Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Naroda fs*k* List Slovenskih delavcev v c-/4meriki. The -first Slovenic Daily in the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 EECTOR. Entered as Sec sond-Olaaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, If, Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 &EOTOB. NO. 31. — ŠTEV. 31. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 6, 1908. — V ČETRTEK, 6- SVEČANLA, 1908. VO LUME XVI. — LETNIK XVI. --L1 Izreden mraz in Zemlja se je udria. žrtve letošnje zime. Groza v Haverstraw. VČERAJŠNJI DAN JE BIL NAJ-MRZLEJI V LETOŠNJE J ZIMI. LE 1 STOPINJA POD NIČLO. Tekom zadnjih petih let je bilo v New Yorku tako mraz. BO STOPINJ V ADIRONDACKIH. Včerajšnji dan je bil tako v mestu New Yorku, kakor tudi v severnih pokrajinah newyorške države najbolj mrzel, kar suio jih imeli v letošnjej zimskej sezoni. Zjutraj med ti. ia 7. uro je kazal toplomer le jedno stopinjo nad ničlo, tako da je včerajšnji dan z ozirom na mraz dosegel rekord. Tekom zadnjih petih let je bilo pri nas le dvakrat tako mraz, kakor včeraj. Ničla p«»menja za New York nekaj izvanrednega. Najhujši mraz je bil v našem mestu pred 33 leti, ko je kazal toplomer šest stopinj :iad ničlo. Vsa mestna prenočišča, kakor tudi pomoli, ki so pred mrazom zavarovani, so sedaj vsako noč polni ljudi, ki nimajo prenočišč. Ko so včeraj ponoči zaprli gostilne in pregnali brezposelne ljudi in take, ki nimajo stanovanj, so si jednostavno na ulicah zakurili velike ognje, krog kterih so se jeden drugega tiščali, da se tako saj malo pogre-jejo. Vsa luka je polna plavajočega ledu, tako da je promet dokaj oviran. Proti večeru je postalo topleje in kmalo nato je pričelo snežiti. V bolnice so pripeljali mnogo ljudi, kteri so se na ulicah vsled mraza onesvestili, a! pa. ker so na ledu padli in si zlomili roke ali noge. Mnogo morajo pretrpeti tudi otroci onih siromakom, kterih žene so prisiljene delati v tovarnah, kajti ti otroei zamo-rejo šele zvečer domov. Poleg tega so večinoma tudi slabo oblečeni, tako da so skoraj vsi prehlajeni. Učiteljice po možnosti skrbe za to. da dobe otroci Čaj in mleko, da se saj nekoliko po-grejejo. V nekterih šolah so tudi parne peči pokvarjene, tako da vlada po vseh sobah mraz. Iz raznih pokrajin države New York, kakor tudi iz držav Nove Anglije, se poro<"a o velikem mrazu, ka-koršnjega že deset let ni bilo. Reka Hudson je na gorenjem toku povsem zamrznjena. V Adirondackih vlada prava arktična zima. V Lake Placid je kazal včeraj toplomer 50 stopinj pod ničlo, v Ballston Spa in Saratoga Springs in a jo 45 stopiaj pod ničlo. Drugod imajo naravno tudi tak mraz, tako da ne gre nihče na prosto. V državah Nove Anglije kaže toplomer od 20 do 45 stopinj pod ničlo. NAŠE TORPEDOVKE NA MAGEL LANOVEJ OŽINL Oklopnice bodo pozdravile mesto Valparaiso, ko bodo plule memo. Punta Arenas, Chile, 5. febr. Bro-dovje torpedovk Zjed. držav, koje je dne 30. jan. ostavilo mesto Buenos Aires, Argentina, je bilo včeraj popo-Iudne videti iz tukajšnje luke. Brodovje oklopnic bode na svojem potu proti severu pozdravilo tudi mesto Valparaiso, kjer se pa ne bode ustavilo. Vse ladije bodo počasi plule memo mesta in vsaka posebej bode mesto pozdravila z 21 streli iz topov. Semkaj je dospel angležki parnik Towergate, kteri je nakrcan a premogom za vojno mornarico. Imenovani parnik je dospel iz Philadel- phije. Washington, 5. febr. Admiral Evans brzojavlja uradu vojne mornarice iz Punta Arenas, Chile, da so ta-moinje oblasti kakor tudi prebivalstvo naše brodovje kar naj iskre ne je in prisrčno sprejele. Chilenaka vlada je dala našemu brodovju na razpolago vso njeno zalogo premoga v Punta Arenas, vendar pa te pnjasne ponodbe ni bilo treba sprejeti. Možtvo in Častniki se vsaki dan rajo na kopnem, kjer jim j« priredilo razne zabava. V IMENOVANEM MESTECU SE JE VEČ BLOKOV UDRLO; PREBIVALCI V NEVARNOSTI. Tudi pred dvemi leti se je tam pripetila jednaka nezgoda. POTRES V CONNECTICUT^. Dogodki na Portugalskem Položaj je kritičen. BIVŠI MINISTERSKI PREDSEDNIK FRANCO JE BEŽAL NA ŠPANSKO ALI PA V ANGLIJO. Natančen popis napada in umora kralja Carlosa in prestolonaslednika. REVOLUCIJA. Nyack, X. Y., ti. febr. V bližnjem mestecu Haverstraw je nastala v zemlji velika razpoklina, ktera se razprostira v polukrogu več blokov daleč. Prebivalstvo je vsled tega zelo razburjeno in mnogo ljudi je ostavilo svoje hiše. Pričakovati je, da se bode zopet zemlja udrla, kakor se je to zgodilo pred dvema leti, ko je bilo ob takej priliki 20 ljudi ubitih. Razpo-kline so nastale v onem delu mesteca, kjer so sta/iovanjske hiše. Banbury, Conn.. 6. febr. Včeraj zjutraj sta se tukaj pripetila dva ja-ka potresna sunka, koja je bilo čutiti tudi v Lanesville, kakor tudi po vsej dolini ob reki Housatonic. Na mnozih krajih so se pojavile na zemlji raz-pokline. Potres ni napravil kake škode. — 1= PARNIK V PLAMENU. Pri Cape Sable, N. S., je nastal na parniku St. Cuthbert požar. Na parniku Cymric, pri Sable Island u, N. S., 4_ febr. ifiivolo nedelje) je bilo opaziti na parniku St. Cuthbert. kteri pluje iz Queenstowna v Boston. Mass., velik požar. Ogenj so opazili iz parnika Cymric, kteri je takoj odplul na lice mesta, da reši mornarje prvoimenovanega parnika. Xa Cymric se je rešilo 37 osob. dočim je 13 osob poskakalo v morje, kjer so utonile. Parnik je popolnoma zgorel in ako bi parnik Cymric ne prišel pravočasno na lice mesta, bi se ni jeden mornar ne rešil. Na parniku je bilo 40 mornarjev in častnikov. -o- PARNIK ZGUBIL VIJAK Parnik Winifred je sedaj ukrcan pri Long Islandu. Amagansett, L. I., N. Y., 5. febr. Parnik Winifred se je v minolej noči usidral blizo Great Eastern Rock, ker je na svojem potu zgubil vijak. K sreči je morje mirno, tako da par nik ni v nevarnosti. Kapitan je poslal v New York po pomoč Kapitan se je izkrcal in naznanil, da je parnik angležki, da na njem ni potnikov in da parniku ne preti ni kaka nevarnost. Parnik bodo danes odvedli v Erie Basin v Brooklyn u, da popravijo škodo. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.35 ............ 50 kron. za 20.45 ............ 100 kron. za 40.90 ............ 200 kron. za 102.00 ............ 500 kron. za 204.00 ............ 1000 kron. za 1017.00 ............ 6000 kron. Poštarina je všteta pri teh svetah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Na&e denarne požHjatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam pcalatt j« aajpzittfr-neje do $25.00 v gotovini v brnama aH ndstrlransc intake pa Domestic Postal Order aH pa Hew York Bank BraA. mn mm oa. 1M Greenwich BL, V«v Yes*, Lizbona, Portugalska, 5. febr. Tukaj se še vedno vzdržuje vest, da je bivši ministerski predsednik Franco bežal na Špansko. Zopet drugi pa za-trjujejo, da se je ukreal na neko angleško križarko, ktera je bila usidrana pri Cascaes blizo Lizbone, nakar je odplula v Gibraltar. Od tam bode lopov bežal najbrže v London. Madrid, 5. febr. Semkaj je dospel nek Portugalec, kteri je bil navzoč, ko so v Lizboni umorili kralja in prestolonaslednika. Imenovani begun pripoveduje: Kočija, v kterej se je peljala kraljeva obitelj, je vozila nekoliko pred kočijami kraljevega spremstva. Ko je kočija prišla do finančnega mini sterstva. oziroma do hiše, v kterej so nastanjeni uradi tega ministerstva na Pra^a do Commercio, je iz množice, ktera je bila na trotoarju, skočil nek majhen bradati mož, kteri je takoj stopil na stopnico kočije. Pri tem se je pripognil proti kralju, vzel iz žepa revolver in pričel streljati, dokler ni revolver povsem izpraznil. Vse to se je nepopisno hitro izvršilo. Kralj se je prijel za vrat in skušal vstati, toda pri tem je padel na blazine v kočiji in se je na vsem telesu tresel. Na ulici je nastala nepopisna zmešnjava. V bližini, kakor tudi v daljavi, se je pričelo streljanje, ktero je po-vsodi odmevalo. Slišati je bilo, kakor da se nekje strelja tudi s topovi. Po vsem mestu so nastali pretepi in ulični boji in ljudstva se je polastila pra va panika. Mnogo žensk se je onesvestilo in popadalo zajedno z otroci na tla. nakar so jih moški pohodili, ker vsakdo je skušal priti kolikor mogoče daleč od kočije. Sedaj je vstala kraljica in stala po konci v kočiji, dočim je bil napadalec še vedno na stopnici kočije. Kraljica je skušala z jedno roko čuvati truplo svojega ustreljenega moža, dočim je 7. drugo, v kterej je držala šopek cvetlic, zaman tolkla po napadalcu kterega ni zamogla odgnati. Cvetlice so se vsule in popadale na zemljo. Končno je napadalec skočil raz voz, na kar se je kočija peljala memo njega dalje. Pri prvem strelu sta prestolonaslednik in njegov mlajši brat ustala, vzela iz žepov revolverje in pričela streljati na ^napadalce, kterih je bilo vedno več okrog kočije. Končno je tudi policija napadla napadalce z revolverji in meči. Pri tem je pa prišel iz bližine poslopja ministerstva notranjih zadev nek drug mali človek, ki je imel tudi gosto črno brado. Ta je hitel h kraljevem vozu in je pri tem vzel izpod svoje suknje revolver. Prestolonaslednik je še vedno stal v kočiji, tako da ga je bilo lahko pogoditi. Napadalec je pri tem pričel bežati in ko je prišel do .bližnjega velikega stebra pri hiši imenovanega ministerstva, se je obrnil in pomeril na princa Ma-nnela ter na kraljico. Oba bi gotovo pogodil, da mu tega ni preprečil nek vojak imenom Valiente in poročnik Figneira, ki je bil kraljev pobočnik. Vojak je zgrabil napadalca za vrat, dočim ga je pobočnik napadel z mečem, s k te rim ga je prebodel. Vendar je pa imel smrtno ranjeni napadalec še toliko moči, da je nekega policaja, ki je pritekel k njemu, ugriznil v prst Nato ga je policaj ustrelil. Kočija- se je nato odpeljala v bližnji arzena!