Novo mesto, 31. julija 19S3 etev. 30 Leto IV Lastniki In izdajatelji: Okrajni odbori SIDL Črnomelj, Kočevje Id Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Odgovorni urednik Tone Gosnik. — Uredništvo in npravai Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — 1'ostni predal 33 — Telefon srednistva In oprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestni 616-T-181. — Letna naročnina snil din. polletna 250 din, Četrtletna 125 din. — Tiska tiskarna •Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Dolenjski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Cena 12 din Utrinki iz spominov partizanskih patrulj Dokai d*>bolo knjigo bi lahko napisali iz poročil partri/.j,nskih patrulj, ki so letos pred praznikom Doer va vstaje obiskale vasi in družine po Dolenjski, akoravno nismo še prejeli poročil iz vseh treh okrajev. Zlasti pogrešamo izčrpne j šiih poročil iz okraja Črnomelj. Iz sprejetih posnemamo najbolj značilne doživljaje. Šentjernej sika patrulja, ki se je usmerila proti Javorovioi, je je potegnila s seboj lepo število ljudi in kulturno - umetniško skupino gimnazijk. — Osrednja proslava njihove občine je bili, ob spomeniku padlih borcev na Javorovioi. Bila je res lepa spo-minsika proslava. Od tam je patrulja odšla preko Orehovice in Jugorja na Gaber je, kjer se je v poznih večernih urah zbrala domala vsa vas ob tabornem ognju. Ta patrulja je pri obisku partizanskih družin ugotovila m*'1 drugiim tudi, da žive nekatere družine zapuščene in v slabih socialnih razmerah. Tako je s Krašovčevo mamo v Prekopi, ki je hudo bolna, pa nima nikogar za postrežbo. Podobnih primerov so ugotovile tudi druge patrulje, akoravno so ponekod prehitro pešačile skozi vasi in niso utegnile vsakega primera raziskovati. Vse to. bo odslej naloga Zvezg bor cev. Škocjanska patrulja je začela pohod z obiskom partizanskih družin in grobov padlih borcev. Po obi siku nekaj vasi se je vrnila v Skocjan, kjer jo je pričakalo okrog 300 ljudi z godbo in gasilci treh čet v krojih. Po lepem mitingu se je usmerila proti Smarjeti, kjer jtih je per zdiraviJa šmarješka patrulja. — Take proslave v Smarjeti še ni bilo, kot je bila pred odhodom združenih patrulj. Okrog 900 ljudi se je udeležilo uspelega partizanskega mitinga. Topliški patrulji sta začel; pohod na Gornjih Lazih in v Rogu iz Baze 20, zvečer pa sta se zdiruiilii v Dolenjskih Toplicah. Toplicami in okoličani, zlasti pa bogat spored na partizanskem mitingu, kateremu je prisostvovalo nad 1000 ljudi, So ponovno dokazali, da je to njihov največji praznik. Patrulja občine GotUa vas je obiskala vse vasi in družine pod Gorjanci, ni pozabila tudi grobov zahrbtno umorjenih partizanov in aktivistov, v *ea*tjošikih gozdovih in grapah. Pobilj so jtih or-gamizatorjii ptoslulega »Štajerskega bataljona«. Pot te patru- lje je vodila Po sledeh partizanskih edimic in kurirjev, ki so obsejane z grobovi naših zavednih ljudi in borcev. Patrulje suhokrajnskih občin so se po obisku domačih krajev vasi in družin srečale na zgo.-flovinski Frati, kjer v koči ravnokar taborijo otroci padlih borcev. Ob velikem partizanskem tabornem ognju se je razvila nadvse prijetna svečanost z lepim sporedom, pri katerem so sodelovali tudi otroci. Številni borci, domačini in otroci so si bili edini v tem, da prisrčne proslave na tem zgodovinskem kraju ne bodo pozabili. Tu So patrulje Dvora, Hinj, Žužemberka, Zaigradca in Dobrni -ča tudi prespale, drugi dan pa skupno nadaljevale pot skozi Brezovo reber v Prečno, kjer so prisostvovale odkritju spomenika tov. Tonetu Campi iz Ce-gelndce. Dolgo pot so napravile patrulje občin Mirna, Rakovnik, Mo kronog in Trebelno, nič manjšo pa tudi patrulje iz Velikega Gabra, Velike Ix»ke, in Trebnjega. Povsod je bilo treba obiskati družine borcev in aktivistov, marsikje tudi poslušati upravičene pritožbe. Z vrsto uspelih mitingov v vseh večjih krajih so patrulje teh občin uspešno Novi narodni heroji iz Dolenjske IVAN KOVACIC-EFENKA Ivan Kovačtč-Efenka Je bil rojen 28. januarja 1921 v Dol. Podborštu v novomeškem okraju. Po poklicu Je bil pekovski pomoćnik. V narodnoosvobodilno borbo se je vključil maja 1941, v par. tizane pa Je vstopil 2. januarja 1942. Do konca marca je oprav, ljal kurirske posle, potem pa Je kot borec sodeloval v akcijah okrog Novega mesta in v borbah pri Žužemberku. Postal je komisar čete I. bataljona Za-padnodolen,skega odreda in kmalu nato komandir čete. S svojo teto je sodeloval pri rušenju vlakov okrog Ribnice in Kočevja in pri uničenju italijanske kolone v Zagradcu, kjer je padlo 80 Italijanov. Po formiranju brigade »Toneta Tomšiča« Je bil kot komandir čete v borbah v Roški olenzivi in pri Jelenovem žlebu, kjer je uničil mnogo Italijanov. V borbi za Mirno je porušil železniško progo in sodeloval v bor-hah za Temenico in St. Vid pri Stični. V začetku leta 1943 se je kot namestnik bataljonskega komandanta boril z belogardisti pri Semiču, Mokrem polju, v Suhi krajini, pri Ambrusu In Zagradcu. V borbi pri Plešivici je bilo uničenih 150 Italijanov. Aprila 1943 je postal komandant bataljona. Vodil je borbe pri Ribnici, Starem trgu in Rajhenau. Julija 1943 je postal namestnik komandanta Tomšičeve brigade in bil v borbah pri Ajdovcu, Selih in na Notranjskem, po kapitulaciji Italije pa v borbah za Lašče in Kočevje. Decembra 1943 je postal komandant Tomšičeve brigade. Sel je s XIV. divizi,o preko Hrvatske in Štajerske, kjer se Je boril pri Senovem in Vojniku, pri gradu Lindek, Belih vodah in Črnivcu pri Kamniku. Pri ocenjevanju njegove vloge in poveljevanja Tomšičeve brigade je treba upoštevati, da Je ta brigada v sestavu XIV-divizije opravljala najtežje preboje in juriše, ki jih Je izvajal Efenka kot najboljši komandant brigade. Bil je izredno ofenziven in hraber. Zlasti se je izkazal, ko se je divizija prebijala iz Paškega Kozjaka na Pohorje. Videč težko situacijo je Efenka sam prišel v štab divizije in se prostovoljno ponudil, da napravi preboj s 4 bataljoni. Na njihovem čelu Je v najkrajšem času prebil močno utrjeni sovražni obroč. Uspešno ,te \zvajai razne akcije na Šta- jerskem in s tem *am močno dvignil moralo borcev v času, ko so se Nemci počutili na Štajerskem še močne. S svojim delom in borbenostjo je ustvaril moćno borbeno brigado, ki je postala strah in trepet Nemcev. Bila je znana po svojih drznih vpadih v doline in mesta. Njegova brigada je bila edina slovenska proletarska hrigada. Junija 1944 j* postal namestnik komandanta XIV, divizije in bil v borbah pri St. Lovrencu in Rušah na Pohorju. Julija 1944 Je bil postavljen za namestnika komandanta IV. opera-tivne cone. Kot tak Je sodeloval v borbah za Letuš-Smartno, Ribnico na Pohorju, Opiotnico, Paški Kozjak in Konjiško 8oro. Januarja 1945 je postal komandant XIV. divizije in se boril okoli Zagorja, Menine planine, St. Andreža, Vojnika, Dravograda in Crne ter nato še »a Koroškem do Celovca. Tovariš Efenka Je kot kočarjev sin napravil lepo razvojno pot od partizana-borca do komandanta divizije. Bil Je osebno hraber, hiter, iznajdljiv in priseben v najtežjih situacijah ter izredno priljubljen med borci. Boril se je v vseh predelih Slovenije in napravil s XIV. divizijo legendarno pot po sta,' jerski in Koroški. Sedaj je polkovnik JLA, zvezni in republiški ljudski poslanec ter član izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije. Je nosilec spomenice iz leta 1941, odlikovan z redi Partizanske zvezde in Zasluge za narod II. stopnje ter z Redom hrabrosti. DUŠAN JEREB-STEFAN Dušan Jereb-Stefan Je bil rojen v Ljubljani 26. januarja 1908. Na univerzi na Dunaju in v Zagrebu, kjer je študiral veterino, se je družil s študenti marksisti ter se razvil v revolucionarnega borca in trdnega n?rksisia. K0 .k' v Španiji izbruhnila državljanska vojna, Je odšel v Francijo, da bi se pridružil protifašističnim borcem. V Parizu pa je močno zbolel, da se je moral vrniti domov. Kot veterinar ni hotel v državno službo. Bil je nekaj časa v privatni službi, nato pa je postal občinski veterinar v Novem mestu, in se mu je odkrila beda in zaostalost kmečkega prebivalstva na Dolenjskem. Z vso požrtvovalnostjo je pomagal siromašnim kmetom In Jim brezplačno zdravil živino. Hkrati Je kot komunist odpiral ljudem oči in Jim kazal pot v boljšo bodočnost. Organiziral je tudi »rdečo pomoč« za španske borce in pripravljal obnovo ter okrepitev partijske organizacije na Dolenjskem. Kot sekretar okrožnega komiteja KPS Je Jereb ob kapitulaciji organiziral zbiranje in skrivanje orožja. Komunisti in simpatizerji so pod njegovim vodstvom že aprila začeli formirati borbene grupe, ki so poleti leta 1941 zbrale okrog sebe vse rodoljube in se razširile v vseljudsko Osvobodilno fronto. Jereb je postal prvi sekretar okrožnega odbora OF v Novem mestu. Organiziral Je ciklostilno tehniko, ki je razmnoževala »Slovenskega poročevalca« in razne letake. S propagandnim in organizacijskim delom Je postavil široko in trdno osnovo osvobodilnega gibanja na Dolenjskem«, Id je že avgusta 1941 privedla do formiranja Novomeške parti. zanske čete. Novembra 1941 Je Jereb od-5el v ilegalo. CK KPS ga je poslal v Ljubljano, kjer Je pod "egalnim imenom Štefan postal član okrožnega komiteja Partije in sekretar okrožnega odbora OF. V LJubljani je ostal d° julija 1942, ko je bil poslan na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko. Tam je spet postal sekretar novomeškega okrožnega odbora OF, decembra 1942 pa sekretar poverjeništva Izvršnega odbora OF za Dolenjsko. Zopet je organiziral in vodil osvobodilno borbo na Dolenjskem. S svojo odločnostjo ln Požrtvovalnostjo Je premagoval vse napore in s svojim pogumom in vedrostjo vlival borcem in aktivistom vero v končno zmago tudi v najtežjih trenutkih. V začetku marca 1943 Je s skupino 40 aktivistov s Trške Eore šel proti Žužemberku. V velikem Lipovcu pri Ajdovcu so lih 12. marca iznenada obkolili Italijani in belogardisti. Jereb je s 5V0jo pištolo in s Pomočjo nekaj tovarišev kril umik ostalih aktivistov. Tako se le večina aktivistov rešila, Jereb pa je v neenaki borbi Junaško padel. Njegov lik llud-stvu predanega in herojskega komunista bo ostal živ zlasti v Novem mestu jn po ysej Dq lenjski. Vinko robfk Vinko Robek je pred vojn., delal v nemških rudnikih. Ko ie izvedel, da se je zaćela dt>. ma osvobodilna borba, se je vrnil v domovino in v okolici Skocjan a pni Mokronogu postal organizator osvobodilnega gibanja. 1942. leta je odšel v partizane in posta] komandir čete v Krškem odiretdiu. Odlikoval se je v bojih z Italijani in belo-gardlisti okrog Novega mesta. Od decembra 1943 <}o februarja 1944 se je Rolbejc proslavil v bojih IX. brigade _za osvoboditev Delnic, Mrkoporja, Ravme gore in Vrfoovskega, nato pa v borbah pri Pijavi, Gorici in okrog Ribnice, Zaradi svojega junaštva je znan p0 vsej Dolenjski in pri,ljubrjen med krnskim ljudstvom in sverjdrni bivšimi borci. opravile ta spominska obisk. Vse občinske patrulje so se strnile v Novem mestu zjutraj 22. julija in skupno prisostvovale odkritju spomenika talcem. TO JE BIL NAJVEČJI PRAZNIK NA KOČEVSKEM Tako govore obširna poročila :z vseh predelov kočevskega okraja. Krožni obhodi iin obiski številnih partizanskih patrulj (jo starih znanih poteh in pri številnih partizanskih družinah ob partizanskih pesmih, zvokih harmonik ter prisrčnih razgovorih, tako so praznovali Kočevci svoj največji praznik, kot sami pravijo. Vsepovsod, koder so se oglasile patrulje, je bilo toliko toplih stiskov rok, toliko obujanj spominov, pa tudi solz ve selja in radosti nad srečanjem s starimi znanci in prijatelji. Prostor nam ne dopušča, da bi naštevali vse kraje, ki so jih obiskale občinske patrulje in kie vse so bile zgodovinske pro slave. V gornji Kolpski dolini so Slovenci in Hrvatje skupno, kot so se tudii skupno borili, proslavili Dan vstaje z odkritjem spominske plošče v votlini Taborske stene, kjer je padlo 6 borcev kočevskega bataljona in riva pionirja. Te proslave se je udeležilo okoli 400 ljudi obeh bratskih republik. Prav tako lepa zgodovinska svečanost je bila v Papežih, kjer so odkrili na šoli spominsko ploščo padlim borcem, aktivistom ter žrtvam fašističnega terorja. Tudi te svečanosti so se udeležili prebivalci z obeh strani Kolpe in tako ponovno manifestirali bratstvo in enotnost naših narodov. Med udeleženci proslave &o bili tudi preživeli borci, ki so skupno s padlimi pregnali okupatorja iz Kolpske doline in iz vse naše domovine. Ponekod so tudi patrulje ob obisku partizanskih družin (tako v kočevskem kot novomeškem okraju) obdarile revnejše družine in partizanske mamice. To je bila najbolj plemenita gesta Takoj po odkritju spomenika talcem v Novem mestu je imel pomemben govor o pomenu Dneva vstaje na Dolenjskem narodni heroj Jože Borštnar. Na Koreji je podpisano premirje Po treh letih, enem mesecu in dveh dneh je bila 27. julija končana vojna na Koreji. Na kopnem, na morju in v zraku so prenehale sovražnosti. To je velik in važen starih borcev, za kar so jim vse take družine še bolj hvaležne, akoravno daril miso pričakovale. Tako je samo patrulja občine Smarjeta obdarila kar 70 družin. Res so bila darila skromna, po kilogram sladkorja ali kaj podobnega, toda kdo je bolj skromen, kot so ravno te naše partizanske družine in mamice? Zato je bilo navzlic skoromnosti toliko hvaležnih solz, ki so se mešale med solze veselja, da s„ spet enkrat videle stare prijatelje in znance. 