List 30. i- Tečaj ospo » I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 glcl. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld pošti leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopi naj se pošiljajo edništvu ..Novic v Ljubljani 22. julija 1892 .....................................................................11.......................................... Ii 1 i vala okraje, ko v njej ne bode čeških zastopnikov, da bi Z ^ ..............................................Ill........IIIIII IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIII ------------- Razdelitev okrajev. Nedavno so se na Dunaji vršila pogajanja mej grofom Taaffejem in levičarskimi vodji. Pogajanja Politiški oddelek. - branila pi češkega oda, si pač lahko mislimo Načrti za razdelitev okrajev, katere bode izdelala ta komisija, bodo gotovo za češki narod jako neugodni. Vvrstili bodo v nemške oki mnose kraje, ki so po večini pi bivalstva češki, da jih tako pripravijo za ponemčevanje so se pi Nemcem bode pred vsem na tem ležeče da po moči trgala 5 ne da bi se bila končala, in se bodo nadaljevala, razširijo svoje ozemlj m večje bode njih .zaključeno ko grof Taaffe pride iz Nalžova. Popolnoma bi vseh ozemlje, temveč poslancev bodo tudi spravili pozneje ko spehov za levico pa ta pogajanja dosedaj niso bila. Mej se premeni volilni red, v deželni zboi pogajanji je Fl Pr razpravljala razmere na objavih Češkem članek, v katerem je Rekli smo, da se danes ne da sklepati, kakeg m zahtevala se skliče komisija za razdelitev olTrajev na Češkem da Jeden pomena je sklkanje omenjene komisij nami nimajo se nobene velj Vlada eni bode sklepi njene slovenskih dnevnikov je brž ekel misel, da je levi- sklepe predložila deželnemu zboru. Kakor so sedaj raz- čarsko glasilo s tem hotelo grofu Taaffeju dati nekak mei v deželnemu zboru, je pričakovati da deželni zbor migljej, kaj naj stori, da bode mogla levica z dobrim se izreče proti razdelitvi okrajev, ali pa od sebe ne da cem in bi ez nevarnosti za svoje mandate glasovati za nobenega mnenja valuto. Pri pogajanjih namreč ni šlo za to, da se zado- pokazati se moi volijo, kake opravičene nemške želje, temveč v prvi vrsti zato, da se levici pomaga iz zadrege, v katero je vsled kričanja zaradi imenovanja gospoda Abrama zaga-zila. Zaradi tega smemo misliti, da so levičarji radi Še le potem pride odločilni trenotek kako vlada tolmači zakon. Ko so Mladočehi bili začeli tožbo proti grofu Schön-bornu zaradi osnove novega okrajnega sodišča v Teplicah se je pravosodni minister izognil vsaki izjavi v tej zadevi ? minister se odjenjali od svojih zahtev, ko se je jim se skliče komisija za razdelitev okrajev. obljubilo, da Tedaj je leti se deželni zbor na to skliceval, da je pred mnogo ekel za osnovo tega sodišča Iz ognil se je pa vprašanju, kaj bi vlada storila, ko bi Omenjena komisija se res sešla dne 20. t. m. deželni zbor se izrekel proti azdelitvi oki se Danes presoditi, zavzemala. še treba pomen tega koraka ne da prav sploh ne cddal od sebe nobenega mnenja ijev ali pa bi Po zakonih z počakati. kako stališče bode' vlada^ dne 11. julija 1868 in 20 apr se silno jeze, da se je komisija okraji ali okrožja razdeljevati sklicala. Iz nje sta izstopila češka zaupnika in dr. Rieger zbora. Oba ta dva zakona sta pa malo nejasna 1873 se morajo sodni po zaslišanji deželnega i po- ni imenoval drugih. tem so mislili Čehi, da so pre- vedano ce je vlada tudi zavezana držati se mnenja de- Imamo namreč podobne zakone, ko vlada ali ni zave- preprečili delovanje te komisije. Ko so nekateri listi želnega zboi tedaj naglašali, da ima vlada pravico sklicati komisijo mora vprašati za mnenje kako korporacijo tudi brez čeških zaupnikov, so vsi češki listi brez izjeme ravnati se po njenem mnenju. Ravno tako tudi levi pisali, da bi to bilo proti dunajskim punktacijam. Ni- čarji ta zakon tolmačijo da zadošča, da se deželni zbor kakor se pa h komisijskim posvetovanjem ne smeta poklicati nemška zaupnika, ko čeških v njej ni, da ne bode delovanje komisije jednostransko. Na vse te ugovore se pride z za mnenje povpraša naj že potem odda tako ali tako mnenje, ali pa nobenega ne, na to ne pride. nova v deželnem zboru češkem razdelitev okr Ko na vrsto, morala se bode vlada izreči o tej stvari, ali pa vlada ni ozirala, temveč je h komisiji povabila tudi nemška zastopnika. Kako bode sedaj komisija razdelje- pa vsaj pozneje pokazati, kacega mnenja da se di I Deželni okrajev, zbor bode najbrž izrekel se proti razdelitvi led mnogih še in vlada bode morala razdelitev začeti proti odao doziaj tajnih pogajanj dala ladi in tako iz podarskih potreb kov politične pridobitve. Če si njegovi volji, ali pa popolnoma se spreti z Nemci. zega Dru- izhoda potem ne bode, če morda v deželnem zboru je te pridobitne v resnici tudi izposlovala, ne vem ali obžalo za razdelitev večine ne dobi, kar v a n j a izjavlja^ ino je to s avstrijskega stališča da ni popolnoma izklju- koristne bode glasoval za preilo Konečno govornik ker se mu idijo ceno, ker je mej veleposestniki že precejšnja stranka, ki je za razdelitev okrajev po narodnostih. zavrača predgovornika gl^de da bode glasoval zoper kemu narodnemu gospodarstvu Posl. dr. Grro očitanj levici, konfčno pa izjavi predlo Posl dr. S t e i n \v e n d Pričakovati je, da se tedaj zgodi važen prevrat. prvem slučaji se bode vlada bolj približala levici, kar nemški bodo gl a nacij gotovo ne bode imelo dobrih posledic za nas Slovane. V seji d lec izjavlja v imenu svojih somišljenikov iz političnih ozirov zoper predlos^o. da 1 3 Po s J julija se je razprava nadalj bi iz ministerstva izginila grof Schönborn in i. V drugem Pražak in na njiju mesto prišla dva levičarja, slučaju bode pa vlada morala se bolj opreti na desnico. Dokler ov ne izvede du- Posl. dr. P p ado v P da bo regulovana vahita kmetijstvu v škodo zavrača Ja m d i protiio lede na- ker levica jej bode morala odpovedati svojo pomoč strani dolgo na levico od strani ^raznih poslancev, posebno pa od posl. Jaworskega in Suklieja odgovarjajoč pojasnuje na Lizmerje zboriiice p sedanj ladi poudarj da je Taaffe se ne izjavi, da proti volj Čeh večina v zbornici od s a do slučaja, kar je žalostno in kadar bi najskih punktacij, ga lahko Nemci podpirajo, pa to izjavil, tedaj pa levica mora zopet iti v opozicijo poj da z da so levico administrativ naredbe odv d odseku za pred K od tega s o d P S d 1 če neče zgubiti vsega zaupanja svojih volilcev. Ko pa podpirat lad tako hoče zdaj tudi levica pred Poslanec dr L v deželnem zboru češkem se dobila večina za razdelitev od rekoč carj kaj okrajev, bi pri sedanjih razmerah bilo to usodepolno za Vsa čast sicer Plene rju zposlovali pri vladi da nič ne erjame, da bi bil levi- pozna predobro orofa Taaffe j P Plenerju, a navihan j pa ^rof Taaffe X. - - — ---- ..v^.jv,», jv. JJtl 1 «Cl Cehe. Razdor, ki bi se napravil mej zastopniki češkega se dosti bolj