3. številka Ljubljana, v sredo 4. januvarja. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan KV«*«?er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o gerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld , za tVtrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. I o kr. Za pošiljanje na dum računa se gld Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje v Rudolfa Kirbiša biSi, ,,Gledališka stolba'". U p r a v n i S t v u naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Dunajski paberki Z Dunaja 1. jan. 1888. Pač siten položaj za Vašega Dunajskega dopisnika! Časnikarska dolžnost mu veleva, poročati kolikor mogoče novega in zanimivega, vnanja politika, napeta do skrajnosti, utegne mu — tako bodete sodili vsaj Vi v provinciji — ponujati in-teresantnega gradiva v izobilji, toda baš v onem trenotji, ker bi mož rad hotel postati bolj zgovornim, spominati se mora nehote tiste „force majeure" v obliki strogega državnega pravdnika, kutera bi s pomočjo klasične Lienbacherjeve iznajdbe, slav noznanega objektivnega postopanja namreč, v tem slušaji neusmiljeno zadušila duševne proizvode Vašega dopisnika preje, nego jih dobe v roke čestiti čitatelji „Slov. Naroda". Kar leze in grede časnikarske perutnine po naših pokrajinah, vsak izmej nas podoben je P apagenu iz Mozartove opere, vsak izmej nas nosi solidno skovano — ključavnico pred uBtmi! O notranji politiki bi pač še smeli pisati, toda koliko je takih čudakov mej slavnim občinstvom, da bi dandanes se še ogrevali za take .malenkosti" ! Nalik zakleti princesinji v nemški basni mirno spava naša notranja politika in tisto malo šundra, kar ga čaBi prihaja iz te ali one deželne sobane, baje ne bode motilo njenega počitka. Kdo se dandanes še briga za glasovito odredbo naučnega ministerstva, katera je pred par mesecev tako silno bila razljutila javno mnenje zlasti na Češkem? V Pragi prizadevala sta se deželni maršal knez Lob-kovic in dr R i e g e r še jedenkrat, da mir napravita mej prebivalstvom prelepe dežele češke. Spravljivo roko sta bila ponudila nemškim secesijo-nistom, — zaman, Knotz ostal je trmast, Prade trmoglav in Plener v svoji državniški modrosti tudi ni mogel ukreniti drugače, nego se je zlju bilo nemškim neodrešencem v Leitmeritzu in Rei chenbergu. Koliko črnila bi sicer, v normalnih razmerah, se bilo prelilo o tem ponesrečenem poskusu, zaceliti zevajočo rano na životu češke dežele in države naše, dandanes — par vodenih člankov v Dunajskih in Praških listih, in živ krst se ne zmeni več za Riegerjev razgovor z diplomatskim dr. S ehm e y k a 1 om ! Ko se je bil razšel državni zbor koncem oktobra, ostalo je nerešeno kardinalno vprašanje, bode-li mogla večina tudi za naprej pod pirati kabinet, v katerem poseda pri desnici jako nepriljubljeni minister Gautsch. Da se odstrani žugajoči kontiikt, obetale so se nove obruvnave, pričelo se je v istini z nova pogajanje mej vlado in desničarskimi voditelji. In če me danes povprašate o teh obravnavah in njih uspehih in napredkih, hladnokrvno Vam moram odgovoriti, da so te obravnave Čisto zaspale, da se čisto nič ni dogovorilo ali doseglo niti glede slovenskih niti glede čeških pritožeb. Z jedno besedo, kar se tiče notranje politike, nastala je tolika apatija, da je bržkone niti knez Lichtenstein ne prepodi, če nam pričetkom bližajočega se sesijskega oddelka svoj predlog stavi o verski šoli, tem starini bojnim obj-ktom nasprotujočih si politiških strank! Odkod ta brezčutnost, kako tolmačiti splošno to apatijo?! Glejte, lehkoživi Dunajčan praznoval je letošnji rojstni dan novega leta z istim hrupom, kakor druga leta. Če ste si ga pa ogledali nekoliko bližje, videli ste kmalu, da je letos veselost njegova bila bolj hlinjena, ter da z glasnimi svojimi „jodlerji" !e preupiti hoče tisto skrb, katera mu prsi razjeda in gladko čelo grbanči. Kupčija peša, obrtnost hira — to ste letos najbolj zapazili na Dunajskem božičnem trgu, zlasti v tistih obrtnih strokah, katere so v prvi vrsti namenjene veliko-mestni potiatnosti. Kar je na Dunaji na pr. krasnih prodajalnic z lepimi dragocenimi izdelki bronaste ali usnjarske industrije, povsod malo kupcev, že menj kupčije. Gneča bila je le tam, kjer so skrbne matere svojim za vojaštvo godnim sinom kupovale solidno rusko „juftino" za obutala ali kjer so gg. lajtenanti v reservi svoj arzenal pomnožili z mogočnimi narmeerevolverjiu. Da, da! Ruska „jufiinau in „ Armeerevolver", to nam tudi razjasnuje sicer nerazumljivo apatijo glede notranje politike in onih vprašanj, katera so ž njo v zvezi! Na gališki meji zbirajo se kaza-ške čete in ruski dragonski polki, — to ni časnikarska izmišljotina, potrdil nam je to vest te dni celo slo- vensk rojak, kateri je vrnivši se iz volhinskega Žit o m ira , b pravim začudenjem gledal ruske vojne priprave. Dunajska borza je sedaj tudi precej zanesljiv politični barometer Prvo paniko pred kakimi tremi tedni prouzročili, aH bolje rečeno, zlorabili so pač nekateri brezvestni borzni špekulanti e, kateri so se hoteli ukoristiti po nizkih borznih cenah umetno tlačenih državnih papirjev. Ker se pa dandanes čita po kurznib listih, to ni več Špekulacija, to je prava pravcata bojazen pred pošastjo velike svetovne vojne! Javno mnenje na Dunaji postalo je nervozno, razdraženo. Baronu llothsch i ld u spolnila se je goreča želja, da se ženi njegovi dovoli pristop k cesarskemu dvoru. Prva Židinja, katera se bode šopirila po bleščečih