letu 30 milijard frankov. To pa ni krivda sedanje vlade Ijudsek fronte, marveč je to v prvi vrsti posledica splošne gospodarske krize in posledica dejstev, da so se morali za državno obrambo zagotoviti izredno visoki krediti. Vrhu tega je sedanja vlada prevzela od svojih predhodnih vlad državne finance v skrajno obupnem stanju. V takih prilikah je bilo nemogoče, financirati velike vojaške kredite brez izrednih kreditov. Finančni minister je v svojem govoru ostro kritfriral stališče francoskega velekapitala, ki še vedno z nezaupanjem spemlja delo sedanje vlade. V ostalem je naglasil. da bo vlada nadtljevala svojo borbo proti draginji in da bo tudi v bodoče izvajala velikopotezna javna investicijska dela. Izrazil je upanje, da bodo vlado pri tem podpirale vse stranke. V debato bo najbrže posegel tudi ministrski predsednik Leon Blum. V vladnih krogih napovedujejo, da bo podal važne izjave o rmančni politiki svoje vlade. PARIZ. 6. febr. br. izjava, finančnega ministra Auriola v poslanski zbornici, da znaša primanjkljaj v državnem gospodarstvu 30 milijard, je izvala na pariški borzi veliko reakcijo. Državna renta in drugi državni vrednostni papirji so zelo popustili. V pariških finančnih krogih zatrjujejo, da namerava vlada najeti na londonskem trgu novo posojilo v višini 8 milijard frankov. V tem pogledu r»o že v teku pogajanja / neko an-gloŠko-nizozemsko finančno skupim), ki je pripravljena dar' zahtevano posojilo, vendar pi le pod pogojem, da prevzame jamstvo tudi *;.gleška vlada. Angleška vlada pa j3 to zaenkra* odklonila, ker smatra, da Franciji taka garancija ni potrebna. C:im bo to posojilo sklenjeno, bo francoska vlada razpisala večje notranje posojilo, ki pa bo služilo izključno za velika investicijska in javna dela. VALENCIJA, 6. febr. AA. Havas: Semkaj je prispel abesinski princ Gehvet, sin rasa Imruja. ki se je najdalje boril proti Italijanom v Abesiniji. Princ Gehvat je izjavil da je prišel v Španijo, da se v*pKi za češkoslovaško prvenstvo je lani zmagal Vrana. Letos si je Berauer za kombinacijo priboril z zmago v teku 240 točk. sledi inu Vrana z 210 točkami. Vrstni red slovanskega prvenstva v norveški kombinaciji eš ni bil objavljen, gotovo je le- da po točkah vodi Vrana pred Si-munkom. Žernvo in Jakopičem Albinom. Ostala dva češka tekmovalca za kombinacijo nam nista znana, enako naša. verjetno je pa. da zastopata nase barve še šramel ki Klančnik Gregor. Tekme v skokih za kombinacijo bodo danes ob 13. na skakalnici generala Rastislava Stefaneka, ki je v zelo dobrem stanju. Tekmovanje se bo zaključilo jutri s solo-skok i na veliki skakalnici, na kateri je v četrtek popoldne dosegel Palme od (HD\V) rekordni skok 72 m, si je pa pri tem zvil nogo. Vsi naši skakači so skakali preko 60 m, vendar sta si dva zaradi juž nega snega 3% domače pe£iH&i: Verufmo v Jugoslavijo! Ko je izbruhnila b:tlk;in-ka vojna, smo vsi Jugosloveni. ra*ni Jiijr* sloveni, — w^ bimo to besedo v uajsirserr. smislu, — *u-tili, da je napo«'U usodi't trenutek za naš narod kot celino. V dušah na« \seh se je dvignila mala Srbija do vloge zgodovinskega velikega l*ijeittotiLa, a pio.i našimi očmi je zbijala *iika mladega kraljevtea na belem konju. Ko je bukuila svetovma vojna, suju čutili vsi Jugoslaveni po dn41, srcu, zemlji in krvi. da se bije odločilni in zadnji boj za življenje naroda, ki ztvi na prostranimi ozemlju od Triglava do Balkana, žvenket on>.lja nezlomljive srbske \ oj«*ke, črnogorskih vitezov m leg¥ r ba in mukah za nas je AlekHandci Kara; »rgj'vić postal naš tovariš, naš prijat ij, naš vodja, zakaj izrac kralj je /a rii-s v teh težkih dneh bfl preslab in i m. •!>.:; i a k-n. Mi smo tudi sedaj, \o po 20 v knjigi dovine vpisano in uipisano! Mnogo je ki tako gotovo, kakor verujemo v Boga. verujemo v Jugoslavijo kot njegovo delo Važne določbe ftnanene^u finančni odbor Narodne skup^ome bs v kratkem dovršil svoje deta. ^-n^njtr ojm je razpravljal o proračunu nunjstraSev m* šume in rudnike ter za pudto ki bnuj^v. Morda že tekom tega tedna pa prične že l razpravo o finančnem zakonu. K tema zakonu je vlada predluzda celo vznto dopolnilnih določb. Najvažnejša med njimi »o: t astink: in vojaški uradniki srbske in črnogorske vojake, ki so v pokojen L, ae pre-vedo na pokojnine, določene z zakonom nt leta 1933. in sicer na podlagi »^-er-n o narodnem priznanju onim, ki imajo nukh ge za domovino. Posebno važen je aonandinati, ki poobia sča ministra notranjih del, da mne lajamoo od § 6. zakona o občinah v roku 0 po uveljavljen ju finančnega zakona z bo združevati občine, snovati nove občAoe. izločevati posamezne kraje iz eoe obotne in jih združevati z drugo občino. § 85. na-kona o občinah se dodaje odstavek: »Občinski uslužbenec bo odpuščen iz siuzht-. ako to radi važnih državnih interesov zahtevajo državne oblasti. Ako si je uatazhe nec pridobil pravico do pokojnine, te pravice ne izgubi. »Končno se pooMađča mi nlster notranjih del, da sme Iz posameznih s rezov izločevati občine in jih priključevati drugim srezom, ako to zahtevajo važni hi upravičeni interesi gospodarskega značaja dotične ga sreza ali občine. — Na vidika so torej nove komasacije iibfln m s rezov, Id so na dnevnem redu že ed leta 19SS. Sorzna poročila. Čarih. 6- februarja. Beograd la—. Pari-/. A>.36T» Lontlon 21.415, New York 4»7.75. BruBolj 73.«"». Milan 2S.—, AnMterdam 39 fti BerliTi 176.05, Dvaaj 78.50 — 81 .«0 Praeri 15.26. \ aržava i^KkaraMa SJf> Posta«! in ostani ilmn Stran 2 >S 1,0VENSKI HIlROD«. aobeta. *. februarja MST, Stev. 29 Spomeniki naše kulturi preteklosti Zanimivo predavanje dr. Frana Steleta v L univerzi Izubijana, 6. februarja. V mali dvorani filliamionije je bilo v aredo zvečer zanimivo predavanje, ki ga je imel konzervator našega muzeja in umetnostni zgodovinar, izdajatelj Monumenta ar tis akrvenicae dr. Fr. Štele, Občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, kar je dokazovalo veliko zanimanje za predavanje, ki je zaslužilo veliko pozornost, ker ja obravnavalo odlomek iz umetnostne zgodovine: apomenike nače kulturne prete klesti, ki je pri nas šele po vojni dobila do stojno mesto. Uvodoma je ugledni predavatelj poudaril, da predstavlja danes slovensko slikarstvo po četrtstoletnem sistematičnem raziskav an ju ki je zanj pobudo dunajske umetnostna zgodovinska stolica že pokojnega pro fesorja dr. Maksa Dvoraka, ki se je vršilo najprej pod nadzorstvom Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju, od leta 1913. dalje pa deželnega konzervatorskoga, pozneje spomeniškega urada oz. sedaj Bano vinskega spomeniškega referata v Ljubljani, materijal, ki se zanj zanima mednarodna znanost pa tudi doma zanimanje za njegove spomenike neprestano zase. Predavatelj je nato podal kronološki pregled in rezultate teh raziskavanj. Dr. Štele se je oprijel raziskovanja naših spomenikov na pobudo Dvoraka, ko je obdelal gotske freske na Kranjskem v disertaciji L. 1910. Zanimivo je, da takrat tem, v malem številu znanim spomenikom nihče ni pripisoval kake večje znanstvene vredno sti. Danes priča zgodovina raziskavanja srednjeveškega slikarstva v Sloveniji zelo zgovorno o tem, Itako je ta stroka napredovala in si ustvarila v borbi z gradivom svoje metode in ugled. Ko se je delo pri nas pričelo jc obstajalo v literaturi samo nekaj opisov spomenikov iz roke J. Dostala, M. Sitarja, J. Mun-tuanija, J. Frunketa, edini, ki je bil pregledal to gradivo z nekoliko šii-šega vidika je bil Korošec Paul Hauser, ki je tudi opisal do takrat malo znano delo Janeza Ljubljanskega, O kakšnih medsebojnih raz merjih med kranjskimi spomeniki, še manj njih širših zvezah, razen po napisih izpričane odvisnosti Janeza Ljubljanskega od koroškega slikarstva Še nismo vedeli. Časovno se je znano gradivo raztezalo od srede 14. stoletja do prvih desetletij 16. stoletja, a je pri tem po svojem enotnem izrazu preveč pritegovala pozornost velika skupina srede 15. stoletja z Janezom Ljubljanskim, Mačami, Krtino in sv. Miklavžem nad Ihanom, da bi bilo mogoče oceniti že tudi ostalo gradivo. Od leta 1910. dalje so se odkritja začela naglo množiti po zaslugi akad. slikarja M. Stemena. Najvažnejše pridobitve zadnjega desetletja pred svetovno vojno so bile pri podiranju stare cerkve na Bledu odkrite freske, freske v Bodeščah. v Žirovnici in med deli, žal, po večini uničene tri različne vrste fresk v podružnici sv. Nikolaja v £ixžem berku. Velepomembna je bila 1. 1911 odstranitev preslikav iz srede 19. stoletja na freskah pri sv. Primožu, ki so dobile v velikem delu nazaj .svoj prvotni sijaj. To uspelo delo je močno utrdilo ime restavratorja M. Sternena med strokovnjaki. Med svetovno vojno je do konca 1. 1919. to delo počivalo. Takoj po 1. 1920 pa se je začelo nadaljevati delo na širši podlagi, ker je urad objel odslej vse slovensko ozemlje. V naslednjih letih so bili preiskani štajerski spomeniki, prekmurski spomeniki, primorski in slovenjebeneški ter končno v zadnjih letih spomeniki na Koroškem. Studij slovenskega gradiva postaja vse ožje povezan s študijem istega gradiva v Avstriji, v srednji Evropi sploh, na Madjarskem in v sosednji severni Italiji. Med zanimivejšimi odkritji je predavatelj navedel po letih odkritja naslednje spomenike, ki jih je podrobno po njihovi važnosti vsakega posebej opisal: freske v prezbiteriju cerkve sv. Ožbalta na Jezerskem, freske Janeza Ljubljanskega v cerkvi na Muljavi, freske na Kamenem vrhu, zanimiv ciklus fresk v Ladji pri Medvodah, v cerkvi v Vrzdeuem pri Horjulu, znameniti celjski strop, slikan v stari grofiji v Celju, ki je največji spomenik novih teženj v slovenskem slikarstvu na prehodu v 17. stoletje. Po tehniški strani predstavlja to delo enega viškov povojnega spomeniškega varstva v Jugoslaviji. Preske iz 1. 1526. v cerkvi Marija Gradec pri Laškem, freske peterih različnih mojstrov iz 14. stoletja v Prekmurju. freske v bivšem dominikanskem samostanu v Ptuju Iz 14. stoletja, freske na fasadi cerkve v Stari Fužini, krilni oltar, Id se je do 1930 nahajal v župni cerkvi v Ptuju, pa so ga sedaj očistili in preslikali; tri freske v Vitanju; pozornost so vzbudile freske v minoritski cerkvi v Ptuju, slika iz groba vstajajoče-ga Kristusa na starejši plasti v župni cerkvi v Oelju, freske na obokih župne cerkve v škof ji loki, župne cerkve v Mengšu, slike prezbiterija sv. Ožbalta v škof ji Loki: skupina fresk Mače Kristina pa je dobila važno dopolnilo v krasnih freskah v prezbiteriju v Podzidu pri Trojanah. Zdaj so znane tudi freske v kočevskem Hinterbergu, ostanki fresk v cerkvi v Višnjah. Leto 1934. je bilo leto raznih odkritij. V ladji kranjske župne cerkve so odkrili dve vrsti dekorativnih fresk iz konca 15 stol., freske v cerkvi v Sopotnici in pri sv. Lovrencu nad škofjo loko. Važna so bila dalje odkritja v župni cerkvi v Celju, v Crngrobu, ki daje važen ključ v študiju slovenskega gradiva, v Stični v križnem hodniku samostana, na Jamniku slikarija prezbiterija, ki po svoje dopolnjuje podobo o poznem razcvetu gotskega idealizma na Gorenjskem. Izredne kulturne in geo-graske važnosti pa je bilo sicer malopo-merabno odkritje pod zvonikom župne cerkve v šmartnu ob Paki. Na kraju je dr. Štele poudaril uspehe raziskavanj. ki so pokazali, da se je število odkritih spomenikov pomnožilo trikratno od leta 1910., ko jih je bilo približno samo 40 pomembnejših in sicer ležečih samo na kranjskem ozemlju. Raziskavanje se je raz širilo na ves slovenski etnografski teritorij, tako da razpolagamo danes s strnjeno vrsto spomenikov za dobo tristo let od srede 13. stol. dalje. Razvoj slikarstva je zdaj pri nas znan od romanske do rene- sansne stopnje v vseh svojih —Imlmili Danes vemo, da so se vplivi menjavali: viri nase slikarske kulture leže severno, se- vero zapadno in zapadno od Slovenije, ki je po svojem položaju zadnje vozlišč« pred vrati Balkana. Studij našega izrazito pro-vincialnega slikarstva je potreboval posebnih metod. Ljubljana je kot provinciaino umetnost- od konca srednjega veka vidno pridobivala ufflsd, dokler se deseta v baroku iminisj poleg Gradca srn ovoje sosedne deželo na Joga m Jugoisliortii najvažnejšega posfOUiilUa srednje evropske in beneške baiponu umetnosti. Hrvatski kulturni lajiiknlesi MatoseviČ Je jasno spoznal, da v tem testi v Zagrebu skoraj ni bilo boljšega minerskega izdelka, ki ga ne bi MU izdrilan Kranjci, tako da govori o poplavi nemških mojstrov na Hrvatskem. Svoje predavanje je predavatelj zaključil z upanjem, da bodo nova odkritja to stroko ni i lika i nuja še bistveno izpopolnila in da bodo nove znanstvene moči nesle še bolj uspešna metodična sredstva in znanje o naši kulturni preteklosti prav s pomočjo tega gradiva bistveno poglobila. Predavanje konservatorja dr. Prana Steleta je bilo s strani občinstva deležno toplega priznanja. Kako žive lesarski pomočniki Delavska organizacija M morala priti na dan z imeni nesolidnih podjetij Ljubljana, 6. februarja Za delovne razmere mesarskih pomočnikov v Ljubljani je zadnje Čase zanimanje tudi v javnosti, odkar smo poročali, da se je začelo mezdno gibanje v mesarski stroki. Konzumenti se nekoliko boje, da se bo podražilo meso po sklenitvi pogodbe in je zdaj še težko napovedovati, kako se bo razvil mezdni boj. Nedavno smo poročali, kako žive mesarski pomočniki v Ljubljani. Zaradi tega so se nekatera podjetja čutila prizadeta, češ, da ne smemo posploševati, kakor da so v vseh obratih enake razmere. Da bi javnost dobila čim pravilnejšo sliko o delovnih razmerah v ljubljanskih mesarskih podjetjih, smo se obrnili na vodilno podjetje mesarske stroke, tvrdko Slamič, kjer smo dobili nekaj zanimivih podatkov. Tvrdka Slamič zaposluje nad 20 mesarskih pomočnikov, ki baje niso organizirani v nobeni strokovni organizaciji. Podjetje ima zaposlenega samo enega vajenca, čeprav bi jih smelo zaposliti več. Predvsem nas je zanimalo, ali je delavstvo zaposleno pri nadurnem delu, kakor so baje mesarski pomočniki pri nekaterih ljubljanskih podjetjih. Zastopnik podjetja je izjavil, da so mesarski pomočniki pri njih zaposleni v obratu le predpisani delovni čas, 10 ur na dan, odnosno 6 do 8 ur na klavnici. Poleti je delavstvo zaposleno od 5.