60 VIL redna glavna skupgCina društva „Pravnika". VII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". Zborovanje letošnje redne glavne skupščine društva »Pravnika« bilo je dne 30. januvarija t. 1. v prostorih »Ljubljanske čitalnice«. Dnevni red priobčili smo v prvi letošnji številki »Slov. Pravnika«. Ob 7. uri zvečer došlo je na skupščino 21 društvenikov. I. Konstatujoč sklepčnost otvon' načelnik gosp. dr. A. Perja nčič skupščino s posebnim nagovorom ter pozdravi udeležnike. S kratkimi potezami nariše gosp. načelnik društveno delovanje v preteklem letu ter omenja, da sicer društvenih shodov v zadnjem društvenem letu ni bilo toliko, kolikor bi jih bilo želeti, ker ni bilo mogoče dobiti predavanj, čeravno meni, da nikakor ni treba na vsakem shodu prirediti predavanje, kajti društveni večeri imajo tudi namen, da se pravniki na njih sploh pogovore o svojih stanovskih vprašanjih. Zelo lepo napredovalo je pa društvo, kar se tiče knjižnice, katera se je v preteklem društvenem letu zelo obogatila. Društveni list »Slovenski Pravnik« izdaval se je tudi v minolem letu in z veseljem se mora pozdraviti, da se je njegovo obzorje razširilo, priobčujoč filozofične, pravno zgodovinske in socijalne razprave. V dosego najvažnejega smotra našega društva v zadnjih letih, za izdajo slovenske pravne terminologije, storilo se je v prošlem letu največ in nadejati se sme, da zagleda terminologija v kratkem beli dan. Terminologija je pa največje važnosti za nadaljnje izdavanje zakonov v slovenskem prevodu, ter za slovensko uradovanje in pra-voslovje sploh. Velikih zaslug v tej zadevi stekel si je visoki de- VII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 51 želni zbor kranjski, podelivši v pokritje troškov za izdajo terminolo-gijskega slovarja tudi v preteklem letu gmotno podporo. Spomi-njajoč se v minolem letu umrlih osem društvenikov in sicer gg. Bu-taliča, Bilca, Cizeja, Doljaka, Fišerja, Ivančiča, Messnerja in Polaka, poziva skupščinarje, naj se dvignejo v znak sožalja s sedežev. Nato da besedo društvenemu tajniku, da poroča o društvenem delovanji. II. Tajnik g. dr. Mak s o Pire poda sledeče poročilo: Slavna skup ščina! Čast mi je danes poročati v imenu odbora, kateri se je za peto društveno leto izvolil na lanski glavni skupščini, o njegovem in društvenem delovanji v prošlem letu. Odbor konstituiral se je v seji dne 29. januvarija 1893. 1. tako, da se je izbral načelnikovim namestnikom g. dr. Val. Krisper, tajnikom g. dr. M Pire, blagajnikom g. notar Iv. Gogala in knjižničarjem g avskultant Fr. Milčinski. V odsek za nadzorstvo društvenega lista izvolili so se gg. dr, Janko B a b n i k, dež. svetnik M. Z a m i d a in avskultant Fr. Milčinski. Glavni smoter nagemu društvu je izdaja strokovnega lista „S 1 o-venski Pravnik", kateri je izhajal in zalagal se tudi v prošlem letu. ^Slovenski Pravnik" završil bode s tekočim letom prvo svoje desetletje. Kolikega pomena je našemu narodu strokovni pravniški list, naglašalo se je uže tolikokrat, da mi tega ni treba še posebej poudarjati. Skoro gotovo je pa tudi, da bi „Slovenski Pravnik" težko kedaj dosegel bil svoje deseto leto, ako bi njegovega izdavanja ne bilo prevzelo naše društvo, kajti vsakomur so dobro znane velike težave, s katerimi se je moral in se mora še boriti naš list „Slovenski Pravnik" morda glede znanstvene vsebine še ne more tekmovati z nekaterimi strokovnimi listi večjih narodov. Pomisliti je pa treba, da imajo oni listi trdno zaslombo na pravniških fakultetah, katerih mi še nimamo, ter da dobivajo naravno obilnejo duševno podporo iz večjega števila pravnikov svojega naroda. Vender pridobil si je naš list uže v pravniški hteraturi drugih narodov, kateri nas nikakor ne ljubijo, toliko spoštovanja, da se pogosto opozarja na razprave, katere so se v njem ponatisnile, in na praktične slučaje, kateri so se v njem priobčili. Vsebina „Slovenskega Pravnika" razdeljena je bila v preteklem letu kakor v