dvoranah našega Dunajskega dvora, toda borza, katera gotovo nikakor ni naudahnena antisemistič-nega duha, borza naša se nič ni radovala odliko • vanja svojega mojstra in malika, da kaj malo je manjkalo, pa bi toliko zaželjeua „Hoflahigkeit" baronice Uothschildove na borzi prouzročila istinito „baisse"! In koliko se sedaj beseduje tudi o tem, kar utegne iz svoje košarne privleči komaj rojeno 1888. leto. koliko pralnih in koliko tudi utemeljenih govoric o „dislokaciji" vojaških krdel — toda stoj! zopet nam pride na misel gosp. državni pravdnik s svojimi paragrafi — oprostite, ključavnica nam je pred ustmi, pri kraji smo z današnjim Dunajskim dopisom! Iz Dalmacije. Kakor je znano, se v nekaterih krajih v Dalmaciji sveta maša služi v staroslovenščini. Zadnji čas je pa jela po Avstriji vleči neka slovanstvu ne ravno prijazna sapa in Dalmatinci so se zatega-del bali, da bi se jim utegnil vzeti ta privilegij. V deželnem zboru se je zategadel stavil predlog, da se zbor iz'ečo, da se mora ohraniti slovanska liturgija, kjer je v navadi, in se deželnemu odboru naroči, da preišče in pojasni taktične razmere slovanske liturgije v Dalmaciji. (J tem predlogu se je unela živahna debata. Pivi se je za besedo oglasil duhovnik Ljubic, ki je goreče zagovarjal predlog. Izražal svoje prepričanje, da so v tei stvari pač vsi LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik. < Dalje.) XIII. Mala gospodska hišica moskovskega kroja, v kateri je stanovala Avdotja Nikitišna (ali Evdoksija) Kukšina, stala je v jedni iz pred nedavnim časom pogorelih ulic mesta * * *; znano je, da naša gu-bernijska mesta pogore vsakih pet let. Pri dverih, nad krivo pribito posetnico videl se je zvoncev ročaj, in v prednji sobi prihajala je prišlecem nasproti nekaka ženska, ne služabnica ne družica s čepico — jasni zrakovi naprednjaških stremljenj gospodinjinih. Sitnikov je vprašal, je-li Avdotja Nikitišna doma! — Vi ste, Viktor? čul se je tenak glas iz sosednje sobe. — Ustopite! Ženska v čepici je izginila takoj. Nisem sam, odgovoril je Sitnikov, zvito slačeč svojo surko, pod katero se je pokazalo nekaj suknjici podobnega, in obodrujoče pogledujoč Arkadija in Bazarova. — Vse jedno, odgovoril je glas, — Entrez! Mladi možje so ustopili. Soba, kamor so prišli, bila je bolje podobna delavnici, kakor vsprejenmici. Papir, pisma, debeli broji ruskih časopisov večinoma nerazrezauih, valjali so se po zaprašenih mizah; povsod beleli so razmetani ogorki cigaret. Na usnjenem divatiu je na polu ležala gospa, mlada še, plavolasa, nekoliko razmršena, v svileni, ne posebno čedni obleki, s težkima zapestnicama na kratkih rokah in čipkasto ruto ua glavi. Ustala je z divana in oblačujoč si nebrižno na pleča baršunasto mantilo z orumenelim hermelinom, dejala je leno: „Zdrav-stvujte, Viktor", ter pomolila Sitnikovu roko. — Bazarov, Kirsanov, rekel je on kratko, posnemaje Bazarova. Dobro došli, odgovorila je Kukšina, in, uprši v Bazarova svoji okrogli očesi, mej kojima je sirotno rudel privit nosek, pribavila: — pozuam vas — ter mu tudi pomolila roko. Bazarov nahmuril je čelo. Na muli. neznatni postavici emancipovane ženske ni bilo nič grdega; a izraz njenega lica uplival je neprijetno na gledalca. Nehote bi jo človek vprašal: »Ali si lačna? Ali se dolgočasiš? Se li bojiš? Čemu se tako napenjaš?" Tudi njej je, kakor Sitnikovu, vedno nekaj dušo grizlo. Govorila iu vedla se je vedno nepri- siljeno, a ob jednem nerodno ; očividno so je zma-trala samo sebe dobrodušno in priprosto bitje, karkoli pa je delala, vse se vam je zdelo, da pravo za pravo ona ni hotela tega storiti; vse dogajalo se jej je, kakor pravijo otroci — nejevoljno. — Da, da, poznam vas, Bazarov, ponovila je. (Imela je navado, svojstveno mnogim provincijalnim in moskovsKim gospem, da je od prvega dne, ko se je spoznala, imenovala možke z družinskim imenom). — AH hočete smodko? — Smodko pa vedno, povzel je Sitnikov, ki se je zavalil na stol ter prekrižal nogi: — pa za-jutreka nam kaj dajte. Strašno smo lačni; ukažite, da prineso steklenico šampanjca ! Sibarit, dejala je Evdoksija ter se zasmejala. (Kadar se je smejala, pokazala je gornjo čelust). Ali ni res, Bazarov, da je on sibarit? — Jaz ljubim komfort, odgovoril je z važnostjo Sitnikov. — To me pa ne moti, da sem liberalen. — Ne, to moti, moti! vskhknila je Evdoksija in vender ukazala svoji služabnici, da pripravi za-jutrek in šampanjca. — Kako mislite vi o tem? dodejala je obračaj« ve k Bazarovu. — Prepričana sem, da ste mojih mislij. (Daljo prih.) jedini. Za vse je naš jezik neprecenljive vrednosti, kajti v njem se zrcalijo nase misli, nade in čuvstva, tem drazj: pa mora biti, ker se sme rabiti tudi v cerkvi. Po našem jeziku postali smo eeležni krsta in kristijanske civilizacije. Verska literatura je temeljni kamen, na kateri smo zgradili narodno literaturo. Deset stoletij je tiila slovanščina naš cer-kovni jezik. Te naše privilegije, so pa bile že večkrat v nevarnosti , ker so se napak razlagale. Dalmatinci ne že'e nič novega, a ne puste, da bi se jim jemalo privilegije, katere že uživajo deset stoletij. Tu ne gre za cerkveno, ampak za narodno vprašanje. Predlog je pobijal nadškof Mau-pas. Tudi on ne taji, da je v nekaterih krajih v Dalmaci|i slovanska liturgija v rabi, toda misli, da se o tej stvari nema razgovarjati deželni zbor, ampak ima odločevati le poglavar cerkve. Če hočete uresničiti pridobljene privilegije, obrnite se do