—11. ter ima vse popoldne povsem prosto za kopanje. Poročevalec se je zanimal, ali nekatera podjetja res greše glede delovnega Časa. Zvedel je, da pri nekaterih podjetjih pomočniki morajo vstajati že ob 4. Dopoldne so zaposleni na klavnici in v mesnici, popoldne jim pa mojster da delo »za spremembo- na polju. Zvečer jih čaka zopet dovolj dela doma in ni pretirano, Če kdo trdi, da so zaposleni po 16 ur na dan. Nad hrano se Slamičevo delavstvo nc pritožuje, saj jo prejema po petkrat na dan in res dobro. Tudi mezde ima mnogo višje kakor pomočniki pri manjših podjetjih. Pozanimali smo se pri nekaterih pomočnikih, kakšno hrano imajo pri drugih manjših podjetjih. Nekateri so zelo tožili, češ. da prejemajo pogosto mesno hrano iz mesnih ostankov, ki so že večkrat pokvarjeni in da je njihova hrana tako enolična, da je ne morejo prenašati ter so raje lačni. Pri nekaterih podjetjih tudi zelo greše zaradi vajencev, ki jih zaposlujejo več, kakor bi jih smeli. Da bi pa ne trpela druga solidna podjetja na ugledu in zaradi nelojalne konkurence, kakor tudi, da bi se izboljšal socijalni položaj živilskega delavstva, bi bilo treba, da bi delavska organizacija prišla na dan z imeni vseh nesolidnih podjetij. To stališče zastopajo ljubljanska solidna podjetja. Po njihovem mnenju se je treba v resnici zavzeti za socijalno zaščito mesarskih pomočnikov, zlasti mlajših, ki po pomočniškem izpitu navadno ne dobe d€la. Nekateri podjetniki namreč odpuščajo pomočnike takoj, ko jim preteče vajenska doba ter obidejo paragraf, ki to prepoveduje. Pomočnik, ki se je komaj izučil, ne dobi zaposlenja pri drugem mojstru, saj se ga povsod otepajo, češ, če bi bil sposoben, bi te mojster, ki si se pri njem izučil, ne odpustil. Prav tako so pomočniki potrebni socijalne zaščite po kolektivni pogodbi, ker nimajo starostnega zavarovanja; star mesarski pomočnik ni dolgo sposoben za delo, ker ni več dovolj okreten, vsak pomočnik se pa tudi ne more osamosvojiti. Pri Sla-miču je zaposlenih toliko pomočnikov, da lahko podjetje sklene z njimi kolektivno pogodbo, veljavno samo za njegov obrat. Do sklenitve te pogodbe bo baje kmalu prišlo. Menda se sklenitvi kolektivne pogodbe ne bodo upirala tudi druga uvidevna podjetja. Večja podjetja priznavajo, da je sklenitev kolektivne pogodbe potrebna in upanje je, da bo prišlo v tem pogledu do sporazuma med večino podjetij ter da se ne bo zaostril spor zaradi mezdnega vprašanja med mojstri in pomočniki. V živilski stroki pri nas bi pa bilo treba Še marsikaj izpopolniti, zlasti glede trga, ne le v odnosih med mojstri in pomočniki, kakor mislijo nekateri podjetniki. Ta vprašanja pa zdaj niso tako aktualna kakor mezdno gibanje v mesarski stroki in o njih bomo imeli še večkrat priliko govoriti. Občni zbor društva 99šola in dom" članov ima društvo le še okrog 40 — Za predsednika je bil izvoljen dr. Lončar Ljubljana, 6. februarja. Suoči je uneiO društvo sšola in dom« na učiteljišču svoj občni zbor, pred katerim je učitelj g. Hreščak govoril o nekaterih važnih vzgojnih vprašanjih ter je s svojim predavanjem obenem očrt al program in nalogo društva. Predavatelj je obravnaval predvsem vprašanje vzgoje in pouka ter vpliva razmer, okolja in strukture družbe, zajednice na doraščajočo mladino. Prav nazorno je poslušalcem prikazal jedro problema, ki je tudi jedro krize vsega našega šolstva. Jedro je v tem, da šola še vedno samo poučuje, trenira mladino in ji vliva neke porcije najbolj osnovnih pojmov in dejstev, pa ne vzgaja mladine. Učenec ima lahko odlično v računanju, obenem je pa lahko slabo vzgojen, je nesocialen, nima Čuta za odgovornost, je brezobziren, malodušen, strahopeten, brez vztrajnosti in odpornosti, brez spoštovanja in človekoljubnosti, skratka nima vzgojenega značaja. Predavatelj je tudi povedal, zakaj družina dandanes ne more vzgajati otrok tako, kakor jih je nekoč vzgajala. Predvsem se mora danes ravno tako mati, kakor oče, boriti za vsakdanji kruh in ne utegne vrhu tega še svoje otroke vzgajati. Danes prepušča družina vzgojo Soli, Šola je pa Se vedno tako urejena, da samo poučuje. Odtod torej vsi konflikti, katerih končne žrtve so pa le otroci. Problem sodobne sole je v tem, da omeji pouk do dovoljene mere ter dobi tako časa za vzgojo mladine. Vzgoja to je oblikovanje značaja, je seveda težavnejša naloga za pedagoga kakor poučevanje. Predavatelj je s primeri pokazal, kako bi lahko tudi šola oblikovala značaje v takozvanih t razrednih za jedni-cah*. ki naj bi nadomestile vzgojno funkcijo družine. Ni se pa dotaknil problematike tega vprašanja, ki obstoja v tem, da je mogoča vzgoja In oblikovanje značaja z vrednotami in obratovalnimi dobrinami, ki pripadajo raznim nasprotujočim si političnim, verskim, socialnim in celo znanstvenim Idejam, nazorom in prepričanjem. Tako na primer ni vseeno ali se oblikuje značaj v verski toleranci aH ▼ verskem fanatizmu itd. Iz poročila tajnika, ki ga je preči tal g. Udovič, je bilo ugotovljeno, da se starši se ne zavedajo svojih dolžnosti in pravic pri sood ločevanju v vprašanjih vzejoje. razumevanje za naloge društva od te strani je vedno slabše. Društvo v Ljubljani skoraj že vegetira, d očim so društva v drugih mestih Slovenije mnogo bolj živa in delavna. .Blagajna je imela samo okoli 400 Din prometa, dočim ga je bilo pred 3 leti okoli 2000 Din. članov ima društvo le še okoli 40. G. dr. D. Lončar, ki je bil izvoljen za predsednika društva, je pojasnil, da se oruštvo zavzema za anglosaški sistem vzgoje in pouka, ki dopušča kar največ svooode in avtonomije šoli. V odbor in nadzorstvo so bili še izvoljeni Pavel Kreutzer, Ciril Dolenc, Brezar Štefka, Jagodic Vojko, Hreščak Alojz, Jerman Jakob, Jurca Franc, Iva Ogorelec, Šuštar Josipina, Miklavčič Fran, dr. Dušan Kraigher, Stanko Ana, Spindler Ana in ga Kraigherjeva. Jože Karlovšek: SlovensKi ornament Ljubljana, 6. februarja Ko je izdal svojo prvo knjigo o J Slovenr skem ornanierrtu«, v kateri je opisal njegov zgodovinskj razvoj, je Jože Karlovšek obljubil, da bo gla\mo grad.vo o našem narodnem ornamentu objavil v drugem delu svoje kaij'ige. Te dnj je ta napovedana druga knjiga, ki pa je celota zase. zžla in je zbudila razumljivo pozornost, saj Slovenci prav na tem polju n:m&mo še skoraj nobenega fclovstva. V svoji drugi knjigi, ki -jiia 04 ume4ou~ ških prilog, za katere je klišeje vzorno izdelala Jugografika, nam avtor pripoveduje, kako se je nas okras na posameznih snoveh in predmetih praktično uporabljal, in je g tem skoraj nehote opisal veo našo etnograf? sko umetnost. Oprani so tudi tisti umetnost ni Izdelki, ki imajo sicer bolj malo opramka z arnameotjko, a so vendar potrebni, da dobimo čim enotnejšo podobo o pravi ljudski umetnosti. Ker je poleg tega tudi na* ved enih več primerov, kako se uporablja, izkorišča in izpopolnjuje naš ornament v sodobnem umetnostnem obrtu, je avtor do« dal knjigi Podnaslov > Ljudski in obrtniSb izdelki«. V nossmpiisiib poglavjih je Jože Karlov* sok obdelal srednjeveške rokopise, lesene strope v cerkven, *chrte< oltarje, skrinje, preslice, »male kruhke*, pipe. panjake kone niče, ljudsko Podobaretvo, kožuhe, prtifke masne plašče, avbe. čipke, peče, papirnate prttfke, keramAo, steklo, tiskarsko umet nosi, pdrhe in stavbene okraske. Oprav del knjige izpopolnjujejo umetniške priloge, kJ do podrobnosti naaorno prikazujejo »rone motive, nageljne an zveoeoe oblike, rasne vrtnice, cvetne popke. rasHcne roeete in druge motive, ki so v nali narodni ornem on ttki najpogostejši. Lepe umetniške priloge izpopolnjujejo Wi nazorno pojasu j u jejo seveda tudi vas ostala poglavja optsanetft de« la njegove knjige, ki smo jih že navedi-Knjdga te dobf v vseh knjigarnah in velja samo 100 Din. Delo Joieta Karlovika. ki zasluži največjo pohvalo m priznanje. l>odo mogli pravilno oceniti sanu> strokovnjak., nedvosjpi pa je, da bi s\ posebno ta drug , pravkar iriišli del njegovega ^Slovenskega omamen, ta: morale nabavni vse ik>!e In podobne ustanove, a tudi e:cer vsi th*ti, ki znajo ceniti in iščejo lepoto samo v tistem, kar je res čisto naSe narodno m kar je ustvarila ljudska umetnost, zarad; česar nam mom biti tem bližje in dražje. Sokolski gledališki oder na Viču Vič, 5. februarja Sokoteki gledališki oder na Viču je poka« zal v letošnji sezoni svojo veliko delavnost in nam redno vsak mesec uprizori novo igro. Kot četrto predstavo nam je upuizord na svečnico na svojem odru nad vse zabavno veseloigro John Maiuiersj >Peg, srček moj v v režiji br. Rudija Marinčiča. Kljub raznim zaprekam in oviram nas: igralci niso izgu bdi idealizma ter posvečajo ves svoj prosu" čas dramski umetnosti. Hoditi večer za večerom k skušnjam in ee temeljito Pripravljati za nastop je re« krasen zgled sokolske pos žrtvoval nosti. Za trud naš b igralcev se je oddolžilo občinstvo s prav lepim posejani, tako da je bila dvorana skoro napolnjena. Veseloigra, ki je preplet on a s Prav posrečenimi dovtipi ter je zbudila pri občinstvu obrilo zabave in anreha, je tekla gladko, kar je gotovo zaeiuga vseh 'Igralcev m igralk, ki so vložili irmogo truda za njen popoln uspeh. Vse vloge so bile v fereoni« rokah. Mre. Chichester s Metke Vujo*«, stare pe* dantne dame je bja dovršeno Podana ter je ugajala tako v nastopu kakor v lepih m umerjenih kretnjah. Tudi njena toaleta jc močno povzdignil!a njen nastop. Ljubka je bila tudi Ethel. nj<-na hčerka s. Ide HagdinOr ve, k. se je v 6vojo vlogo pojK)l samo želimo, da bi v*8ki sokolski gledališka oder VTjtrajal na tej poti. —at. Kadar se utrga oblak« Maribor, 6. februarja Nedavno je bila v mariborskem gledali* šcu premiera Žigonove drame »Kadar so utrga oblake Premiero je mariborako gledališko občinstvo z zanimanjem pričakovalo, ker je bil Zigon nekaj časa profesor v Mariboru. Kljub tema, da je bila uprizorjen« drama njegovo prvo tovrstno delo, «e nam je predstavil kot nmo^o obetajoč dramatik m zlasti dober cnlrski pisatelj. >Kadar se utrga oblak« je drama- ki opitsu-je ždvljenjje in tragiko bogatega kmeta, gostil ničarja in vaškega šndustrijaka Kalana. Delo je živahno pisano i u zgrajeno na posrečenih odrskih efektih, kar je bil v glavnem tudi smoter pisatelja. Sicer je drama polna naključij in včasih e-Ivoraj noverjetnih zaplet-lja;cv, kar pa ni motilo predla ve, ki je bi la ves čas deležna pozornosti in nespornega kontakta gledalcev. Zanimivo je dejstvo, da vzporeja pisatelsj v tej drami prirodne elemente z glavnimi akterju, da, ineđtoma jem daje še celo prednosit. Zato pa je delo odrsko nadvse efektno in je s tem pisatelj dosegel svoj cilj- Tudi vsebina Žigonove drame je nad vt*e zanimiva. Bogat gostilničar Kalan si s podjetnostjo in skoraj pretirano vnemo kopiči bo gastvo ter pri tem ne izbira sreeksitev za dosego svojih ciljev. Zato ga njegovi so*»edje, grbasLi trgovec in kočar Amdrej ter vaški poštar sicer hinavsko spoštujejo, skrivaj pa sovražijo. Ko pa os prične rušHi njegova moč planejo vsi po njem in se vesoie njegove nesreče. Drugo pLat drame tvorijo osebnosti njegove mirne, zagrenjene žene, vedno veselega sina, ki je popolno nasprotje očeta in retjemke Lenke. Med tem ko so prvi akterji gospodarstva itn temnih naklepov, so slednji osebnosti, s katerim! se igra ljubezen, ki postane zanje usodna. In v tem je tudi bisitvo in vižeik te drame. Kalan ova žena je pred poroko ljubila kouarja Andreja. Mesec pred poroko jo je Andrej obiskal, da bi se od nje poslovil. Toda prav ta večer je bil za bodočo Kalanovo ženo usoden. Z Andrejem je zamosila. Ko je rodila sina, je bil Kalan vesel, ker je dobil naslednika. Zcoa pa je trpela! saj je vedela, da je sin Andrejev. Andreju se je kasneje rodila hčerka Lenka, ki jo vzame Kalan za rejenko. Toda med njegovim sinom in rejenko se vname mlada ljubezen, kar mudi mater, ker ve, da sta brat in sestra. Ko oče privoli v njuno zvezo, je vrhunec tragike, kajti mati je bila primorana razode-ti resnico. Prav tedaj je razsajal vihar, utrgal se )e oblak in narasla reka je odnesla žago ter elektrarno, ki je bila Kalanovo bogastvo. Njegova moi je zrušena.. Lenka skoči v potok, ko izve, da je Lojzetova sestra in zastor pade V6i sodelujoči igrale? so se z vel'ko lmbez-nijo posvetili vlogam. Skoraj ni mogoče raz- bssoveM med nJim t, vsi so zelo dobro podal' odrske bke. Odlična m povsem prepričo valna js bila Kalanova lena naie draiunk«1 prvakinje ge Kraljeve. Prikazala Je ljubečo mater v ljubesin zaronjeno n raaoi\irano Seno. Prav dobro je jodal enačaj in vse bistvo boge tega Kalana g. Pavle Kovic, lu je * tem ponovno poka/al. da ni le dober kreato komičnih, marveč tudj tragim.h odrskih 1 kov. V vlogi sina Lojzerta as je preprrfevr,!-razzirvel g. Nakrst. ki od predstavo do slave vedno bolj napreduje, tako da bo efa soma docola aabri*ana vrzel, ki je na*';i!a /41 odi^limi dramsk>ni igr.ilci. 1-v ve^ja tu / Lenko gdč. Branke kasbergerieva, Indi on;i je zadovoljivo prikaaala vihravo, toda naivno mladenka Poštar g. Košute fa W\ dobro ra mišljen, klepetu 1 a, pijančrk i'« humor v Ist; osebi. Med najboljše like te predstave c-gotovo tudi (iorinSkov Andrej, easlco ' je bM tudi grbasti trgovec g. Keš;on. Vse vsem: s prizadevrrosijo ;n ljubeznijo do so pripomogli, de je predstav« »elo dobro uspela. Tudi rešija g. Jožeta Kovica je bil a zadovoljiva in prav tako inscenacija bil zek> dober m Je upnt\ dn bo tli tudi pri reprizah. 1 0 esttiea KOLEDAR DANES: Sobota. 