kakor on. Nasproti posl. Sukljeju govornik prav veleposestva in zastopniki češkega naroda, zopet nemško gospodstvo v deželi. omogočil v ce je posl so Slov Sukljt zanje za predloge, to še ni nikako dofa z, da neti to j dokaz Sklicanje komisije za razdelitev okrajev na Češkem je vsekako važen dogodek. Grof Taaffe si je gotovo v slanosti Konečno izjavlja govornik, da bode proti predlogam. Posl. dr. Foreg z , d mir jih ve po SVOJ lada hoče. o glasoval avadni ne- toži o poslovenjenji Južae Štajerske in o zatiranj svesti, kako važen in nevaren korak je s tem storil, nemštva tam in drugod Sicer pa orni k Vedoč kaka nevarnost tiči v razdelitvi okrajev 9 bode V al za predloge. Na to govoril je j a ko dolg Ija, da bode o in stvarno vlada najbrž na to delala, da to vprašanje tako hitro ne dozori za obravnave v deželnem zboru. Komisija bode imela divo. še posl Suess proti predlogam V seil dne 1 4 minister dr. Steinb se mnogo dela, predno pripravi vse potrebno gra-Vlada jej bode dala pa morda navodilo, da naj se kaze « mezne ja Najp poprime za besedo finančni se zahvali za mnoife do zaupanja, potem pa v daljšem gov razmotrav m ne prehiti. Tako se utegne sniti deželni zbor in vlada mu ne bode imela še kaj predložiti. Stvar bode torej razla pomisleke proti valuti in konečno priporoča zbori posa govore predgovornikov^ ugovarja posamezne da preide v podrobno azpravo. Poljedelski minister grof F a 1 k e n h a y odložena še za jedno leto tem času se pa morda priporoča predloge iz kmetijskih ozirov in odločno ugovarja politični položaj kaj premeni, duhovi se nekoliko pomi trditvi: kdor je za predloge, je zločinec. Pos dr K a i z I kot glavni govornik „proti" prav da je sicer regulacija valute rijo in grof Taaffe si pomaga iz zadreg, kakor že večkrat, potrebna, da so pa predloge, kakor jih je odobril odsek, ne- Vsaj pravi star pregovor: ▼ Cas pridobljen, vse pri dostatne in da vtIiu tega sedanji vladi dobljeno. očita vladi in lev stopili v opozicijo ni zaupati. Grovornik , da sta prouzroČili, da so češki poslanci Našteva fakta. Posebno očita levici, da se Politični pregled. domišlja, da je stranka vseh strank in da se stri j ska Državni zbor d n ( lute d je 1 2 V seji poslansk b stranka. Intoleranciji se morate odpovedati, potem nastalo bo J adaljevala se je razprava o uravnavi va- pa zopet zdravo življenje v Avstriji. Posl dr. Meng kot Posl. dr. Kram pravi da je sicer prijatelj regula glav tisti govornik n z a" prav nesrečno očita Cehom, da so oni ki hočejo Nemce uničiti Posl alute, da pa iz politiških ozirov ne more glasovati za popravku Luegerja Šuklje v stvarnem po rača rekoč, da ne pozna azmer na ladno predlogo. Kakor vlada prezira Mladočehe, tako hočejo Kranjskem. Kranjska kmetijska družba in mestni zbor ljub tudi ti vlado prezirati in je ne podpirati. Potem očita levici, Ijanski, izrekla sta se zoper nasprotstvo proti uravnavi valute kako je namah premenila svoje mnenje glede regulacije valute Posl. dr. L ueg er Sukljeju odgovarja. Posl. dr in ji prorokuje bodočnost, kakoršna je doletela Staročehe Gr r eg dr J ac q od najprej predgovorniku glede Posl pro zavrača Forregerjeve nesramne trditve, rekoč: Nemcem, ki niti na Spodnjem Štajarskem doma niso, godi se jim bolj nego okovanja levičine bodoče usode, potem pa zagovarja valutne domačinom Slovencem. Tam se germanizuje, ne pa poslovenuj predlo Posl dr F da so ustvarjene po madjarskem kopitu Dalj alutne predlo govornik prav da je lada s temi predlogi preveč naenkrat prišla na dan in da v glasovom Po konečni besedi poročevalčevi bilo je glasovanje o prestopu v podrobno razpravo. Predlog je bil vsprejet s 190 proti 91 Izmej jugoslovanskih poslancev glasovali so proti to ni prebivalstva dovolj pripravila. Konečno izreče se govornik podrobni razpravi: Gregorec, Pfeifer in Spinčič, odsotni so odločno proti predlogam. Posl. Šuklje je mnenja, da z regu- bili Coronini Alfred, Grregorčič, Laginja, Biankini, Perič, Šupuk, lacij valute ni več odlašati. tem\ da sicer nastala ne- Bulat in Dap varnost za narodno gospodarstvo. Na to govornik preide na politično stran, ter očita V seji dne 15 I pričela se podrobna raz- napraviti tr da je iz valutnih predlog hotela prava in sicer zakona prvega, o prvem članu, s katerim se 0 na debelo, ker se je samo vsled imenovanja določa namesto sedanj velj ta kronsk ij nekega Slovenca ministerskim svetaikom upirala valuti, potem pa Proti temu zakonu govorila sta posl. Dipauli in Licht S n. km et j j stv Prv je tKlil; .d bo zlata aluta škodila posebno 1867. leta sem zakon tolmači pod raznimi vladami. Je drn pa je agotavljal, da bo zlata valuta v korist proti kakemu uradniku poslancu se začela disciplinarna pre- bogatinom in na škodo siromakom. Odgo in poljedelski ministt-r stanu nost z v pel j in dokazoval avo zlate ^ rarjala sta finančni iskava. V interesu stvari same bi bilo, da se vse to pojasni, ne preti nobenemu Odsek sedaj tako dolgo ne bode imel seje, da mu .vlada izroči alute. Proti govoril je še zahtevane spise. Vlada pač posebno ne bode hitda. Državni da Morsev,, za člen pa posl. Schwalb,. Stalitz in Tausche zbor je pa v tem odšel na počitnice in vsa stvar bode po- V seji dne 1 6. j se je razpi adalj in prvega alutnesja zakona I vspre;el mesto sedanje avstrijske veljave se lan 1 KI se 1'} pel, enota je krona, drugi, ki določuje merottžj Krona se razd«ljuje v 100 vinarjev. Na zlata veljava, katere Člen čivala do jeseni. Hrvaška. — zastran zagrebških volitev Obe opozicijski stranki sta se zjedinili boj bodo v prvem razredu. V tem ega denarja vsprpjme se bi edu je volilcev, kateri pa bodo odločili večino ugovoi člen tretj pa ki pravi da bo v novih dena tisočink čistega zlata in 100 tisočink baki in d se iz 900 enega v prihodnjem mestnem zboru kilograma takega zlata kuj 2952 kr prejel kratki debati, istotaki (len četrti. Pri členu petem Ogersko Eumuni bili po zaradi te stvari Madj^ deputa se ne morejo potolažiti, da so na Dunaj. V zbor sta se ze ile dve interpelacije. Eumunske vodje napi s na novem den se je dolga debata. Po prvotnem pa hočejo celo sodnijsko preganjati Vatikan in Nemčija vladnem predlogu bi se bil imel napis v lati kralj Franc Jožef I. po božji milosti cesar m se e pa naslov tako-le določil I Jožef li glasiti: V odseku poslu, po milosti nika t Ko se je Schlözei je bil do zadnjega Časa nemški poslanik v Vatikanu, odpovedal temu gov se je, da Nemči ne pcšlje nobenega nasled božji cesar trijsk k Č«ški, gališki 1 i r s k itd Ta gov se pa ni uresničila, kajti m postdjski kralj ogerski.".Nemški posl. B a r e u th za Vatikan je že imenovan in ta je Oton il. Bülo^v poslanik Bil je že v predlaga Posl. d naj se prvotni od vlade predloženi napis obdi se odlc temu protivi in zagovarja od odseka določeni n api itak ne usti Posl B ogerski*' dostav minister dr. S predla i še ,.h t e i n b eza še popolnoma želji Cehov, i, da naj se besedam „apostoljski kralj atski. dalmatinski in slavoLski." FinanM Stuttgartu in v Švici za poslanika v vseh krogih. Bülow bil je tudi pra cesarja Viljema, katerega je i k Ijublj se je priljubil ene C pokojnega premij al po vseh njegov poto anjih in mu povsod stal s svoji sveti na str Bülow je ajboljših nemških diplomatov in ob ednem tudi jako pravi, da je zadovoljen z napisom, imenov eden r nadarjen in učen. Zadnji čas bil je Bülow tajni svetnik. 