2eleti je, da zapiski in ugotovitve patrulj o naših posameznih družinah ne ostanejo samo v spominu udeležencev patrulj »in moTda v dnevnikih, pač pa da se zanje zanimajo vse organizacije Zveze borcev. M/nogo hvaležnega dela bodo našle v tem. dogodek, ki je najgloblje odjeknil po vsem svetu. Tudi naša država je z velikim veseljem tprejcla vest o premirju. Ob tej priliki je predsednik republike Tito odgovoril uredništvu »Borbe* na postavljeno vprašanje, kaj misli o podpisu premirja na Koreji, naslednje- »Na vprašanje, kaj mislim o podpisanem premirju na Koreji, lahko rečem: prvič, v tem dejanju vidim veliko ohrab'itcv na svetu za vse tiste ljudi, ki žele, da bi zmagala ideja miru in da bi mednarodna vprašanja mirno uredili; drugič, to dejanje dokazuje, da so miroljubni napori Združenih narodov, da bi spopad na Koreji prenehul, končno rodili uspešen sad. To hkrati dokazuje neprecenljivo vrednost Organizacije združenih narodov za pomiritev in preprečitev oboroženih spopadov na svetu; tretjič, spopad na Koreji in končno podpis premirja na Koreji dokazuje, da zdaj ne kaže več po agresivni poti urejati sporna vpra- šanja, oziroma da se ne kaže zatekati k agresiji in oboroženim poskusom da bi dosegli določene cilje, kajti velikanska večina človeštva zdaj vojno tovraži in želi, da se sporna vprašanja urejajo po mirni poti; četrtič, če je bilo premirje na Koreji podpisano, to še ne pomeni, da mir v tem delu sveta ni več v nevarnosti. Zdaj je treba budno čuvati priborjene pridobitve, ki jih ogrožajo razni vojni hujskači, ki s prenehanjem spopada na Koreji niso zadovoljni.* Iz Mirne peči Mirna peč je pričakala predvečer Dneva vstaje v prazničnem razpoloženju. Za kulturni program je skrbel Adalbert Božič, Tudi tokrat se je navzlic uspeli prireditvi videlo, da delajo v Mirni peči še vedno le nekateri, namesto d'i bi naš največji narodni praznik vzdra-mil prav vse prebivalstvo. (Pc (Selt serafini Vida Brest . . . so v Belo Krajino na stežaj odprta sončna vrata! (T. Seliškar) V teh letih smo se navadili, da povsod, koder gremo, hodimo tako ravnodušno, tako malomarno, kaikor da nas nič ne zanima. Spomini? Kaj bi le z njimi, ko pa živimo zakopani vsak v svoje skrbi in se bijemo in vijemo pod soncem vsak po svoje za vsak dan, za vsak kos kruha posebej. To pot sem šla po osmih letih spet v Belo krajino. Vročina, utrujenost. Sita vožnje sem se spraševala, čim dalj sem bila od Ljubljane, čemu mi je le treba hoditi v Belo krajino? Kako je prišlo do tega, da sem sedla na vlak, da sem si Bele krajine zaželela. Saj ne vem. Nekje smo se srečali s tovarišem iz Bele krajine. Pridi, je dejal. Bela krajina je čudovit svet; ozdravi te in potolaži. Prav taka je, je dejali, prav tx\& topla in prijazna, kakor je bila, ko ste jo — partizani — poznali. No, tako je bilo. Obljuba, želja, a ko je vlak odpeljal, se je oglasilo vprašanje: Čemu? Ah, mislim, da so tudi drugi potniki v kupejir mislili tako, kakor jaz, kajti zehali so in presedali in naveličano molčali. Take smo se pripeljali vse skozi zadnji tunel pred Semičem. V vagon je butnil gost dim in ko smo prisili na svetlo, smo se nagnili skozi vsa okna in zadihali svež zrak. Tedaj pa so se razgrnili pred nami vsi tisti ljubi vinogradi razpeti na griče, vabljivi hramčki v vinogradih, vasice v vznožjih gričev in vsa zlata polja v dolinicah. In kolikor dalje je vozil vlak, toliko jasnejši je bil odgovor: Poguma mi je zmanjkalo. Poni sem šla v Belo krajino. Nudila ga je in ga nudi s polnim naročjem 1 Spomini, kako ljubi so nenadoma! Ali vidite, po tej pot; smo prišli prvikrat. Utrujeni, lačni, raztrgani in bolni. In Bda krajina nam je zadihala nasproti, kakor dobra, ljmbeča mati. Kako ču. dežno je bilo. Kakor, da si prišel domov. Vsa vrata so se na stežaj odpirala, vse roke so nudile kruha in kupico, do vrha natočeno s sončno zlato pijačo. Počasi spomini! V onile hiši je bila mati, ki mi je bolni rahljala blazne, v onile hiši je bila, kdo ve, kaj je z njo? Še živi? Da bi S"i za hip hotel ustaviti vlak! Samo za hip bi skočila k njej in jo pozdravila! Glejte, tam v dolini je hišica z zamreženimi okenci. Tam j« v kamrici dan za dnem dolbel pokojni umetnik Niiko Pirnat v lino-lej in ustvarjal čudovite podobe iz borbe. Kako je bilo prijetno sedeti ob oknu in mu gledati pod stvariteljske roke. Se spomniš teh belih belokranjskih brez? Kolikokrat smo spotoma sedli pod nje it si odpočivali! O, ljuba, stara Bela krajina! Vlak je pripeljal v Črnomelj. Postaja je za vse želje in spomine predaleč od mesta, verjemite, da je tako. Poleteti bi hotel tja in pozdraviti stare znane ulice, vodo in most in te ljudi, ljudi! Kakor bi se spet sprehajali tod vsi, ki jim je dal Črnomelj nekoč Iz vseh predelov Bele krajine so se na kamionih pripeljali mladinci in mladinke na proslavo desete obletnice Pokrajinskega fcomiteja SKOJ v Črnomelj. dom. Samo oči zapri, pa bodo zrasli pred teboj in te smehljaje pozdravili. Toda ta hip imam oči odprte in vendar so tu. Sredi trga ob mostu je oder, ki silno spominja na nek oder ie leta 1944. Ze-ienjc, zastave. Ob odru pa je Niko Belopavlovič. Smeje se in nekaj pripoveduje. In tam je Albin-ca Mailijeva — pastirica s partizansko zvezdo —, narodni heroj. Aibinca Malijcva. Poleg nje pa je še nek znan obraiz. Čakajte, da se spomnim. Aha, saj to je vendai Mitja Vošnjaik in ti okrog, vsi sami znani obrazi. »S: prišel v Belo krajino«? »Ti rudi, lepo!« »Dolgo se nismo videli, kaj?« »In danes je praznik. Skojcvski, kajne?« »Glej, ogledati si moramo vse te kraje. Bomo šli tja, kjer je bila pred desetimi leti konferenca«? »Pojdcmo, kako ne! In na bazo. Se spomniš, kje je bila?« In tako naprej brez konca in kraja, spomini, spomini... Na gričku je zažarel kres. Drug za drugim so butali v zrak streli in vriskanje. Druga za drugo jo potegnila pod zvezde svetal rep raketa in ugasnila. Sredi trga je zaigrala godba in obdani z množico gledalcev so pričeli Belokranjci v platnenih narodnih nošah izvajati čudovite belokrairske plese. Samo še v Beli krajini živi to naše narodno bogastvo. Pionirji, ki so nekoč brez strahu hodili skozi zasede in pod ognjem strojnic pospravljali s polj žito za partizane, mladinke, ki so legle na položaju za strojnico tacaš, da sc partizani pojedli, kar so jim prinesle, ki so reševale ranjene partizane in njihovo orožje, mladinci, ki so se borili na vseh straneh domovine., vsi ti danes po truda-polnih dneih, na večer vadijo svoje narodne meilodije in plese. Večer je minil. Le nekaj ur noči in spet je jutro. Od vseh strani prihajajo v Belo krajino mladi ljudje na slovesnost ob deseti obletnici Skojevske konference, na kateri so bili zastopniki od vsepovsod in so izvolili najboljše v Pokrajinski komite. Na mali tribuni so nekateri udeleženci konference in Člani Pokrajinskega komiteja. Pred tribuno pa je razvrščena mladina iz vse Bele krajine, praznična, mlada, močna. Nekdanji sekretar Pokrajinskega komiteja, Mitja Vošnjak, ki danes zastopa našo socialistično domovino v svetu, govori. Spominja sc Skojevcev, mladincev in pionirjev v Beli krajini, spominja se trpljenja in borb, spominja se vsega lepega in velikega, kar smo spoznali in doživeli v Beli krajini. Narodni heroj, Aibinca Malijcva, ki je nekoč s svojimi vrstniki tekala po črnomaljskih ulicah in kasneje v borbi dokazala, kakšni so ljudje, ki jih je dojila Bela krajina, je med navdušenim ploska-niem povedala nekaj toplih besed. Na trgu so spet zaigrali in zaplesali, nato pa so na športnem •igrišču pokazali belokranjski mladinci v mnogih športnih disciplinah, da tudi danes nič ne počivajo. Z avtomobili i smo potem drseli mimo znanih vasic in se ustavljalf vsepovsod. Nad SemiČem, sredi vinogradov, kjer je bil sedež Pokrajinskega komiteja, dokler niso vdrli v Semič belogardisti. Potem se je Pokrajinski komite selili pc urugih vaseh. Vendar ta zidanica sredi semiških vinogradov hrani največ spominov. Drseli smo skozi Suhor. Za mizo pod orehom smo z vaščani po-kramljali o tem in onem in nato ob štrlečih razvalinah župnišča obujali spomine na znamenito borbo za Suhor, kjer so prvikrat ramo ob rami bojevali zmagovit boj slovenski in hrvaški partizani. Tako je šlo od vasi do vasi, od spomina do spomina. Drug za drugim smo se poslavljali od Bele krajine. Odšli smo na vse strani. Vsak za svojim delom, vsak k svojim skrbem. Toda vsi polni nečesa Čudno lepega, kar nas bo spet leto za letom dvigalo in krepilo. To je tisto, kar je dajala Bela krajina vedno 6 polnimi rokami vsem, ki so prihajali vanjo, vsem, ki so jo ljubili. Le kje je jemala Bela krajina, da seje mogla tako neprestano razdajati? Ta naša, partizanska Bela krajina, dobra kot kruh in trda, uporna, kot skala. Pozdravljena, od srca pozdravljena, ti zibelka naše svobode! VREME za čas od 31. julija do 9. avgusta Do začetka prihodnjega tedna deloma sončno, sicer nestalno s pogostimi nevihtnim; padavinami. V nadaljnjem poteku lepo poletno vreme s silno vročino. Konec prihodnjega tedn;1 zopet nevihtne padavine. DOLENJSKI C 1 S 1 fitev. 80 Manj strašna noč je v črne zemlje krili kot so pod svetlim soncem sužni dno vi 1. 2AGAR Božidar, Sodraiica 49, roj. 1901, padel 1944 v Lipov-iclci. 2. URH Franc, Sodražica 151, roj. 1925, padel 1943 pri Kočevju. 3. STUPICA Franc, Sodra-žica 93, roj. 1927, padel 1943 pri Žužemberku. 4. PETRIC Slavko, Sodražica 113, roj. 1918, padel 1944 pri Trebnjem, 5. POLAK ; Albert, roj. 1913, padel 1944 na na Štajerskem. 6. OBERSTAR Alber, rojen 1913, padel 1944 Zdravko, Sodraiica 47, roj. 1920, padel aprila 1945 pri Postojni. 7. C7BERSTAR Danilo, Sodraižica 47, roj. 1924, padel sept.mbra 1943 pri Novem mestu. 8. N1KO-LIC Lado, Sodražica 79, roj. 1910, padel februarja 1944 v Graški gori. 9. LEVSTIK Pavla, Sodražica r>5, roj. 1919, padla kot borka avgusta 1942 na Kamni gori. 10. LUSIN Lojze, Sodražica 35, roj. 1923, padel marca 1943 na Brezov, rebri. 11. LUSIN Vlado, Sodražica 35, roj. 1922, padel februarja 1944 pri Kopru. 12. LEVSTEK Jože, Sodražica 88, rojen 1901, padel februarja 1944 na Štajerskem. 13. LAVRIC Jože, Sodražica 28, roj. 1902, padel maja 1944 pri So-dražici. 14. KOSIR Franc, Sodražica 109, roj. 1904, padel septembra 1942 pri Karlovici. 15. GRE-GORIC Franc, Sodražica 13, roj. 1925, padel 1944 v Savinjski dolin... 16. GORNIK Domin , Jelo-vec 3, roj. 1916, padel februarja 1SM4 pri Sušaku. 17. ADAMIČ Ivan, Sodražica 42, roj. 1901, padel februarja 1944 uri Šoštanju. 18. VESEL Jože, Sodražica 87, roj. 1901, padel februarja 1944 pri Šoštanju. 19. ARKO Adolf, Sodraiica 148, roj. 1923, padel januarja 1945 pri Ajdovcu. 20. ARKO Stane, Sodražica 95, roj 1925, padel let. 1942 na Primorskem. 21. MIHEI.IC Franc, Sodražica 108, roj. 190rL padel junija 1944 na Primorskem. 22. GORNIK Gregor, Zamostec 69, roj. 1909, padel avgusta 1942 v Belih vodah. 