Leto VII, štev. 233 Ljubljana, sobota 9. oktobra 1926 Poštnina pavšailrana. Cena 2 Din = Izhaja ob 4. »jatraj. aa Stane mesečno Din 85'—; za Inozemstvo Din 40-— neobvezna. Oglasi po tariiu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. it. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (Jpravnfštvot Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54.. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica gt. x. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-jana št 11.842 - Praha čislo 78.180. Wi«n.Nr. 105.241- Ljubljana, S. oktobra. Kadar se na Širokem morju havarirana ladja potaplja, kapetan žrtvuje tovor, da vzdrži ladjo nad vodo. G. Uzunovič v težki nevihti jadra med vzburkanimi političnimi strastmi in na vsak način bi rad zadržal končno katastrofo. Mogel bi s celim tovorom zajadrati v mirno luko osžavke — in to bi najbrž bilo mnogo Uinestnejše — a izgleda, da hoče žrtvovati vse, da se še nekaj časa drži nad valovi Žrtvovanje g. Nikiča kot balasta bodo eni razlagali kot uspeh g St. Radiča. Navidez in formalno je temu tako. Gotovo je tudi, da bo Radič ta uspeh uporabil za svojo akcijo pri manj kritičnih opazovalcih. A to, kar je včeraj zvečer napravil g. Uzunovič, tega ni napravil v boju z g. St. Radičem. Poteza je obrnjena proti Nikoli Pašiču, ki stoji an-te portas. V terri boju si hoče Uzunovič v Radiču ustvariti sigurnejšega zaveznika, ki bi kopa! sprednje jarke in metal bombe. Izsiljena ostavka g. Nikiča je provizija Stjepanu Radiču za službo *-!ancknehta». Je tudi plačilo za pokorščino HSS pri predstoječi razpravi o nettunskih konvencijah. G. St. Radič in njegovi sledniki — zlasti tudi g. Pucelj, ki si je dal isti račun plačati s spremembo ljubljanskega gerentstva — naj bi se torej navideznega uspeha ne veselili preveč. Radikali so jim žrtvovali Nikiča, jutri bodo prodajali Stiepana Radiča, ako se najde dober kupec. Saj so ga že sedaj in da je Nikiču uspelo zbrati okoli sebe le še par Radičevih ljudi, bi «sporazuin» z g. Stjepanom vred že davnaj trohnel v ropotarnici. Prvi nasledniki g. Nikiča bodo g. Radič in njegovi". . . G. Uzunovič se torej utrjuje za dvoboj s Pašičetn. Ali pa je pomislil, da ie izigral pomočnika, ki ga je zvesto podpiral v notranjem vladnem ravnotežju? Ali je pomislil, da je «fides radicalis» itak že znana povsod, sedaj pa jo je okusil tudi Hrvat, ki se je pogumno izrekel proti vrtoglavi politiki St. Radiča? Ali taki ljudje rastejo kakor konoplja na polju, da se jih more tako izigrati in radi notranjih borb v radikalni stranki tako pokončati? Zdi se nam, da je zopet enkrat za interni'obračun v radikalni stranki vzet <-atouta iz državnega rezervnega arzenaia. Ožji pristaši gospoda Pašiča soglasno razumevajo padec g. Nikiča kot napit-nico Radiču za borbo proti Pašiču. Odtod njihovi protesti in glasen odpor. Izredno težka je tudi situacija gospoda Maksimoviča in Srškiča. ki sta veljala ves čas kot ona, ki držita g. Nikiča. Pravijo, da politika rtima sentimentalnih ozirov. vendar so včasih vendarle na mestu. G. Uzunovič torej podira mostove. Znači da smatra, da je odločitev pred durmi. NRS je z žrtvovanjem zvestega ii dr. Nikiča zopet storila nadaljen korak v moralno izolacijo. Nam se zdi. da je bila ta operacija za pacijenta prehuda. G. Uzunovič zna v kratkem doživeti resnico hudomušne brzojavke: «Operacija uspela, pacijent umrl*. SDS z rezervo opazuje to najznačilnejšo fazo krize režima RR. Nehvalež-nost radikalov razume, saj jo je doživela na lastni koži. So stvari, s katerimi se niti v zunanji niti v notranji partijski borbi kupčevati ne sme in to so predvsem kapitali za boj proti separatizmu. Zategadel se mora z občega stališča grajati, da je g. Uzunovič Nikiča in njegove pustil na cedilu. Sicer pa gre razvoj svojo pot naprej in če bo g. Uzunovič sedaj moral še bolj plesati, kakor bo žvižgal g. Radič, to bo le pospešilo prihod končnih solucij. Minister Nikič izključen iz vlade Senzacionalna ponočna sprememba v kabinetu. — Zgodovina prisiljene demisije. — Za namestnika dr. Nikiča je imenovan minister saobračaja dr. Jovanovič. Beograd, S. oktobra p. Snoči pozna zvečer je kralj sprejel ostavko ministra za šume in rudnike dr. Nikiča. ki mu jo .ie predložil min. predsednik Uzunovič. Minister Nikič je razrešen dolžnosti ter je postavljen za začasnega vodjo ministrstva za šume in rudnika minister saobračaja dr. Vasa Jovanovič. Beograd, S. okobra p. Politično javnost so danes na vse zgodaj razburile senzacijonalne vesti o izključitvi ministra Nikiča iz vlade. Niliče ni slutil, da se bo tekom noči izvršil ta udar in člani vlade so bili ravno tako presečeni, kakor ostala publika. Nikičeva ostavka ni prostovoljna, temveč prisilna. O dogodkih, ki so se odigravali neposredno pred ostavko tekom snočne-ga večera, se poroča: Po daljšem telefoničnem razgovoru, ki ga je imel snoči g. Uzunovič s St. Radičem in po ponovnem posvetovanju z ministrom Srškičem je okrog 9. zvečer poslal min. predsednik svojega drž. podtajnika Andro Petroviča v hotel, kjer stanuje minister Nikič. G. Petrovič je obrazložil dr. Nikiču, da nujni obziri zahtevajo njegovo takojšnjo izločitev iz kabineta. Postavil mu je alternativo, da ali sam poda ostavko, ali pa bo njegova izločitev iz vlade izvedena prisilnim potom in to tako, kakor se je svoječasno zgodilo s St. Radičem, ko je vlada podala ostavko, ta- koj nato pa je bila ista vlada brez Radiča zopet imenovana, ali pa celo tako, kakor se je zgodilo bivšemu ministru Radoieviču . . . Popolnoma konsternl-raii je dr. Nikič podpisal ostavko, ki jo je g. Petrovič takoj odnesel g. Uzuno-noviču. Min. predsednik je nato ob en četrt na 10. zvečer — vsi novinarji pomirjeni z njegovo izjavo, da ni -nič novega,: so bili odšli — predložil kralju ukaz, s katerii" se razrešuje minister Nikič ter se mu postavlja za namestnika minister saobračaja dr. Jovanovič. Dr. Jovanovič o vsem tem tudi ni ničesar vedel ter so mu danes zjutraj šele novinarji povedali, da je dobil še cn resort. Ob 11. dopoldne je dr. Nikič predal posle svojega resorta dr. Jovanoviču in se je poslovil od uradništva. Ob 13. se je vršila konferenca med Uzunovičern in Maksimovičem. Po tej konferenci so novinarji obkolili ministrskega predsednika _ z očitki, da jih je snoči prevaril. Min. predsednik je odgovarjal: Takrat, ko ste me vprašali, kaj je novega, ni bilo nič. Zakaj ste pa odšli? Ostavko sem šele pozneje dobil v roke. Na opozoritev, da je ostavka izsiljena, je dejal g. Uzunovič: Ostavka je ostavka. Na pripombo, da bi mogle vsled te afere nastati še druge spremembe, je odgovoril: Ako še kdo poda ostavko, kaj mu moremo? Zakaj je Uzunovič žrtvoval Nikiča Da pridobi pomoč radičevcev proti Pašiču in kot plačilo, da glasuje HSS za nettunske konvencije, — Moralična izolacija radikalov. — Njihovi načrti s klerikalci. — Avdijence in konference. Minister prometa o zahtevi ljubljanskega gremija radi vagonov Beograd, S. oktobra, p. Gremij trgovcev iz Ljubljane je predložil prometnemu ministru predstavko, v kateri zahtevajo, da se slovenskim izvoznikom lesa in oglja zagotovi zadostno število odprtih vagonov, katerih nimajo na razpolago. Minister je odgovoril, da se bo pobrigal za to, da se upra vičeni zahtevi izvoznikov iz Slovenije ugodi, kolikor bo to dopuščala materija!na in administrativna možnost. Italija urgira nettunske konvencije Rirr., S. oktobra, k. V potrdilo zadnjih vesti poroča «Tribunsj>, da je italijanski poslanik Bodrero izročil jugoslovenski vla> di ncio, v kateri urgira ratifikacijo nettun skih pegedb. Mussolini prevzel poveljstvo nad milico Rim, 8. oktobra, o. Danes ob 10. dopoldne je dosedanji poveljnik fašistovske milice general Gonzaga zbral v siminalski palači vse častnike vrhovnega poveljništva milice ter jim sporočil, da je danes izročil poveljstvo načelniku vlade Mussolini ju. Poslovil se je in obljubil, da bo še nadalje ostal zvest pristaš fašizma. Beograda -t oktobra, p. Prisiljena ostavka d?'Slikica je napravila v vseh političnih ^jih najgloblji vtis ter bo nesporno ■ ^a še dalekosežne posledice. i ? O pravili vzrokih tega nepričakovanega dogodka se silno mnogo govori. Znano je. da je Radič ponovno postavil zahtevo po izločitvi dr. Nikiča. prvič po svoječasnem skiepu HSS v Zagrebu, drugič poleti, tretjič, ko je kralj odpotoval v Pariz, četrtič pa sinoči. Najavljeni povratek Pašiča v Beograd je napotil Uzunoviča, da si priveze radičevce ter tako utrdi svojo pozicijo. Že nekaj časa sem so se vršili razgovori o tem, kakšne koncesije naj bi dobila HSS zato, .da krepko podpre radikalske centrumaše. Uzunovič je pristal na razne manjše koncesije in je pri tem izvo-jeval g. Pucelj tudi spremembo na ljubljanskem magistratu, a Nikičevo vprašanje je obljubljal rešiti povodom rekonstrukcije kabineta, dobro videč, da bi prizadejal sebi in svoji stranki najhujši moralični udarec, ako pusti Nikiča pasti. Najbrž bi bil Uzunovič vztrajal, da ni prišlo vmes vprašanje nettunskih konvencij, glede katerih Italija vedno jačje pritiska. HSS se je izjavila pripravljeno glasovati za te konvencije le, ako pade Nikič. Tako je po sinočnem telefonskem razgovoru z Radičem min. predsednik se odločil plačati radičev-cem tudi to nagrado. Vest o izločitvi Nikiča se je danes bliskovito raznesla ter je delovala predvsem v radikalnem klubu kakor bomba. Pašičevci smatrajo Uzunovičev korak kot nelojalnost napram klubu ter so silno razburjeni, ker vidijo, da se Uzunovič na vseh straneh pripravlja za borbo proti Pašiču. Ostale parlamentarne skupine živahno diskutirajo o političnih posledicah Nikičeve izločitve, največ pa povdar- jajo moralično plat cele zadeve. Radikali so znova dokazali, da je vsaka zveza ž njimi nemogoča, ker nobena beseda ne drži in največjo lojalnost (o tem -ni dvoma, da jim ]e bil Nikič 1g-jalen zaveznik) plačujejo z nelojalnostjo, kadar pridejo v poštev njihove strankarske špekulacije. To sodbo danes posebno krepko povdarjajo v Demokratski zajednici, kjer se je fronta tistih, ki z radikali nočejo imeti nobenega opravka, tako ojačala, da je danes pač gotovo, da bo Dem. zajednica odklonila vsa vabila za vstop v viado. In-teresantno je, da gotovj radikalski krogi ma io cinično odgovarjajo, da si bodo pač pritegnili slovenske klerikalce, ki da že komaj čakajo na povabilo. Ti krogi širijo tudi vesti, da bo SLS na nedeljski ljubljanski konferenci sprejela sklepe, s katerimi bi dejansko zavrgla svoj avtonomistični program ter si na ta način izstavila spričevalo zrelosti za sprejem v kabinet. Danes se zatrjuje, da bo Uzunovič za vsako ceno skušal do 20. oktobra razširiti svojo koalicijo, ako ga do takrat ne poderejo dogodki v radikalski stranki. Nikičeva skupina je naravno konster-nirana. Nikič je sklical sejo svojega kluba za ponedeljek. Govori se o njegovem združenju s federalisti. V tem slučaju bi se ustanovil nov klub, ki bi štel 18 poslancev. Dopoldne sta bila v avdijenci ministra Maksimovič in Simonovič. O poslednjem se pripoveduje, da je kralju poročal o težkem vtisu Nikičeve izločitve v radikalskem klubu. Zvečer ob 6. se ie vršila v predsed-ništvu vlade konferenca, katere so se udeležili min. predsednik Uzunovič ter ministri Maks;movič. Srškič, Simono-vič in Vasa Jovanovič. Vesti o popolnitvi vlade Eni pravijo, da bo rekonstrukc kona o centralni upravi, drugi času izvršene nadaljne Beograd, 8. okt n. Z izločitvijo dr. Nikiča se je izpraznil v vladi še en resor, tako da so sedaj izpraznjeni resori za vere, pra-vosodstvo in šume in rudnike. Po informacijah iz dobro obveščenih krogov, s« spa-polnitev teh resorov ne bo izvršila prej, dokler ne stopi v veljavo zakon o centralni upravi. Ta zakon naj bi prišel na dnevni red takoj po stanovanjskem zakonu. Ali bo prišel na vrsto že v izrednem zasedanju Narodne skupščine, je odvisno od tega, ali se bo o tem v vladi dosegel sporazum. Kar se tiče rekonstrukcije vlade, se bo po mnenju nekaterih krogov zgodila na osnovi kompenzacij za grupo Pašiča. Smatra se, da tu leži težišče vse situacije, ker bi to mogl > izzvati nezadovoljstvo radicevcev. Dovoljevanje nadaljnih koncesij R:diču pa bi izzvalo upor pri pašičevcih. Z druge strani ee zatrjuje, da ni izključena rekonstrukcija že prej. Zlasti radičevci na to pritiskajo ia bi Radič predvsem rad sprrvil v kabinet nečaka Pavla, ako bi ž3 s^m ne mogel prevzeti resorte socijalne politike. Danes p-> 'ja še le na podlagi novega zatrdijo, da bodo v najkrajšem spremembe kabineta. poldne je Pavle Radič posetil Uzunoviča in se je opetovano telefonično razgovarjal s svojim stricem. Kot značilno naj beležimo govorico, da bo v najkrajšem času izvedena rekonstrukcija vlade. Trdi se, da bo pri te/n odpade! današnji minister za agrarno reformo dr. Šibenik in da bo na njegovo mesto ponovno priše! Pavle Radič. Po istih verzijah bi bil sedanji prometni minister dr. Jovanovič imenovan za ministra gradjevin na njegovo mesto pa bi bil imenovan sedanji pomočnik prometne ga ministra inženjer Bora Popovič. Sedanji minister za javne zgradbe Milorad Vujičič naj bi bil imenovan za ministra za šume in rudnike. V naknado za to ministrstvo zahtevajo radičevci za Sti. Radiča mesto ministra socijalne politike. Za ministra vere bi imel priti Dušan Subotič prvi podpredsednik Narodne skupščine, za ministra prav de dr. Mtlan Srškič. sedanji minister za iženačen;e zakonov. Ze danes popoldne je Uzunovič imel več konferenc z radikalnimi prvaki Slovesen sprejem češkoslovaških parlamentarcev v Zagrebu Snoči je Zagreb z velikim navdušenjem sprejel češkoslovaške parlamentarce. — Mučen incident radi Stepana Radiča pri sprejemu na kolodvoru. — Češkoslovaški parlamentarci so bili včeraj dopoldne tudi v avdijenci pri kralju v Beogradu. Beograd, 8. oktobra. Danes ob 9. zjutraj so se vrnili v Beograd češkoslovaški parlamentarci iz notranje Srbije. Takoj po prihodu ie bila njihova delegacija, v kateri so bili Alalypeter, Soukup, Savina, Uhlir in Cerny sprejeta v tričetrtumi avdijenci pri kralju. Ob 10. se je celokupna češkoslovaška delegacija s posebnim vlakom odpeljala proti Zagrebu. Zagreb, 8. oktobra, n. Danes popoldne ob 5. si je Zagreb nadel svečano lice in narod se ie začel zbirati na ulicah, ki vodijo proti kolodvoru. Bilo je nad deset tisoč ljudi. Pov sod so bile razobešene zastave. Pri ljudstvu se je opazilo navdušeno razpoloženje. Na kolodvoru so bili zbrani zastopniki civilnih in vojaških oblasti z velikim županom na čelu. Prisotni so bili dalje delegati posameznih ministrstev v Zagrebu, generaliteta s komandantom armije, vsi radičevski poslanci, ki so bili danes v Zagrebu s Sti. Radičem, mestni župan z občinskimi odborniki delegati sokolskih društev, Trgovske zbornice, Zveze trgovcev, profesorskega društva itd. Poseben signal je označil, da prihaja vlak z gosti. Ko ie vlak privozil ns postajo, se je začelo silno klicanje živela češkoslovaška republika, živeli Čehi, živci prezident Masaryk. cehoslovaki so iz vagonov odgovarjali žive! Zagreb, živeli Hrvatje, živel kralj Aleksauder. Ko so gosti izstopili je stopil pred nje veliki župan Kra-rnarič, ki ic v početku svojega govora rekel, da jih pozdravlja v imenu zagrebških oblasti. Prisotni Stjepan Radič ie pri sprejemu povzročil nekoliko incidentov. Pri besedah velikega župana, ua pozdravlja goste v imenu zagrebške oblasti, ie Radič reke! velikemu županu: »Tako si govoril v času Avstrije. Ti govori v imenu hrvatskega narodaU Nato ie veliki župan, da se izogne nadaljnim incidentom St. Radiča ponovil, da pozdravlja goste v imenu hrvatskega naroda in mesta Zagreba. Želel ic gostom prijetno bivanje v Zagrebu. Nato je pozdravil goste zagrebški župan Heinzl Odgovarja! je češkoslovaški poslanik Maly-peter. V svojem govoru v češkem jeziku je omenjal, kako sta jugoslovenski in češki narod pod vlado tujcev bila ponižana in kako je skupno prelita kri v svetovni vojni ustvarila nerazdružljivo bratstvo v zlu in dobrem. Nato so goste spremili v hotel Esplanade. Ogromna množica ljudstva je še dolgo pred hotelom Esplanade vzklikni? gostom. Konflikt med vlado in državnimi uradniki v Avstriji Nevarnost stavke državnih uradnikov, ki bi se imela pričeti danes opoldne, zaenkrat odstranjena. — Uradniki hočejo počakati na izid pogajanj z vlado. Dunaj, 8. oktobra, s. Že nekaj tednov se vršijo med vlado in državnimi uradniki pogajanja radi draginjske regulacije prejemkov. Uradniki so določili S oktober kot zadnji termin, do katerega naj bi dala vlada obvezne izjave. Vlada pa izjavlja, da bo lahko šele do 12. oktobra zbrala številčne podatke za tako zagotovilo. Zadnje nade, da bi se izognilo grozeči stavki, so stavljali na današnjo popoldansko sejo ministrskega sveta. Pričakoval se jc s strani vlade kak korak, ki bi ga mogli uradniki tolmačiti kot naklonjenost. Toda na seji min. sveta ni bilo sklenjeno ničesar takega. Vlada vztraja na tem, da lahko prične s pogajanji šele 12. oktobra, ko bo imela vse podatke na razpolago. Če se omenjenega dne ne bedo ja vili zastopniki uradništva, so s tem pogaja nja zaključena. Navodila za pričelek stavke so že odšla po deželah. Če julri dopoldne nc pride d« nepričakovanega preokreta. bodo stopili »krepi za stavko jutri opoldne avtomatično v veljavo. Stavkali bodo vsi državni uradniki razen železničarjev, t-ariuskih uradnikov in poštarjev. Brzojavni in telefonski nameščenci pa se bodo priključili siavknjoeim Dunaj, S. oktobra, ks. Ob 21.43 so se sestali odbor petindvajsetorice in zastopniki tehnične unije na sejo, kjer se razpravlja o komunikeju, ki ga je izdala vlada na svoji popoldanski eeji. Zastopniki nradništTa s« sklenili, tia nradniki zaenkrat ne stopijo r sta,vko, temveč počakajo na izil pogajanj t vlado. Fašistovska Italija ne zaupa Franciji Za obnovo prijateljstva s Francozi še ni pravi čas! — Važna sprememba na francoskem poslan ništvu v Rimu. Rim, 8. oktobra, s. «Impcro» piše z ozi* rom na okrožnico francoskega notranjega ministra, da še ni čas, da bi Italijani misliš li na obnovo popolnega prijateljstva s Francozi. Z oziTom na napovedano in po* zneje preklicano potovanje Brianda v Rim izjavlja isti list zelo skeptično: «Mi nismo nikdar veselo presenečeni, pa najsi pride sam Briand v Rim. Ne zato, ker ravna morda Briand tako iz osebnih vzrokov, temveč ker Francija še ne čuti potrebe, da bi se sporazumela z Italijo. Razen tega si je Briand na jasnem, da bi prišli v razgo* voru z Mussolinijem ua dnevni red stari in novi problemi. Če smo do Francije ne* zaupljivi, smo zato, ker dvomimo o dobri volji Francozov za poravnanje nasprotstev. Da povemo še več, moramo priznati, da nas pušča to prisrčno povabilo nezaupljive in da bomo v bodoče še bolj pozorni.