1. da kakor ga je doL čil odsek, ker se vjema z om kakor Bülowo za poslanika v Vatikanu jasno p • v ga je cesar določil z lastnoročnim pismom z dne 14. novembra ^^ g^ obratno IS 1868. Z Borčičevem predlogom se pa zato ne strinja, ker se ta ne vjema z azmere mej Nemčijo in Vatikanom niso še preslabe, temv ne želi zameriti sv. Stolu omenjenim lastnoročnim pismom. Istrski šk po R se huduje nad izrazom „ilirski > v C es, da in slovens Bareutherj Boičičev, nemški debate. Pr zdaj ostane ni in nasvetuje, da se naj ta beseda izpusti. Hrvatski ki poslanci ev predlo so v J govoiom ugovaijali. Na to O" ker so zai j odklonil z vdiko večino, istotako v glasovali le Hrvatje, Slovenci, G( se je tudi in ervativci. Člen 6 7. m so se bi členu 10 k določuje, da naj srebrni den za Nemčija. — Kakor znano namerava nemška vlada napraviti v Berolinu svetovno razstavo. • Berolinski mestni zastop je v ta namen dovolil že zdatno podporo. Iz poročil došlih nemški vladi od trgovskih zbornic se pa zdaj vendar razvidi, da složnega naudušenja za razstavo ni. Le osemnajst zbornic se pa proti razstavi. Triinštirideset trgovskih, zbornic je pa" za nemsko-narodno razstavo, ne pa za svetovno. Tudi od druzih e izreklo breypogojno za razstavo v Berolinu, sedemnajst v se v prometu, vnela se je debata, kat«re so se vdeh-žili finančni po d F d ]\I f- dr I in strani prihajajo glasovi proti da bode razstava v Chicagu, ki se bode vršila razstavi. Naglaša se posebno, minister dr. Steinb Naposled je obveljal člen meč nespremenj iz u^ometa se toi ni določilo, kd ebr elj . 1893 tcika, prekositi in da je torej bdje odnehati, pa onim, ki so proti raz- čevi ]e p Spinčičeva zadeva. adevi že imel dve seji Imunitetni odsek je o Spi v • \ ekovi člani čut • » Sp zsrodila kr o kat( leti pop Dr v • v crjaucic v stnem govoru doka protuje duhu zakona, če se sme proti posl da se da se al, da Lidniku da je ne bode nego k?j slabšega na|raviti. Najbiž stavi ne preseda toliko razstava v Chicagu, kakor ona, kakor sklenjeno, vršiti 1. 1900 v Parizu. Nemci boje se, da se ne bi njihova razstava tako obnesla kakor Irancoska in se ima. z a f e t i d vladnem plinarni Ima čel")j preiskav zakonov ko bi se š imeli ka ne sme. Po vrste poslancev, bi bili bolj svobodni nego drugi. Volilci, katere bi zastopal to jim jemlje pogum. Bolgarija. — bili zatoženi umor obtožence eden na Sodnij obravnava proti onim, ki so Belče r na smrt, trije na končana let težke m obsoj dva je pet pet let, leta eden na 6 mesecev in eden na 15 mesecev Vsi d ruši obtoženci bili opr v v adnik. bili bi na slabšem kar gotov ni parlamenta! Francija Dne 1 t se je po vsem Večina odsekova vendar ni tega mnenja, da se je tukaj zakon Francoskem lavnost. to obletnica, kar j od zares rušil, temveč prevladuje mnen da je zakon pomanj kiji stoj in na ga je torej treba popolniti. Da odsekova tali da se proti poslancu uradniku sp večina ne preiskava razrušil pariško bastilo. Pariz je Mej francoskimi trobojnicami opaziti bilo ie tudi ruske šali so se khci: „Živila Eusija!^' Vendar pa letošnja i bil ta dan ves v zastavah. in sli- no st začeti ne sme, se da pač po iz tega, da je odsek za- hteval spise disciplina proti Spinčiču discipli preiskave. Vlada pač ne taj da je ni bila tako bali so se c kakor dr leta, kajti posebno v P histiških izgredov, kajti po mestu larno postopala. Kako je tekla preiskava, kak je bil njen izid, to bi bilo za odsek popolnoma irele- da je poli prla par nevarnih anarhistov, ki so hoteli vantno, prašati discipli ko di: bi res rni zbor preiskav tal na stali da mora poprej Eavachola maščevati Anglija. — — Volilski' boj, ki se je bil nad dva tedna adniku na Angleškem, Irskem in Škotskem je dokončan. Zmagala je predno začne proti pos Odsek bi moral " le zahtevati, da se liberalna stranka Gladstonova, ali bolje rečeno zmagala je vse discipli postop proglasi za ničevo in lada i s svojo zahtevo za discipl preiskavo pred zbor v Se tedaj prav bi odsek ogel zahtevati pojasni kaj se je Spi narodna ideja Škotov in Ircev nad konservativnim centralizmom Angleške. Dasi Gladstonova večina ni ravno močna, je vender absolutna in ž njo zamogla za prav zaki Važnejše nego podrobnosti v Spinčičevi preiskavi, bi pa bilo v tem slučaju vedeti kako se le od bode liberalna stranka z vsemi svojimi predlogi prodreti. Gladstonova zmaga pomenljiva je tudi za svetovno politiko. Prejšnja vlada simpatizovala je s Iii trocarsko zvezo, o Gladstonu se pa govori, da se bo nagnil k Francozom in Ruscm Sedanje Salisburvjevo ministerstvo ne bode vkljiib porazil pri volitvah takoj dalo ostavke, temveč bo čakalo, da v zbornici uvidi še-le cel položaj in ko doživi tudi tu kak poraz. Avstrija........... 13,728.431 Belgija Danska 10,000.000 2,186.000 vica Pivo. Pivo je uže zdavnej znana pijača. Velika Britanija..................46,852.991 ..............1,186.423 ........................1,024.600 • • • • « • • • • • • ........................2,928 573 Stari Egipčani so pred 2000 leti imeli svoje pivarnice; nekdanji Grki in Rimljani so tudi poznali pivo, a vendar po kupici so raje segali V Švedska ............ Norveška........... Ruska............ Laška ............ Španjska........... 1,025.000 Rumunska........... # Srbska ............ 137.715 dobrega vina. Janez kralj flaedernski in brabantski, je okoli 1. 1200 zidal prve pivarnice v svojih Turška Luxemburg 100.000 98.000 140.000 93.256 državah in jako pospeševal razširjanje naše pijače. Jean Primus (zgovori Žan Ta Evropa 137,903.017 Primus) velja vsled tega za patrona pivarjev; danes mu pravimo popačeno Gam-brinus in ga slikamo radi na podobah, ki so v dotiki s ^ Avstralija pivom. Francozi so v srednjem veku nazivljali pivo z « imenom „cervoise", kar prihaja od Ceres, od boginje Združene države.........36,918.614 Japan ............ 220.712 1,610.000 Skupaj 176,652.343 žitnih pridelkov. To ime imelo tedaj pivo tudi vsej Ko to množino zlili v kak kotel, dobili jezero pravici, ker je bilo narejeno od čistega ječmena; hmelja mu še niso pridevali. ▼ Se Nemci so začeli rabiti pri pivu hmelj in od tedaj so narodi pili pivo, ki je popolnoma jednako s sedanjo pijačo. Na Nemškem in Češkem se je vsled porabe hmelja pravokotne oblike, ki bi bilo dolgo in široko po 4 kilometre a globoko 1 meter. Ta silna množina pač najbolje priča, kako priljubljena pijača je pivo vsem narodom širne zemlje! hitro povzdignila kultura te rastline. 