na Gregorja pri rosi, ' le cviček rodi. Murska Sobota, 24. maj 2007, leto LIX, št. 21, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra (310 sit) Vreme Policisti ustavili Slavičeve konje za več kot pet milijonov evrov -'ri kazenske ovadbe za šest osumljenih Nestanovitnosti Pojavljale se bodo krajevni ploh£ inneviNtSL l str. 8 - Boštjan Bačič In Dejan Slana: policista, ki sta rešila mlado življenje Kakor na vaji Zadnjo aprilsko soboto sta rešila ži v Ije nj e tri i n dvaj se tl etnega fa n ta. NAROČNIK Pogovor z dr. Wernerjem Lackasom, članom uprave družbe Hugo Boss Mi ne hodimo pobirat le češenj Mura ostaja še naprej največji Bossov partner, saj je lani zanj delalo 37 odstotkov proizvodnih zmogljivosti Ines Marušič Državna prvakinja tekmovanja iz nemškega jezika za druge letnike to STR. 17 - 24 blagovne znamke AKTUALNO 24. maj 2007 7 Komentar Bojan Šrot naznanja spremembe Voda v Muri V soboto smo izvedli mednarod- <, ni spust po reki Muri (otvoritev se- j 1 iX zone 2007). Moto spusta je bil: Naj Mura mimo teče. Udeležili so se ga ljubitelji Mure iz Slovenije in Avstrije, vse skupaj nas je bilo skoraj 50. Dogodek je bil zabeležen v avstrijskem časopisu Bildpost, kar kaže na to, da so tovrstni dogodki precej zanimivi za ljudi in medije. Na koncu spusta so bili vsi navdušeni nad vodnim bogastvom, ki ga ponuja Mura. To vodno bogastvo je spet (kot v 80. letih) postalo zanimivo za energetsko izkoriščanje. Ob koncu leta 2005 nam je Božiček (dedek Mraz) prinesel zelo lepo ' darilo, bila je podeljena koncesija za hidroenergetsko izkoriščanje Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Vsebina koncesije CW, Gwh, padci itd) sama po sebi dokazuje, daje današnja zgodba o HE na Muri v bistvu nadaljevanje tiste iz 80. let prejšnjega stoletja Lahko ugotovimo, da smo v drugem delu kriminalke z naslovom Hidroelektrarne na reki Muri. V tekočem letu so zagovorniki HE zelo aktivni, organizirati so strokovni ogled HE na Mitri v Avstriji, vendar so pozabili, da je Mura pn nas v nižinskem svetu in da jih s tistimi, ki smo sijih ogledali pri sosedih (v zgornjem toku), praktično ne moremo primerjati, kerje v karakteristiki Mure enostavno prevelika razlika. Reke imajo zanimivo lastnost, saj se n nižinskem svetu umirijo in obogatijo z življenjem. Pred dnevi je bila organizirana okrogla miza: HE na Muri priložnost ali nevarnost za Pomurje. Razvila seje zanimiva razprava. Simbolično so ugasnili luči in s tem nakazali, da moramo varčevati, a v razpravi je bilo o tem bore malo rečenega, predvsem se je govorilo o novih hidroenergetskih objektih. Dejstvo je, da smo v podobni energetski situaciji kot ob koncu 70. let, spet smo v energetski krizi. Se še spomnite uporabe registrskih številk par ■ nepar. Danes enostavno porabimo preveč energije. Pse to energetsko izobilje nas je razvadilo - postali smo potratni. Glede na BDP smo največji porabnik energije v Evropi. Prav zato bi se morali na podobnih okroglih mizah pogovarjati in sprejemati sklepe o varčevanju, kjer imamo velike rezerve. Naslov tovrstne okrogle mize bi lahko bil: Varčevanje priložnost za Pomurje! Dober primer slabega ravnanja z energijo je navadna žarnica, ki ima 5-odstotni izkoristek, torej operiramo z napravami, ki izgubijo 95 odstotkov energije. Ali lahko ob tako velikih izgubah rečemo, da smo dobri gospodarji? Murske elektrarne našega energetskega problema ne bodo rešile, ker so le kapljica v morje. Če pogledamo prirastek porabe energije v gospodinjstvu (SLO) v letih 2000-2005, vidimo, da je ta večji, kot bi ga prinesle vse načrtovane HE na Muri skupaj. Varčevanje je za ljudi lahko zanimivo tudi s finančnega vidika, vsako gospodinjstvo bo zelo veselo, če bo imelo čim manjši račun za porabljeno električno energijo. Pri projektu varčevanje, ki ga bomo morali izvesti, bomo morali ljudi informirati o možnostih, ki so na voljo, in jim s subvencijami pomagati, da bomo skupaj zmanjšali potratno porabo energije. Simon Balažič /WW Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz Gost: Marko Vuksanovič -AVTOMOBILI Silvo Bonifarti - bas Silvo Gabor - kitara Borut Kazar - bobni Igor Lalovič - klaviature Pivnica Kratochwill, torek, 29- 5. 2007, ob 21.00 SLS pred prenovo V pričakovanju živahne razprave znotraj soboškega 00 SLS V letu predsedniških volitev je pestro tudi strankarsko dogajanje. Najnovejše spremembe se nakazujejo v vladni SLS, kjer je podpredsednik stranke in celjski župan Bojan Šrot napovedal kandidaturo za predsednika stranke. Poraja se vprašanje, ali bi zamenjava na čelu stranke prinesla tudi nov programski koncept stranke in v skladu s tem tudi kadrovske spremembe, morda tudi na lokalnem nivoju. Čas za novo vodstvo? Težnje po zamenjavi so v bistvu razumljive. Stranka v koaliciji nekako ne pride do izraza pa tudi javnomnenjske raziskave ji kažejo nizko podporo. Janeza Podobnika so se zaradi dolgoletne konstantne prisotnosti v vrhu slovenske politike volivci že nekoliko naveličali, o čemer priča tudi njegova neizvolitev v državni zbor na zadnjih parlamentarnih volitvah. Sam naj bi imel tudi težave pri usklajevanju hkratnega vodenja ministrstva in stranke. Težave ima tudi z distanciranjem od dejanj Slovenske narodne zveze pod vodstvom brata Marjana, ki z nenehnimi grožnjami z referendu- mom o vključevanju Hrvaške v EU spravlja v zadrego koalicijske partnerje in tudi marsikaterega člana SLS. Na drugi strani pa je Bojan Šrot, ambiciozni župan Celja, čigar županovanje je dalo res impresivne rezultate, o čemer se lahko prepriAjo obiskovalci knežjega mesta že samo s pogledom na infrastrukturne pridobitve za časa njegovega vodenja celjske občine. V obdobju, ko konservativna opcija po Evropi cveti, deluje Bojan Šrot proti Janezu Podobniku celo nekoliko sarkozyjevsko in bi res lahko bil znanilec vrnitve SLS na pota stare slave, vsekakor pa bi utegnil prepričati velik del članstva SLS do novembrskega kongresa stranke. Šrot naj bi tudi povezoval svojo kandidaturo s podporo Janeza Podobnika, tako da ne bi prišlo do njunega soočenja na kongresu. Šrot je kritičen do podobnosti v strankarskih programih, ki so vsi preveč prosocialno naravnani. Iz tega je mogoče razbrati tudi k težnjo k programski prenovi SLS, na ekonomskem področju morda celo v smeri nezasedenega liberalnega vsebinskega prostora, ki ga zaenkrat ne upa zasesti nobena od nastalih grupacij razbitega LDS-a pa tudi vladna koalicija zaenkrat ni v celoti sprejela izziva reformatorjev po implementaciji tovrstnih politik, V primeru izvolitve za predsednika stranke bi Šrot odstopil z mesta celjskega župana kot tudi z mesta predsednika kluba županov SLS, ki šteje 84 (!) članov, in razpisal nadomestne volitve. V Soboti živahno. Mladi previdno. Predsednik občinskega odbora Murska Sobota Ivan Obal pozdravlja morebitno soočenje več kandidatov, ker meni, da to kaže na demokratičnost stranke. O Šrotovem prihodu na čelo stranke pa pravi, da bi ta prinesel tudi drugačno strategijo stranke, saj da ima Šrot drugačno vizijo, ki bo stranko približala najuspešnejšim strankam. O podpori Janezu Podobniku znotraj občinskega odbora meni, da počasi prihajajo Časi za spremembe, vsekakor pa pričakuje živahno razpravo o zadevi znotraj občinskega odbora. Janko Halb, nekdanji rogašovski župan in eden vplivnejših članov Slovenske ljudske stranke v Prekmurju, zaenkrat zadeve ne komentira. Enako velja za Tiborja Voro-Ša ml., tukajšnjega predstavnika Ivan Obal: »Počasi R prihajajo časi za n spremembe.« Nove generacije, P' SLS, ki poudarja, moravskega < Nove generacije co f* morejo opredeliti,a jL kandidatura uradno' krat pa bodo jiodl1" g; ki je najboljši za Slo^ dsko stranko, ne g16* gavbo. ) Čeprav člani litev na dve liniji i£ , sno, da so tudi zno ” skega članstva SLS ■' podpirajo !’rct,l,fe J® smeri sodobne e* '/ servativne stranka j znani Podobnikom predsednik PrctDl“.^ gionalnega odbora Maučec. Ali bodo sp^A programu vpliva.