* varstvu orožnikov, kterega so petam zaprli. Medtem se je policija dalje bojevala z napadalci in streljanje je bilo vsestransko. Kmalo je prSlo na lice mesta vojaštvo, ktero je končno množico razkropilo. Madrid, «. febr. Iz Lizbone ea fcr-sojsvlja, da iS revolneijonarji ▼ 0-porto nepričakovano In odločno napadli tamoinjo mestno hiJo. Strafte ia tako so wk m stili poslopje, na čegar visokem stolpu so razobesili rudeeo zastavo. Vendar je pa njihov vspeh trajal le nekaj časa, kajti policija je kmalu revoluci-jonarje pregnala in odstranila njihovo zastavo. Pri tem je prišlo do boja in na obeh straneh je bilo mnogo oseb ranjenih. Lizbona, 6. febr. Razburjenje zadnjih dni se je pričelo polegati in mesto je zopet mirno, kajti kamor se pogleda, tam je opaziti vojaštvo. Pri pogrebu kralja in njegovega sina je sicer še pričakovati nemirov, toda ako tudi ta dan mirno mine, potem je krizo smatrati končanim. Novi kabinet je sklenil, da bode v kratkem razpisal nove volitve za parlament, kterega je treba kakor hitro mogoče sklicati. NOČNI JEZDECI V KENTUCKY. Sedaj so napadli skladišča tobačne tvrdke Bennett Bros. Salem. Ohio, 5. febr. Včeraj^rano zjutraj je prišlo v Dycusbnrg, Ky., 200 zakrinkanih jezdecev, kteri so takoj požgali veliko skladišče tobaka, ktero je bilo last tvrdke Bennett Brothers. Na ta način so napravili za $40.000 škod^. Jezdeci so med neprestanim streljanjem iz pušk in revolverjev prijezdili do stanovanja delovodje tobačne tovarne, William Grovesa, kterega so pregnali iz hiše in ga neusmiljeno pretepli. Tudi Henrv Bennetta, ki je član imenovane tvrdke, so pregnali iz njegove hiše, ga privezali k bližnjemu drevesu in večkrat bičali^ nakar so ga prepustili osodi privezanega k dre vesu. Tvrdka ima tobačno tovarno, toda ona kupuje tobak od onih far-merjev, kteri niso člani protitrust-ne organizacije. V Clarksville, Tenn., je dobil ta-mošnji odvetnik J. B. Tyler grozilno pismo, s kterim ga nepoznani ljudje poživljajo, naj deželo nemudoma o stavi; za odpotovanje so mu dali 14 d^i časa in zagrozili, ajko v tem času ne odpotuje s svojo rodbino, da mu bodo ^»išo požgali in njega umorili Pismo je bilo podpisano z besedami "nočni jezdeci". Obravnava proti Šteslju. Izvoljskij odstopi. OBRAVNAVA PROTI GENERALU ŠTESLJU BODE TE DNI KONČANA. ZAGOVORNIK ZAHTEVA, DA SE OPROSTI. V zagovoru je Sirtlanov povdarjal, da je Rusija sploh premalo pripravljena na vojno. MINISTER INOSTRANIH DEL ODSTOPI. Rusija in Turčija. Vnjna se bliža. VZNEMIRLJIVI ČLANKI, OBJAVLJENI V LISTU NOVO-JE VREMJA V PETRO-GRADU. Imenovani poluradni list trdi, da je v kratkem pričakovati vojne. S TEM BO REŠENO TUDI MACE-DONSKO VPRAŠANJE. ŠTRAJK PREMOGARJEV. V Pennsylvaniji je pričelo 3000 pre-mogarjev s štrajkom. Pittsburg. Pa., 5. febr. Tri tisoč premogarjev, kteri delajo v rovih Pittsburg Coal Co. v Youghiogheny »dolini, pričelo je včeraj štrojkati in pričakovati je, da se jim v par dnevih pridružijo še nadaljni premo-garji, tako da bode končno štrajk v imenovane j dolini splošen. Premogarji so prenehali z delom, ker je družba odločno zahtevala, da morajo v rovih rabiti izključno le brezdimni smodnik mesto navadnega smodnika, kteri je bil dosedaj v rabi. Premogarji trdijo, da so pregle-dovalci rovov, kteri so odredili rabo tega smodnika, v zvezi z lastniki rovov. Brezdimni smodnik premog mnogo bolj zdrobi kakor navaden in f za zdrobljen premog premogarji ne dobe plače. Državni pregledovalci, kakor tudi družba trdijo, da so udali imenovano odredbo jedino le radi tega, da preprečijo nadaljne neteče v premogo-vih rovih, ktere so baž v novejšem času tako mnogoštevilne. Tekom 2 mesecev je bilo namreč v premogovih rovih pittsburškega okraja ubitih 700 premogarjev. o Razstrelbac parnega kotla. Scranton, Pa., 4. febr. * V tovarni Vam Allen A v Northumberlandu se je razletel parni, kotel. Sedem delavcev je bilo*fca mestu ubitih jn Sest druzih tako nevarno ranjenih, da sta dva £e vsled sadobljenih ran umrla. Ranjence so prepeljalisV bolnico. Ko ae je pripetila razstrelba* jc bilo ^ tovarni 00 delaveev nadihi. Poslopje je bilo rasdejano. Tovarna je bila dva miiiii aaprta ia ▼Paraj as je v njsj aopet prttsln a Mas. Petrograd, 6. febr. Poslanec Sirtlanov, kteri je glavni zagovornik generala Šteslja, je včeraj pri vojnem sodišču, ki sodi imenovanega generala radi izročitve Port Arthurja Japoncem, govoril svoj glavni zagovor in tem povodom zahteval, da se njegovega klijenta popolnoma oprosti. Njegov govor je bil izvrsten in posrečilo se mu je omalovažiti skoraj vse trditve generalnega avditorja generala Gurskega. Zagovornik je pred vsem povdarjal, da je Rusija sploh, premalo pripravljena na vojno in to dejstvo je do-vedlo Rusijo že do par katastrof, za ktere skuša sedaj javno mnenje najti človeka, na kterega bi vso krivdo zvalilo. Branitev Port Arthurja je bilo jedino junaštvo in jedini sijaj v vsej rusko-japonskej vojni in sicer kljub temu, da v onej trdnjavi niso imeli vsega, kar spada k m od erne j obrambi. Port Arthur se je pod poveljem generala Šteslja junaški branil; tam so Rusi odbili vse napade Japoncev in so se šele potem udali, ko bi se trdnjava ne mogla držati niti pet dni več. — Sirtlanov je zaključil svoj govor z naslednjimi besedami: "General Šte-selj je star in invaliden vojak, kteri ne zahteva od svojih sodnikov dru-zega, kakor pravico.'' Petrograd, o. febr. Francoski poslanik Bompard, kterega je vlada v Parizu odpozvala, je včeraj v naglici odpotoval v Pariz. Vrnil se bode še nazaj, toda samo za to, da* izroči tukajšnjim oblastim svoje odpozvalne listine. Poslanik je moral iti, ker je tako ruska vlada zahtevala. Poslanik Bompard je po ministru inostranih del zahteval vladino varstvo proti ne kemu članku, kteri je bil objavljen v listu Graždanin, čegar urednik je knez Meščerskjj. Imenovani list je bil potem vsled npliva Izvoljskega kaznovan v plaeanje globe v znesku $5000. Omenjeni članek se je norčeval iz francoskega poslanika Bomparda, kteremu se je očitalo, da je parvenu-socijalni demokrat, kteremu družabni običaji in diplomatične tradicije niso znane. V istem članku se je tudi trdilo, da Bomparda dobra družba ne bode sprejela, da je Clemenceau sovražnik Rusije, kteri je privolil v od-pozvanje Bomparda pod pogojem, da se ruskega ministra inostranih del Izvoljskega odslovi iz kabineta. Tnkaj se zatrjuje, da bode Izvolj-ski sedaj v resni« odstopil vsled tega dogodka, toda natančno še ni znano, kedaj se bode to zgodilo. Položaj v Maroku. Mulaj Hafidov program. NOVI MAROKANSKI SULTAN JE SKLENIL IZ MAROKA PREGNATI VSE KRISTIJANE. V to svrho bode, kakor se poroča, pričel s sveto vojno. * j KAZENSKA EKSPEDICIJA. Petrograd, 6 febr. List Novoje Vremja razpravlja v svojem včerajšnjem izdanju povsem resno o bližajo-čej se vojni 'med Rusijo in Turčijo radi perzijskih obmejnih sporov, radi kterih je Rusija včeraj poslala na mejo 5000 vojakov. Imenovani list prostodušno priznava, da zamore radi omenjenega spora priti do mednarodnega konflikta in potem naravno tudi do vojne. Položaj in čas je sedaj za Turčijo zelo ugoden, ker ima Rusija doma dovolj opraviti in ker nima na turŠkej meji doVolj vojaštva. V o-stalem tudi ruska vojska ni dovolj dobro organizovana. Novoje Vremja objavlja poročilo svojega dopisnika iz Tiflisa, kteri javlja, da so vsi ruski častniki, ki služijo na Kavkazu, prepričani, da pride že v aprilu do vojne s Turčijo Turške čete, kterih je na meji vse polno, izvajajo neprestano grozljiva gibanja in sedaj se je tudi izvedelo, da je najela Turčija večje število parnikov avstrijskega Lloyda, kteri bodo vozili streljivo v Anatolijo ali Malo Azijo. Dopisnik tudi opozarja na nevarnost, ktera bi nastala, ako bi Rusija pozvala pod orožje kavkaške rezerve, kajti tn ljudje so ■ večinoma Mohamedanei. Radi tega. poživlja Novoje Vremja vlado, naj pošlje na mejo vojaštvo iz notranjih pokrajin Rusije. Ministerstvo inostranih del naravno tudi sedaj zatrjuje, da na turškej meji ni položaj tak. iz kterega bi bilo sklepati, da pride do vojne s Turčijo. V vojnem ministerstvu pa smatrajo članek imenovanega lista za skrajno resen, dasiravno ne pričakujejo, da bi prišlo nenadoma do vojne. V tem smislu se je danes izrazil tudi šef mobilizacijskega oddelka vojnega ministerstva. Vsekako bode vlada storila vse, da jej ne bode treba doživeti kako iznenadenje, kakor pri pričetku vojne z Japonsko. SVARILO PRODAJALCEM PREMOGA. Ako se še v nadalje najde dinamit v premogli, Be razveljavijo z vlado sklenjene pogodbe. Washington, 5. febr. Vlada je pri-poslala vsem lastnikom zalog premoga, kteri so sklenili z vlado pogodbe za nabavo za vojne ladije potrebnega piymoga, svarilo, vsled kterega ae pogodbeniki poživljajo, da morajo paziti na to, da med prodanim premogom ne bode dinamit, kakor so ga naSIi na nekej oklopnid v Trinidadu. Vlada je pogodbenikom tudi sporočila, da bode pogodbo razveljavila, Se ae le kedaj najde ▼ premogu, poslanem na vojne ladije, tako Izvrsten sodnik. Toledo, O., 4. febr. Tukajšnji policijski sodnik James Austin se je včeraj obsodil za nekaj časa v prisilno delavnico, se dal ukleniti in s patrulnim vozom odpeljati v ječo. To je storil vsled tega, ker je le na ta način sodniku mogoče spoznati položaj kaznjencev. V prisilnej delavnici bode ostal par tednov, za ktero dobo si je vzel dopust. V prisilnej delavnici, kjer ga ne poznajo, bode moral zajedno s kaznjenci delati in opravljati vsa dela, kakor njegovi začasni tovariši. Ko bode spoznal življenje kaznjencev, bode naravno prišel zopet nazaj na svoje mesto in upati je, da bode potem znal drugače soditi, nego sodijo njegovi tovariši, kteri so sodniki, ne da bi bili kedaj v ječi ali prisilnej delavnici. Umestno bi bilo tudi, da bi moral vsak, kteri hoče postati sodnik, napraviti skušnjo v kake j prisilnej delavnici. Ta skušnja naj bi trajala saj par mesecev, ker potem bi imeli pri nas in tudi drugod mnogo vee pravičnih sodnikov, nego sedaj, ko imamo same teoretike, kterim je praktično jetniško življenje nepoznano. Slovenske novice. V kavarni Maksim na 2. Ave. med 72. in 73. ulico v New Yorku bode od slej v nadalje vsak večer pel naš ^ojak Louis Vremšak slovenske in drage slavjanske pesmi. Imenovani rojak je dober pevee in prepričani smo, da bode imenovana