14. stoletji so mesta, na pr. Obrtnijske raznoterosti. Izkoriščenje vodne sile. Mesto Grenf uporablja vodao Rostock in Lübeck so vozila nemško pivo silo za svoje elektriške naprave. Ker se poraba elektrike vedao elektriške namene. Nemci uže izvažali pivo v inozemstvo. Severno-nemška na Angleško, kjer še niso znali take pijače kuhati, pri neki pošiljatvi se je nahajalo vsled pomote tudi par žakljev hmelja. Angleži so sedaj sami poskusili saditi hmelj in kmalu so imeli svoje pivarne, ki so se v vseh razmerah mogle meriti z nemškimi. Francozi pa so vedno v • • sin, začenja mesto graditi nove zgradbe za Na reki Eoni zidajo 15 turbin; vsaka bode imela 800 konjskih močij, torej skupaj 12.000 konjskih s v Ljubljani ? In pri nas Nevarnost elektriških naprav. Za leto 1890 nastopni podatki o nesrečah, ki so se zgodile v 425 mestih raje pili vino, nego pivo in še danes se pivo ne more Zedinjenih držav vsled elektriških naprav posebno udomačiti po francoskih zemljah. Kakor je znano, razločujemo pivo na zgornje in na Skup število požaro\ spodnje vrenje. in angleška piva, prvi vrsti spadajo severno-francoska drugi pa posebno nemška in av- Število požarov, ki so nastali vsled elektrike Število nesreč vsled elektrike . . . . Število smrti vsed elektrike . . . . Te številke so pač tako neznatne, da 39.849 518 31 1 so VSI ugovori strijska. Do 15. stoletja so kuhali samo pivo na zgornje proti električnim napravam s stališča varnosti povsem ničevi. vrenje. Monakovčani so prvi jeli delati pivo na spodnje vrenje in to je tako dopadlo, da so ga prodali silne množine.. Pri nas je to pivo najbolj vdomačeno in ker je neškodljivo, pijo ,ga ljudje zelo veliko. Pivarstvo se je v našem stoletji nezrečeno povzdig-Pravijo, da ga skuhajo vsako leto po vsem svetu nilo. Kako ravnati s poplavljeno krmo? več nego 175 milijonov hektolitrov. Ta svota se na posamične dežele tako-le razdeli: hektolitrov ........... 10,000.000 Tudi v naši domovini posebno na Notranjskem in Dolenjskem so kraji, v katerih večkrat voda poplavi trav- nike. Francoska Algir . Severna Nemčija Bavarska . . Nemčija Wiirtemberška Badenska . . Alsacija . . . 28,655.675 13,525.791 3,153.511 1,508.704 759.258 Seno se pri tem oblati in večkrat tudi ni mogoče suhega spraviti. Kmetovalec pa mora večkrat porabiti 25.000 tako umazano seno, ker druzega nima, denarja pa tudi ne, da bi mogel kupiti zdravega sena. Sicer bi moral dati živino od hiše. Brez živine pa ne more shajati no- 47,602.939 beno kmetijstvo. Na takem senu, ki je v mokrem spravljeno, pa ni blato, temveč narede se po njem neke škodljive glji- 1 f vice. Če se tako seno živini poklada, rada zboli, posebno se rad prikaže vranični prisad, pa tudi nekatere druge bolezni. Gospodarji, kateri morajo pokladati tako oblateno seno, naj gledajo, da kolikor je moč odstranijo nevarnost. Če le seno malo blatno, naj ga dobro pretresejo na vilah, da odleti prah. Če pa že duh kaže, da je seno zelo pokvarjeno, naj se najbolj pokvarjeno kar odstrani, drugo naj se premeša na solnci, potem pa premlati s cepcem ali mlatilnim strojem, da prah in gljivice odlete. v Ce se pa seno ni moglo dovolj očistiti in posušiti, naj se pa zreže v rezanico in potem dobro z vrelo vodo popari. Plesnjeve stvari, ki se imajo položiti živini, naj se vselej poprej dobro opero, potem pa kuhajo ali praše, da se zamore škodljive gljivice. Treba je pa tudi ravno tako paziti, da živina dobiva čisto vodo za pitje. Ce jo napajaš z onesnaženo vodo, tudi lahko zboli. po tleh, eni na čilima, eni kar na gola tla. Nogi vladarjevi počivata na jastuku, pod katerim, kakor pod foteljem je razprostrta leopardova koža. Pred kraljem leži slonov zob in dve skrinji s fetiši. Prestolju na desno drži telesni stražar kopje od medi, na levo kopje od jekla; to sta znakova Ugande. Naposled so nogam cesarjevim še trije možje: vezir in dva sedli tajnika. ličnosti Mtesi ima dostojanstva in neke naravne od-njegove poteze lica, njegova gladka koža brez nabora pokazuje človeka od 30 35 let. Glava mu je obrita, pokrita s fesom, nogi sta rriu goli, ali kraj jastuka, na katerem počivata, leži par rudečih turških šlap, katere obuje, kedar se vzdigne s sedeža. Desna roka vladarjeva drži čvrsto zlati držaj arabske sablj leva leži po kolenu. Cesar ima velike, svetle Le pri takem skrbnem ravnanju izogneš nevarnim živinskim boleznim. mogoče Sicer letih, ko moraš polagati tako seno, posebno glej na živino, če je zdrava. Kakor hitro se pokaže kaka bolezen, in žive oči, ki se neprestano vrt6, kakor da hočejo vse obseči z enim pogledom; izraz lica je živ, in pre-pa v takih haja brzo od jedne skrajnosti v drugo, ali kedar mi- da se hitro pošlji po izvedenega živinozdravnika, kajti sicer utegneš naposled imeti še veliko škode. Poučni m zabavni ruje, takrat je razborit in dostojanstven. Ko neugodna ali slaba misel šine po glavi vladarjevej, ustne se mu stisnejo, oči se razširijo, in roke nervozno tresejo. Takrat se tudi ves dvor trese v strahu, da njegova besnost ne udari na dan. Ako je nasproti zadovoljen, lice mu oživi, oči drobno gledajo, ustne se raztegnejo in zvonk smeh ozvanja se dvorjanom. Mtesa je uprl oči v Stanleya in ga dolgo rado-vedno gledal. Popraševal ga je z velikim zanimanjem o vzrokih njegovega potovanja. Bil je ves navdušen, ko mu je našteval čuda civilizacije. Vsak pot, kedar mu je o tem kaj povedal, razložil je to pri priči Stanley čaka pred palačo, vse polno radovednih svojim ženam in svojim glavarjem, kajti on želi čim Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. 2G1. Cesar Mtesa in njegov dvör. Francoz. ljudij se tare okoli njega. Naenkrat pa nastane tihota, zategnjen zvok cimbal oznanja, da se je vladar po- bolje oponašati običaje belih ljudij vladanje je napravilo od Mtese Petnajstletno politika, jako stavil v palači. Vrata se odpro in občinstvo, t. j. gla- skušenega moža v umetnosti pretvaranja, ki pa je varji, vojaki in seljaki zgrome skozi osmero ali deve- ob vsem tem originalen značaj. On je sicer despot. tero dvorišč v veliko dvorano. Vhod Stanleyev v dvor je bil pozdravljen s strahovitim ropotom. Tisoče godal, jedno čudnejše od drugega, proizvajalo je najnesoglasnejše, najoglušnejše zvoke. Telesna straža Mtesova skazuje čast. Cesar je tu, stoji pri vhodu v dvorano. Toplo stisne roko Ev- ali vendar zna ceniti potrebe, želje in vrednost drugih. razgovor s Stanleyem približal Kedar se je koncu, zapove cesar, da pripeljejo tuje poslance. kateri so čakali v osrednjem oddelku dvorane. Prvi je bil odposlanec od Miramba, zoper katerega ie J Mtesa nameraval poslati vojno 50.000 mož. ropejcu in vodi ga sam skozi vrste dvorjanikov do osvajač Unjanjembe-a, premagalec pri Zimbisu, Divji dal sedeža. je ponižno povedati po svojem odposlancu, da Dvorana je dolga do SO m m široka 4 5 m. nima nikakega razloga pravdi z Ugando. In na Strop sloni na lesenih stebrih, kateri dele celi prostor v tri dele. Oni v sredini prazen in vodi do pre- stola ; oddelka z desne in