prejšnjih letnikih. V prvem delu priobčevale so se izvirne razprave, kolikor mogoče raznovrstne vsebine. Ra?.prav priobčilo se je lani dvanajst. V drugem delu prinašal je ^Slovenski Pravnik" razne zanimive razsodbe in odločbe iz pravosodne prakse, zadevajoče civilno pravo (katerih je bilo nad 50) in kazensko pravo (katerih se je priobčilo 10), ter iz upravne prakse (le-teh 7). V književnih poročilih objavljali so se najnovejši proizvodi pravniške literature, nekateri z daljšimi ali krajšimi ocenami. Med raznimi vestmi naznanjali so se posebno najzanimivejši dogodki društvene kronike, Nova ruljrika v lanskem letniku našega lista bila je pa ,,Pregled 4* 52 VII. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". pravosodstva". V tej rubriki prinašali so se v kratki obliki najnovejše in najvažnejše odločbe najvišjega sodišča, priobčene po drugih listih, ter pri vsaki navajal vir, iz katerega se je odločba posnela. S tem nadejalo se je uredništvo ustreči mnogostranski želji. V lanskem letniku priobčila se je 201 razsodba. Ako se bode to nekaj let nadaljevalo, pridobil si bode vsak naročnik ,,Slovenskega Pravnika" lepo zbirko razsodeb najvišjega sodišča, katera utegne prav priti marsikateremu praktiku posebno na deželi, kjer niso na razpolago večje zbirke. Tiskal se je „Slovenski Pravnik" tudi v preteklem letu v 400 izvodih ter se oglašajo nanj vedno novi naročniki. Završuje svoje poročilo o društvenem listu, izreči moram pa toplo prošnjo, naj se „Slovenski Pravnik" v prihodnje podpira duševno obilneje, kakor se je to storilo doslej. Častna naloga vsacega slovenskega pravnika bodi, po svojih močeh naš hst podpirati, bodisi z razpravami, bodisi s praktičnimi slučaji. Na ta način bode vsebina zanimiveja in le, ako se bode „Slovenski Pravnik" podpiral vsestransko, vztrajati bode mogel ter izvrševati svojo nalogo. V svojih sejah, katere so se sklicevale, kolikorkrat je nanesla potreba, posvetovati se je bilo odboru največkrat o slovenski pravni terminologiji. Prizadevanju društvenega načelnika g. dra. A. Ferjančič a, kateri je osebno v tej zadevi posredoval pri gospodu pravosodnemu ministru grofu Schonbornu in gospodu bivšemu finančnemu ministru dru. Steinbachu, posrečilo se je, da se je ta velevažna zadeva za društvo ugodno rešila. Podpiral je pa društveno prošnjo posebno pri gospodu bivšemu finančnemu ministru gospod državni pos'anec Fr. Šuklje. Podpisala se je torej pogodba, s katero je prevzela c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaji založbo slovenske pravne terminologije ter se zavezala plačati društvu za tiskovno polo po 15 gld. Kakor se je pokazalo, bil je skrajni čas, da se je ta zadeva rešila, kajti v sedanjih razmerah doseči bi se bilo dalo pač težko, da bi c. kr. dvorna in državna tiskarna prevzela založbo slovenske pravne terminologije. Iz posebnega poročila neumornega urednika terminologijskega slovarja gosp. dra. Babnika izvedela bode si. skupščina sedanje stanje terminologije. Omeniti mi je o tej zadevi še društvene prošnje, ki se je izročila v jesenski sesiji 1. 1892. deželnemu zboru kranjskemu, naj dovoli drugo podporo za izdajo nemško-slovenskega juridičnega slovarja. Deželni odbor kranjski, kateremu se je prošnja izročila v rešitev, dovolil je vsled priporočila bivšega društvenega načelnika in deželnega odbornika g. dra. P a-p e ž a vnovič podporo v znesku 400 gld. Koncem svojega poročila usodil si bodem staviti odborov nasvet, da se izreče visokemu deželnemu zboru, odnosno veleslavnemu deželnemu odboru kranjskemu društvena zahvala za ta dar. Ker se je večkrat izrazila želja, naj se počaka z nadaljnjim iz-davanjem slovenskih zakonov, dokler ne izide slovenska pravna terminologija, da ne bode razhke v terminih, se tudi v prošlem letu še ni izdal tretji zvezek. VII. redna glavna skupščina društva „Pravmka". 