papeža. Poslanec Ljubic bi kot katoliški duhovnik bil moral v tej zadevi obrniti se na odinarijat v Spljetu in ga prositi, da njegove želje sporoči v Rim, ne pa stvari spravljati pred deželni zbor. Poslanec Bakotič je za predlog, če tudi misli, da bi bilo umest-neje, da bi bili povpraša)! vlado, zi.kaj nam brani moliti v .svojem jeziku. Glavar cerkve jo inteligenten mož in dober diplomat. Gotovo bi po nunciji ne bil Upliva) na škofe, ko bi avstrijska vlada ne bila udeležena v te; stvari. Bakotič, omenja, da pravi ruski pisatelj Pipin, da je spreobrnenje h krščanstvu bilo prvo kulturno dejanj'.' slovanskih narodnosti j. Iz tega je razvidno, kako važna je za Slovane liturgija. Nadškof Maupas pravi, da je nuncij izdal okrožnico škofom, ne da hi bil dobil kako povelje iz Rima. On je o tem govoril ž njim. On je za latinsko liturgijo, ki je cerkvi v slivo Poslanec Ljubic so o kakor ne strinja z nadškofovim inne-njen:, dft v tej zadevi nema deželni zbor nič govoriti. Tu gre za pravice celega naroda, dokazati treba, da Galinibertova okrožnica za Dalmacijo ne velja. Predlog je bil vv.M'jet. Proti njemu so glasovali samo nadškof in Italijani, Iz deželnih zborov. (X. seja dne 3. januarja leta 1888.) (Dalje in kouec.) Poslanec dr. Samec poroča glede dovoljenja priklad nekaterim okrajnim cestnim odborom ter nasvetuje: I. Okrajnemu cestnemu odboru Škofjeloškemu so do\ ;i. da sme v pokritje v proračunu izkazano potrebščine okrajnih cest i. 18S8 v svojem cestnem okraj; pobira:. 16% priklado na vso neposreduje tiuv .v. z izvanredno doklado. II. Okrajnemu cestnemu odboru Mokronoškemu se dovoli, da Bine v pokritje v proračunu i/Lazane potrebščine okrajnih cest l. 1888 v svojem cestnem okraji pobirati 15% priklado ua vse nepošrednje davke z izvanredno doklado. 111 Okrajnemu cestnemu odboru v Loži so idovoli, da snu; 1. 1888. v isti namen, kakor ad I pobirati 25° „ priklado na vse m-posrednje davke z 12v. uredno doklado. IV. Deželni odbor se pooblasti, da dovoli za 1. 1^88: I. okrajnemu cestnemu odboru Krškemu pobiranje L5% priklade in 2. okrajnemu cestnemu Kočevskemu 20% priklade ha vse nepošrednje davke z izvanredno doklado v isti namen, kakor ad I, toda še le potem, ko bosta načelnika teh dveh cestnih odborov prošnje za dovoljenje priklad dopolnila /. doka/.i o razglašenji dotičnih sejnih sklepov in predložila zapisnike onih Bej, v katerih so se sklenile priklade, S. okrajnemu cestnemu odboru Žužem-perškeinu 1*5% priklade; i. okrajnemu cestnemu odboru Radovljiškemu in o. okrajnemu cestnemu odboru Kadeškemu vsakemu 2ou 0 priklade in 6. okrajnemu cestnemu oio.eu Vehkoiaškemu 25" 0 piiklade na vse nepošrednje davku z izvanredno doklado v isti namen, kakor ,;d I in se le potem, ko bodo načelništva teh ei sto h odborov predložila k prošnjam Z« dovoljenje priklaii zapisnike onih sei, v katerih so .se sklenile priklade- V. Od okrajnega cestnega odbora Črnomelj skega v isti namen, kakor ad l sk/eujeha 12° /j pri klada na vse ne. osi" diije davke /. izvanredno đoj-klado se v to svrho. da se pripravi zaoga za zgradbo ceste od Brezovice do Predgra-la, uradno na 15% poviksa. ter se deželnemu odboi'u naroči, da zarad predpisa in pobiranja te priklade potrebno ukrene. VI. Od okrajnega cestnega odbora Lpgaškega v isti namen, kakor ad I sklenjena 20% iiriklada na vse nepošrednje davke z izvanredno doklado ^e za ta slučaj, ko bi okrajni cestni odbor mej tem časom terjatve deželnega zaklada ne poravnal, poviksa uradno ua 25% ter se deželnemu odboru naroči, da zarad predpisa iu pobiranja te priklade potrebno ukrene. Vil. Deželni odbor se pooblasti, da onim okrajuim cestnim odborom, ki z 10"„ priklado na nepošrednje davke z izvanredno do'tlado ne bi mogli pokriti potrebščine za 1. 1888, pri dokazani potrebi in na podlagi pravilna sestavljenega proračuna dovoli znotraj postavnih mej priklade nad 10% ter da ukrene potrebno zarad pobiranja dovoljenih priklad. VIII. Deželni odbor odbor se pooblasti, da okrajnemu cestnemu odboru Mokronoškemu, za pre ložitve cestnih kosov IX do XI, mej Mokronogom in Laknicami, katere je izvršiti leta 1888., podporo v znesku 1500 gld. nakaže iz kredita za cestne stavbe tako, kakor bode delo napredovalo, oziroma potem, ko se bode po zvršeni kolavdaciji prepričal, da je zgradba zadovolilno izgotovljena. Imenom upravnega odseka poroča poslanec Kl u u o prošnji prebivalcev Trebanjskih, da se potrebno ukrene za zgradbo Temeniške ceste. Prošnja meri na to, zaprečiti zgradbo ceste preko VVagensberga. Bili so že večkrat ogledi na lici mesta zastran te črte. Ker jo deželnemu zboru bila predložena še druga prošnja za cesto Čez Wa-gensberg, izročata se obe prošnji deželnemu odboru v poizvedovanje. O prošnji Rdiarda Dolenca, vodje vinorejske šole na Grmu, za letno nagrado 200 gld. poroča poslanec dr. P oklu kar. Ker se namerava s prošnjo doseči stalna letna nagrada, nasvetuje finančni odsek da se prošnja odkloni Vsjn-ejeto. Zdr"vniku-asistentu v blaznici na Studenci se dovoli naslov „hišni zdravnik. Prihodnja seja v četrtek 5. januarja. Govor poslanca Hrena v deželnem zboru kranjskem. Za'con , katerega prenaredbo nasvetujein, datira z dne 18. decembra 1874. Nagl-.išal pa je že leta 1871. nam vsem nepozabljivega, neveu-Ijivoga spomina ran j ki dr. Bleivveas , da nam je poiskati dohodkov tam, kjer jih je najložje dobiti, ter nakladati za javne potrebščine v prvi vrsti tak davek in na tak način, da ga plaeuvalec