-9*    79   «s~
1 K*I|il|l|§     V nedeljo popoldne.                ' ^;-
''^    1%   omaj je dobro skopnel sneg; rjave brazde so se razlezle po
jtf&sm    11 razoranih rebrih;   po   ozimnem   žitju je  Se  ležala  belkasta
"^^B^^^^^^^—     megla;  po osojnih   bregeh   pa   šo  že   ponižno   cvetele
-l^^S^^^^^^^m     vijolice,   zvonČki in trobentice.   Semintja.se je skrivala
^^m   ^^^^^^^H     po tleh, kamor padajo popoldanske sence, tisa sivkastega
Razgrelo  se je danes  solnce;   svetlo  je  sijalOi   v
zlatih pramenih se jasno usipalo z modrega neba na vstajajočo zemljo- Golo je še ostalo drevje, jn rogovilasto so se nabirale njegove veje ob deblih; in grmovje se je zdelo kakor pokončen vezek šibovja, praznega in oskub-Ijenega.
V nedeljo popoldne je bilo, v dan molitve in počitka.
Hiteli so bili v cerkcv ljudje, praznično oblečeni. V pisanih krilib so se zgibale gruČe   žensk na holm;  resno in počasi so stopali za njimi   možje.
Nad vasjo, oprto na gorico, posejano s smrekovim gozdom, je ždeia hiša; v ubranih barvah so se lesketale njene stene, prsteno se lomila nad njimi streha v štiri strani. Solnce jo je grelo, in n^ir se je pogovarjal z njo. Sama je stala, tiha, gosposka in zapužčena, obdana z urejenim vrtom, ograjenim z živim smrečevjem.
Ob oknu, kamor se je upiralo solnce, je sedel na Širokem stolu deČek, zavit v odejo. K njemu jc sedla njegova mamica, vzela pletivo v roke, zr'a v dečkov obraz in se zamišljala.
»Kdaj bom smel ven ?« jo vpraša deček nenadoma. Gledal je v dol in si zaželel prostosti.
»Ne vem, Ijubčekl« mu odgovori mamica.
»Kaj pravi zdravnik?« izprašuje dalje.
»Potrpil« mu de mamica.                                                       ^'
»Ah, da sem moral pasti!«
»In si nogo zlomiti!«
»Pa skoro nič me ni bolelo!«
»Zavpil si pač!«
»Ali bolelo me ni nič!«
»Zavpil si, da se je čulo po vsi vasi!«
»Kdo ti je prvi povedal ?«
»Od tukaj sem te videla. Toda kdo bi si bil mislil, da se ti je pripetilo kaj takega. Mislila sem, da si samo pal.«
»Ali si bila huda ?«
»Sevedal«
»In kaj je dejal očka ?«
»Bolelo ga je!«
Umolknila sta. Mati si je poiskala kajigo in jela čitati.
-*    80   K-
-*     81     *r-
Zlivalo se je črez polje življenje v solnčnih žarkih. Veselje je hitelo iz nebes na zemljo. Iz svetišča so se vsule gruče Ijudi ntzdol po griču. Videlo se je, kako se razhajajo na vsa tri pota. V iivobarvanih gruČah so se po-mikalt počasi mimo križev in znamenj, postavljenih na razpotjih, v vasi, ki so stale razpoložene po ravnini.
Smehljal se je zrak nad poljem. Žuborela je studenčnica po jarkih, 7,vijajočih se po travnikih.
Ves Čas je gledal deček po ravnini. V njegovi dušt je bilo, kakor da vidi, kako gre po tem polju pomlad, velika in vesela, ki trosi semen, iz katerih poženo cvetice, ki seje zelenje po tratah in drevju. — Milo se mu je storilo, ker mora biti v sobi. Zajokal je.
»Kaj ti je ?« ga vpraša mati.
»Nič, mamica!« ji odgovori.
Ni bilo dolgo zatem, ko je zaihtel vnoviČ. PriŠla mu je misel, da morda ostane šepec vse žive dni, da bo sam zaznamenovan med svojimi tovariši, da ga bo vsakdo izpoznal po hoji — in zajokal je Še glasneje.
»Pa kaj ti je vendarf« sili vanj mati.
»Mamica, čujl Mislil sem, če ostanem kruljav!«
»Ah, ne domišljuj si tega!«
Stopila ]e k njemu, prislonHa k njegovemu stolu svoj stol, da se ji je mogel sinko nasloniti na prsa.
»Ne bodi žalosten«, mu je dejala in mu gladila Iase.
Zunaj se je zlivalo življenje v solnčnih pramenih na njive, travnike in vasi. Bilo je^ kakor da gre v resnici velika in vesela pomlad Črez zernljo. — In ta pomlad ju je pozdravljala, ko sta zrla po ravnini, da sta pozabila bolesti,
Vrnila se je zopet pomlad. Prvi gorki in vedri dnevi so že posetili   prebujajočo
se zemljico.                                                                ___   ^.'._J^' ¦    ' ^
Pred tem domom se je solnčil mla-              ^J^H^lH^L
denič. Prehodil je tuje kraje, videl bogata           Aj^^^^^^^^Bk
mesta in Širne planjave. Iz cerkve se je vsuia          - ^^^^^^^^B^^Bv
mnozica Ijudi po sivih cestah in umazanih       '.^^^^^HJHh V^B
potih v svoje domaČe vasi.                       f*I^^^^^^L^^ *4^W-
Solza mu je zalila oko. Spomnil se je     r ^B^^Dj^^^^/
onega   pomladnega   dne,   ko sta sedela z               *'-^BHP^
mamicoob okmi, ko jeimel zlomljeno nogo           ^feag^Hlfe^
in je mislil, da ostane šepec. Na pokopa-       J(/ >BBKA^^^^     .    T
lišču, razstrtetn krog cerkve in zagrajenem z         ^P^Bp^      —
nizkim belim zidom, počiva ona. Ne ve veČ,             ^^Js
da gre zopet pomlad nevidno skozi deželo.               JE"
Vidijo se samo solnčni žarki, kako gredo              *                                              "" iz nebes do zemlje,   da pokličejo iz prsti cvetic in zelenja.