- u drovske sprem o n’ J nem nivoju, se b° P J prihodnjih mesecih j pred nami pestro _ * karsko dogajanje ■ h Pomur'u ----------------- Protestni shod v Genterovcih Zahtevamo pločnike! Skozi naselja dnevno pelje tristo tovornjakov Več kot sto prebivalcev Ba-nute, Radmožancev, Mostja, Kamovcev in Genterovcev se je preteklo soboto zbralo pred igriščem osnovne šole v Genterovcih in z dvignjenimi transparenti zaenkrat še mirno protestiralo. Za protestni shod so se odločili zaradi izjemnega povečanja prometa ob izgradnji avtoceste Lenda-va-Beltinci. Regionalno cesto Dolga vas -Dobrovnik-Tur-nišče so namreč preplavili tovornjaki, ki dovažajo material za gradnjo pomurskega kraka avtoceste. Pred začetkom gradnje avtoceste je bil tovorni promet po tej regionalni cesti prepovedan. Največ tovornjakov, tudi po tristo na dan, vozi iz Nigradove gramoznice v Dobrovniku na gradbišče. Tako povečan promet je nevaren vsem prebivalcem, ki živijo ob tej cesti, še posebno otrokom, saj cesta nima ne pločnikov ne kolesarskih stez. Izidor Baša, predsednik iniciativnega odbora in predsednik Krajevne skupnosti Genterovci, je v nagovoru protestnikom povedal, da mnoge nesreče, ki bi se lahko zgodile, preprečijo kar otroci sami s tem, da poskačejo v jarke, saj vozniki tovornjakov vozijo skozi naselja, kot da tam ne bi bilo ljudi. »Direkciji za ceste smo 18. aprila posredovali dopis o težavah teh naselij in z jasnimi zahtevami. Priložili smo tudi peticijo z več kot 450 podpisi Odziva še ni,< je povedal Baša in dodal, da če njihove zahteve ne bodo uslišane do 30. maja, bodo ovirali promet in morebiti zaprli tudi regionalno cesto. Krajani od ministrstva za promet in vlade Republike Slovenije zahtevajo, da se na celotnem območju od Mostja do Kamovec zgradijo pločniki in kolesarska steza, uredijo naj se prehodi za pešce in poskrbi za omejitev hitrosti vožnje skozi naselja. Da razmere postajajo neznosne, se zavedajo tudi pomurski poslanci. J Svojo podporo-^ J udeležbo na pf° ju’ izrazila Jožef A* Pozsonec. . , n Sicer pa so kt^^m dati, dane nasPr*’t7l!i/ avtoceste, želeli vi otroci lahko ■ kolesom - hodili1 VI < $ ! ; ,L ■ j - it Vt Krajanom Banute, Radmožancev, Mostja, Kamovcev in Genterovcev popust M Skozi njihove vasi se vsak dan pelje okrog tristo tovornjakov, zato zahtevajo f kolesarske steze in prehode za pešce, da bi njihovi otroci lahko varneje hodil' ® J IZHAJA ČETRTKIH. Uredalštn: Ima Bento (direktorica), Janet Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Batažrc Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan ' ''n^ipL n'Wti inv llcWUli.Kvnp'jer»H{lMnu|.fo:*itl.K.vv h,icunalnrJki prelom). Nasin ur^ Novaka 1 A. tel št 5 e 17 tnarc-nGka službah n c. SIR 17 ia U* ■■ HHBBk Jrttn'VJHpl538 LT JiJ.tl tiHaksi53 L' Il Nwnxmhnhftw rimjuiio ow/dic nncriu J6.25nra|lB9<15šMl Hrtu mrenlu taJXinri11557b nC ji: 1*1» rmutu iimMl IH: fMdjeVe za usposatrjarg miri« SEJ M«. t»ri n dtmu. ««ls«i ji vnrum vmk rnii nu aMačmrn i Uaii i L bčUŽS aro d dmu m Mn imhbL tnun- M JI tl 1998. it iš h o Ir**1 j izdaja: Podjetje u informiranje, d. d., M. Sobota Slovenci u Nit 2002 tit MJ, Uradni Ust 17.12.2001, št 103. Naklada: 15.000 L'roiw HekkMska pošti: Vnuii; MstnišbHil.ii. Tawa; rtsiHtp-Wt.il. Mraairisi služba: c#uu,vatiwta*p Irtu, no-iV*^ :-24'maj2007____________AKTUALNO_____ A ' Murin kapetan Ruleta se vrti, višina stav še skrivnost ^WiEoramjveipi predse upr »rt Mure. Dobro •^enifirasijn.da od '»d a n-—- ^vska komisija nadzornega sveta se je znašla ^aj nezavidljivem položaju *^3 Va 11180 6%toT SP etno prikrita, us ig&rajve malih del-■' delujejo pove- f|*juh vsemu pa nekateri ul-ij članica Mp-^“WoniwsjjtniHOpo- ► poveda- I Kk «tem M bo '*m, da ht prevzela w®- sp nadzorni svet pretvt .’»a, u tem ni raztni* j^^kiv "------------------------- X odovod še dolgo ne bo točil vode x^ni strgali državni celofan J večji kažejo drugačen odnos do položaja v Muri. Ne glede na ozadje se imena že vrtijo, dve potencialni iz Mure in tudi nekaj odmevnih od zunaj. Pa pojdimo po vrsti; znotraj Mure sta trenutno v igri Darja Odar in Milan Moreč, od zunaj bi lahko bil resen kandidat Ernest Bore, ki se je po anonimnosti v Muri uveljavil v bolnici. Ivan Simič, direktor Davčne uprave, je glede na svoje prekmursko poreklo dober poznavalec razmer v prostoru in bi imel verjetno dovolj političnih preferenc. Pri tem namreč ni mogoče prezreti dejstva, da je Mura v igri velikega kapitala povsem nepomemben dejavnik, je pa izredno občutljiv socialni subjekt, katerega uspešno okrevanje je tudi politično gledano Med možnimi nasledniki Boruta Meha se omenja tudi ime Ivana Simiča, generalnega direktorja Davčne uprave Republike Slovenije. Diplomirani pravnik, kije naše gore list, saj je mladostna leta preživel v Prekmurju, je bil v odgovoru na vprašanje, kako bi se od-ztud, i'i* bi od nadzornega sveta dobil ponudbo za mesto predsednika Murine uprave, kratek in jedrnat: »Ko bo, in če bo do tega prišlo, bom o tem razmišljal takrat.« četrt leta išče idejnega projektanta Na zadnji seji Sveta pomurske razvojne regije so se odločili, da si tako na lahko oslovskih ušes ne bodo dali natikati. Na ministrstvo bodo poslali predlog, da naj država vodenje projekta prepusti regiji, zahtevajo pa še, da jim zavlačevanje pri izbiri izvajalca nekdo razložiti iz oči v oči, Še prej pa pripravi pisno poročilo. Župani so s projekta trgali celofan. Državno iskanje »primernega« projektanta Antonu Štrihcu diši po ustvarjanju poslovne priložnosti za nekoga, Anton Tornar opozarja, da bodo zaradi zavlačevanja pri izbiri projektanta že odo- bistveno cenejše od propada in na koncu že preverjeni sanacijski menedžer Blaž Miklavčič. Svoje poglede na Muro je ob odhodu iz Rakičana že predstavil. Glede na njegovo krizno naravnanost, bi to lahko bil zanj zadosten izziv, predvsem pa bi njegova privolitev lahko pomenila tudi uspešno izvedbo drugega dela predvsem kadrovske sanacije Mure. Pri izboru Miklavčiča pa smo na spolzkih tleh. Zaenkrat namreč ni znano, v okviru katerih političnih preferenc se vrti NFD in koliko bo iskanje roza direktorja Mure nebi sp- novega predsednika uprave odvisno od politike. Blažu Miklavčiču poznavanje pokrajine ob Muri ni neznano, saj je bil do nedavnega predsednik uprave Skupine Panvi-ta, zdaj pa vodi Interingov gradbeni holding. Za njim je uspešna zgodba v Litostroju pa tudi kot generalnemu direktorju Slovenskih železnic mu ne bi mogli kaj očitati. Na vprašanje, ali bi prevzel vodenje Mure, je odgovoril, da bi bil njegov odgovor negativen, sicer pa se z njim o tem posredno ali neposredno nihče ni pogovaijal. Povedal je, da se je na sedanjem novem delovnem mestu začel ukvarjati z zelo zahtevnim projektom, in bilo bi neodgovorno, Če ga ne bi pripeljal do konca. brena evropska sredstva šla v druge kraje, Jožef Škalič trdi, da skupnega vodovoda ne bo še niti leta dva tisoč deset, saj je državi veliko bolj za to, da se za vodovod zadolži njegova občina kot bi se sama, Jožef Poredoš bi zbral vse inšpekcijske odločbe zaradi oporečne vode in jih poslal na ministrstvo za okolje, Mihael Petek pravi, da če ne bo šlo drugače, se bodo Radenci navezali na Maribor, za Franca Cipota pa je klicanje države k odgovornosti glas vpijočega v puščavi. Skupno valovanje županov ob pomurskem vodovodu pa že ni takšno pri odločanju o tem, kateri Ernest Bore; Povabila na pogovor za morebitno kandidatu- rejci, saj sem v dveh letih, odkar sem prevzel vodenje bolnišnice, dobro spoznal delovanje zdravstvenega sistema, delo tima, dosegli pa smo tudi zmanjšanje izgube. Želim si, da bi v bolnišnici naredil čim več dobrega za bolnike, zaposlene in regijo, torej čim več dobrega za zdravje ljudi. To je moj osnovni cilj, zato sedaj o drugih ciljih ali priložnostih ne razmišljam. Želim pa si, da bi vodenje Mure prevzel pram človek, ki bi uspel zagotoviti razvoj podjetja in ne le obstoj. Komentar Ešalon z vojaki Pse dobro o zadnjih petih letih v Muri. Številke povedo vse, pravijo, in tudi odpirajo perspektivo za naprej. Pa jo res? Ne, če bi jo, potem zamenjava alt odhod prvega človeka Mure sploh ne bi bil problem. Pa naenkrat je, into ne samo za nadzornike, ki so dolžni zaščititi interese podjetja, ampak tudi za politike, ki so opravičeno zaskrbljeni nad dogajanjem v Muri Ključen dejavnik v tej zgodbi o Murinem uspehu v prihodnje je po mnenju ekonomistov člove-ški vir oziroma kadrovska sanacija Mure. Tu pa zgodba dobiva drugo dimenzijo. Namreč, če bi se vzporedno s finančno sanacijo v Muri dogajala kadrovska sanacija, potem bi imela zgodba srečen konec. Ravno zaradi negativne kadrovske selekcije in nadaljnje blokade mlajše generacije pri prevzemanju odgovornosti na vodilnih funkcijah pa ni tako. Če bi bilo, potem bi imela Mura sedaj novega predsednika uprave. Realno gledano, Meh mora priznati, da je prišel v okolje in med delavce, ki v svoji zgodovini, ki pa ni tako kratka, nikoli niso dvignili glasu pa tudi na cestijih nikoli ni bilo. Resda so imeli poldrugo zlato desetletje, ko so imeli plače na ravni nemških delavcev. Hkrati pa je tudi res, da je vse to, kar Mura danesje alije bila, povezano s spretnostjo in visoko produktivnostjo delavcev. Navsezadnje odstotki od plač, ki so šli za tako imenovano razširjeno reprodukcijo, nikoli niso bili problem in so se jim delavci odpovedovali. Spomniti se velja samo selitve Mure iz stare na sedanjo lokacijo. No, vse to nima nobene po vezave s sedanjo Muro in njenim reševanjem iz krize. Gre samo za ponazoritev dejstva, da so imeli delavci ne glede na to, kakšen odnos je imelo širše okolje do reševanja Mure, izredno pozitiven odnos do spremembe Vprašanje pa je, ali je bil ta naboj maksimalno izkoriščen. Verjetno ne, kajti če bi bil, se Mura nebi znašla v zagati, kdojo bo vodil. Mehu je uspela finančna sanacija, ključen problem, kjer podjetje stoji ali pade, Milan Moreč: Mesto predsednika uprave Mure meje zanimalo in me še zanima, zato pričakujem, da bo nadzorni