leve sta polna dostojan- dokaz dobrega prijateljstva je poslal svojemu močnemu sosedu silo bogatih darov. Mej govorom se je Mtesa delal, kakor da se ne stvenikov in visokih častnikov. Pri vsakem stebru meni za govornika in se je malomarno razgovarjal s stoji telesni stražar v črnej suknji, belih hlačah in svojimi glavarji, ali naenkrat zbode govornika s stru-rudečem plašču, na glavi pa mu čepi bel turban ob- penim pogledom in reče z odločnim glasom: „Idi in robljen z opičjo kožo. Vsi ti stražarji nosijo puške. povedi Mirambu, da jaz ne po trebuj em n j ego vih Prestol, ki stoji v ozadji srednjega oddelka, darov, nego da hočem človeka, ki je ubil mojega gla- lesen je in ima obliko fotelja v kakem uradu. Mtesa varja lanskega leta na potu v Zanzibar. Drugače sede in povabi z migom roke Stanleya, da sede njemu hočem razdjati njegovo državo in ne bode ostalo ne na desno na železen stolčič. Ves dvor se sedaj spusti eno drevo v njej. Odlazi!" Drug kup ljudij se pojavi to so njihov kralj je umrl in sedaj bi radi izvedeli domačini kedo vrlosti svoje vojne bodo te zemlje gotovo vrlo važne v napredovanju Evropej m ga bode nasledil. Privedli so pred Mteso sina pokoj- preko Sudana Egipčanov v Afriko nikovega. Cesar popraša svoje dostojanstvenike, po trdi sina pokojnikovega, in novi glavar koj priseže mudil na Mtesinem To se je pokazalo že takrat, ko je Stanley se zvestobo udanost dvoru; predstavilo se mu namreč znamenito poslanstvo, na čelu Ali gledi, tu prihaja poslanik z obale Nila-Vikto- Francoz Linant de Bellefonds mu je član ekspedicij je bil Gor- nje m javlja, da je Namiundju, vladarčič in podanik donove, a namen mu je bil, da sklene zvezo z moč Ugande, prekršil svojo prisego zvestobe in se dogovarja s kraljem Unjoro-a. nim cesarjem Ugande. Linant de Bellefonds ni bil Na to novico srečen, kakor Gordon ne. razširijo se Mtesi oči. Kaj Vračajoč se od Mtese, da so moji vojaki babe?" zavpije. „Kaj nimam več glavari vojakov in naroda Namiundju?" da tako postopa z menoj ta In kot bi trenil skočijo po koncu vsi dostoj stveniki zletš vhodu dvorane kopj pograbijo svoja dojde zopet do Ismaile, moral je biti boj z domačini v Unjoro-u, biti krvav boj, ki je trajal 14 ur. Linant de Bellefonds jim je sicer utekel, ali kmalu potem, ko mu je bilo poverjeno novo poslanstvo, navalili so so nanj Bari, in ubili njega in onih 30 vojakov, kateri so bili v njegovem spremstvu. in svoje palice ter kličejo cesarju naj pogleda svoje glavarje in jih pošteje. Vedli so se tako, da bi tujec skoro sodil, da je buknila vstaja. „Dobro je," odgovori Mtesa mirno. Na to odnoso vsi orožje ven m sedej zopet na svoja mesta. Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano Spisuje Jos. Levičnik. Mtesa pogleda okoli sebe in z mirnim glasom pokliče Maur-Ugongu-a. Mlad človek iskrega pogleda se odzove, priskoči in se vrže na tla. (Dalje.) Naslednja postaja nam je bila „Podsused se je bila od Krške Idi veli mu cesar. „Vzemi pet polkov Ö " Sava, naprej precej zelo oddaljila od pa požri Namiundju in njegovo zemlj Brzo kot strela spravi se Maur po koncu po grabi škit in kopje, postavi se kot junak in zakliče povodnjih mora rada prestopati svoje bi železnicne proge, približa se jej tu zopet, ter se kot že precej velika reka tiho vali v svoji plitvi' strugi naprej proti Zagrebu in doljnim krajim. Soditi je, da o velikih 3ve. Skozi z donečim glasom Namiundju zemlj • ^ „Pogledite me bode Cesar zapoveda Podsused sem prvikrat potoval konec julija 1849 umrl. Jaz ga hočem izpleniti njegovo požreti. Hvala, hvala, silni cesar!" a m in dalje proti Kranjsko-Dolenjskem se je zamoglo priti takrat po dveh cestah Ena elika Cesar se vzdigne bobni zaropočejo, ves svet Zagreba zelo velik ovinek čez Savski most in edila je od Rakov vstane: glavarji, dvorjaniki, paži in tujci. Mtesa ne potok Po njej so vozili ž bolj težkimi vozovi. Drug reče ne bele ne črne, in odide skozi stranska vrata. ^^^^^ držala je od Zagreba naravnost proti Podsusedu Zaslišanje je pri kraju kjer se je razcepila na tri oddelke. Srednji peljal je na Stopimo za tem čudnim vladarjem skozi mnogo- ^'^vnost proti Stajarskemu in Kranjskemu; eden se je za- številna dvorišča zonke Na enem se vežbaj njegove ama obrnil desni v predele zagorijanske, vodil proti Krapini m tudi on se igra vojake s svojimi Ijublj in naprej proti Stajarskemu Rogatcu itd zadnj pa in kami. Človeka iznenadja najbolje disciplina, ki vlada J® ^^ I^vo, po brodu prestavil se. čez Savo, v tej čudnej vojni. Kako bojazljivo in pozorno te P^W'^l Samobor itd. Pešpotniki, bolj lahki vozovi in amazonke gledajo mladega vladarja, da pogode nje govej najmanjej želji. Na drugem dvorišču nahajamo vladarj pri jedi zrele banane in smetane. Smeje se ; pozneje kramlja tudi mala pošta (takrat zvana Post") posluževali so se oni in tudi domu. J7 dinar jj čas navadno le tega pota jaz sem se ga bil poslužil na potovanju Zdaj je tu namestu broda zgrajen čez Sav proti nov s svojimi ženami, ali svojimi hčerami, katere so po železen most levi sedle okrog njega in vse ravnajo svoj izraz lica po hrib oki od Podsuseda vzdiguje se ? na katerega vrhuncu predikava stara razvalina Kar et ima, kar v svetu klilo dobrej ali slabej volji despotovej. Od tu pojde cesar susjedgradska sedanjim in prihodnjim rodovom, da s svojim najljubšim pažem v riznico, da pogleda darove, katere je prejel od potnikov, ali pa pojde s svojim glavnim pomočnikom proučevat kako novost, kola, čoin i. t. d. pepel se bode spremenilo!" Razgled raz te razvaline na blizu in daleč okrog Takov je na kratko ta zanimljivi vladar je baje prekr opanljiv odovina nekdanje močne ki je te graščine pa je v srcih prostega hrvatske tistikrat vladal v Ugandi, velikem in plodnem cesar- zdaj pisana s krvavimi črkami ^a naroda še kar nedvomno tudi za stvu čegar površina je večja od 180.000 četvornih vse prihodnje čase ostane. L. kilometrov, a duš ima do 2,800.000 1573. je bil vlastnik ome- Vsled geografskega položenja, vsled svojega bogastva in v svojega njenega gradu neki Franjo Tahi, potomec vojvode Arpada, tedaj Madjar. Podložnikom svojim bil je tako grozoviten I i: • I i s i \ i 4 1 t 1 'J okrutnež, kakor malo onakih pozna zgodovina. On je bil fiakerjev, postrežčekov; največ kriv one seljaške vstaje, ki je po hrvaškem Za- vozovi nove konjske železnice (Tramvaj). Zagreb sam pa gorju, pa tudi po Kranjsko in Štajarsko - Dolenjskem se je razprostiral pred manoj v vsej drugi, bi djal, novi provzročila na milijone britkih solza, in zarad katere je obliki, kakor sem ga gledal pred 20 leti, ko sem ga bil takozvani kmetski kralj Matija Gubec 1. 1573 na trgu namreč obiskal 1. 