kolikor mogoče ložje prenaša in najmanj občuti. To pa se sme gotovo trditi pri doneskih od zapuščin, oziroma dedščin, ker po njih dobi dedič neko premoženje, do katerega ni imel poprej nikako pravice, in katerega se muogokrat niti nadejal ni Kar pa je nanašal starosta risi pred IG leti, velja tudi sedaj, kajti jednak položaj, ko takrat je tudi dandanašnji, kajti uredba naših ljudskih šol tudi Še danes ni dovrfie&a, in vsaki dan kaže se potreba za napravo novih ali popolnitev že obstoječih ljudskih Bolj — ravno tako kažejo mnogotere, vsako leto ponavljajoče se prošnje iz učiteljskih krogov, pa tudi primerjanje plač naših ljudskih učiteljev s plačami učiteljev po drugih deželah, da materijalni položaj naših učiteljev tudi še dan današnji ni ravno ugoden, in da britka skrb onih, katerim narod naš izroča najdragoceneje svoje blago, svoj zarod, svojo mladino — za odgojo, za pouk in omiko, — da britku skrb naših učiteljev za njihovo eksistenco, posebno, kadar jim telesne mo > onemoVejo, ter jim vsahne vir zaslužka še dan današnji ni odstr njena ! Da je temu tako. pričajo prav živo proste številke dotičnih dat: če jih primerjamo iz 1. J^Tl in zilij-ga leta'j leta 1871. namreč, bilo je ua Kranjskem ljudskih šol 204 in učiteljev 268; lansko šolsko leto pa šol 285 in učiteljev 47!);'potrebščine šolskega zaklada znašale so pred lb' leti 211.000 gld. letos pa se je zahtevalo oziramo tudi v proračun dovolilo 275.738 gld., — tem številkom primerno rastejo leto za letom tudi pri spevki, katere je dajati za potrebščine ljudskega šolstva iz deželnega zaklada, kar se očitno razvidi iz tega da so ti prispevki znašali zadnje leto nad 11 1.900 gld. \i teh budgotnih številk je razvidno, kako zaves opravičena je želja, da vsaj nekoliko olajšamo deželi vedno rastjč : prispevke za normalni šolski zaklad s tem, da mu pridobitno izdatnejših dohodkov, torej poiščemo mu novih donosnih virov ali > a kolikor seda, privabi rab iz sedanjih obilnejših piineskovl to velja tem bolje, če pomislimo, da ie skoro nemogoč; občinam nakladati za šolske potrebščine večje butare, ker so one že sedaj s troški do vrhunca njih zmožnosti preobložene in se jim poleg tega leto za letom z vsakim novim zakonom naklada novih bremen :n žrtev. Ta zakon ustanovlja v prvem svojem paragrafu načelo, da je od vsake zapuščine, ki čisto znaša nad 300 gld., plačati neko v slednjem paragrafu določeno pristojbino normalno - šolskemu zakladu; § 2. pa določuje velikost tiste pristojbine, ki znaša pri zapuščinah od 300 do 500 goldinarjev povprek po 1 gld , če jo pa zapuščine nad 500 gld, odmeriti je šolski donesek po neki tarfni lestvici ali skali tako, da bo jeuojc od vsakih 100 gld. podedovanega premoženja neki določen znesek, in sicer; pri zapuščini nad 500 do 100O gld. po 30 kr. od vsakih 100 gld. in tako naprej, — držeč se vodilnega načela, da kolikor je večji zapuščine premoženje, po toliko višj. tarifi je odmerjati pristojbino od vsakih 100 gld. in šele, ko dospe" zapuščinino premoženje do 100.000 gl. in čez, se napredovalna tarifa ustavi, ter je v tem slučaji plačati od vBakih 40 gld. po 70 kr šolskega doneska, — torej za primer od 120.000 gld. =» 840 gold. Pa ta tarifa velja le za neposredne zarodoe, tako imenovane „nujneu dediče, to so zapustnikovi otroci in vnuki, ali stariši ; in za zapustnikovega zakonskega druga. — Vsak drugi dedič pa, naj si bode zapustnikov sorodnik ali ž njim v nikaki rodovniški zvezi, ima plačati poleg omenjene tarife še 50%, to je za polovico več k normalno-šolskemu zakladu. V čem pa obstoje po meni nasvetovane spremembe ? Moj predlog drži se načeloma onih istih vodil, kakor omenjeni, aeduj veljavni zakon — namreč da določuje pristojbino po tarifni lestvici, in da razločuje mej dediči po njihovem rodovinskem razmerji do zapustnika, samo da moj predlog sega na obe strani, še nekoliko dalje. Predlog moj razločuje 3 vrste dedičev in ureduje po teh vrstah tudi doneske za šolski zaklad; v prvo vrsto spadajo kakor že po sedanjem zakonu zgoraj omenjeni nujni dediči in zapustnikov drug; v drugo vrsto zapustnikovi bližnji žlahtni ki ali sorodniki do uštetega četrtega kolena (to so bratje in sestre, stric in teta, bratič in sesterna, bratranec in sestrična); v tretjo vrsto pa spadajo \se druge osobe, naj si bodo z zapustnikom v kaki rodovi uski zvezi ali njemu popolnoma stranski. Dosledno tej razločitvi dedičev meri tudi moj nasvet na to, da se šolski do« neski po treh merah določujejo; prvič za nujne dediče in zakonskega druga po postavni tanini številki, kakor jo ustanovlja §. 2. zakona j drugič za bližje žlalituike ali sorodnike, ki naj imajo plačati za 50%, to je za polovico več, ko dediči prve vrste ; in tretjič za vse druge dediče brez razločka, katerim naj se šolska pristojbina zviša za 100%, to je za celoto tarifne številke; po tej meri bi od zapuščine, od katere ima šol. doneska plačati zapustnikov sin ali njegova vdova 10 gld., tista pristojbina znašala pri bratu ali kom drugem bližjem sorodniku 15 gld., pri dediči tretje vrste pa 20 gld Ta razločitev je pa gotovo popolnoma opravi* čena in jo veleva že naravna čut, ker otrok je, tako rekoč zapustnikov odrastek — Daljnim sorodnikom j>a ali takim dedičem, ki neso z zapustnikom celo v nikaki sorodb\ kakor jih v nemškem prav označevalno imenujejo „lachende Erben", to je sineja-joči dediči, njim pripade dedščina brez vsakega naravnega naslova; oni v mnogih slučajih na dedščino niti