svet pri iskanju rešitve to upošteval in me povabil na pogovor, da mu lahko predstavim svojo vizijo Mure. torej kadrovska sanacija, pa se ni začela ali ni bila izpeljana. Zakaj, je drugo vprašanje. Iz Mure je v teh petih letih odšlo veliko ljudi Analizafluktuaclje, predvsem višje in visokošolsko izobraženih, nam pokaže, da je Mura še v veliki nevarnosti, ki jo loči od popolne sanacije. Ob tem je pomenljivo, da se tek odhodov ni nadomeščalo z mlado in strokovno usposobljeno delovno silo. Prihajali so ljudje v zatonu svojih poslovnih karier, kar sicer ne pomeni, da šobili slabi, vendar gre za ljudi, ki nimajo več kondicije za tempo, ki ga zahteva mednarodni trg kamor je vpeta Mura s pretežnim delom svojih poslov. Če se Borutu Mehu ni izšlo na tem podrogu, si kaže zastaviti vprašanje, kajje počela članica uprave, sicer tudi kadrovska in delavska direktorica Darja Odar, da uprava za sabo nima ekipe, iz katere bi sedaj brez problema izbrali predsednika uprave. Očitno pa je, da Darji Odar ni uspelo brezhibno izpeljati tistih najenostavnejših zadev, ki bi jih ob dobri zakonski podlagi in ugodni politični klimi lahko izpeljala brez večjih problemov. Skorajda vsi posegi pri določanju tehnoloških presežkov soji pravno spodleteli. Še sreča, da sta prišla Escada in Rene Lazard. Žalostno je tudi, daje celotna uprava povsem zanemarila tisto, karje storila že prejšnja uprava, namreč ni se lotila pomlajevanja nižjih vodilnih in vodstvenih struktur v Muri oziroma jim ponovno ni dala priložnosti. Čeprav so v Muri že od nekdaj alergični na akademske ekonomske strokovnjake, drži kot pribito, da ho Mura splavala šele takrat, ko bo dosledno realizirala predlagan koncept dr. Bogomirja Kovača, ki ga je predstavil že staremu vodstvu na nekem izobraževanju, ki so ga imeli nekje na Koroškem. Takrat je poudaril deblokado sistema, ki mora ob delu predati odgovornost mlajši generaciji, kije edina možnost za rešitev Mure. To se ni zgodilomiti zdaj in v teh letih jih je bilo veliko, ki so obupali in šli. Kako bo Mura storila ta naslednji korak in s kom ga bo delala, pa ostaja velika neznanka in tudi, ali Bo ta korak po toliko letih zamude tudi prenesla. Janez Votek projekti naj dobijo značaj regijskega pomena in se tako tudi financirajo. Miselni premik pa so na zadnji seji vendarle dosegli s sklepom, da bo višina razvojnih sredstev za regijske projekte odvisna od sprejemljivosti projektov za regijo, projekti pa se bodo za regijski status potegovali po načelu konkurenčnosti. Drugače rečeno, župani bodo svoje projekte na naslednji seji dali na mizo, da jih najprej sploh spoznajo, potem pa bo opravljen izbor. Lahko da bodo potrebna sredstva za njihovo izvedbo celo presegla petnajst odstotkov denarja, kakor je predlagala murskosoboška občina. Majda Horvat v 27. maraton Treh src jeza nami. Iskrena hvala vsem, ki ste na tak ali drugačen način sodelovali pri tej največji prireditvi Pomurja in Slovenije. Hvala vsem prebivalcem ob progi za srčnost, gostoljubnost in široko srce, s katerim ste sprejeli na tisoče tekačev in drugih aktivnih udeležencev te prireditve. Bodite zaljubljeni v življenje! Organizacijski odbor maratona Treh src Radenska, d. d., Radenci, Beračeva 37,'9252Radenci LOKALNA SCENA 24. maj 2007 -«1 TEMPIRANO Marjana Vidonja iz Žepovec: »Najprej sem iz kraja v kraj pešačila, nato sem si priskrbela kolo, odleta 1969 pa sem se lahko vozila s fič-kom, seveda na lastne stroške, kajti tedaj niso poznali kilometrin. Tudi delovni čas ni bil določen, saj so bili porodi ponoči in podnevi. V štiriintridesetih letih babištva sem na svet pomagala 1032 otrokom.« Renata Hozjan, pre-dsednica Ženskega odbora SDS Črenšo-vci: »Sponosom lahko povem, da so se ustanovitve našega odbora udeležili nekateri visoki gostje, med njimi poslanec v Državnem zboru Ivan Grili in podpre- dsednica Ženskega odbora SDS Elizabeta Horvat. Poleg sodelovanja pri organiziranih dejavnostih ŽO SDS ter pri letošnjih predsedniških volitvah in volitvah v Državni svet si je naš odbor zadal tudi za nalogo spodbujanje žensk k dejavnejšemu sodelovanju na političnem, družbenem in družabnem področju.« Dr. Werner Lackas, član uprave družbe Hugo Boss: »Hugo Boss ima veliko dobaviteljev gotovih izdelkov in Mura je med tistimi, s katero res najdlje sodeluje mo. Verjamem in prepričan sem, da je Mura sposobna in ima možnosti, da ostane gospodarsko samostojna in tudi sam bi želel, da takšna ostane tudi v prihodnje. Menim, da integracija s Hugom Bossom ni potrebna, niti ne verjamem, da bi se to v prihodnosti zgodilo.« Ines Marušič, državna prvakinja tekmovanja iz nemškega jezika za druge letnike: »Če iskreno povem, sem računala na to, da bom osvojila zlato priznanje, saj sem s to mislijo že šla na tekmovanje. Zavedam se namreč, da dobro govorim nemško, zato me ni tako presenetilo to, da sem dobila zlato priznanje, pač pa to, da sem bila prva in da sem imela kar devet točk več kot drugi v moji skupini.« Natalija Kerec, trenerka mladih košarkaric: »Z ambicijami staršev smo res imeli nekaj problemov, vendar sem si potem naredila red. Verjetno sem jaz tista, ki mora skrbeti za svojo ekipo. Rekla sem staršem, naj pridejo na tekme in navijajo, da pa se naj ne vmešavajo v moje delo. Včasih so igralke slišale nasvete z več strani, zato niso vedele, koga naj poslušajo. Potem sem to težavo uredila, in zdaj nimam res nobene pripombe na obnašanje staršev. Moram jih celo poh valiti. Oni redno navijajo, vozijo se celo na naša gostovanja, igralke pa se ves čas tekme posvečajo meni.* Zdenek Bily, bivši tehnolog in direktor Kmetijstva Črnci: »Rekel mi je (Žilavec), naj skrbim za proizvodnjo, za finance pa bosta skrbela stečajni upravitelj in senat.* Vrtec Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici praznuje 40 let Zadnja leta vsako leto več ot Pred Štiridesetimi leti so v Sv. Juriju ob Ščavnici v majhen prostor state šole, ki jo je dotedanji ravnatelj uporabljal kot družinsko spalnico, prinesli nekaj odvečnega starega pohištva. Dodali so nekaj igrač, vzgojiteljica Metka je iz papirja in sadežev ustvarila didaktična pomagala in s svojo toplino v prijetno vzdušje sprejela majhno število boječih malčkov. Danes imajo v vrtcu v štirih oddelkih 69 otrok, prihodnje leto pa jih bo še več. Tako je dovolj razlogov, da vrtec Sonček Sv. Jurij ob Ščavnici, ki deluje v okviru osnovne šole, s ponosom praznujejo svojo obletnico. Že kmalu po ustanovitvi se je izkazalo, da je bila poteza o ustanovitvi smela, saj vrtec ni bil potreben samo za otroke zaposlenih staršev, ampak so se vpisovali tudi otroci iz kmečkih družin. Vrtec je v teh letih rasel in se razvijal, potrebe staršev po institucionalni vzgoji pa so postajale vše večje. Dobili so novo zgradbo, igrače, sodobne didaktične pripomočke in neprimerno boljše pogoje za telesni in duševni razvoj otrok. Že vrsto let so vključeni v razvojno-raziskovalni projekt na nivoju države, kar pomeni vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce, postali pa so tudi ekovrtec. Za njihovo delo, prizadevnost, inovativni in ustvarjalnost pa jih je Ministrstvo za šolstvo skupaj z Zavodom za šolstvo RS izbralo v prvi krog postopnega uvajanja novega nacionalnega programa. Leta 2002 so se lotili obnove obstoječega vrtca in dograditve. »Kljub temu da je bilo nekaj dvomov, ali vrtec ni prevelik, lahko danes z veseljem povemo, da so vsi prostori polni, v letošnjem šolskem letu smo morali zbornico nameniti za en oddelek, v prihodnjem šolskem letu pa se bo število otrok še povečalo, zato bomo en oddelek preselili na osnovno šolo,« je povedala Vera Mihalič, । vodja vrtca. »V naši občini Sv Jurij ob Ščavnici je bilo leta 2000 Šti rojstev, leta 2005 že trideset, v lanskem letu pa se je kar 44 otrok.