C. C. Postale. - Esce ogm mercoledt e sabato. - 21 novembre 1925.
Posamezna itevilks 25 stotink.
Izhala:
vsako   sredo   popoldne
in  soboto  zjutraj
Stane za celo leto  15 ¦
* polleta     8 L. l
« četrt let«   4 L. j
Za inozemstva celo
leto 35 L.
Na naročila   brez   do-
poslane   naročnine   se
ne moretno ozirati.
Odgovorni urednik:
Polde Kemperle.
mmmat
št 93       V Gorici, v soboto 21. novembra 1925.    utovni.
Ncfrankirana Disma se
ne spreiemajo. Oglasi
se računajo po dogo
voru in se plačajo v n«
prel. List   izdaja kon-
sorcll
»GORIŠKE STKAZt*
Tlsk Zadružne tiskani-
v Gorici, Riva Piazzas.
ta St. 18.
Uprava in   uredništvo:
ulica Mameli štev. A.
—    (prel Scuole).    ¦¦-
Josnemajie!
Zadnjič smo na tern mestu govo;
rili o grozečem položaju, v katerem
se nahaja naš razumniški narasčaj.
Poudarjnli smo, da je treba napra;
viti točen in izčrpen seznam — ka;
tasfer — vsega našega dijaštva in
določiti smernice in poti, po katerih
naj gre njegovo šolanje in izbira
stanu. Ne pretiravamo, če trdimo,
da je to odločilne važnosii za našo
narodno celokupnost. Za izvršitev
te težke in odgovorne naloge se mo-
rajo v pvvi vrsti zavzeti vse naše
dijaške organizacije. Vsaka organU
zacija posebej lahko napravi v tern
oziru prekorisfno, pomembno delo.
Pomoč vseh naših drugih organiza?
cij je po našem mnenju gotova. Lo;
titi se je ireba samo dela.
Toda še druga moč je, ki bi to na;
se gorje lahko na mah odpravila:
vlada. S trpkostjo v srcv se sicer za;
vedamo, da nase besede na mero;
dajnih mestih ne bodo našle odme-
va. Burja, ki brije v teh solnčnih je:
senskih dnevih preko naše s krvjo
pvepojene pokrajine jih bo odnesla
v neznane svetove, samo ne tja, ka;
mor so namenjene. Pa bodi! Saj ve;
mo, da sta vojna in njene vničujoče
posledice določile kvižev pot za de-
lež našega ljudstva. Toda kakor je
v navadnem življenju lažja bol, ki
jo človck deli s prijateljskim srcem,
tako je tudi naša razboljena notra;
njost nekoliko vtešena, če vcstno in
pošteno vršimo svojo dolžnost. Ker
smo poleg tega uverjeni, da zivi v
velikem italijanskem narodu kleno
seme plemenitosti in pravicoljubno-
sti, ki mu bo dalo spoznati naš te;
zavni polozaj, zato hočemo sprego;
voriti tozadevno par besedi.
Smo italijanski državljani. Zako;
ni nam priznavajo popolno enako;
veljavnost. Tudi vlada te naše polne
enakopravnosti ni nikoli zanikala,
temveč jo vedno odločno poudarja.
Zagresiii nismo Le nobenega deja;
nja, ki naj bi pričalo in dokazalo, da
smo protidržavni, prekucuški. Če
smo bili včasih ostri in borbeni, te
smo morali sempatja na naslov raz;
nih oblastnikov zapisati obtožbe, nU
smo storili tega iz zlih namenov,
temveč kot svobodni državljani v
skrbi za dobrobit in pravice našega
ljudstva.
Iz vseh teh vazlogov smatramo, da
je opravičeno, če zahtevamo, da se
nasa učeča se mladina, ko dokonča
predpisane študije, povsod vpošteva
ravno tako kot italijanska. V vse
državne in druge javne made bi
morali imeti naši absolvirani viso;
košolci in drugi strokovni naobra;
ženci, ki se lahko izkažejo s potreb;
nimi spričevali, odprto prosto pot.
Dajte jim možnost, da se bodo svo;
bodno, po svojih zmožnosiih in zna;
nju vdejstvovali, dopustite jim, da
bodo prosto tekmovali s svojimi
enako naobraženimi tovariši italis
janske narodnosti in prepričali se
hoste, da s tern ne bo nič ogrožen
obstoj driave, iemveč bo samo
storjen velik korak v njen prospeh!
To širokogrudno prepričanje si
je v vojaških krogih že utrlo pot.
Na drugem mcstu prinašamo set
znam narednikov goriškega vojas*
kega okrožja, ki so bili pred krat;
kim imenovani za podporočnike.
Med njimi najdemo tudi večje ste;
vilo Slovencev. Vojaško oblastvo,
cigar delokrog je vendar najbolj
kočljiv, se je uverilo, da nima nika;
kega povoda, da bi ne zaupalo na;
šim fantom - vojakom, ki z vcu'no
točnosijo vrše svojo dolžnost. Zato
jih je brez pomisleka in brez malen;
kostne ozkosrčnosti sprejelo v svoj
častniški zbor, v korporacijo, ki tvo;
ri največji ponos driave. Pokazalo
je tako pred vso javnostjo, da hoče
v svoji vojski mirnega, prijateljske;
ga sožitja in sodelovanja vseh svojih
dr/.avljanov.
Merodujni krogi posnemajte rav;
nanje in nastopanje armade, ki vam
je tako svetal Pokličite k sporazum;
nemu in enakoveljavnemu sodelo;
vanju vse svoje drzavljane brez ozU
ra na njihovo narodnost. he tako
boste ustvarili zdravo, plodno bo;
dočnost.
Kaj se godi po svetu?
Čehoslovaški narod je bil 15. no*
vembra klican na volišče. da pove,
koga pošljc v poslansko in senat*
sko zbornico. Pred par številkami
smo žc razpravljali o načclnih sme*
rch, ki vladata nad češko zcmljo.
Val svobodomiselstva, ki se je
vzburkal v času Husa, Žižkc, Chva*
tala, je trčil ob mogočen val kato=
lieanstva, ki je bilo vsaieno v sree
češke^a ljudstva že pred davnimi
časi; že takrat, ko so polagali prve
temclje češki svobodi. Iz Češke je
pljusknil val framasonstva tudi
med slovensko izobraženstvo. Po*
kojni Krek in Mahnič sta se morala
silno boriti proti svobodomiselni
ncvarnosti, ki je omrežila mlajše
razumništvo, med ljudstvo pa hote-
la vnesti duha brezbrižnosti, če ne
celo protiverstva. Isto, kar se je
dosiodilo in se še doguja na Če*
škem imamo približno tudi pod do*
mačo streho. Iz prvotno političnih
natfibov, — odpor češkega naroda
proti germanski poplavi — se je
skoül tudi odpor proti katoliški
vori, katere oznanjevalci so priha*
jali predvsem od Nemcev. V zad?
njih desetih letih pretekleüa stolct*
ja je prišlo svobodomiselstvo tudi
med Slovence. Tla so mu utrle
predvsem   politične   in   še v veeji
meri strankarske borbe tedanje do=
be. To živi še danes. Zato se mo*
rarno trikrat čuditi tistim gospo*
dom med nami, ki so v vsem svo*
jem dejanju in nehanju prepojeni
svobodomiselnega ali framasonske*
ga duha, pa se z vsemi štirimi o*
tepljejo tega naziva. Ali raeunajo
na ljudsko zarukanost ali pa jih je
sram svojih duševnih očetov ...?