23. HOČEVAR Jože, Zamostec 14, roj. 1909, padel junija 1944 pr. Stični. 24. HOČEVAR Slavko. Zamostec 14, roj. 1925, padel februarja 1945 v Kozjanskem odredu. 25. FAJDIGA Anton, Nova Štifta 2, roj. 1913. padel februarja 1944 na Štajerskem. 26. ARKO Milan, Zamostec 3, 27. STUPICA Jože, Preska 3, roj. 1927, padel aprila 1945 v Zadvo-ru. 28. MODIC Gregor, Brinov-ičica 3, roj. 1907, padel 1944. 29. DROBNIC Vlado, roj. 1925, padel septembra 1945 na Štajerskem. 30. SILC Majda, Gora 35, roj. marca 1923, padla julija 1944 v Težki vodi, je narodni heroj. 31. SILC Ivan, Gora 35, roj. 1927, padel novembra 1943 v Ilovi gori. 32. CAR Anton, Gora H4, roj. 1919, pid 1 oktobra 1943 pri Litij.. 33. IVANCIC Ciril, roj. 1915, padel julija 1942 v Travni gori. 34. IVANCIC Leopold, Gora 27, roj. 1917, padel julija 1942 v Travni gori. 35. IVANCIC Ivan, Gora 27, roj. 1919, padel julija 1942 v Travni gor . 36. MAHNE Slavko, Gora 44, roj. 1926, padel oktobra 1942 na Blokah. 37. CAMPA Milan, Gora 20, roj. 1922, padel 1944 kot borec GubČeve brigade. 38. KRZE Leopold, Gora 17, roj. 1923, padel novembra 1944 na Krimu. 39. Peru«ek Jože, Zimarica 8, roj. 1905, padel maja 1944. 40. PERU-SEK Anton, 2imarice 64, rojen 1925, padel jeseni 1943 v Ilovi gori. 41. CVAR Filip. 2imar ce 82, roj. 1920, padel Junija 1942 pri Icu. 42. KOVACIC Rudolf, Zima-nce 27, roj. 1901, padel aprila 1945 v Dragi. 43. GORNIK Edo, Zimarir* 37, roj. 1907, padel novembra 1943 v Travni gori. 44. CAMPA Stanko, 2imarice 41, roj. 1923, padi maja 1942 prj Igu. 45. TUR K Franc, Globelj, roj. 1922, padel oktobra 1943 pri Kočevski reki. 46. VESEL Ludvik, Podklanec 13, roj. 1900, padel Franček Saje: (FRANCE PREŠEREN) Padli borci in žrtve občine Sodražica novembra 1943 v Travni gori. 47. ZABUKOVEC Ivan, Globelj 3, rojen 1922, padel novembra 1943 pri Sodražici. 48. HOČEVAR Stanko, Globelj, roj. 1925, b.l v NOV od leta 1943 in od tedaj pogrešan. 49. CAMPA Franc, Zima-rice 41, roj. 19245, padel novembra 1943 pri Kočevju, 50. PETEK Ivan, Zamostec 66, roj. 1905, umrl na Rabu decembra 1943. 51. OKORN Franc, Zamostec 70, roj. 1924, ustreljen v Zamostecu junija 1942. 52. ARKO Jože, Zamostec 42, roj. 189«, umrl junija 1943 na Rabu. 53. SEGA Jože, Lipov-ščica 3, roj. 1892. umrl v taborišču Buchenwald oktobra 1944. 54. ZABUKOVEC Alojzij, Zamostec 44, roj. 1908, umrl na Ralbu januarja 1943. 55. PINTAR Ivan, Lipovščica 1, roj. 1924, umrl v taborišču M-.t-terbach novembra 1944. 56. PA-KI2 Franc, Lipovščica 5, rojen 1918, umrl v Dahau marca 1945. 57. TRD AN Jože, Lipovščica 15, roj. 1908, umrl v Reniči 1943 . 58. TRDAN Štefanija, Lipovščica 15, roj. 1920, ubita doma od črne roke marca 1945. 59. ARKO Karel, Ravni dol 3, roj. 1904, umrl februarja 1944 v nemškem taborišču. 60. SEGA Jože, Ravni; dol U, roj. 1923, umrl na povratku i* internacije septembra 1943. 61. SEGA Franc, Ravni dol 9, rojen 1897, umrl februarja 1944 v nemškem taborišču. 62. ARKO Franc, Lipovščica 9, roj. 1899, umrl 1943 v internaciji Renići. 63. STARC Jože, Sinov.ca 5, roj. 1924, umrl v nemškem taborišču marca 1944. 64. IVANO Ludvik, Sinovica 4, roj. 1911, julija 1942 umrl pri bombardiranju Sodražice. 65. GORNIK Karel, Sinovica 6, roj. 1923, umrl v nem kem taborišču 1943. 66. KR2E Franc, Gora 41, roj. 1908, umrl decembra 1942 na Rabu. 67. KOSMRLJ Alojzij, Gora 63, roj. 1908, umrl januarja 1943 v .talijanski internaciji. 88, GORNIK Jože, Gora 61, roj. 1930, ustreljen na Gori dec-mbra 1942. 69. MAHNE Ignacij, Gora 44, roj. 1897, umrl decembra 1942 na Rabu. 70. GORNIK Peter, Gora 32, roj. 1892, ustreljen na Gori avgusta 1944. 71. KOSMRLJ Marija, Gora 36, roj. 1886, ubita septembra 1942. 72. KOSMRLJ Jože, Gora 36, roj. 1920, ubit septembra 1942. 73. SAMSA Franc, Gora 15, roj. 1936, ubit julija 1944. 74. CAMPA Milan, Gora 20, rojen 1940, ubit aorila 1944. 75. POD-LOGAR Slavo, Zimarice 67, roj. 1922, ustreljen kot talec maja 1942. 76. VESEL Dominik, 2 ma-rice 85, roj. 1908, ustr. ljen kot talec maja 1942. 77. DEBEVC Gregor, Zimarice 80, roj. 1910, ustreljen kot talec julija 1942. 78. ZAJC Alojz, Zimarice 52, rojen 1919, ustreljen kot talec junija 1942 v Ljubljani. 79. KOVACIC Jože, Zimarice 27, roj. 1893. ustre-lien kot talec julija 1942. 80. SU-HODOLNIK Jože, Rakitno, umrl decembra 1942 na Rabu. 81. GORNIK Karel. 2imar ce 15, roj. 1899, umrl januarja 1943 na Rabu. 82. BELAJ Jože, Zima-rice 72, roj. 1907, ustreljen marca 194? na Blokah. 83. GORNIK Jože. Podklanci, roj. 1900, ustreljen marca 1942 na Blokah. 84. ORA-ZEM Janez, Globelj 8, roj. 1897, umrl januarja 1943 na Rabu. 85. LEVSTEK Filip, Zimarice 30, roj. 1914, ustreljen kot talec maja 1942 86. LEVSTEK Jože, Podklanec 12, roj. 1910, umrl maja 1942 v nem*kem uWništvu. 87. VAV-TAR Franc. Globelj, roj. 1906, umrl decembra 1942 na Rabu. 88, GORNIK Andrej, 2imarice 14, roj. 1891, umrl decembra 1942 na Rabu, 89. NOSAN Draga, Zi.marice 2, roj. 1927, ubita decembra 1942. 90. Pl.rc Ivan, Sodražica 135, roj. 1902, umrl v nemškem taborišču Mauthausen maja 1945. 91. VESEL Ivanka, Sodražica 14, roj. 1920, ustreljena junija 1944 v Velikih Laščah od črne roke. 92. SEGA Jože, Sodražica 56, rojen 1900, ubit 1944 pri bombardiranju Sodražice. 93. LEVSTIK Vinko, Sodražica 105, roj. 1900, ustreljen avgust- 1942 v Ribnici. 94. HE-NIGMAN Anton, Sodražica 139, roj. 1909, ubit junija 1944 v Vel. Laščah. 95. FAJDIGA Ivan, Sodražica 50, roj. 1904, ustreljen decembra 1943 pri Sv. Urhu. 96 CAMPA Rudolf, Sodražica 122, roj. 1905, ustreljen septebra 1942 v Rt br.ici. 97. SAMSA Pavla, Sodražica 110, roj. 1900, umrla marca 1943 v Gonarsu. 98. RUS Pavla, Sodražica 38, roj. 1929, ubita pri bombardiranju julija 1942. 99. PERUSEK Terezija, Sodražica 3, roj. 1867, ubita pri bombardiranju Sodražice februarja 1944. 100. NOVAK Karlo, Sodražica 54, roj. 1897, umrl v nemšk.m tabor šču aprila 1945. 101. LOVŠIN Nika, Sodražica 45, roj. 1920, ubita junija 1944. 102. KOVACIC Marija, Sodražica 51, roj. 1898, umrla v nemškem taborišču aprila 1945. 103. KOSIR Mirko, Jelo-vec 12, roj. 1924, ubit pri bombardiranju Sodražice junija 1942. 104. CVAR Franc, Jelovec 5, roj. 1881, umrl januarja 1944 v Gonarsu. 105. ARKO Rudolf, Sodražica 133, roj. 1902, umrl na po-sled.cah septembra 194«. 106. VESEL Ciril, Sodražica 15, roj. 1912, bil v vojnem ujetništvu in pogrešan od leta 1941-42. 107. GOV2E Anton, Zapotok, rojen 1897, ustreljen septembra 1943 pri Sv. Urhu. 108. STARC Anton, Zapotok 23, roj. 1915, padel avgusta 1942 kot borec v Danah. 109. STARC Janez, Zapotok 23, roj. 1914, padel novembra 1943 na Primorskem v Ljubljanski brigadi. 110. STARC Viktor, Zapo tok 23, roj. 1921, padel oktobra 1943 pri bdinah v Primorski, brigadi. 111. LESAR Alojz, Zapotok 31, roj. 1925, padel novembra 1943 na Primorskem. 112. LESAR Anton, Zapotok 4, roj. 1914, pad] februarja 1943 na Notranjskem. 113. LOVŠIN Alojz, Zapotok 10, roj. 1924, padel 1944 na Štajerskem. 114. LESAR Simon, Zapotok 3, roj. 1907, ustreljen od Italijanov julija 1942. 115. LOVŠIN Franc, Zapotok 21, roj. 1905, umrl v nemškem taborišću aprila 1944. 116. LUSIN Jože, Zapotok 18, roj. 1902, umrl julija 1944 v nemškem taborišču. 117. ZADNIK Anton, Zapotok 14, roj. 1883, ustreljen doma januarja 1944. 118. LUNDER Franc, Zapotok 25, roj. 1912, umrl marca 1943 v taborišču Reniči. 119. LUSIN Pavlina, Zapotok 10, roj. 1922, usT^iiena decembra 1943 v Vel. Laščah 120. BENCINA Ludvik Vince 4, roj. 1919, padel l$42. 121. CAMPA AdoK, Vince 25. roj. 1907, padel 1944. 122 CAMPA Jože, Vince 11, roj. 1920, padel 1943. 123. MIHELIC Anton, Gorenji Lazi 8, roj. 1916, padel 1944. 124. LOVŠIN Jakob, Vince 8, roj. 1914, padel 1944. ' 125. TANKO Alojz, Vince 33, roj. 1900, umrl 1943. 126. NOSAN Ivan, Vince 15, roj. 1923, padel 1945. 127. PINTAR Ivan, Vince 22, roj. 1926, padel 1942. 128. MIHELIC Franc, Gorenji Lazi 8, roj. 1923, padel 1943. 129. PINTAR Vinko, Vince 22, roj. 1922, padel 1913. 130, PRI-JATEI-J ' Alojz, Vince 17, roj. 1908, padel 1943. 131. PAJNIC Jože, Vince 3 roj. 1897, umrl v internaciji 1943. 132. MIHELIC Alojz, Vince 35, roj. 1901, ubit 1943. 133. NOSAN Karolina, Vince 15, roj. 1901, ustreljena 1942. 134. KOSOROK Janez, Sinovica, roj- 1912, padel februarja 1945 pri Zirah. 135. KOSOROK Stanslav, Snovica, roj. 1926. umrl v nemškem taborišču Bergum oktobra 1944. 136. KOSOROK Silvester, Sinovica, roj. 1922, padel januarja 1944 kot borec Vojkove brigade. 137. KOSOROK Jože, roj. 1880, Sinovica, umrl novembra 1945 na posledicah internacije in mučenja po zaporih Kaznovana prekupčevalca z lesom Jože Fink iz Obrha St. 13 pri Dol. Toplicah in njegov svak Ciril Miklič sta se lotila prekupčevanja z lesom. Od gozdne uprave Poljane sta kupila 11 m" smre- | kovega lesa, ga zrezala na doma- ' či žagi in deske prodala. Pri tem sta zaslužila okoli 58.000 din. ' Fink je dobil hlodovino tudi od privatnikov kot plačilo za vožnje in tudi to zrezal ter deske pro- j dal, Miklič pa je med drugim dobil od gozdne uprave po nizkih cenah vrhovino za kurjavo, ker pa je bil »spreten«, je napravil hlode, jih ra/.žagal in deske prodal KZ Dol. Toplice. Pri Finko-vih imajo doma močne konje in žago, zato gre tak »kšeft« bolj od rok. Fink je sicer trdi' na razpravi, da jima oče ni n i'unal za raz.ez hlodovine, M.k iČ pa je nasprotno zatrjeval, da je vse plačal, s čimer ie hotel dokazati, da je manj zaslutil. Trdil je tudi, da je velik revež, ker si gradi hišo, a prav tako se je zagovarjal Fink. češ da nima dohodkov. Fink je prodal les za skupno vrednost 75.000 din, Miklič pa za 90.000 dinarjev. Senat okrajnega sodišča v Novem mestu je obsodil Jožeta Finka na 20.000 din globe, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 100 dni zapora; Ciril Miklič. ki je bil že pre< kaznovan, pa je pre-jil 3 mesece zapora. Skupno morata plačati stroške postopka in 300 din povprečnine. Ob Dnevu vstaje na Javor o vici Osrednja točki proslav v šentjernejski občini je bila slovesnost na Javorovici, ki Se je je udeležilo precej ljudi. Govor predsednika M-ijzlja priložnostna deklamacija in dve re-citiciji, petje zbora gimnazijk, vse to je povzdignilo slovesnost, ki je bila tako prisrčno domača, da je vse globoko ganila. V počastitev žrtev, ki so padle na Javorovici, je občinska patrulja oddala Častno salvo, da se je razlegalo daleč po gorjanskem svetu. Odmevale so partizanske pesmi in občinska patrulja se je pod'ila na pot proti Orehovici in Gaberju, odkoder so v sredo krenile združena občinske patrulje na proslavo v Novo mesto. Zvečer pa so kresovi razsvetljevali svobodno zemljo... č. Ozkost ie največja ovira za us resno defo SZ01 v novomeškem okraju Postanite podporni član Prešernove družbe ter sodelujte s tem pri Širjenju ljudske knjige G brezposelnosti govorimo delo pa si ialiko dobilo več sto d^avcev in Od lanskega leta dalje govorimo tudi v novomeškem okraju o naraščanju brezposelnosti. Število ljudi, ki so trenutno brez zaposlitve, se je v resnici dvigalo in na Posredovalnici za delo pri okrajnem ljudskem odboru jo imeli letos 30. junija na spisku *koraj 500 ljudi, ki iščejo zaposlitev. Pretežna večina izmed teh so ženske; moških je znatno manj. Med žensko delovno silo, ki išče zaposlitve, je strokovnih moči tekstilne stroke 19, trgovske 16 in gostinske stroke 3 ženske. Največ brezposelnih je iz vrst kmečkih žena, to je takih, ki imajo nekaj zemlje, vendar premalo za preživljanje. Takih je 165. Ostalih, to je ljudi brez zemlje in brez poklica, med katerimi so tudi razne absolventke šol, je bilo 30. VI. na spisku 151. Seznam nezaposlenih moških sestavlja nekaj trgovskih pomočnikov, nekaj krojačev, dva kovača, nekaj administrativnih moči, v glavnem pa vojni in delovni invalidi, ki imajo zmanjšano delovno sposobnost. Med prijavijenici je tudi nekaj mladih moških od 16. do 18. let. če bi problem nezaposlenosti delodajalci in delojemalci pravilno reševali, potem v juliju sploh ne bi mogli veČ govoriti o brezposelnosti, pač pa o pomanjkanju delovne sile! Povpraševanje po de lovni sili se je v juliju tako povedalo, da daleč preseda ponudbo. Ker