53 Ko je postalo lani vprašanje o zgradbi „Narodnega doma" v Ljubljani aktuvalno, obrnil se je odbor našega društva z dopisom z dne 20. junija na društvo „Narodni dom" ter izrazil prošnjo, da se v bodočem ^Narodnem domu" v Ljubljani odkažejo tudi „Pravniku" primerni prostori, kjer bi se namestila knjižnica, v katerih bi bila društvena čitalnica in kjer bi se lahko prirejevali tudi društveni shodi. Nadejati se je, da se bode pri zgradbi ^Narodnega doma" v Ljubljani oziralo tudi na „Pravnik". Z ozirom na to, da bode torej naše društvo v kratkem dobilo svoje lastne prostore, obrniti je pa moral odbor vso svojo pozornost na društveno knjižnico in .skrbeti, da se jo pravočasno popolni. Iz posebnega poročila g. knjižnjičarja izvedelo se bode, s kolikim uspehom je skušal dosegati odbor v tem oziru društveni smoter, ustanoviti društveni knjižnico. Omenim naj tu le v kratkem, da se je posrečilo odboru s cenenim nakupom knjig na javni dražbi zapuščine g. c. kr. okrajnega sodnika Ogrinca in z nakupom knjig pravoslovne vsebine iz zapuščine prerano umrlega odličnega našega člana g. dra Škofica od si. družbe sv. Cirila in Metoda, kateri je rajnki volil vse svoje premoženje, prav izdatno popolniti našo knjižnico. Da bi bih društvenikom na razpolago vsaj oni strokovni listi, na katere je „Pravnik" naročen ali katere dobiva v zameno, ukrenil je odbor naprositi si. Ljubljansko čitalnico, naj našemu društvu prepusti v svojej bralni sobi mizo, na kateri se bodo listi razgrnili. SI. Ljubljanska čitalnica ustregla je tej prošnji drage volje in naši društveniki imajo sedaj vsaj priliko vsak čas vpogledati najnovejše številke strokovnih Hstov. Vkljub temu, da je odbor prizadeval se, kolikor mogoče pogosto prire-jevati društvene shode, sklicati sta se mogla v preteklem društvenem letu vender le samo dva. Prvi sklical se je na dan 20. aprila in se je predavala na njem razpravica „o igri", katera seje tudi ponatisnila v 5. številki lanskega letnika društvenega lista. Drugi društveni večer priredil se je dne 9. januvarija t 1. in se je predavala razprava g. dra. Bežka „o ari", katera se je priobčila v 1. letošnji številki „Slovenskega Pravnika". Ta društveni večer priredil se je prvič v pripravnih prostorih si. Ljubljanske čitalnice, kateri tem potom izrekamo na vsej njenej ljubeznjivosti iskreno zahvalo. Večkratni poziv v društvenem listu, naj bi se oglašala predavanja za take shode, ostal je vedno brezuspešen. Vender moram opozoriti C. gg. skupščinarje na naše društvene shode in izrekam toplo željo, da bi se pri. rejevali v prihodnje pogosteje, kar je pa le mogoče, ako vsak posamezen član stori svojo dolžnost in pripravi kako berilo. Predavanja priobčevala bi se v društvenem glasilu in „Slovenski Pravnik" imel bi močno zaslombo na njih, da bi ne bil več tako v zadregi radi gradiva. Naj bi se torej v tem oziru v prihodnje obrnilo na bolje! Kakor uže nekaj let sem priredil se je tudi lani dne 3. septembra društveni izlet in sicer na Bled. Izlet bil je izredno mnogobrojno obiskan, kar priča, da so se društveni izleti vsem članom omilili. Odbor nameraval je lani sicer izvesti idejo, katera se je rodila uže 1. 1892., dati namreč izletu značaj pravniškega shoda. Toda tudi dotični odborov poziv ostal je brezuspešen, vsled česar se je morala od- 54 VIL redna glavna skupščina društva „Pravnika". borova namera opustiti. Ker pa imajo društveni izleti tudi namen, da se na njih seznanjajo društveniki v prijateljskih pogovorih med seboj, nadejati se smemo, da se bodo prirejevali tudi v prihodnje. - Omeniti moram o tej točki konečno še uspeh, kateri je doseglo naše društvo s tem, da je C. kr. ministerstvo za notranje zadeve ugodilo društvenemu rekurzu proti odredbi c. kr. okrajnega glavarstva v Celji, odnosno proti potrjujočej odločbi C. kr. namestništva Graškega, s katero se je prepovedal 1. 