Posamezna številka Din 1*50. St. 142. V Ljubljani, v soboto 28. junija 1924. Poštnina v gotovini. Leto 1. NARODNI DNEVNIK Mm t | Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. I Mesečna naročnina: \ Neodvisen p : \ V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 j D Uredništvo: lVolfiova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. l Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. 1 • Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. f | Račun pri poštnem čele uradu št 13.633. I Ha Vidov dan. Dočim praznujejo drugi narodi kot svoj nacionalni praznik dan njihove zmage, si je izbral srbski narod za svoj nacionalni praznik dan svoje največje nesreče, ko je bila na Kosovem polju strta njegova svoboda. Globok pomen leži v tem, da je bil srbskemu narodu ravno spomin na dari nesreče izhodišče njegovega nacionalnega dela. Zakaj spomin na nesrečo je sapi po sebi budil v narodu požrtvovalnost, voljo do zmage in tako se je nabrala v srbskem narodu tekom pet-stoletne proslave Vidovega dne tako silna želja po zmagi, da je udarila končno s tako elementarno silo na dan, da te prestal srbski narod v svetovni voj-. ni z nepopisnim heroizmom tudi največje grozote svetovne vojne in da je Celo po Albaniji in Krfu s svojim legendarnim prebojem solunske fronte zasi-Sural sebi svobodo in jo dal tudi vsemu jugoslovenskemu narodu. Ob desetletnici enega najpomembnejšega Vidovega dne, ko se je pričela končna in odločilna borba za našo svobodo, je treba, da se tega momenta pri proslavi Vidovega dne zlasti spominjamo. Zakaj ni še zaključen boj za našo svobodo in slej ko prej je potreben višek požrtvovalnosti vsega naroda, da bo naša država tudi izgrajena tako, kakor bi že zaradi krvi padlih junakov morala biti izgrajena. - Ni namreč zadosti,. če smo dosegli Politično neodvisnost od drugih narodov, temveč potrebno je, da postanemo skoraj sposobni, da bomo znali pridobljeno svobodo tudi uživati. Danes se ta sposobnost ne kaže nikjer, temveč nasprotno vidimo na vseh koncih in krajih, kako se vse trudi, da bi s pretiranim oznanjevanjem strankarskega sovraštva razbili sporazum med Jugoslovani, da bi preprečili mirno uživanje Plodov svobode. Geslo revolucijonamega pokolja se °znanja z leve in geslo strankarskega terorja z desne. Toda resnica ni ne na levi in ne na desni, temveč v sredini pmd obema tema ekstremoma, kakor te to že jasno označil naš veliki kralj Osvoboditelj, ko je zapisal svoje divne besede o svobodi. Ob desetletnici sarajevskega Vidovega dne bi morala biti sveta dolžnost vsakega jugoslovenskega rodoljuba, da bi si globoko vtisnil v srce besede velikega kralja o svobodi in da bi potem spoznal, da je naša nacionalna dolžnost v tem, da priborimo sedaj, ko nam je ®ti priboril nacionalno svobodo, mi vsakemu posamezniku osebno svobodo. Treba je že končati z onim nesrečnim 2motnim mnenjem, da se da priučiti spoznavanje svobode s palico. Svobo-je tako dragocena pridobitev človeštva, da ne vzdrži nasilja, temveč da se more razvijati le, če je negovana z ljubeznijo. Ljudstvo nima nikoli preveč svobo-temveč samo premalo naobrazbe in zato so trajno koristili narodu sami ti-sti rodoljubi, ki so narod učili, nikdar ** oni, ki so narod strahovali. Danes £elia prav tako kakor nekdaj pravilo kralja Petra, da so v zmoti tisti, ki mililo, da ima narod kdajkoli preveliko svobode. Ker kako naj prične narod ce-mti svobodo, če je pa zanj nedostopna. Smisel za dolžnosti svobode se mora vzgojiti le v svobodi. Težke naloge nalaga svoboda po-edinčem, ko tudi celim skupinam. Toda vse te težave so znosljive in na Vidov dan moramo najti v sebi to silo, da premagamo vse te težave in da postanemo tako krepki, da dokončamo osvobodilno delo in da bo jugoslovenski narod svoboden narod v svobodni državi. Vidov dan pa nam kliče v spomin e našo drugo dolžnost. Delo ujedinje-ia je komaj pričeto in to najtežavnejše sto je treba dokončati. Ampak tudi to n* j tepolnjivo samo z naobrazbo aroda. Vsak Jugosloven mora spozna-> da je samo v ujedinjenju njegov spas naloga politikov je, da s pametnimi “Krepi to spoznanje pospešijo. Vidov dan je praznik čiste nacional-misli, one misli, ki vzbuja v srcih „©rjuna“ bo razpuliana! Beograd, 27. junija. (ML) V tukajšnjih političnih krogih krožijo vesti, da namerava vlada razpustiti organizacije Jugoslovenskih nacijonalistov, da bi se dala na ta način satisfakcija Itali- janom. Pribičevič pa je proti razpustu ter se je razgovarjal o tem z Ninčičem, Pašičem in Srskičem. O zadevi še ni padla rešitev, vendar se vodijo o njej resna posvetovanja. Protest ital. vlad© rada tesScSente pri Uncu. Beograd, 27. junija. (B) Mussolini je naročil svojemu poslaniku v Beogradu, da vloži najenergičnejši protest pri naši vladi radi dogodkov pri Uncu. To je odredil, da zadovolji javnemu mnenju v Italiji, ki je razburjeno, vendar proti nam ni neprijateljsko razpoloženo, in ki samo zahteva, da se kaznu- je Orjuna. Naša vlada je že dobila poročilo, da je uvedena preiskava s strani ljubljanskega velikega župana in vladnega odposlanca g. Žike Laziča, načelnika javne varnosti. Dosedaj je aretiranih nekaj oseb pri Rakeku, za katere obstoji sum, da so udeležene v napadu. Na meji vlada popoln mir. Sela ministrskega sveta. Beograd, 27. junija. (ML). Danes dopoldne so se zbirali v narodni skupščini narodni poslanci. Pričakuje se odločb oipozicijonalnega bloka. Med tem čaisom je imel ministrski svet v pred-sedništvu vlade sejo. Na tej seji je re-feriral ministrski predsednik Pašič o položaju. Govorilo se je o Italiji, Albaniji in Bolgariji. Konstatirano je. da cd-nošaji z Italijo in Jugoslavijo niso postali napeti po incidentu pri Uncu. Ital. vlada je dala naši vladi zadovoljiv odgovor. Uvedla se bo vzajemna preiskava, da se najde krivec. Na seji ministrskega sveta so nadalje razpravljali o tekočih vprašanih in o odhodu ministrskega predsednika Pašiča na Bled. Zlasti pa se je govorilo na seji vlade o tekočih resortnih in drugih vprašanjih. Govorili so tudi o strankinih zadevah. To nedeljo, bo več zborovanj radikalov in samostojnih demokratov v celi državi. Vlada je odredila, da gre nekoliko ministrov na ta zborovanja. G. Pašič je dalje referiral o predlogih, ki jih je dobil za rešitev agrarnega vprašanja. Specielno se je govorilo o posetu bo-sansko-hercegovinskih in črnogorskih dobrovoljcev v zvezi z agrarnim vprašanjem. Beograd, 27 junija. (B) Seja vlade je končala ob 1.30 pop. Zunanji minister je sporočil, da je dobil od Mussor linija brzojavko, v kateri izjavlja Mussolini svojo zadovoljnost radi postopanja naše vlade glede incidenta. Izraža željo, naj se preiskava v istem zmislu nadaljuje. Notranji minister je referiral, da je preiskava ugotovila, da so bili napadalci maskirani. Minister za agrarno reformo je poročal, da ni mogel izvesti svojega odloka, da se odvzame kolonistom v našičkem in ptero-vačkem srezu v Sremu višek zemlje. Kolonisti so se' uprli s silo in je bilo odrejeno, da naj intervenira policija. Nadalje je poročal minister za agrarno reformo o konfliktu v Dalmaciji in v Splitu, kjer so bili aretirani zemljorad-niki, zakupniki zemlje. Podrobnosti še ni. Po privatnopravnih pogodbah morajo oni plačati zakupnino. Niso pa jo hoteli plačati, radi česar so morali biti aretirani PRED ODHODOM PAŠIČA NA BLED. Beograd, 27. junija. (ML) Politična situacija v Beogradu postaja vedno zanimivejša, čimbolj se približuje dan Pašičevega odhoda na Bled. Celotna situacija v Beogradu je v znamenju pričakovanja volitev. Konstatirajo, da ie uspeh Pašičevega potovanja na Bled važnega pomena za razvoj notranjepolitične situacije. Od tega uspeha zavisi zmaga ali neuspeh nacijonalnega blcka. V tem zmislu se razvija celokupno delovanje vlade in opozicije v Beogradu. V VLADNIH KROGIH. Beograd, 27. junija. (ML) V radikalnem klubu je zbranih precej poslancev, od samostojnih demokratov pa so zbrani vsi poslanci Vladni poslanci so v Beogradu radi predstoječih sprememb v naši notranji politiki. Vsi pričakujejo, da dobi Pašič volilno vlado. Nacijonalni blok konstatira, da je politika čvrste roke imela v teku tega kratkega časa velike uspehe v notranji politiki, zlasti v prečanskih krajih, kjer so občutili državo šele sedaj po preteku celih šestih let. To politiko, da je treba nadaljevati. AMNESTIJA RADOSLAVOVIH MINISTROV. Beograd, 27. junija. (B) Iz Sofije poročajo, da je izzvala v krogih opozicije veliko nezadovoljnost odredba vlade, da se amnestirajo ministri Radosla-vovega kabineta. PRED PLENARNO SEJO OPOZICIJE. Beograd, 27. junija. (ML) Opozi-cijonalni poslanci so ves čas zbrani. Zbrani so predstavniki zemljoradnikov, demokratov, muslimanov, klerikalcev, Nemci in džemijet in od HRSS Pavle Radič, ki je sinoči dvignil dnevnice v imenu HRSS. V demokratskem klubu so uradno objavili, da je potoval sinoči ob 12. uri skozi Sarajevo Ljuba Davidovič, ki pride nocoj ob 7. uri v Beograd. Opozicija pričakuje Davido-viča po konferenci, ki se je vršila v demokratskem klubu. Jutri se bodo vršile pričakovane seje opozicije, po nedelji pa plenarna seja opozicijonalnega bloka. Beograd, 27. junija. (B) Opozi-cijonalni poslanci se nadejajo, da Pašič ne bo mogel dobiti volilne vlade in da bo ostala situacija nespremenjena do 20. oktobm. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE NARODNE BANKE. NEUSPEH BOLGARSKO-TURŠKIH POGAJANJ. Beograd, 27. junija. (B) Iz Sofije poročajo, da so nastale v pogajanjih med Bolgari in Turki za prijateljsko pogodbo velike zapreke in da so se morala pogajanja prekiniti. patriotov višek požrtvovalnosti Vsaj enkrat v leto naj vzplamti v vseh naših srcih volja do žrtve in potem bo doseženo naše ujedinjenje in naša svoboda bo za vedno zasigurana. V tem znamenju naj praznuje jugoslovenski narod Vidov dani Beograd, 27. junija. (B) Danes dopoldne je bila plenarna seja upravnega odbora Narodne banke. Te seje so se udeležili tudi predstavniki ministrstva financ in trgovine. Na seji so razpravljali o administrativnih poslih banke, zlasti pa so govorili o povišanju obrestne mere Narodne banke in vseh njenih filijalk v pokrajinskih glavnih mestih. O tej seji kakor tudi o vseh sklepih bo izdala zvečer Narodna banka komunike. Vaš dopisnik doznava, da so rešena vsa vprašanja sporazumno s predstavniki ministrstev in da je sklenjeno, da se obrestna mera zviša. FRANCIJA PRIZNA RUSIJO. Pariz, 26. junija. Iz angleških virov se poroča, da bo začetkom julija v Parizu pripravljalna konferenca glede priznanja sovjetske republike s strani Francije. Zdi se, da se dosedaj s tako konferenco ni računalo. Kljub temu pa se v nekaterih političnih krogih trdi, da je priznanje sovjetske vlade de iure neodložljivo in da se šele po priznanju prično pogajanja z Rusijo; Italijanski listi o incidentu. T r s t, 27. junija. (T) O obžalovanja vrednem incidentu ob jugoslovansko-italijanski meji poročajo vsi večji italijanski listi le suha dejstva. Predvsem prinašajo italijanska in jugoslovanska uradna poročila ter smatrajo incident za zaključen. Le današnji fašistovski »II Resto del Carlino« nekoliko polemizira z ljubljanskimi listi, posebno pa z »Jutrom«. Ta list da ščuva slovensko prebivalstvo s poročili, da se zbirajo na meji fašistovske čete. Isti list z zadovoljstvom poroča, da celo ljubljanski »Slovenec« ugotavlja, da so napad organizirali Orjunaši. Bolj obširen v po- ročilu o dogodkih na meji pa je seved* tržaški »Piccolo«, ki prinaša za reklamo tudi geografsko skico kraja, kjer je prišlo do incidenta. »Piccolo« trdi z vso pozitivnostjo, da so napad organizirali Orjunaši in navaja v dokaz pisanje »Slovenca«, ki ga citira dobesedno. Sicer je pisanje lista dokaj zmerno. V današnjem uvodniku v poročilu o dogodkih daje »Piccolo« dolgo lekcijo Orju-našem. Orjunaši, pravi »Piccolo«, ki hočejo posnemati italijanske fašiste, bi morali vedeti, da taki incidenti le škodujejo njihovi domovini. I I ir. m Senat izjavil Mussoliniju zaupnico. M m Rim, 27. junija. (T) Senat je na sinočnji seji sprejel predlog senatorja Melodija, ki izraža sedanji vladi zaupnico z 225:21 glasovom. Šest senatorjev se je vzdržalo glasovanja. Zelo nepričakovano pa je prišel ognjevit govor zunanjega ministra v Nittijevem kabinetu, grofa Sforze, ki je bil v pobijanju fašizma tako neizprosen, da ga je .s predsednik opozoril, naj bo bolj zmeren. »Fašizem,« je rekel Sforza, »je lahko nastopil v mnogih borbah, toda v bitki intelektualne kritike ni mogel usprii in to je bilo znamenje smrti Mat-teottija, ki je bil najbolj navdušen in temeljito podkovan opozicijonalec. In radi tega so ga fašisti zatrli.« % ŽALNE MANIFESTACIJE ZA POSLANCEM MATTEOTTIJEM. Trst. 27. junija. (T) Danes je počivalo v znak žalovanja za poslancem Matteottijem od 10. do 10.10 ure delo v vseh tovarnah, prodajalnah, gostilnah itd. po vsej Italiji. To žalno manifestacijo je odredila, opozicna. Vlada ni delala nikakih ovir in tudi industrialci so se pridružili žalovanju. V Trstu je vladal popoln mir. VELIKI NEMIRI V SOBRANJU. Sofija, 27. junija. (B) V sobranju je prišlo sinoči do velikih neredov povodom diskusije o ubojstvu zemljorad-niškega poslanca Petkova. Notranji minister Rusov je dal opoziciji satisfak-cijo na ta način, da je odstavil šefa javne varnosti. Konference zaveznikov. Pariz, 27. junija. (L) Bruseljski dopisnik pariškega »Temps« pravi, da vlada v bruseljskih uradnih krogih glede Herriotovih razgovorov popolno zadovoljstvo. Odpadle so vse bojazni, ki sv se pojavile začetkom Herriotovih razgovorov z Macdonaldom v Chequersu. Obravnavana vprašanja si razlagajo v bruseljskih uradnih krogih sledeče: 1. Glede sklicanja medzavezniške konference vlada popolno soglasje. Imela bo tehnično obilježje. Njen program se omeji na izvedeniško poročilo. 2. V Londonu in Bruslju so razpravljali o splošnih načelih. Podrobne priprave za konferenco se ižvrše potom posebnih komisij ali navadnim potom. 3. Rok izmenjave zalogov določi re-paracijska komisija. 4. Poruhrsko ozemlje se izprazni v dveh etapah. Spočetka bo zasedba nevidna, opusti se pa tedaj, ko pride velik del obligacij na svetovni trg. 5. Theunis vztraja na svojem sistemu tkzv. sankcijslrih garancij, t. j. v slučaju 'potrebe bi prevzel medzavezni-ški kontrolor upravo v svoje roke. Kontrola se na ta način avtomatično spremeni'v sankcije. Za Anglijo je ta oblika sprejemljiva. 6. Amerika je predvsem zainteresirana na družbi za nemške državne železnice. Vprašanje kontrole glavnih prog porenskega in poruhrskega ozemlja proučijo strokovnjaki. 7. Popolno soglasje obstoja v tem, da se 1. julija podaljšajo micun pogodbe in sicer do izvršitve, izvedeniškega poročila. 8. Razorožitev Nemčije bo nadzorovala medzavezniška kontrolna komisija. Šele po ugotovitvi razorožitve se sme misliti na mehanizem pod pokroviteljstvom Zveze narodov. 9. O silno važnem problemu varnosti se bo razpravljalo v neiki poznejši med-zavezniški konferenci. 10. Po belgijskem mnenju bi bilo nevarno zavlačevati medzavezndške dolgove. Želeti bi Mo, da se ti urede po izvršitvi D&vescvega načrta. PREPOVED SLOVENSKIH DRUŠTEV NA GORIŠKEM. Trst, 27. junija. (T) Videmski prefekt je zavrnil prošnje za odobrenie pravil 32 kulturnih društev. V svoji utemeljitvi pravi, da so pravila izobraževalnih društev protiustavna zakonu Italije. Dalje zahteva, da se mora v drit-šivih poučevati italijanščina, v odbora pa morajo biti učitelji italijanščine. Končno morajo biti odborniki iskreni domoljubi. Slovenci se pritožijo na najvišjo instanco. it M . M ZAHTEVE ITALIJAN. OPOZICIJE. Rim, 27. junija (T) Za današnji sestanek vseh opozicijonalnih poslancev, ki bo popoldne, vlada izredno zanimanje. Proslavil se bo pomen Matteottija, nakar odobrijo poslanci deklaracijo, v kateri bo razloženo stališče opozicije. Deklaracija zahteva, naj se povrne v deželo zakonitost. Dalje vsebuje nekat-tere zahteve glede vojske in državne milice. Opozicija bo bržkone zahtevala^ da se milica razpusti. O vprašanju, ali naj se opozicija zopet udeleži sej zbornice, se ne bo razpravljalo, ker je zasedanje itak odgodeno. AHMED-BEG-ZOGU V BEOGRADU. Beograd, 27. junija. (ML) Danes dopoldne je prišel v Beograd bivši predsednik albanske vlade ki voditelj protirevolucije v Albaniji g. Ahmed beg-Zogu v spremstvu nekoliko svojih oficirjev m svojega rojaka Zeda-bega. Pričakovali so ga novinarji in uradniki zu~ njega in notranjega ministrstva. Vaš dopisnik se je raizgovarjal s predsednikom Ahmed begom, ki se je nastanil v hotelu Palače. Ahmed beg je zaprosil nekoliko časa odmora, da se odpočije od potovanja., nakar bo dal Vašemu dopisniku vsa stvarna pojasnila o položaju. KONVENCIJE Z MADŽARSKO PODPISANE. Beograd, 27. junija. (B) Podpisanih je pet konvencij med našo in madžarsko delegacijo. Konvencije urejujejo vprašanje prometa, potnih listov, obmejnega prometa, izročitve krivcev in pa vprašanje obmejne postaje v Golu. Danes je zapustila celokupna madžarska delegacija Beograd. Pogajanje se nadaljuje 1. septembra. m M 1 m Borzna poročila. •V Beograd, 27. junija. Devize; Du-, naj 1255, italija 379, London 378, New Yorrit 88, Pariz 465, Praga 260, Curih 1560. Trst, 27. junija. (Predborza.) Devize: Dunaj 325—328, Beograd 26.30—26.40, London 99.90—100.10, New York 2305— ‘ 2312.50, Pariz 123—123.50, Praga 68J0-. 68.60, Curih 410-412. Curih, 27. junija. Devize: Beograd 643—647.25, Italija 24.35-24.385, L.ocdoa 24.41—24.42, New York 562.75—56350, Pa-riz 29.825—29.85, Praga 16.65—16.675, Dunaj 0.007950—0.0060. New York, 26. junija. (Po borrfjt Devize: (povprečni kurzi) Italija 432.50, London 433.50. Boograd 114,75. Pariz 53L 295.625. Čutih 1776, Nuienišfivo „odrešen@ii“ naroda. Danes se mi je dotekniti malce delikatnega vprašanja, ki tvori prav posebno vrsto mučeništva, na katero redko kdo resneje misli — Žrtve novih razmer našega »odrešenega« naroda so — slovenska in hrvatska dekleta. Njim ‘veljaj moj današnji dopis! Kdor pozna zgodovino našega narodnega pokreta na Goriškem in sploh na vsem Primorskem, ve dobro, da ima naše narodno ženstvo velik delež v plodovitem delu za kulturni in tudi po-Iitiški napredek primorskega ljudstva. Bodi karkoli, povsod je bilo naše ženstvo na mestu ali je celo prednjačilo in je dajalo svojim tovarišicam v Sloveniji najlepši vzgled, kako je treba delati. Ci-ril-Metodova družba ni imela nikjer tako vnetih sotrudnic nego na Primorskem. — In po vojni izdajajo v najtežjih razmerah v Trstu prekrasni »Ženski Svet«, potem ko so se združile vse kulturne delavke in opustile »Jadranko« in »Slovenko«. — Kar troje ženskih listov v Italiji — to je bilo ipak »preveč dobrot*! Ali tudi troje listov, ki so izhajali do konca 1. leta, je le dokaz, kako in koliko vrlih narodnih bojevnic imamo še zdaj v našem — »odrešenem« narodu. Pripomniti moram, da smo imeli posebno na Goriškem veliko prej čisto narodno šok) nego pri vas na Kranjskem. Vi ste se otresli nemškutarskih okrajnih šolskih svetov in nadzornikov šele leta 1889, ko je imelo nemškutar-stvo še strašno moč. — Na Goriškem so imeli že takoj spočetka ustavne dobe svojo šolsko avtonomijo, kajti tu so vzdrževali šolo po političnih okrajih — »krajni šolski sveti, ožji (ki so bili ekse-kutiva) in pomnoženi In tu je bilo vse naše, vse narodno. Okrajni šolski nadzorniki so bili vseskozi narodni možje, med njimi starosta Ivan Vodopivec (ki je narisal in preskrbel že v 70-tih letih krasen, velik stenski zemljevid »Pokne-žene grofovine Goriško-Gradiščanske«.) — Deželni šolski nadzornik pa je bil v vsej dobi našega najživahnejšega pro-bujevalnega dela — Anton Klodič-Sa-bladoski, beneški Slovenec, svak pesnika Kriiana (Josipa Pagliaruzzi) iz Kobarida. Mož je bil enako Vodopivcu Iskren rodoljub; ta dva moža sta imela šolo