Politično zrelejše stranke na Če*
skem odkrito povedo, kai so in ne
mamijo volivca z medom na led.
To politieno ozadje je potrebno,
da si bravee zapomni, če hoee prav
razumeti velik uspeh, ki so si ga v
nedeljskih volitvah priborile kr*
šeanske ljudske stranke.
Pet let strankar&kega življenja.
Zadnje volitve na Češkem so se
vršile pred petimi leti. Od takrat
pa do letos se je marsikai spreme*
nilo v političnem življeniu in med
strankami. Leta 1920. je postavilo
svojc kandidate 23 strank: letos
kar 31. To naraŠčanje kandidatnih
list gre na rovaš strankarskemu
cepljenju.
Socialni demokrati, ki so dobili
1. 1920. največ glasov, so se razee*
pih. Komunisti so se v maiu 1921.
od njih ločili.   Od teh je spet   od*
padla skupina okrog poslanca Bub*
nika, ki je zdaj samostoino nasto*
pila.
Stranka čeških socialistov se je
izza zadnjih voiitev oslabila, ker so
izstopili iz nje nekateri nezadovolj*
neži.
Razen v socialističnih strankah,
so sc izvršile spremembe tudi pri
meščanskih strankah. L. 1920. je
bila precej močna stranka nacio*
nalnih demokratov. Pozneie so se
od nje odcepili pristaši poslanca
Stränskya, ki se naziva jo narodna
delavska stranka. Druga skupina,
ki se je od nje odcepila, so tako*
zvani »naprednjaki«.
Republikanska stranka se je raz*
delila v republikansko in agrarno*
konservativno Prašekovo skupino.
Na novo je nastala obrtna stranka.
Pojavilo sc je šc tudi par brezpo*
membnih strančic.
V lidovi strany, v češki ljudski
stranki,, ki jo vodi minister dr. Šra*
mck, so se tudi pripetile neke pre*
membe. V jeseni leta 1921. se je
ločil od nje slovaški poslanec Hlin*
ka. S seboj je potegnil tudi 11 po*
slancev iz Slovaške ter osnoval slo*
vaško ljudsko stranko, ki se bori
za cnakopravnost in samoupravo
Slovaške. Odcep je povzročilo pra*
šanje, ali naj se podržavijo nckate*
re srednje sole na Slovaškem. Hlin*
kova stranka si je kmalu pridobila
zaupanje Slovakov in je naraščala
od dne do dne. Šele v zadnicm času
ie bil iz stranke izkljucen poslanec
Kaderka, ki je s svojo novo osno*
vano stranko čehoslovaških malih
posestnikov šel samostoino v vo*
livni boj.
Poleg teh strank so vse narodne
manjšine razdeljene v posamezne
stranke posegle v volivni vrvež.
Zmaga ljudske demokracije.
Mirno in svečano so se vršile
nedeljskc volitve. Pač so stranke
uporabljale vsa mogoča sredstva,
da bi vplivale na volivce. a do ka*
kih rabuk ni prišlo nikier. Svobo*
domiselne stranke so glavno ost na*
perile proti češki in slovaški ljud*
ski stranki. Sle so celo tako dalcč,
da so na lepakih sramotile vero in
Ccrkev. Vlada sama jc morala po*
seči vmes in zapleniti proglase na*
rodnih socialistov, ker so žalili ver*
ski cut.
Proti večeru se je jela polaščati
vseh volivcev razburjenost. Pred
uredništvi so stale v dežiu in mra-
/Ai cele množice in čakale, da se jim
na platnu naznanijo volivni izidi.
Toda še ves pondeljek in torek ni
bilo nič gotovega, ker niso bili vo*
livni odbori še gotovi s štetiem.
Glavni praški listi pa te dni že
objavljajo številke, ki se ne bodo
vcč dosti spreminjale, vsai kar se
tiče števila poslancev in senatorjev.
Največ so izgubili socialni demo*
kratje; doslej so imeli 52 poslancev
in 36 senatorjev. V nedelio so pa
dobili komaj 29 poslancev in 14
senatorjev. Njih mandate so dobili
komunisti, ki imajo zdaj 41 poslan*
cev in 20 senatorjev; prej Ie 27 in
7! Republikanska stranka ie tudi
nekaj pridobila. Dosti so zopet iz*
gubili narodni demokrati: od 22 po*
slanskih sedežev so si rešili 13; v
senatu je njih razmerje prej 11,
zdaj 7. Narastla pa je obrtna stran*
ka: poslanska zbornica prej 6, zdaj
13; v senatu pa prei 3, zdai 6. Nas,
ki smo pristaši ljudske demokra*
cije na podlagi krščanskih načcl,
mora nrnv posebno veseliti napre*
dok češke in slovaške ljudske
stranke.
Leta 1920. sta dobila Šramek in
Hlinka skupaj 669.728 glasov.
Letos je dobila češka ljudska stran*
ka sama 694.918 glasov, slovaška
pa 454.0Yl. Skupaj torej 1,148.935
glasov. Število poslancev:
Do sedaj češka ljudska stranka
21, slovaška ljudska stranka 11;
skupaj 32.
Letos češka ljudska stranka 31,
slovaška ljudska stranka 23; sku>
pa| 54.
Stevilo senatorjev:
Do sedaj češka ljudska stranka
12, slovaška ljudska stranka 6;
skupaj 18.
Letos češka ljudska stranka 16,
slovaška ljudska stranka 12; sku*
paj 28.
Kdor trczno in nepristransko so«
di, mora priznati, da so krščanske
ljudske stranke med Čehi in Slo*
vaki dosegle lepe uspehe. Ta zma*
ga prave ljudske demokracije mo*
ra razveseliti tudi nas. Nie ni po*
magalo butanje framasonov, kr*
ščanske ideje si tudi med našimi
severnimi brati utirajo svojo zma*
govito pot!
Ali je vse eno?