1892. nameravani društveni shod v Laškem trgu. Ker se je odločba c. kr. mi-nisterstva za notranje zadeve naznanila društvu še le z dopisom c. kr. okrajnega glavarstva v Celji z dne 10. marcija 1893, št. 11186, je ta uspeh le moralnega pomena, utegne pa imeti tedaj tudi praktičen pomen, ako bode hotelo namreč društvo zopet prirediti svoj shod izven Kranjske. Ukrepe lanske glavne skupščine izvršil je danes odstopajoči odbor s tem, da sta se poklonila naš društveni načelnik g. dr. Ferjančič in odbornik g. dr. D. Majaron Nj. ekscelenci g. pravosodnemu ministru grofu Schonbornu in mu imenom društva izrekla zahvalo, ker je blagovolil podeliti na društveno prošnjo g. dru. Babniku daljši dopust za urejevanje slovenske pravne terminologije. Ob jednem naprosilo se ga je, naj ostane tudi nadalje našemu društvu naklonjen, kar je obljubil in izpolnjevaje svojo obljubo, tudi priporočal pri finančnem ministerstvu, da prevzame c. kr. dvorna in državna tiskarna slovenski terminologijski slovar v svojo založbo. Istotako odposlal je odbor veleslavnemu deželnemu zboru kranjskemu pismeno zahvalo na gmotni podpori, katero je podelil visoki deželni zbor našemu društvu 1. 1892. za priprave nemško-slovenskega pravno-termino-logijskega slovarja. Število društvenikov ostalo je tudi v preteklem letu nespremenjeno, ter šteje ,,Pravnik" sedaj 176 članov. To število je za obilico pravnikov slovenskih veliko premajhno in bodi skrb vsacega društvenika pridobiti „Pravniku" v prihodnjem letu novih članov Z žalostjo opomniti moram še, da nam je smrt tudi v preteklem letu ugrabila marsikaterega odličnega društvenika in narodnjaka, med njimi odličnega koroškega slovenskega pravnika dra. Josipa Messnerja, c. kr. notarja Josipa Ivančiča, c. kr. notarja Iv. Fischerja, kancelista J. Butali Ca in dr. Iz mojega poročila blagovolijo naj čč. gg. skupščinarji povzeti, da je tudi v preteklem društvenem letu „Pravnik" skušal doseči svoje smotre, odbor pa da je po svojih močeh deloval v prospeh društva. Prosim torej si. skupščino, naj blagovoljno poročilo odobri ter pritrdi naslednjemu odborovemu nasvetu: Društvo „Pravnik"posvoji današnji glavni skupščini izreka udanointoplo zahvalo visokemu deželnemu zboru odnosno veleslavnemu deželnemu odboru kranjskemu za gmotno podporo, podeljeno vnovič društvu za pripravo nemško-slovenskega p r avn o-1 e r min o lo gi j s kega slovarja ter naroča bodočemu odboru, da o tej zahvali najprimernejšim potem obvesti veleslavni deželni odbor kranjski. VII redna glavna skupščina društva „Pravnika". 5') O tajnikovem poročilu oglasi se član g. dr. Fr. Stor ter želi, naj bi se pojasnilo, v katerih listih se je »Slov. Pravnik« navajal, kajti redno menijo drugi listi navajajoč »Pravnik« le če.ški »Pravnik«. Tajnik odgovarja, da se je »Slov. Pravnik« večkrat navedel v raznih listih in knjigah, ter omenja posebno »Gerichts-zeitung«, katera je posnela več v »SI. Pravniku« priobčenih slučajev, dalje navajal se je v »Spruchpraxis«, skliceval se je na društveni list Links, dr. Adalbert Shek in dr. V nasprotji s češkim listom jednakega imena navaja se naš društveni list v nemških listih samo »Pravnik«, češki pa »Pravnik«. Član in dež. sod. pristav gosp. Jak. Kavčnik želi, naj bi se nemške liste naprosilo, da bi društveni list navajali vedno izrecno »SI. Pravnik«, na kar pa meni tajnik, da bi se ta želja dala težko izvesti in bi tudi morda ne kazalo uvajati novotarije, ker se je doslej navadni citat uže udomačil. Skupščina odobri nato tajnikovo poročilo ter se vsprejme soglasno odborov nasvet. — III. G. dr. Janko Babnik poroča o stanji terminologijskega slovarja tako-le : Slavni zbor! V poročilu, katero sem si usojal podati slavnemu društvu v zadnji glavni skupščini o stanju dela za nemško-slovensko pravno terminologijo, razvijal sem tudi načrt za nadaljno delovanje in držal sem se tega načrta, tako da se zamorem v prvi vrsti sklicevati na lansko poročilo. Moj rokopis dobil je v pregled urednik slovenske izdaje državnega zakonika vseučiliški docent gospod dr. Karol Štrekelj, ki se je tega mučnega in nehvaležnega dela drage volje lotil ter mi poslal obširne in skrbno sestavljene svoje opombe, katere