1871. Polesf ^ tega je že lega n egova sv. Marke v Zagrebu grozovito trpinčen in umorjen, žalna dogodba pride prilično. še enkrat na vrsto; Ta kdor sama po sebi mikavna, prijetna, še več: res veličastna, ki na vsacega inostranca mogočno vpliva Razprostira^ se pa hoče o njej še kaj več brati, naj si vzame v roko A. Aškerca „Balade in romance," kjer v oddelku „Stara mesto deloma po ravnini ob podnožju odrastkov zagrebškega^ gorovja, kar se v obče zove spodnje ali dolnje pravda" zlasti pesmi: „Boj pri Brežicah" (1516); „Tabor" mesto; amfiteatralično nad njim pa stoluje po višini (1573); „Stava" (1573) in „Kronanje v Zagrebu" (1573) „Grič" zgornje in kapitelsko mesto. Zagreb se ponaša s opevajo strahovite dogodbe onih časov. Posebno pre- častnim naslovom „kraljevega svobodnega mesta," in le (Ime tlaka" se stolnica trojedine kraljevine Dalnaatinsko-Hrvatsko-Sla- sunljiv je obseg zadnjih dveh pesem, dandanes komaj po imenu več pozna. Kakovi trpini pa vonske. Preden se vendar podamo v mestno osredje, so bili ubogi tlačani zlasti pri lakomnih in neusmiljenih ozrimo se nekoliko nazaj v njegovo prvotno in poznejšo grajščakih, njihovih krutih oskrbnikih in stražnikih, se zgodovino, kar nam bo tem bolj svedočilo, kako velikansko stari ljudje po Hrvatskem in Dolenjskem še zdaj živo spommjajo Pravi pravcati sužnji bili so nekateri pod- da je napredovalo in še napreduje v novejših časih. (Dalje sledi.) ložniki. Bili so gospodarji, ki so imeli baje več tlake. Poučni in zabavni drobiž, Henrik Duveyrier. Doe 26. aprila umoril se je v Parizu Henrik Duveyrier, znan kot potovalee po Afriki. Izučil mere spremenile. Omenil sem pa tlake zastran tega, ker se je bil za trgovski staa, ali pečal se je večidel z znanostjo. kakor je bilo dni v letu, in so si morali le za to najeti po enega posla nalašč več v hišo. v odrajtovati tudi še desetino. Se Zraven tega so imeli . 1848. so se te raz- so bili zgornji nemiri in vstaja nastali po večjem zaradi Prepotoval, preiskal in popisal je Algier, Saharo do Biskre, nje.) Obrnimo se vendar od teh žalnih zgodovinskih slik, in podajmo se rajše v duhu v tiho stransko gorsko do- Tunis, deželo roparskih Tuaregov. Leta 1870. so ga bili levi, kjer dospemo do neke male dupline, o da je linico kateri je že v 13. stoletji govoril ljudski glas, ondi živel en čas sv. Martin kot puščavnik. Pomudba naša v Podsusedu je bila daljša, kot ona železničnega vlaka; kajti letod je tudi le mala (postanska) štacija. Tudi naslednja postaja „Stenjevec" je le postanska. Nemci odpeljali kot vojnega vjetnika. Po vojni se je pa pečal največ s pisateljevanjem. Letos je bil dopolnil svoje 52. leto. živali so v Avstraliji zatrli. Kakor se je kazalo, bila bi zadela jednaka osoda tudi rajcice. Hudo Rajčice. Ze mnogo love .te tiče zaradi njih lepega perja. Da se ohranijo, je nemška vlada odredila, da se v nemških naselbinah ne smejo loviti brez dovoljenja komisarijata. Komisarijat bode pa gledal, da ta lov ostane v gotovih mej ah > že zadnja pred Zagrebom. Bližnj far vas enacega imena Mejnarodni kriminalni antropologični shod bode le zgodovinsko znamenita. časih rimljanskega gospod- V Briiselji od 7. do 11. avgusta t. 1. «tva čez te kraje je bila namreč tu vojaška postaja pod imenom „Andautorum" za rimljanska kardela, ki so potovala proti Emoni, dandanašnji Ljubljani, in daljej. levi od postaje vidijo se zgradbe nove deželne blaznice, katera je osnovana, vravnana in oskrbovana po najno- v vejših pravilih in metodah naših časov. Zali, da imajo te naprave zadnja leta vedno več bolnikov te vrste. Od Stenjevca naprej se nam je svet vedno bolj odpiral in Novice. Osebne vesti. Začasni profeso na mariborski gimnazij gosp BI Matek imenov le ednim profesorjem za rojak slovje z nemškim in slovenskim učnim j ff. dr. A. Primožič, dosedaj profesor v I kom N v v v igiavi premeščen je na Dunaj Dvorni svetnik gosp. Abram, kojega imeno širil, in okoli 8. ure zjutraj bili smo IL vanje referentom v pravosodnem ministerstvu je v nemškem taboru provzročilo toliko vika in krika, šel je za par tednov na dopust Doktorjem prava bil promov na dunaj Zagrebu. Zagrebškemu kolodvoru, ki je, da prilično rečemo nekaki ključ peterih železnic, se koj na prvi pogled vidi skem vseučilišči gosp. Jos. Barle notarski koncipijent v Kam niku Naš rojak gosp I Kropivnik cand. prof. promo viran je doktorjem modroslovj ? 1 da je on začasno zgrajen. Od tod vodijo namreč rodni Deželni predsednik otniki I ■VInogokrat so uže naši na- proge Zidani most-Trst-Dunaj Zaprešič-Varaždin predsednik, baron Winkler Karlovec-Reka Zäkäny - Pešt; ter Sisek - Kostajnica splavala naših zagrizenih Priedor Banjaluka in Jajce v Bosni. Ker sem imel svoj potni načrt osnovan od Zagreba še naprej, ni mi kazalo, prtljage nositi v mesto; — poiskal sem toraj dotičnega časa raznaša vest, da se le veleza služeni gosp. c. kr. deželni predsednik odločil prositi za umi Ij Ker se mora priznati g. uradnika, ki bi sprejel moje reči v varstvo. Ko je bil ta posel zvršen, stopil sem na prosto pred kolodvor. da deželo in smo preverjeni, da pogrešal moramo želeti da se želj naših protnikov še kmalu ne vresničile. Državni zbor vzprejel je včeraj valutne predlo Koliko čudo! Vse polno bilo je elegantnih omnibusov, tudi v tretjem branj na to zaključil zasedanj ' \ Občni zbor družbe Cirila kakor smo v ze omeoili, dne 28 t. m v Po stoj Metoda bode, ni. Kakor iz omestnik moške podr dr Fl doposlanih poročil in iz vsporeda razvidimo, bode na pred\ ztrajnemu delovanju , in ji zaklieal Pap ^ž jo, spodbujal zdravj ! shodu na postojinskem trgu mirozov, v Ljubij zabavni večer I Zvezdi Dne 28 zdrav gostov na postojinskem kolodv skupšČinarjev t. m, bode ob 1 pa ob osmih . uri po- Mestna ženska podružnica sv. Cirila in Me pozdravil bode gotov toda v Ljubljani. Eadostnim src^m vsak rodoljub vest, da se snuje tudi mestna in gostov z zastavami in godbo. Došhce pozdi vspre)em g^^ GnWa. in Metoda, katere osnovalni ka podi vijo župan postojinski, predsednik čitalni m Postojinska podi stoj en jedn gospi hodnj pondeljek dne 2 t. m shod ima biti že pri ie vse storila, da bode vsprejem do ?n važnosti te družbe, v posebnem oklici je povabila župane in podžupane, duhovnike in učitelje, bralna društva in čitalnice Družbi sv. Cirila in Metoda je pristopil neime novan narodnjak, ki je bil ustanovnik novomeški, ljubljansko sentpetrski ter ki podru m vse odno zumništ\ da se udeh v 10 uri je sveta m Ob 10 sprejema Ob toliko, da je postal pokrovitelj doplačal uri in 24 minut je pozdi nici. , vpisan pri : Zadnjič znamovani pokrovitelj, go?p tižaških, goriških in isterskih gostov na kolodvoru. Zborovanje bode ob jednajstih; dopoludne ob jedni je skupni obed v Vi- nabral o pogrebu je namreč še-vomeški podruž-dr. Fr. Stor, je čičevi gostilni Kuvert 1 Qld 50 kr oei družbinfm vodstv jinski pod v Ljubljani Udeležniki naj se družbi Sloven 39 gld dr. Škofica, posebnega dobrotnika naši iz Pulj Za Ciril-Metodijski dar je poslal troji 11 gld mariborski bogoslovni tretjeletniki ali pa Ob treh popoludne bode brezplače posto-top v pa so za Cirilometodijski dar donesli 10 gld. in istotako tamošnji drugoletniki 10 Go?p postojineko jamo. V