J. E. Bogomil
Skrb za zimo.
iQ)ri TrŠarjevih je bilo žhljenje bolj trdo. Očela ni "*¦ bilo več, Amerika ga je pobrala. Tja je šel iškat dolarjev, pa je našel snirt: rudnik ga je podsul, in v jarai je našel mladi mož svojo smrt in svoj grob,
In zdaj? Draginja taka! Mnraa pac nckaj za-sluii, a to je komaj za vsakdanji kruhek. Ke je pa denar za oblcko, kj© 4enar za drva?
Ce bi za reveže vsaj zimc ne bilo! A zima potrka vsako leto na vsaka vrata. Snežniki si nalak-nejo na svoje visoke glave smežne kape. Drev e sc
Leto30__________ANGELCEK_________Stran 129 ¦
Skrb za zimo,                     l^^d^l
StranJ30________ANGELCEK__________Leto 30   I
otresa orumenelega Kstja. Polje je prazno, travniki    ¦ goli. Po ravnini in po gorah pa zamori slana še tisto pest cvetja in zelenja, ki je čez leto kljubovalo vsem nezgodam.
»Čc hočela imeti pozimi gorak kotiček, pa si naberita pravočasno suhe hostc po lesu,« je svetovala Tršarica Tončku in Anici,
»Če ni strahu v gozdu?« sta pomišljevala otroka.
»Ni ga! Za revne in pridne otroke ga ni. Mi smo revni, in vidva slfa bila doslej pridna.«
»Pa, če ljudje ne bodo budi?«
j>Ne, ne bodol S Trdinom sera že govorila. Rad je dovolil. Kar na Trdinovo hodita!«
Pa sta hodila Tonček in Anica dan za dnem v Trdinovo po suhljad. Trdinu se ni nič poznalo, Tršar-jevim pa zelo. V peči je bil pozimi ogenj, ogeni je delal toploto, in Tršarjeva dva sta se grela vsak v svojem  toplem kotičku.
O, pa tudi Trdinu se je poznalo. Ne takoj, nc ravno tisto zixno; a poznalo se mu je Ie. Ne verjame-te? Pa Trdina vprašafte! Kako )e že dejal?
»Tale suha hosta mi bo pripomogla da toplega kotička v nebesih.«