Nekateri svobodomiselni listi,
posebno ljubljanski »Slov. Narod«,
hočejo zmanjšati uspeh čehoslova*
ške ljudske stranke. Pravijo, da je
smešno govoriti o »katoliških po*
slancih«. Danes da ne prašujejo pa*
metni možje po tern, ampak hočejo
Ie vedeti ali zastopa poslanec ko*
munistični, socialistični, meščanski
ali kakšen drug program. Take
zblojene misli bi se prvi hip utegni*
Ie komu modre zdeti. Sai itak vc<
mo, da je mnogim gospodom tudi
pri nas dosti na tern, da se liudstvu
vcepi taka zavest. Mi pa pravimo,
ker nas je učila zgodovina. druga*
če. Nikakor ni vseeno ali ic posla*
nee katoličan ali protestant ali Jud
ali vcrski brezbrižnež ali celo proti
veri! To in prav to igra velikansko
vlogo pri vsem javnem delovanju.
Iz načel, ki se obrusijo in izgladijo
na trdem kamenu svetovnega na*
zora, se porodijo raznoliki držav*
nopravni, družabni in gospodarski
nauki. Katoliškemu očetu pač ne bo
vseeno, če bo volil divjega brezvor*
ca za poslanca, o katcrcm ve, da bo
zahteval brezversko solo, kjer se
bodo njegovi otroci pokvarili. Kr*
ščnnsko socialncmu dchivcu tudi ne
bo vseeno, ee bo volil brezverske*
ga fabrikanta ali liberalnega advo*
kata, ki bo nastopil proti socialnim
ustanovam, ker ne tli v njem za*
vest, da smo vsi ustvarjeni po bo*
žji podobi in bo delil zato ljudi v
gospodo in umazano množico.
In tako bi šlo po vrsti    naprej.
Na take svobodomiselne domi*
sleke je škoda še nadalie ugovar*
jati, ker vsak priprost človek lihko
otiplje, čemu so. Mi smo pa uvcr*
jeni, da bodo Ie krščanska načela
rešila sedanjo družbo in zp.to po*
zdravljamo borce zn te ideje na Če^
j?kem in Slovaskem!
»Ne bojim se zase. Bojim sc pa
za tiste, ki bodo v tej prihodnosti
imeli samo posvetno upanje in jedi;
no Ie pozemeljsko orožje. Morda
res pride kaj hujšega, toda po bozji
previdnosti bode gotovo Ie zato, da
se slabo uniči in da se dobro pokae
ze. Po vsakem viharju sije lepše
solnce, nepo je sijalo pred njim. Sat
mo gorje tistim, ki v tern viharju ne
bodo imeli varnega krmila, ki ga
daje krščanska vera sreu človeške*
mu.«
(V Krekovi »Iz nove dobe.«)
Strati 2.
»GORISKA STRA2A«
Nova  šolska politiko.
Že parkrat srno v našem listu opo*
zorili na samovol'o nekaterih go?
spodov didaktičnih ravnatcljev, ki
so kljub obstoječim vcljavnim za?
konom izdajali še svoje poscbne od?
rcdbe napcrjenc proti pravicam
ljudstva.
Kar se pa godi v Istri presega vsc
meje. Dve interpelaciji, ki jih je po?
slanec Bcsednjak naslovil na minis?
tra pros vote, osvctljujeta novo in
samovoljno politiko didaktičnih rav?
nateljev, ki jim ni mari nobcnih
predpisov in postav.
Interpelacija
na ministra prosvete
v
Rimu.
V isivski pokrajini se je vršil v
ljudskih šolah, ki jih obiskujejo slo:
vanski učenci, pouk hrvatskega jet
zika v tako zvanih dodainih urah,
do letošnjega lei a na temelju hrvat:
ske čitanke, profesorja Artura Cro:
nija. Za tekoče šolsko leio niso pa
oblastva odobrila nobene hrvatske
čitanke, iuko da ne bodo slovanski
učenci čitali odslej v šoli niti ene
materine besede. Pouk v dodainih
urah hi se moral torej skrčiii na
mien pouk, to se pravi na gole raz:
govore med učiteljem in učenci.
Ta novotarija je v odlocncm nas:
protju z duhom in namenom šolske
positive, ki hoče nuditi slovanskim
učencem v dodatnih urah možnost,
da sc nauče čitati in pisati lastni je?
zik.
Po tej novotariji bi ne imeli več
dodaine ure nobenega smisla in
smotra, kajti slovanskim učencem
očividno ni treba hoditi v Jjudsko
šolo se učit govoriti materin jezik.
Saj lastni jezik govore itak že v drw
zini in sploh v domačem okolju od
rojstva dan na dan brez presianka.
Novi ukrep vničuje vsled tega v
bistvu dodaine ure in je torej proti:
zakonit.
Vprašam gospoda ministra pro-
svete, ali se mu ne zdi potrebno, od?
rediti, da se brez odloga odobri za
Isiro hrvatska čitanka, kar bi odgo:
varjalo toliko zakonu kolikor člo*
veški pravici učencev, da se nauče
na dostojen način jezika svojega
naroda.
Zelim pismen odgovor.
Dr. E. Besednjak,
drž. poslanec.
Gorica 18. nov. 1925.
Drugo vprašanjc sc gbsi:
Interpelacija
na ministra prosvete
v
Rimu.
Šolski zakon, ki je v veljavi, pred:
videva za učence slovanske narod:
nosti pouk materinega jezika v tako
zvanih dodatnih urah, ako predložU
jo starši pravočasno prošnjo pri
krajnem šolskem vodstvu. Vprašam
gospoda ministra prosvete, alt mu
je znano, da je didokiično ravna:
ieljsivo iz Buj v Istri prelomilo hote
in namenoma te zakonske določbe,
kakor je razvidno iz nastopne o-
krožnice:
Buje v Istri 24. IX. 1925.
Kr. didakiično ravnateljstvo
Predmet: Dodatne ure
Poverjenikom ljudskih sol didak:
tičnega okrožja Buj v Istri.
Pozivam Ka.ša Blagorodja, DA
NE SPREJEMATE PROSENJ. ki
bi jih morda predložili gotovi starši,
naj se njihovi otroci uče drugega
jezika. Razložili boste prizadetim
strankam, da morajo prošnje pred:
loziti OSEBNO pri didaktičnem
ravnateljstvu v Bujah in jih podpU
sati VPRIČO ravnatelja.
Prilagam star prepis take prošnje,
da se znate ravnati, o katerih pros*
njah govorim.
Ravnatelj
F. Marini I. r.«
Namen okrožnice je očiten in gre
za tern, da se ovirajo iialijanski dr:
žavljani v uporabi svojih postavnih
pravic, priznanih po zakonih drzave,
ker se samovoljno silijo na pet do
šest urno pot, da dospejö od svojih
bivališč k didaktičnemu ravnatelj:
stvu v Buje v Istri.
Nepostavni ukaz, s katerim se sU
lijo starši podpisati prošnje vpričo
didaktičnega ravnatelja, ne more
imeti drugega namena nego ta, da se
izvrši na slovanske starše nedovo:
Ijen pritisk, da bi se odrekli narav:
ni in zakoniti pravici, zahtevati za
svoje olroke pouk materinega jczU
ka.