nikdar mislili neso, ter je za nje dedščina ko loterijski dobitek i" ^ato je pač gotovo primerno, umestno in pravično, da se ti zadnji bolj obdačijo, kot zurodni iu drugi bližnji sorodniki zapustnikovi. (Konec prili.) Politični razgled. Notranje «leKt*Ie. / L i ubij ani 4. januarja. V gnUiMltem deželnem zboru so se čule letos razne pomanjkljivosti v ljudskem šolstvu. Pritoževalo se je, da je posebno, kar se tiče verske odgoje, mnogo želeti. Tej pomanjkljivosti je mnogo uzrok državni šolski zakon. Ta se nič ne ozira, kje so cerkve in koliko je duhovnikov. Za vsak kraj zahteva šole, če je le zadostno število otrok. Tako so se osnovale Šole v krajih, ki so oddaljeni od cerkve, iu naravno je, da duhovniki, ki imajo mnogo druzega posla, ne prihajajo redno poučevat vero-nauka. Drugod so pa zopet cerkve z duhovniki brez šole. Posebno se pa po dekliških šolah premalo gleda na ženska ročna dela. Samo v 701 šoli se poučujejo ženska ročna dela, četudi je 2993 vkup-nih in dekliških šol. V mnogih krajih poučujejo ročna dela pomočne učiteljice, ki same neso dosti izurjene. Lani je v Galiciji obiskovalo ljudsko šolo 387.593 otrok, pred desetimi leti pa samo 226.589. Poljske šole je pohajalo 238.710, rusinske 130 726, nemške 2978, poljsko rusinske 8771, poljsko-nemške 372 in rusinsku nemške 30 otrok. Kakor se vidi, hodi v poljske šole največ otrok, četudi je rusinskih šol več. Uzrok temu je, ker so dobro obiskovane večrazredniee vse poljske, 286.659 otrok pa ni obiskovalo šole. Brzojav je napačno svetu sporočil besede (»:,ci'sii^:t ininisterskega predsednika Tisze, s katerimi je odgovoril na novoletno častitko Banfy- jevo. Tis/a je rekel, da se pridružuje onim, ki mislijo, da še ni vojne nevarnosti. Brzojav je pa spo ročil svetu baš nasprotno, da se ne pridružuje, in to je po borzah napravilo velik strah. Vrednostni papirji so hitro padali, tembolj, ker tudi druga iz-vestja neso bila baš pomilovalna. Vnaiijc* države. Hrhsk« ministerstvo je tako le sestavljeno: Sava Grujić, predsedstvo in vojsko; polkovnik Fra-nassovie. vnanje zadeve; Vujič, finance; Milosavlje-vič, notranje zadeve; Velimirović, javne zgradbe; profesor velike šole Giga Gršić, pravosodje in bogo-častie; Steva Popovič, narodno gospodarstvo. Dvorni tajnik Milan Kristič je pa generalni ravnatelj vna-njega ministeratva. Težko bode dolgo vladala sloga v ministerstvu, kajti sestavljeno je preveč iz razlit nih elementov. Grujić je prijazen Rusiji, kajti bil je dalj Časa poslanik v Peterburgu. Franassovič je pa naprednjak in velik nasprotnik Rusije, ravno tako tudi novi generalni ravnatelj v ministerstvu vnanjih zadev, Kristič, ki je sin bivšega miuisterskega predsednika Krističa. ICu iitsiusli i zbornici sta se zaključili s pre stolnim govorom. Zbornica poslancev se je bkratu razpustila in razpisale so se nove volitve v 4. dan februvarja. Dne 18. februvarja se pa zopet snideta zbornici. s »•;«n«'o>*h i pomorski minister Mahy dal je svojo ostavko, ker se ni mogel sporazumeti z drugimi ministri zastran nastavi jenja državnega podtaj nika /a kolonije. — Pariški mestni zbor je sklenil zahtevati, da se pomiloste vsi politični zločinci. Dopisi. Oil Savinje 31. decembru. [Isv, dop.] (Sedemdesetletnica Somova.) Kadar je „Slov. Narod" oznanil, obhajala so je v prijazni Grajski vasi dne 29. decembra slavnost, na čast vrlemu očetu Ga š p ar j u Somu za njega sedemdesetletnico. Gašpar Šorn je mož redko čistega, poštenega značaja, iz vsega srca udan svoji domovini iu napredku njenemu. V dolgi dobi svojega življenja je marljivo in neutrudno deloval v korist naše stvari, v prospeh omike našega kmeta in za njega blagostanje. Zato ga pa tudi v dalnjem krogu okolu Šor nove vaške stolice ni najti izdajice ali zaslepljenega kmeta, ki bi ne vedel, kaj terja slovenska čast. Slavnost se je povse posrečila. Akoravno je kruti mraz pritiskal neusmiljeno, zbralo se je veu-der množtvo zastopnikov iz spodnje in gornje Savinjske doline. Se vrli naš odličnjak g Iv. Hribar je iz bele Ljubljane došel čestitat dolgoletnemu svojemu znancu ne boječ se mraza in —• britkih Celjanov, mej kojitni je mora' prenočiti; sreča, da se mu ni zgodilo, kakor Holofernul Ob 10. uri služ.l je proč. g. župidk Jeriša iz Gomilske slovesno mašo, po tej so na domu gos p. Somu čestitali zastopniki domač soseske na čelu vtli kmeti Završnik; g. Ivan Gabršek z Vran skega v imenu okrajnega zastopa in v imenu Vran-ske čitalnice; g. Anton G o r i č ar iz Mozirja vimenu okrajnega zastopa Gornjigrad; g. Iv. Hribar v imenu banke „Slavije", čije zaupni mož je Šorn vedno; g. Simon Meglic v imenu narodnih trža-nov Vransklb; g. Iv. Vrankovič v imenu „Sa-vinjskega Sokola" najstarejemu Sokolu Slednjič je deputacija učiteljev v imenu „Savinskega učiteljskega društva" z g. Vidi ce m na čelu čestitala ter g. Sornu izročila jako lično diplomo častnega društvenika. Pri skupnem obedu dvignil je slavljenec časo na zdravico presvetlemu cesarju, kateri je Šorna pred tremi leti odlikoval z zaslužnim križcem. Gosp. Ivan Gabršek je v slavnostnem govoru poudarjal zasluge Šorna za nas in podrobneje za našega slovenskega kmeta, ki je krepak steber državi. Govornik je omenil, da moramo čislati moža vsi, ki je do visoke starosti delal tako marljivo iu ki je obljubil, še nadalje se truditi za pošteno stvar, dokler bode mogel, kot pravi oče Savinjskih Slovencev. Na to je g. Ivan Hribar v lepem, do srca segajočem govoru slavil očeta Šorna