« v lanskem letu pa se je rodilo kar 44 otrok. Tudi za letošnje leto dobro kaže. Ves čas pa so v okviru danih možnosti sledili trendom razvoja predšolske vzgoje. Mihaličeva je povedala, da je v majhnemu vrtcu z malim številom strokovnih delavcev, ki si želijo z raznimi projekti stopati v korak z večjimi vrtci, to veliko c težje kot tam, kjer imajo številne stroko’’ vce. Kljub vsemu pa so vedno našli dovw cije za inovacijske projekte, izdali so b5*”11 nik za oblikovanje iz naravnega P-111^ projekti predstavljali na sejmih, država • vzgoje in izobraževanja idr. A. Nana Rit’*8' e Odločitev za vrtec pri Sv. Juriju ob Ščavnici pred 40 leti je bila dobra, saj niso samo otrok zaposlenih staršev, ampak tudi otroke iz kmečkih družin. Danes im ■ Samo za ponazoritev naj dodamo, da je bilo leta 2000 v tej občini 14 rojstev, leta 2005 že trideset, oddelke in 69 otrok, prihodnje Ieto pa jih bo še več. Pomladni dan v Evropi na OŠ Fokovci »Učite se jezike Učenci so s projektnim delom spoznavali Litvo in Latvijo V nabito polni jedilnici je evropska poslanka Ljudmila Novak navdušila otroke s svojo predstavitvijo delovanja Evropskega parlamenta, pa tudi z darilci. »Tako mladi in pisani strukturi otrok pa še nisem govorila o Evropski uniji,« so bile prve besede evropske poslanke Ljudmile Novak, ko je v petek, 18. maja, stopila pred zbrane učence vseh razredov fokovske osnovne šole. Tamara Žganjar, Metka Kološa, Selina Koltaj in mentorica Sonja Tot so najbolj zaslužne za predstavitev Litve in Latvije Kljub temu so jo otroci z velikim zanimanjem poslušali in spraševali, tako da je bilo ob koncu presenečenje Novakove še večje. Tudi njena predstavitev je bila izjemno zanimiva, saj ji dvajsetletne izkušnje v pedagoškem poklicu še kako pridejo prav. Na srce pa jim je položila, naj se pridno učijo tuje jezike, kajti Evropa vse bolj postaja velika svetovna vas Fokovska šola, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 110 otrok, je vključena v mrežo Unescovih šol, že tretjič pa so organizirali Pomladni dan v Evropi. Zbirali so tudi plastenke in stari papir, kajti kot Unescova šola morajo skrbeti tudi za ekologijo, medsebojno spoštovanje... Pred kratkim so pripravili interaktivni pouk na temo Litve in Latvije, tako da so se otroci en dan povsem posvetili spoznavanju teh dveh članic EU. Sami so se že pfej odločili, v kateri skupini želijo sodelovati, seveda je bilo največ zanimanja za najbolj dinamične delavnice (npr. kuhanje jedi, priprava razstave). Bernarda B. Peček Pestro ob veizejskem občinskem prazniku V soboto bodo pode občinska priznanja Nekaj prireditev ob leto-'11' 4, a niku občine Veržej se It' dnja slovesnost s podelit'1 h priznanj in nagrad pa 20.00 v Dotnu kulture Veržej- * dil še tradicionalni Osterce* ’ ( smo se odločili za sodelo'3 PAC iz Murske Sobote. Zato ga glasbenega maja polt''3 « Ostercevega večera, kje se t* pJd nekateri eminentni gktsbes* na tiskovni konferenci p°yt * vko Petovar. Praznovanje bodo nadalje' 11.00, ko bodo na dvorišču , ji da Veržej odprli Center doni^^l obrti. Ob tej priložnosti bo «3 W vno-prodajna galerija. Živahno bo tudi v soboto - 1 bo 6. otroški festival Pomurja silsko tekmovanje za prehod^ pj kal Mirjane Copot, zvečer ^ITj času ob 19.00 v Domu kultft1 birali mis narcis. Od večjih prireditev velj3 \ ^9 Čanje krvodajalcev Slovenije, 10.00 na veržejskem nogonie- j bo 14. junija srečanje pnnmf* ■ Dan kasneje bo na Trgu žeju koncert Rikija Zadravc31 bodo 3. športne igre za ;i prireditev ob letošnjem ■ ibL'n* .^Ji * bo v nedeljo 24. junija Na W .,,.1* Bunčanih in Veržeju bo ni turnir za mlajše kategorije. kujejo 48 ekip iz Avstrije, H ' in Slovenije. WSnilK 24 maj 2007 LOKALNA SCENA Občina Kuzma ureja vodovodno omrežje Vodni spor Kuzma - Trdkova? ■ soglasno sprejeli sklep o obvezni priključitvi na zgrajeno vodovodno omrežje Prejeli smo Kršen je bil poslovnik Predi« 11 j™1 v os' ^.■vodne zadeve«, če-j ..................<■" ,a so var nostne polh dobre (P«- 1 ,r°*niU * I "*1*110^ 51 v°’ ki nebo ti * ’to in d- C “° dobilo sred-' ^h^ve obča- ''hki.cT1*^ Pr™ftnih '’'‘"'-^ma ^oirire' Pn'novo vodovod-Kuzma, Do-^Todo i> „3° G0™!1 Slaveči, UPar’hlM lč “Pisalo Pa je po- ^ksaT/’11^ b<>te8a ....n™/ nočejo priklju-b |h.„. .X Paptihiija/arD, ^leri se vedno svo- SjSI« 1 Pot| vodstvom ^"Ti-.^^-^Karasza-< sre- ■ ^Wni U£: J . uf i; ■. nooeni re- 1 odločili d ' ■J’!jt-li predlagani . ; J'^ri.ie Tu je r&|kB "'^irev^/^^ a''bradcu.B.B, P. Anita Gjerek, Sven Sarjaš Najvišja kakovost po najnižjih cenah! Hofer moraMA € 1,65 Žepni robčki Sff 39541 -.ovkos MORAN* Hofer nvironc Hofer ■ 11« Lplwi itttfl različne vrste MORANA Serviete 3-stojne, 20/30 kosov Hofer trgovina d.o.o. www.hofer.si MORANA Žepni robčki zbalzaaoM 4-slojni. 24x10 robčkov so 1.195,80 33,27/1 OMBIASUH Krema zasenčenje • za špora špf 30 ali • otroška SPF 50 150 ml Sil 39541 -.OlA.OMos 59 Sir 14139 Prodaja samo v količinah. običajnih za gospodinjstva. Vse cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Slike so predlogi za serviranje. Cene so v evrih z vštetim DDV informativne cene v SIT so preračunane po tečaju menjave 1 EUR = 239.640 SIT. Za napake v listu ne odgovarjamo. 1^. S ■S?" »I € 1.65 VlAŽnl toaielnj papir ■ J ■ tej Latov ali .r s* Pf in ja vodna zajetja in trdijo, da jih nihče ne more prisiliti, da se bodo priključili na občinsko omrežje. Realnost je drugačna, smo slišati minuli teden. Občani namreč ne pijejo zdrave vode, po prvem obisku inšpektorjev bodo sledile kazni, zaprtje vodnjakov, kajti njihova vodna dovoljenja veljajo le do izgradnje vodovoda. Omrežje je zaradi premajhnega Števila priključkov nerentabilno, tisti bolj oddaljeni pa imajo zaradi premajhne porabe rjavo vodo. Zaradi tega nekateri tudi zavajajo javnost, da voda iz občinskega vodovoda ni dobra. Ker so se z gradnjo vodovoda strinjali prav vsi občani in podpisali pogodbe, se je občina zadolžila za 15 let. Drugi problem, povezan z vodovodom, jevTrdkovi. Vaščani trdijo, da je njihov vodovod, ki so ga sami zgradili pred 20 leti, Ur l; na nobeni ne- OMBIASUH Meko za sončenje/ po sončenja • SPF20ali •ra ohranjanje porjavelosti 250 ml € 3,99 Sit 956,16 15.96/1 JUI - Sonnen Milch Apres Milch Senilen Sprav wnnen te" AS 716.S2 porjavelo^ assS otrošltiiuklld brez barvit dišav« ansov Bogata ponudba ubranih izdelkov! še vedno dober in da ni potrebe, da se priključijo na občinskega. Toda podatki analize vode potrjujejo, da so v vodi prisotni nitrati. Svetnik Stanislav Žampar, ki vneto zagovarja prepričanje vaščanov Trdkove, ogorčen ugotavlja: »Slovenija ima strožje predpise kot Evropska unija. Vsebnost nitratov se vsako leto znižuje, za vodovod imamo uporabno dovoljenje.« Poskušali so ga prepričati, da ne gre za prisilno priključitev Tr-dkove, ampak za skrb za njihovo varnost in da se potem ne bi naenkrat pojavile nerešljive težave. Zato bodo začeli pripravljati dokumentacijo za dolgoročno reševanje problematike oskrbe z vodo v vasi Trdkova. Občina Kuzma je ena izmed treh slovenskih občin, v kateri občani niso plačevali okoljske dajatve za odvajanje komunalne 0MBIA SUH Posebni spre}za sončenje • osvežilni SPF6ali • sensitive SPF20aH • za otroke SPF30 300 ml c 4,99 str 1.195,80 1443/1 I s® L Stanko Žampar, svetnik iz Trdkoveje dokonča zagovarjal Vodno skupnost Trdkova, M pa nima svojega upravljalca za vaški vodovod. Dolgo in burno razpravo je sklenil z besedami: »Če bo občinski vodovod, vsaj meni ne bo treba tolikokrat na dan hoditi kontrolirat vodo...« odpadne vode. To bo v prihodnje drugače, saj občina že dva meseca plačuje to dajatev državi, prve položnice pa bodo prejeli tudi občani. Cena bo določena glede na količino porabljen vode (povprečno okrog 14 evrov), kjer pa niso priključeni na občinsko omrežje, pa bodo plačevali po številu družinskih članov - znesek bo temu primerno večji. Bernarda B. Peček Za LDS v Črenšovcih je nesprejemljivo, da občina, ki z lastnimi prihodki ne dosega primerne porabe in je zato prejemnik sredstev iz finančne izravnave iz državnega proračuna, z dotacijo sofinancira obnovo cerkve. Župan Občine Črenšovci Anton Tomarjeza obnovo cerkve predvidel skoraj JO.000 evrov, kar je približno 1 % celotnega proračuna. Svetniška skupina LDS je predlagala, da bi ta sredstva namenili za odkup zemljišč v obrtni coni, ki so v lasti Rimskokatoliške cerkve. S tem bi po eni strani pomagali pri obnovi cerkve sv. Križa, saj bi v zameno za zemljišča, kijih imajo v obrtni coni, pridobili za obnovo cerkve potrebna finančna sredstva. Po drugi strani pa bi občina lahko razvijala infrastrukturo v obrtni coni, kije osnova za gospodarski razvoj. Po oceni LDS je to način, ki lahko prinese morebitne nove zaposlitvene možnosti nosim občanom. Posledično s tem pa tudi dvig njihovega življenjskega standarda. V zvezi s proračunom Občine ČrenŠovci LDS tudi opozarja, da je bil sprejet s kršenjem poslovnika. Župan je v gradivu za občinsko sejo predlagal dvofazni postopek sprejemanja proračuna, kar so v LDS v Črenšovcih pozdravili, saj gre za enega najpomembnejših aktov vsake občine. Po poslovniku bi sicer lahko predlagal tudi enofaznipostopek, vendar tega ni storil. Je pa med samo prvo razpravo predloga proračuna za leto 2007svetnik in poslanec v DZJožef Horvat (NSt) predlagal, da bi proračun sprejemali po enofaznem postopku. Občinski svetnik Sven Sarjaš (LDS)je opozoril, da bi to pomenilo kršenje poslovnika in da gre za pomemben dokument, kjer je praksa, da se ga sprejema po dvofaznem postopku. Sarjaš meni, da so svetniki tisti, ki morajo upoštevati določila (poslovnik), ki jih sami sprejemajo. Kljub opozorilom je župan označil občinski svet kot organ, ki lahko odloča o vsem, torej tudi o proračunu in poslovniških pravilih Spreglasovanjem so tako svetniki kršili poslovnik Občinskega sveta Občine ČrenŠovci in sprejeli proračun za leto 2007. LDS je ogorčena nad ravnanjem župana, kije kljub opozorilom vztrajalpri kršenju poslovnika z namenom, da čim prej sprejme proračun. Občinskim svetnikom tako ni bilo omogočeno formalno vlaganje amandmajev k predlogu proračuna, saj se je o postopku glasovalo šele na koncu razprave, in vse dotlej je veljalo načelo dvofaznega sprejemanja proračuna. Po mnenju LDS je obravnava proračuna ključen letni projekt, kjer je potrebno doseči čim širše soglasje občinskih svetnikov in političnih strank, saj gre za denar davkoplačevalcev, ki ga je potrebno porabiti racionalno, namensko m omogočiti vsem vasem v občini skladen razvoj. 