6. februarja katoličani: Doroteja JUTRI: Nedelja, 7. februarja katoln 1 Romuald DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Marysa ZKD: Princesa Marictta ob 14.15 v Matici KINO IDEAL: Peklenski otok KINO SLOGA: LTgrahljenje, matineja »Po vratek k »reči« ob 14.15 KINO UNION: Petrograjski slavček, mnr neja »Riviera ekspres« ob 14.15 KINO MOSTE: »Neprijatelj drtavc »t 1 »t 1-men« in »indijanska orveta« KINO ŠIŠKA: Carski sel Mornarska sekcija Jadranske straže druzab ni večer v restavraciji Slon ob 20 Soki>l H. nu^kcradni ples ob 20.30 v zini 17. družabni tvvtr Kluba primorskih akt* demikov ob 20 v Trgovskem domu »čar mesečne noči* ob 20 na Taboru ZelezniCarsk i ples <>h 20 v vrb k i dVorai hotela Metropol PRIREDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Vrtu je dekle (prt*mera) ZKD. Princesa Marictta ob 10.30 v Matiot KINO IDI AL: PetteNfcl Otok KINO SLOGA: Ugrabljcuje. iuaUacja »Po vratek k sreči« ob 11. dop. KINO UNION: Petrograjski sLavčok, mati neja »Riviera ekspres« ob 11. dop. KINO MOSTE: »Neprijatelj države *t. 1 « »G-men« in »Indijanska osvrta* KINO KSKA: Carski *e\ Otroški ringaraja ob 16 v Kazina Narodna galerija: vodstvo po kabinetu tujih mojstrov ob 11 Vodil bo g. Anton Stupica Akademija PJS na lil. dri. realni gimnaziji ob 16 v novem poslopju za Bežigradom Če*koslo\*enska Obec lutkovna predstava »Koze! mojstra Dretve« ob 16 ▼ N ir.-.d nem domu DF21RNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. ISftisea cesta 43. Trnkoczy ded. Mestni trg 4. m Ustar, £clcnburgova ulica 7. Iz Maribora — tri eda lisce. \ nedeljo ob 16, ur* po joldne uprizore Nu.v.('tvo kotnedi.o >0r< Zvečer gowiuje prunadona zagrcb&ke opere Anoina M4trovič0va v opereti >Baroo Trenk* — D>r. Bakovaky v M ar« horu. Vesraj po* I>oMne je nas nacionaini Maribor nadvse pr*_ orčno pozdravi starosto VSeeiBeaaetEC školske zveze dr- limkovskcga, k M je iz. Ljubljane preko Mard>ora vračal > i vaško- Na kolodvoru so mu pr. reda ab prihoda popokiant>kega brzoviaka nadveie pri" fcrden sprejem. Zbrali so se predstavniki ob. lasti, general lisenkovsti 1 *»f c ruk.m zbo" roea, štcviini Sokoli, zastopniki narodnih or^ psazacij in kullurnih društev ter valjka mno /.ica ostalega obcim^tva. Prvega slovanskega Sdkola je prnervno nagovoril starosta mar -borike t-okolske žuPv ^ dr. Go*Ml, nakar je zaigrala vojaSka godba euftkoak>va&ko himno. S jedil je govor visokega tzo-Aa, ki je poudarjal vrline nafta Sokolov. >kega pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zaradi nekih formatmosti je potecija proslavo prepovedala. Iz Kranja HOTEL »STARA POSTA« — KRANJ „PLES V MASKAH" SOBOTA. 6. FEBR. — VSTOPNINE NI ! Štev. 29 »SLOVENSKI NAROD«. 19VT. Strap 5 Za novo bolnico v Ljubljani i po novi, moderni bolnici, Id M slutila tudi kliničnim gvrfaam Ljubljana, 6. februarja Zivljenski zdravstveni interesi slovenskega naroda nam narekujejo, da znova opozorimo kraljevsko vlado na vprašanje centralne slovenske zdravstvene ustanove — obče državne bolnice v Ljubljani. Razmere, ki vladajo v tem zdravstvenem zavodu, ki vrši važno nalogo centralne bolnice za ves slovenski teritorij, so tako težke in nevzdržne, in se slabšajo iz dneva v dan, da predstavljajo veliko socialno nevarnost za Široke plasti slovenskega naroda. Zato morajo biti resen memento vsem onim, ki jim je naložena skrb za ljudsko zdravje, da je takojšnja od pomoč nujna in neodložljiva in da bi vsako odlašanje imelo nedogledne posledice za zdravstveno stanje slovenskega ljudstva. Sedanja obča državna bolnica v Ljubljani je bila zgrajena že pred 4 leti, kot drugorazreden zdravstveni zavod, namenjen zdravstvenim potrebam tedanje male Ljubljane in nje najbližje okolice. Naloga, ki ji je sedanja bolnica zadostno odgovarjala, kakor je zadostno odgovarjala zahtevam in potrebam tedanje medicine in higijene. Od tedaj se je ljubljanska bolnica le malo povečala in modernizirala, Čeprav so se njene naloge ogromno povečale in postale bistveno druge — važnejše. Ljubljana je v naši novi državi postala središče naroda, ki ima važno mesto v ustroju sedanje države, ln jI je pripadla tudi funkcija, da postane tudi v zdravstvenem pogledu center slovenskega teritorija. Nujna naloga državne zdravstvene politike je bila, da zgradi in opremi zdravstvene institucije v Ljubljani v taki meri, da bi v polni meri odgovarjale tem novim nalogam. Toda žal, moramo ugotoviti, da se to ni zgodilo in da stojimo Slovenci danes pred težkim dejstvom, da naša centralna slovenska bolnica v Ljubljani ne ustreza več na josnovnejšim zahtevam modeme medicine in da ne zadošča niti zdaleka zdravstvenim potrebam slovenskega ljudstva. Ugotoviti moramo, da ji je zaradi teh razmer onemogočeno vsako pravo znanstveno de- lo — in to zavodu, ki bi moral biti vzor modernega zdravstvenega zavoda in viden obraz visoke kulture in civilizacije Slovencev in Id mu je pripadla velika naloga, da bi postal v okviru ljubljanske univerze žarišče zdravniške vede. Naša dolžnost je, da kot predstavniki slovenskih zdravnikov, ki jim v prvi vrsti pripada naloga, da budno bdijo nad zdravjem ljudstva, da se sedaj obračamo na kraljevsko vlado in ji sporočimo enodušno zahtevo vse slovenske javnosti, da državna uprava preneha z dosedanjim zapostavljanjem slovenskih zdravstvenih interesov, ki je povzročilo, da so zaradi pomanjkanja potrebnih denarnih dotacij, nase zdravstvene institucije v razsulu, ter da se nemudoma reši dokončno težki bolnični problem Ljubljane, na edino možen in edino mogoč način z dograditvijo nove, moderne bolnice, opremljene in zgrajene tako, da bo v polni meri služila tudi kliničnim svrham. Vsaka druga rešitev tega vprašanja bi bila nezadostna in zato le provizorna, ki bi rešitev tega vprašanja le zavlekla ne pa dokončno rešila, ter jo moramo kot tako odkloniti. Le popolna, klinično urejena bolnica v Ljubljani, bi odgovarjala tako zdrav stvenim potrebam in kulturi slovenskega naroda, kakor tudi potrebam in zahtevam medicinske znanosti na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Zato predlagamo kraljevski vladi, da odobri potrebne kredite v znesku Din 500.000.—, že v okviru dižavnega proračuna za letol937/38, odnosno v okviru svojih amandmajev k proračunu, ki naj bi jih ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje uporabilo za pripravljalna dela za novo bolnico v Ljubljani. Nujnosti tega predloga ne utemeljujemo mi, saj je dovolj utemeljena v razmerah, ki vladajo v ljubljanski obči državni bolnici. V Ljubljani, dne 1. februarja 1937. Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice v Ljubljani Zdravniška zbornica v Ljubljani Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani. I"" Matineja Z. K. D. I Tonf Umska operetna senzacija z JEANETTE MAC D O N A L D i PRINCESA MARIETTA I NAPETO DEJANJE, BOŽANSKO PETJE IN GLASBA E Danes ob 14.15 in jutri (v nedeljo) ob 10.30 uri § V ELITNEM KINU MATICI g DOPOLNILNI PROGRAM CENE DIN 3.30 IN 5.50 Zet ustrelil taščo, svak razmesaril svaka Obravnava pred novomeškim sodiščem — Obtoženec France štukelj oproščen Novo mesto, b*. februarja V Dobrlflčah pri Črnomlju so bili v druži, ni posesttniee štukelj Katarine na dnevnem redu prepir«, ki so nastali med posestnico štukelj šarijo in njeni mednom Francem ter .-.r mi Skofljancem Vinkom ni njegovo ženo Angelo. Prepiri so postajah" pogostejši zlasti še, ko je &tukljeva pripravila svojega zeta ob posestvo, katero je na dražbi pozneje kupila sama. To je na Škof Danca delovalo porazno- Lani v soboto. 19. decembra sta bila doma sama štukelj Katarina jU njen 'JSletni sin France. Tedaj je nenadoma sto* pil v hišo zet štukljeve oborožen z revol" ver jem v eni roki, v drugi pa jc držal nož-Takoj Po vstopu v hiJo jc fcikofljanc Vinko zakiical prolj svoji tašcršlukljcvi: ; Kaj pa \endar mislitc in kaj mi hočete?«: V naslednjem trenutku je počil strel Krogla je k sreči zgrešila cilj in zadela okno, na katerem je razbila š Po- Videč, kaj namerava svak Vinko, je sin štukljeve Franc skočil na ix>moc evoji materd in se dejansko lotil svojega svaka. Zgrabil ga je za roke in ga tako hotel vreai iz hiše, dočim je njegova mati skotila v vežo po sekiro, ki pa jo je Skotljancc se pravočasno iztrgal iz tašči nili rok. Med razburljivim ruvanjem s svojim svas kom Francetom se jc končno Škofljancu po-.-rečilo osvoboditi des.no roko in Francetovega železnega prjjcma v toliko, da je jz re-volerja oddal proti svoji taS& Je en strel. l>ruga krogla je zadela štukljevo. ki je kriicnila: >UstrelH me jek. štukelj Kataris ne kričal, da bo vse požgal in pobil. Od zaslišanih prič ni nobena znala povedati o obtožencu kaj slabega- Vsj, ga slikajo kot mirnega in treznega fanta, o katerem ni bido nikoli slišati nrpč slabega. Sodišče je po kratkem posvetovanju obtoženca oprostilo vsake krivde in kazni T mo* tivaci'jo. da je ubil svojega svaka škofi janca v svlnem strahu jn popolni zbeganosti. SOKOL Sokol v St. Vidu pri Stični Sokolsko društvo Št. Vid na Dot. jc imelo na svetnico glavno skupščino, ki jo je otvo-ril in vodil starosta br. Franc Krašovcc. V svojem govoru je najprej pozdravil župne-ga zastopnika br. Ootarja. nato pa omenil težke razmere v katerih mora delovati društvo, saj mu je odpovedana telovadnica in tako jc društvo brez prostora, kjer bi lahko uspešno vršilo svoje poslanstvo. Toda trdna volja in prava sokolska požrtvovalnost bosta zmagali, društvo bo pričelo zbirati sredstva, da si postavi svoj lasten krov, tako, da ne bo odvisno od nekdanjih »Sokolov«, ki so se izkazali prav v tem. da so društvu vzeli telovadnico. Tako postopanje in omalovaževanje sokolstva si bomo dobro zapomnili, kajti »čez sedem let vse prav pride« pravi pregovor. Idejo br. staroste so vsi navzoča toplo pozdravili, ustanovili takoj gradbeni odbor z bratom starosto na čelu. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je bilo razvidno, da je bila največja ovira so-kolskemu delu — pomanjkanje telovadnice in letnega telovadišča. Delalo se je kolikor je bilo v danih razmerah mogoče in če niso uspehi povsem zadovoljivi, ni to krivda društvenih funkcijonarjev marveč tistih temnih sil, ki so oropale Sokola telovadnice. Ko je bila izglasovana razrošnica upravnemu odboru, ao sledile volitve nove uprave, ki jo tvorijo starosta br. Franc Krašo-vec, podstarosta Anton Kovačič, načelnik Ivan Gore, načelnica Tona Demšarjeva, člani uprave Stevo Cavlovič, Jože Piišič, Jože Flos. Angela Zorčeva, Milica Rženičkova. Franjo Krištof, Ivan Kumše. Ivan Klemen-čič, Ivan Medved, nadzorni odbor Pavel Plešnar, Antonac Ada, Troja Franc, gradbeni odbor bratje Franc Krašovec. Anton Kovačič, Pavel Plešnar, Franc Trojar in Gaber Bcršnjak. K besedi se je nato oglasil župni delegat br. Cotar, ki je najprej izročil pozdrave | župne uprave, potom pa pozval vse navzoče, naj ne klonejo, marveč naj s podvojenim delom in pravo sokolsko disciplino pokažejo nasprotnikom, da bodo vztrajali in čim prej postavili lasten sokolski dom. 150 letnica smrti Rudjera Baškoviča Ljubljana, 6. februarja Letos praznujemo 1501etnico smrti učenega Dubrovničana R. J. Baškoviča, ki je deloval kot profeaor na jezuitskem kolegiju v Neapiu. Zanimive so njegove fizikalne teorije, ki so v mnogih ozirih nasprotovale mnenju tedanje znanosti, ki pa jih moremo v maradčem smatrati kot predhodnice Einsteinove relativnostne teorije. Skušal je resiti problem materije in ener gije enotno, to se pravi, ziruždti oba pojma v eno. V ta namen si je predstavljal, da so telesa sestavljena iz toSk, ki so nedeljive in brez razsežnosti. Med temi točkami učinkujejo sile, ki so pri najmanjših razdaljah odbojne in sicer neskončno velike pri razdalji nič, tako da se točke nikok ne morejo dotikati. Z rastočo razdaljo preidejo odbojne sile v privlačne sile, ki padajo 3 kvadratom razdalje. S to predstavo je skušal razložiti vse osnovne lastnosti materije kakor nepredirnost, trdnost, prožnost in težo. še mnogo bolj se jepri bližal modernemu naziranju s svojo predstavo o času in prostoru, ki jima je zanikal absolutno**, čas in prostor sta mu končna in nezvezna, oba enake strukture. Na noben način ni mogoče ugotoviti hitrejšega ali počasnejšega potekanja časa, če le te spremembe obsegajo ves prostor enakomerno. Prav tako pa tudi uide našemu opazovanju enakomerno povečanje ali pomanjšan je vseh razdalj v prostoru. Na podlagi spoznanja, da ni mogoče zaznati absolutnega gibanja ampak smo relativno gibanje telesa napram okolici, je prišel do prepričanja, da tudi vztrajnost ni absolutna. Vsi pojavi na zemlji ostanejo neizpremenjeni, ako se zetm lja vrti okrog svoje osi in nebo miruje, ali pa zemlja miruje in se giblje vse nebo okoli nje. Ta jasnost njegovega spoznanja nam je danes skoraj neverjetna, če pomislimo kako silen je bil v tistih časih vpliv Nevvtonovih naukov o absolutnem času in prostoru. Le škoda, da je prezgodnja smrt onemogočila Boškoviću poglobitev in razširjenje zgoraj omenjenih osnovnih spoznanj, šele z nastopom Einsteinove relativnostne teorije se je našlo pravo razumevanje za njegove ideje, ki stavljajo Bo-škoviča med njene predhodnike v eno vrsto z Mach-om in Poincare-jem. A. P. Smučarski zlet v Sarajevu Ljubljana, 6. februarja Za zlet smučarjev, ki bo 14. t. m. v Sarajevu, vlada v vseh smučarskih krogih, zlaati pri aktivnih smučarjih, razumljivo za^ nimanje- Saj se bodo sedaj prvič v zgodovu ni jugoslovenskega sm u carstva zbrale v sredini naše države velike množice smučarjev. Roko v roki bodo stopali smučarji iz Slovenije z brati s Pobočij šar planine, skupaj s krepkfmi Sumadmoi in vitkimi Bosanci, z Ličanj in smučarji iz Hrvaške. Smu-čaretvo stopa v zadnji stadij: smučanstvo je postalo narodni sport. Raš pravi trenutek bo družil smučarje vse države: 15letnica obstoja Jugoslovenske, pa zimskosportnega saveza. Smučarski zlet