Vprašam gospoda ministra pro:
svete, ali se mu ne zdi pravično in
potrebno smatrati didaktičnega rav:
natelja F. Marini j a osebno odgovor:
nega za vse stroške, ki jih je priza:
del strankam s svojim namernim
kršenjem šolskega zakona in ga pri:
siliti, da povrne prizadetim staršem
povzročeno škodo.
Vprašam končno gosüoda minis:
tra prosvete, ali ne smatra, da je ra:
di dostojnosti šolske uprave potreb:
no odstraniti ravnaielja F. Marinija
iz sedanjega mesfa, kajti zdi se mi
nedopustno, da bi državni uradnik,
ki je poklican izvrševati državne
zakone, veljal v javnem mnenju za
rušilca prav istih zakonov — ki so
edini temelj vsemu delovanju šob
skega ustroja.
Zelim pismenega odgovora.
Dr. E. Besednjak,
drz. poslanec.
Gorica 18. novembra 1925.
Vsa javnost pričakuje, da bo pro?
svetni minister poučil svoje podre?
jene ljudi, kaj jim nalagajo zakoni
in utrdil tako v našcm ljudstvu za?
upanje v zakone!
DNEVNE VESTI.
Imenovanja v goriškem
vojaskem okrožju.
Kakor poroča »Uradni list« (Bol?
lcttino Ufficiale) od 6. t. m. je bilo
30 narednikov iz goriškega vojaš?
kega okrožja, ki so obiskovali cast?
niške sole, imenovanih za podpo?
ročnike. Imenovani so:
Furlan Lino, 9. planinski polk;
Massif Guido, 6. planinski; Mikši?
ček Silvan, 6. planinski; Bulfoni
Karl, 9. planinski; Massig Marino,
7. planinski; Bone Ivan, 82. pehotni;
Brajda Egidij, 84. pehotni; De Gres?
sig Emil, 6. strelski; Burg Gaston, 8.
planinski; Bader Cezar, 3. planinski;
Lutman Srečko, 11. pehotni; Mila?
novie Ferruccio, 7. planinski; Franz
Silvij, 8.  planinski;  Oernic Anton,
23.  pehotni; Daskobler Leopold, 23.
pehotni; Križman Franc, 8. planin?
ski; Geat Avgust, 1. pehotni; Cornel
Alvisc,  2. pehotni;   Lcskovec   Vin?
ecne, 25. pehotni;    Korošec   Egidij,
24.  pehotni; Cassanego Adelchi, 23. i
pehotni; Plesničar Angelj, 24. pchot?
ni; Fazan Umbert, 2.  gorski  topni?
čarski; Vadnjal Miroslav, 3. gorski
top.; Pasqualis Marcel, 26. poljski;
Kocijančič Henrik, 6. poljski; Bau?
mann Josip, 16. poljski; Torelli Hen?
rik, 2.   polk  tehničnih   čet;   Turns
Karl, radiotelcgraf.
Odlikovan papezqv poslanik
Ta teden je francoska vlada na
slovesen način odlikovala papežc*
vega poslanika v Parizu mons. Ce?
rettija. Podelila mu ie visoko od?
likovanje velikega križa častne le?
gije v znak priznanja, da se je po=
slanik toliko trudil z poravnavo,
ko je imel izbruhniti kulturni boj j
pod Herriotovo vlado.
Padovanskim študentom!
Akademski klub »Nanos« v Pa*
dovi naznanja, da so vsi akademi?
ki, tudi oni, ki se vpišejo v 1. leto,
ali pa da pride jo iz drugih vseuči?
lišč v višja leta (2—5) padovanske?
ga vseučilišča oproščeni vseh šol?
skih pristojbin. Izvzeti sn oni, ki
študirajo farmacijo ali pa kemijo,
ker morajo plačati laboratorijske
pristojbine, katerih ni oproščen
nihee, in znašajo približno Lit. 380
(laboratorij fizike L 60, botanike 60
ter kemije L 260). — Slednjič po?
zivlja se rovarise, da pošljejo ne*
mudoma izkaze o slovenski narod?
nosti (Certificate) di nazionalitä
slovena).                           Tajnik.
Iz NewsYorka.
Slovenski franeiškan p. Kerubin
s Kostanjevice, ki se je moral u?
makniti čez morje v Ameriko, nam
pošilja prvi list:
Pred svojim odhodom v Ameri«
ko sem dobil toliko naroeil, da mi
pri vsej najboljši volji ni mogoče
vsakemu poscbej odgovarjati. Za?
to potom vaše »Gor. Straže« spo?
ročam, da sem zdrav po zelo vihar?
ni vožnji semkaj prispel šele 25.
oktobra. Zaradi slabega vremena
se je vožnja zategnila za cele 3 dni.
Prišedši v New York so me kar tu
obdržali, kjer je sila večja, kot v
Chicagu, za kamor   sem bil   v za?
četku določen. Med tukajšnjimi
župljani sc počutim kot doma. De?
la in truda bo dovolj. - Iz daljnega
New Yorka se še enkrat iz srea za?
hvaljujem vsem blagim sreem ši?
rom nepozabne mi Goriške za vse,
kar so mi dobrega izkazali. Ohra?
njujoč vas v trajnem spominu vse
iskreno in sreno pozdravljam. O
priložnosti vam sporočim obširnej?
ših novie. — Rev. Kerubin Begelj,
frančiškan, New York, 62 St.
Marks Place.
Sprememba pri »Narodni tiskarni«
v Gorici.
»Osservatore Triestino« objavlja,
da se je dosedanja tvrdka »Narod?
na tiskarna Dr. A. Gregorčič & L.
Lukežie« spremenila v zascbno
tvrdko pod imenom »Tipografia
Nazionale« L. Lukežič. Lastnik
tvrdke jc gospod Ludvik Lukežič.
Živijo narod!
Velikanske  poplave  v  Sloveniji.
Zadnji nalivi so povzročili veliko
škodo po vsej Sloveniji. V četrtek
in petek je bil ves Maribor pod
vodo, ker so se vsi kanali zamašili.
V Celju je bilo podobno. Vsled na?
livov ni niti lue mogla goreti. Sko?
ro na vseh progah, zlasti ob Savi, ki
je narastla za 3 metre, je bil pre?
kinjen železniški promet. Njive in
polja so posuta z naplavino. Naj?
huje je pa voda divjala po Prek?
murju. Dosti ljudi je brez strehe.
Vlada je za prvo silo priskočila na
pomoe.
Katoličani v Belgradu.
Prvega tega mescca so v Belgra;
du posvetili novo katoliško cerkev.
Dosedanja je bila za 20.000 belgraj?
skih vernikov premajhna. V teku
so tudi pripravc za zgradbo velikc
katedrale. Prispevki se že naglo
množijo.
Okrajna bolniška blagajna.