30x10 premili™ sit 395,41 OVkos MORAN* Robčki v škatli 4-slojni. 100 kosov v škatli € 1,15 SIT 275,59 -.ovko: GOSPODARSTVO 24. maj 2007 - ven odnosi ž javnostmi in trirw komuniciranje INQUA FRONTLA^ kreativne rsiitv« 'm = jriw>i r1 + obltkovonje aplikacij Javno-zasebno partnerstvo pri Gradu 34. 9000 Mersko Sobot« Skr^^o | T +386 M2 530 89 flO j F +3S6 53&j^3l Plače gor Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je marca znašala 1.252 evrov, neto pa 815 evrov. V Pomurju je znašal bruto 1.033, neto pa 697 evrov. Pomurska plača je še vedno najnižja med plačami dvanajstih slovenskih regij. Najbolje zaslužijo v osrednji slovenski regiji, neto skoraj 903 evre. Slovenski statistični urad je tudi izračunal, da je marčevska povprečna neto plača porasla za 2,8 odstotka, upoštevajoč inflacijo je rast 1,8-odstotna (v Pomurju 1,6-odstotna). Višje plače gre pripisati večjemu številu delovnih dni v marcu ter dodatnim izplačilom zaradi uspešnosti poslovanja v nekaterih dejavnostih. Plače so najbolj popravili v predelovalnih dejavnostih in dejavnosti gradbeništva. Če so se bruto plače v Sloveniji v prvih treh mesecih realno zvišale v primerjavi z lanskim trimesečjem za tri odstotke, pa v Pomurju le za dva odstotka in pol. M. H. »Konjeniški center Grad na Goričkem« Občina Grad in podjetje Intering bosta grajsko pristavo spremenila - — ,—j - -j - -----»------— i------------- ------- tično atrakcijo ljubiteljev konj - 40 turističnih postelj in 15 delovnih P ft POMURKA Mesna industrija, d. d. Panonska ulica 11, Murska Sobota VABI K SODELOVANJU STROKOVNJAKA S PODROČJA RAČUNOVODSTVA IN FINANC za delo na delovnem mestu strokovnega sodelavca v računovodstvu. Od kandidata pričakujemo: - univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri, - pet let delovnih 'izkušenj na področju financ in računovodstva, - organizacijske sposobnosti, - samoiniciativnost prt delu, - poznavanje davčnih predpisov, - poznavanje slovenskih in mednarodnih računovodskih standardov, - poznavanje dela s programskima orodjema WORD in EXCELL, - zaželeno znanje enega svetovnega jezika, - opravljen vozniški izpit B-kat. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom in plačo po dogovoru. Enako besedilo velja tudi za ženski spol. Prijave pričakujemo v osmih dneh od objave na naslov: POMURKA Mesna industrija, d. d., Panonska ulica 11,9000 MURSKA SOBOTA. s pripisom: razpis za računovodstvo. Spomeniško zaščitena pristava je do sedaj samevala in propadala. V kratkem bo drugače. Idejni načrti avtorjev Janeza Koželja in Blaža Ruparja so pripravljeni, maketa v grački sejni sobi narejena in vloga za pridobitev sredstev evropskega strukturnega sklada za turizem je že napisana; najkasneje v letu 2008 bodo začeli z gradnjo. Celoten projekt vodi Blaž Miklavčič (do pred kratkim prvi mož Panvite), povezana pa je s projektom celovite obnove objekta v Mač-kovcih (klet KG Rakičan), ki pa bo namenjen ljubiteljem vina in kulinarike. Danes še nihče ne sluti, da bo za sedanjim gradbiščem bencinskega servisa v kratkem nastal velik konjeniški center, ki bo urbanistično zasnovan tako, da bo Na Madžarskem je takih objektov že veliko, vtem delu Slovenije pa bo to^rvi na urejeni objekt pod vznožjem grajskega hriba. Gornja Lendava oz. Grad na Gp^' izbran po naključju. «1 ta »t II i« Pt 4 b “i b rt »P K 4 n< m 41 m k SVi HcMm Gradnja bo primer javno-zasebnega partnerstva. Občina je komunalno opremila potrebno zemljišče v okviru opremljanja obrtne cone, kjer ULTRA ta čas gradi eno od 14 bencinskih črpalk. Tako je vse že pripravljeno: vodovod, elektrika, optični kabel, čistilne naprave (skupna vrednost okrog 80 mio SIT). Kompleks je tudi vključen v prostorski in razvojni plan občine. Da k takemu nrp i it b dajo tudi prostori kovačija in sedlarn * tom za pripravo kem & J ie * j 9 in jahalnico, je i ODPIRA NOV PRODAJNI CENTER V MURSKI SOBOTI Podjetje Monicolor iz Kranja odpira v petek, 25. maja, nov prodajni center v Murski Soboti, v Lendavski ulici 29 (nasproti trgovine Tuš) v velikosti več kot 2.000 m2. Ponujajo: - vse za zaključna dela v gradbeništvu (slikopleskarstvo, tasaderstvo...) - ter specialne barve za industrijo priznanih slovenskih in tujih proizvajalcev (Jub, Color, Helios, Baumit, Kerna, Regeneracija, Elcrom). Imajo kar 5 mešalnic, s katerimi vam lahko namešajo čez 6000 barvnih nians (notranje in fasadne barve, omete, avtotake, specialne barve za kovinarsko in mizarsko industrijo). Za suho montažerje pa ponujajo mavčne plošče in profile RIGIPS. Skoraj polovica prostora je namenjenega za železnino. Tu ponujajo cevne profile, ploščata jekla, kotnike, nosilce, I in U profile, razno barvno pločevino, široko paleto visokokakovostnih žlebov in drugi potrošni material ter ročna in električna orodja za ključavničarje, kovinarje, stavbne kleparje. Železo vam na vašo željo tudi razrežejo pod kotom do 45 ” vpet v naravno okolje, čeprav ga bodo sestavljala tri funkcionalna območja v obliki različno urejenih ambientov. V prvem delu bo urejen dovoz s parkiriščem za zunanje in hotelske goste,v drugem bo oblikovano notranje dvorišče za hotelske goste ter v tretjem maneža z lonžirnim krogom m pašnikom, ki se navezuje na jahalne poti v okolici. Pravzaprav se bo tukaj dogajalo to, kar se je dogajalo nekoč. Tu bodo konji, sadovnjaki in ko- njušnica. V stavbi nekdanjega hleva bodo uredili bokse za 19 konjev, žrebišče in prosti hlev za 10 konj. Toda v prihodnje bodo tukaj tudi hotel (v nadstropju nad hlevom), pub, kuhinja, restavracija (v stavbi nekdanje kašče, ki bo urejena kot enoten prostor z vidnim ostrešjem), salon za zaključene družbe, sanitarije v na novo izkopani kleti, zajtrkovalnica, hotelske sobe in na drugem koncu kompleksa pod hribom tudi bungalovi. ( 1 omenjati Kar je zapisaM, iluzije, ampak že kar i načrti. Predtem v' podobne objekte v državah in nadvse i" brali projektante, — turno dediščino n *r nez Koželj je k*" JI primeren za načrti' '• čtiiljhem pod »vulkanskim tako ime vodje pf * Miklavčič -zastavljene cilje 11 „ Z Bernarda lk V Murski Soboti nov trgovski center Noršinska Pred ekonomsko šol® parkirišča namesto o t; l t t Kot pravi direktor prodajnega centra gospod Branko Kuhar, hočejo tej regiji ponuditi popolno strokovno storitev po ugodnih cenah. Montcokx, d. o. o.. Dražgoška uL 2, Kranj PC MURSKA SOBOTA Lendavska ul. 29 Tel.: 521 44 61 www.monicolor.si OB GOTOVINSKEM NAKUPU VAM NA DAN OTVORITVE PONUJAJO 10 % POPUSTA. Murskosoboški svetniki danes razpravljajo o tem, ali bo pred novo ekonomsko šolo ostal zeleni pas ali pa bo namesto gozda tu »venec« parkirnih mest za nov poslovno-tr-govski center Noršinska pri Murski Soboti. Gre za območje za trgovino Hofer v velikosti 4,6 hektarja, za katerega je mariborska družba za projektiranje, storitve in svetovanje Consulting projekt, d. o. o., kot investitor dala pobudo za izdelavo lokacijskega načrta. Lastniki zemljišč, kjer je predviden zeleni pas, trdijo, da bi v primeru ohranitve zelenega pasu na območju, kjer je dopustna grad nja bila njihova lastnina razvrednotena, na drugi s tja ni pa mestne četrti predlagajo, da naj bi bila ozelenitev velika vsaj petnajst od-stotkov od predvidene celotne parkirne površine ter opozarjajo, da je potrebno imeti več občutka za pozelenitev in zasaditev drevja; pa še, da je tu po odloku o prostorskih pogojih iz leta 2003 predviden zeleni pas. Slednji so kritični tudi do okoljskega poročila, ki nasprotno od mnenja Ministrstva za okolje in prostor ugotavlja, da pozidava ne bo imela bistvenega vpliva na okolje. Okoljsko ministrstvo je namreč z odločbo maja 2006 ugotovilo, da občinski lokacijski načrt s svojo vsebino iahko bistveno vpliva na okolje, zaradi česar je potem bila izdelana študija vplivov na okolje. S sprejemanjem lokacijskega načrta priložnost zase vidi tudi Cesto podjetje Murska Sobota. Predlaga, naj lokacijski načrt zajame tudi njihovi parceli tik ob cesti proti Martjancem, kjer bi zgradili poslovno, trgovski in gostinski objekt, enako kot fizični lastniki zemlje pa nasprotujejo predlogu, da bi eno od njihovih zemljišče, kjer bi sicer bilo mogoče graditi, določili za Dobro obvesCL j Murska Sobota v । -c bila1* e kem centru investitor pa c|aP up Ji najprej zgradb। , ■■ v velikosti 6.52 trov, potem pa" likosti 5-200 k”3 Skupaj torej u"' ie-t. l r ne zemlje za vsa| še icdik0 naj bi bila»-17,1 r . bolj, kot je w ' takedejavno^JZ * radožitvi našnjosejom^-^Z ohftnskc stn-1k jpFjj je zemljišče s l j (A J je potrebno l . 