v Sarajevu bo jasen dokaz, da je ta naša najvašja smučarska instanca tekom svojega 151etnega obstoja vodjla pravilno poritiko nacionalizacije smučarskega sporta. Gotovo je,' da bo zbral zlet v Sarajevu zes lo veliko število smučarjev. Saj je za aktivne smučarje, to je za one, ki se bodo s smučkami in v smuškem dresu udeležili slavnostnega sprevoda odobren popust 75%, tako da stane vožnja iz Ljubljane v Sarajevo dn nazaj v tretjem razredu bržega vlaka 130 Din, osebnega pa 103.50 Din, v drugem razredu pa 195 Din. oziroma 155.50. Za vse ostale obiskovalce Sarajeva, ki pridejo v skupinah vsaj po dva m se izkažejo z zletno legitimacijo, je pa odobren I>opust 50%, tako da stane vožnja v brzem vlaku 260 Din v tretjem in 900 Din v drugem razredu, v osebnem vlaku pa 207 D*Hn v tretjem in 311 i»n v drugem razredu. Glavnj zletni odbor je naprosil društvo Putnik, da prevzame potom svojih biljetar* nic rezerviranje sob. izdajanje zlefarih legi" ti maci j in dajanje informacij. Vse interesente 1 ore j opozarjamo, da se v teh stvareh obračajo le na bldjetarnico Putnika v Ljubljani. Mariboru, CeJju aprodukcija<. Zato so začele tudi že padati cene. Sveža jajca prodajajo že po 13 do 14 komadov za 10 Din ali komad 75 par. Tudi perutnine je bilo danes dovolj. Neredno dostavljanje pošte škofja Ix)ka. 0. februarju Prebivalci jz vas; Podpulferea, Zniinec in Gabrka nujno prosimo postno upravo, da nam končno napravi red v pogledu nerednemu dostavljanja pošte. DoOfan se dnevno dostavlja posta v vasi Sv. Duh Dorfarjc, Žabnica jn ostale rajone se pri na« dostavlja le trikrat na teden- Ker j»rv škofjeloški pošt; staino primanjkuje enega ali dveh pismonoš se pa celo to pomanjkljivo dostavljanje večkrat za cele tedne opusti. Misi imo si. da bj se zlepa n-e dobilo kraja, ki bi bil v tem pogledu tako za postavljen. Imamo tovarno furnirja, ža^re obrtnike, šolo, naročene imamo dnevne liste, ki p.i sploh nc pridejo v poštev, ker jih prejmemo po dveh ali celo po petih dneh. Sicer se ubo$ri pismonoše trudijo, da bi ustregli ljudem. Edinstven je namreč naem dostavljanja pošte v te kraje. Pismonoši, ki sicer ni njegova dolžnost, napravi \z Časopisov zvitke katere meče sprevodnik avtobusa, ki vozi dnevno poš-to v dolino, naslovnikom. Kot davkoplačevalci in enakopravni državljani zahtevamo, da se nam da dnevnepra pismonošo, kakor Metka« v Celju je padel 27-1 etni inž. Janko Štrukelj v četrtek tako nesrečno, da si je močno poškodoval desno roko in dlan. Istega dne je slamoreznica zgrabila 27-letnega Stanka Pangreca, ki je bil šele dan prej stopil v službo kot hlapec pri posestni c i Tereziji S ri barje vi v Drešinji vasi, za desno roko ter mu posnela vso kožo od komolca do dlani. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 12 t m. lekarna z Pri križu« na Kralja Petra cesti. —c Umrl je v petek v Šmarju pri Jelšah znani narodnjak višji davčni upravitelj v pok. g. Aleksander Orožen v 76. letu starosti. Pokojnega bodo prepeljali v nedeljo ob 14. iz Šmarja v Celje, kjer ga bodo ob 16. položili na okoliškem pokopališču k zadnjemu počitku. Pokojnemu bodi ohranjen časten spomin, svojcem nase iskreno sožalje! Iz Dravinjske doline — Odkriti vrelci mineralne vode. V Zbe-lovem pri Poljčanah so odkrili izvirke mineralne vode, ki izvirajo na precej močvirnatem travniku nekega tamkajšnjega posestnika. Do zadnjega časa so za to le vedeli pastirji, kajti voda je precej slana in zato jim je živina ob vsaki priliki vha-jala jo pit. Voda, ki je bila sedaj poslana >Higijenskemu zavodu« v Ljubljano v svr-ho analize, vsebuje poleg železa, amonijaka, klora, tudi precej joda. Ko so izvirek izkopali, so naleteli v globini kakšnih 1 do 2 m debel hrastov obod z lesenimi obroči ki pa je bil že popolnoma strohnel. To odkritje dokazuje, da je bil že v davnini tamkaj zgrajen studenec ter so bili mineralni vrelci znani že takratnim prebivalcem Dravinjske doline. — Ujel se je ttč . . Sofcottč. . . Od genskim potom so avstrijska oblastva izročila danes našim oblastem 33-letne ga hlapca Štefana Sokotiča iz Makol pri Poljčanah, ki so ga avstrijska oblastva izgnala. Ko so ga privedli na predstojništvo mestne policije, so ugotovili, da je za Sokotičem bila leta 1928 izdana tiralica radi tatvine m težke telesne poškodbe. Sokctič je bil namreč leta 1928 zaposlen pri lesnem trgovcu Ivanu žuraju v Slov. Bistrici in je ukradel svojemu gospodarju za okrog 15.000 dinarjev raznega lesa. Ko je tatvina prišla na dan, je pobegnil in sicer z nekim drugim jjfOSSUj kl ja tudi bil pri Žuraju za- poslen. Pred pobegom pa je v neki bistriški gostilni zabodel z nožem nekega posestniškega sina. Zbežal je nato v Avstrijo, kjer se je preživljal na razne načine, dokler ga niso sedaj, po devetih letih avstrijska oblastva ujela in izgnala. Pri policiji je svoje grehe skesano priznal ter bil izročen v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Njegov pomagač po imenu Ivan Zigart, pa se še baje nahaja nekje v Avstriji. — »Sokolski oder« v Ločah pri Poljčanah je vprizoril z lepim uspehom znano veseloigro >Micika išče moža«. Režija j«" bpa v rokah brata Pirjevca. Vsi amaterski igralci so rešUi svoje uloge sijajno. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, se je dovolj nasmejalo ter nI šte-dilo s ploskanjem. Igro nameravajo ponoviti. — Občni zbor gasilske čete, Te dni se je vršil občni zbor mlade gasilske Čete Zbe-lovo pri Poljčanah. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. šalamon. za poveljnika g. Svete Lojze, za tajnika g. Vaupot Ivan ter za blagajnika g. Marzidovsek Franc st Novi odbor bo stremel za čim živahnejšo delavnost, v kolikor bo ta pač mogoča v sedanjih hudih Časih. Odbor je namreč zaradi zastoja v tvornici za upognjeno pohištvo izgubil skoro edini vir denarja. Četa upa, da jI bo občinstvo ostalo tudi nadalje naklonjeno ter jo bo po svojih močeh podpiralo. Iz Poljcan — Dve smučarski tekmi. Na svečnico je smuški odsek Sokola priredil dve smučarski tekmi za društveno prvenstvo, ki sta bdi obenem izbirni tekmi za župno tekmovanje v Mariboru. Najprej se je vršila predpoldne tekma v teku na daljavo 8 km, druga pa popoldne ob 14. uri v smuku na 3 km. Tekmovali so naraščajniki in Člani skupaj, toda z ločeno kvalifikacijo. Zanimanje za obe tekmi je bilo veliko, Dose ženi pa so bili z ozirom na začetek tudi prav lepi rezultati. Najboljši čas pri obeli tekmah je dosegel član br. Tone Požeg. V ostalem pa so bili pri posameznih tekmah doseženi sledeči uspehi: Pri teku na daljavo, kjer je prevladovala smuka so se plasirali člani in naraščajnUd takole: 1. Požeg Tone 29:10, 2, Vovšek Jože S4:35 3. Majhenič Jože 35 min. L t d., od narašča jnikov pa je bH prvi Vezjak Ciril 32:10 2. špalir Roman 33:30, 3. Dubrovnik Stan ko 35 min. i. t. d. Popoldanske tekme v smuku pa so dale sledeče rezultate: člani: 1. Požeg Tone je rabil 4 min. 35 sek, 2. Det t Ček Franc 5:28, 3, Majhenič 6:25, L L d. naraščaj pa: L Knez Ivan 4.55» 2, Krajne Vlado 5:1, 3. Schwelz Valter 5:15, L t. d Prva dva plasirana mesta obeh izbirnih tekem prejmeta lične diplome. Razglas tekem je bil ob 18. uri pri br. Vodenfku kjer se je nato vršil družaben večer Iz Zagorja — Volitve zaupnikov II. rudarske skupa ne bodo v nedeljo, 14. t. m. Zaradi tonfor madje pripominjamo, da sta bili po za komu iz leta 1897. ustanovljeni prva ai druga rudarska skupina. Prva predstav lja lastnike rudarskih obratov, druga pa delojemalce, ki si iz svoje srede tzsbero pri nas 14 svojih zaironJkov m prav toLOco namestnikov, ki precJstajvl^ajo dtrektnn zvezo k prvi .skupini v povsem nepolltJ&ao svrho stanovskih posredovanj glede rac. nih teženj. Vendar pa tudi tu ne gre brez strank. V glavnem so naši rudarji včla njeni v treh pobarvanih otrganizacijah in sicer socialisti v Zvezi rudarjev Jugoslavije, narodni socialisti v Narodni strokov ni zivezi, a krščanski socialisti v Jugoslo vanski strokovni zvezi, II. rudarska sftoa-pina pa v bistvu predstavlja povsem, ne-politićcno vrhovno stanovsko organizacijo. Ker se je v kraju pojavila težnja po solidarnem nastopu, se je zaradi tega vrsi! v gostilni pri Grčarju tozadeven sestanek, ki pa ni prinesel, kakor se >e pričakovalo, nobenega sporaacma. Volilnih upravkban cev bo po vsej priliki do 660, kolikor je polix3rpravTiih upravičencev v obeh ruđno-ških obratih, v strojnici z delavnico, centralo, koirilnico in v nadnevnem obratu s lesnim prostorom in apnanicami. — Dne 18. t. m. pa preteče rok za vlaganje kandidatnih list za sledeče volitve delegatov za Bratovako skOadnJoo. Tu se bodo vršile volitve štirinajst dna kasneje, dne 18. t. m. Izvoljenih bo 40 detegartJov te prav toliko namestmknrv. —B—iarffcl tekme smo umeli kar posi li in sicer s domiSč v Toplice. Snežne raE-mere so bile žeto nepovoljne, kl juto tamu pa so bili doseženi dobri rezultati o*> sicer mali udeležbi tekmovalcev. Prvo mesto na d**asedežnjh sankah je zasedel par Mirnih Podrenek, drugo Kovač—Bajcar, tretje Korošec—Ilearmrler. Na eff»aedež>-nfh pa je dosegel pnvo mesto edhri tekmovalec Taufer Ladko. _ zrvtjenje bi umiranje. V preteklem letu je umrlo 35 moških in 36 žensk, med njima sta dva dosegla preko devetdeset let starosti. Rodilo se je 57 dečkov in 41 deklic. V farni cerkvi pa je bilo poročenih 37 parov, najstarejši ženin je hal star 47 let, najmlajša nevesta pa 16 in pol. — Gasilska četa v Kotredežu je zadnjič polagala obračun svojega poslovnega leta. V kratkem času so si agtma čhum zgradili svoj gasilni dom, ki je že plačan. Za nače mika je bfl izvoljen g. N. Prvtn-šek, — »Marko skače« je naslov mladinske igre, ki jo je napisal Korban, igral jo bo pa sokolski naraščaj v soboto ia. t. m, za odrasle, v nedeljo popoldne pa za do. linsko mladino, obakrat ob znižanih cenah. Režiral bo br. Mirko Vovk. Igrica je dekana pravljična, m bo ugajala tako odraslim kot miaidSni. Vremensko poročilo Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tuhko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD na dao 6. februarja ob 7. uri zjntrafc Planica: 1, oblačno, mirno, 50 arena, nas la tn srednja skakalnica uporabni. Kranjska gwna: 1. barometer pada. an laeno, mirno, 90 •nega Vnffe Krnica: 100 Bohinja«« Ostrica: % Sat, 27 »SLOVENSKI NAROD«. »VRAŽJE DEKLE« )«tri t klan Matici. DNEVNE VESTI — Amandman o okluilvl U ooaflu' M bencin- Naroda^ poslanec Niko Zober je vložil 6 40 tovariši naslednji amandman k f.^aaneoeciMi zakonu. Finaača; minister se pooblašča, da ukine driavno in eamouprav- no tax>šarino, ki se pobira adaj na pJšnfcko oje in bonom in da i%p>remeni ©armekopostavko oboje tako, da bi se plačevala v bodoče uvozita carina od pimsfcega olja 5 zlatih Din na 100 kg, na bencin pa 9 zlatih Din od 100 kg. Ta carina naj bj s« pobirala ne glede na to r kafoftn^i' posodah »e olje in bencin uvažata. — Zahteve pekov. V Beogradu soeezbraii včeraj zastopnik; pekov skoraj iz veeh krajev države- ZglaisiH so se pri ministru socialne poiitiflce in narodnega zdravja ter pri finančnem ministru. Pek* zahtevajo n^j se ukine 3.7% davek na predelovanje mo-ke Murietronia so izroeiili spomeffiijoo s to zahtevo, v kateri nacrlašajo da se poHra ta davek neenakomerno in da je konkurenca med peki ki jjh je v nos? državi okrotr 10 tisoč, vedno hujša. Restavracije in gostilne, ki peko kruh same. pa tega dav*kn. sploh ne plačujejo. Če bi se ta davek trfrin?l, bi &e lahko pocenil tudi kruh. Vesela muzikalna komedija »UGRABLJEN JE« Gustav Frbhlich in Marielnlse Claudius Matineja ob 14.15 uri: »POVHATEK K SREČI« Luise Ullrich, Paul Hbrbiger, Heinz Riihmann. ^MATICA Danes poslednjič češki velefilm M A R ¥ S A Jifina Stepničkova, Jaroslav Vojta. Vladimir Borsky 2\% UNION »FETROGRAJSKI SLAVČEK« Marija Cebotarl ln Svetislav Petrovič Film poln razkošja, glasbe in lepe pesmi Matineja ob 14.15 uri: »riviera ekspres« Rihard Romanovski, Carl Ludvig DiehL Charlotte Susa. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. — Dva nova advokata v Ljubljani. V knopite advokatov p sedežem v Ljubljani sta hib vpisana dr. Miron B!eiwe:s-Trston:-sk: In V;' Muc Prenos sedeža sreskefca načelstva [z Prevali v Dravograd. N;i podlagi uredbe not-ranj-eg^ minstrstva je ban dravske banovine odredil, d.i preneha t 21« marcem delo Breskega narčlst va dravocrraj-ekega na dosedanjecn sedeli v Preva-ijah in da začne ? 1- aprflomn postavati sresko nacelstvo na novem sedežu v Dravogradu. — Premestitev banovinske kmetijske šole v St. Jurja ob jnžn? železnici. Banovinska kmetijska gola v St. Jurja o1* južni železnici] j it e Scena v Svalio in se imenuje odslej bainovinsika kmetijsko gospo- jSoln Svecma p. Zgornja Sv. Kun- sota. fcVOCNI KINO SOROl-SKl DOM v ftiški, telefon 33-87 V soboto ob 7. in 9.. v nedeljo ob 3.. 5.. 7. in 9.. v ponedeljek ob 8. uri CARSKI SEL po romanu Jules Verne-a Adolf V/ohlbriiek, Marte Andergast, Theo Lingen Pride: NOČEM SE ŽENITI la zdravniške službe. V imenik adrav- •.....dr;»\ s-:o banovino sta bila vp'sana dr. Dplamc .Tože, zdravnik v Hrastniku in dr. KoV;- Ivan zdravnik v Mariboru Nov} tolmači tujih jezikov. Ajvela« Lisko sodišče v Ljubljana jc imenovalo g. Kov:' ;>. !v.;j!