V sredo zvcčer se je sestalo vod?
stvo goriških fašistov in sprejelo
več važnih političnih sklepov. Po?
zvalo je tudi komisarja pri okrajni
bolniški blagajni v Gorici, da odpu?
sti iz službe vse tiste uradnikc in
vse osebje, ki ni vpisano pri fašis?
tih. Ni dvoma, da jih bo dosti ob
kruh.
Zbornica.
Poslanska zbornica se je otvorila
v sredo dne 18. t. m. Najprej
so bile na vrsti zahvale in go?
vori radi Mussolinijevega atentata.
Potem je začela zbornica raz?
pravljati. V pretres bodo prišli
zakonski načrti: proti politic?
nim ubežnikom v inozemstvo, o
oblasti ministrskega predsednika, o
delovanju prefektov, o delavskih
sindikatih in o ustanovitvi pokra?
jinskih gospodarskih svetov. Na če?
trtkovi seji je prišlo do hrupnih
prizorov in pretepov. Seje so se
vdcležili tudi komunisti. Med njimi
in fašisti je prišlo do prerekanja,
kateremu je sledil de.janski napad
na peščico komunističnih poslan?
cev. Vrgli so jih s silo iz zbornice.
Med njimi je bil tudi posl. Srebrnič.
Boj proti »Corriere della Sera«.
Farinacci nadaljire z vso ostro?
stjo svoj boj proti milanskemu
opozicionalnemu dnevniku »Corrie?
re della Sera«. Zahteva ponovno, da
ga milanski prefekt ustavi, »ker se
sicer žali moralni cut italijanskega
naroda«.
naroda«. Od glavnih delničarjev to?
varnarjev Crespi zahtevaio, da mo?
rajo odsloviti duševnega voditelja
velikega lista znanega senatorja
Albertinija. Ponudili so mu baje
veliko svoto, če zapusti svoje vo?
dilno mesto.
Pri senatorjih.
Senat je tudi začel z rapravlja?
njem o zakonskih načrtih. V četr?
tek je na svoji scji odobril postavo,
da smejo tudi ženske imeti volivno
pravico. Nato so se lotili senatorji
framasonov. Tudi ta zakon proti
tajnim društvom bo sprejet. Vse
gre torej lepo gladko.
Semenski krompir.
»Zadružna zveza« v Gorici je te
dni dobila dovoljenje za uvoz se?
menskega krompirja iz Jugoslavije.
Njen agronom inž. Rustja je v ta
namen spremljal v Jugoslavijo rav?
natelja Fitopatološkega urada v Mi?
lanu (Urad za borbo proti rastlin?
skim boleznim), da se na lieu ugoto?
vi, ali je krompir zdrav. Le na pod?
lagi tega ogleda je mogoče dobiti
uvozno dovoljenje. Kdor želi imeti
ta krompir za obnovo semena, naj
to takoj sporoči Zadružni zvezi v
Gorici (Corso Verdi 37). Cene bodo
objavljene, ko bodo končana poga?
janja z dobavitelji. Zveza bo naro?
čila semenski krompir tudi iz Ho?
landske, če se oglasi kaj odjemalcev.
Darovi.
Za »Alojzijevišče«: Velec. g. La?
dislav Pahor daroval 200 L. — Pri?
srčna hvala!
Širite ,6oriško Stražo4
Spamin na oelikega SlovenGa.
V nedeljo bodo obh^iali v ^-io?
veniji 60?letiiic-> ro.istva cnega naj?
večjih Slovencev, moža, ki ie naše?
mu narodu dal življenje. To je Janez
Evangelist Krek, tisti človek, čigar
ime hi morala vsaka slovenska
ustna v svetem strahu šepetari.
Kaj bi pisali o njegovem dcluT
trpljenju in smrti, ko je vse kar
nosi pečat slovenstva prepojeno z
njegovim duhom. Pojdi med kmeta
ali dijaka, v fabriko ali pisarno, od?
pri knjigo ali razgrni časopis, stopi
v žagrad ali na javni trg, povsod
dobiš Kreka še dancs, ko je sedem
let zatonilo izza njegove smrti.
Kaj je pokojni Krek naredil sa?
mo za nas primorske Slovencc!
Njegovo široko slovensko sree ga
je vleklo vedno na jug. Njegove
gospodarske ustanove še danes eve?
tejo po Istri in Dalmaciji, po Go?
riški in Vipavski in celo tarn nizko
doli med bcneškimi Slovenci. V
!>t. Lenartu jim je ustanovil zadru?
go. On je prvi zvezal zapadno vcjo
Slovencev z deblom našega naroda.
V Trnovem je imel shode, kamor
so prihajali Istrani celo od Kopr?
ščine sem. Na Tržaškem ie sei med
delavce. Z ranjkim Josipom Pavli?
co je imel 1. 1900. veliko delavsko
zborovanje v Trstu. Krščanska
strokovna organizaeija na tržaških
tleh je njegovo delo.
L. 1896. je njegova delavnost po?
segla med Goričane. S profesorjem
Josipom Pavlico je postavil temelje
krščansko socialni organizaeiji. Pri
delu so mu pomagali zlasti dr. Pav*
letič, dr. Knavs in solkanski kaplan
Dermastija. V Gorici so utsanovili
»Slovensko katoliško delavsko dru*
štvo«. V delavski okolici v Sempe?
tru, Mirnu, Podgori so čez noč
zrasle iz tal gospodarske in stro?
kovne organizaeije. Miren se ima
za svojo cvetočo čevliarsko obrt
zahvaliti njemu, solkanski mizarji
so dolžni hvalo njemu, vse naše
krščanske ustanove in organizaeije,
»QORISKA STRA2A«
Stran 3.
ki danes tako lepo uspevajo, so
pognalc korcnine v Krekovi dobi.
Čestokrat jo je mahnil Krek iz
svojega ljubljenega Prtovča kar čez
gore med Tolmince in naše Gorja*
ne. Med bovškimi hribi ie našel
vnetega pomočnika današniega sve*
tolucijskega župnika Jožefa Abra*
ma. L. 1904. je imel Krek v Koba*
ridu velik shod.
Ko je na Goriškem jelo rasti šte*
vilo mladih razumnikov, ie spet
Krek stal ob njihovi strani, jih bo*
dril, dajal nasvetov in delal zanje.
Primorsko krščansko socialno di*
jaštvo je večkrat slišalo ognjevite
Krekove besede na svoiih tečajih.
Ko je izbruhnil spor med »staro«
in »mlado« strujo je spet bil Krek
tisti, ki je skrbel, da ni pri tem tr=
pel škode krščansko socialni pokret
na Goriškem. Lahko se z zanosom
zavedamo, da nad vsem gibanjem,
ki ga po vojni tako uspešno razvi*
jajo pri nas Krekovi učenci, bdi
duh velikega mojstra in stvaritelja.