kavarna dobro obiskana, to tem bolj, ker se nahaja sredi alavjanakega "okraja v New Yorku in ker je tam dobiti pelinko-vec |n drage slavjanske pijače. Rojaku Vremšakn želimo obilo Tangier, Maroko, 6. febr. Iz Fesa se poroča, da so v tamošnjih mošejah pročitali pismo novega sultana Mulaj Hafida, kteri s tem pismom naznanja. da bode pričel s sveto vojno, ktere namen je pregnati vse kristi-jane iz marokanskih luk. Nadalje naznanja Mulaj Hafid, da je sklenil oazo Udjo Francozom zopet vzeti in napraviti take meje, kakoršnje so bile nekdaj. Paris, 6. febr. Ministerstvo inostranih del dosedaj še ni dobilo potrdila o včeraj poroeanej veliki bitki, v kterej je baje padlo 10,000 Arabcev, dočim -so imeli Francozje 160 mož zgnbe. Najbrže se to poročilo nanaša na boj, kteri se je par dni preje vršil pri Kabaš Ršidu in v kte-rem je bilo 500 Arabeev ubitih in ranjenih. Tangier, Maroko, 6. feb* Kaid Sir Harry McLean, kteri je bil sedem mesecev- jetnik znanega roparja Rai-sulija, je sedaj le štiri ure oddaljen od tukajšnjega mesta in bode najbrže že danes svoboden. Angležkej vladi se je končno posrečilo UBpešno obravnavati z imenovanim roparskim glavarjem, kteri bode dobil $100,000 odkupnine, nakar bode imenovanega MacLeana izpustil. PROTI NEUNIJSKEMU DELU, Peti poskus razdejati most v Cleve-landu, kterega so izdelali neunijski delavci. Cleveland, Ohio, 5. febr. Včeraj se je na novem mestnem mostu ob vznožju Eagle St. pripetila razstrel-ba, ktera je velik del mostu razde-dejala, tako da sedaj ni več za rabo. Most so izdelali neunijski delavci in to je tudi vzrok, da so najbrže njihovi unijski tovariši skušali njihovo delo uničiti. Od 1. jan. nadjflje so ta most skušali sedaj že v petič z dinamitom razdejati. Tudi drugi mostovi, koje so zgradili neunijski delavci, so v veli kej nevarnosti. Wf -V ' i /v KRETANJE PARNIKOV. Dospeli ao: Oceanic 5. febr. iz Liverpoola s 366 potniki. Dospeti imajo: Kr o oni and iz Antwerpa. Margherita iz Trata. State-ndam iz Rotterdama. Finland iz Azitwerpetoa. Neckar iz Bpemena. ^ Koenig Albert "iz Genove. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. St. Laurent iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Lucania iz Liverpoola. Columbia iz Olasgowa. Cedric iz Aleksandrije. Vaderland iz Antwerpa. Irene iz Trsta. Kronprinzessin Cecilie is Bremena. Caronia iz Reke. Odphdl so: La Savoie 6. febr. j Havre. Celtic 6. febr. v Liverpool. OdptnU bode: Pennsylvania 7. febr. Lunitame 8. febr. v Liverpool Philadelphia 8. febr. v Southampton Koenig Albert 8. febr. v Genovo. Caledonia & febr. v GJa*ow, _______-_______________________ "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned an11.) FRANK SAKSEB, President. VICTOR VAUAVEC, Seritarv. LOUIS BEN EDI K, Treasurer. Place of Busyie.-eof thei-orporation and •ddiCb^ of above officer«,: 1(19 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto velja list za Ameriko . . . £.5.no pol leta ......... 1 :.<> It leto u mest<> New *Vrk . . . 4 pol leta za mesto Nt-vk York . . -.< o ,, za Evropo in Canai lo z* v>>- I*»to -»."o vf .. ,» !-'> l*a 2.*» „ _ fI ,, ,, četrt I« ta 1 V Evropo in Canado p< Ciljamo skupno ti i številke. "GLAS KAROHA" izhaja vsak dan vreuiši neoelj in praznikov. MQLAS NARODA" ("Voire of the People") Iasaed every dar, exi«j»t Suu. lays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement on agreement. Dopisi bivz jHxlpisa in osobnoi-ti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli {ovodom je senator Teller govoril resen svarilen govor. Dasiravno so skoraj vsi zvedenei, kteri so se bavili s tem projektom, dovino Ogrske, tako da se v njej prikazuje vse v madjarskej luei, je u-prav smešno, ako bi še v nadalje skušali svetu lagati, kako velik je madjarski narod. Madjarofh kot na-rodiču seveda nihče ne odreka njihovih pravic, toda pri tem je treba vpoštevati le prave Madjare, ne pa one. koje nazivljamo Guljaš-Madjare. kteri mislijo, da so že Mad j ari. ko si že namažejo svoje brke z biksom in oblečejo škornje ter plešejo divji čarduš. Na Ogrskem je pa le tnalo potomcev onih Madjarov, kteri so bili pred osemsto leti prišli v slovansko Ogrsko, ktere se jim še dosedaj ni posrečilo pomongoliti in poeiga-niti. — Madjari so po številu prebivalstva na Ogrskem v neznatnej manjšini in brezdvomuo bodo napočili časi. ko bode večina og:*skega prebivalstva preplavila madjarsko manjšino ter vse renegate, kteri se rekrutirajo iz čifutov in raznih slarjanskih izdajic ter tako pomnožujejo neznatni madjarski narodič. \ Sedaj se liočejo Madjari proti slovanski večini zavarovati s takozva-nimi narodnostnimi garancijami, koje zahtevajo od kralja in ktere bi bilo treba pridejati volilnej " reformi". V minolem stoletju so se tudi v Avstro-Ogrski pričele vse zatirane narodnosti zavedati in nektere so svojo narodnost spremenile celo v šovinizem. Na Ogrskem so se narodi, ki tvorijo večino prebivalstva, pričeli tudi zavedati in ti zahtevajo svoje pravice, ktere bodo končno tudi rprnoniti eivilizovane narode tako, govoru vprašanje, bi li ne bilo umest- da bi spremenju svoj jezik in na-no zgraditi mesto prekopa z dvigal-, va(le? pa- se je pa že £estokrat pri. nimi bazeni raje prekop na viš;m p^ ,la ie tekom stoletij sam zgu-morake gladine. | bil sv0j jezik in postal del onega Ko je svoječasno predsednik Roose- naro,ia. kterega je preje zatiral. Vse veh sklenil, da se zgradi prekop i to se tudi Madjarom prav lahko pri-dvigaluimi bazeni, je tudi priznal, ppfi da bi bilo bolje, ako se zgradi pre- -—.i--— kop na višini morske gladine. Da je pa predsednik kljub temu sklenil, da se gradi prekop prvoimenovane j vrste, je storil to jedino iz razloga, J ker je take vrste prekop izdatno ce-neji, kakor drugi. Medtem, ko bi j veljal prekop le 140 milijonov dolar- I je v, kakor je bilo prvotno v prora- i čunu, se je ta svota od pri čet ka grad-nje spremenila ie v 30» milijonov Louis R- nekoliko bivših gim- dolarjev, in danes nihče več ne dvo- "azijskih sošolcev; pili smo punc, pumi, da i»'»le prekop veljal 500 mili-j*i]l- P-^ovarjali se o umetnosti, sli-jonov dolarjev. j karstvu in vmes vpletali vesele auek- s it*m je |M>sia! predalnikov glav-' 'lo1t'- kak"r .ic to navada med mla-m razi..-, vsled kterega je določil, j ,Vimi U«dmi. Nakrat se od pro vrata da »e zaradi prekop z dvigalnimi ba- ; in v *obo Plane kakor vihra Jeden zrni, ker je te vrste prekop ceneji, , m°j'h prijateljev. popolnoma ničev. Ako je že tedaj "Uganite, odkod prihajam!!" za-predsednik priznal, da bi bil prekop . kliče. zgrajen na višini morske gladine, "Stavim, iz Mabillaodgovori ne- boljši. nego oni z dvigalnimi bazeni, » potem je danes še bolj jasno, da bi | * P^'vee ni vesel; ravnokar si bilo sedaj tem uioestneje, zgraditi si denaria izposodil, svojega strica take vrste prek.>p. pokopal, ali pa ur »vohal punc, si prišel, da je priznano napačen. Radi tega je' z nami dalJe popivaš." "Motite se; prihajam iz D. v Normandiji, kjer sem bil osem dnij in odkoder vam prinašam velikega zlo-činea, kterega vam lioeem predstaviti z vašim dovoljenjem." Po teh besedah je izvlekel iz žepa pri členkih odsekano roko; ta roka je bila strašna, črna, posušena, jako ! dolga in skrčena; izvanredno močne mišice so bile od zunaj in znotraj Minoli ponedeljek smo v "Glasu zvezane s pergamentno kožo; rumeni Naroda" priobčili iz Budimpešte do- in ozki nohti na postih so bili še šlo vest, da je prišlo med kraljem ohranjeni. Vse to je dišalo po zlo-Fran Josipom in ogrskim ministrom ' činu. notranjih zadev, grofom Julijem An-j "Pomislite", reče moj prijatelj, drassvjem, d. tacega nesoglasja, da "ua so nedavno prodajali zapuščino je pričakovati, da bode imenovani nekega starega čudaka, ki so ga imeli minister odklopil. To nesoglasje je - vsi za čarovnika; — vsaj govorilo pa zamoglo nastn i le radi Volilne se je, da je vsako soboto zvečer ja-reforroe. Grof Andrassy je izdelal hal na metli na Klek, da se je pe-načrt za to "reformo", ktera baje čal s čarovnijo in da je znal zakleti pomen ja nekako premirje neprestane- živino, da je dajala zeleno ali modrfc ga boja med dinastijo in ogrsko-hr- , mleko, kakor se mu je ravno zlju-vatskim "parlamentom", oziroma se- bilo. Največje veselje je napravljala danjo madjarsko večino imenovanega , temu čudaku ta-le roka, ki je bila državnega zl>ora. On je tudi glavni last, kakor je zatrjeval, velikega zlo-zago^>rnik čudne ideja, ^sled ktere činca, ki je bil obešen leta 1736, ker mora biti volilna "reforma'^le taka, je najprej na glavo vrgel v vodnjak da bode imela Ogrska tudi v nadalje svojo ženo in nato župnika, ki ga je na zunaj in v uradih še — madjar- , poročil, obesil v cerkvenem stolpu, gko lice, oziroma ljudje, ki tvorijo Po tem dvojnem zločinu je hodil po treba svarilo, koje se je sedaj v senatu oglasilo, podpirati, to tem bolj, ker pride iz ust ^vedenca, ko j i se že leta bavi s panamskim prekopom. Ohranitev "madjarstva1 na Ogrskem večino in ki so Slav-jani in ne Madjari, naj se potom Andrassyjeve volilne "reforme" prisilijo voliti same Cigane ali Madjare v bodoči "parlament", ki bode baje izvoljen na podlagi jednake in sploS-ne volilne pravice. Ako bi bilo prebivalstvo na Ogrskem v resnici po večini madjarsko in ne slavjansko, potem bi Madja- svetu in t svojem kratkem, a burnem življenju še oropal dvanajst potnikov in zažgal dvajset menihov v nekem samostanu." "Kaj h^češ vendar požeti s to roko t" smo zaklicali vsi. "Za ročaj mi bode pri zvoncu ob vratih v moje stanovanje, da bom strašil z njo svoje upnike." "Dragi prijatelj", reče Henry rom končno Se nihfe ne zameni, da Smith Soly, skrajno flegmatičen A so si 4covali tako čudno "idejo" o glež, "jaz mislim, da ta roka ni ni- volilnih reformah. Toda sedaj, ko 'česar druzega, nego na nov način je vsemu svetu znano, da so vodje posušeno indijsko volovsko meso; In "učenjaki" neznatnega mongol- svetujem ti, da si « njo skuhal ju- akeea narodiČa ponaredili celo ago-, ha." o i . 