« Rim, 8. oktobra, o. Y političnih krogih sc je danes razširila vest, da bo dosedanji-francoski poslanik na Kvirinalu Besnard odstavljen ter da pride na njegovo mesto bivši francoski poslanik v Londonu Sain* danlaire. Čeprav jc agencija Havas for* melno demantirala to vest, vendar posvc* čajo vsi rimski listi odhodu dosedanjega poslanika poslovilne članke, v katerih be* ležijo gornjo vest z obžalovanjem. Listi ugotavljajo, da jc poslanik Besnard med svojim bivanjem v Rimu pokazal mnogo sposobnosti, ker sc je potrudil razumeti novi položaj, ki je nastal v Italiji po faši. stovski revoluciji. Nekateri pravijo celo, da je poslanik Besnard vodil italofilsko politiko, kar pa je gotovo pretirano. Ven* dar pa izražajo vsi rimski listi željo, da bi njegov naslednik korakal po poti svojega prednika. Ba!dwin o uspehih angleške politike Locarnski pakt največji uspeh angleške diplomacije. — Konservativci zahtevajo izgon sovjetskih uradnikov. — Število delovoljnih rudarjev narašča. London, 8. oktobra. (Io.) Ministrski pred sednik Baldwin razpravlja v pismu kon* ferenci konservativne stranke v Scarborou* ghu o angleški zunanji politiki v zadnjih dvanajstih mesecih. Najprej omenja vstop Nemčije v Dru* štvo uarodov in ratifikacijo locarnskega pakta. Ta dogodka sta venčala veliko delo pomirjenja med narodi S to pogodbo so garantirane meje med Nemčijo, Francijo in Belgijo, kar smatra ministrski predsed* nik za največji triumf angleške diplomaci* je. Nadalje povdarja Baldwin veliko uiogo Anglije pri zavarovanju evropskega miru. S pogodbo v Angori je bila dolgotrajna borba med Anglijo in Turčijo, ki je za* strupljala medsebojne politične odnošaje zaključena. Sklenili so se ugodni dogovori glede plačila francoskih in italijanskih dol* gov Angliji. Vznemirljiv položaj je le v kitajski dr« žavi, kjer so uporniki oškodovali angleške interese. Toda energičnemu nastopu Angli* je se je zahvaliti, da se tudi te težave bli* žajo ugodni rešitvi. Vzlic temu, da želi vo* diti Anglija napram Kitajski pomirljivo politiko, se ne bo Anglija nikdar obotav* Ijala storiti vse potrebne korake v zaščito premoženja in življenja angleških državlja* nov na Kitajskem. Glede imperijalne konference je izrazil ministrski predsednik svoje zadovoljstvo naH udeležbo vseh dominijonov na konfe* renči, ki se bo bavila z vsemi problemi obrambe in zunanje politike britanskega imperija. Razpravljalo se bo tudi o poboli* šanju sistema komunikacij. Angleška vla* da bo podpirala na konferenci vsa strem* 1 jen j a po okrepitvi gospodarskih in poli* tičnih zvez med posameznimi deli britan* skega imperija. London, 8. oktobra, s. Kongres konser* vativne stranke v Scarboroughu jc bil da* nes zaključen. Med najvažnejšimi sklepi se poziva vlada, naj z ozirom na boljševi* stično propagando sovjetske vlade odpove angleško=rusko trgovinsko pogodbo, zapre vse sovjetske urade v Angliji in izžene nji* hovo uradništvo iz države. Kongres zahte* va med drugim tudi energične ukrepe pro* ti ekstremističnim elementom med delav* stvom. London, 8. oktobra. (Io.) Danes jc kon* fcrenca rudarskih delegatov nadaljevala svojo sejo. Po dolgi debati ic konferenca sklenila z večino glasov, da se odpokliče iz rudnikov varnostno moštvo. Kakor po* vdarjajo listi je bil tajnik rudarske fede* racije Cook odtočno proti odtegnitvi var* r.ostnega moštva iz rudnikov. Ravnotako se je protivil Hcrbcrt Smith, ki jc povdar* jal, da bi pomnjal ta korak pogreško. ki sc jc žc storila P'-' zadnji stavki v letu 1921. Število na delo vračajočih se rudar* jev konstantno narašča in znaša 203.362 mož. Češkoslovaški parlamentarci v Južni Srbiji Skoplje, 8. oktobra. Včeraj zjutraj so došli češkoslovaški parlamentarci v Skoplje. nekdanjo prestolnico cara Dušana, ki jih je sprejelo na najsvečanejši način. Vse mesto je bilo v zastavah, na Dušanovem mostu pa je bil postavljen krasen slavolok. Goste je prebivalstvo Skoplja sprejelo z velikim navdušenjem. Ko je ob 8.10 zjutraj dospel vlak z gosti na kolodvor, je vojaška godba zasvirala češkoslovaško himno, tisoči in tisoči občinstva pa so jim navdušeno vzklikali v pozdrav. Pred nepregledno množico ljudi jih je na kolodvoru pozdravil najprej predsednik občine Sapundjič, v imenu Čeho-slovakov se je zahvalil za pozdrav predsednik parlamenta Malypetr. S kolodvora so odšli gostje z vojaško sodbo na čelu med špalirjem irenetično pozdravljajočega občinstva do Dušanovega mosta, kjer so sedli v pripravljene avtomobile in se odpeljali v občinski park »Idadijo» k zajutrku. Ob pol 11. dopoldne je delegacija Če-hoslovakov s predsednikom parlamenta Malypetrom odšla v mestno posvetovalnico, kjer jih je sprejel predsednik občine z vsemi občinskimi odborniki. Predsednik občine je pozdravil goste z nagovorom, v katerem je dejal: «Carsko Skoplje se raduje, da Vas more sprejeti z isto ljubeznijo, s katero ste bili sprejeti na bregovih Save in Donave. V dneh trpljenja in tuge smo občutili skoro isto ljubezen napram vam, kakor smo jo napram našim bratom iz Šumadije. Prosim, da sporočite vaši domovini najiskrenejše želje za srečo in napredek češkoslovaškega naroda«. Na pozdrav je v imenu gostov odgovoril poslanec in župan plzenjske občine L. Pik. V tem prisrčnem in sponta-tanem sprejemu vidi resnično čustvo, ki gre od srca do srca. Divi se, kako visok razvoj je v kratkem času doseglo Skoplje, ki je z ostalimi južnimi kraii države končno defmitivno pripadlo k onim, katerim so tudi nekdaj pripadali in kar mi sedaj priznavamo ter učvrščujemo. Zatem je g. Pik v imenu češkoslovaških parlamentarcev izročil občini kristalni pokal. Nato so gosti odšli v vojašnico 21. polka, kjer so jim oficirji priredili slavnosten obed. Na okrašenem dvorišču vojašnice je bil postavljen ves 21. češkoslovaški polk. goste pa je sprejel pri vhodu komandant polkovnik Voja Kostič, ki .ie s predsednikom češkoslovaškega parlamenta Malypetrom izvršil pregled čet. Predsednik Malypetr je pozdravil vojake z našim vojaškim pozdravom: «Pomozi bog. junaci». polk pa mu je strumno odgovoril: «Bog ti pomogao! Zatem ie imel polkovnik Kostic na polk kratek govor, v katerem je nagla-šal važnost poseta češkoslovaških parlamentarcev, nakar jc pozdravil goste v imenu svojega polka ter izroči! predsedniku Malypetru lep venec iz poljskega cvetja s prošnjo, naj ga ob po-vratku v Češkoslovaško položi na grob češkoslovaškega neznanega junaka kot spomin na 21. češkoslovaški polk v Jugoslaviji. Nato so čete pred gosti defilirale. Strumen nastop vojakov je izzval med gosti mnogo odobravanja. Pri obedu ie bilo izmenjanih mnogo prisrčnih napitnic. Govorili so polk. Kostič, podpredsednik češkoslovaškega senata dr. Soukup. češkoslovaški poslanec Pekarek. komandant III. armije general Janko Vukotič, češkoslovaški poslanik žeba, drž. podsekretar Vlada An-drič in češki konzul v Skoplju. Ob 14. so odšli češkoslovaški parlamentarci in senatorji na ogled mesta in niegovih znamenitosti. Ob 1S.30 jim je bil prirejen banket v hotelu «Bristolu», ob 21. pa so se gostje odpeljali iz Skoplja prav tako prisrčno pozdravljeni, kakor so bili sprejeti. Seja kluba HSS v Zagrebu Zagreb. 8. oktobra r. Danes se je vršila v tukajšnjem cSeljaškem domu> seja parlamentarnega kluba HSS, kateri je predsedoval g. Stepan Radič. Mesto ob 9.. se je seja začefa šele po deseti uri, ker je Radič čakal na telefonsko zvezo z Beogradom ter na potrditev vesti o demisiii ministra dr. Nikiča. Potek seje je bil miren in dosti stvaren. Ko so prišli novinarji — zagrebški in beograjski dopisniki — ob 1. uri v Seljaški dom, da bi dobili obljubljeni komunike o seji. jim je dr. Krnjevič v imenu Stepami Radiča odgovoril, da naj čitajo komunike v < Večeru Zagreb, 8. okt. n. Iz oficielnega komunikeja o seji HSS posnemamo: Prisotnih ja bilo na seji, ki se je otvorila ob 10., 39 zastopnikov. Predsednik Stjepan Radič je govoril do 11. in to po večini o pomenu zasedanja Društva narodov. Pri tem ie naglašal. da je rezultat dela naše delegacije tak, da je bila naša delegacija v Ženevi ena od najbolj priznanih in najvažnejših. Kritiziral j9 politiko Davidoviča z ozirom na Ženevo, ker je delegacijo 1. 1924 do temelja izpremenil ter pritegnil posebno ket glavne delegate profesorje mednarodnega prava namesto vestnih in pripravnih političnih prvakov. Navajal je. da je potrebna kontinuiteta delegacije v Ženevi. Dalje je Radič obširno govoril o potrebi neprestane kontinuitete in razvoja politike narodnega sporazuma ter končal svoj govor s tem, da je ta politika za notranjo ureditev in za mednarodni ugled naše države edina baza. Rekel je, da 9e pri nas lahko marsikaj dogodi, da pa več ne sme biti sporov, že manj pa spopadov med Hrvati in Srbi. Poročilo predsednika jo bilo brez debate sprejeto v vednost. Nato sta govorila minister Pucelj in minister šuperina. Ob 1. uri je bila seja odgodena na popoldne. Na popoldanski seji HSS so se čitali referati posameznih ministrov in podtajnikov o poslovanju v njihovih resorih. Poročali so ministri Šuperina, šibenik ter podtajnika dr. Pernar in dr. Ko-šutič. Za njimi je govoril Rude Bačinič iz Dalmacije o težkih razmerah v Severni Dalmaciji. Seja se jutri nadaljuje. Izpremembe v vodstvu klerikalne stranke? Včerajšna »Politika* poroča, da se jutri v nedeljo in v ponedeljek vrši v Ljubljani seja vodstva klerikalne stranke, na kateri sc ima izvršiti volitev predsedstva stranke, članov glavnega in izvršilnega odbora. Po vesteh iz klerikalnih krogov se pričakujejo osebne izpremembe. Določiti se ima tudi dnevni red in dan sestanka zaupnfškega shoda, ki bi se imel vršiti letos meseca novembra. »Politika« pravi, da bo ta shod zaupnikov odločilnega pomena za klerikalno stranko, ker se bo na njem sklepalo o nadaljnem vodstvu njene politike. — K tej vesti pripominjamo, da se že dalje opaža v klerikalni stranki več nasprotujočih si struj. Nekateri so nezadovoljni z brezplodno dr. Koroščevo politike obljub in čakanja in to nezadovoljnost goje po tihem tudi nekateri klerikalni voditelji, ki bi se radi vsedli na dr. Koroščevo mesto. Nekaj časa se je pogosto imenoval kot dr. Koro-ščev naslednik posl. dr. Kulovec, četudi Je bii proti njegovi osebi med štajerskimi klerikalci velik odpor, v zadnjem času pa se dr. Kulovca ne omenja več mnogo, ker se je preveč kompromitiral v znani aieri z falziiiciranim dr. Žerjavovim pismom, ki 3e zbudila tudi med klerikalci samimi mnogo zgražanja, tem boii, ker je dr. Kulovec — duhovnik. Javna tajnost pa je, da se je dr. Korošec že naveliča! vodstva klerikalne politike in da ie že parkrat hotel odstopiti, toda vedno so ga pregovorili, aa je še dalje ostal na svojem mestu, ker ne morejo debiti klerikalci primernega naslednika. Štajerci ponujajo sicer dr. Hohnjeca, ima pa to napako, da oa Kranjskem sploh ni nič poznan. Lajik seveda ne pride nobeden v poštev razen prof. Remca, o katerem pa trdijo njegovi »prijatelji« v stranki, da ima že primerno mesto nri »Gospodarski zvezi«. Položaj .ie pravzaprav tak, da bi dr. Korošec šel rad v pokoj v svoj gradič pri Hočah, ker se je tudi naveliča! zabavljanja ljubljanskih krščanskih socijalcev pod vodstvom dr. Stanovnika. da ni kc- ljubljanski poslanec pokazal nobene agilnosti, •na drugi strani pa intrig proti sebi kot j>ri-.iatel.iuu in simpatizerju dr. Izidorja Cankarja, na drugi strani bi nekateri ambicl-jozni klerikalni politiki radi prišli na njegovo mesto, vendar nima nihče izmed njih dovolj vpliva in ugleda, da bi mogel resno uveljaviti svojo kandidaturo Razmere v klerikalni stranki so postale napete zlasU po zadnjem porazu SLS pri zborničnih volitvah, radi katerega si sedaj očitajo krivdo drug drugemu. Upirajo se zlasti mnogi ljubljanski krščanski socijalci, ki so jih zadnjič le s težavo pregovorili k agitaciji zs veletrgovca Jeiačina in velepodjetnika Ogrina in ki se danes hudo jeze, da so se pc krivdi vodstva stranke, tajnika SLS kaplana Gaberščka in na posredovanje dr. Stanovnika zaman izpostavili proti svojemu boljšemu naziranju. Z ozirom na vse navedeno ni izključeno, da pride do kakšnih osebnih izprememb v vodstvu klerikalne stranke, ako pa ne bodo našli primernega izhoda, je seveda mogoče, da bo ostalo za nekaj časa še nadalje vse po starem, dokler ne bodo iskre nezadovoljna in rivalitete izbruhnile s tem velijo silo na dan. H krizi „Slavenske banke" d. d. Iz Zagreba se poroča, da se izvršuje komplicirano delo sestave bilance »Slavenske banke« po stanju od 24. septembra leta 1026. Filijaike so z zaključki v zamudi, zlasti se nekateri pritožujejo, da filijaike v Sloveniji niso dela še izvršile. Medtem nadzira stanje banke komisar oziroma sekvsster g. Bašič. Poročali smo že, da mu nekateri hočejo imputirati nekake politične naloge in namene, kar pa je pač samo intriga ljudi, ki vnaprej sumničijo vsakega. Sočasno se vrše pri poklicanih interesentih razgovori radi prevzetja jamstva za ev. izgubo po mirni likvidaciji Banki blizu stoječ] činitelji še vedno trdijo, da bo bilanca pokazala, da niti delniška glavnica ni izgubljena, vendar je jasno, da je merodaj-na večinska delničarska grupa, če je temu tako, mora!a postopati pač čisto drugače, ne pa zariti glavo v pesek. V slučaju likvidacije previdnost veli računati z eventualno izgubo. Zato jc čisto naravno, da se zahtevajo jamstva zanjo. Kakor čujemo, so pogajanja v tem oziru že precej napredovala, vendar treba videti bilanco in iz njene presoje zaključiti, je-lj že zadoščajo. Cel slučaj se danes že mnogo mirneje presoja in samo obžaluje, da je »Slavenska banka--, odkar je njeno upravo pred dvema letoma prevzela dunajska filiialka »Ban-que des Pays« takorekoč brez glave, t. J. brez predsednika in po odstopu g. M. Rot-teria iz te banke tudi brez podpredsednika. To dejstvo je ena najbolj občutnih napak, ki poprej in v današnjem stadiju dcrnaša velike škode. Tudi v tem oziru iBanque des Pays« r.e more zanikati svoje krivde. Glede te poslednje se mnogo debatira ia ker nekateri skušajo slučaj politično izrabiti, s dabeti tudi mi ne bomo več mogli odtegniti. Naše prizanašanje zlasti napram pisarijam lističa prejšnjega predsednika Zbornice za trgovino, cbrt in industrijo !n upravnega svetnika Ljubljanske kreditne banke c. Ivana Jelačina bi se sicer mo- glo napačno tolmačiti. Ali meni g. Jelačin, da je naloga zborničnega predsednika in bančnika širiti nemir ter izzivati potrese, ki ne oškodujejo le vladateljev, temveč spravljajo tudi ostale denarne zavode, o katerih ni danes niti enemu na rožicJh postlano — capito g. upravni svetnik? — v težak položaj. Ako bi mi ne imeli svjiih živcev v oblasti, bi bili že davno odgovj-rili na gotove nečuvene izpade in histerična izzivanja tako, da bi otroci, ki sc zlobno igrajo z ognjem, kmalu videli, kako ;a-hko se pri taki igri vname tudi lastna hiša. Pri vseh cbzirih, ki jih imamo, moramo vendarle kategorično izjaviti, da je čaša potrpljenja do vrha polna. Kadar bodo interesi slovenskih vlagateljev pri »Slavonski bank!« zasigurani, tedaj spustite z verig kogar hočete in pogledali si bomo v belino oči. Ne špekulirajte pa preveč nesritr.no na to, da bo obzir na splošne narodno-gospt-darske interese pri nas za vsako ceno nad-vladal živce in potrpežljivost Politične beležke Kaj bi imeli Ljubljančani, če bi bili klerikalci na magistratu? »Slovenec« piše, da bi imeli danes v Ljubljani, ako bi na magistratu vladal občinski svet pod klerikalno komando, že na vsa predmestja razširjeno cestno železnico, novo tržnico, razširjem vodovod, občinsko čitalnico in knjižnico, ljudsko vseučilišče, invalidski dom, moderno preskrbo revežev, občinski mladinski dom, mestno prenočišče, vajeniški dom, mestno zadrugo za aproviza cijo ubožnejših slojev in stanovanja za vse prebivalce. Čudno ie, da ni »Slovenec« še zapisal, da bi od klerikalcev, če bi bi!i na magistratu, dobil vsak Ljubljančan zlato uro. Nihče ni tako radodaren, kakor klerikalci in samo oni ne poznajo gesla: »Ml sami in samo mi!