sem vestno uvaževal in v poštev jemal pri ko-nečni reviziji svojega rokopisa. Storil sem to nekaj zaradi notranje vrednosti, katero imajo te opombe kot pripomenki izvrstnega jezikoslovca, posebno pa zaradi tega, ker mi je na tem, zjediniti se z imenovanim gospodom kot urednikom slovenske izdaje državnega zakonika, da bo enotna pisava tam in v moji knjigi. Razun tega sem dal nekaj besed natisniti na posebni poli, katero sem v okoli 200 izvodih razposlal slovenskim pravnikom in jezikoslovcem s prošnjo, naj jo pregledajo in mi s svojimi opazkami vred pošljejo nazaj. Dobil sem odgovor vsega od 28 naprošenih gospodov, razun tega so se Celjski pravniki vsled povabila gospoda dr. Josipa Serneca večkrat zbrali ter posvetovali o izrazih, zadržanih v omenjeni poh, in so mi svoje opombe poslaU. Vsem gospodom, ki so mi na tak način pomagali, bodi s tem izrečena moja najsrčnejša zahvala. Mesca avgusta p. 1., ko je bil moj rokopis konečno urejen, pečal se je odbor s prašanjem, kaj dalje? Izprožila se je misel, dati pregledati rokopis po posebni enketi, od druge strani se je nasvetovalo, naj se rokopis 56 Vil. redna glavna skupščina društva „Pravnika'', razmnoži in različnim pravnikom in jezikoslovcem pošlje v pregled in presojo. Po natančnejem premišljevanja pa smo uvideli, da ne gre ne eno ne drugo, če nočemo zavleči dogotovitve dela še za nekaj let. Težko bi bilo dobiti za enketo potrebno število gospodov, ki bi imeli voljo in čas, posvetiti vsaki teden dva ali tri večere temu delu, in če bi se dobili, bi trajalo to delo, zaradi velike obsežnosti gradiva, ne samo mesce ampak več let. Enake pomisleke izrazil je tudi rajnki dr. Škofic v „Slovenskem Pravniku 1. 1889. o takem odseku, „ki bi debatoval o vsakem stavku in o neštevilnih besedah. Tak odsek ne bode svojega dela nikdar izgotovil. Izkušnja uči, da duševno delo toliko počasneje napreduje, kolikor več ljudi se ravno tistega predmeta ob enem loti. Dokaz temu vsi parlamenti. A mi ne moremo še 10 let čakati. . ." Kar se pa drugega nasveta tiče, da se namreč rokopis razpošilja posameznim gospodom v pregled in presojo, zavrgli smo tudi ta predlog, ker uspeh poskusa z zgoraj navedeno polo ni bil posebno izpodbudljiv — in tam je šlo za eno edino tiskano polo, ves rokopis pa obsega snovi za okroglo 50 tiskanih pol. Tudi na ta način bi se bila stvar le zavlekla. Po vsem tem ni preostajalo nič drugega, kakor dati rokopis v tisk takoSen, kot je in prepuščati praksi in vsakdanji porabi knjige, da pokaže vse njene pomanjkljivosti, katere se odpravijo pri drugem natisu. Odboru je bilo na tem, da založi knjigo državna tiskarnica, katera e založila tudi staro našo terminologijo iz 1. 1863. ter nji s tem dala nekak oficijelen značaj. Po prizadevanju našega velecenjenega gospoda društvenega predsednika dovolilo je visoko c. kr. finančno ministerstvo z ukazom z dne 6. oktobra 1893, št. 40517 državni tiskarnici, da vzame našo terminologijo v založbo, na kar je odbor dne 24. oktobra 1893 sklenil z državno tiskarnico založno pogodbo in nji izročil rokopis. Po pogodbi je tiskarnica lastnica rokopisa in ga tiska sedaj v 1000 izvodih. To število bo nemara kmalo pošlo in treba bo nove izdaje, glede katere si je odbor v založni pogodbi pridržal pravico, da se ne sme tiskati, dokler nje ni pregledala in odobrila od njega v to določena oseba, oziroma, če se odbor ne bi hotel poslužiti te pravice, urednik slovenske izdaje državnega za konika. Na ta način osiguralo si je naše društvo tudi za novo izdajo odločilno besedo in potrebni upliv. Tiskarnica je koj začela s tiskom knjige, katera bo glede zunanje oblike taka kot je 1. 1887. v Pragi pri Zeidlerju izšla nemško-Ceska pravna terminologija. Obsegala bo v osmerki 50 tiskanih pol in ker je sedaj že 20 pol tiskanih, upam, da bo knjiga dotiskana v dveh mescih ter pride v promet o veliki noči. -K temu poročilu poprime besedo g. dr. K. Trii le r ter poudarja velikanski trud, ki ga je imel g. dr. Babnik s terminologijo, katera bode uprav epohalnega pomena za slovensko pravo-slovje. Nasvetuje torej, naj se danes na občnem zboru slovesno izreče g. dr. Babniku dru.