'Ne Šalite se, gospodje", pravi neki medicinee, že napol pijan, z največjo ravnodušnostjo, "in če ti smem dati dober svet, Pierre, pusti ta del človeškega telesa spodobno pokopati, če nečeš, da ga zahteva od tebe njegov bivši posestnik; in mogoče' je, da ima ta roka slabe navade, kajti poznaš vendar pregovor: Kdor je moril, mori dalje." "Iu kdor je pil. pije dalje", reče kučegazda in natoci medicineu velik kozarec punča. Ta ga izpije v jed-nem dušku in se,, nato do nezavesti pijan zvrne pod mizo. Vse je prišlo v smeh in Pierre je dvignil kozarec, se priklonil pred roko in dejal: ' * Pijem na bodoči obisk tvojega gospodarja.?' Pogovor se je obrnil na druge stvari in nato smo se ločili. * Drugi dan okoli dveh sem šel k svojemu prijatelju. Čital je in pu-šil smotko. "No. kako se imaš?" ga vprašam. ''Prav dobro", nri odgovori. "In tvoja roka?" "Moja roka! Saj si jo videl ob vratih, kjer sem jo pripel ob zvonec včeraj zvečer, ko sem prišel domov. Le pomisli, neki bedak je, da bi me ostrašil. ob polnoči zvonil ob mojih vratih; vprašal sera, kdo da je; ker mi pa nihče ni odgovoril, sem zopet legel v posteljo iu zaspal." V tem trenotku je zazvonilo. Vstopil je, ne da bi pozdravil, hišni gospodar, surov in skrajno nesramen patron. "Gospod", je rekel mojemu prijatelju, "prosim vas, da takoj odstranite mrtvaško kost, ki ste jo pripeli pod zvonec, če ne, vam odpovem stanovanje. ' * "Gospod", mu odvrne Pierre jako dostojanstveno, "vi žalite roko, ki tega ne zasluži; vedite, da je bila last nekega jako visokega gospoda." Gospodar se je obrnil in odšel, kakor je vstopil. Pierre mu je sledil, odvezal roko in jo privezal na zvou^c svoje spalne sobe, ''Ta roka", reče, "je bolje nego "Memento mori" trapistov, kajti vsak večer, predno bom zaspal, mi bo vdihnila resne misli." <'ez eno uro sem se vrnil v svoje stanovanje. * * * To noč sem jako slabo spal; bil sem nervozen, razburjen in večkrat sem skočil iz spanja; v nekem trenotku se mi je celo zdelo, da se je priplazil v sobo neki možak in vstal sem ter pogledal v omare in pod posteljo. Okoli šestih zjutraj, ravno, ko sem hotel dobro zaspati, me je vrgel iz postelje močan udarec na vrata. Bil je sluga mojega prijatelja, ki je treščil v sobo napol oblečen, bled in tresoč se. Ihte je vzkliknil: "O, gospod, mojega ubogega gospoda so umorili!" V vsej naglici sem se oblekel in tekel k Pierru. Hiša je bila polna ljudi. Yse se je prepiral?), prerivalo, vsak je govoril in razlagal dogodek po svoje. Z veliko težavo sem prišel do njegove sobe. Vrata so bila zastražena; povedal sem svoje ime in spustili so me notri. Štirje policijski uradniki so stali z beležnicami v roki, sredi sobe, preiskali vse, tiho govorili med seboj in vse zapisavali; ob postelji, kjer je ležal Pieifce nezavesten, sta sedela dva zdravnika in se menila. Pierre ni bil mrtev, a strašno je izgledal. Njegove široko odprte oči so zrle z veliko grozo na nekaj strašnega, nepoznanega; njegovi prsti so bili skrčeni; njegovo telo je bjlo od brade doli pogrnjeno s prtom, ki sem ga dvignil. Na vratu je imel vtiske nohtov, ki so se zarili globoko v mesu; srajca je bila oškropljena z nekoliko kapljicami krvi. V tem trenotku se mi je posvetilo; slučajno sem pogledal na zvonec spalne sobe, mrtvečeve roke ni bilo več pod njim. Najbrž sta jo zdravnika odstranila, da ne bi plašila ljudi, ki so stopili v ranjenčevo sobo, kajti roka je bila res strašna. Vprašal pa nisem, kaj da se je z njo zgodilo. * # * ^ Tu vam podam poročilo iz nekega časopisa, ki je je prinesel prihodnji <^an, z vsemi posameznostmi zločina, ki jih je mogla dognati policija. Poročilo se je glasilo tako-le: "Strašen atentat se je zgodil včeraj na pravnika gospoda Pierra B., ki izhaja iz jedne najboljših rodbin Normandije. Mladi gospod je prišel včeraj zvečer okoli desetih domov; svojega slugo, nekega Rouvina, je poslal spat, češ, da je utrujen in da hoče leči. Nekako o polnoči ga je žbudilo silno zvonenje -iz gospodov^ spalne sobe. Prestrašil se je, prižgal luč in čakal. Zvonenje je prenehalo za jedno minuto, a se potem oglasilo s tako silo, da je sluga ves prestrašen zbežal iz sobe in poklical hišnika. Ta je skočil na policijo in Ses četrt ure sta dva stražnika vlomila vrata. Strašen prizor se jima je odprl; pohištvo je bilo preobrnjeno in vse je kazalo na to, da se je vršil strašen boj med zločincem in njegovo žrtvijo. Sredi sobe, na hrbtu, otrp-nelih udov je ležal nepremično mladi Pierre B., mrtvaško" bledega obraza, široko razprtih očij; okoli vratu se jo-'videlo vtiske petih prstov. P»ro-č-ilo doktorja Bourdeau-a, ki so ga takoj poklicali, se glasi na to, da je moral imeti napadalec neizmerno suho in mišičasto, močno roko, kajti-prsti so prišli v vratu skoro skupaj. Kaj da je vzrok zločina in kdo da je zločinec, o tem ni znano ničesar. Policija nadaljuje svoja poizvedovanja." * * * Prihodnji dan je stalo v istem časopisu : "Gospod Pierre B., žrtev strašnega atentata, o kterem smo včeraj poročali, se je zopet osvestil po dve uri trajajočem, trudapolnem prizadevanju doktorja Bourdeau-a. Njegovo življenje ni v nevarnosti, a bati se je za njegov razum. O krivcu ni sledu." Moj ubogi prijatelj je v resnici zblaznel. Sedem mesecev sem ga obiskal vsak dan v sanatoriju, kamor so ga prepeljali, toda ne za trenotek se mu ni povrnila pamet. V svoji blaznosti je govoril čudne besede, in kakor vsi blazni, je tudi on imel fiksno idejo; mislil je, da ga preganja neki strah. Nekega dne so me v vsej naglici poklicali k njemu in mi povedali, da umira. Ležal je že v agoniji. Dve uri je bil popolnoma miren. Nato pa se je vzlic našemu prizadevanju dvignil v postelji, pričel mahati z rokama iu v strašni grozi kričal: "Vzemi jo! Vzemi jo! Zadavila me bo! Na pomoč! Na pomoč!" Nato je tuleč groze bežal dvakrat po sobi okoli in potem pal mrtev na tla, na obraz. * * -K- Ker je bil sirola^so meni naročili, naj prepeljem njegovo truplo v majhno vas P. v Normandiji, kjer so bili pokopani njegovi sfariši. Iz iste vasi je prišel oni večer, ko nas je obiskal pri Louisu R.. kjer smo pili punč in kjer nam je pokazal svojo mrtvo roko. Truplo so zaprli v svinčeno krsto in štiri dni potem sem se sprehajal žalosten s starim župnikom, ki mu je dal prvi poduk, po pokopališču. kjer so mu kopali grob. Bilo je krasno vreme, temnomodro nebo se je bleščalo v polni svetlobi, ptički so prepevali po grmovju, kjer sva kot otroka brala robide. Še zdaj se mi je zdelo, da ga vidim ob živem plotu, kako se jdazi skozi luknjo, ki sem jo opazil na pokopališču, k.ier pokopujejo berače; nato sva se vrnila domov, po lieito in ustnicah črna jt-bidinega soka. Ogledoval sem grmovje: bilo je polno robid; nehote sem jedno utrgal in jo vtaknil v usta. Župnik je odprl brevir in natihoma mrmral molitve, in na koncu drevoreda sem cul motike grobokopov, ki so korpali grob. Nakrat nas pokličejo; župnik zapre knjigo in podava se k njim, da zveva, kaj hočejo. Našli so krsto, z jedili m udarcem krampa so odbili pokrov in opazili smo nenavadno dolgo okostje, ki je ležalo na hrbtu in nas s svojimi votlimi očmi še sedaj nezaupno gledalo. Neprijetno mi je bilo; sam ne vem, zakaj ; skoro me je bilo strah. "Poglejte vendar", reče jeden grobokopov, "ta vrag ima odrezano roko; tukaj-le je." Pri tem je pobral dolgo, zraven okostja ležečo suh< >ko in mi jo podal. "Ti, čuj", pravi drugi, smejoč se, "skoro bi mislil, da te gleda in ti hoče na vrat skočiti, da mu daš roko nazaj." "Prijatelji", reče župnik, "pustite mrtve v miru in zasujte ta grob. Za ubogega gospoda Pierra bodete drugje kopali!" Drugi dan je bilo vse končano in vrnil sem se v Paris. Staremu župniku sem pustil petdeset frankov, da bere zadušnice za onega, ki smo ga motili v njegovem grobu. S a n j a r. Pravljica. — Spisal Franjo Krašovec. Po lokah in livadah je ležala še rosa in solnce je komaj za pedenj stalo nad obzorjem, ko je mlad sanj ar zapuščal zidov je velikega mesta. — Njegove oči so sanjale tja v mlado jutro, sanjale so o daljnih, bajnih deželah. V dušo mu je prihajala neka rahla slutnja o zlatih dobah človeštva.... Skozi rumeno žito se je prizibal jutranji vetrič. In izza zlatih ste-blov so štrlele sinje modrice, kakor vesele oči plavolase devojke. Travniki s tako temnordečo deteljo, da se je zdelo, kakor bi bilo zelenje peres s krvjo oškropijeno. Dolgo je hodil po tej krajini. Ker je bil utrujen, odpoeival je v senci zelenih bukev. In sen je pristopil k njemu v črni obleki ter mu s temo zakril oči. Sanjal je čudne sanje: Bilo je k poludnevu in solnce je žgoče pripekalo na ravan. Bil je sanj in skozi polja se je vračal v mesto. Steblovje žita in cvetlice ob potu so se mu priklanjale. In ko je tako stopal, videl je prihajati iz mesta ljudi v praznični obleki. Ko so se približali, zaslišal je njih veselo ukanje. Deklica v beli obleki je stopala pred njimi. Približala se mu je ter mu dala ua glavo venec rude-čega maka. In bilo je videti kakor ogenj, ki se zažiga ob poletnih večerih na široki ravani. "Mi ljudje izginjamo kakor glas v vetru. Vendar ti si kakor srebrna struna sreče, ki nikdar ne izzveneva. Preden si prišel, bili smo v temi; ali sedaj nas objema svetlo in plam-teča luč." Tu naenkrat se mu je zdelo, kakor bi mu gorel rudeči makov venec liki živ ogenj ter mu žgal rujave kodre. Zavpil je in se prebudil. "Daj mi tvoje sanje, prijatelj", rekel mu je Nekdo, stoječ tik ob njem. Preplašenimi očmi ga je pogledal. "Kdo si?" vprašal ga je drhteč. "Kdo sem!" smejal se je vprašani. "Ne vprašuj. Le prekmalo boš vedel. Najmočnejši gospodar ua svetu sem, mojim poveljem se podreja tako travma bilka kakor stoletni hrast, človek in žival. In kdo da sem? Pravijo mi Čas! Ali o drugih stvareh hočem govoriti. Vidiš, tu pred teboj žitno polje, ki valovi ob tvojih nogah kakor zlato. Tako, kakor se čas le vedno vali naprej od minute do minute, od ure do ure, tako zamoreš tudi ti vedno le naprej korakati." In stopal je mej životom in v ste-blovju so šumeli in zvoneli rahli gla- Slovensko katoliško podp. društvo ji svete Barbare "D za Zjedinj-?