pa vrsta podjetij išče le moško delovno silo in se na vse načine otepa žensk, ker je med prijavljenimi ne/.aposlenci veliko takih, ki nočejo prijeti za vsako delo, čeprav nimajo nobene strokovnosti in ker posamezna podjetja zaposljujejo nove delavce mimo posredovalnice, bo vprašanje nezaposlenosti še vedno ostalo odprto. Vzemimo primer gradbenega podjetja »Krka« v Novem mestu. Podjetje išče izključno samo močno delovno silo, o zaposlitvi žensk noče ničesar slišati. Ko jim je posredovalnica napotila dva po 18 let stara mladinca, so jih odklonili, češ da sta prešibka. To je, milo rečeno, čisto navaden kapitalistični odnos do delovne sile in do socialno Šibkih ljudi ter popolno nerazumevanje današnjih družbenih potreb. Podoben odnos do ženske delovne sile imajo tudi druga podjetja. V vsakem podjetju je več delovnih mest, kjer bi lahko ženska zamenjala moškega, njega pa bi dali na delovno mesto, kier je potrebna večja fizična sposobnost. Med vsemi podjetji so najbolj ra-zu eli vprašanje trenutne nezaposlenosti socialno najbolj šibkih ne glede na spol v tovarni lesnih izdelkov (bivša tovarna igrač) v Novem mestu, kjer so tudi sprejemali novo delovno silo izključ-n i preko posredovalnice. Tudi razširitev proizvodnje, s katero so lahko nudili zaslužek desetinam novih delavcev, je prava socialistična gesta tega podjetja, če bi tako ravnala vsa podjetja, prav gotovo ne bi mogli govoriti o nezaposlenosti- Treba pa je reči besedo tudi o takih brezposelnih, ki so bržkone samo zato brezposelni, ker pri za_ posljevanju posnemajo izbirčno Metko. Želijo zaposlitve samo v tovarni ali delavnici, drugam pa pa ne gredo. Pri takih pravzaprav ne bi mogli niti govoriti o brezposelnosti. Vzemimo naslednji primer: V občini Gotna vas je prijavljenih precejšnje število nezaposlenih iz vrst kmečkih ljudi. Zadružno posestvo v Birčni vasi (na Ruperč Kakršen je odbor, takšna je organizacija. Ta trditev je bila že večkrat poudarjena in v celoti drži tudi za organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Nekateri odbori se nikakor ne morejo znajti v delu, ne vedo, kaj naj bi razpravljali na seji ali sestanku, o čem naj bi se pogovorili s člani, kako bi požjvili delo tudi v ostalih organizacijah. Ozko gledanje na organizacijo jih ovira pri razširje-vanju in utrjevanju organizacije. Vendar, kar trdimo za posamezne odbore, ne bi mogli trditi za člane in celo nečlane. Množice kažejo voljo do dela in izživljanja v napredni politični organizaciji, v kateri in preko katere bi povedale svoje mnenje, dale pripombe o posameznih problemih. Udeležba članov vaških odborov na občinskh konferencah je bila skoraj povsod dobra. To je dokaz, da velika večina novoizvoljenih odborov žeLi smernic In pobud za delo na terenu, ki naj bi jih dale take konference, oziroma občinski odbori SZDL. Prav tu pa se pojavlja ozkost; premajhno zanimanje občinskh odborov, zlasti pa posameznih komunistov v občinskih in vaških odborih SZDL, ki vlože v delo organizacije premalo truda. Po navadi Se seje in konference zelo slabo pripravljene in brez pravega dnevnega reda. V Smarjeti so predsednika občinskega odbora komaj nagovorili, da je začel konferenco. Podobno je bilo tudi v Rakovniku. Na Vel. Gabru, kjer je število članov SZDL ie posebno nizko, se je prejšnji odbor zadovoljil s trditvijo, »da so pač ljudje slabi, ker se ne zanimajo dovolj za organizacijo.« Taka trditev je nazadnjaška in je resnica vse drugo. Novi odbor v Vel. Gabru še ni pokazal, da b° odpravil nepravilnosti prejšnjega odbora. Razprave na občinskih konferencah so bile povsod živahne in stvarne, akoravno so bile ponekod še vedno samo v okviru domače lokalne problematike, V Rakovniku so razpravljali o uslužbencih v kmetijski zadrugi, ki ne delajo v duhu današnjega časa, o upokojencih in socialnih podipirancih, katere največkrat Izkorišča klerikalna reakcija za svoje delovanj«. Razpravljali »o tudi o nepravilnostih pri davkih. Na občinski konferenci na Dvoru v nedeljo 12. julija so podrobno razpravljali o delu posameznih vaških odborov ter pri tem ugotovili, da je najslabši vaSki odbor Ajdovec, novi odbor v Stavci vami pa je zelo delaven. Tudi v Vel. Lipovcu ne gre kot bi moralo, ker se predsednik vaškega odbora Muren premio briga za delo v odboru in organizaciji. Dosti so govorili o koloradarju, ki je tudi pri njih zelo razširjen. vrhu) nujno potrebuje 20 delavcev. Zadružno posestvo Šentjernej potrebuje 3 ženske in 3 moške, uslužbenci državnega posestva v ČrmoŠnjicah so pretaknili vso Suho krajino, da bi dobili proti dobremu plačilu deset koscev, pa jih njso dobili. V Hinjah so menda rekli, da bi šli kosit, če jim dajo polovico nakošene krme. Na posredovalnici v Novem mestu zatrjujejo, da je najmanj 40°/» prijavljenih nezaposlenih žensk, ki za zaposlitev postavljajo pogoje, kje se hočejo zaposliti. V zadnjem času močno povpra-I Šujejo po delovni sili gradbena podjetja, ker se pravzaprav gradbena sezona šele začenja. Gradbeno podjetje iz Beograda, ki bo gradilo objekte v Bršljinu, bo potrebovalo vsaj 300 delavcev. Pri gradnji novomeškega vodovoda bi dobilo zaposlitev okrog 100 delavcev, gradbeno obnovitveno podjetje v Novem mestu potrebuje 30 delavcev in 8 tesarjev, poti .'jujejo pa jih tudi druga podjetja. Na občinsko konferenco SZDL v Dobrniću so povabili predstavnike ostalih organizacij in društev in v njihovi navzočnosti razpravljali o vseh lokalnih in splošnih političnih in gospodarskih problemih. Taka široka razprava in obravnavanje problemov bi morala biti na sleherni konferenci in na vsakem množičnem sestanku! Na konferencah so govoril tudi o pripravah na jesenske volitve, vendar odločno premalo. R. II VESTE PREDMETI ŠIROKE POTROŠNJE SE BODO POCENILI Vsi ukrepi Izvršnega sveta doslej govore, da se bo življenjski standard v Jugoslaviji znatno izboljšal. Izšla je uredba o otroških dokladah, ki sicer zmanjšuje izdatke socialnega fonda, hkrati pa je izšla tudi uredba po kateri se bodo povedale plače državnim uslužbencem nižjih in srednjih plačilnih razredov. Ob odloku, da državni uslužbenci lahko nakupijo določene količine premoga po znižanih cenah, lahko sklepamo, da smo že prebrodili krizo lanskoletne suše. Zato je izšla uredba o otroških dokladah šele sedaj, ko ne bo tako občutno prizadela koristnike leten. Cene na trgu padajo in bodo še, znižale pa se bodo tudi cene tekstila, električne energije in premoga. V BRDIH SO IZSTRELILI PRVO POISKUSNO RAKETO PROTI TOČI V Dobrovem, sredi Goriških Brd so izstrelili prvo poiskusno raketo proti toči. Raketa je bila izstreljena v prisotnosti okoliškega prebivalstva in ob priliki predavanja, ki ga je imel vremenoslovec in predsednik republiškega odbora prof. Oskar Reja. Vaje bodo še ponovili. Brda bodo imela 25 postaj za boj proti toči. NAMESTO TREH, EN SAM ZAKON O VOLITVAH Osnutek zakona o pravicih in dolžnostih, izvolitvi in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev je s kratkimi pojasnili načel, na katerih temelji, izšel v obliki brošure. Tako je osnutek zakona dostopen vsakemu nišemu državljanu. Javnost se bo s pomembnimi novostmi seznanila in jih s svojimi predlogi in pripombami še bolj izpopolnila, preden bo Izvršni svet potrdil dokončno besedilo osnutka in ga poslal Ljudski skupščina FLRJ. Skupščina je sprejela enoten zakon namesto treh prejšnjih, ki obsega vse, kar se nanaša na voLitve. Zakon zagotavlja popolnoma svobodno opredelitev volivcev. Po tem zakonu bo v našem novem volilnem sistemu odstranjeno sleherno pokroviteljstvo in izsiljevanje kandidatov od strini. To je možno samo pri kandidiranju na zboru voMlcev. Taka oblika kandidiranja je najbolj demokratična. Ljudski poslanec ima po osnutku tega zakona dokaj velike pravice, velike obveznosti, postavljene pa so mu tudi nekatere omejitve. Ljudski poslanec ne bo mogel izdajati nobenih odločb. Vse privice in dolžnosti poslancev v okraju in mestu morajo biti v skladu z zakonom. Zakon zagotavlja vo-lilcem pravico, da izmenjajo poslanci, ki ao ga izvolili. V vsako hišo Dolenjski list! Berite in širite Dolenjski list! 16 Vatikan in Slovenci »Saj se je v našem ljudstvu in v marsikomu izmed nas omajalo celo zaupanje do nekaterih visokih cerkvenih dostojanstvenikov italijanske narodnosti, ki niso v nekih konkretnih slučajih zavzeli pravičnega objektivnega stališča do našega materinega jezika v cerkvi... Predvsem o Istri, in to o poreško-puljski škofiji in rezki škofiji, smemo trditi, da se tam vrši naravnost vnebovpijoče zatiranje slovanskega narodnega življenja v cerkvi in cerkvenih institucijah . . .« (Citirano po originalu). Prisrčni odnosi med Vatikanom in fašistično vlado so 11. februarja 1929 privedli do lateranskega pakta. »Katoliški glas«, slovenski klerikalni tednik v Gorici, je 12. februarja 1953 o tej pogodbi med papežem in Mussolinijem priznal: »Eni so jo hvalili, drugi grajali; eni so priznavali njeno koristnost, drugi so trdili, da je s tem katol. Cerkev pomagala le Mus-sollniju in njegovemu r*žimu do prestiža ... Splošna sodba je bila takrat in je še danes, da so se pri sklepanju konkordata premalo ozirali na potrebe in posebnosti ljudstev ob državni meji,., Po konkordatu so utrpele škodo tudi na verskem in narodnem polju vse bivše manjšine pod Italijo, to pa vsled tega, ker niso zagotovili niti pouka krščanskega nauka v materinem jeziku v šoli niti svobode verskih organizacij katol. akcije na podlagi narodnega jezika niti svobode verskega tiska v jeziku narodnih manjšin. Vse «o nas je hudo bolelo ...« Pod skupnim pritiskom Vatikana in fa&zma je 1931. leta moral kloniti radnji sdovenski škof dr. Fran Sedej, nadikof v Gorici Papež je v Gorico potiti svojega odposlaaet Škofa Patsctta, ki je nadškofu Sedeju sporočil papeževo željo, naj odstopi. Sedej je končno pristal pod pogojem, da bo njegov naslednik vešč slovenščine in pravičen do Slovencev. Ko pa je Vatikan za apostolskega administratorja goriške nadškofije imenoval monsignora Sirottija, ki se je do tedaj proslavil kot zatiralec slovenščine v malem semenišču v Kopru, je razočarani Škof Sedej kmalu nato zaradi potrtosti umrl. O tem vatikanskem in fašističnem nasilju nad slovensko manjšino je takrat obširno pisal ves jugoslovanski tisk in celo klerikalni ljubljanski dnevnik »Slovenec«. Zato je beograjski nuncij Pellegri-netti 4. decembra 1931 poslal ljubljanskemu škofu dr. Rozmanu ostro pismo. Uvodoma mu je nuncij citral pismo zagrebškemu nadškofu dr. Bauerju, češ da je po sporočilu kardinala Pacellija nadškof Sedej »prostovoljno zaprosil za odstop«. Nato nucij nadaljuje: »Medtem pa nekateri časopisi, kot je bilo pričakovati, obtožujejo sv. Stolico, da se na držala svojih obljub, da je nadškof žrtev vatikanske diplomacije, da je njegova demisija iz političnih razlogov, iz sovraštva in v škodo slovenskega naroda ter podobne obtožbe ... Prišel bo čas, ko bodo objavljeni dokumenti, ki morajo sedaj ostati tajni zaradi dušebrižniŠke skrbi za celotno Cerkev. (Doslej Vatikan tega še ni storil! — op. F. S.). Tedaj bo svet videl, koliko je resnice na stvari, ki jo politični časopisi n. pr. »Politika«, »Novosti«, »Slovenec« razlagajo in obračajo proti sv. Stolici.-.« (Apostolska nuncijatura, Beograd N. 12706). Zaradi tega pisma se je Rozman posvetoval s svojimi svetovalci. Nepodpisani cerkveni dostojanstvenik in katoliški ideolog mu je posili tele pripombe: *Vč tem pismu nuncija se zdi, da je položaj tale: 1. »Slovenec« ne more o cerkvenih razmerah na Primorskem pisati. Bil bi to »affront« proti Vatikanu, če bi še tako pisal, kakor je. Po Mahničevih načelih je bilo to že prvič pogrebno. MahniČ je vedno naglasa!, da katoliški listi ne morejo klicati škofa pred svoj sodni stol, tako delajo le liberalni in framasonski listi. (Prav zato tudi deva nuncij namenoma »Slovenca« v eno vrsto s framason-skimi Novostmi« in »Politiko«!)... 2. Goriški duhovniki so vse storili, kar je mogoče in po edino pravilni poti... Naši škofje se direktno ne morejo mešati v tc zadeve, Vatikan bi jih zavrnil v meje pristojne jurisdikcije ...