štvena zahvala na njegovem izredno trudalju- vil. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 67 bivein delovanji. Nasvet vsprejme se z dolgotrajnimi in burnimi živio klici. IV. Knjižničar g. Fr. Milčinski poroča o stanji knjižnice: Slavna skupščina! Dočim ni bilo društvu za leto 1892. glede njegove knjižnice nič zna-menitejšega zabilježiti, tako da je na zadnjej glavnej skupščini celo izostati moglo posebno poročilo knjižničarja, bilo je preteklo društveno leto za nje razvoj dokaj važnejše. Izvršujoč naročilo zadnje glavne skupščine pregledal je odbor družbi sv. Cirila in Metoda lastne knjige iz zapuščine okr. sodnika dra. Škofica ; našel je tu dokaj knjig pravoslovne vsebine, katerih dosedaj društvo ni imelo, ki bi pa utegnile izdatno popolniti vrzeli v njegovi knjižnici. Stopil je torej zaradi njih nakupa v dogovor s slavnim vodstvom imenovane družbe, in le to je s pismom z dne 27. grudna 1893 sprejelo ponudbo našega društva in mu prepustilo v last 133 izbranih zvezkov za primeroma nizko ceno poudarjajoč: „ . . . . vesehmo se, da knjige pravoslovne vsebine preidejo v last onemu društvu, katerega odličen član je bil uprav rajnki dr. Škofic." — Naj le navedem, da se med temi knjigami nahaja 24 zvezkov Glaser-Unger-jeve zbirke razsodeb, 14 zvezkov Budwinski-jeve zbirke, 27 letnikov državnega zakonika oziroma deželnega vladnega lista, Bogi-šiča „Zbornik", — Randa, der Besitz, — Exner, das oestr. Hypothekenrecht, — Bluntschli, Lehre vom modernen Staat in dr., — in razvidno je, koliko je pridobila društvena knjižnica s tem nakupom. Slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda pa bodi za izredno naklonjenost, katero je izkazalo v tem slučaji našemu društvu, izrečena najtoplejša zahvala. Nadalje kupilo je društvo na javnej dražbi iz zapuščine okrajnega sodnika Ogrinca za neznatno ceno znameniti knjigi Holtzenderfovi: „Hand-buch des deutschen Strafrechtes" v treh delih, in „Handbuch des deutschen Strafprocessrechtes". 42 zvezkov pa je društvo deloma za recenzijo v svojem hstu, deloma v zameno za svoj list, deloma pa v dar prejelo. Darovalci, izmed katerih naj imenoma navedem visoko kr. hrv. slav. dalm. zemalj. vlado odio za bogoštovje i nastavu, katera pripoSilja društvu publikacije po njej izdavane znanstvene knjižnice, naj blagovole sprejeti na tem mestu iskreno zahvalo. Prirastlo je torej društvenej knjižnici v preteklem letu vsega skupej 179 zvezkov, katerih popolni seznamek se bode priobčil v „Slovenskem Pravniku", in broji knjižnica sedaj 548 zvezkov, med njimi 14 pravoslov-nih časopisov z 99 letniki. Društveniki posluževali so se knjižnice, da si tudi ne prepogosto, kar je pač njenej dosedanji pomanjkljivosti pripisovati; sedaj je razposo-jenih 28 zvezkov. Po letošnjih prirastkih ukrepila se je knjižnica tako, da bi bilo moč pričeti sistematično jo popolnjevati. To bode ovirala nekohko le jedna, a važna zapreka, namreč dokaj slabo gmotno stanje našega društva. A ko 68 Vir. redna glavna skupščina društva .Pravnika". dobi društvo v ne preodaljenem času svojo lastno čitalnico, in bode mogla knjižnica, da ustreže popolnoma svojemu smotru, vedno biti odprta in na razpolaganje članom, nadejati se je, da bodo le ti pogostejše jo uporabljajoči se ji privadili, bolj in bolj uvidevali njeno koristnost in se tedaj tudi ne ustrašili kakega za posameznika čisto malenkostnega posebnega knjižniškega prispevka, čigar vkupna svota bi pa vendar omogočila društvu, dostojno popolniti svojo knjižnico in pomnoževati jo z znamenitej-šimi novimi pravoslovnimi deli ozirajoč se pri tem na nasvete in želje čitateljev. Končam svoje poročilo in prosim slavno skupščino, da je odobri. K poročilu oglasi se gosp. dr. F r. S t o r ter predlaga, naj bodoči odbor potrebno ukrene, da dobi na.