jami bodo peli pevci pesmi „Nrprej za- nabral 10 gld a F^rosekar iz Kotm ö stava Slave Podružnic Bu( buči moije Adrijansko m ko 5 gld po se gospodov pev da se udel le t že obrnila v posebne o ki do hoda kai naj do t. m in blag f e naznanijo c. nadzorniku Ivanu Thumi v I Gl okrniieniu delovati, olskemu ' g 10 bratov gospe Laj Anton Gutnik pa Urban Golmajer, kanonik-dekan iz Tomaj gld i kr F Kamničanu od pev itelj ega društva „Ljubljane,-' g. krčmaija ii Bog povrni požrtvovalnemu gosp. pokro Iskrena zahvala trudoljubivim nabiralcem 1 12. uri. F{d mesto obi knšnja bode ob dobi na SI ed o počitnic dobi ob času izletov in veselic Predjamo, F^restranek ali postojinski pod postojhiske jame. želi ogledati pri F^hinini, naj to naznani \ obilno vnetih posnemovalcev širom po enski domov bo ta počitniški čas sicer sfmo dvakrat v stanu po da preskrbi vozove. M v Z( obiska tega občnega zboi lini o obilnega slati tfj pričujoči podobno zahvalo da bo uprav v t^j dobi naj bogate v ki et tev za družbo upa pa, ;v. Cirila in Metod za Delovanje Sentpeterske moške in ženske po- lep se etaj za prospeh narodnega šoUtv njene zavode v obmejnih družnice sv. Cirila in Metoda v Ljubij je bilo leta Vodstv žbe sv. 9 in Metoda 891 j a k o pesno Obe pod sta eteklo nedelj skupno zborovali, oddali sta elnvnemu vodstvu družbe sv. C rila in Metoda 448 £ld. 75 kr,, O mošk pa 223 gld in sicer ženska 225 gld. 55 kr. Žen ima šele lani ustanovljeiui, 1 t 71 letni obe moška pa 2 pokrovitelja, 23 ustanovnikov in 63 letnik dasi je bila na Gorenjsko, in 4 podpor- — ,,Ljubljanski Sokol'' priredi letos dva izleta in sicer se udt-leži dne 14. avgusta slavnosti „Slovenskega pevskega, društva" v Scš^inju, dne 11. septembra pa izhti na Jesenice upaj torej 9 udov. Podru vita letos sta sklenili, da na[ ra- — Kegljaška zveza „Edinost" priredi v nedeljo dne^ 24. julija t. 1. izlet k belopeškim jezerom. dan j jeseni veliko skupno vesdico. Iver so se vse dose- izvrstno obnesl obilnejši prispevek ^letodov dar bode skup za sta ske pod podična ensko podrl tv Kot gld. lica donesla še poseben Ciril-V nfiČehiištvo dala letno in 1891/9 kr. pot Iz državna nižja gimnazija v Ljubij zavodu 30 po za dve leti skupaj, to je za 1. 1890/91 iila povzamemo, da je bilo 1890/91 na. učencev, razun jedne I nico, pe rn k so bile izvoljene: gospa Zamik za načelnico, za blao-; O P( Ijane ravno pretečene leta bilo le 3 vsi Slov učencev v Koncem r Slov jnico in gospod B za t katoliške vere. Obli predmete poučev na m odu in za imestnice. V na- razun vodje še 10 profesorjev in gimn. učitelj Poročilo ništvo moške podruz Malenšek, za blaa-ainik ' i ■ za njih namestnike pa so bili izbrani : za načt k or Kobla in za tajnik P nemško, četudi so se na zavodu samo Slov gosp bil spodje Poljanec, Valenti in Ban enski k razun grščine in delom m je nemščine izklj Povodom glavne skupščine sv. Cirila in Metoda E f I Adalbert Pakosta D 10 t m na dne 28. julija t. 1. v Poste zelo znižanimi cenami. VLik zjutraj in se vrne iz F^ostoj eni 0. Adalbert Pak pel ob dil se je posebni se iz F.jubl uri zv(čer. Z ni ak učitelj umrl je v auk na z b 7 dotni višji d-kliški šoli, v 46. letu svoje starosti. P(-kojnik uri cene bil je odličen ški pe ki se je tudi posebna veljajo za vse postaje južne železnice mej Maiibo Go I Ti in F\)stoj Ko osk udehžencem pričakovati, dovolilo ta da d prost postojinske j 'stop v jamo, :nik in trudil seznaniti in zblžati Cehe in Slovence. F^ikosta poznal le (- dol ko slovstv > • V poezije in J in je na čeMci jezik preložil Desete b r- a t Bodi se bo prihodnji četrtek zbra le v za ensko -šolo vnetih Postoj obilo odoljubov iz vseh pokrajin Slovenske. — Osnovalni shod Št. Jakobsko-Trnovske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda vršil se je pretečeno ne- glavni tajnik namen družbe mu žemljica lahka I — Narodna zmaga St Pavlu pri Celji zmagali so pri zadnjih občinskih volitvah v vseh treh razi-edih narodni delj pri obi leležbi V-odstv v Ptuj Novi knji za mladino. V Blankejevi tisk izšl ta nokar I g- ^ .sv. šo Zlogar je navzočim damam pojasnil pomf^n m Cirila in Metoda. Na to volilo se vd predsedstvo in voljene za slovensko mladino", učitelj v Središči. I{nj & IL zvezek ..Zabavne knj katero je uredil in zdal C? A nt Fiosi bile Za prvomestnico sednico gospa Gutnikov namestnico gospica Ivac gospa bubiče za podpred- P izdatelj res p za mladino dobiti je po 1 kr 7:\ tajnico gospica-Marovt, za nje za blagaj pica Kadivec in Novomesto-Straža Dolenjska železnica. za nje namestnico gospica Praprotnik. Družabnic štej Dela Vsa za progo Grosuplje- 6 niča že čez 70. Konc podi je novo podr poz h a vil še r so ze razpisana. Vsa proga je dolga 61 kilometrov in so stroški proračuujeni na 2,279.318 gld. nudbe vložiti je najkasneje do 16. avgusta t. Po \ dne 11. - Dne posebno Toča. Iz zatiškega okraja se poroča, da je ondi t 1 m. po S. t. več i h k m. pobila pravila , toČa mnogo škode toča v cirkniški okolici m Pedagogiško Društvo se v posebnem^ vabilu obrača do slovenskih učiteljev in učiteljic ter razumništva, da bi v večjem številu pristopili. Ce društvo ne dobi več članov, bode Tudi iz Goriškega eliko škode prizadjala poljskim pridelkom v Bezuljaku. moralo prenehati z izdajo svojega „Letnika," pa tudi drugih Gradiške se poroča, da je po nekaterih knjig krajih napravila pretečeni teden toČa mnogo škode ne moglo dosti izdajati. Spisi, katere je dosedaj izialo društvo, se slabo prodajajo. častn o bi ne bilo niti za slo- Zadnje letošnje kanonične vizitacije z birmo- vensko učiteljstvo, pa tudi za razumništvo slovensko sploh ne, vanjem bodo dne 15. avgusta t. 1. v Sori, ker bode prevz^išeni ^^^ ^^ društvo propade, zatorej želimo omenjenemu vabilu gosp. knezoškof tudi posvetil novo farno cerkev; dne 16 2.usta t. av- mnogoštevilnega odziva. v Tižiču, dne 17. avgusta v c. kr. kaznilnici v Begunjah in dne 21. avgusta v Cirkaici. društvo «Ljubljana» napravi v nedeljo veliko veselico z godbo, Pevsko dne 31. julija na Virantovem petjem in kegljanjem. vrtu — Italijanska vina. V Trstu se delajo menda prav pridno priprave, da se ustanove velike zaloge italijanskih vin, kakor hitro bode stopila v veljavo nesrečna klavzula. Že do-zdaj priplulo je iz Italije več ladij z vinom. Občinske volitve. V starejšinstvo žužemberske Abiturijentsko veselico prirede dne 4. avgusta občine so bili izvoljeni ti-le možje: g. Franc Perko s Hriba, v Ljubljani na starem strelišči abiturijentje slovenskih in hr- županom; gg. Fran Mrvar iz Šmihela, Fran Vidoaar z Yel. vaških učiteljskih pripravnic. Čisti dohodek veselici namenjen je Liplja, Ant. Tekavčič iz Lazine, Jakob Dereani iz Žužemberka, družbi sv. Cirila in Metoda in Narodni šoli. Jakob Kline iz Žužemberka, Janez Kadunc iz Žužemberka, Fr v V Valand iz Žužemberka, Jože Skufca z Eatja, Karol Slogar iz — Slovensko ferijalno društvo «Sava» v Ljubljani priredi dne 3. avgusta t. 1. svoj osnovalni