v svoji oblasti — in ta oblast ni bila slaba za nas v nobenem oziru. Ako se tudi mnogokrat nismo strinjali z marsikakim njiju korakom, vendar moramo v celoti le blagrovati njijn delovanje na polju našega narodnega šol-. stva. V njiju dobi smo dobili učiteljišče v Kopru in Gorici; — Kopersko moško učiteljišče se je v zadnjem desetletju razdelilo v tri samostalne 'zavode, a »Slovensko moško učiteljišč« se je preselilo v Gorico. — Slovenci smo imeli torej najpoprej na Primorskem učiteljišča, ki so vzgajala zares narodno učiteljstvo. Profesorji: Spinčič, Klein-,mayr, Čuček, Orožen, Šubic, Fras, Kristan, Gvaiz, Bažek (ravnatelj) itd. so nam vzgojili legije narodnih učiteljev in učiteljic, odličnih narodnih delavcev na vseh poljih. — Vpliv primorskih učiteljišč je segal tudi v ostalo Slovenijo, zlasti na Štajersko, kamor so silile v učiteljske službe posebno kandidatinje iz Gorice. Da je taka ljudska šola vzgajala narodno zaveden in napreden narod, to je naravno. Iz take šole je prišla velika ivrsta narodnih delavcev, — a šola in narodovi delavci in voditelji so neovirano dfelovali za enim in istim ciljem: povzdigniti narod na čim- višjo stopnjo kulture In sodobnega splošnega napredka! Ali je torej čudno, ako je v takih razmerah vzrastlo na Primorskem narodno ženstvo v mogočen faktor vsega narodovega življenja? Ženstvo je igralo tam ob naših mejah veliko, važno, resno vlogo pljonlrk narodne in slovanske misli. , Naše Primorje se je tudi v nekem drugem oziru — kar pa je z doslej povedanim v najožji dotiki, ozir. tega naravna posledica! — odlikovalo pred ostalo Slovenijo, ne izvzemŠi Kranjsko: da so bili vsi večji kraji brez izjeme vseskozi narodni, središča narodnega in kulturnega dela. Bovec, Kobarid Tolmin, Cerkno, S/. Lucija, Kanal, Solkan, Miren, Dombeig. Rilienbcrg, 1‘rvačina, ‘Ajdovščina, Koru e a, Sežana, Divača, Nabrežina itd. so nosili slovensko zastavo Čisto na Čelu vsega našega naroda, — dočim so bili vsi večji kraji draeod, celo na Kranjskem, gnezda ; namškutariie. Naravno je torej, da je nastal med i^rkoorci zdrav srednji stan, ki je bil nttgledno naroden In je stal v prvih inatak boja in dola, — naravno, da so , pflu> vrle na-rodne rodbine skrbno pa-teSa na dobro vzgojo in izobrazbo svo-$1 obok, naravno: — da je na Prlmor-posebno veliko izobraženih, na-globoko čutečih žen In — deklet, ne pasna te naše vrle žene iz Mftioli (ivahnega narodnega dela pced vojno? — In po vojni: ali jih ni »mod j}0 Sloveniji dovolj, kjer delalo $Mt vvolemu narodu in spolu? tok Ml Toda še več jih je ostalo doma. Produkcija izc' 'ženega narodnega ženstva je bila \ -ebno zadnja leta tako velika, da se uoma nič ne pozna ženska emigracija s Primorja. — In celo med vojno je bilo po vseh šolah, konviktih, internatih v Sloveniji in dalje po svetu vse polno deklic naših vrlih narodnih rodbin s Primorja, ki so se vrnile domov, kjer jih je osrečilo nepričakovano »odešenje«, ki prinaša — mnogim med njimi! — peklenske muke neke prav posebne vrste, kakor da se je Usoda zarotila, da ta najnežnejši del našega vrlega naroda tepta in muči na najbolj rafinirane načine. / Ni ženska vstvarjena za to, da ostane »zarjavela devica«. In brez dvoma je ideal naših primorskih deklet, ki so vseskozi nadahnjene z najnežnejšo ljubeznijo do svojega naroda, da si ustvarijo tudi narodno rodbino. Prav veliko jih je, ki so zelo izobražene, lepe in celo imovite gospodične, imajo torej vse, pa prav vse sposobnosti, da morejo osrečiti moža in mu ustvariti prijeten dom. In kaj moramo gledati dan za dnem? Eto silno žalosten kapitelj iz dobe našega »odrešenja«. Gledati moraido, kako se trgajo najnežnejši ideali naših deklet, ki videvajo in uvidevajo, da so zaman vse lepe sanje o svobodni domovini, o njeni rasti in časti, — in kruta realnost nove dobe »odrešenja« mnogim med njuni ne privošči niti toliko sreče, da bi si mogle ustvariti srcu in duši prijeten in srečen — slovenski dom. Nešteto je primorskih mladeničev, ki so morali iskati svojo eksistenco zunaj »odrešene« ljubljene domačije, — a dekleta so ostala večinoma doma. — Naši fantje tavajo po svetu in niti ne najdejo družice, ki bi bila res po njihovem srcu, sorodna njihovi duši, — a po večini ne pridejo na misel ali nimajo ne časa ne prilike, da bi šli pogledat domov, kjer jih čaka deset za eno, in vsaka je sposobna, da bi jim ustvarila lep in prijeten slovenski dom, tistega značilnega primorskega miljeja, ki ga vsak Primorec drugod pogreša.. — In tako naša dekleta ginejo v hrepenečem pričakovanju »Njega, ki ga od nikoder ni!« Ne nasmehni se, ljubi čitatelj, kajti ta tragika v življenju naših deklet v »odrešeni« Primorski je peklenski izum Usode, je tudi del tistega mučeništva, ki ga mora do dna prestati naš ta-mošnji vrli narod. Uradništvo je vse pregnano, mesto naših mladeničev — so se pritepli tujci v naše kraje. Lepo je tam med našimi Primorci, a naših svežih, lepih, izobraženih deklet — posebno temu se vsi Lahi čudijo! — so se polakomili mnogi laški mladeniči — Ali je čudno, ako se jim posreči marsikak naskok?! — »Njega ni,« ki bi bil po njeni duši, ali odlaša in čaka — in končno podleže ter gre za njim, ki bi ga najraje sovražila iz dna svoje slovenske duše! — Taki slučaji se množijo in redko se pripeti, da dekle ne pretaka bridkih solza, predno se odloči..., da s svojo zdravo slovansko krvjo osveži rod najgršim zatiralcem našega naroda! Ona ve, da je tako, a kaj naj stori? Vem za slučaj, i ko se je dekle dan pred poroko izgubilo v gozd in tam tulilo obupno: »Kaj sem naredila, kaj sem naredila!« — In tako odpada cvetka za cvetko z našega slovenskega drevesa, more se naše naj-nežnejše narodne duše na najokrutnejši način — a naši fantje, ki bi mogli mar-sikako tako vredno dušo rešiti svojemu narodu in s tem obenem osrečiti tudi sebe — tavajo po svetu in iščejo, česar tam ne najdejo, dočim puščajo, da jim krasne zaklade našega dobrega naroda odnašajo — zakleti neprijatelji naše svobode!! — Primorski fantje: obračajte svoje oči — tje proti svoji ožji domačiji in spomnite se svojih mladih let, svojih uglednih sosedov in njihovih vrednih hčerk, po katerih tujec steza svoje morda degenerirane roke, — spomnite, kaj vam celo v vašem interesu nalaga narodna dolžnost do »odrešene« domovine! In tako sem obdelal tudi ta delikatni predmet našega novodobnega mučeništva. Vsak dan čutimo to skelečo rano na našem narodnem telesu, vidimo odhajati v tuje roke.,. najboljše, kar imamo, a naj pri tem molčimo? Zato sem govoril — a dal Bog, da ne brezuspešno! x. y. dobavlja DRUŽBA ILIRIJA UUBUANA Kralja Petra trg 8 Telefon štev. 220 ! Plačilo tudi na obroke! IWTWRPKWHnS5818IWWr«SS55SStS5.S 'J Parlamentarni ukrepi Jugoslovanskega kluba. V posebni izdaji je javil predvčeraj »Slovenec« svojim bralcem »parlamentarne ukrepe«, ki jih je storil Jugoslovanski klub na svoji plenarni seji v Celju. V koliko so ti ukrepi stvarno upravičeni ali ne. v to se nočemo danes spuščati Pač pa bi omenili, da je ton vseh teh vprašanj in interpelacij, v tem namreč obstoje ukrepi Jugoslovanskega kluba, takšen, da nudi zelo žalostno sliko o politični zmožnosti poslancev in voditeljev Jugoslovanskega kluba. Interpelacije so vendar namenjene ministrom, ki so brez izjeme izkušeni politiki, ki diajo samo na dejstva, ne na retorične tirade. — Nadvse žalostno je zato, če se poslužuje Jugoslov. klub interpelacij izrazov in psovk, ki sicer morejo navdušiti priprostega volivca, ki pa nikakor ne morejo prepričati poklicnega politika in ki morajo zato nujno končati brezuspešno. Ali je mar Jugoslovanski klub hotel, da bodo njegove interpelacije brezuspešne? Ali je mar hotel popraviti neuspeh pri občinskih volitvah z demagosko gesto: poglejte nas, zaradi Fakinovega umora, za pravico smo nastopili, pa bilo je vse zaman, ker se od sedanjega režima sploh ničesar doseči ne da? Če je bil to spiritus agens ukrepov Jugoslovanskega kluba, potem je več ko gotovo^ da se bo ta špekulacija izjalovila. Zakaj ljudstvo napreduje in ni več daleč čas, ko se ljudstvo ne bo zadovoljilo s trditvijo, da ni bilo mogoče doseči, ampak bo vprašalo: zakaj ste bili tako nerodni, tako nesposobni, da kljub vsej svoji politični moči niste mogli tega doseči. Več ko žalostno je namreč, če je 24 članov bro ječ poslanski klub takšna auantitč ne-gligeable, da ne more doseči niti najbolj evidentnih stvari. Poglavje za sebe pa tvori napad Jugoslovanskega kluba na slovenske sodnike. Da je ta napad neupravičen in tudi neokusen, ni treba še posebej povdar-jati. Dvakrat žalostno je, da je padel Jugoslovanski klub tako nizko, da skuša z demagogijo vzeti avtoriteto še sodišču. Iz interpelacij Jugoslovenskega kluba je bilo zaplenjenih 241 vrst kakor ponosno povdarja »Slovenec«. Zdi se nam, da ne bi bilo napačno, če bi razsodna javnost prečitala konfiscirana mesta v »Slovencu«, ker bi bila obsodba javnosti hujša od obsodbe sodišča'. Klasično pa se je osmešil Jugoslovanski klub s svojo interpelacijo na vojnega ministra. Vsak narednik bi mogel z lahkoto poučiti poslance Jugoslovanskega kluba, kako so videli strahove tam, kjer jih ni. Politika je umetnost mogočega. Ukrepi Jugoslovanskega kluba pa so poizkus, dokazati, da je politika umetnost nemogočega. Da bi se tak dokaz posrečil, pa je izključeno, zakaj kvadratura krogle je nedokazljiva. Zadali obmejna incident« Kakor znano je prišlo pri Uncu in Planini te dni do dveh incidentov, ki bi lahko motila s toliko žrtvami doseženo mirno sosedstvo med našo državo in Italijo. Incidenta imata svoj globlji vzrok v obmejni črti, ki poteka iz »strategičnih« ozirov silno krivično in pomeni za obmejno prebivalstvo velikansko oviro pri rednem gospodarstvu. Obenem pa je taka meja zelo ugodna za razvoj tihotapstva. Sicer niso uradne preiskave z naše in italijanske strani ugotovile še ničesar natančnejšega, vendar je