In to jc sladka zavest in bodrilo v
bojih in trudih vseh krščansko*so*
cialnih organizacij! Veliko, veliko
smo dolžni primorski in še posebej
goriški Slovenci Janezu Evangcli*
stu Kreku, možu, kateremu veljajo
Cankarjeve besede:
Mo je delo je knjiga ljubezni —
odpri jo, domovina, da hos videla,
kdo ti je pravieen sin. Dal sem ti,
kar sem imel; če je bilo veliko ali
malo — Bog je dclil, Bog razsodi.
Dal sem ti svoje sree in svoj raz*
um, svojo fantazijo in svoio bese*
do, dal sem ti svoje življenje, kaj
bi ti še dal?
Kaj je novega na cleželi?
Miren.
V nedeljo dne 22. t. m. ob 3'/2
pop. vprizori dramatični odsek na*
šega Slow izobraževalnega društva
Funtkovo »Tekmo«, dramo v 3. dc*
janjih. Delo vsebujc izvanredne
duševne vrednosti in bo nudilo na*
šemu občinstvu prav gotovo mno*
go duševnega užitka. Prireditev se
bo vršila kot navadno v dvorani g.
Jos. Marmolje pri mostu. Prepriča*
ni smo, da nas bo občinstvo soscd*
njih vasi obiskalo tega dnc kot
vedno v zadovoljivcm številu. —
Nedorasli otroci pa nai za takrat
ostanejo doma. Nasvidenje!
Obnovitev našega Grada, ki se
je pričela prcd dobrim letom, je
krepko napredovala. Samostan je
skoro docela dovršen. Mizarska de»
la, ki jih jc izvršila domača tvrdka j
Butkovič & Bostjančič, so dokon*
čana. Ko bodo v dobrem tednu do«
vršena še pleskarska dela, bo samo*
stan gotov. Bazilika je dozidana in
v notranjščini skoro docela izdela*
na, tako da je bilo minuli teden no*
tranje ogrodje že odstranjeno.
Vzpostavljeni niso šc oltarii in de*
loma ne oba zvonika ter pročclje.
Radi sedanjega mraza ie delo tre*
nutno omejeno na malenkostna zi*
darska dela. Radi težkoč, ki so na*
stale pri financiranju, ie pa sploh
nadaljevanje dela ogroženo.
Sovodnje.
Zelo nas je presenetila vrla mla*
dina našega prosvetnega društva s
svojo ncdcljsko prireditviio. Prvič
je stopila prcd našo javnost in prav
gotovo je doscgla uspeh, ki ji bo v
bodrilo za nadaljne delo. Program
prireditve, ki je obsegal dve dekia*
maciji, kuplet, burko enodejanko
ter par narodnih pesmi mešanega
zbora je dosegel pri občinstvu višek
zadovoljstva. Zlasti smo bili veseli
naših narodnih pesmi, ki so iih mo*
rali pevci na željo obeinstva ponov*
no zapeti. Č. g. vikar ie kot pevo*
vodja lahko vesel nad uspehom, ki
ga je dosegel. — Vse kaže. da se
začenja tudi v naši vasi novo živ*
Ijenje. Porok so nam za to naši
vrli fantje in dekleta, ki so z vso
ljubezni jo oklcnili nase krščanske
prosvete.
Podgora.
(Donesek k socialnemu vpvnkanjii.)
Pred par dncvi me je zanesla pot
v Podgoro. Marsikaj bi se dalo po?
vedati o tem »goriškem tvorniškem
predmestju«. Mene pa je ta dan bolj
zanimalo nekaj čisto vsakdanjega.
Prašičic kruljenje! Ne Ie zato, ker
so svinjska bedra že sama po sebi
dovoli zanimiv predmet, ampak za*
to, ker so ščetinci krulili skoro pri
vsaki hiši. In vendar je v Podgori
največ delavskih družin, ki nimajo
pedi svojega, kjer bi za kruleže na*
brale sočivja ali pridelale kako zr*
no. Pa sem prašal pri nckom, kako
in kaj. Tako*le mi jc razložil: Pra*
šiči so podgorski prisilni šparovci.
Žena kupi mlado prase na sejmu
in je prinese domov, večkrat celo
v najet hlev. Žival je treba krmiti.
Ker prinese mož Ie ob sobotah iz
tovarne svoj zaslužek, je treba med
tednom »na bukvice« v stacu.no.
Nemalokrat mož pogodrnja, ker si
mora pri tobaku in vinu pritrgati, a
kaj, žival pa je škoda pustiti, da po*
gine. Čez leto, po pritrgavanju, in
skrbeh, pa vrže odcbelcli prašiček
dober cvenk »očetu za tobak, mate*
ri za trak«, ljubi hčerki pa morda
— za židane nogavice. Pa so vsi za*
dovoljni, da so čez leto imeli v hiši
kruleža.
In priznati sem moral, da so te
žene v svoji revščini re« iznajdlji*
ve. Tisti denar, ki je sei za krmo, bi
se če ne itak nekam porazgubil. Ta*
ko pa je bil varno naložen v prašič*
jem želodcu in svinjski masti.
Orehovlje.
Zelo redkokrat se cuje beseda o
j nas, zato bi vtegnil kdo misliti, da
i spimo, toda ni tako. — Ni še dolgo
kar je naše Slov. izobr. društvo ime*
lo svojo dramatično prireditev, ki
je bila, lahko bi rckli, mejnik na*
šega dosedanjega delovania, kajti
bilo jc na našem odru prvič eno iz*
med naših najboljših del. Bliža se
zima z dolgimi večcri, ko bomo la*
hko v svojem društvu posvetili vso
pozornost notranjemu izobraževal*
nemu delu. Zelo radi čitamo knjige
iz potovalne knjižnice naše Prosv.
zvezc, vsak čctrtek in soboto na ne*
strpno pričakujemo priliubljeno
nam »Goriško Stražo«.
Kanal.
V vojni so granate porušile tudi
kanalsko cerkev in zvonik. Ko je
priromala vojna odškodnina so de*
iali. da bo treba zidati. In so začeli.
Naiprej so poslali po nove zvonove
in jih zavalili v farovško vežo, kjer
imajo kurc, psi in dekanove srne
dovolj prilikc, da vcžbajo na njih
svoje muzikaliene cute. Zvonik je
bil pred kratkim tudi /c postavljen.
Kanalske matere so že menile, da bo
treba peči potice za žcgnanje nove
hiše božje. Pa glej spaka. Ko me je
zaneslo te dni vohat po Kanalu, sem
se začiulil, ker sem videl, da podira*
jo cerkev pri tleh in zvonik pri vrhu.