>*-i© države Ssverne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Mtkorporlranu dnii ,31. jnnuarjti IOO 2 v- držav! Pennsylvanljl, -O—O- ODBORNIKJ: Predsednik: AX.OJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN 0BERŽAN, Box 51, West Mineral,'Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box G07, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON 0ŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P« KAR0L ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL 0BREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa- Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Teloan, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Gompagnle Generale Tiansailantip (Francoska paxobrodna družba.) SLOVENCEM^ NA ZNANJE. Spoštovani Collins Medical Izut.:— Vi me vprašate za odgovor. Jaz se Vam zahvaljujem za Vaša zdravila, ktera so mi popolnoma ozdravila moje noge. Jaz nisem še vseh zdravil porabil, pa setm bil že popolnoma zdrav. Se Vam še enkrat najtopleje zahvaljujoč, Vam ostajaj iskreni prijatelj Tony Platnar, feox 179, jgpssemer, Pa. NA FBO^AJ je Baloon in pohištvo radi odhoda v šumo v West Virginijo. Kdor želi kupiti, naj ae zglasi pri lastniku: , O&arlea Kuhel, 3830 St/ Clair Avenue, N. E., (5-11—2) Cleveland, Ohio. Slovenci Zjedinjenih državah! Zastonj!!! Zastonj!!]! Zastonj!!!!! > - Ako ste bolni, ako se dobro ne počutite, ako potrebujete pomoči za vašo bolezen takoj pišite na nas, predno se obrnete kje do kakega drugega Zdravnika in mi Vam pošljemo takoj "ZASTONJ" našo veliko slovensko knjigo SP0ZAJMQ SE katera je najlepše ilustrovana. Vsi bolniki kateri to knjigo zahtevajo in se pri nas zdravijo imajo preiskavo treh zdravnikov, kateri tvo-rjo zdravniško društvo ter računajo na gotovo zdravljenje, Zdravimo tudi daleč oddaljene osebe sposredo-vanjem Korespondence. Zahtevajte takoj našo veliko Knjigo SPOZNAJMO SE, zastonj. Dr. KNIGHT, specialist za notranje bolezni. Dr. ROOF, specialist za spolne bolezni. Dr. SPI LUNGER, specialist za diagnostiko. ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO 1« America Europe Co. (PROSI) 2128 IfW BROADWAY, NEW "YORK. DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JURUARt Poštni parniki so:" "J-3- Pr.OT«n,?e" na dv* vijaka..................11,200 ton, 30,000 konjskih moČL «'La Savoie' „ „ „ ..................12,000 £ 25,000 «!.-.«,ro, lir sovi ter mu klicali: "Vzemi me; jaz sem najlepši!" Večkrat je že hotel odtrgati, ali tu je zagledal klas, ki se mu je zdel najlepšL In dalje, dalje, tu pridejo še lepši. In tu — nenadoma se je odprlo žito in on je stal na koncu polja. — Perd njim pusta golieava, v njegovih rokah nič. Tu se je Nekdo zasmejal poleg njega kripavim glasom. "Še nekoliko besedij poslušaj: minuta poteka za minuto. Gorje mu, čegar življenje je brezdelno sanjarenje. Kar je minulo, to nam je odvzeto za večno." Ker je solnce zapadlo in se je somrak razgrinjal po planjavi, šel je nazaj v veliko mesto. Prodajalci niso vec glasno ponujali svojega blaga in razpršila se je množica, ki jih je po dnevu obdajala. Tiho je korakal v mraku skozi dolge ulice k hiši svojega stanovanja in s trudom je prispel k vratom svojega domovanja. Odprl je. Čudno trepetajoči svit sveče je razsvetljeval njegovo sobo. Nasproti v visokem zrcalu je zagledal pri motni luei sključeno postavo sivih las, upadlih lic. Razgledal se je po sobi, kdo bi paS mogel stati za njim. — Tu je zakričal: On sam je bil, čegar lasje osiveli, čegar lica so upadla. '' Kar je minulo, to nam je odvzeto za večno. Vse je proč v dolgem sa-njarenju: delo in življenje!" Trwi-i-i-i 1 r*r~~*''~i'-i-K-M-«~»n-ir>iiririr>rn~a~>r»ri »lujij. Kje je MANE RAMSHOCKt Začetkom tega leta je bival v Seattle, Wash., in nam poslla denarno nakaznico v znesku $3.00. Ker ne vemo, za kaj naj se ta znesek uporabi, prosimo, naj nam on sam. to naznani. Ker smo mu pa glede tega že pisali, a list mu pošta ni mogla dostaviti, so cenjeni rojaki v Seattll, Wash., naprošeni, da nam o njem sporoče, ako ga kedo pozna. — Prank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York. (t d do prek) Kje je moj brat JOSIP SKEDELL? Pred dvema leti bila sva skupaj v Leadville, Colo. Kdor izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Martin Skedell, Box 97, Cumberland, Wyo. (4-0—2) * c: g g i k- r m » *! „ s h sH lit it Tnkaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno jjOHtihio, pod imenom "Narodni Hotel,"na'709 Broad St., eden največjih hotelov v mesttf. __ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrete whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih aob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovič, Johnstovn, Pa. JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street, N. E-, Cleveland, Ohio izdelovalec »kranjskih in nemških l~i M O N I K, Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizlre, a delo ttpeino in dobro. Trivrstni od $22 do^ ! $45. PloSče so i* najbolifiega cinka. i delujem tudi plošče iz aluminija, nikelj« ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. 1 Iščeim svojega brata PETER NOVAKA, kteri se nahaja nekje v New Yorku ali pa v Chicagu, m. Cenjene rojake vljudno prosim, Se j« komu znan njegov naslov, da mi ga sporoče, za kal- bodem dotiŽnemu zelo hvaležen. — John Novak, 1098 Norwood Road, N. E., Cleveland, Ohio. (31-1—6-2)' Jugoslovanska; Qalf Kafoi. Jednota. —-1 —> Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Fran Medoš. 947S Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovee. 4^24 Blackberry Street, Pitts- hurg, Pa Glavni tajnik: Jurij I* F rožič, R.x 424. Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržiinik. I- B-jx 3S3, Rock Springs. Wyo. Blagajnik: Ivan Go vie. Box 105. Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik omdx rnejra odbora. Box 57, Braddoek, Pa-Alojzij Virant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio. Ivan Primožič, III. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7tb Sttreet, Calumet, Mich. Ivan Keržidnik, D. nadzornik, Box 13S, Bordine, Pa. Janez N. Gosar, ILL porotnik, 711) High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, Joliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-4ov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brorioh, Box 424, !fl]y, Minn., po svojem tajniku ki nobenem dragem. Denarne pošiljat v« naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: lekn Gouxe, Box 105, Ely, Mina., po svojem zastopniku in nobenem Iru^em. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na javnega tajnika Jednote. Vee pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poeajnezui-Siov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, ilf -7th St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki M* pritožbe. * Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. in brez odeje. Divjak ga je vzdigal za lase visoko v zrak in spuščal na tla. Deček je pa prosil: "Oče, ne me spustiti, ker me noge bole." Že pred dolgim časom je imel zlomljeno eno roko in nogo. Nibee ni vedel, kje se je poškodoval otrok. Sedaj je seveda jasno. Otrok ima naloženih 600 K — in te je mislil baje dobiti po otrokovi smrti Sajn, ki tiči preeej v dolgeh. Čemu bi drugače vzel deeka domov, ko ga je imel že dve leti neki kmet brezplačno? To je vsekakor značilno. Ljudstvo je silno razburjeno. Linčalo bi ga, ako bi se prikazal v Domžale. PRIMORSKE NOVICE. Ustrelil se je v Trstu 271etni strojnik Leopold Perišič iz Zadra. Pognal si je tri kroglje v glavo. Puljski iredentisti in ogrska delegacija. Pulj, 20. jan. Po znani demonstraciji tukajšnjih iredentistov ob času, ko so bivali tukaj avstrijski in ogrski delegat je, so poslali iredentisti deputaeijo 50 članov na parnik Thalia — da bi se poklonili predsedniku ogrske delegacije Barabasu Na krov par- nil'fl C? f c» r% v.,' XI ___*____ i -* KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 15. januarja se je ■odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko IG Hrvatov in pet Slovencev. Po turško je molil. Dne IG. jan. je policijski stražnik dobil v Tomanovih ulicah delavca Franceta G., kteri je klecal na tl£h, se priklanjal z glavo, gestikuliral z rokama in vpil, kakor bi klical Alaha. Ker pa ta "veroizpoved" v Ljubljani ni zakonito priznana, je stražnik G. vzdignil in ker je vsled preobilo zavžitega alkohola še vedno silil k tlom, ga je aretoval. G. je sedaj začel vpiti na ves glas in nagajati stražniku tako, da mu je moral priti na pomoč še njegov tovariš, s kterim sta ga potem s težavo spravila na magistrat. Njegovo huronsko vpitje je bilo tako močno, da se je nabrala za aretovancem nešteta množica, je "mirozov" spremljala do magistrata. Sirovini;. V neki gostilni na Jesenicah so delavci Franc Jereb, Matija in nika sta prišla najprvo dva odpgslan-Ivan Belec napadli pomožnega kurja- I ^• ki sta prosila Barabasa, d bi spre-ča Silvestra Pogačnika in smrtno- deputcijo. V svojem govoru sta na-cevarno ranili. Napadalce so izročili P^ala, da hoče deputaeija ogrske de-sodiiču. . , legate in ogrsko javnost poučiti, kako Tatvina v cerkvi Zloglasni pošto- zatira avstrijska vlada Italijane v pač in tat v D< Igi vasi 1877. 