izrekši željo, da bi usoda bila mila vrlemu temu možu ter ga nam Bog ohrani čilega še dolgo vrsto let. Burno odobravanje obeh govorov kazalo je, kako zelo je oče Sorn priljubljen. Izmej zdravic omeniti nam je one g. Uri barja na vrle sinove Šornove in rodbino (sin gosp. Vinko Šorn je bil tudi iz Ljubljane dospel); na-pitnice g. Gabrška na gg. Goričarja in Hribarja; g. Hribarja na g. Gabrška itd. Veselega srca nam je oče Šorn zatrjeval, da je iznenadjen nad vsem, pa kako srčno ga veseli, da priznavamo javno njegovo delovanje. — Daj mu Bog še mnoga, mnoga leta! H Krškega 3. januvarja. [Izvirni dopis.) (t IvanCvetekin Krško „br a 1 n o d r u št v ou.) Zadnje popoludne lanskega leta smo na Krškem pokopali nadobudnega dijaka Ivan*Cyetka, sedmo šolca Ljubljanske gimnazije. Pokojnik je bil iz Bohinja doma in stoprav 16 let star. * Prišel je lansko leto po Vseh svetih na Krško k svojemu blagemu ujcu, g. dr. Mencinger-ju, iskat zdravja, — a namesto tega ga je 20. pr. ra. prehitela nemila smrt roditeljem in rodbincem v nepopisljivo žalost, nam Slovencem pa na izgubo; pokojnik je bil namreč izrnej 800 dijakov najboljši matematični talent. Pogreb je vodil g. Tomo Zupan, vodja v Alojznici, ki je na grobu tudi govoril tako ginljivo, da niti jedno oko ni ostalo suho. Krški pevci so temu vrlemu dijaku Gorenjskemu peli tri žalostinske. Blag mu spomin! Krško „braluo društvo" je imelo svoj občni zbor 30. m. m. V novi odbor so bili voljeni: Načelnikom g dr. Jos Kersnik, namestnikom in tajnikom g. Fr. Gabršek, blagajnikom gosp. J. Jazbec, odbornika sta gg. Anton Klein in Šini. Paternoster, namestnik pa Tom. Romih. Dru štvo je naročilo sledeče časopise: „Slovenski Narod", „ Slovanski svet", „Zvon", „Mir", hrvatski „Dom in sviet", „Agramer Tagblatt", „Siidsteier Post", „Fliegende Bliitter", „Fremdenblatt" in „lllustrirte Zeitung*. Društvo je v dobrih rokah in nadejamo se, da bode novi odbor v tekočem letu napravil mnogo veselic in zabavnih večerov, kaiti potrebno je, da se društveno življenje na Krškem znova oživi V to pomozi Bog! Domače stvari. — (Dnevni red XI. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 5. januvarja 1888 ob 10 uri dopolnilne. 1. Branje zapisnika IX deželno zborske seje dne 3. januvarja 1888. 2. Naznanilo deželno-zboi skega predsedstva. 3. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi mosu čez Beli potok na meji mej kranjsko in koroško deželo in glede s to zgradbo v zvezi stoji če poprave Belega in Ornega potoka. 4. Ustno porodilo finančnega od-Beka o prošnji županstva Dudanje za podporo za popravo cesta in mostov na občinskih cestah Budanje-Podfelb in Budanje Dolge poljano. 5, Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva Vipavskega za dovoljenje pobiranja naklade po 1 gid. 50 kr. od hektolitra piva. 0. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji muzejskega praeporatorja, da se mu dovoli naslov in značaj muzejskega adjuukta. 7. Poročilo upravnega odseka 0 prošnji glede spremembe nekaterih določil zakona ž dne 13. junija 1. 1882, dež. zak. št. 25 leta 1880., o odkupu posestev so držečih novčnih in prirodninskib davšin za cerkve, župnije in njih organe. —- (Na o se p n i ca h) sta v Ljubljani zboleli 2. januvarja le še dve osobi, in 3. januvarja tudi dve, danes dopoludne ni bil oznanjen noben nov slučaj. Torej so popolnem neosnovane pretira joče vesti, kakeršne trosijo nekateri ljudje, mej temi dr. E., da osepnice čedalje huje razsajajo in da se zaradi pomanjkanja prostorov ne vsprejemajo več boluiki v bolnico za silo. Dozdaj ni bil še nihče odvrnen, kdor je hotel biti vsprejet v bolnico, in tudi ne bode. Neke želje pa ne moremo zamolčati, da mestni zbor ne odlaša palje z imenovanjem mestnega fizika. — (Pisateljskega društva) zabavni večer bode jutri, v četrtek 5. t. m. ob navadni uri v steklenem salonu čitalničnem. — Predsedoval hode g. J. Žitnik, čital pa g. prof. Leveč. — (Program veselici,) katero priredi narodna čitalnica Ljubljanska v soboto dne 7. januvarja 1888. 1. v društvenih zgornjih prostorih. 1. Ivan pl. Zaje: Koračnica „Kolau ; moški zbor. 2 Mancochi: Ribič; dvoglasni ženski zbor. 3. L Liebe: Valček; moški zbor z baritonovirn samospevom. I. dr. B. Ipavic: a) Rožica, b) Ne zveni mi, c) Mlado leto; poie mešani zbor. 5. Gumther: Tenorja iščejo; komičen prizor za petje. 0. Ples (nadaljevanje plesnih vaj.) — (Dramatičnega društva) jednajsta predstava vršila se bode v petek dne 6. t. m. Igrala se hode opereta „Dekliea Elizonska", v katerej nastopita zopet pevkinji gospa Milka Gerbičeva in gospodičina Daneše.a. Ker bo ta večer brezdvomno gledališče razprodano, opozarjamo slav. občinstvo na naročbo ustopnic že sedaj. Začetek predstavi je „Prvi bel las", najnovejša igra, katera se bole predstavljala v petek prvikrat na našem odru, tej sledi vesela igra „Svojeglavn eži" in večer zaključi opereta. Odbor dramatičnega društva prosi, da b^govolijo obiskovalci gledališča ustopnice, katere odvzeti so biljeterji prezrli, oddati pri kustosu čitalničnem (trafika). V nedeljo 8. t. m. se bode predstavljala „Lo-woodska sirota", igrokaz v štirih dejanjih. Na re-pertoirji so za letos mej mnogimi drugimi: „Materin blagoslov", „Gospa, ki je bila v Parizu" in „Veronika Deseniška" (ako bode društvu mogoče omisliti si potrebnih kostumov). — (Slavni čveterospev Tschampa in Pei ner) priredi dne 11. t. m. tudi v Ljubljani koncert. Zelo se veselimo tegu izrednega užitka, kajti