skoraj gotovo, da je šlo v obeh slučajih za spopade tihotapcev z obmejnimi stražami. V prvem slučaju, ko je italijanska finančna straža prekoračila našo mejo in težko ranila pripravnika finančne kontrole Freliha, je očividna krivda na italijanski strani. Na tem ne spremeni ničesar tudi dejstvo, da bi Italijani zasledovali neke tihotapce. V drugem slučaju pa gre očivid-no za dobro pripravljen napad večjega števila tihotapcev na italijansko finančno stražo, pri čemur je bil ubit njen poveljnik in ranjeni trije možje. Tako naše oblasti, kakor italijanske so takoj poslal« na lice mesta preiskovalno komisijo. Z naše strani je odšel tja tudi načelnik v ministrstvu za notranje zadeve Lazič in veliki župan ljubljanski dr. Baltič. Zunanji minister dr. Nin-Čič pa je poslal italijanski vladi brzojavko, v kateri obžaluje dogodke pri Planini in Uncu in izjavja, da je naša vlada storila vse, da se krivci, v kolikor so na naši strani, izslede in kaznujejo. Nadalje pravi brzojavka, da se tega incidenta ne sme smatrati za dogodek, ki bi lahko motil prijateljske odnošaje med obema državama. Slično brzojavko je poslala v Beograd tudi italijanska vlada, ki je poleg tega že odstavila in aretirala poveljnika italijanske obmejne carinske straže, ki j; je poveljeval v nedeljo zvečer, ko se je pripetil dogodek pri Planini. Italijanski odpravnik poslov v Beogradu Sola je izjavil novinarjem, da se veseli odkritosrčnosti naše vlade, ki se je pokazala tudi v tem slučaju lojalno in korektno. Iz tega je razvidno, da se spor reši mirnim potom. Tisk obeh držaV živahno razpravlja o obeh dogodkih. Značilno je, da so priobčili včerajšnji italijanski listi obširna poročila o drugem incidentu, dočim trdovratno molče o dogodku, ki se je pripetil v noči med 22. in 23. t. m. Prva poročila o drugem incidentu so naglašala, da je bila italijanska finančna straža, štirje po številu, napadena na poti med Uncem in Rakekom od 40 tihotapcev. Agencija Stefani pa pravi, da je prekoračil prebivalec neke italijanske vasi pri Rakeku mejo, da pa ga je naša obmejna straža »ostro« odbila. To je baje dalo povod sporu med prebivalci te vasi in jugoslovansko obmejno stražo, v katerem je bil težko ranjen nek jugoslovenski orožnik. Prihodnjega dne, pa so najbrže v zvezi s tem dogodkom napadli neki jugoslOvenski elementi italijanske stražnike. »Piccolo* pravi med drugim, da je obstojalo že delj časa upanje, da se končno urede obmejna vprašanja. Vendar pa je to preprečil neki jugoslovenski polkovnik, katerega pa »Pic-colo« ne imenuje. H koncu zahteva »Pic-colo«, da se ta polkovnik odstrani in meja potegne tako, leakor zahtevajo potrebe obmejnega prometa. O tej poslednji zahtevi je obširno in ponovno razpravljalo tudi naše časopisje, ki je vedno naglašalo, da je absurdno zahtevati, da se gospodarske potrebe umaknejo strateglčnim vidikom, ki v tem sučaju sploh ne prihajajo v poštev. Mussolinijev govor. Dne 25. t. m. je zborovala v palači »Venezia« italijanska parlamentarna večina. Navzočih je bilo 350 poslancev. Zborovanja se ni udeležilo 24 poslancev, med njimi tudi bivša ministrska predsednika Orlando in Salandra. Viharno pozdravljen je povzel kot prvi besedo ministrski predsednik Mussolini, ki je uvodoma omenil napad na Matteottija in ponovno obžaloval umazani zločin. Sodne oblasti se bodo v tem slučaju najstrožje držale svoje dolžnosti in bodo vse, tudi najvišje stoječe osebnosti, ki so z umorom poslanca Matteottija v zvezi, najstrožje kaznovane. »Poglejmo tedaj,« je nadaljeval Mussolini, »kaj pričakuje opozicija! Zahteva de-misijo vlade. Te demisije pa opozicija ne bo dosegla. Ml bomo izvršili obsežno rekonstrukcijo kabineta in sicer v najkrajšem času. Opozicija zahteva razpust narodne milice. Taka želja je neumestna. Milica bo militarizirana in priključena k vojski ter bo prisegla kralju. Razpuščena ne bo nikakor. Opozicija zahteva tudi razpust zbornice, kar se pa tudi ne bo zgodilo. Zbornica bo morala delafti naprej in sicer aktivno delati. Priznali bomo tudi opoziciji njen pomen. Ona lahko s svojo kritiko sodeluje, ker opozarja na napake, ki jih vlada in večina spregledata. Čiščenje v fašistovski stranki se bo izvedlo hitro in točno. Nihče ne želi bolj, kot jaz, da se stranka izčisti. Naš program je v kratkih besedah sledeči: Rekonstrukcija ministrstva, reorganizacija in normaliziranje milice, izčiščenje fašistovske stranke in vpostavitev delovanja parlamenta. Problem, ki si ga moramo postaviti, je: Kaj bodo opozicijonalne grupe naredile? Ali bodo prišle zopet v zbornico? V petek se bodo sestale parlamentarne grupe, da store svoje sklepe. Če sklenejo povratek v zbornico, je dobro. Ako pa sklenejo, da ne pojdejo v parlament in da zahtevajo moj odstop, tedaj bomo videli, kaj je ukreniti. Opozicijonalne grupe, ki so v manjšini ne smejo zahtevati razpusta velike stranke, ki ima velike zasluge na aktivni strani Vi, ki imate pogoste stike z Vašimi vo-luci, imate gotovo utis, da ste njihovi legitimni zastopniki. Ako se tedaj smatrate za njihove legitimne zastopnike, boste razumeli da je nemogoče nasesti razdornim poizkusom manjšine. Ako ne pridejo opozicijonalne grupe v parlament, se to pravi, da one prevzamejo veliko odgovornost za to, da nas prisilijo, da ne bomo delali z njimi Slovanski svat. ČEHOSLO V AŠKA. Potovanje predsednika Masaryka. Poseben pomen zadobiva potovanje predsednika Masaryka po Moravskem vsled njegovih izjav, ki so vse dokaz globokega predsednikovega patriotizma in njegove velike dalekovidnostl Tako je dejal predsednik Masaryk v Moravski Ostravi, »da ne more na njegovo politiko uplivati niti pritisk z leve in niti pritisk z desne. Politiko je treba razumeti s_ splošnega položaja posameznega naroda in pri tem upoštevati tudi položaj Evrope. Mi smo del sveta in zato se moramo ozirati tudi na svetovno politiko.« — In na pozdrav nemške delegacije je odgovoril predsednik Masaryk: »Zahvaljujem se Vam za Vaš pozdrav. Bodite overjeni da bo moja vlada postopala vedno ustavnim potem in da bo vse, kar je pravično in pravilno z Vami uredila na pravičen in lojalen način. Vse, na kar imate po ustavi pravico, vse to Vam bo dano.« Naravno je, da so te besede predsednika Ma-saryka uplivale na nemško prebivalstvo kar najbolje in da je bila z njimi čehoslo-vaška državna misel znova utrjena. Husov dan — češki praznik. V zvezi z določitvijo praznikov na Cehoslovaškem je cela vrat* čehoslovaškšh organizacij. vsem na čelu Zveze legijonarjev, sokolov, dijakov in profesorjev, delavska akademija, sindikat novinarjev itd. poslalo vladi posebno spomenico, v kateri zahtevajo, da se 6. julij, kot dan Husove smrti proglasi za narodni praznik. Udruienje praških učiteljev, ki se je povrnilo s svoje turneje po Rumunijl odide te dni na Francosko, da sodeluje pri olimpijskih svečanostih. V Parizu priredi tri koncerte. Čapkova drama R. U. R. bo uprizorjena Prihodnjo sezono v Kristianiji. Prevod je oskrbel Olaf Ranese. RUSIJA. Prisilno naročevanje listov. Administrativni oddelek Moskovskega Sovjeta je .te dni sklenil, da morajo vse kavarne, gostilne, bifeji in javni lokali naročiti gotov del sovjetskih listov. Gostilna, ki ima petnajst miz, se mora naročiti na en list. gostilna Pa, ki ima več ko petnajst miz, na najmanj dva lfsta. Pri naročanju se smejo svobodno izbrati sledeči listi: »Brezbožnih«, Izvestja, Mladi Ljeninec, Delavska Moskva, Delavski list, Kmetski list, Resnica, Delo, Gospodarsko življenje, Ogonjek, Protožehta, Boj svetov, Vsesvetovne ilustracije. Rdeči šport, Mesto in vas in Rdeča nliva. Malarija v Sibiriji. Iz Moskve poročajo* da bo po podatkih zdravstvenega sveta zavzela malarija v Sibiriji letos naravnost neverjeten obseg. Preteklo leto je bilo na malariji bolno 10 % sibirskega prebivalstva, letos pa se bo to število pomnožilo najmanj trikratno. V Omsku, Tomsku, Novonikola-jevskem so že postavljene nove bolnice. Manjka pa kinina in sibirska sekcija zdravstvenega komisarijata ga je prejela šele 42 kilogramov, kar zadostuje komaj za 40.000 bolnikov. ___________________ Politične vesti. = Osnovanje madžarske radikalne stranke. V Subotici so se pričela pred dvema tedni pogajanja med delegati radikalne stranke In pooblaščenci bivše madžarske stranke. Ta pogajanja so se vršila v ta namen, da bi vlada dovolila obnovitev razpuščene madžarske stranke. Ker pa vlada o tem ni hotela ničesar slišati, so se pričela voditi pogajanja v drugi smeri. Sedaj se dela na to, da se ustanovi v Vojvodini madžarska radikalna stranka, ki bi imela po* polnoma isti program ko radikalna stranica, samo da bi bilo vodstvo stranke v rokah vojvodinskih Madžarov in bi se kot člani upisovali edinole Madžari. Voditelji te nove stranke jamčijo, da bi voditeljem madžarske radikalne stranke osigurali par mandatov. Pregovori potekajo zelo ugodno ta je pričakovati da bodo pozitivno zaključeni ta Jugoslavija dobi novo stranko. = Pred praško konferenco. V Pragi bo med 10. in 15. julijem konferenca Male antante. Na tej konferenci, ki se je udeležita poleg zunanjih ministrov najbrže tudi predsednik Pašič ta rumunski predsednik Bratianu, bo šlo v glavnem za notranja vprašanja Male antante in narodnostna vprašanja. V tem oziru pride predvsem v poštev vprašanje Besarabije. V bukareških političnih krogih naglašajo z vso trdovratnostjo, da mora priti brezpogojno do razprave o tem vprašanju, četudi bi Češkoslovaška ta Jugoslavija želeli, da se to odgodl Rumuniji je mnogo na tem, da spozna stališče, ki bi ga zavzeli obe državi v slučaj# rusko-rumunskega spora. Čeprav je ta problem težak, vlada v vseh treh zavezniških državah glede uspeha konference optimizem. — »Sušački Novi List«, ki je pričel iz- * hajati mesto ustavljenega »Primorskega Novega Lista« je oblast ustavila z motivaci- v jo, da so pri »Novem Listu« isti sotrudnikl ko pri »Primorskem Novem Listu«. Argument