« »Slovenec« je menda pozabil, da se je baš zadnji »Domoljub« hvalil kako so klerikalci iz »revnih delavskih slojev« izprešali 2 milijona za osemnajsto ljubljansko cerkev v Šiški. Za deložirance in ostale siromake imajo klerikalci naj-rajše papeževe in druge odpustke seveda, ako so posebej plačani. Kakšna je bila mestna uprava pod gerenti? »Slovenec« piše, da je bila mestna uprava pod bivšimi gerenti nedemokratična, reakcionarna, malenkostna in brezplodna !n da pomeni doba gerentov dobo zastanka in nazadovanja. Bržkone mislijo gospodje iz katoliške tiskarne, da Ljubljančani samo dremijejo ali pa tako vemo bero »Slovenca«, da sploh ne vidijo, kaj se je vse naredilo v Ljubljani v zadnjih dveh letih pod gerentskim svetom. »Slovenčevoc demr.go-štvo je tem bolj značilno, ker ne ve o bivšem občinskem svetu pod klerikalno komando ničesar drugega navesti, kakor da je osnoval na magistratu nezadosten -soci-jalno-politični urad in zgradil veliko premajhno in zelo primitivno kopališče ob Ljubljanici, ki tvori razen tega z ozirom na nakup sveta od Ogrina še posebno poglavje zase. Kar pa trdi »Slovenec«, da je bivši občinski svet temeljito uredil in izboljšal mestne finance, pa je navadna iaž, ker je splošno znano, da so bile tedaj mestne blagajne vedno prazne, četudi se nI ničesar velikega zgradilo, in da ie bil razpust občinskega sveta nekaterim gospodom njegove večine skrajno dobrodošel, ker niso znali niti naprej niti nazaj. Z demagoškl-rni zabavljanji proti mestni upravi pod gerentskim svetom »Slovenec« ne bo dosti opravil, ker dejanja dovolj jasno govore tako o delu klerikalnih gospodarjev na magistratu, kakor tudi c delu gerentskega sveta, ki je klerikalcem šele pokaral, kakšno mora biti pametno in smotreno ončin-sko gospodarstvo. Osleparjeni klerikalci Kadar so klerikalci tepeni po vseh pravilih, prlčno vpiti, da so bili osleparjeni. Tudi pri zadnjih volitvah v trgovsko zbornico so bili po trditvah »Slovenca« osleparjeni, ker so zavedni in napredni trgovci ter obrtniki prekrižali njihove račune. »Slovenec« sedaj celo trdi, da je »volilna komisija sama ugotovila toliko in toliko nepravilnosti, ki bistveno izpreminiajo rezultat volitev«. Čudno je, zakaj volilna komisija ni takoj na podlagi teh nepravilnosti izpremenila rezultata volitev in zakaj »Slovenec« ne navede, katere nepravilnosti so se izvršile. Mi smo mnenja, da bodo klerikalci na enak način, kakor pri zadnjih zborničnih volitvah, še dostikrat »osleparjeni«, prihodnja prilika za to bo zopet pr! ljubljanskih občinskih volitvah. Kadar drvi kolo navzdol, sa je težko ustaviti. Salomonstvo vodstva HSS Zadnji «Dom» poroča, da je vodstvo HSS napram novemu stanovanjskemu za* konu zavzelo približno enako stališče ka« kor svoječasno pri agrarnem zakonu za Dalmacijo med lastniki zemljišč in kmeti. To je bilo vodstvu HSS tem lažje, pravi «Dom», ker seljaška stranka ni odvisna niti od kroglic hišnih lastnikov niti najem* nikov. Z ozirom na to, da agrarni odnos šaji v Dalmaciji še danes niso urejeni, je seveda popolnoma umevno, da HSS kot vladna stranka ni zadovoljila niti hišnih lastnikov niti stanovanjskih najemnikov. To je res prava salomonska razsodba, ki nikogar ne zadovolji, zato ker od nikogar ne pričakuje — volilnih kroglic. Višek radičevske politike Kako malo je mar slovenskim radičev* cem za interese slovenskega trgovstva in obrtništva ter za razvoj našeg-a narodnega gospodarstva, dokazuje «Kmetski lista, ki označuje radičevsko zvezo s klerikalci pri zborničnih volitvah kot silno lepo delo, ker so ž njo ponagajali samostojnim demo* kratom. Kaj so jim koristi naših prido* bitnih slojev, trgovcev in obrtnikov, naše , industrije, kaj pogubna davčna, carinska I in prometna politika vlade, glavno je, da lahko malo ponagajajo samostojnim demo* kratom četudi pri fem -sami dobe po grbi za svojo onagajivost>-. K tej prebrisani po* litiki slovenskih radičevcev, ki predstav* Ija menda višek njil.ove modrosti, m-oremo samo reči: Bog daj norccm pamet, pa tudi ministru Puclju, čegar prebrisanosti sc je sedaj naveličal že sam — S t. Radič. Sprememba velikih županov Beograd, 8. oktobra, p. Danes dopoldne je bil v dvoru minister za notranje stvari Maksimovič. .Med drugimi nujnimi ukazi je podpisan tudi ukaz, s katerim se veliki župan iz Sarajeva Miian Nikolič imenuje za velikega župana v Nišu. Niški veliki žu* pan Milan Petkovič jc imenovan za velike* ga župana v Užicah. Demisija v. Seekta sprejeta Berlin, 8. oktobra (be) Predsednik Hin-denburg ie sprejel demisijo generala von Seekta. Predsednik je sprejel Seekta v avdijenci in mu izrazil zahvalo za njegove zasluge med vojno in po vojni. Berlin S. oktobra k. Kot nasledniki odsto-pivšega generala v. Seekta se imenujejo razne osebnosti. Na prvem mestu se imenuje generallajtnant Heyne, poveljnik divizije v Konigsbergu. Heye ie bil svoječasno čian vrhovnega armadnega vodstva. Imenujeta sc tudi general Rainiiardt in general Hasse, divizijski poveljnik v Berlinu. Spor v boljševiški stranki Moskva, 8. oktobra, d. Boj v komunistič« ni stranki sc odigrava skoio izključno le v Moskvi, kjer sc je samo včeraj vršilo 58 zborovanj. V Moskvi se govori, da je že celo Buharin začel kolebati v svojih nazo* rih o opozicijskem gibanju in da išče poti za zbližanje z opozicijo. Mislijo, da bo sku šal Stalin najti v najnevarnejšem trenotku kak kompromis. V opoziciji so sedaj sle* deči voditelji: Trockij, Zinovjev, Kamc* nev, Radek in mnogo drugih. Berlin, S. oktobra, s. «Der Tag» poroča iz Moskve, da je Stalin obvestil opozici* joualne voditelje, naj sc do 25. t. m., ko sc prične konferenca stranke, vzdržijo vsake agitacije, ker jih bo dal sicer areti* rati. Zaposlitev inozemskih uradnikov v Bolgariji Sofija, 8. oktobra, d. Policijska direkcija je izdala naslednjo naredbo: Administra* tivne oblasti dovoljujejo dopotovanjc in zaposlitev takih inozemskih uradnikov, ka* tere pokličejo kot špecijaliste podjetja, ki imajo dovoljenje za nastanitev inozemske* ga uradnika od strani trgovinskega mini* strstva. Tujci potrebujejo še dovoljenje od trgovinskega ministrstva, da smejo iz* vrše vati svojo stroko. Doba bivanja za do* puščene inozemce sc ravna po določilu za* konsko predpisanega certifikata od strani trgovinskega in delovnega ministrstva; le v posebnih slučajih se dovoljuje izpre* memba določene dobe. Obsojena španska anarhista v Parizu Pariz, S. oktobra, d. Včeraj se jc vršila obravnava proti dne 23. junija, na dan pri* hoda španskega kralja Alfonza v Pariz, aretiranima španskima anarhistoma Durut* tiju in Ascasu. Obtoženca sta priznala v teku preiskave, da sta pripravljala aten* tat proti španskemu kralju. DuVutti je iz* javil, da kralja ni hotel umoriti, temveč ga je hotel odvesti v okolico Iruna (Bilbao) in ga tamkaj skriti, da bi na ta način po* vzročil revolucijonarno gibanje. Durutti je bil obsojen na tri, Ascaso pa na šest mese* cev ječe in sicer le radi prepovedane no* šnjc orožja in uporabe ponarejenih potnih listin. Nove fašistovske parade Rim, 8. oktobra, o. Na včerajšnji seji velikega fašistovskega sveta je podal glavni tajnik stranke Turatti dolgo poročilo, in ker je bila tudi debata precej dolga, ni bilo mogoče ua včerajšnji seji izčrpati vsega dnevnega reda. Na včerajšnji seji je bil tudi določen program četrte obletnice pohoda v Rim. Ta proslava se ba vršila z velikimi svečanostmi. Po vseh pokrajinskih mestih bodo parade fašistovskih čet. V Rimu bo prisostvoval tem paradam Mussolini, ki bo 31. t. m. pregledal tudi lašistovske čete bo-ionjske pokrajine. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da bo Mussolini ob tej priliki imel važen političen govor. Na nocojšnji seji je veliki fašistovski svet razpravljal o reformi strankinih Statutov. Podrobno poročilo bo objavil uradni fašistovski list . Zmešnjave na Španskem Pariz, S. oktobra, s. Kakor poroča «Chi* cago Tribune*, je prišlo med španskim kraljem in generalom Primo de Rivcro do sporazuma. Zedinila sta se, da sc kralj za* dovolji z notranjo politiko Primo de Ri* vere in sklicanjem Narodne skupščine, do* čim pristane Primo de Rivera, da se od* pustijo obsojenim artiljerijskim oficirjem kazni. Pariz, S. oktobra, k. «Havas» poroča na podlagi vesti, ki so jih prinesli potniki, da so se pokazali v pretekli noči v Španiji prvi znaki novega vojaškega upora. Vodja gibanja je baje bivši ordonančni ofi* cir vojnega ministra general Jcay Almeida. Senzacionalen proces na Norveškem Oslo, 8. oktobra, d. Včeraj se je začelo izjemno državno sodno postopanje proti bivšemu ministrskemu predsedniku Abra* ! hamu Bergeju. V juliju t. 1. je parlament sklenil postaviti Bergeja in šest ministrov njegove vlade pred državno sodišče, ker ; so v letu 1923. za časa velikega bančnega poloma podprli norveško trgovsko banko z 25 milijoni kremami iz državnih, sredstev. 1 Skozi Črno goro Danilov grad — Nikšič (S potovanja novinarjev.) Ob Skadrskem jezeru, 2. oktobra Pri Danilov gradu zapuščamo prijazno dolino in modro reko Zeto. Tržani nas še zadržujejo s svojim gostoljubjem in pozdravljajo, polni upanja, da jim pomore vsaj najvišja sila Jugoslavije, javna tribuna novinarjev. Avtomobili se vspno zopet na obronke pogorja. Globoko pod nami zgineva prijazna, skrbno obdelana dolinica Nevarno cesto stražijo v večjih presledkih seljaki s puško na rami. Tu in tam sedj na kantonu dečko, m'ada punčka in zre v strmino, kjer pulijo ovce posušeno, izžgano travo med skalami Ko prevozimo sedlo, smo v novi dolini v se!u Bogedči, kj ima čedno novo šolsko poslopje. Tu biva pleme Plesivčev, ki so ponosni, da so si z lastnimi prispevki, z lastnim delom in državnim pripomočkom 160.000 Din postavili tu med skalami tako lepo trir3zredao šolo in stanovanja za učitelje. Še par ovinkov, pa smo v novj dolini pred Podgorico. Sredi njiv leži široka, a prazna struga Zete, ki se ob defevju spremeni v mogočno reko. v poletju pa ie čisto izsušena. Dolino veže s pogorjem veličasten kamenit »Carev most* z 19 oboki, katerega je dal sezidati 1. 1S95 ruski car Aleksander I F. Ravno na dan otvoritve pa ie dospela iz Petrograda brzojavna vest, da je car umrl, ostalo pa je ime »Carev most«. Po široki, ravni cesti zdrčimo v Nikšič, kier nas pred vhodom čaka vse mesto z zastavami, pevskim društvom rZakumlje«, Zanatiijskim udruženj em, županom, Sokoli, svešteniki, šolsko mladino. Med petjem ia govori nam kliče narod »Živeli, dobrodošli!« Raz hiš vihrajo zastave. V sprevodu korakamo skozi snažno cesto širokih ulic Skoro v vsaki ulici grade visoke nove hiše. Občudujemo velikanski trg, ki jc še večji kot mariborski, povsem moderno reguliran, čeprav ima mesto le nekaj nad 4.000 prebivalcev. Na trgu prodajajo krasne, debele slive po 2 Din kg, rdečkasto grozdje podolgovatih jagod, lešnike, jabolka, sveže fige, ki ravno dozorevajo, po 10—12 komadov za 1 Din. šipke (granatna jabolka) po 1 Din in 2 Din komad ln kutine (dunje), ki so debelejše kot naše tri. Krog in krog trga in po vseh ulicah pa so posejane kafane, ki 'ili je ničmanj ko: 16.3. Isto smo videli pozneje v Podgorje;. Od jutra do večera možu.iejo ljudje pri teh lesenih mizicah ob rakiji in kavi. Ni zaposlenosti, povrh tega je v Nikšiču radi svežega zraka in kolikor toliko prijetne klime nebroj penzijonistov. Tudi mi smo se že davno privadili dišeči rakiji in črni kavi. Samo 1 Din stane črna kava, in čim boli starinska i;i domača je kafana, tem boljšo kavo kuhajo. Dostikrat obsto.iimo žejni sredi ceste ob »hanu« in naročimo črno kavo. Takoj zakurijo in čez par minut že hvalimo gazdo ob voniu njegove dobre kave. Še rakije smo se privadili. Saj ue smeš užalit; gostoljubnosti, ki že ob vstopu v sobo postavi na mizo vonjavo slivovko, tako prijetne barve, kot jo imajo le naša štajerska vina. Zvečer imamo banket v impozantni dvorani palače »Zanatlijskega udruženja-i. Dvorana z ložami v pritličju in prvem nadstropju bi delala čast Ljubljani in Mariboru. Postaviil so jo obrtniki z domačimi prispevki in prijateljev iz Amerike. Tudi domači poslanec dr. Stojadinovič jim Jc dal 500.000 Din! Udruženje ima SO zadru-garjev, ki so si ustanovili zadrugo že leta 1906, dvorano pa so postavili leta 1923. Zdj sc nam skoro prevelika za Nikšič. V njej je iudi kino in gledališke predstave. Nikšič ima tudi krasno pravoslavno katedralo, za katero so prispevali znarno v Pe-trogradu. Poleg pravoslavnega škofa ima mestece še gimnazijo, ki jo poseča nad 1000 dijakov in dijakinj. Sokol, ki so ga ustanovili pred 8 meseci, ima 1500 članov, samo na gimnaziji okrog S00, in starosta je bivši minister prosvete Gavrilo Cerovič, odvetnik v Nikšiču, ki jc obenem predsednik društva »Zakurnlje,-. Zvečer smo na banketu občine, ki ji :ia-čeluje republikanec, trgovec Luka Miju-škovič. .Med petjem »Zakurnlje« se vrste govori do polnoči. Izvemo, da je imel Nikšič poprej industrijo, 2 pipovarni, ki pa i o je uničila vojna in še sedaj stoji zidovje prazno. V Danilov gradu jc bila tovarna za volno, v Podgorici znana tovarna tobaka, danes je vse mrtvo, kot so mrtva nešteta polja, ki jih tekom lčletnih bojev nihče ni obdeloval. Gospod Rasto Pusto-slemšek sc spominja češkega novinarja in pisatelja Jožefa Holečka iz Prage, ki je v osvobodilnih bojih 1. 1S75.—77 spremlja; črnogorsko vojsko it: prvi informiral slovanski svet o trpljenju junaške Črne gore. Ob navdušenih ovacijah pošilja zbor brzojavni pozdrav g. Holečku v Prago. Pri mizah smo pomešani z domačini v pravi demokratski družbi. Po!eg obrtnikov, trgovcev, seliakov in inteligence sed: med nami bi-skup dr. hektar Krni, zadnji min predsednik kralja Nikole, Lazar Mijuškovič, in še 2 bivša črnogorska ministra. Imenom ju-oslovenskih novinarjev nazdravlja gostiteljem naš predsednik Stanko Virant iz Ljubljane G^olnoči nam pokažejo še ognjevite domače plese. Drugo jutro, 1 oktobra, zapuščamo Nikšič, ki ie ravno 100 km oddaljen od Ce-tinja. Vsi domačini so zopet okrog avtomobilov, razdeljujejo nam svoj jugosloven-sko orij en tirani tednik »Slobodna misao« !r ob bratskem postavljanju zapuščamo sta ro Hercegovino, Onogošt kakor se je n:-žival Nikšič pod turško vlado. Sprem!' nas biskup ki nas je povabil, da obiščetr med potom zgodovinski monastir Ostrog. ? med potom v Nikšič smo ga videli viško med skalami, kjer čuje nad dolino k' sokolje gnezdo Dr- Avg. Reisman ZA POPI 4VIJFNCE! Kdor takoj da, dvakrat da! Naši Kraji in Ij Priprave za sprejem čsl. gostov v Ljubljani Kakor smo že poročati, prispejo čsl. parlamentarci v Ljubljano s posebnim vlakom naravnost iz Šibemika. V zgodnjih jutranjih urah bo vlak krenil iz Karlovca m prebivalstvo ob dolenjski progi se pripravlja, da tudi ono pozdravi mile goste. S češkoslovaškimi parlamentarci pride kot delegacija naše Narodne skupščine 10 naših poslancev pod vodstvom skupščinskega podpredsednika dr. Subotača. Med njimi se bosta nahajala tudi poslanca SDS dr. Budisavijev;č in V. Vilder. V Ljubljani se vršijo živahne priprave za sprejem. Ljubljanska kulturna društva so izvolila poseben odbor, ki skrbi, da bo udeležba pri pozdravu £im častnejša. Ostali aranžman svečanega dne je v službenih rokah. Ljubljanska narodna društva se bodo s posebnim pozivom obrnila na prebivalstvo, da v ponedeljek di duška svojim starim simpatijam napram bratskemu narodu in njegovi državi. Kakor čujemo, bodo podjetniki, trgovci in obrtniki svojim nameščencem po možnosti olajšali dopoldansko službo v ponedeljek, da se jih more čim največ udeležiti sprejema. Društva br-do pozdravila goste z zastavami in depu-tacijami, narodno ženstvo pripravlja posebno prisrčno o . arijo zastopnikov bratskega naroda. Združeni pevci Ljubljane bodo sodelovali z najlepšimi našimi zoorj. Vhod čsl. parlamentarcev v mesto se bo vršii v svečani povnrki z godbo na čelu. P:cd magistratom br prirejena velika manifestacija, nakar si gosti v avtomobilih, katerih organizacijo preskrbi Avtomobilski klub, ogledajo mesto. Pr hod čsl. parlamentarcev v Ljubljano obeta postati ena najlepših manifestacij bratske vzajemnosti, kar jih je doživeio naše mesto. Ker je računati z velikim navalom občinstva in bodo nwraie pravočasno biti poa-vzete rediteljske mere za gladek potek slavnostne povorke, je priporočati, da se občinstvo čim prej zbere na ulicah, po katerih se bo pomikal sprevod. Deputacije društev naj prihajajo že po pol 9. na kolodvor, da se jim dodeli mesto. Vlak z gosti pride ob pol 10. Pozdrav na kolodvoru bo kratek in bo sprevod takoj nato krenil s kolodvora po Miklošičevi cesti na Marijin trg čez most po Stritarjevi ulici pred magistrat. Ljubljanski hišiij posestniki so sklenili, da okrasijo svoje hiše z našimi zastavami. Kdor ima češkoslovaško zastavo, bo razobesil tudi to. Čsl. gosti pridejo pri ogledovanju mesta skoraj v vse večje ulice. Inozemski potniški promet z našo državo V septembru mesecu je pasiralo obmejno postajo v Mariboru skupno 36.165 oseb, ki so prišle ali pa odšle iz naše države. V Jugoslavijo je prišlo septembra 12.284 potnikov in sicer 7.512 moških in 4772 žensk. Od teh je bilo 5426 naših državljanov (2994 moških in 2432 žensk), 34 Amerikancev, 4670 Avstrijcev, 1153 Cehov, 440 Nemcev, 152 Poljakov, 116 Italijanov, 21 Madžarov, 52 Švicarjev. 