shod v Ljubljani. — Volitev v delegacijo. Za Kranjsko je voljen gosp. J. Kušar delegatom, gosp. Klun namestnikom, za Istro gospod Spinčič delegatom in gospod dr. Laginja namestnikom. — Ustrelil se je v Litiji tamošnji organist in občinski Žužemberka in Franc Hočevar z Lopate, svetovalci. — Na Bledu bil je izvoljen županom g. Jakob Peternel, gostilničar in urar v Zagoricah, občinskimi svetovalci pa posestniki gosp. Jan. Valand v Vodešcah, Jan. Zupan v Boh Beli, Jan. Dolar v Želečah, Jož. Verderber na Bledu in V. Klinar v Mlinein. tajnik Karol i-^askoti doma iz Leskovice. Uzroki samomoru V občini Iška vas v ljubljanski okolici voljen je bil zu- 221etnega nesrečneža niso znani. Postojinsko jamo obiskalo je pretečeni pondeljek panom posestnik gosp. Janez Župec, občinskima svetnikoma pa posestnika gg. Mat. Orenk in Fran Platnar. — V občini Bloke «ez 1000 telovadcev s Saksonskega, potujejo »čez Trst v v logaškem okraji bil Carigrad. * Strela. Pretečeni teden udarila je na Nanosu strela v čredo ovac ter jih ubila 29. Umrl' je v Puli i stotnik-avditor pri mornarici g. Jan. Pavlik. Zrelostnih izpitov na c. kr. ljubljanskem učiteljišči je voljen županom posestnik g. Janez Modic iz Nove vasi, občinskimi svetovalci pa posestniki Jan. Ivančič s Hudega vrha, Jan. Pakiž iz Nove vasi, Jak Turk iz Eavnika, Jož. Zakrajsek iz Zakraja in Jan. Turk iz Volčjega. Darilo. Gospod Viktor Wieschnitz ky , družnik tvrdke: „Gebrüder Brünner" na Dunaji, je povodom smrti svojega očeta gospoda umirovlj. c. kr. inženirja Emanuvela udeležilo se je 10 kandidatov iz 4 letnika, jeden pomožni Wieschnitzkega določil po rajnikovi želji 50 gld. za razdelitev učitelj in jedaa privatistinja iz škofjeloškega samostana. Vseh mej uboge mesta ljubljanskega in ta znesek izročit dal gospodu dvanajst prebilo je izpit z dobrim vspehom. Na ljubljanski mestnemu županu, ki ga je obrnil v opredeljeni blagotvorni višji gimnaziji delalo e 54 abiturijentov zrelostni izpit. Od namen. teh jih je naredilo izpit 5 z odliko, 41 z dobrim vspehom, 7 jih mora ponavljati izpit iz jednega predmeta Čez dva meseca in 1 je padel na jedno leto. v — Štiri povesti. V založbi Janez Giontini-a so ravnokar 4 zvezki povesti za mladino: 1.) Kar Bog stori, vse prav stori. 2.) Kako vzgaja usoda. 3.) Bog pomaga. 4.) Peter • VI* ]zsh Tretje letošnje porotno zasedanje v Novem- Prostak. Vsaka povest ima 4 lične jekloreze. Zvezek stane mestu prične se dne 1. avgusta. Iz C. kr. mestnega šolskega sveta. 40 kr. vsi 4 zvezki s poštnino vred 1 gld. 70 kr. seji, katera se je vršila dne 11. t. m., dobili smo sledeče poročilo: Zapisnikar poroča o stvareh, ki so bile o poslednje seje sem rešene kurentnim potem. Prošnji nekega učenca za odpis v \ odloČil tekočem letu predpisane mu ukovine se ugodi. Po nasvetu vaisu kr. deželnega zdravstvenega sveta se je naročilo vodstvom katere je Velika nesreča. Od znane visoke gore Montblanca lednik Bionasay in razrušil kopališče v St. Ger-ji dve vasi. Ponesrečilo je okrog dve sto ljudij, lednik podsul ali pa so utonili v reki Arve. vseh mestnih deških in dekliških ljudskih šol, da je za zim- Ognjenik Etna jel je zadnji cas zopet bruhati Celo v Moskvi se je že naselila. Po nekaterih krajih umrje po 100 ljudi j na dan, največ pa v Astrahanu, kjer število Navodilo deželnega šolskega mrtvecev znaša kar po 300 tudi k nam. na dan. Bog nas varuj te bolezni skega časa v prvem in drugem razredu dopoludanski pouk ogenj in metati iz sebe lavo, ki je zalila že vso bližajo okolico. pričenjati še le ob devetih. Dalje se je vodstvom vseh dekliških _ Kolera. V Eusiji se kolera zmirom bolj razširja, šol ukazalo, da je v prihodnje opuščati razstave ročnih del ob sklepu šolskega leta; zajedno je bilo o tem povodu skle- -njeno, deželni šolski svet naprositi, naj ustanovi in izda učni navod za poukov ročnih delih. sveta o uravnavi in upravi šolskih vrtov sproženo po lanski deželni učiteljski konferenciji se je vzelo na znanje. Glede popolnitve na novo ustanovljenih učiteljskih službinskih mest: sedmega na prvi in desetega na drugi mestni petrazredni deški ljudski šoli, sta se stavila deželnemu šolskemu svetu dotična predloga. Prošnji nekega učitelja za denarno podporo in pa nagrado glede neobligatnega prošnji dveh mestnih učiteljev za pouka v slovenščini so se predložile deželnemu šolskemu svetu s priporočilom ugodne rešitve. Učni črtež nekega privatnega učilišča se je zaradi odobrenja predložil deželnemu šolskemu oblastvu s primernimi predlogi. pridni in zanesljivi se sprejemajo za Dolenjsfco že leznleo proti dnini ali v akordu. (5 Krause Nadrobno pove inženir Velikih Lašičali. Varstvo proti živinski kugi, pšenu prašičev, muham v hlevih, mrčesom vsake vrste, gnjilobi in oštorjenju lesa, hišni in zidni glivi, mokrim zidovom itd. daje priznano najboljši Bartliel-ov izvirni nenm hkratu najcenejši ajboljši orehovorujavi za lesene predmete, katere potem 3-4krat dlje trpe. S Mg. i)o pošti (jld. 1*00,100 kh/. r/ld. 10. n(i Diinayu. i Troški majhni korist tisučerna. Prospekti in vsa druga pojasnila zastonj in franko MIHAEL BARTHEL in drug. 1 I> n 11 a, j, , Kepler*«i-asse Ustanovljeno 1781.) O Nadalje prodaja strešni klej la, strešni lak, patentovani kotran, karbolno kislino, karbolno apno, kolomaz, železni lak itd. po najnižji ceni. Dopisuje se slovenski. priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Vincenc Čamernik št kamnosek v Ljubljani, Parne ulice se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela ov, <>l:>}ia.iiliiili mix itd občinstvu pa svojo bogato najnovejših obrisih prav lično zalogo naj razno vrst nejši h m IZ marmorjev izdelanih različnih slav. , po vrst zgotovlj nagrobnih spomenikov Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in spomenike, katei nega temelja nagibaj se vsled nedovolj pri njem lo zida- krat na leto popravlja brezplačno dva Tud m sicer spomladi in pred Vsemi Svetimi p. n. roča za vsakovrstna stavbenim podjetnikom se pripo stavbinska dela kater fino, trpežno m ceno izvrši. Filijalo sem popolnoma opustil. priporoča Blaznik-ova tiskarna Ljubljani i M M M i M H H ii i 4 Vse M najnižji ceni. Pozor! 1 A J ♦ d pO 0) u ♦ « ♦ ♦ 1 H ♦ pri štoku" ♦ A ♦ m O Pi d o I f # Ljubljani, Kravja dolina št. 20 1 A lo ♦ A A Pripor SVOJO novo, veliko zalogo barv- >o o A r k H ♦ finega špecerijskega, materijalnega nega blaga, kakor tudi moko iz fine banaške pšenice, dobro sveže maslo, fino namizno olje, vsake vrste mila i. katere A poljske pridelke Prodaja tudi ne- Vse po najnižji coni 1 (L o cr P »d o M (D N« O' f w k r k. Točna in dohr postrežba Pozor! ?o r k ♦ r k M Vse po najnižji ceni. 4 M i 4 M i Preselitev prodaialnice -T - K . Prodajalnica oljnatih barv 7 firnežev J lakov m kleja i r. i je sedaj na sv. Petra cesti št 41 I ■äi- ob vogalu Reseljeve ceste 9 V lastni hiši. • Slonove Filijala ulice \ I I 10 12 Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.