je napačen, ker se more list kaznovati le po storjenem prestopku, ne pa po predvidenem. = Madžarski ministrski predsednik pred sodiščem. Budimpeštansko sodišče je dvignilo proti bivšemu uradniku ogrskega ministrstva Ludviku Esbiittu obtožbo radi izsiljevanja, obrekovanja in tatvine. Eskiitt je bil tajnik ministra Szabo de Nagyada in je obdolžil razne visoke državne funkcionarje, da so opravljali nepoštene posle. Zahteval je od ministrskega predsednika grofa Bethlena takojšnje izplačilo 100.000 dolarjev s pretnjo, da bo v nasprotnem slučaju na podlagi aktov dokazal, da je sprejemal ministrski predsednik podkupnine itd, EskUtt je zatrjeval, da zmore z dokumenti, ki jih ima v rokah, vreči vlado. — Dokumente je ukradel v nekem ministrstvu. Razprava v tem procesu bo v jeseni Državni pravdnik zahteva, da se zaslišijo ministrski predsednik grof Bethlen, poljedelski minister Szabo de Nagyad; finančni minister Kallny in minister za prehrano Bub. = Nova »Entente cordiale«. Z izjemo nacijonaiističnih listov pozdravlja ves francoski tisk obnovo Entente cordiale ali »mo-ralični pakt trajnega sodelovanja«, ki je bil sklenjen med francoskim ministrskim predsednikom Herriotom in Macdonaldom V Checiuersu. O tem paktu razpravljajo zelo živahno v londonskih in pariških političnih krogih. Veliko zanimanje je vzbudila Her-riotova izjava sotrudniku lista »Independeu-ce Belge«. Angleška podpora Franciji v slučaju nemškega napada je gotova stvar. Zavezniki bodo odločno podpirali nemško demokracijo, ki so jo pričeli majati nekateri reakcijonarni elementi. »Jaz sem idealist,« je rekel Herriot, »nisem pa naivnež, in radi tega sem zahteval nujne garancije za slučaj, da bi Nemčija kršila svoje obveznosti.« Podrobnosti pakta niso sicer še znane, vendar pa gre v bistvu za defenzivno m ofenzivno zvezo med Anglijo In Francijo. = Slučaj Mattootti. Način, kako so se fašisti iznebili svojega neljubega nasprotnika, mladega socijalističnega poslanca Matteottija, stoji še vedno v ospredju javne razprave. Sicer se je Mussoliniju z energično gesto proti lastnim pristašem posrečilo obvladati položaj, brezdvomno pa Je, da je bil zadan fašizmu kot sistemu težak udarec, ki ga ne preboli tako kmalu. Dočim Imajo opozicijonalci v svojih rokah ostro orožje, so fašisti potisnjeni v vlogo krivca, ki mu ne preostaja drugo, nego da prizna svojo pokvarjenost z obljubo poboli-Sanja. Kako globoke sledove je zapustil v italijanskem narodu umor omenjenega poslanca dokazuje tudi dejstvo, da namerava izdati italijanski kralj poseben proglas na italijanski narod, v katerem bo obsodil zločinsko postopanje. Sicer pa niso še lzsl®; dili umorjenčevega trupla, ki Je bilo po vseh znakih sežgano. Sodna oblast je zbrala ogromno obtožilnega materijala, ki se nanaša deloma na kriminalno, deloma na poli-tično staan zločina. Glavni krivec Durolnl« ki je najbrže umoril Matteottija po nalogu visokih političnih fašistovskih osebnosti Je že zaprt in sedaj so prijeli v Milanu t»di njegovega sokrivca Vialo. Splošno pa s* domneva, da bo storila vlada vse, da t* siučaj čimbolj prikrije. Časopisi vedo poročati, da je med sokrivci tudi znani požigalec tržaškega Narodnega doma, posla®60 Glunta.____________________________________ _ Šport. Kazni češkoslovaških reprezentativen. Češkoslovaški nogometni savez Je Postavil na »zatožno klop« več igralcev olimpijske nogometne reprezentance,ker so » po njegovem mnenju več ali manj krivi.neuspeha v Parizu. Sedlaček (Sparta). ki Je baje kriv na porazu, je kaznovan s tem. da ne pride 1 leto vpoštev za reprezentančne igre. Capek (Slavia) ta Hojer (Sparta) «a kaznovana radi nešportnega obnašanj* * 6 mesečno zabrano igranja. Z doživi jensko diskvalifikacijo za reprezentančne tetatto m pa kaznovan Hojer (Viktoria Žižkov). Amerika na olimpijadi* num. mo in i«/4i'>1.a9Ivsi A nw*ri'lfe na Ogromna je udeležba Amerike na Ottm-pijadi. Na parnik »Amerika«, ki J6 plul iz New-Yorka, se je vkrcalo nsč mam nego 252 atletov. Od teh je 108 lahkoatM«^ 11 telovadcev, 26 boksarjev, 17 tokODo« cev, 6 kolesarjev, 17 sabljačev, 10 ye»a** 36 plavačev ta 24 plavalk. Dnevne vesti. V S težkimi osebnimi žrtvami smo Peli, da^ smo ohranili Sloveniji njen j/W neodvisen dnevnik, da more z da-k~TJ™ dnem zopet pričeti redno izha-^ »Narodni Dnevnik«, glasilo vseli ®*_> ki ljubijo narod in pravico, ki so 23 »vno poštenje. Nasprotniki »Narodnega Dnevnika« sicer mislili, da ga bodlo s svojimi a Za vedno pokopali, da se bodo ttecat° opT'ost'^ njim neljubega tek-w/’ J°da zelo so se zmotili in veliko tovif • ^ ie Wl njihov triumf, ker zma-Ijj’le ^šel iz boja »Narodni Dnevnik« l Ie80v položaj je danes trdnejši, ka-Da je bil kdajkoli. t>rio -e s’cer> da smo moral! opustiti *itynr m pre^0^^i izhajanje lista od stgjj 113 Popoldne, toda zato smo po-. Popolnoma neodvisni in proti vseh Devici bomo mogli zagovarjati vedno bodo t resnico. Prepričani smo, da odobri]? ^ na^i bralci v polni meri * er Pomaga cela gora pa-I?a, Pa ni v nje]' “ti trohe resnice. bojJ 0 vsI®d tega pa smo tudi glo-t*i(t uv®rleni, da nas bodo naši prijata .p°dPfrali se vse drugače kakor Yico bodo tudi oni za zmago pra- Ni ♦5Sles*i potrebne žrtve, je osfef 5e posebei povdarjati, da Djenj^1 osnovni program neizpre-r*.Zmagi državne in nacijonalne blasrru v . $Ie&oprej vse naše delo in (Jb?e w ™®tva bo posvečen tudi v bo-68 uaš trud. »Narodi0 ^^Sočili zopetno izhajanje Vali »f a Dnevnika« in mu zavato-»SfS0 polno neodvisnost, smo naju k\ Jive^0 ttstobesedni ko drugi listi, Wno nrl? bogatih subvencij. Toda zato fieodvjjJ^ali vse druge liste s svojo in mislimo, da smo OitoLVeS °Prav^ili svoj obstoj. ^VitT 3*0 izhajanje »Narodnega Je Pogjj?* v najtežavnejših časih, ko rate(Jvo»rra stTast skoraj popolnoma ko^].j narod in s tem otežkočila ajjo^oacijo države. Smatramo zato za Ho ^Ojih glavnih dolžnosti, da zbira- ls^t^ Pravih in resničnih nacionalistov, ftai ]"€ prvo država in šele na dru-i^estu stranka, te^ ^°boko smo uverjeni, da nas bo pri 2_f|u Podpirala vsa poštena javnost. 17a+„ lunarno na podporo javnosti to Vse izdatke na minimum. Za-boni0 tHS?1 Oproste naši bralci, če ne v^> ki hočejo biti med zidarji dr to da pripomoremo k organizaciji 12at0 upamo, da bo vsak naš bralec, 'Jeodv-f Driiatelj uvidel, da je dober |o Elasbenflc Matej Hubad. " r^ amo- $J|tl Z Tedom Belega Orla ojfrik 2v^?XVa:tl dr- Viktor Novak, pred-r'vani • Pevskih društev. Dalje so bili u e ŽUP® dr. Juro Hrašovec x Zv »ave III. razreda, z redom 4. ■- 1 Preds. »Ljubljanskega Zvona« župan dr. Juro Hrašovec Sr »^a Sa^I.. ve Ul- razre< Sj5vi3»W Preds. ,Ljubija. 5. iS,P^3* »Slavca« Dražil, z re-^ Pa Pevovodja »Liublian- Vi, ^ Zn*1**’ Celovec. bili protno-,?a Višnji univerzi: Nfkoi*! . * Ilc> Ivo Pertot in Albin Vilhar. ^ fcairelSS! I3™®7®*®® ministrstvo 1? Iz-V^at mS®*, * katero prepoveduje šolski eiezbo pri sprejemu ministrov s&\ Ljubljana, 27. junija 1924. drugih posebnosti, ki prihajajo v strankarskih poslih. — Občinske volitve. Kakor poroča »Kmetijski list« je dobila SKS pri letošnjih občinskih volitvah 2115 glasov, dočim jih je dobila pri lanskih skupščinskih volitvah samo 1096. Napredek je torej prav znaten. Druge stranke so dobile (po »Kmetijskem listu«) v ljubljanski ctolici sledeče število glasov: SLS 4077, socialisti 1400 in samostojni demokrati 427 glasov. — V Polianah nad Skoiio Loko je dobila SLS 36? glasov (9 odbornikov), SKS 56 (3 odbornike), Kmetsko-delavska zveza 48 gla* sov (3 odb.) in JDS 34 glasov (2 odbornika). — V Trati v Poljanski dolini je dobila SLS 240 glasov (20 odbornikov) in napredne stranke 49 glasov (pet odbornikov). — V Kamniku je dobila JDS 15 odbornikov, SLS 9 odbornikov in lista, vložena pod Imenom »Kamniška okolica« 1 odbornika. — V nedeljo bodo občinske volitve v kamniškem, novomeškem, radovljiškem in litijskem okraju. Naprednjaki storite svojo dolžnost. — Skladatelj Lucijan Marijan Škerjanc Je položil 7. odličnim uspehom državni izpit iiz glasbe. — Konkurz za fotografe. Ministrstvo prosvete je razpisalo nagrade fotogTafom-amaterjem za najlepše fotografije iz naše države. Fotografije bi služile v propagandne svrhe. Nagrade so 3 po 2000. 3 po 1000 in 3 po 500 Din. — Fotografije morajo biti estre, v rb!iki dopisnice z označbo kraja, ki ga slika predstavlja. Fotografije je treba poslati odseku za potniški in turistovski promet, v čigar last preidejo vse doposlane slike. Nagrade določuje poseben žreb. — Raz''!s služb. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda sedem mest jetniških paznikov ali pa mesta, ki bi se izpraznila po premestitvi ali kako drugače tekom razpisa. Prošnje je vlagati pri predsedništvu deželnega sodišča v Ljubljani. — Mesto pomožnega zdravnika v javni bolnici v Brežicah razpisuje inšpektorat ministrstva za narodno zdravje. S to službo so združeni prejemki I. kategorije 9. skupine zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. Prošnje je- vlagati do vštevši 30. julija t 1. pri omenjenem Inšpektoratu. — Pobiranje občinskega davka na vozila. Uradni list št. 57 z dne 27. junija t 1. prinaša naredbo velikega župana ljubljanske oblasti o pobiranju občinskega davka na vozila. Temeljem te naredbe se bo moralo plačati od enovprežne konjske ekvipa-že letno 250 Din, od dvovprežne 500 Din, od glge ali breka 150 Din, od osebnih avtomobilov do vštevš? efektivnih 30 HP 1500 dinarjev, a Iznad vštetih 30 HP 2500 Din ietno. Od tovornih avtomobilov do 3 ton nosilne zmožnosti 1000 Din, nad 3 tone nosilne zmožnosti pa 1500 Din. — Poljski generalni konzulat v Zagrebu se je preselil iz Boškovičeve ulice v Kuko-Vičevo ul. 16-111. Uradne ure so od 9—11, LliibSJana. ljubečimi brati? Pozabili ste gospoda na to gorje in sedaj rajate z našimi najhujšimi 9ovragi, medtem ko vam je za Beograd dobra le kleveta. Orjuna jugostovenska, kje' si?! Tudi naš stari znanec g. Stefanovič se je pojavil preteklo nedeljo v našem mestecu. Razlagal je svojim znancem, kako da je on prevrnil »Narodni Dnevnik« in sicer tako zelo, da ne bo nikdar več vstal! On, da postane zopet glavni tajnik NRS v Ljubljani m le iz usmiljenja si obdrži g. ministra Zupaniča, ker je dober, drugi pa da bodo vsi odleteli! Tudi novomeške radikale — to je inteligenco bo namazal; škricev, uradnikov on ne rabi, njemu je le za ljudstvo, .n slično Je govoril g. Stefanovič. — Preskrbel je mnogo zabave, druge nesreče pa ni bilo. Za občinske volitve po sosednjih občinah je bolj malo zanimanja! Eno dejstvo se pa kaže: prijavljeno je po nekaterih občinah po več klerikalnih list, dočim se naprednjaki družijo! Orijentacija se preobrača. Napredne stranke, ki nimajo svoje liste naj volijo z naprednjaki. Družite, ker klerikalci razpadajo. I* raznih feraiav. — Nezaslišano nasilje v Zagrebu. Sinoči okoli 7. ure zvečer je bil izvršen v Maksimirskein gozdu ogaben zločin. Neka gospodična se je sprehajala s svojim zaročencem. Nakrat jih je nepričakovano napadlo pet^ neznanih mladeničev. Zaročenec ni imel nooenega orožja in je zato zbežal, da pozove policijo. Med tem pa so se posuro-veii zločinci vrgli na nevesto in vseh pet jc je po vrsti posililo. Nevesta je obležala brez zavesti. Med tem pa se je vrnil zaročenec s stražnikom In obema Je uspelo, da sta dvoje zločincev aretirala. Aretiranca S* • Ral° VS€ sv°!’e tovariše, nakar Jih ie bilo vseh pet pretiranih. —■ Spopad med Orjunaši in Kanaovci. V Sarajevu je prišlo v sredo do krvavega spopada med Orjunaši in Hanaovci. Skupina Orjuna^ev je prepevala neke pesmi, ki pa nanaovcem niso ugajale in so zato napadli Oriunaše. V krvavi borb!, ki se je nato razvila, je bil ranjen z nožem Hanaovec Dervis Halisman. ^ ečina napadalcev Ha-naovcev je bila že lani soudeležena pri napadu na Orjunaše na železniški postaji v Mostarju. Policija je aretirala glavne krivce. — Vsled nesrečne ljubezni v smrt. Hčerka unurovljenega železničarja v Varaždinu je bila zaljubljena v nekega fanta N. N Njena mati pa je tej ljubezni nasprotovala, češ, da si 1— Reorganizacija mestnega odbora NRS je bila izvršena sledeča: predsednik dr. VladimiT Ravnihar, podpredsednik dr. Miroslav Lukan, tajnik Liubo Jurkovič, blagajnik Ivan Šoštarič, delegat pri glavnem odboru dr. Ažraan. 1— Odličen gost. V Ljubljano je prispel odlični češki pisatelj Josip Hoteček. Našemu zvestemu in odličnemu prijatelju je bil prirejen včeraj prijateljski večer, ki se je lepo obnesel. — Slovesna zaprisega novega načelnika Ljublj. Prostovoljnega gasilnega društva, Josipa Turka bo v nedeljo ob 1L uri dopoldne. 1— Na Vldovdan bodo vse tgovine za-PTte. Lekarne bodo odprte samo do 1. ure popoldne, od tedaj pa same lekarni Piccolli na Dunajski cesti in lekarna Bračič na Karlovški cesti. 1 1— »Avtonomist« je bil včeraj zaplenjen. 1— Umrli so v Ljubljani: Apolonija Legat zasebnea, 72 let Frančiška Jesih, zasebnica 58 let, Josip Germšek. sin tovarniškega delavca 11 tednov in Frančiška Ci-zerle, delavka, 29 let. 1— Vlom. 16. t. m. je bilo vlomljeno na Ahaoljevi cesti št 15 v spalno sobo natakarice Fani Slak. Vlomilec je odnesel 6150 denarjev, last Slakove in srebrno uro ter pair zlatih uhanov, v skupni vrednosti 400 dinarjev, Iflst istotatn stanujoče kuharice Marije Pogačar. Na podlagi policijskih poizvedb ie bil včeraj dopoldne kot nujno sumljiv aretovan 27 letni pleskarski pomočnik Franc Hlebi. — Policijske prijave. Od včeraj na danes Je bilo prijavljenih: 1 slučaj tatvine, 2 slučaja kalenja nočnega miru, 2 izgreda. 1 poneverba, 14 prestopkov policijske ure in 3 prestopki pasjega kontumaca. Dopisi. Iz Novega mesta. * Stari naprednjaki JDS, žaliibože tudi eden od NRS, so imeli pretekli teden izboren užitek. Stairi Olivo, ki biva sedaj kot stavbni podjetnik nekje v Neapolju se Je pojavil v sredini svojih predvojnih prijateljev !n Jim razlagal Italijanski fašizem, čegar gpeč pristaš Je tudi on. To je dokumentiral celo s fašistovsko legitimacijo. Po njegovem in fašistovskern mnenju ie bil tudi umor poslanca Matteottija popolnoma upravičen. Ti Novomeščani so kar tekmovali v dobrikanju staremu Italijanskemu prijatelju, ga vozarili okoli to se morda- celo z njim »po-fašistfli«. V sredi teh Olivo-navdušencev smo opazili tudi moža, od katerega tega ne bi bili nikdar pričakovali. Res, žalostno je, da se v današnjih razmerah poveličuje moža, društvenika one družbe, ki nam Je toliko in toliko zla in gorja prizadejala bratom tam preko. Kaj vse so naredili z našimi Narodnimi domi, z našimi šolami, kaj z našimi »voj narod tako ,, , . , mora. najti njena lepa hčerka bogatejšega ženina. Hčerka je pro-.u — — — ---- sila mater na vso moč, da ji dovoli, da se* vložena kazenska ovadba radi tega oro- poro-či po svoji želji. Toda mati ni odnehala, j o Je nesrečno zaijubljenko tako užalostiio, da je skočila v Dravo, kjer j« našla svoj prerani grob. — Zaradi črešnje. Brata PeteT in Vinko Nemet v Ilo^u živita vsled razdelitve posestva v strahovitem sovraštvu. Preteklo soboto sta skupaj delala na polju. Ker je pripadla njiva, na kateri raste neka črešnja * * : ta poslal svojo hčer, da natrga češenj To pa ni bilo po volji Vinku, ki Je dejal, da je črešnja njegova in da raje poseka črešnjo, kakor m da bi pustil, da jo uživa Peter. Nastal je med Petrom in Vinkom strasten prepir in Vinko zagrabi za kol in udari z njim parkrat s tako silo po Petru, da mu je na štirih mestih prebil črepinjo. Le malo upanja je, da bi Peter ozdravil. Vinka so zaprli in s tem je zaenkrjut končana pravda zaradi črežnje. —/Eksplozija na parnika. Na krovu angleškega parnika »Čgremont Castle« ie pred kratkim eksplodirala večja množina nafte, pri čemer je bilo 8 oseb težko ranje-nih. Pet ljudi pogrešajo. SokoSsfvo. Češka tekmovalna vrsta za pariško olimpijado. V sredo se je vršila v telovadnic! malostranskega Sokola tekma za definitivno sestavo češke tekmovalne vrste za pariško olimpijado. Tekmo je vodil načelnik češkoslovaškega Sokolstva dr. Jindfih Vaniček, sodniki pa so bili bratje: Bilka, Harla in Vladislav MOller. Kot gostje so bili navzoči razni člani predsedstva hi načelstva COS, general Stfrovtf in drugi. Tekmovalo se Je v prostih In obveznih vajah. Prvi je bil Robert Pražak s Plzna, ki je od 118 dosegljivih točk dosegel 109. I točke, tedaj 92,5 odtotka. Drugi je bil L. Va-cba iz Brna (105.35 točk) za tem so dosegli: St Indruch 102.63, dr. Kiinger Miroslav iz Nuselj 100.8, Kos Josip s Kraljevega Gradca 99.15, MoškovskJ- z Velkih Mezirlči 98.40, Koutny Jan z Zvolene 96.70 in Subfilk BoH-voj Iz Brna I 96.50. Kot namestnika sta bila določena Karaflat Jan f Brna I (94.30) in Rezek Vaclav z Vinogradov (91.95 točk). Ta tekmovalna vrsta nastopi na sokolskem zletu v čeških Budejevicah, praškem občinstvu pa se predstavi na posebnem večeru v varijeteju ane 7. julija. Tekmovalna vrsta odide na olimpijado najbrže dne 12, Julija, ker se prično tekme v Parizu že dne 17. julija. Olimpijskih tekem se udeleži 15 narodnosti, od katerih bodo najbolj nevarni tekmovalci Francozi, Italijani, Jugoslovani, Švicarji, Amertkanci in Cehi. Kar Vi hočete to Je Blzafluid. To pravo domaSe sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljke Din 38‘—. Lekarnar Euff. Feller Stu-bica Donja, Blzatrg 357, Hrvatska t i Vedno zadnje novosti • SAMO ! GRIČAR & MEJAČ, | šelenburgova ulica 9. i i dunajske „Dep®sgf@nbsnk@“. Te dni je doživelo avstrijsko narodno gospodarstvo udarec, ki ga bodo bolestno občutili najširši sloji avstrijskega prebivalstva. Akdja, ki jo je podvzelo petero dunajskih velebank meseca maja, da reši izropano »Depo-sitenbanko«, se ni obnesla — banka se je podrla. Vzrok tega bančnega poloma je za povojne razmere zelo značilen. Banka je služila za molzno kravo enemu največjih dunajskih denarnih magnatov, Castiglioniju. Pod njegovim vodstvom je ustanavljala bankia pod firmo posebnega sindikata najrazličnejša podjetja. Ce so dale te ustanovitve dobiček — in to se je zgodilo v velikih slučajih — je spravil vse te ogromne dobičke gospod Castiglioni sam, ki je bil ena stran ustanovitvenega sindikata, djočim je trpela druga stran sindikata, pod vodstvom in komando istega Castiglionija stoječa »Depositenbanka« v slučaju izgube vso to izgubo. Še več. Bili so tudi slučaji, n. pr. špiritne ustanovitve, ko je spravil Castiglioni v svoj žep osemsto milijard avstrijskih kron dobička, dočim je utrpela Depozitna banka ogromne izgube. Torej prava, sicer juridično nikjer izražena, dejansko pa vendar izvajana societas leonina. To razmerje je trpelo toliko časa, da je dospela banka na rob propada. Pet dunajskih velebank je tedaj izjavilo, da prevziamejo sanacijo razpadajoče banke. Ta »sanacija«, ki je pričela mesca maja, je prišla sedaj do končnega rezultata, do popolnega poloma »Depositenbanke«. Omenjene banke so namreč izjavile, da so dale »Deposi-tenbanki« že ogromna sredstva na razpolago, da pa so za naprej potrebna še tako ogromna sredstva, da na sanacijo ni misliti. S tem so prepustile Depozitno banko svoji usodi. Proti ravnatelju Castiglioniju je bila sicer že svoj čas Gospodarstvo. MaS izvoz v maju. panja »Depositenbanke«. kar je naš list že svoj čas poročal, vendar ie dvomljivo, če bo to kaj pomagalo vlagateljem in vsem oniin, ki so zaupali banki svode prihranke. »Depositenbanka« sicer ni spadala v vrsto dunajskih največjih bank:, vendar je bila takoj za njimi in so jo splošno prištevali mod bančna velepodjetja. Banka je imela 62 podružnic in preko 1500 nameščencev, kar dokaizuje, da je biia banka res ogromno podjetje. V njeno interesno sfero pa spada cela množica industrijskih in sličnih podjetij, ki jih je banka financirala. Sedaj se bo seveda zmajalo tudi marsikatero teh podjetij ter vrglo svoje delavce in nameščence na cesto. Vlagatelji in klijenti »Depositen-banke« so