43 Bolgarov. 24 Rumunov, 20 Angležev, 16 Francozov, 14 Grkov, 7 Turkov, 2 Rusa. Potnikov iz drugih držav pa je bilo 52. Odpotovalo je okroglo 1600 ljudi več, kakor jih je prišlo, in sicer: 5660 naših državljanov, med temi 3245 moških in 2415 žensk, 5579 Avstrijcev, 1644 Čehov, 360 Nemcev, 169 Poljakov, 126 Italijanov, 82 Madžarov, 51 Amerikancev, 41 Švicarjev, 34 Bolgarov, 29 Rumunov, 17 Francozov, 14 Albancev, 7 Turkov, 4 Grki in 41 oseb različnih narodnosti. Na „Vili Velebiti" v Egipt Šolska ladja »Vila Velebita« se je koncem preteklega meseca vrnila s pomorskimi akademiki v Bakru z enomesečnega študijskega potovanja po Sredozemskem morju, katerega se je udeležilo tudi ve£ slovenskih gojencev pomorske akademije. Ladja se je najprej ustavila na Reki, kjer so si akademiki ogledali mednarodno razstavo, nakar je odplula po mirnem morju proti otoku Krfu. Pustivši za seboj jugoslovansko obalo, je ladjo zajela močna burja, ki jo je neprestano premetavala po visokih valovih. Kršna in pusta Albanija je polagoma izginjala in pred nami se je zgrnila grška zemlja s prelepim otokom Krfom. Srečni smo bili, da smo se mogli pokloniti manom našega naroda, katerega naj-vefčji junaki so našli tamkaj svoj počitek Osamljeno tuguje sredi moTja grobišče naših junakov, mali otok Vido, znan pod imenom »Otok smrti«, kjer je pokopanih preko 8000 srbskih herojev, ki so po umiku preko strašnih albanskih planin umrli večinoma vsled pomanjkanja živeža Ln popolne duševne in telesne izčrpanosti. Iz Krfa je ladja nadaljevala vožnjo ob slikoviti grški obali. Dne 27. avgusta smo pustili za seboj zadnji rtič Grške, Matapan. Okoli Matapana so najhujši viharji v Sredozemskem morju, toda nam je bilo morje še dokaj naklonjeno. Že naslednjega dne smo prišli do otoka Krete in se vsi-drali v glavnem mestu Kandiji, ki je razprostrto daleč v morje in šteje približno 25.000 prebivalcev. Ne daleč od Kandije ležijo v vznožju Zeusove gore Ida, razvaline bivališča nekdanjega krečanskega kralja Minosa. Dne 30. avgusta smo odplull dalje proti Port Saidu, kamor smo prišli že čez dva dni. Port Said je najvažnejša luka v Sredozemskem morju, ker leži cb vhodu v Sueški prekop. Pred vhodom v pristanišče stoj: veliki spomenik Ferdinanda Le-sepsa, znamenitega francoskega inženjerja in zgraditelja tega prekopa. V Aleksandri-ji, največji izvozni luki Egipta, smo ostali 6 dni in si ogledali vse znamenitosti mesta, posebno muzej, zoološki vrt in pristanišče. Odpeljali smo se nato z vlakom v glavno mesto Egipta, Kairo. Vozili smo se po nilski dolini. Ogromen vtis je napravil na vse izredno bogati muzej, posebno izkopnine iz groba Tutankamna. Videli smo njegov zlati voz, prestol in kip. Ostali predmeti se nahajajo v njegovi grobnici v Luksoru. Iz Katre nas je peljala elektr. železnica k 8 km oddaljenim znamenitim piramidam egipčanskih kraljev. Poleg njih se nahaja tudi znamenita sfinga. Dne 8. septembra se je vrnila »Vila Ve-lebita« po burnem morju proti Pireju, kamor je dospela dne 14. septembra. V Pireju smo ostali štiri dni in si ogledali vse znamenitosti starodavnih Aten. Skozi Ko-rintski prekop je krenila ladja nato v Jonsko morje in se vrnila dne 23. septembra v pristanišče Bakar. »Vilo Velebito« so povsod občudovali in jo sprejeli z izredno prijaznostjo. Svedočila je svetu, da se ob jugoslovenski obali razvija boljša bodočnost našega troimetnega naroda. Češkoslovaška matineja Z. K. D. v Ljubljani V nedeljo dopoldne v Kinu Matica V nedeljo dne 10. t. m. priredi Zveza kulturnih društev Ljubljana v prostorih Elitnega Kina Matica, filmsko predavanje 0 češkoslovaški armadi za širšo ljubljan« so publiko in šolsko mladino. Iz prekrasnega filma, ki se bo predvajal pri tej priliki, je razvidno veliko junaštvo češkoslovaških legijonarjev in njih boj za osvobojenje domovine. K posetu tega filmskega predavanja vas bimo vse občinstvo osobito sedaj, ko se Ljubljana pripravlja na prisrčen sprejem čeških nam bratov. Obračamo se pa tudi do naše šolske mladine in prosimo vsa ravnateljstva srednjih in osnovnih šol, da priporočajo po svojih razrednikih in uči« teljih mladini poset tega predavanja. Prva prireditev se vrši ob 9. uri, druga ob 11. uri dop. Vstopnina za vsak sedež 1 Din. Dekle brez rok - prvovrstna šivilja Svetovna vojna je zapustila Evropi na tisoče invalidov, ki jim moderna industrija najrazličnejših protez lajša težko življenje. V zadnjih letih so bili zabeleženi že po* novno slučaji izredne spretnosti invalidov z umetno nogo ali roko. Mnogi so se pri« vadili opravljati svoje delo v delavnici ali izven nje tako točno, kakor bi mogel to edino zdrav delavec, ki srečno razpolaga z nepokvarjenim telesom. Redkeje se pri nas čuje o ženskih inva« lidih. Primer pa, ki ga navajajo zagrebške «Novosti«, je tako edinstven in čudovit, da ga v kratkem podajamo tudi našim čitateljem. V «Ljudski delavnici« v Zagrebu, ki jo vodi zveza dobrodelnih društev «Narodna zaščita®, živi že pet • let kot izvrstna šivi« lja simpatično in vedno veselo dekle 27» letna Rezika Gabod. doma iz Marije Bi« Drug veliki ,, Balkan" film: Znani roman Berb. Keilermanna Brata Schellenberg .:. igrale : Conrad Veidt, Liane Ha d, Lil Dagoier. Filmu pojeio hvalcspeve po vsem svetu V Ljubljani ga prinese ,,Kino Dvor" Ljudska kuhinja za poplavljence na Viču. Kuhajo domači iantje in kličejo ponesrečence k jedi z rogom. Tudi včerajšnje preistave \elikega ia najnovejšega BALKAN- = !forry Piel Črni Plerrof = so b le razprodane. Fi m svobode, ljubezni v najvr vi-enejsi /a > isi>. Božanst eni prizori na snežn'h planinah! Višek z mskih športnih seuzacj1 — 2 deli. 10 dejanj natnirat 2 urne predstave ob pol 4., pol G., pol 8. in četrt .C. KINO «L JUBL J AN SKI DVOR« Telefon 730. i i je 1 veliki .Baika Ua" t: ra Brata Schel enberg. strice. Rezika je bila rojena brez desne noge in s pohabljenimi rokami, razvitimi samo do zapestja. V svoji rani mladosti je opravljala razna domača dela. pasla živino in perutnino ter pazila na deco Šole ni "1 nikdar obiskovala, vendar se ic sama na« učila pisati in brati. Vedno pa jc imela največje veselje do šivanja. Ko jc bila sta« ra 20 let, jo je poslala občina v Zagreb, kjer jc dobila umetne roke in nogo. Tu je ostala v ortopedski bolnici devet me« secev in stregla deci. Umetno nogo nosi, medtem ko se umetnih rok nikdar ne po« služujc. Po dveletnem bivanju pri materi in bra« tu se je Rezika napotila ponovno v Zagreb ir se zglasila pri «Narodni zaščiti® s pro« šnjo, da jo sprejmejo za učenko šivilje. Poslali so jo v «Ljudsko delavnico«, kjer so jo drug za drugim pomilovalno pogle« dovali v prepričanju, da revica zdaleka ni sposobna za šivanje. Toda ravnateljica za« voda, ki je videla, kako spretno zna Rezi« ka uporabljati škarje in šivanko, jo je pri« poročila in jo celo sama sprejela na stano« vanje in hrano. Nova učenka v «Ljudski delavnici« je najprej šivala gumbe in po« dobna ročna dela, kmalu nato pa je že sedla za stroj in robila prte. Sčasoma se je poprijela težjega dela in izvrševala moško in žensko perilo ter končno kostume. To je tudi danes njen glavni posel. V delav« niči je postala Rezika najpridnejša šivilja, ki pomaga danes že celo učiteljicam pri vzgajanju mladih učenk. V obrtni šoli je bila med najboljšimi učenkami in kljub te« mu, da se je takorekoč učila zasebno in ni obiskovala šolskih ur, je napravila iz« kušnje s prav dobrim uspehom. Te dni pa bo napravila Rezika Gabodova izpit iz krojne obrti. «Nanodna zaščita« ji je kupi« la v znak priznanja za njeno marljivost šivalni stroj. Najboljše pa je za nesrečno šiviljo to, da je izredno vedrega temperamenta. Ved« no bi rada prepevala in trdi, da ni nikdar občutila potrebe po prstih, ki jih ni ni« kdar imela. In kadar obupujejo najmlajše učenke pri težavah učenja, jih lepo poto« laži Rezika: «Če sem se naučila jaz brez rok, se boste ve še lažje in prej, ki imate zdrave roke in prste!« Strupene gobe Letos nikakor ni gobje leto in «gozdnc« ga mesa« so Ljubljančani letos še kaj ma« lo povžili. Na trgu so se pojavljale goba« rice le s košaricami lisičk ali mavroha, jučkov ali gobanov pa skoro ni bilo videti. Te plemenite gobe so bile za trg prava redkost. Za trgovino in eksport letos gob sploh ni bilo in jih skoro gotovo tudi ne bo, saj ni mogoče zadovoljiti niti doma« čega konzuma. Ker ni na razpolago pravih jedilnih gob, so pričeli nekateri okoličani prinašati na trg gobe, ki na videz močno sličijo jurč« kom«ajdovčkom, a so strupene. Predvčeraj šnjim zjutraj jih je gospa J., stanujoča v Gledališki ulici, kupila večjo merico ter pripravila za večerjo svoji šest članski rodbini. Po večerji je pričelo njenemu so« progu in otrokoma postajati slabo; nato pa sta začutila bolečine v trebuhu in šu« Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sobota, 9.: aDrugi breg«. Drama. Premiera. Izv N'edelja, 10.: »Skopuh«. Komedija Premi« jera. Izv. Pondeljek, 11.: Zaprto. Ljubljanska opera. Sobota, 9.: Zaprto. Nedelja, 10.: aProdana nevesta«. Tenorist g. Mirko Jelačin kot gost. Izv. Fondeljck. 11.: Zaprto. «J)ru(ti breg». Danes, v 9oboto ob rsmih zvečer je v ljubljanski drami premiera drame . Njen avtor je od-iični češki dramatik Hilbert. Snov je zajeta iz povojnega češkega javnega življenja. Glavna junaka sta dr. Hran in njegov sin. V napetih dramatičnih prizorih se slika mišljenje in udejstvevanje dveh generacij, ki vidita v popolnem eocijalnem prevratu pravo bodočnost češkoslovaške republike. Delo je resna kritika povojnih revolucijo-narnih stremljenj s humanitarnega in etičnega stališča. — Sodelujejo gg. šaričeva. Jelkova. Levar, Jan, Peček, Cesar i. dr. Reži ra g. Skrbinšek. Premiera je izven abon-mana. Gostovanje tenorista Jelačina v Ljub liani. Tenorist Mirko Jelačin je študiral na dunajskem konzervatoriju, nato je šel p° nasvetu znamenitega 'enorista Piccaverja še v Prago nadaljevat svoje študije k Prohaski. Leta 1921. je začel nastopati v raznih operah, potem je sprejel angažma v Aussigu na Češkem. Šel je tudi v Nemčijo, kjer je bil angažiran v Lubecku in Oldenburgu ter zadinji dve sezoni v Konigsbergu. Mnogo je tudi gostoval v raznih mestih Nemčije tor pel pred vsem italijanski lirični in Mozartov repertoar. Pevec gostuje v ljubljanski operi v nedeljo, dne 10. t. m. Nastopi kot Janko v . G. Verdi: Othello (Otvoritvena predstava operne sezone v Ljubljani.) Skoraj natanko pred 23 leti, 6. oktobra 1903, smo imeli prvič na slovenskem odru po klasičnih in modernih operah do novejše dobe pa čitam o operi najboljše Verdijevo delo ter jo je smatrati za prav posebno odlično moderno opero, ki je v vsakem pogledu ustrežljiva sodobnemu okusu. Radoveden sem torej, kako sprejmo Ljubljanča-nje dne 5. febr. 1887, da so dospeli v Milan odličniki iz vsega sveta, da slišijo mojstrovino, ki ji je napisal po Shakespearovi tragediji Arrigo Boito, Verdijev prijatelj, pesnik in skladatelj- -ravč na Novo goro. Čudni so ti junaki; nekateri se zibljejo, drugi se pode po klancu, dva se poskušata v moči in vzdigujeta težak kamen. Baš tedaj prinese mimo nesreča dva Moravčana. Eden jo hitro odkuri, a drugi gre počasi za njim. Delavec Franc B. ga takoj nahruli: Pri tem pa vrže tudi že kamen in ga zadene v glavo. Fant se je zgrudil. Pijanci so zbežali. Pred sodnim senatom v Ljubljani so se spe! sešli. Francelj bo zdaj 4 mesece sedel, ker je bila poškodba Antonova težka. šču je grmelo ploskanje, kakršnega Italija še ni slišala. Frenetični aplavz pa je naraščal od dejanja do dejanja. Deževalo je cvetja in lovorjevih vencev in skladatelju 90 izročili srebrn venec. Ljudje so jokali, kričali, ploskali, klicali cEvvivab _ ovacija, ki stoji v zgodovini glasbe morda osamljena. In delo samo? Nov korak naprej po poti, ki jo je Verdi nastopil po , Tako je tOtellon- sicer pod vplivom Wag-nerjevim, a vendar originalen, med prvimi modernimi operami, krasen še danes. Trdno sem uverjen, da ga moderna Ljubljana vz- I ljubi. Glasba je razkošna! In naša predstava po svoji opremi in izvajanju izvrstna. V prvi vrsti gre polno priznanje g. dirigentu Neflatu, ki je opero vzorno naštudiral. Orkester, zbori in soli so mu stali sinoči zopet enkrat na višku, ki si ga želimo za vso sezono. Tudi režiser g. K n i 111 je po- skrbel za zares jako čedno inscenacijo. Posameznosti, ki motijo v 1. in 4. dej., pač sam odpravi. Med solisti omenjam na prvem mestu vse-skoz umetniško, fino kreacijo lepe Desde-mone po gdč. Z a 1 u d o v i; Jago g. Ho-1 o d k o v a je seveda zopet iciponiral in obvladoval sceno ves večer. Ako bi bil ma-nje patetičen in manje junak, a bolj intri-gant, bi bil igralski še pravilnejši. G. K n i 111 je storil v vsakem oziru vsa mogoče in prinesel mnogo prizorov pretresljivo dramatično. Priporočal pa bi mu manj teatralnosti in cmerikavosti, a več junaškega dostojanstva; več notranjosti, a manj zunanje efektnosti. Vzlic tem pripombam zaslužijo vsi solisti (tudi manjše partije: gg. P o tu čk o v a, Mitrovič, Rumpelj in Banovec) ftohvalo. Še enkrat pa specijalno priznanje zborom, ki so vršili svojo težko nalogo vseskoz odlično, in orkestru, ki je pomnožen z nekaterimi vojaki, sviral izborno. Vsem hvala za užitek prve vrste! F. G. Mnogo zanimivejše kot „Liubezen baja-dere" bode Luč Orijenta Pa t te na termin. Domače vesti Danes 2 urni spored. — Razkošni, moderni lrancoski velefilm Ona hoče njega Življenje na Montmartru. — Višek žtnske pikantnosti, elegance, iznajd jivo^tl — Mož dolarja. — Razvajena Ametikanka v Pa-izu. — Velika konjska d rka. Boksarski match. Smeh in zabava. Predstave ob 3., 5.. 7. in 9 uri KIMO IDEAL * Izpremembe v državni službi. V šolski službi so napredovali: Mihael Peruzzi, profesor na srednji tehnični šoli v Splitu, v 5. skupino I. kategorij"; Leon Novak ia Ivan Tominec — oba profesorja na srednji tehnič ni šoli v Ljubljani — v 7. skupino I. kategorije ter Eleonora Mladič, stalna učiteljica na dekliški šoli »Vesna« v Mariboru, v 4. skupino II. kategorije. Bivši veterinar Jos. Serbec je imenovan za veterinarja pri okr. glavarstvu v Ptuju s sedežem v Ormožu ter uvrščen v S. skupino I. kategorije. * Izpraševalna komisija za osnovne šole. Minister za prosveto je imenoval za predsednika izpraševalne komisije za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani Ludovika Vazzaza, profesorja na drž. učiteljišču v Ljubljani, za člana komisije pa Ludovika Mlakarja in Adolia Lapajneta, oba proie-sorja na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani. * Služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Kočevju z letno plačo 2000 dinarjev in pripadajočimi draginjskimi do-kladami je razpisana s terminom do 15. okt. Prošnje je vložiti pri velikem županu ljubljanske oblasti. + Davčni vijak se je lotil penzijonistov. Kakor nam sporoča g. finančni delegat k notici, ki smo jo včeraj objavili na tem mestu je naročil davčni administraciji, da vse inkriminirane dohodninske predpise kot rav 110 tako zgrešene kakor neumestne takoj v tem smislu popravi, da se draginjske do-klade izločijo in odmerne podlage in davek uradno odpiše. * Inozemci na avstrijskih univerzah. Na medicinskem oddelku graške univerze jc promoviralo v letnem semestru 1926 skupno 83 medicincev; od teh je bilo lc 19 Avstrijcev in 64 inozemccv, 25 Jugoslovenov, 2 Poljaka, 3 Rumuni, 1 Italijan, 1 Cehoslovak, 1 Litvanec in 1 iz Nemčije. Na dunajski univerzi je promoviralo v letnem semestru 1S1 medicinccv, od teh 109 Avstrijcev in 72 ino-zemcev. Tudi med temi beleži statistika 13 Bolgarov, 28 Jugoslovenov in 1 Macedonca. Avstrijske univerze so po prevratu absolutno navezane na inozemstvo in največji kader jim daje baš Jugoslavija in Bolgarija. * Vprašanje hidroelektrične centrale pri Krškem. Kakor javljajo iz Zagreba, vpraša-rje hidroelektrične centrale pri Krškem še ni rešeno. Švicarska tvrdka »Motor Colum-bus«, ki se bavi specijalno z izgradnjo električnih central, ie zagrebški mestni občini ponudila, da zgradi električno centralo pri Krškem pod pogojem, da prispeva zagrebška občina 120 milijonov dinarjev, oziroma izroči tvrdki na račun te svote kalorično centralo v Zagrebu, tvrdka sama pa bo z gradnjo hidroelektrične centrale dala na razpolago SO milijonov dinarjev. Rok za odgovor na ponudbo je bil določen do 23. septembra. Na željo mestne občine je bil rok podaljšan, da se zadeva prej prouči. Prihodnji teden pride zadeva pred občinski svet, ki bo deiinitivno sklepal o ponudbi švicarske tvrdkc. * Nov spomenik kraliu Petru. Minister prosvete je predvčerajšnjim sprejel depuu-cijo meščanov iz Baške Topole, ki mu je izročila srebrn minijaturni izvod novega velikega spomenika, ki ga meščanstvo