-i n-ofp-sorja v pokoju z i tolmača češkega rTuffona Bajuka za tolmača banooskega tn odvetnika dr. Josipa Trosta za tolmača Kalcjanskegs jezfka, vse v No- V--,i: <:i.,.T:i TEDEN REKLAMNIH CEN PRI K. S O S S — MESTNI TRG 18 NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE ! IfllHtMlIlIlISIIIIIIIEIIIIIIIItnilBIIIIII — 7v mrtve pr^srlnšeni '^krožno so-lišč« v Ljubljani je d vedlo postopanje da se proglase /a mrtve Josip Marij Goeun SJa-virisk; rojen 27. oktobra ly<>Q na Reki. po-Bestnšk Lovrenc Ocepeb jz Z varni j, Ignacij Sinrd i/ Ljubljane. Alojzij Pfeifer iz Rov pri Zagorja ob Savr, ;n Robert Vesel h PeaCjnga v Avstriji. — Iz »Službenega lista«, ^hužheni list kr. banske uprave dravske banovine-r št. 11 z dne fi. t. m. objavlja uredbo o plačilnem sporazumu m^l .Tu troglavi jo in Madžarsko, uredbo o trgovinskem gporasoana med Jn-C"e?!nviio in Mi^'arskn. tar'fn za p^bl.ranj^ JKgOVjne :'i OStaMf) pristojbin z.a merp in dragocene kovine, odločba o mednarodnem B6 in m v Ljubljani, odločbo o pričetiku poslovanja src^-keira nafelstva v DravosradM in odločbo n naafvu banov:nsk^ kmet>sko 2v^sT>Ofi:T'ke 5ole Sveč ina. —»Trboveljski Slavček« pride v Kamnik. Končno bo vendarle iznojila Kaminiča-nom že predolco rojena želja, da slj-^jo Trboveljskem ^lavčk-a v Kamniku samem. Sedal i« že dokončno določeno, da priredi Trboveljski Slaveek v Kamniku v f»ornice v Ljubljani. Čebelarji prevaževal-Ot, v vašem lafc^nean interesu je. da za zaščito svoj;h pravio stopite na plan. ker na*-protniki prevažanja skuhajo preprečiti vsa~ krsno prevažanje v pa*c. Vsak prevaževa-lec naj smatra udetežbn Za dolžnogt. Nocoj na Tabora bo lep ker maškarada bo vso noč — VeHka afera s tevalMnlnaml in pokoj-nlnamL V ponedeljek se prične v Beogradu obravnava proti Jovanu Laki ce vicu in sedmim njegovim tovarišem v aadavl velike afere z invalidninami in pokojninami. Država je bila oškodovana sa ve* milijonov. Državni tožilec bo razširil obtožnico ie na druge krivca. Obto*aioa obsega okrog 170 strani. LakičevlČ ln njegovi tovariši so obsojeni, da so dvignili vse milijonov na račun pokojnin za vpokojence, ki jih sploh ni. b Ljubljane -4j Koliko prebivalcev ima Ljubljana? Po podatki] prijavnega urada na policiji šteje velika Ljubljana okrer 85.600 prebivalcev. V območju poltcijskejra okoijša biva dalje okroe; 4300 tujih državljanov, med katerimi je tudi veliko Primorcev, k; si Se niso mogli pridobiti našega državljanstva. —lj Hribarjevo nabrežje se imenuje prehod ob Ljubjjanje*. od tromoatja do Čevljarskega mostu ki ima v glavnem namen razbremeniti izredno prometno Wo4fovo ulico. Poti po nabrežju se, odkar je bila odprta m promet, res poslužuje mnjoco pešcev ki pa so prisiljeni ob slabem vremenu gaziti blato, da jfm sega skoraj do giežnjev. Pot. ki seve ni utrjena se ob dežju *e bolj zmehča n je zla**«: za poslopjem Filharmonije simo zanemarjena. —lj Bolgari v nebotičniku. Že nekaj dni nastopa v nebotičnikovem baru in se bo v torek od Ljubljane poslovil bolgarski kvartet Oozaroff. (zakaj ne Kosarov?), ki je ves čas svojega gostovanja vabujAl med občinstvom največje priznanje in pohvalo, aaj so ti bolgarski artisti pokazali Ljubljani tako ^*ratolomne artistične točke kakor se nihče doslej. Poleg njih nastopa v nebotionikovem baru tudi poljska dvojica Lewaniowsky, ki za svoje poljske narodne in umetne plese v pertrih narodnih nošah prav tako zasluži priznanje in pohvalo. Zares je čudno, da je nase Ljubljančane težko zadovoljiti, ker jim je, izgleda, še zmerom ljubša tudi najslabša nemška plesalka kakor pa naši slovanski umetniki, čeprav isti vse ostale po vrednosti svojih nastopov prekašajo. —lj Prošnja mestni občini. Z nastopom južnega vremena so postali hodniki na Glincah ob TržaSki cesta prava blatna re- — Nujna namestitev brezposelnih učite, ljic in učiteljev! Vljudno prosimo cenjene naslove, ki smo jim poslali gornjo izjavo v podpis, pa nam ni mogoče najti njihovih uradov, da nam iste podpisane dostavijo na naelov: Odsek brezposelnih učit. abiturjentov, Frančiškanska ul. 6. OBIJA. — K pritožbam vajencev. V včerajšnji izjavi Združenja krojačev in krojačje ter sorodnih obrti v Ljubljani irlede na pritožbe vajencev je pomotoma (nOStalo za besedo nepoklicani: ter prepuste vzgojo va-jenstva le mojstrom, (mojstricam -;n staršem), za besedo uslucro pa >vajrnstvu«. — Novi radijski naročniki sporočite naslove upravi tedenske ilustrirale revije zaradio, gledališče in film »NAŠ VAL«.Knnf-Ijeva ul. 5, da vam pošlje brezplačno in bresobvezno na oerloPo ojieinenn svetu«, kjer izhajajo i/.vleeki v^^ii opernih del- I>o sedaj }*i iz.šlo že 60 opern.Ci izvlečkov. Dalje izhajata v Našem valu znS- menšto delo dr. WaWeniarja Waeieiev9kega »Teleksi ja in ja^inovidstvo« ^n Benzacional-n; roman »500«, T>ei<*n foto kotiček, >Kaj se izve jt fiilmskih ateljejev« in »Iz-za kadit opp-i-e in drame«. >Naš vad< etapne rnef^ečno Din 12.-. Ne pozabite: Likovni umetniki Vas vabijo NA SVOJ ELITNI PLES 13. n. 13. n. vsi v Kazino? — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Sarajevu 16, v Splitu 13, v Mariboru 12, v Zagrebu 11, v Ljubljani 8.6, v Skoplju 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.8, temperatura je znašala 6.0. Makaroni niso jabolka. Prizor iz trgovine: Gospa, želite »PEKA-TETE«, odprte ali zavitke? — Dajte mi zavitek, potem vsaj vem, kaj kupim. Saj makaroni niso jabolka, katere človek lahko olupi. — Ta razgovor je slišal neki naš znanec v trgovini in nam ga povedal. Oni gospodinji naše priznanje! — Afera zagrebškega zdravnika. V Okrožnem uradu v Zagrebu so odkrili malverzacije, ki jih je zakrivil uradov zdravnik dr. Grujo Petrovič z nakazovanjem hranarine zavarovancem, ki sploh niso bili bolni. Pošiljal je nameščence k blagajni po denar, češ, da so njegovi pacijenti bolni in cia leže doma. Denar je pa spravljal v svoj žep. .Car mesečne noči" bo zabavali se bomo ko nekoč! SOKOL VIC PLES NA VASI DREVI OB 20. V SOKOLSKEM DOMU — Samomor dijaka zaradi slabega V Tuzli se je ustrelil dijak V. razreda gimnazije Vsevolod Dirkin, sin ruskega emigranta ing. Sergeja Dir kina. Vzel je očetov revolver in si pognal kroglo v prsi in sicer zaradi slabega reda. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — V Španijo so bili namenjeni. V suša- ' škem pristanišču je izkrcava! Švedski parnlk ! Caledonia te dni blago in nakladal les. Pred j odhodom so parnlk pregledali in našli v skladišču premoga štiri slepe potnike, enega Poljaka, enega Italijana, enega Slovenca in in nekega mladega Beograjčana. Namenjeni so bili v Španijo, pa so jih aretirali in poslali domov. ka. Od konzruna pa do ceste, ki vodi v Novo vas. se moramo aa desnem hodniku pogTezati skoraj do Členkov v blato. Ali nima mestna občina na razpolago malo drobnega peska, da bi posula hodniKe ? Ko 5«mo bili v bivši viški občini, se je občinska uprava vedno pobrigala, da je nasi-pala hodniike s peskom iz Malega grabna. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo tuii mastna občina uvidela, da so naši hodniki skrajno zanemarjeni. Denarnih sredstev menda ne primanjkuje, saj plačamo Viča-ni mestni občini precejšnje občinske doki ade. Torej prosimo, da se hodniki na najpror-etnejših ce>?tah takoj posu jejo s peskom. ViSki davkoplačevalec —lj Krošnjarjenja po Ljubljani pafKi nekoji ne bo mo^OČC povsem iztrebiti. Kadar je največ protestov, s<* knt.-nja.rji. /aa.-r.i tuji. iK-'-iavadi židovski, res za iie'kaj časa potuhnejo, nakar 66 Spet POJBVJJO in obi&kll-jeJD Stranke po hišah. Prav tj drv s«» z<••]>••! /.alotili nekaj kaosnjarjev, ki so prodajali po b£Šah manjvredno manufaktunio bln^o. Ljudje so jam kajpak lepo nssedsl] fn so pridno kupovalj blago po preri-ranih cenah. ka spoznan1 Sele poz/neje, ko je b.lo že prepoT^no in so jo ž-rdje zon^t, odkur;.'«. Ene-ica pa jc policija vendarle prijela in nvu je nekaj blaga tudi zaplenila. —lj Matineja ZKD. Prijetno spremembo od niza zgodovinskih filmov kakor ^Križarske vojne«, .Carica Katarina« in >Kleopatra« tvori sedanji film velikega formata »Princesa Marietta«. v naslovni vlogi evetovnoznana koloraturka Jeanette Mac Dor.ald. Kdor je sacno enikrat videl in slišal Jeanette Mac Donald na platnu, mu je ovtala virtuoznost in toplina njenega glasu, njena lepota in dovršenost njene igre kot nepozaben dogodek in užitek v trajnem spominu, še več: kdor je videl samo en njen film, ta bo hotel videti tudi drugega in tretjega itd., kajti vsak film zase pomeni višek ustvarjanja tonfilmskc umetnosti. Princes«, Marietta živi pod imenom fivoje kesmom i ce, samo da se izogne poroki 3 človekom, ki ga ne ljubi. Odoo-tuje v kolonije, kjer sreča pravega izvoljenca in v napetem dejanju, dostikrat med življenjem in smrtjo ■— si pribori pot do svoje sreče. Predstave v Elitnem kinu Matici danes ob 14.15 m jutri v nedeljo ob j.0.30 z dopolnilnim programom in cene Din 3.50 in 5.50. u— Sokolska župa Ljubljana opozarja Članstvo ljubljanskih sokolskih društev, da je uprava kina Matice dovolila sokolskemu članstvu znižano vstopnino k predstavi češkega filma : Marvša« in to danes k vsem predstavam. Sokolska župa toplo priporoča obisk tega izredno uspelega češkega filma, članstvo se mora pri blagajni, kjer kupi vstopnico za znižano ceno 4.50 Din za balkon, izkazati s potrjeno sokolsko izkaznico. Opozarjamo, da so današnje predstave filma >Maryšec poslednje v Ljubljani! u— Lutkovna predstava v diski. Danes ob 15. v Sokolskem domu v Šiški predstava pravljične igre rGašperček išče stanovanje«. Vabimo mladino na to prelepo predstavo. —lj Narodna galerija. Jutri v nedeljo ob 11. uri dopoldne bo v Narodni galeriji vodstvo po kabinetu tujih mojfltrov, Vodi g. Anton Stupica. —lj »V čaru mesečne n<>či« bo n°cojsnja maškarada na Tabora. Začetek po 20. Napovedan je sprevod mask in nastop izvirnih skupin v okviru naslova. Ostale maske niso vezane na tak pogoj in so seveda močno zazeljene. Tisoči zvezdic bodo v družbi planetov sijali vso noč m čarobno dvigali razpoloženje. Zato drevi na Tabor, pa na svidenje! —lj se je čas da pripravite hčerkici veselje m ji urno sesljate iz rožnatega krep. papirja oblekco in čepico ter jo pripeljete jutri popoldne na otroški ring ara ja v Kazino, da s svojimi prijatelji za — Prodavanje SPD. V lsjtu 1906 je priredilo 8PD efasfcuraijo v švicarske planine. Svrha tega je btfa. da se naši aJphfM izveibajo v tesali na ledu In snegu. O tem izleta naših sto venskih pianiaoev in čiaoov SPD bosta predavala Člana te ekskurzije gg. ing- Avčdn France in KoninAok A v ponedeljek dne 15. februarja t L ob 20-uri v dvorani Delavske zboriioe- Predavanja bodo spremljale številne skjoptične slike, ki bodo pokazale delo nas^b alpinistov. Na predavanje že danes opozarjamo vi —lj Lutkovni oder Sokola I vprizori v nedeljo, dne 7. t m. ob poi 16. uri pravljično veseloigro »Jurček išče stanovanje«. Dejanje se vrši na vasi. peklu in nebesih Vabimo Vas. da si to močno igrico ogledate, ker se srn zadnjič v sezoni. —lj Društvo izložbenih aranžerjev v Ijnhljani priredi 15. t. m. 15 dnevni ar an-žeraki tečaj in to vsak večer od ,'»20 do 1 j23 ure, ob nedeljah pa od 9 do 12 ure dopoldne. Tečaj vodijo gg. Albin Engelman, Anton Koser, Joža E. KruAiČ m Stane Me-gusar. Rok prijave nepreklicno 12. februarja 1937. Informacije daje predsednik Engelman, Zg. slaka 99 nasproti remize. —lj Društvo železniških vpokojence v v Ljubljani bo imelo v nedeljo 14. t. m. ob 14 v hotelu Loyd Sv. Petra cesti št. 7. v Ljubljani svoj redni občni zbor. na katerega se člani vljudno vabijo. — lj Prihodnji koncert bo v petek, 12. t. m. Ta dan priredita Glasbena Matica ljubljanska in Radio-oddajna postaja orkestralni koncert, na katerem se bodo izva jala pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca izključne le Adamičeva dela. Predprodaja bo od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. —lj Miki — drevi, Miki vso noč. Maskirani in nema.sk i rani pridite v Narodni dom. S severne strani je vhod. torej narobe kot sicer. Naj bo. j?aj je pustna noč. Dobrodošli vei, ki ste dobre volje, če niste, pa boste! —lj S°kol II. priredi na pustno soboto v kazinski dvorani maskeradni ples. Igra prvovrstna plesna godba. Začetek ob pol 21. uri. Vedno je bilo na tem plesj prijetno in živahno, to pot pa se bo prireditveni odbor še posebno potrudil. —lj Dr. Lavo Čermelj 1k> predaval o te-nv. »Rudjer BoskOvič kof predhodnik Einsteina«. Po-kazal n^ni bo ideje gen a'nega Dubrovničana profesorja jezu ts»ketra kolegija v Neapiu pofihfrtorja in diplomata, ki se je živahno sdejttvova] na vsvh po'*jih znanosti redanje dobe. V (v.eu. ko jc v fiziki neo€iw^\Mio vladala Xewtuto trojake in/sli, kj ae v mnocrih ozirih krijc}> s pr^-?>tavam| moderne relativnostn-e t^t).rije Predavanja se vrši poxl okriljem Priroth^lov-nejm dmltta ob I561e4nsei BViđfeovieeve ^mrt:. Prav posel mi o opozarjamo na lo nn-i*e d jasivo. Preplavan je »e \Tši v ponedeljek 8. t. m. ob 18. ut: v predavalnici mi-iieialoskega inslštota onjvone. Vstopnlha 2 Din. za je ter v zvesj f ton pro/dali podstrešje. Ulica je z,eIo feeaaa, ker k izstopajo '7. stavbne Brte nekatere hi^e, 7.1-lo sosedom n-; posebno všeč. da je banovinska hiši tako v:*oika. 6e^. da jim krade fiOtlnoe- Vendar je pa treba pomoliti, da *c bodo morale s-tare h'se prej alf slej uma.k-n-:i novini modenvin ivoslopjV'in; t-a rtizvoj se jc začel 1 zidsn}cim Luoknia/nnovin hša,. pa tu-li na vogalu J'JTišk-e ai rfreirorč;ecve nHee je hjla lan; sezidana visoka hi^a. K!jul» vpsenu bo p-a tw/nOvk**kji 6ta«iOvanJ-s'ka.^ ht&a ostala tud; v bodočnosti najvišjo poeioDJe v okolici. —lj Polno sm^ha in veselja je priprav 1 Kurent. r.menova*n t^idj pr'n<- Karneval v*.«m plesa željnim za jutri, pustih torek, na T.i boni. Pralno poslovi od letxwij>e£Ta pusta, je najel dve rv*lbi. posikrhfl vseerado-bnegn 7jl\ z>!o-le'* ter vab; vse, da. se udeleže ajegoings večera. Pn'Č>tek oh 9o nr» -V> min. 7.voČ.ec, vstopnina 10 D;n. Prid te. da M(v v*i norfj^vite o*l Kurenta. —lj Ceskoslovenska Obec v Ljubi Janj priredi jut.ri ob 16. v KarTKln^m d-omii predstavo !u*liovnefra aiedal-Sča N"a <%por^di; ve-srioievs Koze! saojetra Drstnn —lj Ples na vasi. Pod tem naslovoni bo drevi o*> f?0. velika pustna prireditev v 5V>-kotskem revija ms^k — popoJ-uosjs preprostih — nsj^vijema je n^^e-bna skupina ki bo >krbela za zabavo. Tudi >Ri-h^nčan Vrhan-. ho razstavil r»vojo sono ro-1k>, lep spominček mi ples višike^ra SokoI;u Razne drae^e zabavne nadeve 1k>i<» imk! v vtiem poaešnflconi lep najisjk, Iz vrsten jasa, kj «ra tki Viču Še ntano imeli ho skrUf.l aa p]esa željno *st,aro in mlado. V pavsjomi bodo nudBe na^ ■arlj^ve aestre p<» iz.rel-no nizki e^n! izvrsten prigtisnz. pf, K lanUl pa bo jras'1 7ejne 1 nOvodoflBni cvičkom aH riz-in-SPom Kakor so b>> dosVj v?.e pred-postne zabave našem Sckoia na đosto|nj v-rni v vsakem po^'edn. take DO ••: ii le-tos, zato vljodno vjdbbao aoboiske Saastvo ki prij".