^e društvo v last knjižnico nekdanje »Juristische Gesellschaft« v Ljubljani, katera je zamrla, njeno knjižnico pa hrani c. kr. finančna prokuratura v Ljubljani. Ž njo bi se dru.štvena knjižnica zelo obogatila, umestijo je pa, da pridejo navedene knjige v last društvu, ki ima popolnoma jednake namene, kakor nekdanja »Juristische Gesellschaft«. Načelnik gosp. dr. Ferjančič omenja, da se je samo z ozirom na to knjižnico takrat, ko se je ustanavljalo naše društvo, sprožila misel, naj bi se nekdanja »Juristische Gesellschaft« zopet oživila. Toda temu ovirale so razne zapreke. C. kr. dež. sod. svetnik gosp. K. P1 e š k o naglasa, da bi bila omenjena knjižnica za naše društvo gotovo velike vrednosti, kajti v njej nahajajo se knjige, katere se sedaj sploh več ne dobe. Gosp. dr. Stor popolni svoj predlog v tem oziru, naj se naprosi po bodočem odboru gosp. svetnik Pleško, da stopi kot nekdanji član »Juristische Gesellschaft« v dogovor s C. kr. finančno prokuraturo, katera sedaj knjige hrani, in s člani umrlega društva zaradi omenjene knjižnice. Ko podpira ta predlog gosp. dr. Fr. Munda in omeni g. pristav J. Kavč ni k, da »Juristische Gesellschaft«, čeravno se nikdar ni formelno razšla, fak-tično več ne obstoji, ker uže davno ne deluje in bi se morala uradno razpustiti, dd gosp. načelnik na glasovanje predlog gosp. dra. Štora, kateri se jednoglasno odobri, gosp. svetnik Pleško izjavi pa, da vsprejme naročilo. Knjižničarjevo poročilo se na to odobri. V. Poročilo blagajnika gosp. J. Gogole slove: Slavni občni zbor! S predležečim poročilom predložim račun o dohodkih in izdatkih društva „Pravnik" v Ljubljani v pretečenem letu 1893. VII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 59 I. Dohocil<:i. 1. Članarina in naroCnina za društveno glasilo v znesku.................1150 gld. 08 kr. 2. do konca leta 1893. natekle hranil-nične obresti in sicer od popolnoma realizovane hranilne knjižice št. 7647 v znesku ..........14 gld. 16 kr. in od hranilne knjižice št. 2880 v znesku.......... . 18 „ 75 „ skupaj . . 32 gld. 91 kr. 3. darilo neimenovanega rodoljuba v Cerknici v znesku 5 „ - „ 4 prispevek deželnega zbora kranjskega za izdajo nemško-slovenske pravne terminologije vsled nakaza deželnega odbora kranjskega z dne 3. maja 1893 št. 4314 v znesku........... . . 400 - „ skupaj . . 1587 gld 99 kr. II. IzdatUi. 1. Odpraviteljici društvenega glasila pri Narodni tiskarni 5 gld. — kr. 2. naroCnina na „Jurid. Blatter" ........ .5 „ 05 3. nakup nemškega kazenskega prava...... 2 „ — 4. „Slovencu" za inserat vabila na občni zbor ... 3 „ 28 5. kolek za vlogo na državno pravdništvo glede odgovornega uredništva............ 1 ., — 6. izterjevalcu ljubljanskih članarin in naročnin . . 5 „ — 7. pismonoSama za novo leto ......... 2 „ — 8. 128 poštnih mark po 5 kr. na opomine glede zaostankov ................ 6 „ 40 9. 2 kuverta društvenega banketa na Bledu za povabljena gosta ............... 4 „ 50 10. poštne marke za dopise blagajnika...... — „ 30 11. nagrada urednikoma............ 360 „ - 12. nagrada sotrudnikom ........... 288 „ 73 13. tisek, papir in odprava društvenega glasila . . . 657 „ 92 14. za terminologijo a) uredniku......... 200 gld. - kr. b) sotrudniku na Dunaji .... 100 „ — „ c) prepisovanje prvotnih pol . 27 ,. 58 „ skupaj . . 327 gld. 58 kr. vsi izdatki skupaj............. 1668 gld. 76 kr. Ako se ti izdatki primerjajo z dohodki, ki znašajo 1587 ,, 99 .. pokaže se primanjkljaj ............ 80 gld 77 kr. beri: osemdeset goldinarjev 77 kr av. v., kateri se pokrije in izplača z društveno glavnico, naloženo v mestni hranilnici ljubljanski na hranilni knjižici št. 2880, katera je po računu za leto 1892. koncem leta 1892 znašala 298 gld. 8 kr. 60 VII. redna glavna skupščina društva „Pravnika'". Ako se tedaj iz te glavnice pr........ 298 gld. 08 kr. pokrije in izplača letošnji primanjkljaj pr. . . . . 80 „ 77 „ ostane glavnice v hranilnici naložene....... 