Ali so se inženirji zmotili? Ne. V
ccrkvi popravljajo tlak. Na zvoniku
pa širijo line, ker so se vsled mraza
menda skrčile in so se zvonovi v
veži razširili vsled toplotc, ki se širi
iz kuhinje. Koncem vseh koncev se
je zgodilo, da ne morejo zvonov
spraviti v line. Jaz. čcprav nisem in-
ženir, niti »malova'r«, bi dal ta*le do*
her svet: »Najprei obesite zvonove,
potem lepo zidajte krog njih line in
zvonik. Pa ni zlomek, da se bi uštc*
li!«           *                    Popotnik.
Vrhpolje.
Zadnji 2 nedelji je tukajšnje dru*
štvo priredilo L. Turšičevo igro
»Zgubljeni raj«. Smisel igre je, da
ni na svetu nihče popolnoma sre*
čen, da je najbolje iskati v svojem
stanu zadovoljnosti, ter da preveli*
ka radovednost pripelje človeka do*
stikrat v nesrečo. Igralke so svoje
vloge izredno pogodile. Tako kra*
ljica kot dvorjanke, tudi Marjana
in Nežika, čeprav malo pretirani,
sta si na mah osvojili občinstvo. Po*
sebno pozornost so vzbujali gozdni
palčki in priprosto dekle Uršika.
Obakrat je mistopil tudi • pevvski
zbor ki jc skladbe zelo točno izva*
jal. Vsem je ugajal venček »Nebo
žariu za ženski zbor. Veselje je
gledati, kako delujejo naša dru*
štva, če jim je dana Ie količkaj pri*
lika. Torej Ie pripravite spet kaj po*
dobnega v/itka, da človck vsaj za
hip pozabi vsakdanje te/ave, trud
in bolest.
Podmelec.
V »Gor. Straži« z dne 4. now je
neki g. popotnik, v dopisu iz Sel
nad Podmelccm potrkal tudi na
mojo požrtovalnost. Imel sem na*
men o stvari nekoliko obširneje
spregovoriti. lega me je pa opro*
stila »zavedna mladina« iz Sel, ki
mi je izrazila svojo zahvalo, za Ian*
sko trimesečno poučevanje pet ja s
tem, da je priredila plesni obhod po
sari, ob času, ko se je vršila y Pod*
melcu kulturna predstava »Čitalni*
ce«. Gospodu popotniku bi sveto*
val večjo previdnost, kadar se zo*
pet odpravi na pot.
Selski mladini pa priporočam:
spravite prvič svoja dejanja v sklad
z besedami, ki jih govoritc, potcm
bo vaša pohvala zaslužena. Ako pa
nadaljujete v smeri kot dosedaj,
gre vaša pot navzdol! Harmonika,
pies in slični obhodi kot nedeljski
vam nc bodo princsli ugleda!
Vaša vzajemnost, ki jo je g. po*
potnik občudoval, 'e pa tudi vred*
na boljšega cilja! — Podmelski pm
vovodja.
Cerkno.
Pri nas smo imeli pretekli teden
obisk. Obiskala nas je družba, ka*
tere člani se po vsej pravici prište*
vajo med najagilnejše delavce člo«
veške družbe. Mi smo jih dosedaj
poznali samo iz poročil časopisja.
Zato si lahko predstavljate naše ve*
selje, ko smo slišali, da nas je pose*
tila tatinska družba. V noči med 13.
in 14. t. m. so vlomili v tukajšnjo
davčno iztirjevalnico, prevrtali bla*
gajno ter odnesli nekaj nad 5000 L.
Tatovc pridno iščejo, pa do sedaj
brez uspeha. Najbrže si jc kaka
mestna družbica dovolila majhen iz*
let. Po mestih jim bodo menda kma*
lu odevele rožice. Ker že govorimo
o davkariji, naj si dovolim opom*
niti na sledeči nedostatek. Ko dobi*
mo plačilnc nalogc, razvidimo iz da*
tuma, da jc plačilni nalog cela dva
mescca ali pa tudi več, rajžal pred*
no jc prijadral do srečnega davko*
plačevalca. Posebno okoliške vasi
so večkrat delcžnc tega, tako vzor*
nega uradniskega aparata. Davkar
pa nc vpoštcva tega ncdostatka ter
brez ozira prcdpisuje globo zaradi
zamujenega roka. Kdo pa dandanes
ve brez plačilnega naloga kaj in do
kedaj ter kakšen davek ima plačati.
Saj nismo juristi. Danes je obč.
davek za 1924, jutri dcžclni za 1925,
živino, hišo itd. Prosimo da popra*
vite ta nedostatek. Ubogi davkopla*
čevalec je že itak dovolj obreme*
njen, in je krivieno, če mora radi
nemarnosti drugih plačati še globo.
Dnc 8. t. m. so prircdili v (>er*
knem ^ dvorani »Gospodarskega
doma« prav lepo slavnost. Videli
smo zelo lepc in ganljive žive slike.
Častitamo vscm Cerkljankam, ob*
enem vscm deklicam tudi iz drugih
društev ki so imcle deklamacije.
Tudi gospodični M. Klavžar v Za*
križu častitamo! Lc veselo naprej!
Idrija.
V nedeljo dne 22. t. m. se vrši v
dvorani hotela Didič običajni vsa*
koletni C'ecilijanski koncert »Kat:
del. društva«. Začetck ob 8. uri zv.
Vstopnina so prostovolini darovi
za nabavo novih muzikalii.
Spored: 1. Inno Garibaldi, godba.
2. P'. Stolz: Tajanstvi oroke, ouver*
tura godba. 3. J. Klemenčič: Oj po*
glejte ptičke, A. Lajovic: Pastirčki,
mešan zbor. 4. C. Franke: Duct za
violo in klarinet, godba. 5. C. Fran*
ke: Der Freigeist, ouvertura. godba.
6. H. Adamič: Serenada: Sinočni
sen, moški zbor. 7. A. Jakl: Karne*
valstriiussc, valčck, godba. 8. P. Jc*
rcb: Jutranja; Ah, ti bori, mcšan
zbor. 9. J. Schneider: Wintermär*
chen, ouvertura, godba. 10. E Stolz:
Smes z oper »Libuše«, potpouri. 11.
E. Adamič: Barčica zaplavala; Ne*
kje v Franciji, mešan zbor. 12. J.
Schneider: Bomben und Granaten*
marsch, godba.
Fozdravi fantov - uojakou
Pozdrav iz Genove.
Slovenski fantje, kateri kratko*
časijo bolnike pri 6. bolničarski
četi v Genovi, pošiliajo pozdrave
»Goriški Straži«, staršem, sestram,
bratom, fantom in našim vrlim de*
kletom, tcr letniku 1906., kcr ga
željno čakamo, da mu privoščimo
dober tek pri pašti. Vičič Jožef,
Renče; Mezgec Franc, Merše pri
Slivju; Rojc Stanko, Zalošče pri
Dornbergu; Leban Franc, Solkan;
Černe Franc, Gradiščc; Hvala Ven*
ceslav, Slap; Zvodar Roman, Tol*
min; Rešpet Bernard, Cerkno;
Samsa Marij, Bistrica.