Mi predvsem mali ljudje, mali obrtniki in poslovni ljudje, torej gospodarsko nemočne eksistence. Prihranki vseh teh eksistenc so sedaj najbrž izgubljeni, kajti banka potrebuje za svojo sanacijo nič manj ko 450 milijard avstrijskih kron. Poleg teh bo občutno prizadeta seveda tudi cela airmada delavstva in oameščenstva banke in njenih industrijskih zavodov. In vse to je zakrivilo par ljudi, čijih premoženje pa zrtaga lepe milijard«, »prislužene« na omenjene dvomljivo poštene načine. Slučaj »D&positenbanke« je kričeč dokaz nizkega nivoja poslovne marale gotovih vodilnih finančnikov in glasen memento po odločilni remeduri s strani države. Statistika naše generalne direkcije ca» rtn izkazuje naš izvoz za mesec maj v višin* 318.973 ton v vrednosti 738,583.584 dinarjev. V primeri z mesecem majem lanskega leta je narasel naš izvoz v maju leto« za 58.714 ton (2236 odstotka) v vrednosti 49.2 milijona dinarjev (7.14 odstotka). Izvoz v prvih petih mesecih letošnjega leta‘Je dosegel 1,295.157 ton in vrednost tri tisoč 525 milijonov 256.314 dinarjev, t. J. za 231 tisoč 352 ton (27.76 odstotka) in vrednost 833,847.783 dinarjev (30.98 odstotka) več, kakor v prvih petih mesecih lanskega leta. Največja postavka našega Izvoza v maju je zopet kakor običajno stavbni les (111.241 ton za 178.5 milijonov dinarjev). Na drugem mestu so zopet jajca (3.131 ton za 106.5 milijona dinaTiev). Nadaljne postavke so (v milijonih dinarjev): surov baker (1.853 ton, 79.9 mil 1 j. din.). Živa goveda (12.921 glav, 54.9 milijonov dinarjev), koruza (10.855 ton, 28.2 milijona din.), žive svinje (6.611 glav, 23.9 milijonov din.), 5.356 konj za 22.5 milij. din.. 33.192 ton cementa za 19.9 milij. dinM 753 ton svežega mesa za 18.9 milij. din, predelanega mesa smo Izvozili samo 97 ton za 52 mlijona dinarjev. Nadalje (v milijonih dinarjev) svinec (13.8), drva (10.1), pšenica 9.9, kože divjačine (7.1), karbid (6.8), tanin (6.6), pšenična moka (6.3), strojilni izvlečki (6.1), goveje in telečje kože (5.1) itd. Smer našega izvoza Je bila v glavnem dosedanja. « Tržna poročila. ŽITO Dunaj, 25. junija. Pšenica madžarska stara (79 kg) 1.45 čK (postaja Oroszvar), 1.48 čK (postaja Dunaj), domača 3100 avstr, kron na naložitvenl postaji; jugosl. nova 1.40 čK (šlep Dunaj za avgust). Rž, stara madžar. Z750 avstT. kron, nova 1.15—1,16, oves, romunski 3.30 dolaTjev šlep Dunaj, 2500 avstr, kron v lokalnem prometu Dunaj. Koruza, romunska 9 hol. gold. (šlep PožutO, 1.17—1.18 čK v Bratislavi. ŽIVINA. Dunaj. 26. junija. Goveji trg: DogoB 698 glav, od tega 248 Iz Jugoslavije. Cene nespremenjene. Svinjski trg: Doson 2091 giav. Mesnate svinje 15—20.000 K (za 1000 K pri kg cenejše od prejšnjega tedna), debele svinje nespremenjene. MAST. Zagreb, 26. junija. Tovarniška v so* dih 30—32 Din plus 2% embalaže, sveža slanina 32 Din na debelo, čista mast na drobno 34.50, debela slanina 36, hamburška 34, papricirana 33, praška šunka 48 Din. Beograd, 26. junija. Mast 28—29, sianina 27—28, suho meso 27—28, prekajena šunka 50—55, salama 95—100 na debelo. Milan, 26. junija. Slanina 9.80, ame* rikanska slanina 7.70, araerikanska mast 6.10, domača most 6.80 lir za 1 kg. JAJCA. Zagreb, 26. junija. Prvovrstno svele blago 1.40 Din za komad. Dovozi so normalni, povpraševanje inozemstva nekoliko živahnejše. Dunaj plača 1200—1300 avstr, kron za komad (dobro blago), dimajski trg je prenapolnjen z poliskim in madžarskim blagom. Londonsko tržišče sprejema velike Tuške dovoze. Jajca iz Štajerske notirajo tam 6—8 šilingov. X Protest novosadskih trgovskih In 8o- spodavskih krogov. V četrtek dopoldne so hneli gospodarski krogi v Novem Sadu protestno zborovanje proti pridobninl tretje kategorije. Radi te protestne skupščine tudi novosadska blagovna borza v četrtek ni poslovala. X Nemška zunanja trgovina izkazuje 1 2a mesec maj 350 milijonov zlatih mark pasivnosti. Uvoz Je znašal 840,185.000, izvoz pa 516,217.000 zlatih mark. X Madžarska krona Je zadnji čas tako poskočila (v Curlhu v sredo 0.075). da Je bila madž. vlada prisiljena energično intervenirati. da ni šla krona še dalje navzgor, kar bi moglo Imeti za madžarsko gospodarstvo zelo slabe posledice. X Izvoz Jugoslovanke«« vina v Češko. slova3ko. Kakor poroča Cepa velja carinska konvencija za uvoz jugoslovanskega ▼ina v Češkoslovaško od 15. maja dalie. Veronika Deseniška. Epohalno delo Otona Zupančiča, Veronika Desenlška je izšla. Vsa slovenska javnost se mora z radostjo veseliti tega dogodka, ker ž njim je zopet obogačena slovenska književnost z izrednim umotvorom, i njim je zopet dosežen pomemben napredek slovenske kulture. Previsoka je umetniSka vrednost Župančičeve »Veronike Deseniške«, da bi se mogli spozabiti do cenih kramarskih reklam o tej naši najnovejši tragediji. Povdarili bi le, da se kultura naroda ne sodi samo po kulturnih delih, ki jih vsak narod producira, temveč tudi po tem, kako ta dela vzprejema, kako sl jih prisvoji. Ker verujemo v silo našega naroda, zato smo tudi prepričani, da se bo naš narpd izkazal in da postane Veronika Deseniška last vsega naroda in da ne bo slovenske hiše, ki ne bi imela poleg Prešernovih pesem tudi Veronike Deseniške.' Iz tega vzroka Je tudi nad vse pravilno, da je izdala Splošna knjižnica »Veroniko Deseniško« v treh izdajah, da si more nabaviti Veroniko DesenU škm vsalk. Literarno oceno, da se tako izrazimo, o tem velikem umotvoru našega pesnika, prSobSimo v kratkem. Založnica »Veronike Deseniške«, Zvezna tiskarna se je potrudila, da je izdala ta umotvor v lepi opremi in vendar po nizki ceni, kar bodi pohvalno omenjeno. »Veronika Deseniška« obseg« 185 Strani in velja v ljudski izdaji (kot 28, zvezek Splošne knjižnice 25 Din, vezana 32 Din), v finejši izdaji v večji obliki in na finem papirju broš. 52 Din, vezana v polplatno 60 Din, v celo platno 65 Din in v luksusni izdaji (200 izvodov) z lastnoročnim podpisom avtorja in v elegantni vezavi 130 Din. Nareialte In Ifrite »NAR. DNEVNIK**. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Ti*ka »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. eška industrijalna in gospodarska banka Telefon it. 104, podružnica v LlublJani, Marijin trg 5. b«*. *a.iovS indusbanka. Delniška glavnica in rezerva <«a Kč 290,000.000 —, Hranilne vloge na knJUHce In tekofl račun Kt 2.170,000,000.—. Centrala v Pragi, na Prikope 35, ©7 podružnic ▼ vseh večjih krajih Čehoslovačke republike. — Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja ^ar nf*ju^nt?e!c‘ - -- j —______________ govih namenili. Jo je hotel odnesti nazaj v zaliv Podruinice Maribor Novo mesto Rakek Siovenjsradec Slovenska Bistrica Konjice Meža-Dravograd šievrm. m M fDC4RfiKl BURROUGHS: TARZAN sm opice. Bila je že temna noč; zato sta se oba še enkrat /otila sočnega sadja, ki jih je nasitilo in jima obenem utešilo žejo. Potem je Tarzan vstal in ji z znamenji dopovedal, naj gre k počitku. Sprva se je malce bala, toda pol dneva trajajoči stik z mlado deklico je Tarzana popolnoma iz-premenil. Zdaj je bil docela drug človek, kakor dopoldne. Sicer ni postal naenkrat iz divjega opičjega človeka plemenit gentleman, toda podedovani in-stink njegove rodbine je premagal nagone prirode. Želel je le, da bi ugajal ljubljeni ženi in napravil dober vtis nanjo. Da bi jo pomiril, je potegnil svoj lovski nož iz nožnice in ga ji dal. Ona je razumela njegovo namero, vzela nož in odšla v svojo kočico, kjer ga je položila poleg sebe. Tarzan pa je legel pred vhod kolibe. Tako ju ‘je našlo vzhajajoče solcce drugo jutro. Ko se je Jane Porter prebudila, se ni mogla sprva spomniti na vse čudne dogodke prejšnjega dne. Čudila se je tfenavadni strehi nad seboj, mehki travi ležišča in odprtini pri svojih nogah. Počasi se je domislila vseh posameznosti in strmela nad vsem, kar je doživela. Istočasno pa jo je prevzelo močno čustvo hvaležnosti, da je ušla tako veliki nevarnosti, in da se ji ni pripetilo nič zlega. Vstala je, da vidi, kje je Tarzan. Ta je že odšel; toda ona se ni bala, ker je bila uverjena, da se vrne. V travi pred njeno posteljo je videla mesto, kjer je ležal celo noč in je stražil. Zavest, da je tako blizu nje, ji je tudi dala miren sen. Cesa bi se bala v njegovi bližini? Pomislila je, £e je še kje na svetu mož, pri katerem bi se čutila ideklica sredi divjega afrikanskega pragozda tako varno, kakor ona. Niti levov niti panterjev se ji ni bilo treba bati. / Tedaj je uzrla Tarzana, ki se je spustil z drevesa na tla. Komaj jo je ugledal, je zasijal na njegovem obrazu sveži smehljaj, ki je včeraj vzbudil njeno zaupanje. ( Cim bližje je prihajal, tem močnejše ji je utripalo srce in njene oči so žarele, kakor še nikdar pred nobenim možem. On je zopet nabral sadja in ga položil pred njo. Potem sta sedla oba in jedla. Zdaj je pričela Jane Porter razmišljati o nje- ali pa obdržati tu? Za enkrat jo vse skupaj ni bog-vekako skrbelo. Sedela je poleg smehljajočega se orjaka, jedla slastno sadje gozdnega paradiža, globoko v afriški džungli in bila je zadovoljna in res srečna. Ko sta bila gotova z zajutrekom, je stopil Tarzan v njeno kolibo in pobral svoj nož. Jane je pozabila nanj in vendar jo je baš ta nož tako pomiril, ko ji ga je izročil. Tarzan ji je pomigal, naj mu sledi. Vodil jo je k drevju ob robu jase. Tu jo je vzel v naročje in se zavihtel ž njo v vejevje. Vedela je, da jo bo nesel nazaj k svojcem in ni mogla razumeti čustva osamelosti in žalosti, ki jo je naenkrat obšlo. Več ur je potoval Tarzan ž njo skozi drevje. Mudilo se mu ni nikamor. Hotel si je kakor dolgo mogoče privoščiti veselje potovanja s tako sladkimi rokami krog vratu in zato je krenil bolj južno od ravne linije proti obali. Večkrat sta počivala, dasi Tarzan ni bil potreben počitka. Popoldne sta se mudila nekaj časa ob malem potočku, kjer sta ugasila žejo in jedla. Tako je solnce že zašlo, ko sta prispela do jase. Tam se je spustil Tarzan z visokega drevesa na tla, šel skozi visoko travo džungle in pokazal na kočo. Ona ga je prijela za roke, da bi šel z njo, ker je hotela povedati očetu, da jo je ta mož rešil smrti •n še česa hujšega in da jo je čuval tako skrbno kakor mati. Toda ob pogledu na človeško bivališče je postal Tarzan zopet plašen; odkimal ’je in se okrenil. Ona je stopila k njemu in ga proseče pogledala, toda on je zopet stresel z glavo; končno jo je nežno pritegnil k sebi in se sklonil nad njo, da bi jo poljubil; prej ji je pa še pogledal v oči, da bi videl, če ie zadovoljna ali če ga bo zopet zavrnila. Trenutek se je sicer obotavljala; potem pa je ovila roki krog njegovega tilnika in ga poljubila — brez sramu. »Ljubim te — ljubim te!