217 gld. 31 kr. od katere pripade društvu za navadne potrebe . . . 113 „ 26 „ in za izdajo terminologije ........... 104 „ 06 „ skupaj . . 217 gld. 31 kr. III. Društveno premoženje. 1. Blagajnična glavnica, naložena v mestni hranilnici ljubljanski na hranilni knjižici št. 2880 pr.....217 gld 31 kr. 2. Zaostanki članov in naročnikov za leto 1892. pr..........101 gld. 50 kr. in za leto 1893. pr...... 374 ., — „ skupaj . . 475 gld. 50 kr. 3. nekaj knjig, časopisov in inventar. Ko podam to poročilo, prosim konečno: Slavni občni zbor blagovoli predležeči račun na znanje vzeti in novemu odboru naročiti, da izkazane zaostanke primernim potom izterja. Blagajnikovo poročilo odobri se brez razgovora. VI. V imenu preglednikov računa poroča gosp. d r. F r. M u n d a, da se računi zlagajo popolnoma z vsemi zapiski. Obžaluje velike zaostanke, kateri izredno otežujejo posel blagajnikov. Izreka zahvalo blagajniku na njegovem delovanji ter predlaga, naj se da odboru absolutorij, kar se jednoglasno vsprejme. VII. Na to vrži se volitev z listki. Gosp. načelnik določi skru-tinatorjema gg. dra. Vilfana in Trillerja. Oddalo se je 21 veljavnih glasovnic in bili so izvoljeni a) načelnikom za 1. 1894. gosp. dr. Andrej Farja nčič (z 20 glasovi, gosp. svetnik K. Pleško dobil je i glas), b) Kot odborniki in sicer Ljubljanskimi gg.: d r. Jank o Ba bni k, c. kr. sodni pristav (z 19 glasovi), dr. Mak so Pire, odvetni kandidat (z 18 glasovi), J. Go-gola, C. kr. notar, F r. Milčinski, c. kr. avskultant (oba s 17, glasovi), dr. Valentin Krisper, odvetnik in Jak. Kavčnik, C. kr. sodni pristav, (oba s 16 glasovi) in dr. Viktor Supan (s 14 glasovi); vnanjimi gg.: dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celji (z 21 glasovi), Bogdan Trnovec, c. kr. dež. sod. svetnik v Trstu in dr. Danilo Maj ar on, odvetni kandidat na Dunaji (oba z 20 glasovi); preglednikoma računov za bodoče leto izvolila sta se gg. dr. Jernej Z u p a n e c, c. kr. notar in dr. Fr, M u n d a, odvetnik (oba z 20 glasovi). VII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". 61 VIII. K posameznim nasvetom oglasi se gosp.dr.lv. Tavčar ter, nagla.šujoč, sicer mirno, toda uspe.šno delovanje dru.štva, predlaga, naj se izreče zahvala vsemu odboru in urednikoma dru.štvenega lista, kateri je glavni smoter dru.štva. Predlog vsprejme se z živahnim odobravanjem. Gosp dr. Fr. Tekavčič izreka željo, naj bi vsi listi, posebno pa tudi uradna »Laibacher Zeitung« prinašala vestna poročila o društvenem delovanji, ker bi se iz teh poročil lahko poizvedelo, da je naše društvo jedino le znanstveno in bi se potem morda poizgubila mržnja proti njemu. Tajnik g. dr. Pire pojasni, da se tudi »Laibacher Zeitung« pošiljajo poročila, da pa jih ne vsprejema. Gosp. c. kr. dež. sod. svetnik K. Pleško predlaga, naj se to leto napravi društveni izlet v Novo Mesto in naj se z izletom združi tudi shod. Načelnik gosp. dr. Ferjančič z veseljem pozdravlja ta nasvet in obljubi, da se bode odbor po njem ravnal. C. kr. dež. sod. pristav gosp. J. Kavčnik opozarja na nejasne določbe §-a 195. vladnega načrta v novem civilno-pravdnem redu gled6 razpravnega jezika. Govornik prosi, naj gosp. načelnik kot član odseka, kateremu se bode o načrtu posvetovati, obrne vso pozornost na te določbe. Gosp. dr. Ferjančič naglasa, da vsi novejši zakoni nekako prezirajo jezikovno vprašanje. Pritrjuje, da so tudi določbe načrta o novem civilno-pravdnem redu jako nedostatne in da bi naš narod brezdvomno nazadoval, ako bi se vsprejel načrt v tej obliki, ker imajo dosedaj veljavni zakoni v tem oziru določne propise. Obljubuje, da bode po svojih močeh deloval v izboljšanje načrta v tem oziru. Gosp. pristav Kavčnik opomni nato, da se v novem zakonu civilno pravdnega reda tudi ne sme govoriti o »landesiibliche Sprache« ali »Landessprache«, ker se potem prerado ta izraz tolmači nenemškim narodom v kvar. Gosp. načelnik zahvali udeležnike ter zaključi 3 ure trajajoče zborovanje.