« Profesor teologije dr. Ehrlich je škofu Rozmanu sporočil, da so pritožbe primorskih voditeljev proti Vatikanu preostre. Kljub temu pa je Rozmanu predlagal za odgovor nunciju: »Nunciju: poudarjalo bi se lahko, da so dejstva... za Slovane porazna...« Nato je škof Rozman nunciju diplomatsko odgovoril, da je s hvaležnostjo sprejel njegovo pismo in vsebino sporočil uredniku »Slovenca«. Zatem Rozman nadaljuje: »Mislim^ da je moja dolžnost, da Vašo prevzvišenost obvestim, kaj se v moji škofiji govori o odstopu goriškega nadškofa Sedeja, kar najbolj škoduje katoliškemu čutu in sinovski vdanosti vernikov sv. Stolici: Nadškof se je sicer odpovedal prostovoljno, pisal in podpisal pa je pod pritiskom apostolskega vizitatorja Lucca Passeta. Ko je nadškof sprejel papeško pismo, pripovedujejo, da je s solzami v očeh raznim osebam večkrat rekel: »Bog nam pomagaj, kaj bo z nami... Tako se znebe starčka ... Sirottijevo imenovanje za apostolskega administratorja }e za nadškofijo velika nesreča. Ogoljufali so me*. Te izjave se javno raznašajo kot avtentične in iz njih vsi soglasno sklepajo, da je nadškof Sedej moral popustiti, da na njegovo mesto kot administrator in pozneje kot nadškof pride Sirotti, ki se nagiba, kot je znano, k ekstremoemu nacionalizmu. gtev. 30 DODEN1SK! CISI Stran S. IZ nASlH KfcAJCV Predgrad ob Kolpi 20. julija zjutraj ob 8. uri je začela svoj pohod občinska patrulja iz Predgrađa z mladinsko godbo na čelu. Usmerili se je v Stari trg in nato v dolino Kolpe, kjer se je v Kotu pridružila patrulja iz Radenc. Pojačana patrulja, v k'jteri je bilo že 30 borcev, je nato nadaljevala pot skozi vasi Pre-lesje in Dol v Laze, kjer je prenočili. Tu jiS obiskala med drugim tudi družine žrtev be-logardističnega izdajstva. Drugi dan je nadaljevala pot preko vasi Hrelin pod robom Kožic v Predgrad, nato P"* skozi Jele-njo vas, Zagozdac in Podgoro preko Debelega vrha in Mikler-jav na Bistrico, Maverlin Do-bliče in dalje proti Črnomlju, Z občinske konference SZDL v Ribnici kjer se je pridružila viniški in I dragituski patrulji. Z mladinsko godbo na čelu so nato združene patrulje vkorakale v Črnomelj, kjer so bile svečano sprejeta. Pred kratkim je prejela prostovoljna gasilska četi od Predsednika republike tovariša Tita pismeno zahvalo za poslane čestitke in sodelovanje pri štifieti ob priliki njegovega rojstnega dne. Vsi člani gasilske čete so na pismeno zahvalo dragega maršala zelo ponosni. Gasilski organizacija v Predgrađu je ena najmočnejših in najstarejših v dolini. Ze prihodnje leto bo praznovala 60. obletnico svojega obstoja. J. S. Ovčereja v Beli krajini Od Speharjev preko Sinjega vrha, Vinice, Zilj in Preloke do Adlešnčev dajejo kraške golicave in manjvredna zemljišča vse možnosti, da se ovčere-j'J razvije do zavidljive višine. Vsak živinorejec bo moral v teh krajih skrbeti predvsem za kvaliteto volne. Finejša volna ima znatno višjo ceno, Zato naj živinorejci plemenijo ovce le z ovni, ki imajo dobro volno. Zadnje ure poslednjih škrbin Novega mesta Z ureditvijo Gorenjih vrat in Kidričevega trga je Novo mesto dobilo res lep Izgled, ki se bo še povečal s postavitvijo spomenika »Pesem svobode« na začetku Kidričevega trga. Glavni trg je močno kazila hudo razbita bivša Kobetova hiia in praznina zraven nje. No, tudi te mestne škrbine bo kmalu ko-neo. 20. julija so pričeli ■ podiranjem ostankov Kobetove hiše, istočasnr pa so pričeli s kopanjem temeljev za novo stavbo Narodne banke. V preurejeni Kobetovi hiši bo imel svoje prostore Državni zavarovalni zavod. Gradbena dela za ob« »taVbi je kot najcenejša ponudnik prevzelo mestno gradbeno in obnovitveno podjetje GOP Novo mesto, ki ima že v gradnji tudi novomeški vodovod in nekaj drugih manjših del. To podjetje, ki se je osnovalo šele letos iz bivšega Remonta, se vedno bolj uveljavlja v gradnjah, kot soliden prevzemnik in s tem popravlja slab sloves bivšega Remonta. Tudi dela pri urejanju stare Kresije, prostora pred Kresijo in okrog spomeniki Talcem, je opravilo to podjetje. S prevzemom del na Glavnem trgu in pri gradnji vodovoda bo GOP lahko zaposlil najmanj 300 novih delavcev. Pionirji na letovanju na Frati Pionirji novomeškega okraja •o letos prvič letovali ni Frati. V prvi izmeni je bilo 42 otrok. Prebivali so v šotorih in na skupnih ležiščih v koči. Frati in njena okolica je nudila pionirjem prijazen oddih. Ob dobri in izdatni hrani, igrah, sprehodih in izletih so na kopanje v Žužemberk, so obiskali tudi tamkajšnjo kolonijo. Zadnje dni so se pripravljali na prireditev ob ,abornem ognju, ki je bila posvečena spominu padlih borcev NOV na Frati. Okrepljeni in zdravi ter pol- dnevi kir prehitro minevali. | ni spominov za zgodovinsko Na izletih so spoznavali zna- Frato »o se sredi juliju pio- čilnosti Suhe krajine. Ko so šli | nirji vrnili domov. A. M. Terenski odbor organizacije ZB Bršljin je v okviru proslav Dneva vstaje odkril 22. julija na cesti Bršljin—Prečna spomenik Tonetu Campu iz Cegel-nice. Campa je bil med prvimi aktivisti OF in vaški zaščitnik v Cegelnici. 24. februarja 1944 zvečer so ga domači izdajalci izvabili od doma in ga pri Prečni na zverinski način umorili. K odkritju spomenika se je zbrala velika množica prebivalcev Cegelnice, Bršljina in Male Bučne vasi, katerim so se pridružili še člani bršljinske patrole. Pred spomenikom se je patrola Bršljina priključila patroli Suhe krajine, ki je zjutraj prispela iz Frate. Združene patrole so se postrojile pred spomenikom. Najprej je govoril Alojz Avbar, predsednik ZB Bršljin, ki je odkril spomenik in ga izročil v varstvo občinskemu LO Prečna. Člani terenskih organizacij so nato položili vence in cvetje, nakar je spregovoril še Franc Meze, za njim pa sta recitirala dva pionirja iz Prečne. Patrola je t častnimi streli počastila spomin pokojnega Campe, ki je s svojim revolucionarnim delom v Iz Bršljina RAZPIS Kmetijska anspodtijska So!a Mala Loka razpisuje natečaj za spn» J cen gojcmk v šolskem letu 1953-54. Pogoj", za sprejem so nasledn.il: 1. popolna osnovna šolska tt" obrazba; 3. da se kandidatka, oziroma nJe-17 let; 3. da se kandidake. oziroma n.1'» lli starši. Kmetijska zadruga ali ostale utemove, katere bodo štlpen-dirale v tekočem Šolskem letu go-Jenke, obvežejo, da bodo redno plačevale mesečno vzdrževalnlno v visini din £500. ProžnJ'i za sprejem Je treba pr -ložiti naslednje dokumente: 1 lastnoročno spisana prošnja- 2. lastnoročno spisan kratek z'v-IjecijielpiS; 3. zadnje šolsko spričevalo: 4. rojstni last: ,„ , 5. potrdilo o vpisu v volilni Imen (k: 6. zoravnteko spričevalo; 7. obveza staršev, odnosno Kmetijskih zadrug, oziroma ustanov o rednem plačevanju vzdirževalnin«. ProMje in vse prilog* morajo biti predpisano kolkovane. Prošnjo Jte treba vložiti na naslov: KmetJJskr.-irosipod'iTijska šola. Maj a Loka, najkasneje do 20. av~ gusta letos. Upravitejstvo SoJ«. OBJAVA Obveščamo starše, da je vrt«. varnj* v ofcro&ki vrtec 1. in 2. av gusta od R. do 10. ure. Uprava. času NOV zaslužil ta spomenik s katerim se mu je bršljinska Zveza borcev dostojno oddol- žila. -M. Obravnavala je vrsto družbenih in gradbenih problemov. Predsednik Mohar je podal poročilo. Organizacija združuje 2.062 članov oziroma 73% volilcev. Lani je priredila več tečajev, prireditev, predavanj Sindikalne organizacije so krive, da niso usmerjale delavstva na predavanje Ljudske univerze. Spregovorili so delegati. Sport v Ribnici ni razvit, kako bi naj bil. Zakaj? Ribnica nima ne primernega kopališča, ne igrišča za nogomet. SZDL je premalo skrbe- Najvišji dobitek — Posebno važen je za vse igralce državne loterije novi načrt, po katerem bo sedaj večje število in tudi višjih dobtkov, v skupni vrednosti 67 milijonov dinarjev. V njem so štiri premije: Iz Velikih i ase na Turjak Lep dan se Je obetal, ko Je 21. julija navsezgodaj krenila na pot občinska patrulja Velikih Lašč. V Karlovicl se ji je pridružilo še pet starih borcev. Tov. Milan Tomšič, Slavko Pur-kart in Jože Gačnik so nato vodili patruljo dalje proti hribovskim vasem na obisk v znane kraje med partizanske družine. Spotoma je patrulja počastila spomin padlih borcev v Novi vasi pri Velikih Blokah, nato pa se za kratek čas ustavila pri partizanski mamici Jeri Drobničevi v Lužarjih, ki je poleg drugega žrtvovala v NOB dva sinova. Nadalnji obisk je veljal Cimermanovim v vasi Neredi. Tam so pozdravili znani partizanski teti - sestri, kjer je bil med vojno nekaj časa ibvešceval. šrtato. Skozi med vojno požga.ne vasi Bodeče, Mohorja in Selo jih je vodila pot do borca in aktivista Iškarja, ki se je tudi priključil patrulji. Patrulja je obiskala še znane partizanske vasi Mačke, kjer je bil leta 1944 po izdajstvu ubit komandant mesta Viktor Krašo-vec, vasi Strletje in Pečke, kjer sta btli med nemško ofenzivo obkoljeni Levstikova in Ljubljanska brigada. Njen obisk je veljal tudi vasem Purkače, Centi in Zapotoku. V Zapotoku je patrulja po iTOCilem partizanskem mitingu prenočila in drugi dan nadaljevala px>t proti Turjaku. Po srečanju s patruljami iz Dobre-polja in Velikih Poljan je bila skupna svečana proslava dvanajste obletnice Dneva vstaje. B. 1. Poleg 6000 ljudfi so na častni tribuni na Glavnem trgu v Novem mestu pričakali patrulje tudi predsednik OLO Viktor Zupančič, predsednik LO MO Lojze Ivanetič, komandant novomeške gar-nizilje Save Trlkič, predsednik Glavnega odbora VVI Franc Kre-se-Coban; predsednik odbora za postavitev spomen ka ln član Okrajnega komiteja ZKS Franc Kolar, sekretar Okrajnega odbora SZDL Jože Plavc in drugi. Obvestilo VOLNO LAHKO ZAMENJATE ZA TEKSTILNO BLAGO Invalidsko podjetje industrije usnja Zapuže, p. Begunje na Gorenjskem, nam j,a 18. 6. t. 1. sporočilo, da zamenjuje volno za blago pod sledečimi pogoji: Volna naj bo čisto opran*, to je oprana po striženju. Po. leg tega ne sme biti groba ali resasta. Volno zamenjuje omenjeno podjetje do preklica vsak din od 8. ure zjutraj do 14. ure popoldne in sicer 1 kg volne z doplačilom 500 do B00 din za meter blaga. S seboj prinašajte potrdila občinskih ljudskih odborov, da ste lastniki ovac Da ne boste Imeli nepotrebnih stroškov, upoštevajte gornja navodila! R. J- Mali ogo obujala s^rnine n*» težke dni NOB in veliko junaštvo naiega ljudstva. Manjkalo tudi ni kulturnih nastopov. Svečanosti v nedeljo so se pričele z velikim partizanskim napadom na Gradac, ki so ga izvedli ob sodelovanju rezervnih oficirjev člani Zveze borcev in mladinci pred-vojaške vzgoje. Kmalu po »zavzetju« Gradaca so nastopili mladinci in mladinke s pevskimi in drugimi točkami. Ob 9. uri dopoldne se je razvila skozi vas velika povorka, v kateri so šli telovadci v krojih, gasilci v uniformah, mladinci, pionirji, člani množičnih organizacij. Na koncu povorke so peljali vrsto kmetijskih sitroiev. I h si gradaške ln metliške kmetijske zadruge ter kmečke delovne zadruge iz Gribelj. Takoj po povorki je bilo na trgu pred spomenikom padlih borcev slavnostno zborovanje. Uvodoma je goste in udeležence pozdravil predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Simo-nič. nakar sta imela govor član CK ZKS tov. Tone Suštaršič -Tine Zeleznik in predsednik okrajnega ljudskega odbora domačin tov. Janez Zunič. Med gosti, ki so prisostvovali slav-nosti so bili tudi narodni heroj tov. Stane Semič - Daki, podpredsednik OLO tov. Niko Be-lopavlovič in predsednik okrajnega odbora Zveze borcev tov. Franc Košir. Takoj po govorih sta nastopili domači folklorni skupini, ves čas pa sta tudi sodelovala agilna metliška godba na pihala in moški pevski zbor »Fantje na vasi« iz Črnomlja, spored pa je bil izpopolnjen še z dobro podanimi recitacijami. V p< »po danskem srporedn sta se pomerili dve mladinski ekipi iz Gradaca in ena z Deškega vzgajališča v kegljanju, pozneje pa še ekipi Gradaca, Deškega vzgajališča, Podzemlja ln Gribelj v lahkoatletiki. O rezultatih tekmovanja bomo še poročali. Tako so v Gradacu prav dostojno prvič praznovali občinski praznik in tako ga bodo odslej vsako leto. ^Mjtmm ^telesna vzgcja| DOLENJSKO MLADINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO V TREBNJEM Ton« SkerlJ (SK »St. Puc« N. «>.» prvi dolenjski prvak Šahovske sekcla 8KUD »Josip Jurčič« iz Trebnjega Je v čast Dneva vstaje slovenskega naroda pripravila ln tudi leipo izvedla dolenjsko mladinsko Šahovsko prvenstvo. Podobnika tekmovanja na Dolenjskem ie nismo imeli, zato pomeni to prvenstvo velik napredek. Za izvedbo tu m rja ima največ zaslug neumorni: tov. Ravnehar, ld je turnir prinravil ln »a tudi vodil. tov. Pave>l Mk'ic tajnik LO Trebnje pa Je z denarno pomočjo priponi agal k Izvedbi turnirja. Zal pa se j« leto*njega prvenstva udeležilo le sedem tekmovalcv z Novega mesta, Trebnjega, Mirne peci, Šentjerneja in Ribn-.ce. medtem ko se Šahovske sekcije v Krškem. Brežicah. Metliki. Črnomlju, Kočevju in Sevnici sploh niso zgan le. Turnir se Je začel v soboto in M zaradi majhnega st'» vila igralcev zaključen v nedeljo. Igralci so stanovali v trebanjskem gradu. 