*/:- dgiištva da pridejo deevl v SoboU] đon ra Vič. k;er m bodo vae-11 Iransko rabe rali. T«kreno vabljenj tudi i juM jančar,-. ki j m ne ho tal pre/.;vr-:i nekaj ve^elTk ur v drnibj Vltenvr. Na svidenj^! —lj Ne lHijte s* malih stroškov kadar sme za irsčo va?*e'ačno f»rep.krbi Akademiki urad defo. Ljubljana — univerza, —ij Za maskarado Ljubljanskega Sokola ivi bo na pustni torek 1 pričetkom ob noi 0. uru se dobe vstopnice v prodprodaji v drufctverri pisarni v Naroflj»eni domn med iifodnim; urami, ^'stopnica stane DLn 10.— 7a osebo. —lj Nesreče ln pretepi. Pogodben: tro-šarinski paznik Ciril Kosak, stanujoč v Orlovi ulici 21, je včeraj v službi pregledoval službeni samokres, ki se mu je pa nenadoma sprožil. Krogla je Kosaku udarila v desno nogo in so morali ponesrečenca prepeljati v botaiSnico. žrtev neprevidnega ravnanja z orožjem je postal snoči tudi lOletni sin davčnega uradnika Mihvoj Mihal. etanujoč v Cerkveni ulici 22. Enemu izmel njegovih tovarišev se je sprožila rlohertovka in je udaril naboj Mi-v levo roko. Z Vitpolja so prepeljali v botin*iiihii TstCiaj perostnikovo hčerk«.> Marijo Jnr^ofic, ki js padaa pri sankanju ter st acantta desno noga Kovač Ciril Turk in Zagorja se je poškodoval pri «4a nnuronuid, ki mu je odrezala prste na de sni roki. Na Kodeljevam sta se sprla včeraj trgovski potnoCcik Josip H. ter nj<-gov svak Jakob S. Slednji se je lotil prve ga dejansko m gn poškodoval po vsem te lesu, zlasti pa po glavi. JOalje je morala v bolnišnico ie 471etna sena posestnika Ma rija Turk ova is Zg. Logatca, ki je doma padla in si zlomila levo nogo. —lj Vandalizem. Ponovno smo ze opozorili oblasti naj pazijo na zlikovce, ki se specijalizira jo v trganju letakov. Tako smo morali zopet ugotoviti, da so te dni neznani oz. znani zlikovci potrgali skoraj ve* lepake za pustni ples Sokola na Viču. Posebno vneti so zlikovci v Rotoi dolini, kjer je skoraj vsak lepenk poškodovan. Apeliramo ponovno na varnostne organe, naj poizvedo, kdo so ti nepridipravi in jih eksempdarično kaznujejo. —lj Vlomi v podstrešja £0 precej pogosti. Policija domneva, da so na delu mlaj ši tatici, ki se lažje vt.hotapijo po stopni cah v višja nadstropja tn pod strehe. Zadnje dni je bilo prijaUjenih več tatvin v pod^rešjih v šižki, v četrtek pa je nekdo vlomil v podstrešje Lokarjeve hiše na Re»-ljevi cesti. Moral pa je oditi b:ez plena, m je napravil škodo samo na ključa micah. —lj Izgubil se je zlat križec z rdečorr kamnom (.rubinom | na Poljanski cesti oc 48—8 ure. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v upravi Slovanskega Naroda. Zborovanje vevškega delavstva Ljubljana, 6, februarj.. Včeraj popoldne ob 14. se jc delavstvo vevške papirnice zbralo v Prosvetnem domu v Polju na zborovanje Stavka traja že osmi teden in še vedno ni prišlo do po gajanj. Zborovanje je pokazalo odločno voljo delavstva, da je treba stvar čtm prej urediti ter uvesti normalne delovne razmere. Udeležba je bila izredno številna in delavstvo je sledilo vsem poročilom s posebnim zanimanjem. Iz Ljubljane sta se zborovanja udeležila strokovna tajnika J. Rozman in L. Jakomin. Zborovanje je vodil delavec F. Kocjančič. Prvi je spregovoril tajnik Rozman, za njim pa Jakomin. Delavstvo je »oglasno sprejelo resolucijo, ki jo je naslovilo na bansko upravo. Resolucija v glavnem navaja: Stavku joče papirniško delavstvo v Vevčah poziva bansko upravo, da ukrene vse potrebno za čini prejšnjo zaključitev pogajanj v k<>r-delavstva Stavka traja že od 14. decembra doslej pa se ni bilo ukrenjenega ni .s.r, da bi se pogajanja zaključila tn stavka prej končala. Med stavko ni prišlo rlo razgovorov med prizaoetima strankama, aa M se ublažila medsebojna napetost. Zato se delavstvo ••<•*« • • da se stvar ne premakne z mrtve točke. Delavstvo misli, da je povsem jasno, kdo je zakrivil stavko, saj je podjetje finančno na zelo dobrih ne gah. Nobenega razloga ni za nadaljnje zavlačevanje stavke, zlasti Se, ker bi bilo to v veliko škodo splošnega gosp konferenci bodo predlagali mdnistru, na osnutek zakona o sportu izdelale sportn«' organizacije odnosno Zveza športnih zve*/ Sporazumno bo določen termin otmrpijeikega dneva po v^ej držav* ki naj bi biti na pred log minist:-9tva za telesno v«goio n«ro i« 13. }uniija, kol v«La vi?eh fi[Kirtnin panog. Iz Ptuja —- Vlomi v Halozah se zopet množe. V zadnjem času je bilo v Halozah v več.h krajih vlomljeno. Vlomilci so obiskali vinsko klet minoritakega samostana ter odnesli večjo količino žganja. Dalje so vlomili tudi v vinsko klet in niso ptujskega trgovca Vrabla Franca ter v hišo ptujskega mesarja in posestnika Vinko Pernata, katerima so odnesli več posteljnine in lovsko puško Baje je vlomiska tolpa celo oborožena. Orožniki so pridno na delu, da tolpo razkrinkajo. — Požar. Nedavno je načelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Ivana Mat-ja*ča v Slovenji vasi. OospodarSko poslopje je pogorelo do tal z vsemi pridelki. Štev. 9Q SLOVENSKI NAROD«, sobota, 6. februarja 19??. Stran 5 Nova ekspedicija na Moiint Everest Pripravljajo jo zopet Angleži in za prihodnje leto že petkrat so drzni plezalci zaman naskočili najvišjo goro sveta. L»ani se jte izjalovil nemški poskus naskoka na goro za-nepričakovane spremembe vremena. Zdaj so se zopet Angleži odločili znova poskusiti doseči vrh Mooint Everesta. Lani se je razširila vest, da tibetska vlada ne bo več dovolila ekspedicijo na Mount Eve- j rest, toda angleška kolonijalna uprava je izposlovaia dovoljenje se za eno ekspedicijo« ki naskoči Mount Everest prihodnje leto. Taka ekspedicija mora biti seveda skrbno pripravljena in stroški so precej visoki. Pripraviti jo jo treba v etapah kakor veliko vojaško operacijo. Vrh najvišje gore sveta naskoči majhna skupina izbranih zalCev iz najvišjega taborišča. Ni še znano, koga so izbrali za nov naskok na Mount Everest za najnevarnejši del ekspedicije, pa tudi za najslavnejšo nalogo, če bi se posrečilo doseči vrh 8.840 metrov visoke gore. Znano je samo to, da ne bo več plezalo proti vrhu šest mož, temveč samo trije ali največ štirje, opremljeni z vsemi modernimi pripomočki. Organizatorji ekspedicije so prepričani, da bo tako lažje doseči uspeh, ker je manjša skupina bolj gibčna. Med pripravami pazijo tudi zdaj na to, da bo oprema plezalcev činr lažja. Zlasti bo poskrbljeno, da dobi ekspedicija nove, lažje in boljše aparate za kisik, če pomislimo, da dihne človek v redkem zraku v višini skoraj 9 km nad morsko gladino približno šestkrat na vsak korak, je jasno kako važen je prihranek vsakega grama pri opremi. Vendar bc pa tudi to pot odločilne vreme. Prof Henri Balfour. predsednik Kraljevskega zemljepisnega društva \ Londonu, je izjavil, da bo imela šesta ekspedicija na Mount Everest vse pogoje uspeha, če ji bo le vreme vsaj nekaj tednov naklonjeno. Fordova n Ladja tttira44 na dražbi Kako se je klavrno izjalovil 1. 19X5 ameriški poskus pomiriti v vojno zapleteno Evropo V Kodanju je prišla na dražbo Fordova ladja, ki je nosila nekoč ponosno ime r Ladja miru«. Z njo jc zvezana zdaj že pozabljena zgodba iz vojnega leta 1915. Taki at je prišla k avtomobilskemu kralju Henrv Fordu energična ameriška pacifist-ka Rosica Schvvimmerjeva in ga pregovorila da se je odločil ne samo financirati ekspedicijo na >Ladji miru« k obali v vojni vihri ječeče Evrope, temveč tudi sam ude-m-iiti se je. r~- v ■^id^v.ior*- - ----- Ford se je udal in ekspedicija se je pripravljala v pristnem ameriškem duhu. V Ameriki ie prišla >Ladja miru« v pregovor. Nastala sta dva tabora, eni so bili za, drugi proti, sklepale so se stave. Iz Evrope so prihajale vesti, da bodo vlade v vojno zapletenih držav navdušeno pozdravile sla miru. Culi so se pa tudi svarilni glasovi. Takratni eksprezident Roose-velt je izjavil, da tako smešnega načrta še svoj živ dan ni videl. Toda Rosica Schvvimmerjeva je tri umfi ral a. Nekaj dni pred božičem 1915 je odplul tZ nc\vyorškega pristanišča : Oskar II.« in na njegovem krovu je bilo 155 pacifistov, večinoma žensk. Ogromna množica Američanov se je poslavljala od »Ladje miru-. Na ladjo, okrašeno z belimi rožami, je prišel tudi stari Edison, objel je Forda in mu še zadnjič prijateljsko svetoval: l'u-stite raje to zabavo, končala se bo slabo«. Ford se je popraskal za ušesi, Icru. ladje ni zapustil. Ladja je odplula. Ford se je pa kmalu razočaral nad palmovim gajem, ki ga je peljala ladja s seboj kot simbol miru. Ugotovil je namreč, da so palme umetne. Rosica Schvvimmerjeva je pošiljala z ladje brzojavko za brzojavko v vse kraje Evrope. Samo ta zabava je veljala Fcrda vsak dan 5.000 dolarjev. Toda ladja je plula proti evropski obali in miroljubna posadka je prepevala v zboru, v katerem so prevladovali ženski glasovi, nalašč v ta namen zloženo himno: sDočim angeli pla-kajo in milijoni ljudi umirajo . . .« V Kodanju so hoteli sklicati mirovni parlament Henry Forda. Fordu je pa jelo nazadnje vse to presedati in odredil je, naj odpluje ladja v Oslo, namestu v Kodanj. Skrivaj je izstopil v prvem pristanišču, odkoder je imel zvezo z Ameriko, »Ladjo miru jc pa prepustil njeni usodi. Pacifisti tedaj niso več prepevali, ker jih je mučila morska bolezen. Fordu so se tako smilili in imel je tako dobro srce, da je položil v banki denar za povratak Izmučenih apostolov miru. V Oslu je bil splošen razid, pacifisti so se sprli in niti cd Rosite Sch\vimmerjeve se niso poslovili. Tako se je klavrno zaključilo poslanstvo * Ladje miru in mnogi zagovorniki militarizma so se zadovoljno muzali, češ, tak bo konec vsakega poskusa spraviti s sveta vojno. šele pozneje najdeni dokumenti so pokazali, da je bila Ros. Schwimmerjeva agentka nemškega poslaništva v VVashingtonu. Mejo >Ladje miru« so bili skuhali bas na nemškem poslaništvu. Namen ekspedicije je bil zanesti malodušje med narode in armade zavezniških držav. Zunanji ministri nevtralnih držav so najbrž zvedeli za pravi namen ln zato niso hoteli imeti nobenega opravka z ekspedicijo Rosice Schvvlm-merjeve. Ford se je bil §e pravočasno umaknil iz te pustolovščine m Šele sedaj se odigrava zaključni prizor, ko pojde »Ladja miru« za malenkostno ceno med staro želez je. Površina človeka Izmeriti točno, kolikšno ploskev zavzema površina odraslega človeka ni tako lahko. In res je bilo ie malo ljudi, ki so imeli toliko potrpežljivosti, da so ce s tem praktično ukvarjali. Nedavno je poskusil izmeriti površino kože na človeškem telesu japonsCvi zdravnik Higeo Takahira in naje se mu je to dobro porreiilo. Previdno je oblopil vse telo nagega človeka s kovčki zelo tenkega, toda trdega papirja. Koščki nastriženega papirja so bili po možnosti taki, da so se dale njihove ploskvice lahko izmeriti, torej četverokotar.ki in trikotniki. Potem je vsega človeka malo zmočil in previdno odlepil z njega papirčke. Izračunal je površino vseh papirčkov in tako je ugotovil, da meri površina povprečnega odraslega Japonca 14.S56 kvadratnih centimetrov ali poldrugi kvadratni meter. Površina povprečnega Evropca je seveda nekoliko večja. Mali traktorji Ze dolgo se čuti v poljedelstvu potreba po manjšem, kmečkem traktorju, ki bi bil cenejši in bi si ga lahko nabavil tudi srednje premožen kmet. Tu je pa *lo za odstranitev glavne ovire, treba je bilo dobiti zs manjši traktor tudi manjši D>eselov motor. Te naloge so se lotili inženjer j i skoraj vseh držav in po dolgih letih se jim jc posrečilo redelati majhen traktor, ki na poni majhen Dieselov motor od 20 HP do 8 10 HP Ta traktor se da s pridom porabiti v malih m srednjih kmetijah, tako na njivi, kakor na cesti ali na dvorišču za oranje, žaganje, žetev, prevažanje žita 9 polja. 7« pogon mlatil nic, mlinov, stop itd. Racionalizacija in boljša tehnična oprema je Še posebno potrebna v malem in srednjem kmetijstvu skoraj po vsem svetu in na tem polju si jc tehnika že hamogo prizadevala, toda pravega uspeha ni bilo. Povsod sc je čutilo pomanjkanje pogonske energije. Zato je bila že pred leti postavljena zahteva, dati malemu in srednjemu kmetu za obdelovanje zemlje potrebne manjše stroje. To se je pa dalo storiti sele s pomočjo malega Dieslovega motorja, ki goni baš malim m srednjim kmetijam tako nujno potreben traktor. Marsikoga bo torej zanimalo, kako se je razvijal ta motor, predno so ga mogli porabiti za pogon traktorja. Njegov razvoj bomo lahko videli na letošnjem pomladnem velesejmu v Leipzigu od 28 februarja do 8. marca, kier bodo razstavljeni vsi primerki. Kupčije s kanadskimi petorčkami Na vesti o njih se ie naročilo samo v Zedinjenih državah 762 dnevnikov Kma.;u. ko se je ne verjetno uresnčilo, ko je ostaJo vseh pet deklic rodbine Oionne v Cal 1 endem v ka-nad^k-,- držav- Ontario fciv-.h so prihiteli od v&eh str;« ni novinaj-ja-fotografi filirovi cpeiaAerji in msenažerj^ ter pcmujciiK srečnim starcem n.ur z'iv.p-ejše pogodbe« SIcer pa tud-- n- Sada kajt.; iznajdljivi in podje'trs ljird.r SO fsicoj spOVualj da so bo dalo v pe*orćk:UTv d«'-«; -/ns'u'/.i-t.i iti zato je bilo pač treba skrbeti, da ostanejo žfve Ti.....mu -: »Star«* &e ie pošrečHo vzet; rso d;:1 rtosno inrovtno v svoje roke«. Ko i? bđfl notorčkara sedem tednov, ie jf4 !"••;< ir> M pravico fortogial:m-n.ia Ta Zeoinjene dr/» v * :v prodori je za g ."o d .; ;rvv tiskovnemu koncetOD vNew-spBji j' •;• E^rferprf&a \s£ocfatSovt«x. K < ie pa ovnVo ^°o naaare^tekmec, Heorstov Gafcov*g kesiftSfn bi »Nowspsf>-per r.'