rečene dame so znani; kot i/vrstne pevke in pele že po vseh glavnih mestih Evrope z izvrstnim uspehom. Na njih pevsko izobrazbo je mnogo uplival slavni naš skladatelj g. dr. Benjamin Ipavic. — (V Radovljici) bil je dne 2. t. m. županom izvoljen g. Aleksander Rob le k, lekarničar, občinskimi svetniki pa gg. F. S. II ud o v eru i k, Janez M ali, Oton II o m a n , Matija Klin a r. (Gornjogradska „Narodna čitalnica) imela je 1. prosinca t. 1 svoj re lui IX. o>>čni zbor, j>ri katerem so bili voljeni: g. Lovro Potočnik, dekan, predsednikom, g. Jurij Det i če k, c. kr. notar, njegovim namestnikom, g. Franjo Prislan, tržan, blagajnikom, g. Franjo L o m-ar, bel. uradnik, tajnikom, gg. Ivin Kur a 11, c. kr. aodn. pristav, Jožo Krajne trž.m in Dr. Ivan Šlander prakt. zdravnik odborniki in gg Lan Miichtig in Jože Mikuš, obadva tržana, odborniškimu namestnikoma. — (Na vinarski, sadjarski in poljedelski šoli u a Grmu) razpisani je službi 8. učitelja, kateremu bode poučevati v predmeti b ljudske Šote, naravoslovji in čebeloreji. Plača 000 gold. in prosto .stanovanje. Piošnje do 15. t. m. — (Razpisano) je služba ne. telja in vodje na jednorazrednici v Preloki. Plača 450 gld,, priklana 30 gld. in prosto stanovanj''. Prošnje do 20. t m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 4. januvarja. (Politische Gor-respondenz): Deputacija radikalne stranke zahvalila se je kralju za zaupanje. V daljšem nagovoru priznal kralj lojalno iti pravilno postopanje radikalcev izražajoč prepričanje, da bode vnanjo politiko vodil srbski, ne pa slo-vanofilski duh. Ker radlkalci zahtevajo amnestijo, ki spada mej predpravice krone, je kralj iz lastnega nagiba pomilostil zaradi ustanka 1883.1. obsojene, izimši Pusica. Rilll 4. januvarja. Odgovarjajoč nagovore zastopnikov italijanskih Škofij izjavil papež: Rimsko vprašanje je mejnarodno, da, celo univerzalno; Papež govoril je o ovirah, katere mu dela Italija pri izvajanji njegovih duhovskih funkcij ter končal, da se ne bode nikdar udal željam revolucije. Budimpešta 3. jannvarjji, Sennyey, predsednik gorenje zbornico, umrl. Varšava 3. januvarja. („Politische Cor-respondenz".) Na obeh do avstrijske in pruske meje držećih stranskih progah železnice Ivangorod Dobrova bila je dne 31. decembra poskusna vožnja. V kratkem je pričakovati, da se otvori promet. Varšava 3. januvarja. („ Politische Cor-respondenz".) Utrjenja v zahodnih gubornijah se z vsemi silami nadaljujejo. Utrdbe pri Rov-jiem bile so se preteklo leto večinoma dogotovljene, sedaj začele so se graditi vojašnice. V Ivangorodu, čegar itak močne utrdbe so se lani zelo popolnile, nastavljalo se kanoni, katere so pripeljali iz notranje Rusije. Trdnjava bode kmalu popolnem oborožena. Družba sv. Cirila in Metoda. Doneske so poslale podružuice: Podgrad v Istri........ »7 gld. 58 kr. Žužemberg.......... 91 „ 02 „ Postojina.......... 2 5 „ — » Dolnec na Goriškem...... 20 „ — „ Šeupas na Groriškem...... 19 n — ■ Dornberg na Goriškem..... 18 „ — „ Senožeče........... 69 „ — „ Slovenji Gradec........ 104 „ 05 „ Beljak in okolica....... 50 gld. — kr. Prem............ 25 „ — , Novome8to.......... 15 „ — „ Vipava........... 16 „ — „ Braslovče.......... 50 - — „ Tržaška ženska podružnica ... 41 „ — „ Pokrovitelj Oroslav Dolenc v Ljubljani ........... 100 „ — „ Darovali so: Gosp. Alijaneič v Celovci ... 2 „ 50 „ Učiteljski abiturjenti v Kopru . . 9 „ 35 B Pri dijaški veselici v Št. Jurji na južni železnici....... 25 „ 70 „ V Ljubljani 31. decembra 1887. Dr. los. Vošnjak, blugiijnik. Poslano. Neustoin-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skušeno in o «* Mpiegel- mul Plmik«'iiK»Nse. V L|iibl(nni se dobivajo pri gosn. leknrji li. IMccoll-Ji. ' (817—10 ..LJUBLJANSKI ZVON" M toj i (192—198) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. i-frd---7,7*1 Durila /a ..Narodni Dom". XXII. laskaše „Krajcarske I>»Miai:t>«i«- H718 gld. 3»5 Prenesek . . . Vesela družita v Polhovem Oradei na kuj. št. -22-2.......... Kraicirska družba v Ljubljani (poverjenik Gr. Mejnik) kuj. št. 688 .... Krajcarska družita v Ljubljani (poverjenik dr. V. OregoHJ knj. št. ,r>29. . . Krajca-ska družba na Dunaji (poverjenik J. Keržišnik) na kuj. št. 111, 142, 20-— ti, 209—10........ Kraj carska družba v Pragi (poverjenik K, Kaimiclier) kuj, št. 47G..... Krajcarska druži>a v Ljubljani (poverje-nik M. Ptetoršnik na knj. št. X . Krajcarska dr tli 1 a v Ljubljani (poverje-nica E. Zeleznik) na knj. št. 456 . Krajcarska družba v Ljubljani (poverje-nica I. Škotic) knj. št. 865 ..... Krajcarska družba na Dunaji (poverjenik J. Kušar) na knj. št. LXVII .' . Krajcarska družba v Ljubljani (poverje-nica J. Lotar) knj. št. 188..... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjeni1. K. Pire i na knj. št. XIV .... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik Gr. Majnik^ knj. št. 516 .... Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik E. Lab): na kuj. št. XLV . . 11 gld. — kr. ost. „ ., 816 . . . 9 „ 27 .. Krajcarska družba v Cel j i (poverjenik I. Jerman^ ost knj- št. 388 ... Pri I'elar-Ra k teb cvi slavnosti nabrano (poverjenik I. Železnikar): ost. knj. št. 222 ... 4 gld. 7K kr. na , „ 519 ... 