Listnica upravništva.
T. P. MiUino: Knjigc lahko naro*
cite pri Jugoslovanski knjigarni v
Ljubljani, preskrbi Vam jih pa tudi
Katoliška knjigarna, Gorizia, Via
Carducci, št. 2.
/1. As.. Gorenjavus, Juf*oshivija:
, Jugoslovanske znamkc za nas ne?
i porabne. Poleg tega bi stal Vaš in*
! serat 6.30 lir, katerc nam blagovo*
' lite  vposlati  vnaprej.
Sprejmem takaj dva kroiaška po*
močnika. Naslov pove uprava »Go*
riške Straže«.
Krojaški pomočnik išče službo v
mestu ali na deželi; nastopi takoj.
Naslov pri upravi.
Lepa prilika! Na prodaj je sko*
ro nov koleselj. Za ceno obrnite
se v gostilno Piazza Catterini —
Gorica.
Kanarčke pristne, »Harzscifert
Edelroller«, izvrstni pcvci podnevi
in ponoči in samice prodam. — Sv.
Peter pri Gorici št. 199.
ZDRAVNIK
Dr. Just  Bačar
Gorica, Viale 24 Maggio št. 9
Zdravljenje s Sollux-žarki
in   ultravijoletnimi   žarki.
Vsem ljtibiteljem zimskega cvet*
ja naznanjam, da imam v zalogi ho*
landskc čebulc polnih in enostavnih
hijacint in tulipanov. — Naro*
čila izvršujcm tudi po pošti. Just
Ušaj, Gorica, ulica Favetti 6.
ROB.   B E R K A
se je PRESELIL s svojim
zobotehniškim ateljejem na
Corso Verdi 3O, Gorica
Stran 4.
»OORISKA STRA2A<
Pozor! — Edina slovenska trgovi*
na v Gorici v Raštelu pod oboki St.
37. z mrtvaškimi predmcti. Velika
zaloga vsakovrstnih rakev. vencev,
voščenih sveč, cvetlic za cerkvc, no*
vomašnikc, sv. obhajilo, birmance,
ncvcste itd. Skladiščc v prvern nad-
stropju. — Cene brez konkurence,
postrežba točna. — Poskusite in
prepričajte se! — Priporoča se slav?
nemu občinstvu Terezija Pavsič,
Hlede Hilarij, priporoča svojo
krojaško delavnico, Via S. Giovan?
ni 2, Gorica. — Sprcjcma vsa v to
stroko spadajoča dela. Gene zmer-
nc, dclo solidno.
Lloyd Sabaudo.
Prihod'nje vožnie:
v Severno Ameriko:
»Conte Rosso« 10. dec. 1925.
Iz Oenove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Conte Verde« 14. nov. 1925.
Iz Genove vBuones Ayres v 131/«. dneh.
»Principessa Maria« 19. dec. 1925.
»Tomaso di Savoia« 30. dec. 1925.
Iz Genove v Buenos Ayres 19 dni.
v Avstralijo:
»Regina d'Italia« 20. jan. 1926.
Informacije daje in sprejema pred-
naročila na vozne listke zastopnik
F. Rosich. Gorica,
Via Contavalle St. 4.
Röütgenologicni zavoö
za zdravljenje in diagnostiko
primarija Di. 9.QEFI0R!
0 GORICI, CORSO VITT. EM. III. St. 1)
SPRE3EMÜ OD 9 - IZ IN Z - Y

flJBOGflTElŠO IZBERO
nLQBUHuV    gospTdfčne
dobite v dobroznani   modni
trgovini
0TTIL1JB G9LL1G9R1S
Ulica Mameli 4. (prej Scuole)
M zdravnih je
dr. R900 SFILIGO]
Gorica, Travnik 5-1.
JAKOB ŠULIGOJ
P r v i   in edini slovenski
urar in zlatar
v OORICI, Gosp.  ul.  19
IJriporoča  svojo veliko zaloKO
vseh vrst ur, zlateniiie in srebr-
nine vsc po nizkih ccnah.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. MERMOLjA
špeeijalist za usfcne in zobne
bolezni,   ordinira
v gorici na Travniku 5/11.
od 9. do 12.  in od 3. dO 5.
V IDRIJI vsako prvo in tretjo so*
boto   in    nedeljo v mesecu   (okr.
hranilnica).
Sirite „Gorisho Stražo"!
Plačam najvišje cene za kože
lisic, podlasic, kun, zajcev, mačk,
veveric,   jazbecev  i.  t  d.   i. t. d.
Prodajam PASTI in POSEBNO MESO
za lov na divjačino.
Delavnica za strojenje in barvanje   «»»—¦
Nihče   nima   pravice   kupovati   zame.
WALTER WINDSPACH ^
GORICA - Via Carducci 6 - GORICA   -
Pozor T\et izpremenjeni naslov!
» Ljub!janska posojilnica (
=   r.T. z o. z.   v   LJUBLJstNI   ==
Hranilne vloge na knjiznice in tekoči račun
z= obresfuje  n^jutgrodliieje =
osojila daje proti popolni vinnli na vkaližtia ia dabrg ni p)?j5in.
,,Mundlosu šivalni stroji
„Göricke^ dvoholESfl, motorini „Fiam"
belgijske puške se vdobe le pri
Josipu Kerševaniju-Gorica
Piazza Cavour št. 9
Mehaniina delavnica, Piazza Cavour š1ev\ 5,
t HatolishD hnjigorna v Gorici
Vie Corducci št. Z (prej Gosposha ulico) Montoua Iiišo
ima v zalogi za
BOŽIČ
vse tradicijonalne predmete v to svrho in
namen kakor: Bctlehemske jaslice iz mavca,
('Cartone Romano,) v velikosti 18,20 in 40 cm.
Kompletne ganiture
(6   pastircev,   12 ovčic,    voliček  in osliček,
velblod, Sv. trije kralji in Sv. družina s hlev-
čkom ali brez hlevčka.)
Velika zaloga jaslic na lepenki moderne
izdelave  v  treh večjih velikostih,   dreves-
nih okraskov, svečic prve kakovosti ter bo-
žičnih in novoletnih raz-
glednic  zadnje novosti.
Konkurencne   cene!
Na drobno!
Na debelo!
Obiščite domačo tvrdko

Ulico Carducci 3 fiOsiCä Ulica Carducci 3
Bogata izbera domačega in inozem-
skega sukna, velika zaloga perila,
cvilha za postelje, kovtrov, odej, zaves,
raznih vrst tkanin itd. itd.   —   —   —
Velika izbera kožuhovin
Lastna krojačnica. — Sprejema vsako
naročilo za ženske in moške, katero
izvršuje po najnovejšem kroju. — —
Velika zaloga izgotovljenih oblek,
sukenj, dežnih plaščev za ženske, za
moške in za dečke. —-------------------
Cene sollclo^.