>* s Af.soetf»*w"*i« (NF. M ^ nosala ponuditi 10.000 dolarjev za nadaljnaJi rest me&eoev, da bi o&raniLa prednost. Poten so ji obnavljali pravic^ še nadalje za isto ceno, v kater] pa ni zapopadena pravica do fitnanja. To pravico je kupil Fo* za film kot tak. Pathe po aa fBiuiito lea-uais. Tako je b Jo od začetka vse uredno. Ko je b; lopa treba fcdaj poeo*lbx» glede fotografiranji o»mov;t.i. se Javi nov konkurent n iviTiu-li-1 71 naslednic leto tak^i petkrat več. tove j oei * S LOOn d t lai Jev. auomk nren-c.-i v ijhrf ve. da *e % bo to iqpeaea*o. saj se je "na vest? o i':'-11 vk:i'i r/'rmM'o Z^li-iihvli drža val) 70:? dnevnikov, ki imajo nad 13,000.000 naro-r,"'■■«>'• To pa v cmom 1et» ze nekaj amte, »NEA« seveda tama ee^ v7"> velikemu zan:*<'nnj,u jcivmosti za petorčfee doslej samo ^firubfla. Baje " potrošio podje+je 1004)00 dolarjev let.no za envaiije "n fo^o-r^.firnnj0 peeofA let rr»z-nos9^lfiie fo.*'VT-f:; I toM pn vsemi pvetu, TM tsiktt <5 BStafMI' 1 j \ - 'v ti?1 ovn 1 družba ki bi ej raadelils tfzjioo in s*ro^fee. Človeški Z5s#j£ 43^3 leti >>a IX. svetovnem kongresu zobozdravnikov na Dunaju je predaval prof. Kuler o človeških zobeh pr-J 4000 leti. Bđcopni-ne iz mlajše kamenite m bronaste dobe so mu omogočile primerjati zobovje davnib prebivalcev šiezije, pastirjev in kmetov, z zobovjem sedanjih prebivalcev. In posrečilo se mu je tudi ugotoviti, kakšno hrano so uživali takrat ljudje. Na starih lobanjah je pregledal 1.727 zob in od teh je bilo y8.3S odstotkov po. ,se:-n zdravih, torej toliko, kolikor je zdaj gnfln. In še pri tem neznatnem številu pokvarjenih »ob je šlo večinoma za poškodbe med jedjo, če pa primerjamo takratno in seaanjo hr-ano, ^obimo takoj odgovor na vprašanje, kako je to mogoče. Takrat ljudje jedi niso kuhali niti pekli, temveč so jih sregrevali samo v vročeun pepelu ali na vroem kame-rju. Temu načinu se nekoliko približujejo tudi nove metode električnih kuhinj. V '-tarih časih so pili ljudje polnomast-no mleko z vsemi na maščobo vezacdsnl vitamini, zdaj pa najboljše, kar je v mleku, prodajo. Z*daj kupujejo tudi na kmetih mehko belo pecivo, doč m so jedli v starih časih trd, suh kruh iz celega zrna, s katerim so si tudi brusili in mehanično či- stili zebe. NaŠl prednik; niso poznali ra-f ini ranega sladkorja, tenrvej samo me J. In baš med zobem ne škoduje, temveč celo koristi, ker jih z mravljinčno kislino de-sinficira. In Če prištejemo tej zdravi hrani daljšo dobo sesanja in pogostejše gibanje zunaj na solncu. lahko v-aj kar se zobovja tiče obžalujemo, da živimo v prosvitlje-nem 20. stoletju, ne pa v kameniti dobi. Poročila Iz natopljene » Lusitatiie « Neka ameriška radijska družba je dobila izključno pravico oddajati poročila iz ogrodja »Lusitanie«. ki leži potopljena kakih 100 m globoko ob irski obali in bo letos v maju preiskana. »Lusitama« jc bil ameriški par-nik, ki ga jc potopila nemška podmornica 7. maja 1915. Na njem je bilo 1.400 potnikov. Potop »Lusitanie« je dal Ameriki neposredno pobudo, da je posegla v svetovno vojno. Z »Lusitanio« se je potopilo ogromno bogastvo, med drugim slavni modri 80 karatni demant »Hope« ter mnogo zlata in draguljev Družba Argoriaut Corporation, ki se peča z dviganjem zakladov v potopljenih ladjah, je več mesecev iskala potopljeno »Lusitanio« končno jo je pa na-e1 6. oktobra 1935 potapljač, in takoj so jeb' priprav- ljati posebne naprave zs delo v tej glob mi. Prve dni maja začoo delati in 7. maja, na dan obletnice katastrofe, se spiwti v potopljeno ladjo napovedovalec ameriške radijske postaje, ki bo potem ves teden oddajal poročila o delu potapljačev. I/delan bo rudi film o tem. kako bodo spravljali iz potopljene ladje zaklade. Razen tega pa hočejo dognati, ali je nemška podmornica namenoma zakrivila tako strašno katastrofo. Nemci so namreč trdili, da se je »Lusitania« samo po nesrečnem naključju potoprila tako hitro, da ni bilo mogoče potnikov rešiti. Podmonvica je baje izstrelila proti nji samo en torpedo in njen kapitan ni mogel slutiti, da bo imela eksplozija tako strašne posledice. Ljudje, ki so preživeli katastrofo »Lusitanie«, pa zatrjujejo, da so jo zakrivili Nemci, ker so rz strelih na ladjo, ko se je že potapljala, najmanj le en torpedo, če ne voč. Izvedenci so prepričani, da sc bo dalo to ugotoviti n» trupu ladje.____ Nedeljs, 7. !ebru»r|» 8: Vesel nedeljski pozdrav (plo«cer — Me* Telovadba: 15 m n. za dame. 15. » g<>» spode (vodi g. proi. M. LX>bovšek). — 9: Cas ixn-ooila, spored- — 9.15: Prenoe cer kvene glasbe iz trnovske cerkve v Ljubljani. — 9.4.V Venski govor (g. ravn. Jože Ja-godicV — 19: V znAinenJu pu* ?am damo ^oUt po &1-ljah). — 13; Cas, si>ored, obves) a - 13 15: Koncert na ha^noniki (g. Rudolf Ti h), (Oddaja preJđnjena od 14. do 16 ure). —^10: Čevljar m. vrag — »pevoigra (Cl. zbora »Ora^ fek.e<). _ 17: K m c*. ura: Kako zaUrsn>o Škodljivce sadnega drevja IU. (g. rWgt ton). —- 17.30: Uodba za ples in Sale \ (SckIcIujco: Bojan Adamič s OVOfCUl 0 strom. sestre Stritarjeve in Vesela deteUM _ 19; Cas, vreme, poročila, spored, obvf. ^ila. — 19.30: Nac. ura. — 20: V- Vodopivr<-Srhunherr- Kovače*v študent — spevoigra ( Vkadčrnski pevski kvintet. Vnda Hudolfov;. m rad.>ki orkester). — '20.30: Večer ref-ne giann.- va n g. Jeaa> Franci, spremlja rad^jriki orkesrter). -Cas, vreme, poročila, spored, — 22.15; /--i ples m kratek čas (Plošče). — Eoftte ob 23. uri. Ponedeljek 8- febmarla 12: Pisano polje (plošče). _ 12.45: Vrem«. poroč la. — 13: Cas. spored, obvezni*.. -13 15- Motna godba (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdrsvmr%s ura (g. dr. Anton Brecelj). — 18-20: Nekaj slovei skladb za klavir (pločče). _ IS »; -loven^ka narodna pesem (g Fr. Marolt). — 19: Cas. vreme poročila, spored, obvestila. - H Nac ura. _ 19.50: /antmivost:. — 20: V^er vesele domače glasbe m jiesnv. Sodehi.ieK>. gdč. P. Zupanova, V. Rudolfova, gg 8, Ba^ novec R- in T. Petrovčic, radijski orkester, Mag-fcirov šramel terceft m g. Em 1 MezgoW» s citrami solo. - 22; Cas, vreim, poročila, spored olvesrila. — 2C.15; Rad jrtki jars- — Konce ob 23. url. Torek. 0. februarja 11: feolska ura- Nastop malih harmonitorjev (vodi g Pavel RanMgaJ). — 12; Za vsakega nekai (plošče). — 12-45; Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestiš. — 13-15: !n nekaj za vse (plošče). — 14: Vreme, borza, lft- Za pust! (rad>ki orkester). — 18, 40: aJVbrid mpertj ^kalifat) g. Ur. Terseglav - -19- Cas. vreme, [»oročila, spored, obvestila. — 1930: Nac. ura. — 19.50: ImM ivoftni te^lnifk. — 20; Knrernft v Ljubl-jana Pisan večer 6 sodelovanjem članov rad. i$rr dru&Sue in C-nierrnanov^ga tria, vmes piosce. licset. d'lo napisal Ivan Rob, večer vodi Jote Zq- pan. _, *_»2: Cas, vreme, poročila, <*>ored. — 22.15: Kdo- hoče, naj piese. kdor ne, naj BeeH _ vsak pa veseije naj z nami deli! So- dolnjo jo: rad jak orkester, g. Kavčič ■ hn** n!«i ko in plosco — Konec ob fci. uri- Sreda. 1«. februarja 12; Orkestralne točke (plošče). - 12 45; Vt« me. porofiHa. _ 13; Čas, spored, obvestila. — 13.ir>: Rurike duhovne pesni' (pftoMo), -14: Vreme, borza. — 18; Mladinska uri: Spoznajmo glasbila (pihata* rn godakii kvartet). — 1S20: Ročna deJa: pre[>rostfa veza. va knj:ge (g- Mir. Zor). — 18.40: 1'omen ni* daTstva za nsic larodno gospoilarstvo (vse-ue. prof. g. ing. V. Gostja). _ 19; Cas. vre^ me. poročila, spored, obvestila- — 19 30: Kae, ura. — 19 50: šahovski kotiček__-0: Ivan Pregelj: Prešernov pogreb (V Bmaw) Dramatska ftliJca. Izvaja-jo člani rad. ]gr. drni. — 20 45: Orgelski koncert g. Franca Sehuschn gga \z Celovca (prenos iz stolne cerkve v Ljubljani). Vmes pevske točke s spremljavam jem k lavur ja in hannomija- Poje g. Roman Petrove č, spremijaita gdč Gniezda Melita (klavir) Ln g. Kaskarov Dimitrij (harmonij). — 22: Cas, vreme, poro* čila- spored. — 22.15: Čajikovski; VI. sioaisr nva [pjojgeV — Komer ob ?3 urj._ VESTNOST Krčmar :»o»l ali n'sV p"X»tbil: r;u!.ujjaui tudi konjaka? Georsres Ohnet: ZADNJA LJUBEZEN Roman ■— Kako vam pa more biti toliko ležeče na tem, kaj si mislim? — je vprašala L#ucie radovedno. — Iz vaših besed odmeva resnična simpatija. Čim strašnejši ste se mi zdeli še malo prej, tem blagorodne j6i se mi zdite zdaj. Sveta ne poznam, ni težko prevarati me. Vendar pa vidim, da mi hočete samo dobro in čeprav vas sploh ne poznam, mislim, da se lahko zanesem na vas. . . Morda zato, ker ste mi govorili o grofu de Fontenay. ki je moj s±m prijatelj zlasti zdaj, ko sem izgubila tako do: bro in plemenito ženo... In vendar je v tem, kar ste mi povedali, mnogo nejasnega, kar se da po mojem mnenju odstraniti... Vi ste prišla k meni in zdelo bi se, da ne veste, kdo sem.. Zasliševali ste me in odgovarjala sem vam. Dovolite, da vam zdaj jaz zastavim nekaj vprašanj. Komtesa je molče vstala in stopila k vratom, kakor da hoče oditi. Lucie ji je pa zastavila pot in dejala skoraj s poveljujočim glasom: — Ostanite, gospa, in poskušajte me! Nisem bila jaz tista, ki je prišla k vam, temveč vi ste prišli k moiii. Med nama jc nekaj tajnega, kar je treba pojasniti... Vi veste, kar ste hote1! vedeti ... Kar se pa tiče mene ... ste mi poveda-'i, da ste intimno znani z grofom de Fontenay, potem sie pa pripomnili: mislite si, da je njegova mati še živa in da sem jaz njegova mati.. . Vi š? niste v letih, da bi mog>]r irr.o!:i sina, kakor j? grof . . . sester nima... No torej, kdo s.te? Na to tako odkrito izgovorjeno vprašanje se Mina ni mogla izogniti odgovoru. Ponosno fa dvignila glavo in odgovorila: — Sem komtesa de Fontenay. — Njegova žena? — Da, njegova žena. Gospodična Andrimontova je lahno prebledela, toda njen obraz nd kazal nobenega začudenja. Te besede so ii odprle okence v komtesino dušo. V hipu je razumela vse, o čemur je celo uro zaman razmišljala. Zdaj je bla prepričana, da Armand ni povedal svoji ženi. da se je seznani! z njo, ka: kor tudi nji ni povedat, da je oženjen. Zdaj je razumela komitesino radovednost, njena vprašanja in njen odločni nastop, ko je izjavila, da prihaja od grofa de Fontenay. Spoznala je, da uboga žena trpi in zasmilila se ji je v dno srca. Nekaj jo je vleklo k nji, neko čudno čuvstvo, ki ga je hotela še malo prej zatreti v sebi. Plemeniti Min in obraz je kazal sledove trpljenja, že nekoliko sivi lasje na njenih sencih, njen nežni pogled, vse jo je vleklo k nji. Če bi bila Arman: davia žena petnajst let mlajša, bi je naj!b~ž Lucie ne bila tsiko prijazno gledala. Tctia na misel so ji prrlhajiale besede, ki jih je bila izprcgovotrila grofica: Mislite si, dia sem njegova mati. Zdelo se ji je, da te besede jasno oanačujejo razmerje med možem in ženo. Mlado dekle ni nikoli ljubosumno na zrelo ženo ker se predobro zaiveda svo: je premoči nad njo. L#ucie je biLa odiluila v svojem srcu staano sočutje in simpatijo do komtese de Fontenav. Podala ji je roko in dejala smeje: — Gospa grofica, 6e bi se bi^ti predstavili takoj pri prihodu v moj dom, bi nama bila pribran jena vsaka dvoumnost. Toda očividno ste mislili, da dobite tako boljše informacije. In tudi če je bil me roda j en edino ta razlog, ne obžalujem, da ste r^H*]i i- mf»ni z masko na obrazu, ko vidim, da odhajate brez vsake skrite misli. Komtesa jo je piriieV«. za roko in čutiLa je. da ta roka v njeni ni zadrhtela. — Že pred šestimi meseci bi se morali poznati, — je dejala, — Ce bi ne bili tako plahi, bi mi bili prihranili mnogo skrbi. Gotovo boste sami priznali, da se nisem rariburjaJa brez povoda. Saj mi ne more biti vseeno, če se moj mož zanima za tako lepo deJrie. kakor ste vi in jo skrbno skriva očem ostaloga sveta. Zmagala je z glavo in prpomnila: — Ta prbner sorodni ce vračajoče se iz daJjnih krajev, tako mlade m živeče ločeno od sveta, je bil močno podoben romanu in prav nič se ne vrnete čudki, da sem s? durila p i^aieto Ko som vas prvič videla, nisem bila pomirjena. Potrebne so mi bile vaše oikrjf.e besede, da bi me prepričale o neutemeljenosti mojega strah«, da bi spoznala ... — Da je Lucie Andrimontova res sestrična vašega moža in torej tudi vaša sorod niča Toda ne očitajte grofu, da me vam ni predstavil. Od na: j ine ga prvega srečanja mr je predlagal, da bi me seznanil z vso rodbino. Jaz sem njeg, . predlog odMonfe. Ne morem pozabiti, da so nastopili vsi razen gospe de Fontenay proti moji materi da so naložili mojemu orehi trdo pokoro, da so nas v gotovem pomenu besede ze^izli iz rodbine s tem, da nas niso smatrali za dostojne biti njeni čla: ni ... Teh ljudi, ki so tako grdo ravnali z numi, nisem hotela nikoli poznati. — In pri tem sJdepu ostanete? —Seveda. — AH hočete tudS v bodoče živeti ločeno od sveta k^fcor doslej? — Zdaj žalujem in moja samota mi je draga. — Upam. da ne tako draga, kakor grotovo m moje prijateljstvo. — Zdaj poznata oba pot v moj dom in vedno bom srečna, kadar bom vatu mogla pozdraviti tu. Toda cfivjp1^-^ sem. oustite me v mojem ctovja-štvu... Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, «. februarja 19*7. Štev. 29 Mihail Zoščenko: Srečanje Priznam odkrilo: ljudi imam strašno rad. Nekateri izkazujejo svojo naklonjenost psom. Kopljejo jih in vodijo na vrvici. Jaz imam pa nekoliko rajši ljudL Venaar pa ne morem lagati: pri vsej svoji goreči ljubezni nesebičnih ljudi še nisem videl. En sam mladenič je švignil skozi moje življenje liki svetla osebnost, pa tudi tako imam zdaj o njem resne dvome. Ne morem reči, kaj je takrat nameraval. Vrag vedi, kakšne misli so mu rojile po glavi, ko je storil svoje nesebično dejanje. Mahal sem jo peš iz Jalte v Alupko. Kar po cesti. Tisto leto sem bil na Krimu. V okrevališču. Maham jo peš in občudujem krimsko naravo. Na levi je sinje morje. Ladje plavajo po njem. Na desni so vražje gore. Orli krožijo nad njimi. Nadnaravna lepota, bi dejal. Edina napaka — strašna vročina. Zaradi te preklicane vročine lepote niti ne opaziš. Obračaš se od teh prizorov in prah ti škriplje med zobmi. Sedem verst sem prehodil in jezik mi visi iz ust. Do Alupke jih je pa še vrag vedi koliko. Morda deset. Kar žal mi je, da sem krenil na pot. Prehodil sem še versto, kar kopljem se v potu. Sedel sem kraj ceste. Sedim. Počivam. In vidim — za menoj jo maha človek. Takole kakih petsto korakov je od mene. Vse naokrog je seveda pusto in prazno. Žive duše ni nikjer. Samo orli krožijo nad gorami. Hudega tedaj nisem mislil nič. .Vendar se pa pri vsej svoji ljubezni nera«! sreča-vam z ljudmi na pustih krajih. Vse se lahko primeri. Izkušnjav je mnogo. Vstal sem in jo ubral naprej. Hodil sem nekaj časa, potem sem se pa ozrl. Človek jo maha za menoj. Pospešil sem korake — tudi on jih je menda pospešiL Hitim naprej, za krimsko vreme se ne znionim. Da bi vsaj do Alupke prišel živ, si mislim. Obrnem se. Gledam — maha z roko. Tudi jaz mu pomaham; ne goni me, prosim te! Slišim, nekaj kriči. Cigan grdi, noče opustiti zasledovanja. Pospešim še bolj korake, slišim — zopet kriči. In kar teče za menoj. Ne glede na utrujenost sem začel teči tudi jaz. Nekaj časa tečem — komaj še lovim sapo. Slišim, kriči: — Stoj! Stoj! Tovariš! Naslonil sem se na skalo. Stojim. Pribiti do mene skromno oblečen fant. V sandalih. In namestu srajce — mrežica. — Kaj bi radi? — ga vprašam. — Ničesar nočem, — mi odgovori. — Vidim samo, da ne greste prav. Ali ste namenjeni v Alupko ? — V Alupko. — Potem takem — pravi, — bi pa ne smeli iti po cesti. Po cesti delate ogromen ovinek. Turisti tu vedno zaidejo. Iti je treba po stezi. Tako si skrajšate pot za štiri verste. In mnogo sence je po stezi. — Ne, hvala lepa, — mu odgovorim, — kar po cesti pojdem. — No, kakor hočete. Jaz pojdem pa po stezi. Obrnil se je, da bi jo ubral nazaj. — Ali imate cigareto, tovariš? — me je še vprašal. — Kadil bi rad. Dal sem mu cigareto. Tako nekako sva se kar na lepem seznanila ln sprijateljila. Sla sva skupaj po stezi. — Izkazalo se je, da je to zelo simpatičen fant. Vso pot se mi je smejal. — Kar težko mi je bilo pri srcu, ko sem vas gledal, — je dejal. — Pot je zgrešil. Opozoriti ga bo treba, sem pomislil. Vi ste pa bežali. Zakaj ste bežali? — Tako. Zakaj bi pa človek ne tekel ? Prijetno sva prišla po senčnati stezi v Alupko. In tam sva se ločila. Ves večer sem razmišljal o tem mladeniču. Fant je teke!, da mu je kar sapo zapiralo, sandale je trgal. In čemu? Da bi mi povedal, da ne grem prav. To je bilo zelo plemenito. Toda zdaj. ko sem se vrnil v Leningrad, si mislim: Vrag vedi, morda se mu je pa hotelo samo tako kaditi. Morda mi je hotel prižgati cigareto. In samo zato je tekel. Ali pa se je morda dolgočasil — iskal je spremljevalca na pot. Tega še zdaj ne vem. Pustolovci in tatovi Trije, ki so hoteli v Španijo, pa so jih na meji prijeli Ljubljana, b- februarja Trije mladi gostje, trije svetovni potniki t« se pojavili včeraj v spremstvu orožnika, ki jih je privede! z Rakeka, na upravi policL je. Bjli to ključavnieanski vajenec Bogdan Košek, trgovski vajenec Ivan lionn in mehas n-ški vajenec Zdenko BorSič. vsi doma iz Slavonskega Broda. Pred meseci že e-o pobeg niti od svojih staršev in akrbnikov ju ee napotili v čim i svet. Krenili so proti morju in prehodipi vso Dalmacijo. Vmes so pridno pisalj dnevnike in beležil- vse, kar so do* ziveb*. Zabeležili so celo, kje so v sil« kaj izmaknili in kako so se potem 6krivali pred orožniki. Pozabili tudi n»so zapisati, kdaj in kako so hodilj v Splitu in drugod na Bor so dela. kjer so prosili podpore m jo večkrat tudj dobili. Botrdan je zabeležil celo kako je podporo porabU- Prejel je nekoč 60 Din jn pravd, da je denar potrošil še jstcs ga dne. Tovarišema je povrnili dolg v znesku nekai dinarjev, nato je šel k brivcu, za nekaj dinarjev je kupil kostanja, največ pa je izdal za kino. Vestno so zapisovali mladi pustolovci tudi kolikokrat so se vtihotapili na ladje, da bi se odpeljali v tuje dežele. Imeli so pa smolo in so j.h vsakokrat zalotili ter zapodili nazaj na suho. Nedavno so pa sklenili odpeljati se v širni svet z vlakom. Obrnili so Dalmacija hrbet in pri^lj v Slovenijo-Sklendi so mahniti jo v Španijo. V četrtek so se znašli na Rakeku, kjer so se splazil; v vlak, kj naj bi jih odpeljal Čez mejo v Italijo in dalje proti deželi, kjer cveto oranže m pokajo granate. Imel; so pa smolo tudi tu. Spet so jih zalotil j m jih aretirali. Za; slišali so }]h že na obmejnem komisar!jatu. nakar so iih privedli v Ljubljano, t vso njihovo prtljago, zemljevidi in ljubavnim i PfB-mi, kj so jih nosjli s seboj. Mlade pustolov ce bodo poslali nazaj k njihovim staršem ha tako zaenkrat ne bodo mozti na pomot' ne generalu Francu, ne vladni vojaki. Slaba kupčija štirje so se našli pod večei na železniških tirih poiecr železniških skadišč. ŠtjTje podjetni > StoicgJa j zarji« Janez. Tine. Lovne* in Jaka. Nič kaj dolgih pomen-kov nj-so vodili med ,-cboj, marveč so kmalu utonili v toni i za vagon« in pričeli sipat.i premog v vreče- Še ponoči so ga znosili na pripravno mesto ob Masaxyko\ i ctvoi, zjutraj % pa Jaka prpeljal voz in so presAOjg v vrečah naložili, da bi ga odpvljalj v mesto. Priri-iiUi so voziček že na Tvrševo cesto kjer jji'i je pa naenkrat ustavil stražnik. 81aba vest dvema ni dala, da ne bi pobegnila la preden je stražnik stopil bliže, dva sta pa ostala in raje takoj sledila možu postave-Tud: tretjega je kmalu prijeJ drugi stražnik, le Jaku Janse je posrečilo odnesti pete. Ves divji zanulj pokvarjene kupčije ia izgubljene noči. je odšel k branjevki Aloj ziji Fjsterjevi na Masarvkovi ce>ti in zahteval od nje steklenico, češ, da bo princ sel pijače- Fjsterjeva pa Jak; seve nj hotela izrooi.ti steklenice, kar ga je tako raz-drafifo, da ji je odnesel zaboj pomaranč in zl^ežal. Branjevka jo je seveda ubrala za njhu in ga je ujela na Sca-irnettijevem dvorišču, nakar ji je moral Jaka pomaranče vrniti. Nasilnež se je pa maščeval drugače. Čeprav je že rdel stražnjica, je vendarle našel še toliko Časa da je v naglici razb;J vse šipe na baraki. Ko je nehaj divjnti. ga je pograb.il stražnik, ki pa ni i"1^ lahkega posla. Jaka se mu je nnntreč postavil po robu jn mu je raztrgal obleko mu skušnl izviti gumijevko m mu vrgel na tla čepiro. Šele ko je pribitel na pomoč druir; stražnik Ntn »m ukroti .a in c-i odvedla v zapor Trgovina z obleko v vinotoču V vinotoču »iSbenik« n,i Vidovdanski cesti jc bilo v četrtek zvečer kaj Irrafcuo. Po mizah niso stale samo steklenice bele-ira in črnejra vina. marveč je bBo rsadože-no tud; najrazličnejše blago? cela zbirka lepih ženskih planov v različnih barvah, posteljno perilo rjave rdeče in 7>elene pr^-pro~e. pregriniala ženske obleke, bluze« ogriitfacV jtd. Prodajala pa ie ta blago t.ri- peresna deteljica Štefan Oradišni stražnik, za n.':iri pa še dva detektiva. V t\stem trenutku jc bilo pogajanj kODOc in so morali r&i trije t i o k i v zapor. Na iHiljciji so seveda izpovedali, da blacra n'so ukradli marveč, da so ga kupili od nekega Bosanca. Na poli- ciji se jim smejejo, vendar še ne vedo, odkod izvira vsa roba, ker še na bn prijavljen noben viom. odnosno tatvina tega blaga. Najbrž je Gradišnik s n»var,šj izpraznil kako stanovanje, kjer gospodarja ni doma. Potegavščina in vlom Ko >e v četrtek dopoJdne IfM vpofcojc.-ivj strojevodja Ivan lireomljnik doma v N • liki čolnarski ulica 21. žena pa je bila na trgu, je stopil v sol»o mlad samozavesten faut in vprašal: »Kajne v i *te t.sii go*pou lovec ki navadno spremlja hffasHrja M klica na lov mi Barje?« Breoeljnik ga je prene neoen pogledal, nato pa pntrdil. Tedaj mu je mladenič dejal. Bed br/. odide y Mifclj čev hotel, češ. da želi govorit ž njian njo gov lovski gosjK*! Nič limitira sluteč se jc Breeeljnik odbijal s kolegom na Masa-rvkovo cesto. V hotedu pa jc zvedel, da pa vsej stvari ni trohice res n. ve. zato se je nemudoma vrnil. Blizu hiše j«' š.- videl do-Učnega fanta ki je stiskaj p<*1 pazduho aktovko, ki je preje ni imel. Breceljnk jo je ubral za njim. Fant je skočil na bližnje dvorišče in od tam nazaj na cesto prot. pmlskenm mostu. Tam ga je čaka! tovari* 3 kolesom, ki ga je v na£iiei zapelj:U rja drugo stran mostu proti Prti lam Rreeeij-ni'k je hitel za njima in kričal: >Pr«ute tatu!c Slednjič se mu je posrečilo, dohittfd ju Ln zgrabit, fanta z aktovko za vrat. Medtem je pribite! rudi stražnik ki je mladeniča aretiral- Pr njem 90 naš.l: vso Rreeelj-nikovo zlatnino in l-r>00 Din gotovine, kt |o je ukradel Brece!jniku. Bil je to 223<-t*r France B. .J ii I i jana*, Gospoevetsha 12. . iBUFFBTc S- J. Jeraj, Ljubljana. Sv. I*efra cesta 3S. vam nudi prvovrstna, ter garantirano pristna vina in žganje po sledečih konkurenčs njh cenah čez uliro Haloško belo >rb^ko prokopao Cviček Rizling Silvar.»-<- •Lil'olcTL'k sladki Žganje: Tropinovec Sjjvovka Hruševec Brjnjevec Borovn ičar Pri večjem odjemu primeren popust! 4o7 i 0 9 11 4 Din Din Din Din D.in l*in 22 Din 24 D3n 28 Din Dhn 40 Din KANARČKE samce in eamice dobite po ugodni ceni. Franc Ook>b, Hran.ilni-š<;i cesta 8. Ljubljana 460 PRODAM Beseda 50 par. davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din HAVANA KUNCE plemenske zaradi opustitve pasme miodno prodam. Ljnblj. Ma-nborska ul. 24. 442 KROMPIR Aopet na razpolago po 70 par kg dokler traja zaloga pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana Resljeva cesta 24 REGISTRATOR JI večje število poceni naprodaj \at=lov v upravj *S3ov. Naroda t 452 POHIŠTVO staro, kompletno, f>ostelja, omare. zoMca, miza, poceni napro" daj. Pridite takoj! Mestni trt* št. 13-11, 458 STAnOVAnJA Beseda 50 f^r, davek 3 D »o Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE trisobno oddam 7-a maj. Vpra" ^ati hišnico, Slomškova 7 \?A STANOVANJE dvosobno s predsobo iščem za marec v hlizmi centra. Ponudbe na upravo ^Slov. Naroda< pod Šifro »500: 408 STANOVANJE trisobno, se odda s 1. marcem. Gigaletova 11 (poleg sodnice). \'prašati hišnika. 414) STANOVANJE euosobno s kuhinjo v centru mejita se odda s 1, marcem 1_2 osebama- Naslov v upra vi »Slov. Naroda 454 STANOVANJE cnosobno s kuhinjo za 2 oseb: ;fcn-em za takoj. Naslov v upra vj i-Slov. Naroda« 458 SOBICO opremljeno išče uradnik- Ponudj be na upravo r-Slov. Nar : |>nd j>Snažnostt 456 ŽEniTEV Beseda 50 par, davek 3 Din Najmanjši znesek 8 Din GOSPOD star 26 let s stalno s1už1k> se zeli poroci*ti z gospodično staro od 20 do 30 let z nekaj premože nja ali s službo. Ponudbe na npravo >Slov. Naroda« pod *Rp.ss noste 443 OBRTNIK-P0SESTNIK poroči takoj gospodično, ki ima gostilno aili posestvo na prometnem kraju- Resne ponudbe na iipravo >Slov. Naroda« pod >Obrtnik* 414 POUK STROJEPISNI POUK (po desetprstnem sistemu) Večerni tečaj za začetnike in iz--vežbance. Posebn* tečai za *»ta rejše dame in gosjx>de. Vpiso* vanje danes in jutri od 6 do po! S. z več. Najnižja Šolnna. učs na ura samo 2 T>m. Chrislofov nčni zavod. Domobranska eeati 5t. 15. AKVIZITER J A za nabiranje oglasov dobro vpeljanega, marljivega in inteligentnega išče proti dobri proviziji odlično vpeljan časopis. Nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro »Iniciativen in delaven«. 118^7 4Q 11^57 Velika jubilejna prodaja tvrdke LOGAP. KALAN (nasl. Srečko Vidmar) manufakturna zalo«'9 KRANJ ZA JUBILEJNO LETO si je tvrdka nabavila ogromno izbiro češkega, angleškega, kakor tudi domačega blaga po najnižjih brezkonkurenčnih cenah, poleg katerih bomo nudili vsakomur še posebej 10% popusta. Izkoristite redko priliko in nase JUBILEJNE CENE V LETU 1937 ZAHVALA Ni nam mogoče zahvaliti se vsakemu posebej za številne dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti naše predobre in ljubljene mame. gospe TEREZIJE VRABEC katere smo prejeli od vseli strani. Prosimo vse. ki so nam stali ob bridki uri ob strani, da blagovolijo sprejeti naso srčno zahvalo. Lep pogreb, številni venci in izrazi sožalja pričajo, kako je bila naša blagopokojna mama priljubljena pri vseh. To nam je v največjo tolažbo pri naši težki izjrubi IJUBUANA, 7. II. 1937. V globoki žalosti: INA STROJANŠEK, trgovka — in ostalo sorodstvo. Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda4* Ljubljana, Knafljeva ulica itev. s Otroški vozički 1) v o u. o i e » a .5» 1 v a l n i najnovejših motorji,s t r o j i m o d e l o v tricikljipogrezljlv) PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI FRANKO ! TRIBUNA" F. BATJEI LJUBLJANA, Kar lovska cesta 4 — Podružnica MAKLHOK, Aleksandrova cesta 26 Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hiso in govori d nt1 v no desettisočem čitateljev. Redno ogla Aanje v velikem dnev-nlku je najuspešnejša Investicija, Id prinese korist trgovcu ln kupcu. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali ob bolezni m smrti z gospo Marijo dr« Zupane-evo roj. PLEIVVEISS jo tolažili in ji lajšali gorje, ji poklonili vence, šopke in cvetlice, jo spremili na zadnji poti v tako častnem številu, izrekamo naj iskren e jšo zahvalo. Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani v ponedeljek, 8. februarja 1937, ob 7. url zjutraj. Pokoj njeni duši! V LJUBLJANI, dne 5. februarja 1937. Rodbina dr. žirovnikova« LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Fruhjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA 60r/r POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TONNIES, Ljubljana, Tvrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25, telefon 20-97. in ZVANICNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1, telefon 24311. NARODMA TII§)KA\)RNA *! IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO Urejuje Josip Zupančič — Za >Narodno usicaroo« Kran jerao — Za upravo in teseratni del usta Oton Cbrtstot. — Val v LJubljani.