'Z ndsiratiH 1 ..»d)1 a' ckoi nlcnK |. XJ 1 t j maj 2007 GOSPODARSTVO NE na Muri, priložnost ali nevarnost Kaj je bogastvo reke Mure Snovno prv/ korak po 20 letih - Poslanci svarijo pred ponovitvijo zgodbe T^kih avtocest - Zeleni Slovenije delili letake, s katerimi zahtevajo ° "govore na šest vprašanj mizi z nog j/, ^1»« Minevat-ilkpj' ‘^alpredsed-akademsko ^^^slišatina-Si mne bania n'0 " razl^nega vrednot na-rtka Mura naše •°>ilj pa * Za eksploataci- ^žerna pa-^ih n,/; opevana v ’’lato kt'°|,lH)' dragoce-" ed*nstvenain in merilu. k?0 M ’kuiai>o je biki, |j, '^riokoli opraviče-^n^^^voij tehtnih načrto-' ‘,rjrn Dravske ^Mk^ । udeležili Kovač To Pozeb, Bo-8o '"'gorČoš). Na Sai-^^ovali člani • - Fakubete za L|Ub’iana, dr fak h m dr Janez iJkvat - pričani pa so, da bi potem vsi skupaj bolje živeli. »Ne naslanjamo se na zgodovino, bomo pa proučili že vse narejene študije. Umestitev hidroelektrarn bi bila uredili bodo posebno spletno stran, kjer bodo ljudje lahko izražali mnenja, ter odprli informacijsko središče: »Naloga DEM pa je, da poskrbi za korekten Slavko Svenda: >... za 300 milijonov evrov, kolikor naj bi stale hidroelektrarne, vam iz Mure naredim Amazonko prav gotovo največji podvig in problem obenem. Naš namen je, da z državnim bogastvom -in to Mura je - ravnamo strokovno in odgovorno. Pogajalski prostor je odprt...« pretok informacij, da obvešča javnost o poteku dogodkov, da se bomo izognili dezinformacijam .-« Slišali smo predloge, da bi morali s Štirimi milijoni evrov 3 i F pozdravljam nabor 14 Je izzvan potencial kakršnimikoli ^0^1anii Pa si želim sprotnega rani a in konsenz...« •vinil . '' ,!a '% na- ^vati.pre- -ku zbralo3i ^’5"-c;:;'-....... 1 zmagal ''•.ih/ me«O k. ’ ‘^ižCk Slavinec je zagotovil, da so se z naslonitvijo na PAZU izognili politiki, sami bodo poskušali poskrbeti za čim boljše informiranje javnosti med razpravo, kovanje postaja tradicionalno ' / rini mladinci post ; dar nihče iz ni uspel v članske® . / I Kabelski triplepl^ TELESC www.teleing.siinfo@teleing.si ___On: 590 88 000, 02 5848 61* Kabelska telefonija ■ Mmžnlrt* (1. J 00 SIT} ■ v Jih t- 1 brezpl>£*t* lillet v Faks: . 0590 88 001, 02 5848 4y ..(01 Teleing d.o.o., Razkrižje 23, 9240 d i j i t i r r d t $ s i S 8 t l i ' BUM-24.maj2007 (IZ)BRANO Policijski preiskovalci dregnili v Slavičevo mrežo Srčika zgodbe Zvezda Diana v stečaju kazenske ovadbe za šest osumljenih Po neuradnih podatkih so ovadeni direktorica družbe Zvezda - Diana Klavdija Grkman Zrim, Brigita Slavič, Marko Slavič, Marko Slavič starejši, v nečedne posle pa so Slavičevi potegnili še beltinsko gradbeno podjetje Gomboc in murskosoboški Blisk. Barometer SO- lctJske uprave na i sumov sto - »—V vec pove- »KfradapikJh d rti žbah OtočjapOBU1r|a -'.sov KMMUn ra javnost zapisali puliduv: upravi v Murski Muh ■. p0 zanesljivih virih v' f i piHezana podjetja iju-podjetnika Mar-Saviča, središčna točka pa je seveda podjetje Zvezda - Diana, ki je od avgusta lani v stečaju. Kriminalisti so na podlagi zbranih ugotovitev v štirih kazenskih ovadbah podali zoper Šest osumljenih na območno državno tožilstvo v Murski Soboti skupno deset kazenskih dejanj. Po neuradnih podatkih so ovadeni direktorica družbe Zvezda -Diana Klavdija Grkman Zrim, Brigita Slavič, Marko Slavič, Marko Slavič starejši, v nečedne posle pa so Slavičevi potegnili še beltinsko gradbeno podjetje .„Je prvi na IJ ovadenih. Klavdija Grkman Zrim: naivna direktorica Gomboc in murskosoboški Blisk. Med očitanimi kaznivimi dejanji ima največjo finančno težo ugotovitev povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem, zaradi česar je za upnike nastala škoda v višini skoraj pet milijonov evrov. Podjetje Zvezda - Diana je namreč bilo za povezana Slaviče-va podjetja finančni napajalnik, . kar je mogoče razbrati že iz poslovnega poročila za leto 2005 Od dokaj slabi poslovni sliki je Zvezda - Diana svoje finančne dolgoročne in kratkoročne naložbe (posojanje denarja materi in sestram) še povečala in so skupno znašale kar 1,1 milijarde tolarjev, murskosoboško gostinsko podjetje pa je po naročilu lastnikov prek fiktivnih računov poravnavalo tudi obveznosti povezanih družb. Kriminalisti ovadenim očitajo tudi tri kazniva dejanja povzročitve materialne škode zaradi zatajitve finančnih obveznosti iz naslova neupravičeno odbitega vstopnega davka na dodano vrednost. Domnevamo lahko, da gre tu za nakup vozil oziroma predmetov, za katere ni dopustno odbijanje vstopnega DDV, kar v bistvu pomeni zmanjšanje davčne Za tovrstna kazniva dejanja sodišče lahko izreče večletne zaporne kazni. obveznosti. Nastala Škoda zaradi teh dejanj znaša v prvem primeru skoraj 22, v drugem 48 in v tretjem skoraj 61 tisoč evrov. Skupno torej okrog 130 tisoč evrov. Kriminalisti so osumljence ovadili tudi zaradi dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja z nastalo materialno škodo slabih 52 in 19,5 tisoč evra, poslovne goljufije in pomoči pri tem dejanju ter tri kazniva dejanja ponarejanja poslovnih listin oziroma izdajanja fiktivnih faktur, saj so osumljeni naročili izstavitev več računov, čeprav storitev nikoli ni bila opravljena. Klavdiji Grkman Zrim, nekdanji direktorici Zvezde - Diane, je očitana največja poslovna škoda, zanimivo pa je, da je postala takoj po uvedbi očitno spornega stečaja direktorica družbe RPS 04. Slednja družba je prevzela zaposlene in od Hypo leasinga vzela v najem prostore hotelov Diana in Dobray ter pivnice Zvezda, a še pred uvedbo stečaja lizinške obveznosti, ki jih je gostinska družba imela do NLB leasing, nekdanjega Feniksa. Tako je bil za stečajnega upravitelja družbe Zvezda Diana lahko imenovan dr. Štefan Ščap. Slednji pa je potegnil v soglasju z upniškim odborom podjetje Zvezda - Diana, ki je že bilo v stečaju, še v eno zanimivo premetanko Slavičevih podjetij. Družba MS Ključarovci je v času prisilne poravnave dosegla, da so tri povezane družbe, Zvezda - Diana, Ljutomerčan in Maksimilijan Indihar iz Norši-nec, svoje terjatve do matere v višini milijardo in pol tolarjev konvertirale v lastniški delež. S tem so postale hčerinske družbe, tudi Zvezda - Diana v stečaju, pomemben lastnik matere. Ernest Bore, direktor soboške bolnišnice, kljub pomislekom o njegovem imenovanju uspešno premošča težave te ustanove, kar samo dokazuje, da ni bil nepomemben človek v kolesju Mure, kjer je bil prej zaposlen, samo na površje mu ni bilo dano priti. Bojan Radej, razvojni ekonomist, je poudaril, da je pomurski problem medsebojno prepiranje, kar spretno izkorišča kapital iz drugih okolij. Majda Horvat, Andrej BedeK Podjetje Zvezda - Diana je bilo za povezana Slavičeva podjetja finančni napajalnik ^kosoboške operacijske mize se (še) ne kvarijo ----,---- , če miza odpove Jed operacijo? ^/e varna, udobna in brezhibna v delovanju Zazdra' uk/®lovensklh tvnekate- je »n Snovni ..... sestre In kakšna je razlika med fiksno in mobilno operacijsko mizo? Pri fiksni je steber vgrajen v tla operacijske sobe, njen sestavni del pa je tudi voziček, s katerim ležečega bolnika na operacijski plošči pripeljejo v dvora- no. Voziček potem s ploščo in bolnikom zapeljejo nad steber, nato pa z upravljalcem, ki je lahko nameščen na steni ali je v obliki daljinca, steber dvignejo do operacijske plošče, voziček pa odmaknejo. Premakljivo ope- racijsko mizo lahko v celoti premikajo iz prostora v prostor, saj je na kolesih. Vsaka operacijska miza je sestavljena iz dveh osnovnih delov, to sta steber in operacijska plošča, njen pomembni del pa Nova premakljiva operacijska miza, pripravljena za ginekološko operacijo . ' ^'hnav &....... ^nranh.|R ntkol°gije V J 'hui VldMtso p, ^rese'*tvi v ''‘nice, % M " uP°rabo ^J^bljati, je tudi upravljalec. Z njim jo je mogoče premikati v vodoravnem položaju - višje ali nižje, v smeri vzglavja operiranca ali vznožja, nagibati levo ali desno - lahko pa tudi v naklon ter v prelome glede na potrebno lego telesa pri določeni operaciji. Na osnovno operacijsko mizo, ki je sestavljena iz stebra in operacijske plošče, se glede na vrsto operacije nameščajo dodatki, na primer opornice za noge pri ginekološki operaciji, dodatna mizica za operacijo roke ali nastavek za glavo pri operaciji oči ali dodatki za operacijo kosti. Bolnik je na mizi pokrit s sterilnim bombažnim pregrinjalom (v zadnjem času uporabljajo sodobnejše materiale za enkratno uporabo), vidno pa ostane samo operativno polje telesa. V primeru daljših operacij pod bolnika položijo ogrevalno blazino, da se telo ne podhladi, za enakomerno porazdelitev pritiska na kožo pa podstavijo želatinaste podloge. »Bolnikovo telo je zaradi anestezije povsem sproščeno, zato anatomsko neprilagojena miza lahko pusti posledice, kot so bolečine v hrbtenici, kolkih, mišicah,« je povedal mag. Zlatko Šubinski, dolgoletni ginekolog in operater, sedaj pa predstojnik ginekološko porodnega oddelka murskosoboške bolnišni- ce. Dobra miza, prilagojena delu operaterja, pa je pomembna tudi za njegovo dobro počutje, leto pa za varno in hitro opravljen poseg. In kaj pomeni okvara mize v času operacije’ »Vsa leta mojega službovanja na oddelku se mi še ni primerilo, da bi med operacijo prišlo do okvare operacijske mize,« je še povedal sogovornik. Feri Lainš^ek, pisatelj, je bil s svojim romanom Muriša nominiran med finalno peterico za nagrado kresnik. Vladimir P. Štefanec, prekmurski rojak in pisatelj, je s svojim romanom Republika jutranje rose med petimi nominiranci za nagrado kresnik. Majda Horvat Zdenka Benko, lastnica in ustanoviteljica podjetja Rebel, v teh dneh praznuje petnajstletnico delovanja. Podjetje zastopa in prodaja priznane tekstilne blagovne znamke in je razvilo lastno trgovsko mrežo po vsej Sloveniji in zaposluje že Čez 60 delavcev. _ I 10 INTERVJU 24.maj2007-ygll Pogovor z dr. Wemetjem Lackasom, članom uprave družbe Hugo Boss *' Mi ne hodimo pobirat le češenj1 Mura ostaja še naprej največji Bossov partner - Lani je delalo zanj 37 odstotkov proizvodnih zmogljivosti Družbi Mura in Hugo Boss sta pred dnevi proslavili 30-letnico sodelovanja. Začetki tega segajo v leto 1977, ko so v Muri začeli poskusno proizvodnjo moških oblačil za tega nemškega partnerja, sodelovanje pa še poglabljajo. 