Baske Topole postavi kralju Petru Osvoboditelju. Minister bo lepi dar izročil dvorni pisarni, ker je namenjen kralju Aleksandru. * Višjo šolo Vojne akademije v Beogradu so končali letos med drugimi tudi sledeči naši ožji TOjaki kapetani Jurij Mušič, Iv. Prezelj in Rade Avšič, ter poročniki Francc Stropnik, Alionz Tominšek, Vekoslav Kolb, Štefan Kos, Jože Hočevar, Anton Sabati in Mijo Markovič. * Vozni red poštnih avtomobilov. Direkcija pošte in brzoiava v Ljubljani je izdala od 1. oktobra 1926. veljavni zimski vozni red državnih poštnih avto.nobilnih prog v področju te direkcije ter cenik za potnike in prtljago, na kar opozarjamo interesente. Vozni red obsega proge: Brežice-Novo mesto, Brežice-Št. Peter pod Svetimi gorami, Rečica na Paki-Mozirje-Gornji grad-Solča-va ter Murska Sobota-Dolnja Lendava. * Polovična vožnja za razstavo psov v Zagrebu. Ministrstvo za promet je odobrilo polovično vožnjo za posetnike psov, ki io priredi v nedeljo dne 10. oktobra v Zagrebu kinološka sekcija saveza lovačkih dru-štava za Hrvatsko i Slavonijo v zvezi z jugoslovenskim kinološkim savezom. * Zastopnik luilških Srbov v Zagrebu. V Zagrebu sta se mudila v zadnjih dneh g. Bogumil Švejla, evangeljski pastor iz Budi-šina. in njegov sin pravnik, ki nameravata prepotovati Jugoslavijo. Posedla bosta Beo grad, Skopljc, Sarajevo, Dubrovnik in vse iodransko Primorje. V Zagrebu sta pregledala vse važnejše kulturne institucijo. Na pevratku z juga priredi pastor Švelja v Zagrebu predavanje o življenju lužiških Srbov. + Lekarnarsko disciplinarno sodišče. V ministrstvu za narodno zdravje je bila te dni podpisana uredba o organizaciji disciplinarnega sodišča lekarnarske zbornice. V smislu te uredbe so za kazniiva dejanja določene kazni: posvarilo, denarna kazen od 10 do 5000 Din ter začasna ali trajna izguba aktivne in pasivne volilne pravice za lekarnarsko zbornico. Uredba je takoj stopila v veljavo. ♦ Strelska tekma v Zagrebu. Povodom oOletnice Jugoslov. šumarskega udruženja se vrši dne 9. in 10. oktobra t. 1. v Maksimiru velika strelska tekma in sicer prvi dan od 14. do 17. trre, drugi dan pa od 9. do 12. ure in od 14. do 17. Nagrade so izredno dragocene, n. pr. Forgeron - dvo-ccvka, v vrednosti 12.000 Din, trocevka z daljnogledom, v vrednosti 14.000 Din itd. Poživljamo slovenske lovce in strelce, da se to tekme udeleže. Pojasnila v pisarni podpisanega. — Dr. Ivan Lovrenčič, predsednik SLD., Tavčarjeva ulica 12. * Ford zgradi tovarno v Splitu. Kakor javljajo iz Splita, namerava Ford zgraditi tamkaj tovarno za montiranje svojih avtomobilov. Nameraval je prvotno zgraditi tovarno v Carigradu, pozneje pa sc je odločil za Split. Delokrog te tovarne ne bo omejen na našo državo, marveč bo obsegal vso jugovzhodno Evropo. * Nove razglednice Ljubljane. Nadarjeni naš fotograf-amater Jože Kra.narič, ki je pravkar dobil eno prvih nagrad na fotografski razstavi v Splitu, je izdal po svojih umetniško dovršenih fotografijaji Ljubljane prekrasne razglednice v bakrotisku. Te razglednice so menda edine te vrste in morda sploh najboljše, kar jih imamo. Po svoji kakovosti lahko tekmujejo z vsakim proizvodom te vrste. Cena je zmerna: 6 Din S razglednic, med katerimi zlasti omenjamo Sokolski dom na Taboru. Našemu občinstvu priporočamo te razglednice, zlasti ker jih jc umetnik sam založil. Dobivajo sc po vseh prodajalnah. * Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani, obvešča vse one razstavljalco športnih psov, ki na zadnji razstavi niso pravočasno dvignili svejiji diplom in plaket, da se tozadevno ustmeno odn. pismeno zglasc v pisarni dr. Cepudra, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. 1346 * Pomoč poplavljencem v Škofii Loki in Poljanski dolini Kakor nam poročajo, je kot prvo nujno pomoč po poplavi težko prizadetim daroval oblastni odbor Rdečega križa Din 10.000.—. — Vsoto jc 5. t. m. razdelil srezki poglavar v Kranju skupno s predsednikom krajevnega odbora Rdečega križa v Škofji Loki Avgustom Blazniko.n v navzočnosti županov, 34 najpotrebnejšim strankam in sicer v občinah Škofja Loka, Sora, Zmincc, Poljane, Gorenja vas in Oselica. Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani in krajevni odbor v Kranju sta dalje nabrala dva zaboja obleke in perila, ki sc bo prihodnji teden razdelila med prizadete. Delo, ki ga vrši Rdeči križ v prid ponesrečenim, je vredno vsega priznanja in je želeti, da ga pri nabiranju darov vsak po svoji možnosti kar najizdatne-je podpira * Dijaški internat v Krku. Ministrstvo prosvete je podelilo občinskemu poglavarstvu v Krku za gradnjo dijaškega intenia-nata 300.000 Din subvcncije. * Običajni Lukežev sejem v Krškem sc bo vršil v pondeljek dne 25. t. m. * Poljski zdravniki v Splitu. Prošlo sredo je prispelo v Split šestnajst poljskih zdravnikov. Ogledali so si znamenitosti mesta ter odšli v Trogir, kjer so obiskali institut za pobijanje malarije. * Dva tečaja »Brezalkoholne Produkcije« se vršita v nedeljo, dne 10. oktobra 1925 v Celju pri »Skalni kleti« v prostorih g. M. Perca) in v Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu. Oba tečaja sta celodnevna in pričneta ob 9. dop. Interesenti iz oko-licc, porabite ugodno priliko ter sc udeležite teli tečajev. Ne bo Vam žal! * Falziiikatorji 100 dinarskih bankovcev aretirani. Upravni odbor Narodne banke objavlja, da so bili v Vršcu aretirani falzifika-torji bankovcev po 100 Din. Po dosedanjih pedatkih izgleda, da se falzifikatorjem ni posrečilo, spraviti v obtok večje število fal-zifikatov. Falzifikati so slabo ponarejeni iu izdelani na gladkem papirju, dočim ic papir pri pristnih bankovcih hrapav. * Velik požar v Crikvenici. V Crikvenici je nastal v sredo zvečer v garaži Andreja Hovvija v Crikvenici, v kateri je bilo trinajst avtomobilov, velik požar. Vsi avtomobili razen dveh so zgoreli. Škoda jo ogromna. Garaža z avtomobili vred, ki so večinoma vršili avtobusni promet s Suša-kom in Plasami, ie bila zavarovana za 1.300.000 dinarjev. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. * Razbojnik obsojen na 71 let ječe. V Prizrenu je bil znani razbojnik Zcje.n -Muri obsojen za vso svoje zločine na 71 let težke ječe. Po zakonu bo o-dsedel samo 20 let. Zejem je bil obenem obsojen, da izplača 300.000 Din sirotam in vdovam kot odškodnino za izgubljene hranitelje. * Tkanine »Eternum« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manuiaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. + Christciov zavod, Ljubljana, sprejema šs ta mesec gojenke in gojence. 133S * «Ljubex» prepečcnec izborila novost, prav posebno primeren za kavarne, gostilne, delikatesne trgovine. Prav priporočljiv za bolnike in želodčnobolne. Dobi sc prav poceni v trgovini V. Šober in Bergant, Sv. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da bova v nedeljo, dne 10. oktobra otvorila v lastni hiši iifogoMfiii Skrbela bova za izborno jed in pijačo ter točno postrežbo. Vsako soboto in nedeljo se bodo dobile domače lavavice. — Na razpolago so tudi sobe za tujce. Za obilen obisk se priporočata Vincenc in Frančiška Habjan bivša gostilničarja na restavraciji pti kolodvoru v Domžalah. io65s Jakoba trgu v Ljubljani. Trgovci naj ga naročijo pri pekarni Zadravec Matevž, Teharje pri Celju. 1345 + Plašče za deklice in dečke v vseh velikostih i.na v zalogi po prav nizkih cenah tvrdka Fran Lukič, Pred škofijo 19, Ljubljana. 1336 Iz Ljubljane u— Okrasite hiše z zastavami. V pondeljek dobi Ljubljana odlične goste, kakršnih šc ni imela priliko pozdraviti v svoji sredini. Naše mesto poseti odposlanstvo češkoslovaškega parlamenta in senata. Dolžnost naša je, da sprejmemo mile goste, ki prihajajo k nam, da bodo tolmač iskrenih simpatij in bratskih čustev, ki jih goji češkoslovaški narod napram našemu narodu iu naši domovini, čim najsijajneje in čim naj-prisrčneje. Zato naj ne bo hiše v mestu, ki bi ne bila v pondeljek okrašena z narodno ali državno zastavo. Samoobsebi sc razume da naj bodo te zastave lepe, čiste, cclc in ne morda raztrgane in umazane. Zastave so simbol države in naroda, zato pomenia naravnost žalitev države in naroda, ako kdo razobesi zamazano ali celo raztrgano in zakrpano zastavo. Že opetovano smo iiTcIi priliko kritizirati, da hišni posestniki razobešajo take zastave, da jc nas za nje sram. Nadejamo, da nam vsaj to pot nc bodo delali sramote pred češkoslovaškimi gosti. u— Čeehoslovaci pfijdte určite v pondeli k uvitani. Schuzka o 9 hod. dopoledne u lilav. nadraži v tmavem obleku spaskou čcrveno-bilou. V sobotu 9. t. m. porada v restauraci Zvezda, dostavte sc všichni! 1341 Samo 3 filme je dosedaj pr nesla filmska umetnost, ki s svojo kvaliteto prekašajo vse ostale iilme in s'cer; Nibelungi — Quo vadiš ... in Biiez z železno roko (Odtz von Berlichiiagea) u— Ljubljanska župa JPS (Zveza slov. pevskih zborov) vabi vse pevoc pevskih društev in zborov, da sc zanesljivo in pol-noštcvilno udeleže sprejema češkoslovaških parlamentarcev v pondeljek dopoldne. Zbirališče ob pol 10. pred mestnim magistratom (pri vodnjaku). u— Društvo stanovanjskih najemnikov in Združena strokovna zveza priredi v nedeljo ob 10. dopodne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani javen protestni shod za popolno zaščito stanovanjskih najemnikov, za zidanje novih stanovanj po državi iu občini in proti nameri, da se ukine stanovanjski zakon že po novem letu. Društvo pričakuje, da bodo vsi najemniki in podnajemniki dvignili svoj glas proti tej nameri u— Politično društvo za Šentpeterski in kolodvorski okraj poziva svoje člane, da so polnoštevilr.o udeleže pogreba društvenega tajnika gospoda Frana Poljšaka danes ob 3. popoldne^ Zbirališče pred hišo žalosti Sv. Petra ccsta 40. u— Rezervni oficirji sc vabijo, da sc udeleže ustanovnega občnega zbora Streljačke družine, ki so bo vrši! danes dne 9. oktobra ob 20. uri v restavraciji »Bellevue«. u— Gremi.i trgovcev v LJubljani objavlja glede prihoda češkoslovaških parlamentarcev sledeče: glede na prošnjo g. velikega župana in Jugoslovciiskc-češkoslovaške lige poziva eksekutiva Gremija trgovcev člane, da sc udeleže sprejema češkoslovaških parlamentarcev v pondeljek dopoldne in da dajo onim svojim nameščencem, ki sodelujejo pri raznih društvih ter se udeleže sprejema, od S. do 12. ure prosto. Trgovine osta nejo odprte. — Načelstvo. u— Dramska sekcija Jugosl. napr. akad. društva »Jadran« otvori svojo sezono v nedeljo 10. t. m. ob S. zvečer z gostovanjem na sokolskem odru na Viču. Uprizori se Cankarjeva farza »Pohujšanje v dolini Šent florjanski«. Igra je zelo duhovita. Delo ie popolnoma na novo naštudirano. Na Viču vlada za predstavo veliko zanimanje. Začetek ob S. zvečer. u— Cercle Francais šc vedno sprejema nove frekventante za vse svoje učne tečaje francoskega jezika. Mesečna učnina znaša za obisk vseh tečajev za odrasle le 25 dinarjev, za mladinska tečaja (otroški vrtcc) za dečke do 12. in deklicc do 14. leta pa 60 Din. Ustmeno prijave sprejema služitelj J. Finžgar na tehnični srednji šoli vsak dan, izvzemši soboto, ob IS. pred začetkom pouka, za mladinska tečaja na Mladiki pa ga. prof. \VirgIer, odnosno voditeljica tečaja ga. Arzenjeva v poslopju Mladike vsak dan od 15, do pol 17. Eventualna pojasnila pa daje knjižničar francoskega instituta v Narodnem domu pritličje, desno, vsak dan od 15. do 17. ure. u— Umrli v Ljubljani. Zadnje dneve so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Ivan Kraljič, vpok. telegrafist, 66 let Ivana Bayr vdova posojilniškega ravnatelja 5t let; Anton Vakai, viničar, 49 let; Matija Rogelj, strojarski pomočnik, 50 let; Marko Šterbenc trgovski potnik, 52 let: Anten Okrogič, železničar, 41 let; Josip Hvala, podpreglednifc finančne kontrole v p., 59 let; Kari Pucl, rudar, 43 let; Antonija Dobovšek. žena žel. kurjača, 41 let: Marija Žafran, kuharica, 71 let; Alojzija Kavčič, šivilja, 40 let; Ivan Maier, občinski ubožec, 66 let; Zinka Ra-folt. hči delavca, 4 leta; Myron Gregorič, jurist, 30 let; Frarc Lokar. državni uradnik v pok., 64 let; Marjeta Zupančič, mestna uboga, 76 let; Ivan Žerovnik, hlapec, 23 let; Jakob Lotrič, mestni ubogi S4 let; Marija Sodja, posestnikova žena, 35 let; Alojzij Balon, vojni invalid, 31 let; Franc Poljšak, mestni uradnik. 55 let; Frančiška Krcsai, žena železničarja, 58 let in Ivana Sbuciz, žena železniškega uradnika, 50 let. u— Kurz iz alkoholnega vprašanja ima abstinentna mladina danes ob 17. uri v akademskem kolegiju. Ker predava br. dr. Mikič v učiteljskem društvu v Kočevju, vodi kurz br. Ccrkvcnik. Poleg običajnih kur-zistov imajo prisostvovati predavanju vsi blagajniki ljubljanskih kol. — Mestno središče. u— Napredno kulturno in politično društvo Ljubljanski Grad priredi v nedeljo dne 10. oktobra »Trgatev« prvo vcselico te vrste na Gradu. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrobit društva, vabi odbor k obilni udeležbi. u— Policijski drobiž. Policijska kronika od četrtka na petek je precej enolična kakor že nekaj dni sem. Prijavljena je bila samo 1 tatvina, 1 izgred na javnem prostoru, 1 prestopek nadlegovanja hišnice v javnem stranišču, dalje 1 prestopek razgrajanja v javnem lokalu, 1 telesna poškodba vsled neprevidnosti, 1 slučaj konjskega ugri za, 2 prestopka pasjega kontumaca, 3 prestopki prekoračenja policijske ure in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Arcto-van je bil neki mesarski pomočnik radi razgrajanja. u— S kolesom v starčka. Na Dunajski cesti, pred hišo 5t. 17, je v četrtek zvečer zadela Angela B., stanujoča v Hranilniški ulici v 84 letnega Ferdinanda Turno s kolesom in ga podrla na tla. Revež je padel z obrazom na tla iu dobil resne poškodbe na prsih in desnem sencu. Obenem se je starček tako prestrašil, da dolgo ni mogel spregovoriti niti besedice. Mimoidoči pa-santje so ga prenesli v njegovo stanovanje, neprevidna kolesarica pa sc bo morala zagovarjati pred sodiščem. u— Tatvina v mestni elektrarni. Iz skladišča mestne elektrarne je pred kratkim zmanjkalo 9 kom. po 1 m dolgega kablja v vrednosti čez 1000 Din. u— Aretovana vlačugaria. Ponoči sta bila na ulici aretovana radi splošnega suma 22 letni Maks Majer, bivši čevljarski pomočnik pristojen v Maribor, ter 19 letni Marko Boljšič iz Jezerana pri Križpolju. Tekom zaslišanja sc jo ugotovilo, da sta oba že znana vlačugarja podvržena tudi tatvini. Zadnje čase sta sc sukala po vaseh v celjskem, laškem in krškem okraju, kjer sta kradla kar na debelo. Lopova sta bila včeraj izročena sodišču. u— Plesna šola »Atene«. S tresočo nego in utripajočim srcc.n stopajo vse one mladenke v dvorano k raznim plesnim vajam matutantov, srednjih tehnikov, učite-ljiščnikov itd., ki niso bile deležne v pravem času potrebno priprave za ples. Pri današnji otvoritvi dijaških plesnih vaj že pleše vsa mladina in gg. plesni učitelji podajajo povsem novo tvarino, ki zahteva že nekaj predznanja, potrebne gibčnosti in gracijc. Živimo pa tudi v času poudarjene telesne kulture, ki smatra plesno udejstvo-vanje kot prispevek k vzdrževanju svojega zdravja in ne samo kot zabavo. Opozarjamo na vpisovanje plesne šolo »Atene« v so-u— Ali je potrebno, da stopijo gg. maturanti gospodičnam pri plesu neokretno na lične čeveljčke ter se odlikujejo z izvestno nerodnostjo ua parketu, v salonu, na cestnih hodnikih, pri pozdravu itd.? V Ljubljani nikakor nc, ker imamo vendar pri »Ateni« tečaje za dečke, ki pravočasno izlikajo vse pomanjkljivosti v kretanju in nastopu. Starši prečitajte pazljivo razglas plesne šole »Atene«, ki vrši vpisovanje v Narodnem domu. Vpisovanje k plesnim tečajem »Atene« bo danes dne 9. t. m. od 6. do pol 8. v Narodnem domu. 1342 ABONENTI dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji pod .Skalco* Mestni trg 11 Gostom se iahko postreže z domačo, srbsko, dunajsko n francosko kuhinjo. Za jedila in vina preko ulice poseben popust Vsak da,i se vrši od 20 do 24. ure KONCER l\ Z radostio pr čakuiem moje goste. Josip Uran, restavratet u_ Plesno šolo otvori Olepševalno društvo v Rožni dolini v nedeljo dne 10. t. m v salonu restavracije na Strelišču pod Rožnikom. Plesno vaje se bodo vršilo redno vsako nedeljo in praznik ob 3. popoldne. u_ Plesni krožek »Tabor« vabi vse dosedanje obiskovalce plesnih vaj na otvoritveno plesno vajo, ki bo v nedeljo ln. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Kazine. Prijave sprejema Narodna knjigarna, Stritarjeva ulica 2, nasproti magistrata. u— Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg, je edina specijalna trgovina z muzikalijami v Sloveniji iu ima stalno v zalogi največjo izbero vseh šolskih, klasičnin in modernih skladb za vse instrumente in petje. 1329 u— Vino čez ulico, štajersko, ne dalmatinsko toči po Din 10, restavracija »Pod Skalco« Mestni trg 11, Ker jo vino dobro in poccni, nai ne manjka na nobeni mizi 1348 u— Pisemski papir najccr.eje v Narodni knjigarni, sedaj Stritarjeva ulica 2 pred magistratom. 1339 u— Vsako soboto, nedeljo in sredo domače, krvave in riževe klobase. Gostilna in kavarna >Leon« Kolodvorska ul. 29. 