5 „ 24 „ kr. 2 „ 24 12 „ — 12 .. — 12 „ -12 — 10 — 12 „ -12 — 12 12 — 20 10 Skupaj o8ii9 gld. 87 kr. Opombai Tekom pretočenega leta sc je tedaj nabrana svota menj zvišala, knkor tekom 1880 leta. Poskočila jo namreč iz 3971 gld. 66 kr. na 5869 gld. 87 kr., na-rastla tedaj za 1898 gld. 22 kr. — že vedno jako lopa svota. Lani o tem času smo imeli 184 poverjenikov, letos jih imamo sedaj 250. Začetkom lanskega leta je bilo popolnoma ali pa deloma razprodanih 276 knjižic (243 -j- XXXIII), letos pa 400 (353 -|- XLVII), in sicer: popolnoma: 263 (261 + XII), deloma pa 137 (102 +XXXV). — Po več kot 200 gld. so nabrali: 1. Bratovščina sv. Jakoba 603 gld. '.tO kr.; 2. dr. V. Gregorič 521 gld. 23 kr.; 3. K. Lah 413 gld. 76 kr.; 4. K. Pire 276 gld. 45 kr.; K. Kegljačka zaveza „Edinost" 240 gld.; 6. M. Plvteršnik 217 gld. 60 kr.; jtet po 100—200 gld.; dva po 60—100 gld.; devet po 30—60 gld.; devetnajst po 20—30 gld.; dvanajst po 16—20 gld.; dvanajst po 12 — 16 gld.; itiriinš-est'deset po 12 gld ; ostalih 133 poverjenikov po menj kot 12 gld. Nabrali so nadalje: Kranjska 4999 gld. 16 kr.; (Izubijana 3631 gld. 57 kr.; Gorenjska sicer 636 gld. 78 kr.; Notranjska 524 gld. 12 kr.; Dolenjska 307 gld. 68 kr.;) Primorska 835 gld. 86 kr.; Štajerska 301 gld. 84 kr.; Nižja Avstrija 76 gld.; Hrvaška 45 gld. 72 kr.; Češka 36 gld. ; Koroška 33 gld. 50 kr.; Srbija 24 gld.; Bosna 18 gld. — Število poverjeniSkih krajev 181. Vsem čč. p. n. poverjenicam in poverjenikom ob novem letu vse najboljšo, krajcarski družbi, na katero naj nikoli ne blagovolč pozabiti, pa še več vspeba! Z odkritosrčno zahvalo odbor „Krajcarske Družbe". V Ljubljani 2. januvarja 1888. Tli Sol; 3. januvarja: Pri Slonu: Bruokner z Dunaja. — Trekovič iz Oseka. — F»oha s Kokre. — Novak iz Maribora. — VVunš iz Benedek. _ " Pri Malici: Staubcr z Dunaja. — Koy iz Kočevja. — Piantan iz Zatičine. — Trankl iz Kain.iika. — Marche-schetl iz Trsta. — Pubar, Obradonik, Bachmann iz Zadra. Tržne eene v LJubljani dne 4. januvarja t. 1. rl. kr. Speh povojen, kgr. . g kr. Pšenica, bktl. ■ o — 64 Ur/. • 4 11», BUVOVO maslo, , i—95 Ječmen, n • a 41 Jajce, jedno : . . . — 3-S Oves, „ • 2 -'7 Mleko, liter . . . . — 8 Ajda, „ • :» 90 Goveje meso, kgr. 56 PiOaO, „ • :i .' i Telečje „ „ — 52 Koruza, . • 5 :; Svinjsko „ '— 55 Krompir, » 2 41 Koltrnoovo .. a — 32 Leča, „ • 12 Piš.inec...... — 40 Grah, „ 13 — — 23 Fižol, n 11 — Seno, 100 kilo . . . 1 2 67 M .slo, kgr. . 1 — Slama, „ , . . . 2 14 Mast, — 84 Drva trda, 4 [Hmetr. 8 BO Speh nišen i— 56| „ mehka, 4 . l L'11 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. •—i t! 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 736-43 mm. 736 15 mm. 734 47 mm. —150° C — 7-4° C — 5-2° C si. je. si. j'z. s!, zah. ja*. obl. obl. 0-00 mm. | S cd 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-73 mm. 73921 mm. 742" 14 mm. —110° C — 3-2° C - 3-4° C si. zah. si. vzh. si. zah. jas. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 3*0" pod normalom. 9 2' in — 5-9", za o3° in 7690 79 75 n 107-2:. „ 90-95 , S52--, 2«7-60 , 127-15 1 loo: 601 , 62-82»/i 2."i0 gld. 100 „ gld. dne 4. januvarja t. 1 (Izvirno telegratično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... Zlata renta......„ 5" „ marčna renta .... „ Akcije narodne banke. . . „ Kreditne akcije.....„ London........„ Srebro ........ „ Napol......... „ C kr. cekini .... . „ Nemško marke .... „ 4 / državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1*64 Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska papirna renta f)"/0..... 5l/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Dunava reg. srečke 5"/0 . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4:i/.i°/n zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Budolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Tramm\vay-društ. volj. 170 gld. a v. 130 gld. — PSI ii 50 96 n 55 0 105 n — 125 >» o — 99 >. 50 176 25 19 !> — 98 M 50 2(i0 M 50 danes 77-40 80-35 109-20 91- 5 862-— 270-50 126-80 10-01 6-— 62-22»/, kr. Št. 9444. Štajersko vino lastnega pridelka dr. Jos. Waldh.err-ja. Kovačkovrško vino (SchinitsbtTger) T7" stelilenicaii. 1 liter...........60 kr. Va litra...........»2 « »/«- '« ..........18 " Za vrnene steklenice se povrne: Za 1 liter........... 8 kr. „ '/a litra........... |8 n »Vi............ 5 >» Zaloga : v Jieetfiovenovi/t ulicah št. (>, prt Jtetru Lassni/s-tf, Josipu Kortltu-u, Viktorji Schiffer-jiTUlvardu Mdfiv-U, r "Nemških ulicah št. 4. (901—8) Razpis službe (932—2) učitelja na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Riulolfovem. Služba 3. učitelja, kateremu bode poučevati učence v predmetih ljudske šole v naravoslovji in čebeloreji, razpisana je z letno plačo G00 gld. in s prostim stanovanjem. Služba je zaćasna a trimesečno odpovedbo. Prosilci morajo prošnji priložiti spričalo učne sposobnosti za ljndske šole. Prošnjo oddajati je pri deželnom odboru kranjskem v Ljubljani najdalje do 1.1. juiiumrija I.Htt*). I. Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani 26. decembra 1887. Z gago, prašek. — p> 2 gld. slabo prebav ljenje, počasno menjavo sno\ij, b&vnle krvi, glavi) bolj*', vrtOguftVje ozdravi Lipp-mann-ov Kaflabadflki lameAl Dobiva ho . Skatljicah po 6 S I f> f I # ° 1 "S I Naznanilo. Podpisana tovarna usoja si s tem naznanjati, da je izročila zastopstvo za Kranjsko gospodu Hermanu Wendling-u v Ljubljani, ulice na Grad št- 3, ta more vse v našo stroko spadajoče naročila v najkrajšem času izvršiti. I.avstro-ogerska tovarna lesnega ličja (Holzfaserfabrik) Nuscheler & Comp. (918—2) v Einsiedlingu (Gorenja Avstrija). Izdajatelj in odgovorni urednik. Dr. Josip Vošnjak. LiBtnina in tisk -Narodne Tiskarne".