30 let sodelovanja med dvema firmama je dolga doba in v tem času je na tem področju prihajalo tudi do vzponov in padcev. Pa vendarle je bila družba Hugo Boss ves čas in je do danes ostala v Muri. Družbi nikoli nista prekinili sodelovanja, niti v negotovih osamosvojitvenih časih za Slovenijo; družba Hugo Boss pa je nudila pomoč Muri tudi med izvajanjem programa prestrukturiranja. Za to so obstajali obojestranski interest O tem smo se pogovarjali z dr. Wernerjem Lackasom, članom uprave, ki je v družbi Hugo Boss odgovoren za proizvodnjo in sodelovanje s partnerji. »Trideset let je res dolga doba, saj tako dolgo ne vzdržijo niti nekateri zakoni. Za to, da se je takšno sodelovanje ohranilo, pa obstajajo seveda določeni razlogi Res je, da je pri tem prihajalo tudi do vzponov in padcev, vendar ti v zadnjih desetih letih po moji oceni nikoli niso bili posledica osebnih odnosov ali konfliktov, pač pa so vedno zadevali tehnične probleme in tehnično sodelovanje. Vse oblike sodelovanja med ljudmi in med firmama so bile vedno odlične in korektne.« - Pa vendarle so nekateri dejavniki, ki družbo Hugo Boss Še posebej vežejo na Muro, strateško pomembni. So to ljudje, posamezniki, zanesljivost, kvaliteta, cene ^.? »Je cela vrsta dejavnikov, ki opredeljujejo takšno in tako doko sodelovanje med firmama. Naj bolj nas seveda povezujejo gospodarski razlogi, čeprav je tudi osebno prijateljstvo, ki se je v tem času razvilo med nami, prispevalo svoj delež k temu. Mura je odlično tehnično usposobljena, ljudje imajo znanje in razumevanje do naših zahtev in so sposobni izdelati izdelke v skladu z zahtevami družbe Hugo Boss. Vedno nam je uspelo najti skupni jezik in skupne rešitve, rezultat takšnega sodelovanja pa je bil ta, da smo trgu vselej lahko ponudili najbolj kakovostne izdelke. Ob osebnem prijateljstvu, ki sem ga že omenil, je k temu potrebno dodati še kulturno povezanost in tudi fizično bližino obeh firm, saj nam ni treba leteti ure in ure, da bi se lahko srečali. Vse te prednosti, predvsem pa kakovost in fizična bližina, tako opravičujejo tudi stroške, ki so morda nekoliko višji, kot bi bili drugje, so pa še vedno konkurenčni in opravičujejo sodelovanje z Muro. Seveda so stroški dela v Indiji ali na Kitajskem nižji kot v Muri, vendar je ob njih potrebno upoštevati tudi kakovost njihovih storitev. Storitve, ki nam jih zagotavljajo v Muri, so kakovostnejše in ko na koncu vse seštejemo, ugotovimo, da je Mura še vedno kon kurenčna in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Skupaj nam je uspelo praznovati 20-letnico sodelovanja, zdaj praznujemo 30-letnico in upam, da bomo skupaj tudi čez pet let.* - Pred 30 leti ste začeli s klasičnim lohnar-beitom« oziroma z navadnimi dodelavnimi posli. Zdaj razvijate višje oblike sodelovanja. Se bo le to v tej smeri še širilo in ali boste sedanje oblike sodelovanja še nadgrajevali? »Gotovo se bo to sodelovanje v prihodnje razvijalo in dosegalo Še višje oblike. Mura nam bo v prihodnje nudila še zahtevnejše storitve in o tem smo se s predstavniki Mure tudi pogovarjali. Z razvojem je treba nadaljevati in za to obstajajo obojestranski interesi. Če pogledamo, je cena minute šivanja drugje res ugodnejša, vendar v Muri za višjo ceno dobimo tudi višjo kakovost.« - Kakšen je zdaj delež Mure v Bossovi realizaciji? »Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj je ta delež odvisen od spektra izdelkov, ki jih ponujamo na trgu. Bossova realizacija ne zajema le oblačil, pač pa še celo vrsto drugih izdelkov, od čevljev, nogavic, do modnih dodatkov in še veliko drugega. Vseh teh izdelkov prodamo letno okoli 40 milijonov kosov; če pa pogledamo le tiste izdelke, za proizvodnjo katerih je potrebna najvišja tehnična usposobljenost, to so oblačila, moške obleke, sakoji, hlače, v zadnjem času tudi ženska oblačila, je Mura naš zelo velik partner. Doslej je bila največja, potem ko smo ustanovili firmo v Izmirju v Turčiji, pa je Mura na drugem mestu. Vendar pa je med firmami, ki niso Bossove, Mura na prvem mestu.« - Ima Boss razen firme v Izmirju še kje svojo lastno proizvodnjo? »imamo še-en obrat v Nemčiji v Metzingenu, ki se primarno ukvarja z razvojem izdelkov za izdelavo prototipov; imamo tudi obrat v ZDA, kjer izdelujejo moške obleke, obrat Marvala v Italiji, kjer, izdelujejo klasične čevlje, ta obrat pa tesno sodeluje z obratom na Poljskem. To je nekakšna oblika tandema, kjer se dobre obrtne sposobnosti povezujejo z višjimi oblikami dela, ki jih potem izvajajo v Italiji. Na ta način se je na Poljskem razvil neke vrste satelit in tako lahko tudi dobro kontroliramo stroške in smo lahko konkurenčni. Takšno obliko negujemo tudi v sodelovanju z Muro.« - Boss svoje trge širi tudi na Vzhod. AH s prebojem na te trge tam tudi nove iščete kooperante za proizvodnjo ali ostajate pri sedanjih? »Za samo proizvodnjo imamo zelo stabilen izbor proizvajalcev. Z vsemi sicer ne sodelujemo tako dolgo kot z Muro, imamo pa stalne partnerje in z njimi tudi načrtujemo dolgoročno sodelovanje. Za razliko od nekaterih drugih ne delujemo po principu, da bi pobirali le češnje. Ne delamo tako, da bi prišli v neko državo, ugotovili, kaj je najbolj ugodno in potem to vzeli. Mi razvijamo dolgoročno sodelovanje, naše sodelovanje mora biti kakovostno in tudi storitve naših partnerjev morajo biti kakovostne. Le na ta način lahko zagotovimo zahtevano kakovost za naše izdelke.« - Mura razvija tudi lastne blagovne znamke. So te lahko konkurenca Bossovint izdelkom? »Tega ne bom komentiral « - Pred kratkim je 29,6-odstotni kontrolni delež v italijanski modni družbi Valentino Fashion Group prevzela francoska finančna skupina Permira. Glede na to, da Valentino nadzoruje 51-odstotni delež družbe Hugo Boss, vprašujem, ali se bodo te spremembe odražale tudi v vaši družbi? »Opazujem te spremembe v lastništvu, vendar jih ne komentiram.« -Leto 2007, vsaj njegov začetek, je za modno industrijo v Evropi in v svetu zelo ugodno. V letošnjem prvem četrtletju seje prodaja oblačil in drugih modnih izdelkov v Nemčiji povečala za sedem odstotkov. Tudi družba Hugo Boss se lahko pohvali z odličnimi rezultati, ki močno presegajo to povprečje. »Res je. Smo uspešnejši od večine drugih tako v Nemčiji kot v svetu. Prodaja naših izdelkov raste veliko hitreje od drugih. Delujemo globalno in le kot globalni tržnik modnih artiklov smo lahko tako uspešni. Zasluge za tako dobre rezultate je pripisati predvsem odlični prodaji priljubljene ženske kolekcije, čevljev in modnih dodatkov.« - Za konec morda nekoliko bolj osebno vprašanje. Na Muro in na pokrajino ob Muri vas ne vežejo le poslovni stiki, pač so se v tem času spletle tudi Številne druge vezi. V zadnjem času pogosteje prihajate v naše kraje, na Goričkem pa si urejate prijetno bivanjsko okolje. »Drži. Ne ostaja le pri poslovnih stikih, pač pa kontrolni delež v i ni družbi Valenlinp Group prevzela francoski'* na skupina Permtra. 3 I ’ da Valentino nadzoruje 5^"' p ni delež družbe Hugo Boss, M šujem, ali se bodo te spre^ odražale tudi v vaši dru^t' »Opazujem te spremembe v I , štvu, vendar jih ne komentiram * 1i - Lahko pričakujemo. j koč v prihodnosti name#0 a na teh stavbah napis | i »Hugo Boss ima veliko J"6*1 Tj 11 gotovih izdelkov in Mura je med J J J s katero res najdlje sodelujem0 J * mem in prepričan sem, da je š sobna in ima možnosti, da ti spodarsko samostojna in 11!'' „ J* j želel, da takšna ostane rudi v h Menim, da integracija s nt niti np veriattlC’11 « ni potrebna, niti ne verjame 11 to v prihodnosti zgodilo.«. I J - Če seje Boss nekoč * *J : t ključno z moško modo, nekaj časa na tržišču P^ , < ( di z žensko modo. Ižržl *7^ j/l ska modna oblačilo, prodajajo pod blagot Hugo Boss, tudi rezid^ ga znanja in dela? »Drži. Žensko kolekcijo ?l |, * razvijati v Italiji, žal pa lekcije tam ni bil uspešen razvoj prenesli nazaj v Metz! izdelke ženskih oblačil ' * j enak način kot moška tivnosti smo potem Mura je bila pri razvoju odločilni partner, na ena* 1 moška oblačila.