2e prva kola so pokazaila. da bosta imelo glavno besedo No-vomesčana SkerlJ in Medte, tod« tudi Somrak iz Mirne peoi nI zaostajal za njima Bela krajina bo podprla svoje vlsokoSolce, ker jih potrebuje N:c ni Beli krajini danes tako potrebno, kot strokovnjaki. Bela krajina je nanačeto polje, neraziskan predel, ki čaka strokovnjakov, da jo preiščejo, p.re$r udi rajo ter ji nakažejo pot k napredku. Danes Bela krajina ne premore niti enega inženirja ali drugega strokovnjaka domačina. Toda kar ni imela doslej, bo imela v bodoče. 53 mladih Belokranjcev in Be-loikranjk danes že študira na univerzi v Ljubljani, novi pa se bodo vpisali že letos. Razumljivo ;e, da se njihova ožja domovina, ki tako potrebuje itrokovne moći, mora zanimati za nje, kako se uće, kam se bodo usmerili po končanem študiju irt kakšne težave in želje imajo. Mislimo, da je bil sklep okrajnega sveta za prosveto v Črnomlju, da sklice v okviru mladinskega festivala tudi konferenco akademikov, prav k gornjih razlogov, zelo posrečen. V dvorani čitalnice v Črnomlju »o se v nedeljo 19. julija dopoedne zbrali miadi akademiki Bele krajine, ki so 4edaj na počitnicah, ter ie v navzočnosti ravnatelja črno-meljske gimnazije tovariša Andreja Petka in predstavnikov OLO pogovorili o skupnih problemih. Konferenco je vodil predsednik za prosveto tov. Karel Strbenk, ki je zlasti podčrtal željo in potrebo cele Bele krajine po strokovnjakih, ki bi ji pomagali iz njene zaostalosti. Okraijni ljudski odbor je sklenil, da bo v bodoče izdatneje gmotno podprl domače visokoSolcc s tem, da bo vsak mesec pmpevaJ za vsakega po 3000 din. Denar pa ne bo nakazova, posameznikom, pač pa »Klubu belokranjskih akademikov« v katerem so organiziram vsi belokranjski akademiki. Ta načtn gmotnega podpiranja so vn navzoči toplo pozdravili. V razgovoru « predstavniki okrajnem ljudskega odbora so nato bodoči strokovnjaki povedali svoje težave in napore ter t«udi uspehe. Mnogi, kot sinovi in hčere revnih starJev, se težko prebijajo skozi študij in čestokrat tudi stradajo. S podporo okraja bo v bodoče laie. Kako razumejo bodoči intelektualci položaj svo-ie ožje domovine so pokazali, ko so se stavili na razpolago za praktično delo že sedaij med rjočitni-cami. Sami so povedali, da žele praktičnega dela. Okrajni LO jim bo radevoJje dal honorarna mesti v ustrezajočih sektorjih dela po želji posameznika. »Bela krajine vpije po kadrih,« je poudaril na konferenci predsednik gospodarskega sveta tov. Nko Belopavilovič, zaito z zanimanjem spremlja študij mladih Belokranjcev in Belokranjk. S podporo jih bo vsaj delno rešila težkih gmotnih skrbi, akademiki pa so obljubili, da se bodo Še bolj kot dosedaj posvetili študiju in po zaključnih izpitih dali svoje znanje na razpolago predvsem svo-'i ožji domovini Beli krajini, ki jih že težko Čaka. R. Rezultati! turnlirja: Sk*rlJ Tone (SK »Stolen Puc« N. m.) 5 in pol. Medic Samo (Novo mesto) in Somrak (Mirna peč) po Štiri in pol Japel.j Miha (Novo me*to) j in pol, Frsnkovi* (Sent. Jernej) In Godniavec (Trebnje) 2 in Juvanc (Ribnica) 0. SkerlJ Je na tem turnirju Igral zelo sigurno in Je ostal tudi edini nepremagan Igralec. Zasluženo le osvojil prvo dolenjsko mladinsko Šahovsko prvenstvo. M, GARNIZON : PARTIZAN 3:0 (0:0) V čast Dn«ri vstaje Je moštvo domačega Partizan* od'gralo pri. Jateljsko no«cm vredni. PARTIZAN : KRŠKO 6:z (3:1) Povratna noROmetna tekma med novomeškim Partizanom in Krškim (orva se 1e konča!a z zmago Krškega 3:2) se Je končala z v -soko in praprčljivo zmago doma. čih. Novom eSčani so z l*p:mi do-dalami popo'.noma onemogočili goste iz Kršk^-se. Vsak ris rad. ki so ga Izvedli domači, je bj neva, ren. Posebno nevaren je bil podpolkovnik Brkovič. ki j« okreipil demače moštvo in sam zab.il tri gole. Pohvaliti moramo celotno obrambo domač h z vratar!''m Kol jen inom na čelu. oa tudi Lud. veta Perica, ki se je tokrat dobro odrezal. Od gostov Je bil najboljši vratar, ki Je ubranil nekaj sL Burnih golov. Za Partizana so doseigll gole: Brkovič 3, Vesel 2 ter Majerle a Rodič po enesa. Sod'iiL i* Neli SkerlJ dobro !n zelo objektivno. Ob koncu os Se zanimva vest. V Novo me«to Je DrSeJ ceruterlor naSe državne reprezentance MHu-tinovič. ki bo tu služil vojaški rok. Verletno g* bemo kmalu v. deli. verjetno že na prihodnji tekmi. M. REZULTATI MLADINSKEGA TEKMOVANJA V ČRNOMLJU V nedeljo 14. julija so v Črnomlju priredili uspel mladinski festi. v*fl. V okviru festivala Je Ml tudi, lizkulturni nastop. Belokrajn. slcl in kočevski f'zku'ltuimlki so dosegli nekaj odV.čnih rezultatov: Tek 80 m mladinci: Bižal, Kočevje 9.2. Smole, Kočevje 9.3. Plut. Črnomelj 9.5. Met krogle člani: Plut. Črnomelj 10.93. Mejatovič. Kočevje 10.37. Met krog-l? mladinci: Musič. Črnomelj 10.87. Rudi. Kočevje 10.60. Met kopja člant: Plut, Črnomelj 51.85. Mus;č. Cmcmflj 45.15. V ekipi na 200X 200 m je zmaga, la ekipa C rn om! j a. Nogomet so igrala moštva iz Črnomlja in Kočevja. Tekma se Je končala z rezultatom 6:2 (4:1) v korist Črnomlja. V odbojki so m'ladink? Kočevja prema*ale ekipo iz Crnorruda. O. R. Kako bi obvarovali njive pred divjačino Mešana kri Ob kronanju angleške kraljice je prišlo tudi do izrednih slučajev, dobrih in slabih seveda, o katerih so časopisi zadnje tedne že precej pisali. V Londonu se še zdaj smejejo na račun naslednjega dogodka: Gostje pri neki vrtni zabavi PREKLICI Podpisana Cellč Marija, pospo-d*in1a na Urftnlh selih Ti. preklicu-Jem vse obdoliitt.vr. kl s'm jih 'e-reku glede Neže Blatnik iz Urinih sel 69, kot neresnične in M 11 ze« hveljulem. da ;e odstopila od za. SPbne tožbe. Celic Marila. Preklicu Jem vse žal 1 ive besede, ki 5*'cn Jih govorila o Sajetu Jo-'n izjavljam, da so neree« nlon«. i 1 , II "»H PP>| kaju Mari'ja. Brezje 10. p. Trebekio so bili v zadregi, ko «° opazovali malega, temnopoltega mo-žičflta, ki so mu lasje segali do ramen in bil na koncu malo skravžljani. Nihče ni mogel uganiti, iz katere dežele britanske, ga kraljestva prihaja ta izreden gost. Naposled j* mali mož vljudno razložil, da je načeln'k Dya.kov z otoka Borneo. Potem so ga vprašali, če je čistokrven potomec svojih prednikov? nNefl, Je zmajal možakar z glavo i'n Žalostnim pogledom. »Ne, obžalujem, nisem čisto krven. Eden mojih starih očetov je nekoč požrl Angleža, tato sem medan,« krvi,..« Divjad povzroča v nekaterih predelih škodo na poljih in sadovnjakih. Kmetje jo skušajo z raznimi sredstvi odgnati. Običajno pa sedanja zastrašila niso dolgo časa uspešna, ker se jim živali kaj hitro privadijo. Razna optična strašila (slamnati možici itd.) sploh niso učinkovita, ker divjad navadno slabo vidi In vpada pretežno v temi. V mnogih krajih so kmetje primorani, da prećujejo noći ob ognju na polju in z raznimi ropotuljami in kričanjem odvračajo divjad. Zvočna strašila so vsekakor boljša. Najboljša strašila pa so po dosedanjih izkušnjah tista, ki učinkujejo na vonj divjadi. V naprednih državah so usipeli poizkusi s kemičnimi sredstvi, ki penetrantno smrde. ZJasti Nemci so v tem pogledu mnogo dosegli. V kemičnih tovarnah izdelujejo po posebnem receptu ostro smrdeči katraaski preparat, ki mu primešajo fenolna olja. Zemljišče, ki ga želijo očuvati pred živaljo, obdajo s tako smrdečo snovjo, in divjad se ga ogiba. Lovska zadruga v LJubljani je dala sestaviti tako zaščitno sredstvo po inozemskih vzorcih, ki se dobi pod imenom FE-NOLIN. Najenostavnejši način Uporabe je, da se suhe odpadke lesa (komade desk) aH lepenke namoči v fenolin in obesi ob njivi, ki jo želimo zaščititi, na količke, grmovje ali naipeto žico ali vrvico tako, da so ti komadi obešeni kakih 25 do 40 cm od tal in v razdalji od 5 do 10 metrov ob njivi. Kosi lesa ali lepenke naj bodo veliki kakih 15 do 30 cm. Ce v fenol'nu namočeno deščico na vrhu zaščitimo z malo strehico, da fenolina kovitost. Kadar fenolin izpuhti, se deščica ponovno namaže. Učinkovitost podaljšamo, če v fenolin namočimo tak material, ki vsrka čim več tekočine. To je zlasti celulozna lepenka, izolacijske plošče, suha šota in podobno. Pred vpadi najbolj Izpostavljene njive so v kočevskem okraju, kjer povzroča največ škode divji prašič. Zato so se prve preizkušnje tega fenolina napravile prav v tem okraju. Uspeh je bil dober. Tako piše na primer Okrajna zadružna zveza Lovski zadrugi dne 4. julija 1953: »Od Vase zadruge smo prejeli manjše količine fenolina. Razdelili smo ga najbolj ogroženim področjem, ki so trpela zlasti po vpadih divjih svinj. Kontrolirali smo delo in učinkovitost fenolina ln ugotovili njegovo učinkovitost. Predel vasi Makoše leži v gozdu, ter so njive močno izpostavljene divjadi, predvsem divjim svinjam, ki »o že v letoš- njem letu napravile veliko škodo zlasti na krompirju. Po uporabi fenolina, ki so ga namestili po njivah na več mestih, namočenega v krpe, in pokrili z deščicami, so vpadi divjih svinj popolnoma prenehali, čeprav je čutiti in opaziti njihovo prisotnost po bližnjih travnikih in košenicah. Krpe so razmeščene po vsej njivi. Na njivi, ki meri okrog 0.8 a je nameščenih 6 v fenolin namočenih krp. Kmetje se za učinkovitost pohvalno izražajo. Ostali fenolin pa smo izročili v uporabo državnemu posestvu Snežnik iz Kočevske Reke, ki se o učinkovitosti tudi pohvalno izraža.« Nadaljnji poizkusi so se zelo dobro obnesli na Belju proti vpadu jelenov, v ljubljanski okolici pa tudi proti jazbecem Itd. Fenolin je poceni. 1 kg stane 80 dinarjev in se dobi prd Lovski 2adrugi v kantlcah po 5 do 10 kg. Kmečki glas) Izpred sodišča Z NALOŽENIM TOVORNIM AVTOMOBILOM V OBCESTNI JAREK Daisl ni imel Izpitnega šofet skega dovoljenja, je mehaničar ski pomočnik Ivan Drugovič prevzel šofiranje pet tonskega tovornega avtomobila last »Pionirja« iz Novega mesta. Vozil je na cesti iz Šentjerneja proti Novemu mestu in pri vasi Gradišče na ravni cesti zavozil v obcestni jarek. Ker je imel naložen te-žak cestni valjar. Je ta zanihal in se pri nagnjenju vo- zila prevrnil ter odtrtcal celo Dfi izpejre del, se podaljSa učin- karoserijo. Poleg valjarja m avtomobilu je bilo tudi žensko kolo last We!eta Iz Šentjerneja, katero je valjar ob padcu na tla zmečkal. Podjetja Pionir« ima škode skoraj 20.000 din, Jerele na kolesu pa 14.000 din. Senat okrajnega iodi;'i v Novem mestu je prisodil Drugo viču zaradi ogrožanja javnega prometa i« malomarnosti en mesec zapora in plačilo škode podjetju ter stroške sodnega postopka. Jerele se bo moral z oškodnineklm zahtevkom za polomljeno kolo obrniti n% civilno pravdo. S Stran 4 DOLENJSKI OlSf Stev. 8Q Saj drugače vam ni kaj reči. Včeraj ste prišli celo na sindikalni sestanek, sedli v prvo vrsto in se tolkli za socializem. Gledam vas in mi še med referatom nočete iz glave. Le kje neki sem vas ie videl? Morda kje na cesti. Vem le, da vas spoštujem, čeprav ne vem, zakaj; menda kar tako. Pa sva se le nekje srečala! Morda. In takrat sem verjetno iskal z očmi kako skrito stezo, da bi mogel mimo. Človek večkrat samega sebe ne razume. Zakaj bi vendar hotel mimo? Spoštljivo bi se vam lahko nasmehnil, pozdravil, pa bi volk ostal sit in koza cela. Človek ne sme imeti na jeziku vselej tistega, kar misli. Se spomnite, včeraj? Koj ko je referent zaprl usta, ste pribili: »Tako je! Pot v socializem ni z rožicami posuta. Tudi jaz se obvezujem, da bom izkopal štiri jame za drogove. Poleg tega bom prispeval nekaj prostovoljnih ur ob priliki čiščenja naše ceste, da se bo okrepil ugled našega mesta. Prišel bom sam, oziroma eventu-elno žena ali pa kateri od otrok. Toliko v opombo k referatu.