1. rojeni, Pri morju. Nato se je Barabas dvignil a v Mozel pristojni France Wolf, je in izjavil: "Kot advokatu Barabasu dne 16. jan. kakor smo^že poročali, v so nii gospodje dobro došli; kot pred-času, k<> je navadno cerkev prazna, =*dnik ogrske delegacije BaraBas pa porabil priliko ter pu>ico pred kipom deputacije ne morem spreeti. Mi Ogri sv. .V.tona '■»kradel, v kteri je bilo uživamo tu gostoljubnost tuje države 6—6 K d rob'./a. Mislil je, da >e zgubi te ne bodemo zlorabljali. Sicer pa sled za njim in da odnese zdrave pete, tudi nimamo pravice se vmešavati v a v Pod-tenah .ra je aretiral postaje- notranje avstrijske zadeve." vodja Ivan Zajdela ter ga izročil so- ' _ dišču v Ribnici, ki ga je itak že zaradi ŠTAJERSKE NOVICE, tatvine preganjalo. Tudi c. kr. deželno Smrtna nesreča. V Cerkevnjaku na sodišče v Ljubljani je izdalo že 19. Št ajerskem je zgrabil v mlinu trans-junija 1906 tiralnico za njim zaradi misijski jermen 381etnega mlinarske-tatvine. Ko ga je imenovani žandar Jra pomočnika K. Žnurja in ga usmr-aretiral, delal se je sila pijanega, te- til. Glavo in noge mu je popolnoma ko da ga je moral večinoma riniti, a odtrgalo. ko je bil pod ključem, je izpovedal, Smodnik je grel. V Slov. Bistrici je da ni pijan, temveč je nalašč simuli- 141etni fant dobil od tovariša v ploče-ral pijanost, da je bilo le več posla vinasti škatljici smodnik. Ker je bila ž njim. škatljica mrzla, dejal jo je na štedil- Divjaki. I). !avci Ivan Dusper. Ru- nik, kjer se je ogrela in eksplodirala, dolf Pičman in Franc Roje s Toškega Fant je dobil hude poškodbe po obra-Čela so v Cirkovi srostilni v Oaberjih £u in vratu. brej: vsakega vzroka razbili več stek- Zaboden. V Frajhajmu na Pohorju lenie, kozarcev in krožnikov ter grozili gostom in krčmarju z noži. V sosednji sobi se je skrilo pred njimi več oseb in divjaki so jo hoteli s silo odpreti z mesarsko sekiro. Ko so odšli iz hiše, so zaprli vrata za njimi, a oni »o se vrnili in jih s silo odprli. Zaprli so vse tri. Pičman se ni dal orožnikom odpeljati, ampak se vrg^I na tla, l|jer je ležal tri ure, dokler ga ni mraz prisilil, da je še! naprej. Notici o sirovem očimu v Domžalah dostavljamo, da so orožniki takoj odvedli Jožefa Sajna v zapor, otroka pa odposlali v bolnišnico. Deček je po ■nem telesu grozno stepen. Noge so vse v ranah, trebuh in hrbet Črn od snvsnja, roke otekle, na glavi rana. Revež j« bil privezan od 8. nre zjutraj do polu 3. popoldne napol nag v drvarnici. Tn ob takem mrazu! Njegova postelja je bila lesen zaboj v podstre-«ja: v postelji j« bila mrriea slama so se vračali štirje fantje z mlačve domov. Med potoma so se sprli. Posestnik Petejinšek se je ravno spravljal spat in slišal med prepiralci tudi svojega sina. Zato je odšel ven, da bi mu pomagal, če bi bilo treba. Komaj je dospel do njih, so ga vrgli na tla. Ko se je hotel vzdigniti, ga je fant Laz-nik zabodel z nožem v hrbet, da mu je ranil pljuča. Petelinšek ne bo okreval. — Utonil je pri Sv. Marjeti ob Pesnici v Pesnici iz gostilne grede posestnik Pečovnik iz Roperč. Zapušča nosečo ženo in šest nepreskrbljenih otrok. Umrl je v Št. Hju v Slov. goricah znnni narod.ii frostilni^r >. rt-ssar Celcer. — V Preski pri Ljutomeru je Led in srež gre tako silno po Dravi, da je v Središču odtrgal verige pri mlinih in štiri dravske mline potisnil v sredo reke. kjer so zamrznili. Škoda je velika. Zaprli so v Gradcu dezerterja peš- I polka št. 87 Franca Bratuša. Neki policijski agent ga je zvohal pri njegovem dekletu. Vlom. V trgovino Alojzij Gottlicha v Križevcih na Murskem polju so vlomili neznani tatje in odnesli raznega blaga za 1300 K. Vlomi se sedajjjo Spodnjem Štajerskem silno množe. KOROŠKE NOVICE. Prehuda ljubezen. V Celovcu je več fantov nadlegovalo neko natakarico 7. ljubezenskimi ponudbami Ker ni hotela j»slu~nt: njih bolečin, postali — > surov: napram njej. da jim je zbežala \ svoj" spalnico se tam skrila. j "Ljubeči** fantje >•» jo pa na^l: in \ davili, ker jim n: hotela udat:. Na i vpitje dekletovo so prihiteli ljudje, pohotneži so pa zbežal:. HRVATSKE NOVICE. Poskusen roparski umor. V Splitu je kavarnarja Nanija neki zločinec zabodel in mu hotel vzeti denar. K sreči so tisti trenutek prišli redarji mimo in slišali klicanje na pomoč. Lopova so aretirali vrh strehe trinad-stropne hiše, kamor je zbežal pred zasledovalci. Dogodki na Hrvatskem. Zagreb, 20. januarja. V nedeljo je bil v Delnicah shod yslilcev, na kterem se je imel določiti kandidat za bodoče saborske volitve. Ta okraj je preje zastopal v saboru dr. Franko Potočnjak, ki pa je v zadnjem času izstopil iz hrvat-skiS-srbske koalicije, kar je izzvalo med volilei veliko nezadovoljnost. Volilci so z ozirom na to ponudili kandidaturo uredniku Supilu. Na shod so prišli razen Potocnjaka še poslanci Supilo, Zagorac, dr. Mažu-ranič in Badaj. Za Supilovo kandidaturo so se izrekli volilci 12 občin, za Potočnjaka pa komaj dve občini. Su-pilova izvolitev je zagotovljena, dasi bo vlada napela vse sile. da ga strmoglavi. — Ban baron Rauch hoče poklicati za naslednika pokojnega bi-skupa Strossmayerja na škofovsko stolico v Djakovo stenjevškega župnika Ivaneova, ki je znan kot zagrizen madjaron. Koalicija se bo uprla 7. vso odločnostjo tej kandidaturi. RAZNOTERO STI. Protest Poljakov proti razlastenju. Protest poljske delegacije v pruskem deželnem zboru, ki ga je prečital najstarejši član pruske zbornice Szuman, se glasi tako-le: "Dvigamo se v tej zbornici in pred obličjem celega izobraženega sveta v slovesnem protestu proti nasilnemu činu tega zakona, proti nepravičnosti, ki sta jo vlada in zbornica sankcionirala v tej državi proti narodu, ki se ne more braniti m ki bo v tej postavi sami našel maščevanje proti tistim, ki so jo skovali in podpirali. Pogumno sprejmemo boj za našo domačo grudo, v kteri poči-vijo naši očetje in spomin na našo zgodovinsko preteklost. Polni samo zavesti smo, ker se za dobro stvar borimo, za pravičen in plemenit cilj ter zaupamo v previdnost božjo, ki je močnejša kot vse zemeljske sile. Našli bomo moč in pogun^ da bomo pre nesli ta udarec. To kar smo, hočemo ostati in bomo ostali: samosvoj narod." Predor se je udri Na novi progi iz Šangaja v Peking se je udri predor. UsmrČenih je 180 delavcev. To je prvi predor, ki so ga delali kitajski inženirji, ki so se izkazali kot docela nevešče. Smrt vsled klofute. Na Dunaju je na cesti v nekem prepiru gostilničar Schmal priložil gostilničarju Zehet-huberju tako klofuto, da je Zehethu-ber padel na tla. Pri padcu si je prebil lobanjo ter je kmalu na to umrl. Dunajska varnost. Pred gostilno Leopolda Hartnerja na Dunaju so našli neznanega človeka, ki je bil ves v ranah v vratu. Zaprli so izvoščka Fuchsa, ki je sumljiv, da je on umoril neznanca. Lakota na Ruskem. Ruski "Tovariše" poroča, da društvu, ki se je na Ruskem ustanovilo v pomoč strada-jočim vsled lakote, prihajajo zelo žalostne vesti. Društveni pooblaščenec v ufim5ki guberniji, grof P. Tolstoj, je brzojavil, da v belebejev&kem okraju strada 102,000 oseb, ki nimajo ničesar jesti. Tolstoj je prosil društvo, , naj se mu pošlje 70,000 rubljev, a društvo mu je moglo poslati samo 30 tisoč. Iz borisoglebskega okraja se javlja, da tam ljudem gre slabše nego lani, ker uradi strogo izterjavajo davek, od kterega so bili kmetje lani vsled lakote oproščeni Iz nekterih okrajev tulske in kalubske gubernije prihajajo naravnost grozna poročila; celo najbogatejši posestniki jedo samo razne surogate (želod, flžolovo ln-ščino i. dr.) V obče se lakota že zdaj kaže groznejša nego IsnL Zemstva tri sestre Krisehke. Sedaj se je dognalo, da jih je ubil lastni 261etni brat J. Krisehke, ki so ga nedavno prijeli na Dunajp. Zaradi umora svoje sedemletne j hčerke so praški porotniki obsodili 321etno kovačevo ženo Marijo Jaroš na vislice. Umor v gostilni. Ključavničarski »pomočnik Fr. Koren je na Dunaju zabodel z nože mgostilničarja Meixner-ja, ki ga je hotel odstraniti iz lokala. Meixner je kmalu izdihnil. Razjarjeni gos-tje so morilca skoraj linčali. LISTNICA UREDNIŠTVA. A"sem onim rojakom, ki nam pisarijo in nas prosijo pomoči, da jim neka kuca že pred par „ meseci poslane denarje še ni poslala v staro domovino, naznanimo, da naj se obrnejo na newvorskega District Attor-neya ter pošljejo affidarite in dokaze. Za drugikrat si pa naj zapomnijo, komu denarje vroča jo. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake, prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa moje tri brate v Ely. Nev. Vsem skupaj klicem: Z Bogom! New York, 6. svečana, 1908. Mile Piščevič. Predno odhajamo na parnik, pozdravljamo še enkrat naše rojake na Frontier. Wyo., ki so nas spremili na kolodvor, kakor tudi ostale Slovence širom Amerike. Živili! New York, 6. svečana, 1908. Jakob Slatinšek. Anton OkorefiT Fran Baster. Ivan Ročnik. Kje je JANEZ ŠENICA? Doma je iz vasi Selo, fara Toplice na Dolenjskem. Pred kakimi 5. meseci je delal kovaško obrt v So. Seattle, Wash. Kdor izmed rojakov zna za njega, ali pa on sam naj blagovoli naznaniti njegov naslov sestri in bratu, ker sva v skrbeh, ako se mu ni kaj dogodilo, ker nobeno pismo ga ne najde. Naslov za odgovor: Francis Pikelj, 4826 Blackberry St., Pittsburg, Pa. (6-7—2) Kje je FRAN VILČNIK? Doma je iz Krškega na Dolenjskem. Omenjeni je srednje postave, črnega obraza ter oženjen. Žena biva v starem kraju. Bil je pri meni na hrani, preskrbel sem mu delo ter posodil denar, nakar jo je po prejemu zaslužka baje popihal k bratu v Michigan. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Math. Lushin, Box 294, Eveleth, Minn. (5-7—2) - NAZNANILO DT PRIPOROČILO. Rojakom Slovencem v Claridge, Pa., naznanjamo, da je sa tamošnjl okraj naš zastopnik Mr. ^ JOHN BATICH, P. O. Box 487, Claridge, Pa, ter ga rojakom toplo priporočamo^ Frank Sakser Company. jfl %Čast mi je naznaniti slavnemu fj 2: občinstvu » Cliicagi, Ili. kakor i 9 tudi rojakom po Zjed. državah, Q fto da sem otvoril novo urejeni' $ saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago.. HI., blizu 19. ulice, kjer točim pristno u ležalo Atlas-pivo, izvrstni whiskey. ;,Vi bolja vina. in diSeče smodke So pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemn na razpolago dobro urejeno kegljišč« in iurdn« miza (pool table*. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodo a dobro postregel. Za. obilen ob»sk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L ————1 * * - — *—--- - -i-i-ii-L-ij-ii-irir-Lri.n.rLrLruT-nj~L flAAdkdkl Rojaki. Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerifo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo Tudi naznanjam, da tnjam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: kiOD«.se, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih ij obilni obisk. Ki flJF'1 T^Jp'if^J.Jm,-;* NA PRODAJ nova hiša s šestimi sobami na peti cesti v South* Range, Mich. Natančna pojasnila se dobe pri: John Barich-u, (5-8—2) Baltic, Mich. V AL VAZ OR v usnje vezan, skoraj nov, je na prodaj. Vee pove Upravništvo "Glasa Naroda". Pozor! Slovenci Pozor! I^SALONji zmodernim kogljiSčem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ii druge raznovrstne pijače ter unijsfet smodke. Potniki dobe pii meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave, Chicago, IIL e =s>e= umrli gostilničar Vido Jerebi5, navdu- prosijo pomoči, a ruska birokracija un C)«..... TT 1T.I.L - -___, . . ■ . • Slovenec. — V Hočah je umrl zelo spoštovan mož Anton Bemik, oče sedanjega župana. dosedaj ni storila svoje dolžnosti. Grozovito hudodelstvo. ' Pred štirimi leti so naSli v Botenwaldn ubite Nižje oodDisana uriooro-Cain polrjotua a .. in Hrvatom svo)........ SALOON 107=109 Greenwich Street, 0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano% proti nizki ceni. Postre-' žba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE I07-I* Greenwich St, New York. ' ' 1 ~-II-1-irir-n. n.-Ln.rL"LrL~- I _________ _ ' P'V I!!'11 ^ip^ip^vjllliuniflllli 'up1"11!**1""!!;!!1"11^1 illipi'.!||f!INi^ I Pozor rojaki! || p Naravno in fino Concord vino 4 f prodajam galon po 50 centov. §= Za obilo naročil se priporočam, % a ter vsakteremu zagotavljam dobro J postrežbo. ^ Frank Šali \ Box 363 4 i Nothingham, C£ | "ZDRAVJE" Katero je Izdal "prvi, najstarejši In najzanesljivejši zdravniški zavod. COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode- te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL IN8ITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem* jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko -uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. y Zatoraj rojalti, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. - NEW YORK. N. Y. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano-mazilo za pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money-Order poiiljati. Jakob Wahčič, P. O. Box 69 CUEVeUANO, Ort IO Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^«®- ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.\i, kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY CLEVELAND, O. AVSTRO*AMERJKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -as Najprrpravnejša in najcenejša parobrndna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, Y ARGENTINA. Jk V mesecih maju in janijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila še dva druga nova potniška I parnika. , J Cene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do: TRSTA..............................................£28.— LJUBLJANE.............................r:.........$28.60 REKE...............................................$28,— ZAGREBA......................................... $29-20 KARLOVCA....................................... $29.25 II. RAZRED do TRSTA ali REKE................................ $38.— Parobrod ."ALICE" odpluje 22. Februarja 1908. To je edini parnik, kteri pluje meseca februarja iz New Yorka naravnost v Trst in Reko. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YORK« » Rodbina Polaneških. lomfto, poljski spisal H. Sienkiflwicf, poslovenil PodravakL TRETJA KNJIGA.' (Nadaljevanje.) Za trenutek umolkne, potem pa dostavi : "Saj se je s »inrtjo mogoče in treba pomiriti; to nie ni nikdar jezilo — toda čemu je trpljenje — tega človeška pamet res ne more pojmiti." Ker mu nihče ce odgovori, »trese Swirski pepel s smodke iu reče: "Toda to je stranska reč. Po obedu pri črni kavi l>o mogoče najti ve^elej-šo tvarino." "O Zawilowskc-a:! Pripovedujte nam o Zawilovrskem!" zakliče gospa Bigielova. "Zawilowski mi je v.šeč. V vsem, kar dela in govori, je moči .spoznati njegovo odlično du>o. Sploh je nenavadno bitje---- neizrečno bujno. V teh kratkih dneh sva se seznanila v Pri t ulovu nekoliko bliže in se spoprijateljila. Kiti pojma nimate, kako se je prikupi! Osnowskemu. Z njim. z Osnowskim, sem govoril odkritosrčno, da se bojim, ali utegae biti Z&wilow-ski srečen s tema ženskama,'7 "Ali zakaj ne T" vpraža Marica. "To je te/ko določiti, ker nima človek nič faktov. Toda to se čnti. Zakaj t.... To so docela drugačni značaji. Vidite, milostiva gospa, vsi ti višji navdihi, ki so za ZawiIowske;ra duša življenja, so tema damama le posoda, nekaj takega, kar so Čipke na obleki, ki jo oblačijo ob poetih, .ločim sicer hodijo v županu — in to je že velika razlika. Bojim se, da £_-a ne bosta spremljali na poletu, neiro silili, da bi z gosjimi koraki capljal po-njiju — in da morda ne zamenjata f<>ea. kar je v njem, za drobiž, da poplačata vsakdanje društvene stroške. A vendar je nekaj v n jem f Ne mislim si, da bi mogla nastati katastrofa. ker jima nimam pravice kratiti dostojne poštenosti, ali lahko jima utegne nedo>tajati sreče. Pravim vam samo toliko: Vsi poznate dobro Zaui-lowgkega in veste, da je kaj preprost Človek, toda njegova ljubezen je za gagpodično Castellijevo pretežka in preveč izključna. Vanjo polaga vso dušo, toda ona----ona je zmožna dajati samo delce — da, ostalo pa bi rada ohranila za društvene dotike, za zložnost, za obleko, za posete, za koža ten je. za five oVIoeke. za lawn-tennis z gospodom Kopowskim, izkratka, za oni mlin, kjer se melje življenje na' otrobi....1' "To se ne more prilagoditi z gospodično Castellijevo in ako se ne prilagodi. tem bolje za Zawilowskega," reče Bisriel, "toda vobče je dobro zadeto." "Ne," odgovori gospa Bigielova, "to je pred vsem drugim nelepo; vi res. sovražite ženske." "Jaz da sv vraži m ženske!" zakliče Swirski, dvigni vsi olje roki. "Kaj, ali ne vidite, da ste iz gospodične Castellijevo napravili navadno goskof" "Milostiva gospa, samo poučeval sem jo v slikanju, nikdar pa se nisem ukvarjal .. njeno vzgojo." Gospa Marica zaslišavši vse to, se zagrozi Swirskemu: "To je res čudno, da ima tako dober človek tako zloben jezik." "V tem tiči nekoliko resnice," odgovori Swirski, "sam čutim to in če-sto sem se že vprašal: Ali sem res dober Človek T Vendar si mislim, da sem. Zakaj ljudje so, ki zaljubljeno brodijo po blatu, in to je grdo; drugi zopet brodijo iz sovraštva, in to je tudi grdo. Toda tak Bukacki je govoril o ljudeh slabo Z2radi dovtipnosti, a jaz, jaz sem pred vsem drugim blebe-tač, drugič pa me človek, zlasti ženska, zanima bolj nego vse drugo, in naposled me zelo jeze izprijenost, nestanovitnost in druge človeške priro-jenosti. A kaj izvira iz tega T Želel bi si, da bi imele vse ženske krila; ko pa vidim, da imajo nektere repove, od samega Čudenja jamem presunljivo kričati." "A zakaj ne kričite enako na molke t" vpraša gospa Bigielova. "Kaj mi je d® njih t Zlodej jih vzemi! Sieer pa so po mojem mnenju vredni več spoštovanja nego ženske.1 Gospa Bigielova in Marica sta se •adaj resno lotili nesrečnega slikarja on pa se je branil in nadaljeval: "Vzemite le takega Zawilowskega in taktno gospodično Castellijevo. Od det in* t tu ae je trudil, se boril z ovirami, mislil in mislil ter že dal nekaj •vetit a kaj ona? Pravi kanarSek v kletki!----Dajo mu vode, sladkorja, ptičje trav« in semena, on pa ima samo • kljunom gladiti svoje žolto perje ter gosto! eti Ali ni tako T Mi delamo neizmerno, milostiva goepa. Olika, veda, umetnost, kruh in vse, na stoji svet, je naposled naše delo. To j« vendar bajno delo. 0 tem ae lahko govori, toda te&o m n od. Ali Je to pristojno, ali prirojeno, da vas potiskajo od tega, ne vem, in sedaj mi ni do tega, vendar v celoti mi ostaja sa-rno del: ljubljenje — torej znajte saj ljubiti." Njegovo zagorelo lice je ob tem dobilo izraz velike nežnosti in obenem nekakšne melanholije. "Jaz na primer delujem za.našo umetnost. Petindvajset let že mažem s tem čopičem po papirju ali platnu, in sam Bog ve, koliko sem se namu-čil. preden sem spravil nekaj iz sebe. Sedaj pa vendar čutim, da sem osamel na svetu kakor kol v plotu. Ali kaj hočem? Da bi mi Bog dal za ves trud pošteno žensko, ki bi me vsaj nekoliko ljubila ter bi mi bila hvaležna za mojo ljul»ezen.'' "Torej zakaj se ne oženite?" "Zakaj?" odgovori Swirski neka-mo jezno. "Ker se bojim, zakaj le ena izmed deseterih žensk res ljubi, dasi nimate drugega posla." Nadaljnji razgovor jim ustavi prihod gospoda Plawickega z gospo Maszkovo, ki je bila v gubnsti temno-modri. belopikasti obleki videti od daleč kakor metulj. Gospod Plawicki je bil videti kakor drugi metulj. Pribli-žavši se hodniku, je zaklical: "Ugrabil sem gospo Maszkovo in prišel z njo semkaj. Dober večer, častita družba! Dober večer. Marica! Peljal sem se k vam v kočiji, pa sem ugledal, kako stoji milostiva gospa na balkonu — vzel sem jo torej s seboj, in prišla sva peš. Kočijo sem odposlal, ker r-i mislim, da me daste odpeljati." Navzoči so jeli pozdravljati gospo Maszkovo; ona pa je, vsa rdeča od izprehoda, snemala klobuk s plavih las in vesela pravila, da jo je gospod Plawicki res šiloma odvedel, zakaj pričakovala je moža in ni bila narae-: jena zapustiti hiše. Gospod Plawicki jo je tolažil, češ, da soprog, ko je ne d<e zato ne 1k> hudoval, ker tu vendar ni prostor, kjer bi ljudje blebetali brez vzroka I— tukaj je jel zapenjati svoj beli telovnik z izrazom človeka, ki se ne bi čudil, ko bi o njem nastalo takšno blebetanje) nego kraj na kmetih. ki ima svoje pravioe ter dovoljuje, da se človek ne ozira na etiketo. Po teh besedah sleparsko pogleda £rospo Maszkovo, si pomane roke in doda: "He. he! Torej bivanje na kmetih ima svoje pravice. ... Dobro sem povedal: Ima svoje pravice, zato nič ne preseza bivanja na kmetih." Gospa Maszkova se je smejala ter čutila, da ji to pristuje in da jo utegne kdo občudovati. Toda Bigiel, ki je sam resno premišljal in zahteval od vsakogar logike, se obrne k Plawicke-mu in reče: "Ako nič ne preseza biva.ija na kmetih, zakaj poleti nečete iz mesta?' "Kaj pravite?" vpraša gospod Plawicki: "Zakaj nečem iz mesta? Hotel sem iti v Karlovi