1340 u— Ribja sezona prične danes v dobro-znani restavraciji in vinski kleti »Ljubljanski dvor«, kamor so poznavalci dobrih pristnih vin in cenj. občinstvo vljudno vabljeni. Priznana dobra gerka in mrzla jedila ter spccijaliteta: morske ribe vseh vrst po znižanih ccnah. 1344 lz Maribora a— hletn'ca koroškega plebiscita danes, v soboto 9. oktobra, Emšpielerjev večer. Dvorana Union, ob 20. uri, v korist Jugo-sloveoske Matice. a— Obmejna veselica. Najtežje delo imajo pač naša obmejna društva, ki se morajo boriti proti dvema čioiteljema: prod anacijotiializmu in proti materijalnini oviram. Toda to jih ne straši ki s skrajno požrtvovalnostjo delujejo med narodom, ki koprni po vsaki drobtinici. Eno najagilnej-ših obmejnih društev na severu naše države je pa:č šentiljski »Obmejni zvon«. Čeprav sestoja večinoma iz samih finančnih uradnikov, ki morajo žrtvovati večino dneva za svoio težavno službo, so se vendar posvetili še narodnemu delu in prištevaj jih ie k najbolj delavnim sever no-obrne ju", m društvom. V nedeljo, dne 10. oktobra, priredi »Obmejni zvon« v Svečini nad Št. lijem veselico pri gostilničarju g. Arhu. Narodno zavedni Mariborčani se pozivajo, da pribite korporativno na to lepo jesensko trgatev, ki bo združena z uajpestrej-štm programom. Zlasti se vabijo inteltgen:!. K veselici so vabljenj tudi vsi »Perunaši«. Udeležba za vsakega člana je obvezna. Odhod iz Maribora na kolesih je v nedeljo ob 13.30 popoldne. Vsi! a— Shod železničarjev, ki ga Je sklicala podružnica Saveza jugoslovenskih železničarjev, je bil jako dobro obiskan. Glavni govor je imel delegat iz Ljubljane Stanjkn, ki je v nadurnem govoru stvarno kritiziral delo ministra saobračaja in njegovo postopanje proti železničarjem. Govorili so tudi Mariborčani. Iz Celja e— Celjski mestni šolski svet ima danes, v soboto, dne 9. t. m., svojo sejo, na kateri se bodo obravnavale tekoče gospodarske in administrativne zadeve. e— Elektrifikacija celjskc okolice sc bliža svojemu koncu. Električna napeljava Je že izvedena v Gaberju Ln na Spodnji Hudi-nji, dela se pa na njej še na Bregu in v Zavodni. V smeri proti Sp. Hudinji bo segala do gostilne Bobner, na Bregu do Gre-nadirske brvi 111 v Zavodni do takozvanega Zimnjakovega marofa. Še tekoin meseca novembra je pričakovati, da bo elektrifikacija, ki je napeljana od mestnega omrcžj3, popolnoma gotova. Mestna občina dobiva, kakor znano, svoj električni lok od falske elekirarne, ter ga bo oddajala tudi okoliški občini. c— Oddaja kolodvorske restavracije v Celju. Kakor smo že poročali, se vrši ponovna dražba kolodvorske restavracije v Celju dne 14. t m. Naj si bo ta ali oni, ki bo stavil glede najemnine najvišjo ponudbo, eno moramo zahtevati od naše uprave: da dobi to restavracijo Siovan. Kjo na slovenskem ozemlju bi bil pod avstrijsko železniško upravo imel v najemu kako kolodvorsko restavracijo Slovenec in če bi bil materijalno in strokovno za to še tako usposobljen. Danes pa se politično pronon-sirani Nemci vpišejo med radikale samo za to, da bi lahko pod to firmo prišli na udob-eta mesta m tu še naprej uveljavljal; svoj nemški nadjotializem. Direkcija državnih železnic v Ljubljani pa prosimo, naj opozori ministrstvo saobračaja, da za par dinarjev večjega gmotnega uspeha ne omalovažuje v obmejnih krajih velikih nacionalnih interesov. c— Borza dela v Celju. V Celju prične poslovati v najkrajšem času »Borza dela-, katere vodstvo prevzame dosedanji vodja borze dela v Mariboru g. Valentin Komavli, ki se v kratkem preseli v Celje. e— Učiteljsko zborovanje. Danes se vrši v poslopju mestne osnovne šole učiteljsko zborovanje za srez Celje. e— Dantejev pekel (Inferno) v Celju. Mestnemu kinu v Celju se je posrečilo pridobiti za soboto, nedeljo in ponedeljek film »Dantejev pekel« (Inferno). Je to rnonu-meatalno filmsko delo v šestih dejanjih, posnetih po sloviti Dantejevi pesnitvi »Di-vina komedija«. Ta film je bil že v Ljubljani predvajali in je že pri cenzuri očaral vse navzoče. e— Prireditev Jugoslovenske Matice. Opozarjamo ponovno na prireditev Jugoslovenske Matice o priliki obletnico koroškega plebiscita. e— Mestna »Orjuna« v Celju priredi v nedeljo ob desetih dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma« za vse četuike Celja in okolice predavanje o Koroški. Vabljeni so tudi drugi člani, da se predavanja udeleže e— Pazite na mladino. V zadnjem času se kar vrstijo razprave proti mladoletnim tatičem Največkrat zapelje fantke do tatvine želia po dvokolesu. Pred nekaj dnevi le sta! pred senatom celjskega okrožnega sodišča 15letn! vajenrc K. iz Celja. Kradel jc svojemu mojstru g. Belaku iz mizni-ce denar. Miznico je odpira' s ponarejenim ključem Da ie fant danes unteen, ni samo on kriv, ampak tudi starši, ki ne pazijo, odkod njemu toliko denarja. — Drugi slučaj pokvarjenosti mladine se je dogodil v Sv Jeronimu pri Vranskem, kjer je mlad pastirček, nahujskan od sosedovega, tudi mladoletnega sina. norezal svojemu gospodarju z vinjekom 172 hmeljskih sadik. Tu se vidi, koliko se greši pri vzgoji mladine, katera je, ko odraste šoli, prepuščena sami sebi in slabim vplivom odraslih in polod-raslih mladeničev. Da je tak fantek za svoje dejanje kaznovan, ne zadostuje, treba mu je dati dobre nadaline vzgoje, katero pa seveda ne dobi v kaznilnici m tudi nc v Doboliševalnici. Iz Trbovelj t— Smrtna kosa. Umrla sta Frančiška Arnšek. žena rudarja, 41 let. Loke 383 in Franc Gluh, sin rudarja, Loke 358. t— Koncert rudniške godbe se bo vršil jutri popoldne na Vodah, če bo lepo vre* me. t— Uradni dan okrajnega sodišča se bo rršil danes v Trbovljah. t— Javne dražbe kot znak časa. Javne dražbe so pri nas sedaj na dnevnem redu. Za torek 5. t. m. je bila napovedana v Ravnah. Prodati bi sc imelo več glav do« mače živine. Do dražbe pa ni prišlo, ker je bila dolžna vsoti v zadnjem hipu del* no izplačana. Zaradi težkega gospodarske* ga položaja, ki se zrcali v vednih eksekuci* jah in javnih dražbah, vlada med našimi kmeti veliko razburjenje. Na prodaj je dekle, godno za žemtev iedne zunanjosti, dobro odgo eno ter z neka) premoženja Natančnega poiasniia daje danes in jutri Kino Sokol, Trbovlje. t— Insolventna je postala trgovina z manufakturnim blagom ge. Angelc Batič na Vodah. Predvčerajšnjim se je vršila sodna cenitev. t— Težka telesna poškodba. Ob priliki veselice dolskega gasilskega društva pri I.azniku na Marnem je prišlo do fantovske ga pretepa, v katerem jc Friderik Kaše, rudar iz Kovka zadal Jakobu Drakslerju, posestnikovemu sinu iz Sv. Štefana, težko telesno poškodbo. Trije drugi fantje so zatem navalili ua Kaseta in ga pošteno pretepli. Vendar pa so Kašetove poškodbe lahkega značaja. Celjsko godbeno društvo Na zadnjem letošnjem rednem občnem zboru »Celjskega godbenega društva« se je razpravljalo o poživitvi delovanja društva in se je stavil predlog, da se sestavi komentar o dosedanjem delovanju iu o vzrokih, ki so zakrivili, da je društvo toliko časa spalo. Leta 1898 je ustanovila »Narodna čitalnica* v Celju, pod katere okriljem se je takrat v Celju izvršilo vse narodno življenje, godbeni odsek, ki je začel takoj jako živahno delovati. V letih 1906—1907 se je ustanovilo samostojno »Celjsko godbeno društvo«, katero je prevzelo dotedanji orkester in inventar godbenega odseka »Narodne čitalnice«. To društvo ie delovalo do svetovne vojne in je prenehalo, kakor vsa narodna društva, z izbruhom te s svojim delovanjem. Pred vojno, v letih 1909—11, je bil duša in taktični vodja društva g. prof. Vodnik (sedaj v Ptuju). Leta 1914 je prevzel predsedstvo društva g. dr. Kalan, ki je ostal na čelu ceio vojno in eno leto po prevratu do 1919 Svetovna vojna je vse delujoče člane-godbenike razkropila, novih moči ni bilo na razpolago tako, da je moralo društvo popolnoma prenehati z delovanjem. Na prvem rednem občnem zboru po prevratu leta 1919 je bil izvoljen za predsednika društva g. Ciril Pregelj-, učiteij v Celju. Gospodu Preglju, ki je glasbenik, se je posrečilo društvo za nekaj časa dvigniti k delovanju in je izgledalo, da bo Celje tudi na tem polju napredovalo. Pridobil je za orkester gospoda Adolfa Huba, godbenika pri ljubljanski operi, kot kapel-nika Društvo seveda ni imelo dovoljnih sredstev, da bi vzdrževalo kapelnika in je moledovalo toliko časa, da je preskrbelo Hubu primerno službo pri stanovanjskem uradu. Ko je bila leta 19.22 ta služba gospodu Hubu odpovedana, je moral Celje zapustiti. S tem momentom je seveda tudi prenehalo delovanje godbe. Ker že leta ni bilo nobenega občnega zbora, je zahtevala politična oblast v Celju, da se občni zbor takoj skliče oziroma naznani likvidacija društva. Sklicatelji — na zahtevo obiasti sklicanega občnega zbora — so hoteli društvo razpustiti, premoženje pa po praviiih predati »Narodni čitalnici«. Proti tej nameri je nastal hud odpor. Posrečilo se je izvoliti odbor, katerega namen in naloga je bila, zbrati do-voljno število godbenikov in nabrati denarna sredstva, da se društvo zopet poživi. Leta 1924 je bilo v Celju ustanovljeno godbeno društvo »Ilirija«, kateio je nastopilo z lcpiin uspehom. Čianstvo tega društva je prevzelo inicijativr in vodstvo v »Celjskem godbenem društvu« Sumilo se je nekaj časa, da hoče »liiriju pograbiti premoženje »Godbenega društva« Na zadnjem cfcčnem zboru »Celjskega godbenega društva«, ua katerem je bil izvoljen agilen in izbran odbor, je izjav!! zastopnik »Ilirije« g. Jarh, da bo »Iiirija» likvidirala Ln prestopila z vsemi svojimi člani in iu-ventarjem v »Celisko goobeno društvo«. iCeljsko godbeno društvo« je bilo dj'ga leta bolnik, kateremu uj ;j >m*gal i nobeno drugo sredstvo, kakor radikalno zdravilo- operacija. Ta zdravnik je bila »Ilirija« oziroma nje članstvo. Godbeno društvo vzdrJnjc sedaj ctke-ster 18 članov, ki je že parkrat nastopil z prav dobrim uspehom. Zi Celje, ki je letoviško mesto, je obstoj dobre gedbe velikega pomena. Ta 50, 1 leto stari 1000—1200 Din komad, 1 kg žive tež? 9.50—10, mrtve teže 15—17 Din. Prodanih je bilo 210 svinj. Kupčija živahna. Dunajski živinski sejem (7. t. m.). G o--veda: Dogon 676 glav; od tega 466 iz Jugoslavije. Promet mlačen. Notirajo za k? žive leže: voli 1—1.80, biki 1.10—1.40, krave 1—1.25, slaba živina 0.85—1 šiling. — Svinje: Dogon 1951 komadov. Cene mesnim svinjam oslabele za 10 grošev, debelim pa za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: mesne svinje 1.90—2.40 (izjemno 2.50), debele 1.80—2 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (7. t. m.). Ameriške borze so zabeležile le majhne tečajne spremembe, a iz Budimpešte poročajo o slabi kupčiji. Enak je položaj na Dunaju. Zanimanje za pšenico in rž je bilo neznatno. Opaža se nagibanje k oslab-ljenju cen. Živahno pa se je dalje povpraševalo po turščici. Oves brez kupčije. Uradne notice nespremenjene; le turščični zdrob in zdrob za polento sta s« pocenila. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilincih: pšenica: domača 38—39, potiska 42.50—43.50; r ž: 27.25 -28.75; turščica: 26—27; oves: domači 24—24.75. = Beograjske banke proti nameravanemu zakonu o zaščiti Tlagateljev. Beograjski ^Trgovinski Glasnik* prinaša spomenico Udruženja bank v Beogradu, v kateri se zavzema odločno stališče proti ideji ustanovitve Centrale denarnih zavodov, katere svrha bi bila nadzorovanje denarnih zavodov, njenih članov. To nadzorovanje bi se vršilo predvsem zaradi zaščite vlagateljev. Omenjena izjava skuša utemeljiti, da je ta ideja pogrešena, in pravi, da bi bilo koristnejše, delati energično na donošenju zakona o bankah, modernega trgovinskega zakonika, ki bi obsegal tudi odredbe o delniških družbah, čekovnega zakona, k on k u ranega postopanja itd., a misel Centrale denarnih zavodov naj se opusti. Razume se, da bodo banke takim načrtom vedno ugovarjale. Zlasti bi jim ne prijala omenjena ustanova, ki bi jim preveč gledala v račune, toda jasno je, da je spričo povojnih razmer, ki Sj3 takorekoč iz tal dvignile nešteto novih večjih in manjših denarnih zavodov, zaščita vlagateljev v kakršnikoli obliki nujno potrebna. Letošnje leto je to potrebo na številnih vzgledih potrdilo. Igranje in špekuliranje z denarjem zlasti malih ljudi se mora onemogočiti, da se ljudstvo ne bo popolnoma zbegalo ter začelo zopet v večji meri s shranjevanjem denarja po nogavicah in skrivanjem pod kakšnimi gozdnimi štori. Tako neplodno spravljanje denarja bi bilo v nenadomestljivo škodo narodnega gospodarstva. = Zbiranje materijala za nore trgovinske pogodbe. Iz Beograda poročajo, da se v ministrstvu trgovine in industrije zbira in proučuje materijal za nove trgovinske pogodbe. Trgovinska pogajanja s Francijo bodo kmalu zaključena iu se bodo kmalu po povratku naše delegacije iz Pariza začela prva pogajanja z Nemčijo ter Češkoslovaško in mogoče z Grčijo, če bodo politične razmere v Grčiji to dopuščale. = Madžarska za ožje gospodarske stike z Jugoslavijo. Med madžarsko trgovino in industrijo se opaža v zadnjem času gibanje za ožje gospodarske stike z Jugoslavijo ter se skušajo doseči direktne zveze z zastopniki jugoslovenskega gospodarstva. V tem smislu se skuša preorijentirati baje tudi madžarska zunanja politika. Ali nameravajo tudi Madžari opustiti svojo politiko nestrpnosti in delovati raje bolj na gospodarskem polju in za gospodarsko zbližanje s sosedi? = Potreba in letina hmelja. Kakor smo včeraj poročali, je Srednjeevropski hmeljski biro, ustanovljen na IV. mednarodnem hmeljarskem kongresu ua Dunaju, ocenil letošnji svetovni pridelek hmelja na 927.000 centov po 50 kg, pri čemer ni upošteval pridelke Rusije, ker se od tam niso mogli dobiti zanesljivi podatki. Ker znaša svetovna pivovarniška jiotreba hmelia po poročilu numberške tvrdke Johann Barih in sin 1,207.950 centov po 50 kg, se po tem računanju kaže primanjkljaj 280.950 centov "po 50 kg. Posledica tega primanjkljaja je, da so cene hmelju tudi letos ugodne. = Načrt za ustanovitev jugoslovenske prekomorske prometne drribc. Iz Beograda poročajo, da se v tamošnjili gospodarskih krogih snuje prekomorska parobrodna družba, pri kateri bi bil udeležen domači in tuji kapital. V načrtu je zgradba treh prekomo--skih parnikov z 10.000—14.000 tonami, ki bi bili urejeni za potniški in blagovni promet. Pri tem 6e misli predvsem na promet s Severno in Južno Ameriko. Najbrže bo družba, če se bo ustanovila, subvencionirana od države. — Jugoslavenska banka. d. <1. v Zagrebu, podružnica v Ljubljani (Ljubljanski dvor), nas naproša, da ugotovimo, da Jugoslaven-ska banka, d. d. v Zagrebu, prej Hrvatska zemaljska banka, ni identična s Slavensko banko, d. d. v Zagrebu, ter da nima z iste nikake poslovne zveze. 1337 r - Zelo drage 10 dinarske novčanice. Časopisje poroča, da je nabava 10 dinarskih novčanic v Ameriki stala Narodno banko okrog 70 milijonov dinarjev. Za to vsoto bi se mogla pri nas zgraditi najmodernejša tiskarna novčanic, obenem še natiskati ista količina novčanic kakor v Ameriki in Di še prav gotovo od gornje vsote — pri pametnem gospodarstvu seveda — ostal precejšen del. Saj 70 milijonov dinarjev ni tako mal denar.. Zakaj so se lOdirrrske novčanic* morale tiskati baš v Ameriki, to zdravemu razumu ni povsem Jasno. = Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. oktobra t. I. za dobavo platna (Rupfen-drov, do 12. t. m. za dobavo platna (Rupfen-leinen), stoječe plinske peči. kretniških pragov ter raznih krtač, metel in slamnatih podnožnic. Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10. do_12. ure. — Direkcija državnega rudnika v Kak-nju sprejema do 12. t. ni. ponudbe za dobavo cementa in strojnega olja. do 16. t. m. za dobavo jeklene vrvi. — Direkeija dr- žavnega rudnika v Velenju sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo bakra za transformatorske ovoje, ovijalnega traku in volnenega traku. — Direkcija državnega rudnika v Zabnkovci sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo jamskega lesa in do 21. t. m. za dobavo sena. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo 2 štedilnikov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. t m. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 20.000 kg pšenic-ne moke; 15. t. m. pri komandi 8. žandar-merijskega polka v Ljubljani glede ■ dobave 300 m3 drv; 18. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave knjigo-veškega kartona; 22. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave rasnega železa; 23. t. m. pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu glede dobave mehkega lesa; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za barvanje. Predmetni oglasi so v Zbor-uici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. Ekonom, odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo kopalnih gob; do 15. t. m. za dobavo raznega čistilnega materijala in medeninaste žice. Pogoji so pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10__12. uro na vpogled. — Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo lopat. — V pisarni artilerijske radionice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bodo sklenile direktne ]>ogodbe, in sicer: 14. t. m. za dobavo materijala za barvanje, 15. t. m. za dobavo bronzenih palic in puš; 16. t. m. za dobavo likanca. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Velenju sprejema do 21. t. m. ponudbo za dobavo jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 25. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za barvanje; 26. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega materijala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave tračnic in pribora za tračnice in skretnice; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani giede dobave strojnega peska, svetlopisnega papirja TrigIav< v Ljubljani. Akademiki novinci dobijo vsa pojasnila elede univerzitetnega študija, akademskega življenja sploh ter vstopa v društvo vsak dau od 9 do 11. in od 2. do 4. v Akademskem kolegiju. Kolodvorska -llira '22, soba 22. 5_ Meddruštvetii sestanek. Na poziv Sveta slušateljev ljubljanske univerze se vrli v torek dne 12. oktobra t. 1. ob 20. med-cruštveni sestanek v posvetovalnici aka 1. društva r-Jalran- (arena Narodnega doma). Dolžnost kulturnih iu strokovnih akad. dru-šlev je. da pošljejo svoje zastopnike s poveri lnicami. Dnevni red: leb med počitnica- mi. koneresi: slučni aka L bol. blagajne; opisovanje; občni zbor. volitve; pevski zbor na ljubljanskem vseučilišču; slučajnosti. š— Visokošolci. Všla-iite se v »Svet slušateljev ljubljanske univerze-, stanovsko reprezentanco slušateljstva. V ta namen se dobijo pri univ. vratarju markice po 4 Din, ki jih prilepite na zadnji strani indeksa. š— Rekruti-dijaki. Komanda Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani objavlja: Opozarjamo rekrute-dijakc. Id so bili potrjeni /a vojaško službo in prosijo za odložitev službe v stalnem kadru radi nadaljevanja študij, i'a bo vojaška komanda upoštevala samo one prošnje, ki se predložijo pristojnemu vojnemu okrugu od dneva njihove rekrutaeije pa do 1. maia dotičnega leta, v katerem imajo nastopiti službo oni rekruti-dijaki njihovega letnika, ki niso prosili za odložitev službe. — Prošnje, vložene po 1. maju se ne bodo upoštevale in bodo morali dijaki brezpogojno nastopiti dijaški rok, ne ozirajoč se na redne študije. š— Menza v Akademskem kolegiju se ctvori v ponedeljek dne 11. oktobra. Vpišejo se v menzo lahko vsi člani društev, ki so včlanjena v Zvezi naprednih akademikov iz Slovenije (bivše centralno tajništvo). Cene ostanejo iste kakor lansko študijsko leto (cbed iu večerja 12 Din 50 p, zajutrk posebej 2 Din 50 p). Reflektauti, ki nameravajo obiskati menzo že od 11. t. m. dalje, naj se zglasijo do petka dopoldne v Akademskem kolegiju (Kolodvorski ulica 22), kjer se nai vpišejo v polo na deski menze. š— Društvo jugosloT. akademikov t Mariboru. Na XVIII. rednem občnem zboru, ki ga je društvo imelo dne 23. septembra t. 1., je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Spindler Metod, med.: podpredsednik: Vo-deb Miro, tehn.; tajnik: Gulič Vladimir, med.; blagajnik: Lukman Branko, meti.; knjižničar: Vrščaj Borut, med.; odborniški namestnik: Glusič Ante, med.; revizorja: Slerniša Vladimir, phil.; Soršak Zmago, tehu. — Tajnik. š— Prošnje za geodetske štipendije na ljubljanskem vseučilišču. Prošnje za drž. geodetske štipendije so morajo vložiti najpozneje do 10. oktobra 1928 na dekanatu tehniške fakultete v Ljubljani ter morajo biti opremljene s sledečimi prilogami: 1. z uradno overovljenim prepisom svedočbe o višjem tečajnem izpitu; 2. z ubožiiim listom, potrjenim od pristojne občine in pristojnega davčnega oblastva; 3. reverzom, da bo štipendist ostal šest let v službi uprave katastra; re-verz morajo podpisati prosilčevi roditelji ali pa njihovi zastopniki (tiskovina se dobi pri univ. vratarju); 4. s pravilno izpolnjeno prijavo (tiskovina sc dobi pri univerzitetnem vratarju); na prijavnici mora biti zdravniško potrdilo o telesni usposobljenosti za geome-tersko službo. — Obenem s prošnjo, ki ;o akademiki vlože na dekanatu, morajo tudi pismeno obvestiti generalno direkcijo katastra v Beogradu o tem. da kompetirajo za predmetne štipendije. š— »A Handbook on Foreign Study« je naslov 187 strani obsežne knjige, ki jo je letos tik pred kongresom CJE v Pragi izdala v tretji izdaji VTlie Daricu Press< v Edinburghu. Njen avtor tTnteruacioual Aea-demic Secrefaryi Lilian M. lioger je zbral po nalogu »of Ihe Students' Representative Couucils of Scotland- glavne podatke o pogojih za študij domala ca vseh evropskih univerzah kakor ludi na onih v Severni Ameriki in Brilskem imperiju. Knjiga je seveda spisana iu prirejena za angleške vi-sokošolce, ki se nameravajo vpisati in šlu-dirati v inozemstvu. Vendar obsega precej zanimivih snovi za vsakogar, ki se pobliže peča z visokošolskim življenjem. Uvodnim besedam avtorja sledijo informativni članki o inozemskem študiju v posameznih strokah iu o življenju ženskega študentstva v inozemstvu. Avtorji so večinoma univerzitetni profesorji. Nas zanimajo predvsem podatki o evropskih vseučiliščih v drugem delu knjige. Naj omenimo le ua kratko, da se navajajo vseučilišča 20 evropskih držav, med ujimi poleg najstarejših in svetovno znanih tudi ona mlajša Estonske, Grške, Litve itd. Častno mesto zavzemajo tudi peljske in češkoslovaške univerze. Zastonj pa iščemo tudi najskromnejse i raembe o jugoslovenskih visokih šolah. Naj bo tej pomanjkljivosti vzrok kdorkoli ali karkoli, vendar želimo in upamo, da bo Nacijouakia unija jugoslovenskih visokošolcev takoj po svojem konstituiranju storila tudi na tem polju svojo doižnost V se premalo nas še pozna inozemstvo, zlasti pa veliki stric za Rokavskim prelivom! Naši onstran granic Meje v zraku Zadnji čas se je ljubiteljem raznih spora tov pridružilo še radioamaterstvo Ta aH eni, ki je premožnejši in si to lahko privo* šči, ali pa cele družbe, si nabavijo radio* aparat, s katerim si ob večernih urah kraj* ša čas in sc ceno zabava s poslušanjem kon ccrtov oddajnih postaj v Zagrebu, Rimu, na Dunaju in v Parizu ter drugod. Po vsem svetu jc radioamaterstvo pro* sto. Meje ima zemlja zrak nima meja. Tu* d: pri nas v Italiji se sme pečati z radio* zmaterstvom, kdor se hoče. Zato ni po* trebno posebno dovoljenje. Plača sc Ie v to potrebna taksa in konec besedi. To je bilo do predzadnjega časa. Zdaj pa so edinole v Italiji naredili izjemo. Dne 3. septembra 1926. jc pod št. 1622 izšel kra* l.ievi dekret, glasom katerega morajo v ebmejnih krajih pregledati, kdo ima radio. Vojaškos-politična oblast sme odvzeti pra* vico do radioamaterstva vsakomur, kakor se ji poljubi ali zdi potrebno, tako se na* vadno izražajo. Na drugi strani pa dajejo nova dovoljenja tudi le tistim, ki se jim zdi. Proti komu je naperjen ta dekret, je jas* no. Proti našemu ljudstvu, nad katerim proglašajo samo izjemna stanja, dasi je delavno in mirno iu bi bilo Ie srečno, da ga puste pri miru in mu dajo tiste pravice kot ostalim državljanom, ko jim dolžnosti nobene niso odvzeli. Italijani se očividno bojijo, da ne bi posamezniki ali pa društva poslušala čez mejo tuje pesmi, ki bi jih po zraku navduševala za kake Italiji na* sprotne ideale. Boje sc tiste državne him* ne, ki jo zaigra po slednjem koncertu vsa* ka oddajna postaja Ta nacijonalni mo* ment jih ie vodil do tega, da so sc osra* motili pred svetom in dosegli rekord v po* stavljanju meja v zraku. Naši ljudje imajo obilo drugega dela in premalo denarja, da bi se v obili meri pe> čali z radio*koncerti. toda izjemno stanje, k! je od slednji priliki proglašeno nad nji* mi, jih boli. In ne pretiravamo, ako trdimo, da tako početje ne vzgaja državnega čuv» stva... Naskoki na društva Da so imeli_ fašisti enoten načrt, kako raj uničijo naša društva po trgih in va* seh, se vidi iz tega, ker so v vseh krajih več ali manj enako postopali. Najbrž jc prišel ta načrt od kakega osrednjega vod* stva črnih srajc. Podrejeni fašji so poiz* kusili ferman udejstviti, a sc jim v kolikor nam ic znano, nikjer ni posrečilo. Zadnji čas smo dobili o takem naskoku na društva poročilo iz Cerkna. Tamkajšnje «Kat. slov. izobraževalno društvo® je do* bilo poziv, naj se vsi odborniki društva zglasijo pri komisarju. Obenem so pokli* eali v Cerkno tudi vse odbornike društev iz okolice. Peljali so jih na sedež fašja. Tam so bili zbrani znani voditelji, ki so ob enem skoraj edini člani cerkljanskega fašja, zdravnik, brigadir, fašistovski taj* nik. didaktični ravnatelj, ki je znan kot slab šolnik in ima v šolskem poslopju prav cato trgovino s šolskimi potrebščinami. Od predsednikov in odbornikov so tam zahtevali najprvo. naj izobesijo italijanske napise na društvih. To so jim odbili. Nato so fašisti zahtevali od odbornikov cerkljanskega društva, naj jih sprejmejo v društvo. Predsednik društva je odgovoril in pravilno poudarjal, da je društvo slo* vensko in da morajo po pravilih sprejeti v društvo Ic istorodcc. Na te besede ga je brigadir nahrulil, da so v Italiji (kakor da bi predsednik tega nc vedel) in da morajo v Italiji obstojati samo italijanska društva. Ker na to besedičenje predsednik ni nič odgovoril, je nadaljeval didaktični ravna* tclj svojo šolniško misijo na ta način, da je pritiskal na predsednika, naj vpišejo fa* šiste v slovensko društvo. Svojo zahtevo je zdaj utemeljeval na način, češ da so oni katoličani. Predsednik sc je ta hip drznil podvomiti tudi nad to skupno bazo, na kateri naj bi sc našli s fašisti pod eno streho. Dejal je: cTreba je tudi katoliško živeti.« To je bilo didaktičnemu ravnatelju pre* več. Razjarilo ga je tako, da jc dvignil ro* ko nad predsednika društva in ga tepel par minut, nato ga je vrgel po stopnicah, da je priletel krvav v vežo in sc precej poškodoval. S tem junaškim dejanjem vpričo briga* dirja jc prenehal poizkus fašistov, da bi prišli v društvo. Istemu društvu na trojno prošnjo niso hoteli dovoliti prireditve. p— Razpuščanje društev. V Podbregu in pri Sv. Martinu v buzetskem okraju sta bili te dni razpuščeni tamošnji čitalnici. p— V Cerknem so se vršili pred krat* kim nabori, pri katerih je bilo potrjenih okoli 35 odstotkov. Komisija je ugotovila, da so ostali bolehni. mnogi so jetkovL Vojna, alkohol, nikotin. p— V Podsaboiinu pri Gorici je bila društvena prireditev. Vse v redu. Da bo red večji, je ob i- 1 prireditev tudi bri* gadir. Ta pa je takoj našel nerednost, za* kaj oko postave vidi tudi tisto, kar jc dru* gim ljudem skrito. Na zastoru je namreč zagledal napis cke slovenske tvrdke. Pri nas so namreč ljudje praktični tudi pri na* bavljanju odra. Na zastor naslikajo iese* rate, ki jih tvrdke dobro plačajo, da se oder s tem napol izplača. Napis slovenske tvrdke pa jc med odmorom tako grizel brigadirja, da jc zahteval med predstavo, naj obrnejo zastor. To so tudi storili, ker je grozil z zaporom. S tem je bila država rešena. Če bi brigadir mogel, bi radi nas Slovencev, ki živimo pod Italijo, obrnil tudi svet. 1'a uc more. Aretira pa nas lah* ko... p— Slovenske služkinje odhajajo sedaj, nc več v glavnem v Trst in Alcksandrijo, ampak v province gorenje Italije. Posebno .iih vleče Milan, kjer jih je že veliko števi* lo. Službe dobijo lahko, ker so za delo spo sobne in pridne. Tudi v Turinu je več slo* venskih deklet :n okoli 10 jih služi v Rimu. p— Slovenščina na srednjih šolah. Les tos je uveden na goriške srednje šole po* uk slovenščine. Na goriški gimnaziji bo poučeval dr. Pavlin, na učiteljišču Komac in na tolminski gimnaziji Kužclički. Kva* lificirancga slavista dobi samo nova kom* plcmcntarna šola v Idriji v osebi dr. Jos. Bevka. Slovenščina sc bo poučevala kot «tuj jezika! p— Izpite na tolminskem učiteljišču so napravili: Marija Koršič, Amalija Mikla* vič, Marica Tcrin, Zora Toroš, Tolstovrš* nik, Danica LTršič, Antonija Volk, Beri* čič, V. Čcrmclj in Fr. Valas. Drugi pri* javljenci, so padli, 13 rednih dijakov in 4 privatisti. Redni dijaki goriškega in vi* demskega učiteljišča so prestali izpite vsi! p— O podeštatih med Slovenci piše go* riški list «Vocc di Gorizia«, da so deloma pošteni kmetovalci, toda na važnejših me* stih so po njegovi sodbi sami bivši vojni dobičkarji. Par družin hoče imeti vse ob* črnske posle v svojih rokah. p— Italijanska cerkev v Opatiji. Dela se nadaljujejo ker jc fašistovska vlada daro< vala 50.000 lir in je pripravljena še prispe« vati po potrebi, ki se gotovo pokaže. Zelo ponosni so fašisti na cerkev «S. Maria An* nunziata», ki naj jim pomaga v njihovem delovanju med našim ljudstvom. Istrski kraii so bedni in ponekod ljudje umirajo gladu, ker fašistovska vlada nima pravega srca za nesrečno istrsko pokrajino, dasi ji je njeno trpljenje dovolj znano. Pomo* či ni nobene — za gradbo nepotrebne cer* kve v Opatiji jc pa s strani visoke rimske gospode takoj denar na razpolago. Faši* stovska politika nad vse in raznarodova* nje je ob Adriji prva potreba. p— Trst in Hamburg. Tržaški trgovski in pomorski krogi se trudijo, da bi se rc* šilo vprašanje tarifov ugodno za tržaško pristanišče. Pred kratkim so bile zopet kon ference med nemškimi in italijanskimi de* legati ob asistenci jugoslovenskih, avstrij* skih in čeških zastopnikov. Baje so bili to pot Nemci nekoliko bolj popustljivi. Itali* janski delegati so z vso vnemo branili tr* žaške interes, ali vrnili so sc domov s pre* pričanjem, da imajo nemške žcleznice iz* gubo s prevažanjem blaga ali Nemčiji gre za to, da ima Hamburg delo in jc v stalnem stiku s Srednjo Evropo. p— V Komnu so imeli sejo fašistovski voditelji, na katero so bili poklican; tudi občinski načelniki Pagnini, Markuza in Ro* gclja. Sklenili so, da sc morajo revidirati cene za razne življenske potrebščine. Di* daktični ravnatelj Kcnda jc dobil nalog, da organizira šolsko mladino v fašistov* skih društvih. p— Upropaščena Pula. Zopet jc bilo v Rimu odposlanstvo iz Pule. Prefekt Cassi* ni, zvezni tajnik posl. Mrak, senator Ker* šič, občinski komisar Merizzi in tajnik fa* šistovskih sindikatov Petronio so razlagali v finančnem ministrstvu naravnost obup* no stanje puljskega mesta. Občinski dol* govi rastejo, dela ni, nove davščine so nc* mogoče, treba ukreniti nekaj izrednega, da si Pula opomore k življenju. Deputacije iz Pulc, ki jih je bilo že lepo število, so do* bile v Rimu še vselej svečane obljube, da sc bo mestu pomagalo. Tako tudi sedaj. Poročilo pravi, da sc jc posrečilo v raz* govorih s finančnim ministrom odstraniti velik del težkoč, ki so ovirale uvedbo iz* rednih odredb v korist mestu. Kdo v Puli to verjame? p— Beneški lev i> Pazinu. Iz Benetk so poslali v Pazin «Ieva sv. Marka». Slovesno odkritje bo v nedeljo 10. t. m. Lev bo stal pred poslopjem bivšega deželnega realnega gimnazija, ki je bil »žarišče italijanstva za vso Istro». Pazinski načelnik Padovani se globoko klanja pred beneško gospodo ra* di podarjenega leva in zatrjuje, da jc vsa Istra beneška ... p— V Istri jc le še malo učiteljev naše narodnosti, okoli 45 in nič več. Odpustno postopanje je uvedeno proti učiteljici V. Finderle v Buzetu in proti učitelju M. Si* ronieu v Poljanah pri Opatiji. Premeščena je v Slum v Čičariji učiteljica M. Kinkela iz Rukavca. p— Karikaturo, ki jc baje žalila orožni* štvo. je bil priobčil lansko leto «.Cuk na pal'ci». Urednik Bevk jc bil obsojen na globo 506 lir, pri prizivni razpravi v Trstu v soboto pa oproščen na podlagi amnestije. Zahvala Podpisana sc čutim dolžno, da tem po* tom izrekam javno najprisrčnejšo zahvalo g. prof. dr. A. Zalokarju, ravnatelju žen* ske bolnice v Ljubljani, za spretno izved* bo moje zelo težke in nevarne opcracije, s katero mi je rešil življenje. Ravno tako izrekam zahvalo okrožnemu zdravniku g. dr. T Zamiku v Zagorju za ves takratni nje >ov požrtvovalni trud. Loke pri Zagorju. 1343 MARIJA PROSENC, okr. babica. Dopisi RADOVLJICA. Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori v nedeljo, dne 10. t. m. ob pol 4. popoldne igro i Krpan mlajši«. CERKNICA. Dne 6. t. m. se jc vršila sc-> ja godbenega odseka tukajšnjega gasilnega društva, na kateri je načelnik g. Andrej Žulian predlaga:, da naj bi odsek napravil par javnih nastopov (vesciic) v korist po-plavljcncem okolice Ziri, in sicer v Cerknici, Starem trgu in na Rakeku. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Načelnik je javil sklep tuk. županu g. A. \Verliju, k; ie obencin predsednik tuk. okrajnega odbora Rdečega križa, pod katerega okriljem se bodo te prireditve vršile. Dnevi in program prireditve se objavijo, čim bo dovoljenje v rokah. KOROŠKA BELA-JAVORNIK. Gradbeni odbor tukajšnjega Sokola priredi v nedeljo 10. t. m. ob 4. popoldne v gostilni g. Kobala (p. d. Verglcs) v prid zgradbe So-koiskega doma veliko »Trgatev«, združeno s plesom in šaljivo pošto. Ljubitelje zabave in vse somišljenike vabimo najvljudneje na prireditev, ki naj oo tudi kamen k nameravani sokolski stavbi. Zdravo! ♦ » » i Ali ste žq ♦ Vse sedlarske in čevljarske $ ♦ potrebščine kupite najbolje in naj- X ♦ cencje pri tvrdki JOS. FBIC, ♦ | Maribor, Gosposka ul. 37. 10113-a J ,«MM»HHmK»«»>HmMM»«>H» Damske plašče 10314 v vseh modnih barvah iz čiste volne od Din 350 do 780 nudi F. in I. Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 39. Razstava v izložbi vsak veče od 6. do 8. ure. salsn P. Barborič Ljubljana. Mestni trg 7 priporoma iC4.7 filce in bariunaste klobuke po priznano nizkih cenah. Dunajski modeli. Preoblikovanja in popravila vseh vrst klobukov tečno in ceno. Naipopotnelii Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stioj, oglejte si to izrednost pit tvrdki uubl|ana. ulica 61. i? arznrijt felefon št. 980. is TRGOVSKA HIŠA irinadstropna v centrumu mesta z KRASNIMI TRGOVSKIMI LOKALI 2 stanovanji in prostori za skladišča se takoj prostovoljno proda. 10507a| Naslov v inseratnem oddelku „Jutra". CELJE, MARIBOR: Josip Martini, Gosposka ulica 17. Napredno poiltčno in gospodarsko društvo za kolodvorski In šentpeterski okraj naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je naš dolgoletni zvesti in mar-Ijivi tajnik, gospod Fran Poljšak dne 7. oktobra preminul. Pogreb se vrši danes ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Sv. Petra ccsta št. 40. V Ljubljani, dne 9. oktobra 1926. ODBOR. Mestni pojrrebEl tavod » Ljubljani. Matilda Tabor naznanja v svojem in v imenu otrok Milke, Darinke, Hinka in Tinčka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je njih srčnoljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Martin Tabor monter mestne elektrarne In posestnik včeraj, dne 7. oktobra t. 1. po dolgem in mučnem trpljenju bogu v dano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 10. oktobra "1926 ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Krojaška ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. cktobra 1926. 100 delavcev se sprejme na vodni zgradbi v Kamniku, centrala naPerovem, plača 4 do 5-50 Din na uro. □□□mncncnmaoaoaonnnonaciaoaa Dvokoles šivalne in pisalne strole tet vse v mehanično stroko spadajoče predmete se popravlja v mehanični delavnici Ljubljana. Slomškova ulica 6 M. Marušič. Mehanična delavnica v autc garaži 1S2» Gioboko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, stara mati, tašča itd., gospa Marija Bedenk pocestnica in gostilničarka danes, dne 8 oktobra 1826 ob 1. uri ponoči previdena s sv. za-Ktamenti za umiiajoče, po daljši mučni bolezni, v 63. letu, v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši v soboto dne 9. oktobra ob 5. uri pop. na tukajšnje pokokopališče. Maše zadršnice so bodo brale v tukajšnji župni cerkvi v torek dne 12. oktobra ob pol 8. uri. — Bodi ji blag spomin! Krasi, LJubljana, Maribor. Žalujoče rodbine: Bedenkova, Pirnatova, Kovaiičeva, Urbasova in Al]au6I5eva HHHH| T------ ftene La Bruyere: 6 Hektorjev meč Roman. In tako sva sklepala svoje kupčije na kaki zapuščeni jasi v gozdu; to sein se vrnila domov, sem poslala slugo po zajce in fazane, ubogi Pierre pu je šel z izkupičkom po zdravila za svojo sušično ženo in po kruh za sestradane otročičke. \ kljub tej previdnosti pa je malo manjkalo, da se ni mršavo telo divjega lovca zamajalo na konopcu, vranom in jastrebom v plen. Nekega dne, ko je baš potegnil iz malhe mladega srnjaka, da bi mi ga pokazal, ga je zdajci prekinilo srdito kričanje. «Aha, lopov!... Imamo te, razbojnik, rokovnjač, lovski tat!... Zdaj nam poplačaj noči, ki smo jih prečulj zaradi tebe pod milim nebom! ...t Dva lovska čuvaja, oborožena do zob, sta planila iz goščave in sta sa pograbila za ovratnik. Škrbozobec se je izprva poizkusil iztrgati. Segel je po svoj nož, teman plamen mu jc zažarel v očesu. A nato je izgubil pogum. »Le primita me,« jc dejal z obupanim glasom. »Dva sta močnejša od enega! Toda ura maščevanja je blizu...« »Pustita tega moža,< sem se oglasila tisti mah. sJaz edina sem kriva njegovega prestopka. V moji službi je in vse, kar je storil, je storil na moj ukaz.« »Prav, prav, prijateljica,« ie odgovoril starejši čuvaj. »Tudi vi pojdete z nama. Gospod rtfarkiz d'Hodebock-Marchezallier vam že pove, kar vam gre.-: Treba mi je bilo samo udariti z bičem, pa bi bila odnesla pete; toda vedela sem, da ie ubogi Pierre izgubljen, ako ga pustim na cedilu. Zato sem dovolila biriču, da je prijel mojo kobilo za uzdo. Tako smo dolgo romali po šumi, preden sc jc dvignil pred nami grad Hodebock-Marchezallier, staroviteško gnezdo, sezidano na skalnati višini. Bil ie zgrajen na osem vogalov; mimo debelega obzidja sta ga stražila na iztoku in na zapadu dva debela šesteroogc'-na stolpa. Globoki jarki so ga obdajali s svojo zelenkasto vodo. S svojimi linami in strelnicami, ki so bile še zdai obsajene s starodavnimi topovi, se je zdel ta grad bogme silna trdnjava. Markiz je rad prepovedoval, da" je svoje dni trikrat zmagovito odbil Angleže, Nad glavnim vhodom so štrlele rogovile mogočnega jelena-osemnajsteraka, znamenje lovske pravice. Noben častilec sv. Huberta jim ni pomnil enakih. Pripovedovali so. da jih ie preiei eden izmed markizovih prednikov, velik lovec, a tudi krvolok in brsz-božnež, o polnoči iz rok samega Belcebuba in da so ti rogovi do tistega trenutka krasili hudičevo lastno glavo... Tako mi je zatrjeval tudi moj vodnik, ki me je očividno izkušal zastrašiti s temi zgodbami o bojih, oblegah in srečanjih s prebivalci pekla. »O, to so vam hud gospod, naš baron d'Hodebock, markiz de Marchezallier!« je govoril starec. »Kadar se lovci vračajo z veiikih pogonov, se časih zgodi, da najdejo vrata zaprta, mostič dvignjen in brano spuščeno; gospod markiz trobijo na starodavni rog in čuvaj v svoji stražnici odpira gostom kakor nekdanje dni.« Vse to je bilo kaj malo pomirjevalno. Neopredeljen strah '.te .ie obhajal in zdelo se mi ie. da stopam v pravo srednjeveško razbojniško gnezdo, kjer me čaka smrt pod nožem krviželjnega Sinje-bradca ali pa smrt na dnu mokrih podzemeljskih temnic... Toda namestu oboroženih grajskih hlapcev in ječarjev sem uzrla na dvorišču samo kokoši, ki so brskale po tiavi, in dve dekli, ki sta v čebru ožemali perilo. Sprejeli sta nas s takim vikom in izpraševanjem, da se je končno prikaza! na stopnicah la\ej v ogoljeni livreji, z omelcem in metlo v rokah. Ko je zagledal na ajeniško preizkušnje v te-I očf-in mesecu. Nekolkova. '• o prošnje je vložiti do lo. t. 1»:. pri zadnunetn načol-3. i ku lia Itimiki eesti lil. 2S1UJ Godbeno društvo «Gradašca» Vic-Ulince, priredi v nedeljo. dne 10. oktobra ob 15. urj — v zahvalo svojim d j-ovalep.fl prispevkov — ob vsakem vreinc.oi i r*elico v postiltiškiii pn.-.-'ori!i --n-: . _\nt. V .i! ja'1." v ri;,. Šiški, vnlgr. pri Itciningha*i*. Ljubitelji tlasbe fe najvljudneje* vabiio k obilni udeležbi. 2S224 Kolizejski oder priredi v nedeljo, 10. ok:. vinsko trgatev ▼ saiOuu rcštavracijc pri . Le v" . Gospoevctsl& re sta Začetek ob 19. uri. Vstop ja-ost. SS240 Kateri pekovski mojster Vi bi! pripravljen odstopiti v Ljubljani vsaki dan svojo peč in delavnico v svrho izdelave v.-akovrstnega pe-riva. Cenjeno ponudbe po-1 • Odstopim* na oglasni oddelek « Jutra?. Več I e dogovoru. 25213 Pletilja dobro izurjena iu zmožna ■v>eh izdelav kakor jopic, telovnikov, nogavic- itd. vzame delo na dom. Na>lov v oglasnem oddelku <.Jutra>. 28203 n idose Pletiiko »a strojno pletenje nogavic sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Fani Kavčič, Zg. žižka 123. 23003 Sobarico p.-Tfektno. pošteno in marljivo, k: zna nemško, iščem Dva vajenca sprejme takoj Josip Stirn, ključavničarstvo ia ko vinarstvo v Kranju. 27972 Krznar. vajenca in učenko za trgovino pridna in poštena, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku -Jutra*. 27933 Učenca sprejme" v trgovino z me?, blagom Ivan K ah ne na Selu št: 03, Moste. -26222 Mesarskega pomočnika dobrera. sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku Jut m. 28220 Zastopnike iščem za prvorazredni preparat avtomobilne stroke — patentiran, brezkonkurenčen in uveden v vseh kulturnih državah — za Ljubljano in okolico, Gorenjsko in Dolenjsko. proti izredno visoki proviziji, v svrho red-neara in direktnega obiska odjemalcev (lastnikov avtomobilov'). Detailira.no ponudbe pod cHitri in velik zaslužek* na oglasni oddelek < Jutra-«. 2S160 Več polagalcev par-ketov dobro izvežbanih, sprejme proti dobri plači T van Primožič. Beograd, Glavaševa ulica 33. 28233 Hie\o Trg. sotrudnik z večletno prakso v kolesni stroki, zanesljiv prodajalec iu dober izložbeni aranžer, želi premeniti mesto. Prevzame tudi mesto v železni stroki. Dopise pod značko •cZanesljiv 52» na oglasni oddelek «Jutra». 2S152 Mesto sobarice v hotelu ali pri boljši rodbini iščem. Vajena sem nekoliko šivanja. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod Šifro «Začetnica>. 2S14S Stenografinja perfektna, strojepiska, išče mesto blagajničarke aii pis. moči. Cenjene ponudbe na oglasni oddeiek «Jutra» pod «Št. 700s. 28227 Vpckojenka ki opravlja vsa domaČa dela. gre kot družabnica ali gospodinja. Dopise na ogl. oddelek cJutra> pod «3122 Deklica stara 13 let. čedna in poštena. ki ljubi otroke iu je vajena drugih domačin del, išče službo v Mariboru. — Ponudbe pod šifro c Maribor* na oglasni oddelek < Jutra* v Ljubljani. 23176 Hišnik (ločenv( išče mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod cPriden S2>. 2S182 Lesni prejemalec z večletno prakso, zeli mesto na žagi ali mesto skladiščnika. Naslov v oglasnem oddelku cJutra^. 28212 Šofer Kuharica starejša, prvovrstna — obenem gospodinja, išče pri-. merne službe. Gre tudi k za takoj. Naslov v oglas- ! »a m ski 0«ebi ali v knk ?a-nem oddelku c Jutra*. natorij. Naslov v ocrla snem 28109 oddelku pod «L"meUiiški 6misel». 38062 Absolventka trgovske šole želi mesta prodajalke v boljši trgovini v Ljubljani. Pogoj: stanovanje in hrana v hiši. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek . 2-5219 Zastopnika i?«ein za Slovenijo s provizijo za razne športne predmete največjih inozemskih tvoraic ir. še za nekatere flrcg^ galanterijske premete. Koiekcijki je majhna. I»eflektanti. ki so uvedeni v galanterijski stroki, naj javijo na tvnlko M. Dracker. Zagreb, IMca 89. 28187 izučen mehanik, išče mesto k osebnemu ali tovornemu avtomobilu Nastopi lahko takoj. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro ^Trezna moč*. 23231 Prodajalka s prakso, želi premeniti mesto Sprejme pa tudi vsako drugo primerno delo. Ponudbe na oglasni oddelek < Jutra* pod »Cvetličarska stroka*. 2S232 Kot kuharica iščem službo. Znam tudi Šivati in druga hišna dela. Naslov v oglasnem oddelku Jutra*. 2S2S9 Blagajničarka z večletno prakso, zmožna slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, kakor tudi vseh pisarniških del. vajena trgovine — uporabna moč, želi premeniti sedanjo službo — Nastopi lahko takoj aii pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod cPridua in poštena*. 2S242 Trg. pomočnica mešane stroke, začetnica, išče službe. Gre tudi na deželo. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra:- pod K. K.* 28250 Krasno jedilnico takoj prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 2S170 Motorno kolo Indian Scout. dobro ohranjeno, z Boschevo hupo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 28101 Bukovih drv lepih, suhih, prodam 5fl vagonov Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2S07O Francis turbino 11 HP, padec 3.7 m. proda radi nab3ve večje Varga-zon. Središče ob Dravi. 27953 Deutsche Klinik im XX. Jahrbdt., 15 novih zvezkov s kartoni vred prodam po 100 Din zvezek. Pismene ponudbe na oglas, oddelek . 28199 Elektrik samostojen, vešč tndi avtomobilskih popravil, išče m e š t a e stanovanjem — Saslov v o^laenein oddelkn . 28019 •l« f' Pozor čevljarji! Gornje dele vseb rrrt čevljev dobite dobro in solidno izvršene po nainižjib cenab pri 1. Marcbiottl, trgovina c usnjem. Ljubljana. Sv Petra 30. 184 Steklena strešna opeka je zopet v zalogi pn Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani. 100 Spalnice iz trdega lesa, fino izdelane in polirane, proda Henrik Bitenc, mizar, Viimarje št. 77 — nad Ljubljano. 2S137 Stružnico srednje velikosti, skobelj-nik, vrtalni in rezalni stroj ;Fressajasehine) in različno orodje poceni prodam Ponudbe na ogbuni oddelek . 2S234 Pohištvo Sobna in kuhinjska oprava naprodaj v Švabičevi ulici št, 7. Trnovo. 28248 Polpokrito kočijo v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek -JutTa> pod cA. B. B.> Krojaški mode! za pomirjanje moških krojev. dobro ohranjen — in veliko ogledalo kupi U. V. I., sentpeterska vojašnica, soba štev. in. 2S147 «Ljubljansk> Zvon» letnik 1916 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod 7-i — od 14.—16. ure. 27974 Angleščino Miss Farlor zopet poučuje. H"iša Tonnies — Obno . n IIT. Pražakova. 28204 Klavir poučuie gospodična. Istotam klavir i'a vajo na razpolago. Naslov v ogl. oddelku -Jutra:-2?256 Hišo z vrtom v ljubljanski okolici poceni prodam Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 2S1G3 Restavracija na Sušaku blizu kolodvora, s celim inventarjem in stanovanjem 5 sob ter nekaj pohištva ceno naprodaj. — Franjo Djurin, restavr. in kavarna »Zlatni Lav*, Sušak. 28249 Radio aparat trocevni. prodam za 800 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28258 Kože polhovke krtove tn vseh vrst divjih živali kupuje D. Zdravlč v Ljubljani, Florijanska ulirs 5teV 9 21601 V i » s o » r 11 n o zlato kupuje po oajvjgjib e.enab Černe. iuvelir Llnbljana Wo!fova al Stare jute in vreč kupi večio množino Ivan Prešeren, Kranj. 28254 Suha bukova drva kupi vsako množino družba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 2804S Stojala (Auslagstander) za galanterijsko izložbo. lahko že rabljena, v niklja^ti. medeni ali železni izvedbi, k u-p i m. Ponudbe na naslov: Vinko Savnik. Radovljica 23006 Lep vinognrad z zidanico, v najlepši legi v Ručetni gori, dobre četrt ure od želez postaje Semič pri Črnomlju, tik železn. tira. z vsem orodjem in po-sodjem vred prodam po primerni ceni. — Morebitni kupci naj se oglasijo pri g Ferd- Stonič v Črnomliu št. S. 28090 Lokal v Ljubljani iščem. Ponudbe pod značko po lastni izbiri brez; plsčno. Tvrdki . 2S426 Dobermana lepega, črnega, S Vj mesece starega, prodam za 400 Din Naslov v oglasnem oddelku ; Jutra* 2S0S7 Mladi psi ovčje pasme naprodaj v baraki pri klavnicL 2S17S Pozor! Pozor! ventabilno industrijsko -odjetje v Sloveniji išče večje šttvilo krajevnih zastopnikov Kesn'm imeresentom nudim postrani mesečni zaslužek D:n 300 ' Cenjena ponudbe je poslati i znamko za od-govoi na Oglas, oddel Jutra'' rod značko „Din 3000" iogss ta korotanske zgodovine ip '.aiet romar Angelin Hidai* Spisa vaii Lah, Lena vezan; knjigi Dm 20. po pošti Din 1 '.50 več. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Kapitala okoli 10.000 doiarfe? se ite za generalno zastopstvo amerikan-ke veleiirme i0645 Ponudbe pod , Velik dobiček" na Jugomcsse, Zagreb, Gaieva I. Razpis. 10:5S Županstvo na Dobrovi razpisuje stavbo enorazr. šoSe v Brezji in to veliko d-lo posebej; za zidarska dela fc odda samo delo, materi ial preskrbi občina, ozir. -ra ni šo sk svet v Brezji. — Ponudne je poslati do 17. oktobra na župans vo v Dobrovi. — Natančni pogon, načrti m stro kovni so razpoloženi v občinski pisarni ob uradnih daevib v :orek, celck in nedeljo od \ do 10. dopoldne. se sprejme za zgradbo mastne klavnice. Inž. Dukič & drug, Bohoričeva ulica. o nnoononaDnoGsnaa-j^nnunniiann Ze 100 brst potrjeno, da je obutev naše domače tvornice Ivan Čarman na upežnosti, lepi obliki, m cenenosti neprekoslj;va Na drobna prodaja „DOKOu, Prešernova ulica štev. 9, dvorišče. — Popravila takoj in prav poceni! □aoix]ooDCionnn[3nooDononni njim Ukam Heiiiita Anten Mm Ljubljana, Cegnarieo ulica štev. 12 ■ blizu deželne bolnicej Izdeluje: razne nžen erske ter šolske pripomočke Popravlja: eeode">ke, hydron etrične, loto aparate, ris. oiodje izvršuie vsa v pr c zno mehaniko spadajoča dela Uro) 'Min umnn j Velika izbira - najnižje cene! | Zimsko perilo, copate rokavice, sviterje, klobuke dežne plašče. i Cevi e, čepice, kravate itd. nudi na ugodneje splošnoznana tvrdka 1 JAKOB LAH, Mar bor. samo Olavn trg 2. Lokal z izložbo oddani. y«lor v oglai-n^m oddelku »Jutra-.. " 2S1S3 Lokal pripraven za slaščičar obrt iščem v Ljubljani Cenjene ponudbe na oc1. oddelek »Jutra» pod »: 'aščičarna*. 28214 V. 15.000 Din posoiila lačem za špecijaino podjetje. katerega še ni v državi SHS Bla^o bre? konkuren ce. za prvo leto zasitrurano 8—10 000 Din čistega do bička Pogodba obojestran tika Z3 eno leto Dopisa ca oglasni odtielek »Jutra> jod »Posojilo 15». 28018 Ugodna naložitev kapitala za so ":-Io\ .."':je pri rent..* ;I-I nem f»odjetju je omogočfua i vsakomur. — Ponudbe po J cHentabilnost^ na oglasni i oddelek »Jutra*. 28-44 □ □ c □ □ H G □ □ □ □ □ C □ □ □ □ □ □ O B □ n □ n □ B_ □! D □ a □ i Družabnika z vlogo od 50.000 Din dalje do limita 2,000 000 Din se sprejme za izključno na novo vpeljan visoko rentabilni specijalni oddelek podjetja Družabnikom se poverijo ev. tudi podružnice kjer koli v državi. Visok dohodek povsod siguren. _ Riziko izključen. Reference na razpolago. „YE!iC", Komarcralna družba z o. z. Ljubljana Kong esni trg 9. □ □ □ p □ D □ □ D □ □ S _____________________________________jgggggCTmmDmmmnmDmmatf Urejuje Franc Puc. Izdaj« za Konzorcij cjutraa Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskamo dd kot tiskarnama Fran Jczcršek. Za inserattn dej je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.