« Veste, v prvem hipu sem bil celo nekoliko prevzet nad vašo neučakano prizadevnostjo, toda spoštljiv Šepet v zadnjih klopeh me je tako močno pritegnil, da niti nisem dal svojim čustvom takoj duška. Ljudje so si spoštljivo prikimavali: »Odrezal se je. Prvi se je prijavil.« Tudi meni samemu je postalo toplo pri srcu in mi je še ta trenutek, čeprav se je »godilo tisto. Da, tisto. Po poklicu sem referent za pobiran ie članarine pri Rdečem križu. Ta poklic zahteva, da išČrš mehka človeška srca, pa tudi, da funkcionarje še po liniji zadolžiš, če ne moreš drugače do prispevka. In tako sem že danes navsezgodaj potrkal pri vas. Okna v visokih vratih vaše lepo prebe-ljene hiše so se lesketala v soju jutranje zarje, ko sem že trkal. Prišli ste čemerni, v copatah, zaspani in še v pižami. »Kaj vas vendar nosi okrog hi-le navsezgodaj?« »Oprostite ... neka skrb ... sem ,..« »Skrbi imam tudi jaz čez glavo. Do polnoči sem imel sejo.« »Pa vendar, ko bi bili tako prijazni, in če utegnete ...« »No?« »Sem od Rdečega križa. Veste, težko je dandanes s članarino.« »Koliko pa bo spet?« »Šestdeset, le šestdeset.« Sam nase sem jezen in ne vem zaKaj mi je glas tako proseče zvenel. Saj sem le v službi in bi mi vse skupaj ne smelo biti toliko mar. Morda zaradi tistih prošenj, ki sem jih skrivaj prelistal, ko je referentka odšla v banko. »Hudiča, kdaj ste pa tako poskočili?« »Potrebe, veste. Ljudje prosijo. -.« »Jaz bi tudi, če bi kaj dobil. Komur daš palec, bo ugriznil v roko. Tak je svet in taki so ljudje. Delajo naj! Zato iz principa ne plačam!« Treščili ste z vrati. Morda imate prav, kdo ve. ♦ 2e tri ure listam prošnje. Referentke na srečo ni in sem sam. Članarine ne pobiram, ker so mi zaprli že deset hišnih vrat, ko sem komaj stopil na prag. Neka bra-njevka mi je zadnja odštela šest desetakov, potem pa nikjer več. 2e tri ure prebiram okorne Črke. . .. Kmalu po rojstvu sem ohromel. Rad bi obleko in tudi jedel bi rad več. Zato prosim .. . še predobro ga poznam. Z dolgimi palci se oklepi je bergel j in se nebogljeno vleče čez cesto. Pri tem obrača glavo, da bi ga ne povozilo. Nerodno mu je, če se kdo za hip zastrmi vanj. Kot da bi res segal v Žep in mu hotel stisniti dinar, dva ali desetak v umazano pest. Ne, miloščine bi verjetno ne jemal. Pa vendar. Toda nihče ne sega v žep. Na Loki je nocoj ples in ljudem se mudi. Tudi vi boste morda prišli, da bi ob Krki v mraku in z ženo v miru izpili Cocto in zaplesali valček, kakor v tistih srečnih mladih dneh . . . Kaj me sploh vse skupaj briga. Saj sem vendar le referent za pobiranje članarine. Kdo neki je spet to pisal? ... Mož pije. Otrokom nimam kaj dati. Pomagajte mi! Vaša človekoljubna organizacija mi je edino upanje... Iz Podgorja je. Tam so hiše na redko posejane ob razvoženih poteh in s slamo so krite. V zimi siili mraz med špranje v veže in težko je ljudem, če nimajo drv. Mož pije. Poznam ga. Pri nekem gradbenem podjetju je v službi; izžetih lic in brez moči se vsakih štirinajst dni vleče iz gostilne v gostilno in polaga stotake pred natakarice. Otroci pa se ob jesenskih večerih prezebli, lačni in mokri grmadijo ob peč in čakajo, čakajo ... Mati si ne more kaj. Tisočkrat proklet naj bo dan, ko je vzela takega moža. Potem piše prošnjo. Solze se ji pretakajo na papir. Kup prošenj pred mano vse bolj raste. .. . Komaj Štiriindvajset let mi je. Bolna sem na pljučih. Bila sem že v bolnišnici in rada bi zdravila. Tako rada bi živela ... Za zastrtimi okni leži vse dni mlado življenja željno dekle in nepremično strmi v strop. Tri leta je že tega. Mrak se je zgostil nad domačo senožetjo, ko je prvič potrkal. Po prstih je prišla k oknu in «e med nageljni zastnmela v njegov obraz. Bila je srečna. Toda mesec dni nato jo je zaskelejf) v prsih. Povedala mu je. Odtlej ga ni več. Letos se bo poročil. Ko bi ozdravela ... S tresočo roko sega po peresu in piše, piše. Saj vem, kako bo. Referent za prošnje bo razgrnil liste pred seboj in bo brez besed strmel v papirje. Sredstev je malo. Ko bi le ljudje plačevali članarino. Morda bi potlej bila zdravila in bi tista štiriindvajsetletnica ne umrla taKo zgodaj, kot bo. Jaz bom tiho. Nerodno mi bo položiti na mizo za-maščene desetake tiste branjevke. V drugi točki dnevnega reda se bomo konkretno pogovorili. Sklicati bo treba množični sestanek zaradi pobiranja članarine za Rdeči križ. Morda boste na sestanku tudi vi, seveda spet v prvi vrsti in boste udarili z besedo še predno bo naš odgovorni zaprl usta: »Tako je! Pot v socializem je trnova pot in ljudje hodijo po tej poti mnogokrat brez sočutja do svojega bli/.njega. Zato se obvezujem, da bomo pri naši hiši vsi stooili v organizacijo Rdečega križa. Kaj vendar pomeni šest kovačev! Pol litra vina; in vendar, koliko solz lahko usahne, če izpijemo na leto pol litra vina manj. Tolik o v pripombo k referatu!« Ljudje bodo morda v zadnjih klopeh spoštljivo šepetali: »Požrtvovalen je in dobrega srca.« Smrt ameriškega rojaka Iz Amerike smo dobili žalostno novico, da je v kraju Buhl država Minnesota umrl dne 12. julija letos na svojem domu rojak gospod Rudolph Kovacich, star 68 let. Rojen je bil v So-dražici, v Ameriki je bival nad 50 let in sicer ves čas v Minne-soti. Pokojnik je bil vseskozi naprednjak in borec za delavske pravice ter velik prijatelj nove Jugoslavije. Bil je član Slovenske narodne podporne jednote 42 let. Rad bi ie videl pred smrtjo svojo staro domovino, tako kot je danes. En teden pred smrtjo je se rekel, da bo takoj, ko bo ozdravel, šel na obisk v Jugoslavijo. Toda prehitela ga je smrt. V Ameriki zapušča vdovo Frances, rojeno Rotar, v Hib-bingu nečakinjo Mary Bartolj in nečaka Frank Gorjupa. Njegovi prijatelji, znanci in društva so namesto vencev na grob darovali že 152 dolarjev za gluhonemo mladino Jugo. slavije. Svojcem in sorodnikom ter prijateljem izrekata iskreno so-žalje tudi Uprava in Uredništvo Dolenjskega lista. MALOKDO VE, DA DAJE NOVOMEŠKO UČITELJIŠČE VSAKO LETO RAZRED ABSOLVENTOV v poklic Pestre so strani zgodovine novomeških učiteljižčnikov. — Lansko poletje jih je privabilo na novomeške ulice, kjer so skupaj z vso ostalo mladino v enomesečni delovni akciji skrbeli za lepšo ureditev Novega mesta. Z isto neugnano voljo do dela so pričakali novomeški učiteljiščniki tudi prve šolske uspehe. 2e v začetku šolskega leta so osnovali različne kulturno umetniške skupine kot literarno, dramatsko, lutkovno, prirodoslovno, pevsko in folklorno. Morda je bila izmed vseh najživahnejša lutkovna sekcija. Krožek je zrastel skoraj iz nič. Danes ima oder, 27 glavic, 5 garnitur za 5 iger in nekaj nadarjenih igralcev. Uprizoril je tele igre: Strah ima velike oči, Rdeča kapica. Radovedni Pavliha, Čarobni klobuk in Debela riba, vse večkrat. Profesor Modic je uspešno vodil dramatsko skupino, ki se je v režiji profesorja Trdana z igro »Gorski mož« dvakrat predstavila občinstvu. Tudi literarni krožek je dosegel lepe uspehe in je za 1. maj izdal svoj zbornik »Glas mlariih«. Najlepše so pesmi nadarjenega Janeza Perhaj'a. Prirodoslovci so izpopolnjevali svoje znanje na Grmski kmetijski šoli. Ženski pevski zbor na učiteljišču Pa Je sodeloval skoraj pri vseh proslavah v Novem mestu. Izraz razgibane fizkulturne dejavnosti na novomeškem učiteljišču so zelo dobri uspehi fizkulturnlka 2agarja, Blatnika in drugih. Novomeško učiteljišče daje dolenjskemu podeželju in ostalim slovenskim pokrajinam vs"ako leto vsestransko bolj razgledane pedagoške moči. D. J. Na kupe papirja sem razsejal po mizi. Prošnje in spet prošnje. Veste, niti slišal nisem, kako je prišla skozi vrata naša referentka. »Kaj pa ti stikaš med uradnimi papirji?« »Le pogledal sem ...« »Te nič ne briga. Raje poskrbi, da boŠ Članarino zbral.« »Toda veliko prošenj niste rešili.« »Seveda ne. Zato pa moramo zaktivizirati ljudi, da bodo plačevali članarino. Napisati moram poročilo o našem delu v Dolenjski list. Pusti me lepo na miru.« Referent sem za članarino in pri drugih rečeh brez besede, zato sem tiho. Čakam poročila. Kupujem Dolenjski list in še vedno čakam. Vroč poletni dan je in po cestah na debelo leži prah. Skozi motno okno vidim, kako se nekdo vleče na berglah čez cesto. Veter mu sili v scefrano obleko; lačen je in na poletje bos. V Podgorju nekje vriskajo pod zidanico otroci; vseh pet: »Mama, pili smo! Juhuhu! Tomaž ni imel kruha pri hiši, pa nam je dal vina.« Trtje že v juliju nemirno vztrepetava in črički pojo ... In Marica leži in brez volje strmi v strop. Bodo prinesli zdravi!? Morda bi taikrat Polde ne vriskal več pod Majdinim oknom, ampak bi potrkal na Maričina in spet bi bilo lepo na svetu, kot v tistih majskih večerih. * Pravkar greste s konference. Gledam vas, kako samozavestno merite cesto. Kake četrt ure bo morda že od takrat, ko ste se bili zavezali, da boste za občinski praznik lepo okrasili visoka okna svoje bele hiše. Pred pragom se boste sezuli in žena vam bo prinesla copate, čaja in najmlajšega, da ga boste zibali na kolenih. Referent za pobiranje članarine pri Rdečem križu DOBRI VZGOJNI UČINKI Ena sama pohvala učinkuje bolj kot desetkratno karanje! Glej torej, da pri otrocih najdeš vedno nekaj dobrega, kar lahko pohvališ. Tako boš sčasoma dvignil tudi otroka, ki nima samozavesti. Otroku nikar preveč ne prepoveduj; kdor preveč obrezuje drevo, mu več škoduje kot koristi. Otroku lahko s prepovedmi zatreš ves polet. Kar je škodljivo in česar storiti ne sme, naj spozna s prepričevanjem. Iz uvidevnosti bo spoznal zdravo razmerje do življenja in do družbe. Setev potrebuje sonca, mladost potrebuje vedrosti. Zato nikar ne odrekaj mladini zabave in razvedrila! Samo stari filistri so proti mladostnemu veselju, čeprav je v dostojnih oblikah in mejah. Te oblike m meje pa mora sodobna mladina spoznati in se po njih ravnati. Prvo pa je in ostane — delo. V Ameriki so umrli V kraju Joldet 111. 4. junija letos Frank Strniša, rojen dine 15. aprila 1886 v Dorniču. V Clevelandu je umrla 8. junija 24-letna Louise Svetin. Njena mati, ki se je prej pksala Erjavec, je bila doma te Stične. V Alba-ny N. Y. je umrl Anton Kos, doma i,z Črnega (verjetno Cero-vega) loga pri Šentjerneju. V kraju Sharon, Pa. je umrla za srčno kapjo Frances Valentinčič, doma iz vasi Rapljevo pri Do-brepolju. Težak tovarni avtomobili se je zvrndl na delavca Jo. hana Potočnika, doma iz Brune vasi pri Mokronogu. Potočnik jena kraju nesreče podlegel poškodbam. Nesreča se je pripetila pri mestu Shebovgan Wis. 19. junija je umrl v Clevelandu John Jevnik, doma iz Stjanske. ga hriba pri Sv. Križu. Prav tam je umrl 21. junija tudi John Kirn, doma iz D ml. Dul pri Skoc-janu. Na neki veselici je v Clevelandu preminula zadeta od srčne kapi Mary Anžlovar, ro. jena Mausar. Doma je bila iz Zdeinske vasi, občina Videm-Do-brepolje. 9. junija je v kraju Chisholm Miinn. po dvomesečni bolezni umrl Matija Vesel iz Hriba pri Loškem potoku. Vida Brest: STARA JABLAN Vprašal jablan, Jablan sem visoko: »Kaj povesaš tožna gole veje? Ti hudo Je za zelenim listjem ln za soncem, ki te več ne greje, da se sklanjaš mi tako globoko, da povesaš tožna gole veje?« Se bolj tožno veje Je sklonila, še bolj tožno in še bolj globoko: »Ni hudo ml za zelenim listjem, ne za soncem, ki me več ne greje, a hudo je meni, o j visoki! Tri so ptice gnezdile mi v vejah, pa so vse čez morje odletele in nobena se od treh ne vrne ... Prvo ptico so za morjem ujeli, druga ptica v morju je utonila, tretja pa Je tam za sinjim morjem mene, staro Jablan, pozabila ■. .