« je šepetala. V daljavi je zadonelo par strelov. Tarzan in Jane sta dvignila glavi. I/ koče sta prišla mr. Philander in Esmeralda. Tarzan in deklica nista mogla z mesta, kjer sta stala, videti obeh ladij, zasidranih v zalivu. Tarzan je pokazal s prstom v smer, kjer so pali streli, pokaaal na svoje prsi in potem zopet v daljavo. Ona je razumela. Pripravljal se ie k odhodu in ona je uganila, da se mu zdi, da je kdo od njenih prijateljev v nevarnosti. Še enkrat ga ie poljubila. >Pridi zopet k meni« je šepetala. »Čakala te bom.« On je odšel in Jane Porter je krenila proti koči. Mr. Philander jo je prvi opazil. Spoznal pa je ni, ker je bilo že mračno in je bil zelo kratkoviden. »Hitro, Esmeralda!« je zaklical, »v kočo. O bog, levinja!« Esmeraldi se ni zdelo potrebno, prepričevati se, če je res. Njegov vzklik ji je zadoščal. V hipu je bila v koči in je zapahnila vrata. On se je divje zaletel vanje. »Esmeralda! Esmeralda!« je kričal. »Pustite me noter. Saj me bo levinja požrla!« Zamorka pa je mislila, da že levinja treska ob vrata in je. kakor navadno, omedlela. Mr. Philander je boječe pogledal nazaj. O groza! 2ival je bila že blizu njega. Skušal je splezati na kočo, in posrečilo se mu je, oprijeti se strešnega nastavka. Za trenutek se je obesil nani, toda deska se je zlomila in mr Philander je padel na hrbet. V tem hipu <=e je spomnil ?z naravoslovja, da pusti lev človeka ,r miru, če se ta napravi mrtvega. Zato je obležal, kakor je padel, in molil vse štiri od sebe, kakor bi bil že trd. Jane Porter ie začudeno opazovala ves prizor. Ni se mogla zdržati smeha in ko je mr. Philander zaslišal njen glas. se je obrnil in odprl oči. Zdai jo je spoznal. »Jane!« je vzkliknil. »Jane Porter! Za božjo voljo!« Skočil 3e pokonci in planil k njej. Svojim očem ni mogel verjeti, da je res ona in še živa po vrhu. »Bože! Odkod prihajate? Kje ste vendar bila? Kako...« »Za božjo voljo, mr. Philander,« ga je prekinila deklica. »Saj ne morem odgovoriti na toliko vprašanj.« »Naj bo,« je dejal mr. Philander. »Saj sem ves nor od veselja, da vas vidim živo in zdravo; saj sam ne vem, kaj bi dejal. Toda povejte vendar, kaj ste doživela.« V rokah kanibalov. Ko je mala ekspedicija mornarjev s težavo prodirala v gosto džunglo, da poišče Jano Porter, ni nihče imel kaj prida nade na uspeh. Ob pogledu na bolest starsga moža in na žalost mladega Angleža, pa je d’Arnot sklenil, da ne opusti tega poskusa. / Mislil si je, da je vendarle mogoče, da najdejo njeno truplo ali njegove ostanke, keT je bil prepričan, da Jo je požrla kakšna zver. Od kraja, kjer so našli Esmeraldo, je šla četa v razviti liniji naprej in si vsa potna ih zasopla utirala pot skoz> goščavo. Napredovali so le počasi. Do poldneva s prodrli komaj par milj v notranjščino. Sledi* J kratek počitek. Ko so potem nadaljevali pot, J« odkril nekdo slonovo stezo skozi goščavo. Bila je stara slonova steza. Po ^rap d’Arnotovem posvetovanju s profesorjem r° terjem in Clay tonom, so sklenili slediti tej ste • Pot se je vila v severnovzhodno smer sKo gozdove in bila tako ozka, da so morali ho drug za drugim. . . f Poročnik d’ Arnoti je korakal na čelu in precej hitro, ker je bila pot razmeroma^ do Takoj za njim je šel profesor Porter, ki Pa ^ megel dohajati mladega častnika. Zato je d’ Arnot že dobrih sio korakov pred njim, K naenkrat trčil ob četo črnih vojščakov. na D’ Arnot je s klicom opozoril svojo kolon nevarnost, toda še predno je izprožil svoi kres, so ga divjaki povezali in odvlekli v dzu , Na njegov klic je par mornarjev Pre“ profesorja Porterja, da pomaga svojemu čas. Že so se oddaljili od kraja, kjer je bil d ujet, ko je priletelo kopje iz džungle in preuggjc. nekega moža. Takoj nato se je vsula toča Pa Mornarji so ustrelili v ono stran, odkoae letele puščice. , iva Med tem je prihitel ostali del moštva in„ .j^ za salvo je grmela proti nevidnemu sovraz Te strele sta slišala Tarzan in Jane P°J*?r' Poročnik Charpentier, ki je vodil zadej ^ kolone, je medtem tudi že dospel in ko Je 12 Jjj podrobnosti napada, je na čelu svojih ljudi na v goščavo. Jj. V prihodnjem trenutku so se že boru' ^ bližno petdesetimi črnci iz Mbongine vasi. *u in kroglje so frčale sem in t]a. • • i Najmodernejši i trakovi, svila modni nakiti ravnokar dospelo v modni trgovini T. EGER LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 2 FRANC družba V tovam* siamnih0’ in klobasi zaloga v Celj*»> Popravila se spreie**^4lIl0f* sredo v L)ubli*ni. .» dvor. KOV***®* ul 5. na Najnovejša knjiga?! Izšla je v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg št. 8 »VERONIKA DESEN1ŠKA” tragedija v petih dejanjih od našega slovitega pesnika O. Župančiča v treh različnih izdajah: Ljudska izdaja v okviru »Splošne knjižnice* kot 28. zvezek. Cena broš. Din 25’—, vez. Din 32-—. Nadalje finejša izdaja v večji obliki na finem papirju. Cena broš. Din 52*—, vez. v polplatno Din 60'—, v platno Din 66'-, in luksuzna izdaja v omejenem numeriranem številu 200 izvodov z lastnoročnim podpisom avtorja v elegantni vezavi v celem usnju. Cena Din 130 —. ♦ !♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<■ Poljedelski stroji Mlini Zase Gatri LokomobUe na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne krožne peži Stroji za cementne izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno K. & R. Ježek, Maribor. Centrala: Blansko (Č S. R.). Zahtevajte prospekte In ponudbe! Lastna livarna železa in kovin liaznanilo! Clljudno javljam p. n. občinstvu, da sem Odprl v Ljubljani Krekov trg 7 (poleg Mestnega doma) linio in ioiio Mm ter zalogo vsakovrstnega POHIŠTVA. Skozi večletno prakso v tu in inozemstvu sem si pridobil potrebne znanosti, da v mojo stroko spadajoča dela najbolje izvršim! Postregel bom točno, solidno in po nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem RudoB? §5adovnr&* SPLOŠNA KNJIŽNICA •J V* št i . 2 . 3. . 4 , 5 Broi Din 12— DlV . 16-. 12— „ 20— AVTO VOZI BREZ BENCINA KURI Z OGLJEM ZAHTEVAJ PROSPEKTE 3UGO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL 24 TEL. 560 MERAKL BODE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK. EMAJLE, KISTOVE 13AMAČNO ČISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI MEDIČ-ZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRAL* MARIBOR NOVI SAD podružnica atiADisre TVOBNICE: LJUBLJANA-MEDVODE I. Albreht. Ranjena frruda, izvirna povest, 104 str Raao Murnik: Na B!edu, izvirna Dovest, 181 str. Rozman: Testament, lindska drama v 4 dei.. 105 str. Cvetko Golar Po et.io klasje, izbrane pesmi. 184 str rran Milčinski; Gos od Fridolin Žolna in njegova druž na vesekimodre črtice I., 72 str ................. * 6. L Novžk: Ljubosumnost, 'eseloigra v 1 deianju, po- slovenil dr. Fr Bradač, 45 str . ... . . ! . 7 Andersenove pripovedke. Za Slovensko mladino priredila Utva, 111 str........................... “ o £ Gj*boriau Stev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str. ” m’ P»' fr‘ ^ebf>r Problemi sodobne filozofije, 347 str ’ ]?' k e^1’. Andrej Ternouc, relijetna karikatura, 55 str. . 11 Pavel Golia.- Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah, 84 str........................ .12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejaniih, 91 str..................................... . 13. V. M Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str........................ .14 Dr. Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str............................ »15 Edmond in Jules de Gmcourt: Rende Mauperin, ro- man. prevel P. V. B„ 239 str. ................. "!•» 4?nko Samec: Ziv.jenje, pesmi, 112 str.................. .17. Prosper Mžrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str................................... . 18. Jaroslav Vrhlicky: Oporoka lukovškega grajfičaka, veseloigra v 1 deianju, poslovenil dr. Fran Bradač, 47 str. . 19. uerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v “ dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str. .... „20. JuI. Zeyer: Gompači In Komurasaki, japonski roman, 'z *ev£,rie Prevel dr. Fran Bradač, 154 str............ * vi iv ^?lna: Dvanajst kratkočasnih zgedbic, IL, 73 str. „ 22. L. N Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fr Pogačnik ....................................... ”??• Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. E L. Bulwer : Poslednji dnevi Pompejev, I. del . . ” ic t »' “uiwer •' Posledni dnevi Pompejev, II. del (vtisku) * Andrejeva: Črne maske, drama, poslov. J°s. Vidmar, 82 str. . , .........., ....... n »27. Fran Erjavec: Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str ... .............. „28. O. Zupančič: Veronika Desenttka, tragedija v 5 dej. 185 str. broš. ....................................... 12— 22— 24- 6— 12— 12— 10— 26— 15'" 15— 16— 14— 8— Znanstvena zbirka (veliki 8° format)' St. i. Dr. L. Čermelj: BoSkovičev nauk o materiji — prostora — časa v Inči relativnostne teorije, 52 str. Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in < 17-' 28 >30-' ll " > \T' * 15" 21" \tP' ,|4- U" 20-- j4— „17-. 32" Naročila sprejema