vare, toda..." Za trenutek umolkne. Pozabivši, kako je ravnokar dal razumeti, da bi mlado žensko še mogel spraviti ljudem v zobe, pogleda mračno-udano pred-se in reče: "Kdo bi se že menil za to peščico let življenja, do kterih ni dosti niti meni, niti komu drugemu?" "Tu ga imate!" zakliče Marica veselo. "Ako ne pojde oče v Karlove vare, pa bo pil Muehlbrunn pri nas v Bučinku." "V kakšnem Bučinku?" vpraša Plawicki. "Kajpada, treba je naznaniti veliko novico." In jela mu je pripovedovati, da je Polaneški poiskal Bučinek, ga najel in da ga bržkone tudi kupi ter da se čez štiri dni preselita z možem v ta Bučinek za vse leto. A gospa Maszkova, začudena poslušajoča to novico, je uprla oči v Po-laneškega, zrla vanj nekaj časa in ga vprašala: "Torej nas res zapustite?" "Da!" ji odgovori Polaneški neka-mo zlobno. "Aa!" In še trrnutek ga je gledala s pogledom takega Človeka, ki ničesar ne u-meje in povprašuje: Kaj pomeni vse to? Ker pa ni dobila odgovora, se je obrnila k Marici in se pričela malomarno razgovarjati z njo. Tako se je vedla po predpisu etikete, da je edino Polaneški mogel spoznati, kako je novica o Bučinku predrla to odejo, ki je tvorila nekakšno skorjo na njenih možganih in ji docela zatopila občutnost. Ugenila pa je, da se to tiče le nje in da ta nagla preselitev more biti v zvezi z njo. Ta resnica se je vsak hip kazala jasneje — m njeno hladno lice je dobilo 6e hladnejši izraz. Zdelo se ji je, da j« Polaneški storil nekaj docela nasprotnega temu, kar je smela po pravici pričakovati od njega, in da se je pregrešil težko ne le zoper njo, nego proti vsem obzirom, ki jih je človek v iz-vestnih krogih dolžan ženski In bilo je tako značilno za vbo njeno duio, da jo je to zabolelo bolj nego njegov odhod. V izvestnih razmerah zahtevajo ienske tem ve« obzira, čim manj pravice imajo do njega, a tem ve« spoštovanja, čim manj ao ga vredne, za- Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajeiwa se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. RiaiTEEiJEVIM i———i— I—*—~ mj__ SidroPrig?>,pell:rjgin :Jr. Goldstein, i:J4 KivingtonSt. v New Ytrfcu izjavlja": Di. l{ich-terjev Sidro Pnin Exptller sem iz-jaašel, kot najboljše sredstvo v vseh Hšluč.:jih, v katerih je treoa po-močka zlasti p\ za induenco, pre-hlajenje itd. Na*a znamka Sidro je na . I vseki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 \§r centov. F. Ad. RICHTER & Co. 215 Pearl St., New York. kaj tega jim je treba, da varajo same sebe; prav tako jim zaslepljenost, nežnost ali komedijantstvo moških priznava vse, česar zahtevajo — vsaj deloma. V tem zmislu je bila selitev čez nekoliko dni na prav nasprotno stran mesta nekakšno brezobzirno naznanilo, da so razmere raztrgane. Nezvestoba ima takšna naznanila a posteriori ter se zmerom zateka k njim, zakaj na svetu ni zgleda, da bi bila razmera, osnovana na izneveritvi, stalna. Toda to pot je robatost prese-zala vse meje, in ta setev je prezgodaj obrodila primerno žetev. Misel gospe Maszkove, že od rojstva le malo čila, ni potrebovala prevelikega napora za zaključek, da se to, kar jo je doletelo, imenuje naravnost preziranje. Polaneški si je mislil obenem: "Kako neizmerno me prezira!" (Dalje prih.) &Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemlkega Ldoyda in Hamburg-amerišk® proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA LORRAINE odpluje 13. februarja ob 10. ari 4op. LA TOURAINE odpluje 27. februarja ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 5. marca ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje dne 12. marca ob 10. uri dop. * LA TOURAINE odpluje dne 26. marca ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemski Lloyd): KRONPRINZES S IN CECILIE odpluje dne 18. februarja. KAISER WILHELM n. odpluje dne 3. marca. KR ONPRINZE S SIN CECTLTE odpluje dne 17. marca. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 24. marea. KAISER WILHELM IL odpluje dne 31. marca. Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: PRANE SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril la vas podučil o potovanja. V TRST AXJ REKO (Anstro-American Line): ALICE odpluje 22. februarja. V ROTTERDAM (Holland-American Line): STATENDAM odpluje 12. februarja ob 10. uri dop. • RYNDAM odpluje 26. februarja ob 12. opoldee POTSDAM odpluje dne 4. marce ob 8. tiri sjntnj. NOORDAM odpluje 18. marca ob 5. vri ajntraj 6TATENDAM odpluje 25. marca ob 10. ari dopol RYNDAM % odpluje L aprila ob 5. vi sjutraj V ANTWERP EN (Red Star Line): FINLAND odpluje dne 12. februarja. VADERLAND odpluje dne 19. februarja. KROONLAND odpluje dne 29. februarja. ZEELAND odDluje dne 7. marca. FINLAND adplaje dne 14. marca. VADERLAND odpluje dne 21. marca KROONLAND odpluje dne 28. marca. ZEELAND odpluje dne 4. aprila. V SOUTHAMPTON (American Line): PHILADELPHIA odpluje dne 8. februarja. ST. PAUL odpluje dne 15. februarja NEW YORK odpluje dne 22. februarja. ST. LOUIS odpluje dne 29. februarja. Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih pamikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greeawich St., New York, in postrežen bode vsakdo vestno in hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan pred odhodom parni ka v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbanec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako ps dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni apgležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev t New Yorku. Vožnje listke za navedene pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Dalje ao ie krasni poštni pazniki na razpolago, kteri odplujejo kakor-aledi: V HAVRE (francoska proga): ' LA BRETAGNE odpluje 20. februarja ob 10. trn dojk LA BRETAGNE odpluje dne 19. marca ob 10. nzi dop. V BREMEN (severonemčki Lloyd): RHEIN odpluje dne 27. februarja. BARBAR06SA odpluje dne 12. marca. MAIN odpluje dne 19. marea. V HAMBURG (hambnrško-ameriika proga): PRESIDENT GRANT odpluje dne 8. februarja. KAISERIN AUGTJSTE VICTORIA odpluje dlne 12. februarja. BLUECHER odpluje dne 29. febroeija. AMERIKA odpluje dne 5. mana. PRESIDENT LINCOLN odpluje dne 14. maiea. KAISERIN AUGUSTS VICTORIA odpluje dne 19. mana ' PENNSYLVANIA. odpluge dne 28. MARA VISA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Doto« črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker m a nje ko-ličine ne morem razpošiljati. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont S L, San Francisco, CaL ss^c sS^c JS^B * NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKAI.VINA Dobro farno in belo vino od 35 do 45 centov g&lana. Staro belo ali Srno vino 60 eeoiov galona. Reealing 56 centov galcma. Kdor kupa manj kakor 28 galon vina, mora eam posodo plažati Drožnik po #QL50 galona. Slivovica po $3.00 galoata. Pri večjem naročilu dam Spoštovanjem STEPHEN JAK&E, Crockett* Contra Poeta Oa, Slovencem in Hrvatom priporočam svoj " SALOON v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra, vinu in whlekoy ter imam v zalogi zelo fine amodke. Rojakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni. ' Pobiram naročnino aa "Glas Naroda". V zvezi sem * gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem Ivan Govze, Ely, Miran. JOHN KRACKERf EUCLID,[O. Priporoča rojakom svoja izvrstn* VINA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajan po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VTNC JE 60 GALON. BRINJEVEC, za kterega seam im portiral brinje iz Kranjske, velja U steklenic sedaj $13-00. TROPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 g* Iona. — Najmanje posode za žganj* so 4V-> galone. Naročilom jo priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKP.R, Euclid, Ohio. EF* Velika zaloga vina In žganja. Hgl Marija Orlll * Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo se priporoča Marija Grill, 5308 St Clair Are., N. EL, Cleveland, Ohio. mmmmmmmmmmm Rojakom ,J":'f r.a2nan|«m, dn j. za tninošnj? okiaj moj edini pooblaščeni zastopnlK za vse posle JAKOB ZABUROVEO, 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £3. ure, tei oh sobotah do 8. ure zvečer. Frank Sakser. p^ftl* ■ ■■ 1% » >1 nlbin ■ i MARKO KOFALT,* 249|So. Front St., steeltois, pa. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih ssvari, kiere točno in po ceni izvršujem. Dalje prods cm parobroene listke 7a v stan kraj ta vse b' Ijše parnike in parobrodne profe ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. • 0 Air. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle tn ga ro-lakom toplo priporočamo frank sakser co< .LtkU&fv Tatu- j-.-e'ii f NCH C ' F I iT t F«t- r»K SAK r V? T .?! \ f,K /v i ^ v- v »» JUJtSf.-M J\l -V t I«, . , •V-jJ . % ' .. . .. |HSi * W'HEStUlOfOBS. I M-r___ 'S '■m-l&zfr.OB' ^. .v: . r__ • _ ' - - PODRUŽNICA EDINA, NAJVEČJA FR. SAKSER CO. | | SLOVENSKA -:- -:- GOSTILNA 6104 SI. Glair Ave. N. E. Cleveland, 0. pošilja najhitreje = DENAR V STARO DOMOVINO = C. kr. postna hranilnica izplačuje vse vsote. KUPUJE (K PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jib nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice iK>4in4£#, o-bresti. Vsak nložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teku od dneva uloge. Izplačuje u-lo^e na hranilne knjižice in daje posojila nanje.l ^PRODAJA PAROBRODNE LISTKE^, za*razne parobrodne druži e po izvirnih cenah. Kdor od rojakov kupi v Clevelandu listek za parnik, se ga počaka v New Yorku na kolodvoru ter oipelje na parnik ali v kak cenen hotel; prev same se tuli vsa skrb za prtljago. Na ta način se prihrani ootnikom mnogo truda in denarja Sprejema naroČila na GLAS NARODA in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela. Kdor hoče biti dobro in poiteno postrežen, naj se obrne na podružnico, gt & 0 KAKOR TUDI TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL) V CLEVELAND-U JE : (T Geo. Travnikar-ja 6102 St. Clair Ave., N. t CEINE INIZKE. ' F>RISTINO VIINO od SOc. do $1.25 gal Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.