< Nisem več Jo spraševal visoke, le Se Jaz sem tožen glavo sklonil, ne za ono, ki so Jo ujeli, ne za ono, ki je utonila, a gorkč za ono sem zaplakat, ki je staro jablan pozabila ,.. Med umskimi delavci rada kosi smrt zelo zgodaj Tako trdi dr. Graf, član Zavoda za študij fiz:ologije dela v Dortmundu. Poglobil se je v 1152 primerov nenavadnih smrti umskih delavcev. Dognal je, da so mnogi »šefi« umrli takoirekoč kar v pisarni. Največ nepričakovanih smrti si privoščijo ekonomisti na vodilnih mestih, nato svobodni poklici, za njimi politiki, novinarji in direktorji. Kje so vzroki? Dr. Graf je mnenja, da v motnjah srca in ovirah v krvnem obtoku. Telesni organi ne vzdržijo več stalne notranje napetosti. Ljudje se morajo izčrpavati, če hočejo svoje težko delo zmagovati. Močno škodljiva je uporaba dražil, da si naberejo moči. Kava. Večen notranji nemir, ne. zadostno gibanje, nočno delo, kratfki odmori vse to koplje umskemu delavcu grob. Zato svetuje dr. Graf že takoj po 45 letu življenja večjo skrb za zdravje. Priporoča manj umskega in fizičnega dela in pravilno prehrano. Najvažnejši pa je počitek, čeprav prisiljen. Največjo zdravilno moč ima sipanje. Glede dopusta pa dr. Graf pravi, da ga je treba v celoti, naenkrat izkoristiti, ZA ZABAVO PRI FIZIKI: Učitelj: »Voda je brez barve, vojna in okusa.« Mesarjev Jaka iz zadnje klopi: »Zakaj bi jo pa potlej pili?« • Učitelj: »Zakaj ima žirafa tako dolg vrat?« Mesarjev Jaka: »Zato, ker ima glavo daleč proč od telesa.« * Učitelj: »Alkohol je strup. Kdo ve povedati kak primer za to?« Mesarjev Jaka: »Ce ima očka mačka, postane mama vedno strupena!« ŽENSKE SKRBI »Včeraj sem srečala tvojega moža, pa me ni nič videl.« »Ja, ja, saj mi je povedal!« NEVAHNOST »Ali je nevarno potovati med divjaki ln ljudožrci?« so vprašali raziskovalca divjih krajev. »To pa to! Imel sem občutek, da vedno stojim z eno nogo na jedilnem listu.« TOŽBA »Si že poročen?« »Pa še kako.« Prva Doleniske Ustrezno sklepu letošnje skupščine Okrajne ljudske prosvete je Okrajni odbor LP v Novem mestu začel izdajati svoj list Dolenjska prosveta, ki ga ureja Bogo Komelj, tiska pa Celjska tiskarna v Celju. Prva številka tega novega dolenjskega glasJla (izhajalo bo po potrebi, kot sporoča uredništvo) je izšla za Dan vstaje 22, julija in za odkritje spomenika Talcu v Novem mestu, zato je tudi vsebina temu primerna. Splošen namen novega lista je »idejno in kvalitetno usmerjati kulturnopro-svetno življenje v novomeškem okraju«. Hvaležna in plemenita in potrebna naloga; upamo, da jo bo »Dolenjska prosveta« uspešno opravljala. Prva., lepo opremljena Sn okusno izdana številka, s sliko spomenika Talcu na ovitku, ima eno in pol tiskovne pole (24 strani) s precej pisano vsebino. Žrtvam fašističnega terorja sta posvečena članka Lojzeta Ka-stelica (Naše šole v borbi za svobodo) in Ivana Vasica (Za zapahi ječe na Cesti talcev) ter Salijeva Balada o dolenjski materi. Jakob Mikolič je prispeval tehten in poučen pregled o glasbenem življenju v okraju Novo mesto (nekoč in danes), Bogo Komelj pa se v daljšem sestavku spominja znanega zgodovinarja, pisca Zgodovine Novega mesta, Ivana Vrhovca, s posebnim ozirom na njegovo delo v Novem mestu in zasluge, ki jih je imel za splošno kulturno življenje dolenjske metropole. Splošnim ljudskoprosvetnim vprašanjem so posvečeni članki Zamljena Jožeta, ki obravnava gledališke predstave na pro- stem, Boga Komelja — O knjižnicah novomeškega okraja, kjer podaja tudi njih historiat, poročila o Okrajni skupščini ljudske prosvete (Lojze Kastelic), o lutkovnem odru na novomeškem učiteljišču (Dušan Modic) in kronološki pregled uprizorjenih iger v novomeškem okraju za leto 1953. Sledijo še Drobne vesti. Ce odštejemo nekatere teh-nično-redakcijske nerodnosti, na katere bo treba pri naslednji številki (izšla b0 9. septembra) prosvete paziti, ter pravopisne spooV tikljaje, lahko priznamo, da je že prva številka Dolenjske prosvete tehtna po svoji vsebini in je moremo biti res veseli. Treba bo skrbeti za lepo ubranost sleherne številke in za pestrost, da bo služila vsem potrebam ljud-skoprosvetnega dela. Naj bo v nji či/m več jadrnatih člankov in čim manj statistik, historičnih fosilij pa le, kolikor je nujno potrebno. Kajti to je edina dolenjska revija, zato želimo, da bo vsa živa in sodobna. Potem jii tudi naročnikov ne bo manjkalo. Dragi pionirji Najprej se vam bomo predstavili, da boste vedeli, kdo vara piše. Pionirji smo, z Vinice ob Kolpi. »In kaj bi radi?« boste vprašali. Vabimo vas na Vinico. Vinica je prijazna belokranjska vas. Loži 18 km od Črnomlja na griču ob prelepi reki Kolpi. Skromna je Vinica, roda — slavna. Slavna je, ker je v njej tekla /ibdka velikemu pesniku Otonu Zupančiču. V hiši, kjer se je rodil, je urejen muzej, V njem si lahko vsak ogleda Zupančičeva dela, njegove slike in razne predmete, ki jih je on uporabljal. Poleg hiše je majhen park z Zupančičevim kipom. Vinica je znana tudi ie zgodovine. Na gričih okrog nje so bile nekdaj keltske naselbine, ostanki so še vidni. Vinica je znana stala vas. Naši predniki so prav na tem mestu neštetokrat branili Turkom prehod čez Kolpo. O tem pripoveduje naše ljudlstvo še dosti pripovedk. Vinica je znana tudi iz narodnoosvobodilne borbe. Hudi boji 10 bi!i tod z Nemci in ustaši. Pridite in videli boste, kje so nar pira vili partizani most čez Kolpo! Videli pa boste tudi nov most, ki smo ga zgradili leta 1949. Ker vemo, da sedaj v počitnicah ugibajo pionirji s svojimi učitelji vred, kam bi šli na izlet, vas s tem pismom vabimo k nam. Pridite — ne bo vam žal!! — Vas vabijo in najlepše pozdravljajo pionirji odreda »Oton Zupančič« z Vinice pri Črnomlju. DVE OKROGLI IZ DANAŠNJEGA ČASA Pogon na polento Pride možakar iz viniške občine v hrvaško vas Severin na Kolpi in zagleda, kako delavci na roke razžagavaj0 železniške prage. Gleda nekaj Časa, nato pa stopi zraven in vpraša: »Ja, kakšen pogon pa ima ta vaša žaga?« »To je pogon na polento.« se je oglasil odgovor. Pomagaj si sam Pred kratkim sta se mož in žena iz hrvaške strani peljala v čolnu preko Kolpe pri vasi Kot pri Damlju. Nesreča je hotela, da se je čoln napolnil z vodo in potonil ter sta oba padla v valove že blizu nasprotnega brega. Boreč se z valovi je žena obupno vpila: »O bože, bože! O majki božja in vsi svetniki«, itd. Vse to je opazoval vaščan iz Kota, in ko je zaslišal še klicanje vseh svetnikov, zakliče v vodo: »Pusti ti na miru svetnike in mater božjo pa se hitro primata za vrbo, da vaju voda ne odnese!« Oba sta hitro upoštevala umesten nasvet domačina ter srečno izkobacala na suho. ZE SEDI — Pomisli, Matija, moj sin je star šele šest mesecev, pa že sedi! — Za božjo voljo, kaj pa je naredil? Drobtine iz dolenjske popotne malhe St,-'5'io me je držalo, da b lel v Prečno po obljubljeno malico s klobaso in polLitirčkom cvička, pa je bila delovna dolžnost le močnejša, kot želja po malici. V Cegelnico me je zvai>il skoraj kilometrski mlaj z državno zastavo na vrhu, ki so ga postavili vaški pobje za cerkveno poroko. Se več heca pa je bilo, ko so ga čez teden dni podirali in so se ga pri tem tiko nasrkali, da jim je čez možgane in druge predele ven sililo. Njihovo zadržanje po tem obredu je imelo velik vpliv na splošno lice vasi. Težek kmečki voz je zletel pod itrop kozolca in se tam privezal, sajtrge, vozački in kurniki pa kar na drevesa »frčali, pred nekatera vrata pa so se pritrk-Ijale br&re. koši in Ćfa1*ga rojpe-tija- Sajtrga in voziček stare ženice sta se namazala s tako vr*t® končnega produkta človečke hrane, da ju je zaneslo na hruško. Vse to se je odigralo v okviru nepisanega fantov-*kAm otoreiiMa, z-amujau se- je in jih morajo drugi odborniki čakati. Jako je namreč nerodno> da mora drugi odbornik po takega odbornika v fa-rovž ravno ko Se ta krepča z malico. Pravijo, da je ostalim odbornikom to nerodno še bolj, kot neljubo čakanje. Pri izvolitvi si nista namreč nič izgovorila pravice, da dasta verskim dolžnostim prednost pred odborniškimi, ali na škodo slednjih. Ko sem že bil v Otočcu sem hotel požgečkati pod nosom še domači KUD, ker že kako leto pridno aja, pa so mi povedali, da se je ravnokar prebudil in pripravlja kulturni zajtrk tabornikom, če ga ti ne bodo prehiteli. Na novomeški tomboli bi kmalu izdihnil rogovilasto dušo, tako so me stisnili lovci nu srečo. Ob tej priliki sem tudi ugotovil razveseljivo resnico da nam sirovin ne bo tako 'hitro zmanjkalo ... V Metliko sem mislil otJbr-BJertB, d« bil pomagal prestrašenim zakonskim ženam in njihovim otrokom najti može in očete, ki so se neJcam izgubili. Ravno ko sem se spravljaj na pot, sem dobil sporočilo, da so jih končno po treh dneh našli. V blaženi zamaknjenosti v »©odobace vi-ažje«, in r^iovo dvomljivo srečo so se zabun-kali za tri dni in tri noči v odročni prostorček uslužnega soseda, da so imeli blaženi mir. Ce bi imel jaz kaj za odločati, bi jim to štel v letni dopust in davčno osnovo, njih svojcem pa izrekam tople čestitke Na kočevsko stran rad zavi-jem, akoravno je vročina. V dobrepoljski prestolnici Vidmu sem se hotel ohladiti v gostilni pri Adamiču. Ta revež pa je imel ob mojem prihodu »teleč- možak v kotu pa mi je pojasnil, da Adamič raje postreže z žganjem kot z vinom, pa Če je gostu prav ali ne. Razočaran nad tako postrežbo, sem se odpravil iskat logarj'a Pirnata. Prijazne ženske so mi svetovale, kje ga zagotovo najdem. »Kar v gostilno v Stanetu zavij, tam ga dobiš.« Se to so pripomnile, da raje zahaja sem kot v gozd in da je za »štuce« veliko bolj dovzeten kot za štore in smreke. Kaj želijo urednikom In đo-plsnlkom DOlenjskega lista stalni gostje Popotne malhe. j« noge«, kot se temu reče, in mi je na mesto vina, natočll dva dečka kačje sline. Nak, tako se nisva zmenila sem ugo-V.a/jal itt zavrnU žgafto ft»ia&>. V tej vročini, ko se rse tako rado razteza, ni čudno, d« se je raztegnila tudi cena masti v KZ Videm-Dobrepolje. Skoraj stot m:#ii j« šel V promet za kovača dražja in bi šlo morda še več, da ni zlomek prinesel hladen val v obliki trgovinskega inšpektorja iz Kočevja. Njegov prihod je pomenil takojšnen padec cene za 10 din. Kdo bo dobil sedaj nagrado, ne vem, vsekakor bi moral tisti, ki pospešuje rast. V loku sem se Izognil železniške postaje zaradi hudega šefa postaje in se usmeril v Kompolje. Oster duh po petroleju in drugih tekočinah me je opozoril, da sem morda prišel v bližino naftnih nahajališč ah pa v bližino nesnage in nereda. Zal, bila je resnica drugo. Prodajalna in skladišče KZ je v enem prostoru poleg razkošnega zadružnega doma, ki čaka morda toliko tisočakov za dokončanje, kot jih propade v sedanjem lokalu. V Dvorski vasi, kjer imajo tudi lokal KZ v rimskim katakombam podobni luknji, so vsaj toliko sramežljivi, da ne obesijo napisa nad vrata. Gredoč proti Loškemu potoku sem se ustavil pri dobri teti Franci. Vesela mojega obiska mi je takoj postregla s kosom potice. Ha, sem se razveselil, to bo nekaj za moj prazni želodec. Hlastnil sem po njej, da je bilo veselje, toda zaradi čudnega okusa sem komaj spravil po grlu. »Kakšen vanllijev prašek pa ste duli notri«, sem vprašal dobro teto, in ko je še ona pokusila, sva strokovnjaško brez kemične analize ugotovila, da je pecilni prašek zamenjala s praškom prjoti bolham.,, Gredoč skozi Ribnico sem srečal bataljon koioradarjev. »Kaj morda zapuščate ribniško dolino« sem jih vprašal. »Kaj še« mi je odgovoril komandant, »osvobajat gremo nova krom-pirišča, sedaj je naš čas« Rad bi vprašal še kaj več, pa bi se morda komu rameril v Ribnici, zato sem jo raje mahnil v Kočevje. V gostilni pri »Cink-lju« sem videl konkretne posledice vmešavanja v duševno in telesno privatno lastnino. Poročena je srdito popravljala frizuro neporočeni, ker ji tfi baje v zelnik hodi. »Moke ni, moke ni«, so ml večkrat potožile gospodinje v Kočevju, sedaj, ko je nova letina pred vrati, pa jo je pri »2itu-Kočevje« naenkrat dovolj. Prej so čepeli na zalogah kot skopulja na nogavici, sedaj pa izdajajo kar na debelo. Kako bo z razliko v ceni, pa ne vem. Dvomim, da bi jo hoteli trpeti potrošniki- V pekam0 sem mimogrede obesil nov cenik kruha, ker do tedaj so imeli la stareg'4 ln še tega »a skritem kraju. Gostilničarji v Kočevju se debelo smejejo v pest, ker trgovinska inspekcija nima mere za alkohol in zato po mili volji dolivajo vinu votju To so lahko zadovoljni, kot sem bil jaz, ko sero se pred odhodom iz Kočevju napokal vampov za sedem kovačev porcijo, pa mi je sosed povedal, ^a bi dobil v Ribnici za pet kovačev porcijo. Lepo Vas pozdravlja VaS Janez Popotni