« me na to regijo veže tudi hubfJL I bežen do pokrajine. Zato sem * ' f*’ , sam investiram v tej regiji in |J , N* ze tako trdne vezi. Ali bom ne*'" nikJ", < svoje delo, tu tudi živel, v tem 1 r 1 X rem trditi, saj imam stike rud'z ’jt.1 ‘Sf,' Širom po svetu. Sicer pa je pr01" dela, že zdaj pa lahko zagotovi" dnje veliko vec in pogostejši/ krajev.« 1 ^SlMlKz 24 maj 2007 KULTURA 11 SuMar, programski vodja naslednje leto se nam ponujajo vrhunski izvajalci iz sveta.«. FototT. K. Začenja se novi PAC-ev festival V devetih krajih bo odmevala klasična glasba Ta četrtek se že šestič zapovrstjo začenja festival klasične glasbe PAC-ev glasbeni maj v Pomurju, ki ga prireja skupaj s sponzorji Pomurski akademski center. Festival je dobival v prejšnjih petih letih vedno bolj stopnjujoče se ocene in širšo medijsko pokritost. Tudi letos bo tri solistične koncerte in skupnega zaključnega prenašal tretji program nacionalnega radia. V devetih krajih na enajstih prizoriščih bo 13 koncertov. Za posameznika je nemogoče, da bi obiskal prav vse, zato bo potrebna dobra selekcija (natančno napoved koncertov objavljamo v naši rubriki Napo- vednik prireditev, op. p.). Festival bo trajal do nedtlje, 27. maja, ko bo ob 20. uri v stolnici sv. Nikolaja v Murski Soboti v sodelovanju z domačim Lions klubom dobrodelni koncert vseh udeležencev festivala. Poleg soboške prestolnice bodo koncerti še v Beltincih, Lendavi, Moravskih Toplicah, Veržeju (tukaj bo posvečen spominu na skladatelja Slavka Osterca, op. p.) in prvič letos pri Gradu. Ker je festival mednarodnega značaja, bodo nastopili tudi v Bad Radkersburgu, Monoštru in Čakovcu. Od četrtka do nedelje bodo koncertirali vrhunski glasbeniki, ki so zaradi poznanstva s programskim vodjo fe stivala Slavkom Šuklarjem pripravljeni nastopiti tudi za polovično ceno. Pri dobrodelnem koncertu, kjer bodo šla sredstva od prodaje vstopnic v humanitarne namene, pa so se vsi odrekli honorarju’Tega ne bo dobilo niti vodstvo festivala, saj dela na prostovoljni bazi. Sicer pa je stala organizacija festivala skupno nekaj več kot 25 tisoč evrov, od tega je Ministrstvo za kulturo primaknilo 1670 evrov. Na prispevek mestne občine Murska Sobota so zaradi razpisnega postopka organizatorji vsaj še v torek, ko je bila novinarska konferenca, še čakali. Letošnji izvajalci so: Jbvavum Brass Quintet (Salzburg), Milena Lipovšek (flavta), Igor Mitrovič (violončelo), Aleksander Serdar (klavir), Moshe Aron Epstein (flavta), Andrej Petrač (violončelo), Tomaž Petrač (klavir) in Slovenski tolkalni projekt STOP. Pri slednjem je treba omeniti, da bo imel neke vrste grajsko turnejo, saj bo nastopil na grajskih dvoriščih v Bad Radkersburgu, Murski Soboti in pri Gradu. V primeru slabega vremena bodo omenjeni koncerti v bližnjih dvoranah. Vstopnina za posamezni koncert znaša pet evrov, člani Kluba PAC, dijaki in študentje pa imajo prost vstop. T. K. ’Štirideset pt Bralne 'Jacke v ; Pomurju * • Miška ■ Attain na Kranjčevi do J C '° * pnek s prireditvijo u C" 'tiridesvtkinico Bralne % u vi'otnurpi, J popsuvih Društvo prija- ■■ I Morda Sobota, Občina I ' w kultu' . m 'in štrk ter Osnovna « Melika Polana Slav- M prireditvi je bil pre-4 “talne ? 3^ Slovenije piw-" , pri ki je poudaril pomen « Mig za otroke in šolsko 1 ‘^VlovnBralne značkevpre- ■ 1 'et b Sodelujočim na V ’ < „Bralni znački in pomenu ti 'mj. .lb tudi pisateljica Karolina | '^MovtsKeiii pa so pripra- ■ Wognro m podelili bral- Mednarodno srečanje harmonikarjev v M Toplicah 1 % Suh" "J P°budo Pisa-j . l Ponesi; pa so Bralno j I Pisateli 7 onu,rJe, in sicer S*?10 žnaa ^'ne Kolma-pisatelju Polani. ’ »Ihta- Poudaril: । l.i |r K*......... dabl Pitali S^.^r^^^ačkaSlove-S republiške lAi, Plezati vse S,weniji. da P-n*;"'-orii Bralne tRl metode 't "to povezovale If SH; J. Ga. V Termah 3000 in v evangeličanski cerkvi v Moravskih Toplicah je bilo 3-mednarodno srečanje harmonikarjev, v okviru katerega so potekala tekmovanja, koncerti in predstavitve literature. Zbralo se je prek 160 udeležencev iz šestih držav. Na otvoritvenem koncertu je zaigral Soboški harmonikarski orkester pod vodstvom Mateja Zavca, v soboto jazz kvartet Apropos v sestavi Rihard Zadravec (harmonika), Primož Grašič (kitara), Žiga Golob (bas) in Jože Zadravec (bobni), v nedeljo na sklepnem koncertu pa nagrajenci tekmovanja. V soboto je bila tudi predstavitev novega učbenika za harmoniko, ki sta ga napisala Dejan Praši in Matej Zavec. Tekmovanje, na katerem je nastopilo 99 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Italije in Poljske, je potekalo v disciplinah: 1. harmonikarji solisti v zabavni glasbi, 2. komorne skupine s harmoniko (klasična glasba), 3. glasba S. in V. Avsenika in 4. diatonična harmonika. V strokovnih žirijah so sodelovali: Zmago Štih, Primož Grašič, Dejan Mesec, Dejan Berden, Slavko Šuklar, Dušan Drobnič, Zoran Kolin, Toni Sotošek (vsi iz Slovenije), Claudio Furlan, Zoran Lupine (Italija), Marjan Krajna (Hrvaška), Vojin Lazič (Srbija), Hubert Kellerer (Avstrija). Nagrajenci v posameznih kategorijah so bili: Zabavna glasba: - kategorija A (do 10 let) - prva nagrada ni bila podeljena ■ kategorija B (do 12 let) - David Novak iz GŠ Zagorje ob Savi - kategorija C (do 15 let) - Dorde Stevič - MŠ Požarevac (Srbija) - kategorija D (do 19 let) - prva nagrada ni bila podeljena - kategorija E (20 in več let) - Konrad Salwinski iz Lodza (Poljska) Komorne skupine s harmoniko: - kat. A (do 10 let) - ni bila razpisana • kat. B (do 12 let) - Kvartet »Prima roka« iz GŠ Jesenice - kat C (do 15 let) - Kvartet harmonik GŠ Risto Savin iz Žalca - kat. D (do 19 let) - nagrada ni bila podeljena - kat. E (20 in več let) - Kamila Bydlowska in Konrad Salwinski iz Lodza (Poljska) Glasba S. in V. Avsenika: - kategorija C (do 15 let) - Nejc Grm iz GŠ Litija - Šmartno - kategorija D (do 19 let) - prva nagrada ni bila podeljena Diatonična harmonika: - kategorija A (do 10 let) - prva nagrada ni bila podeljena • kategorija B (do 12 let) - Vitomil Selič iz GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje - kategorija C (do 15 let) - Žan Bregar iz Radeč - kategorija D (do 19 let) - Mitja Marko iz Apač Podeljena je bila še posebna nagrada za najobetavnejšega harmonikarja Pomurja, ki jo je prejel Niko Pelc iz GŠ Murska Sobota. Pripravila: D. P., T. K. Razstavljeno delo Svetlane Jakimovske - Rodič Najstarejša kolonija v Beltincih Kamila Bydlowska in Konrad Salwinski *e deset let na pevskem nebu SS* ’“'Mt* |« ljubitelje '■ru^T^^^ja.kiso Ovale Pevsko društvo Puconci, leta 2003, ko so izdale prvo zgoščenko z naslovom Canticorum lubilo, pa so se preimenovale v Zensko vokalno skupino Zarja. Od vsega začetka je njihov umetniški vodja nekdanji učitelj na puconski osnovni Šoli Marjan Povh, ki poskuša s pevkami slovensko pevsko kulturo dvigniti na višjo raven. Dvanajst pevk na odru v Puconcih ob občasni spremljavi Tamare Povh na klavirju se je tokrat predstavilo z deli Preglja, Rossinija, Simonitija, Prelovca in Povha. V goste so povabile Mladinski pevski zbor osnovne šole Puconci, ki je pod vodstvom prof. Jožefa Slavička zapel pesmi Klekljarica Franja Luževiča, Chi la gagliarda Giovannija Domenica in Komi de ravnica bejla Milana Ostojiča iz skupine Halgato. Drugi Zarjin gost je bila Pevska skupina Prekmurci iz Tišine pod vodstvom Gorazda Tivadarja, ki je za svoj tokratni repertoar izbrala skladbe Zemlja prekmurska. Vasovalec in Pod oknom (avtorji Kolmanič, Polak oz. Prešeren). Ob koncu koncerta sta združeni vokalni skupini zapeli še pesmi Protu-letje Ubalda Vrabca in Ljubica, pojdi z V grajski galeriji v Beltincih so odprli razstavo umetniških del 43. slikarske kolonije Izlake - Zagorje. Razstavo sta pripravila Kulturni center Delavski dom Zagorje in Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci, ki sodelujeta že zadnjih nekaj let (tako se v Izlakah redno predstavljajo dela z vsakoletne kolonije Izak Lipovci, op. p ). Slikarska kolonija Izlake - Zagorje je posebna v našem prostoru, saj gre za najstarejšo slikarsko kolonijo na Slovenskem. Tudi zato bodo v Zagorju naslednje leto zgradili novo razstavno galerijo, ki bo vsebovala zbirko del z omenjene kolonije. V Beltincih je umetnike, ki so sodelovali na lanskoletni koloniji v Izlakah in Zagorju, predstavil njihov umetniški vodja, prekmurski rojak Nikolaj Beer Na koloniji je sodelovalo deset slikarjev: Dubravko Baumgartner iz Lendave, Metka Erzar iz Šempetra pri Novi Gorici, Svetlana Jakimovska - Rodič, Make-donka, ki živi v Dolenjskih Toplicah, Zdravko Milič iz Labina na Hrvaškem, Peter Vernik iz Maribora, Grkinja Foti-ni Diamantidu iz Soluna, Milena Gregorčič iz Črnuč, Španka Ana Mazoy iz Madrida, Polde Oblak iz Ljubljane in Kitajka Huiquin Wang, ki živi in dela v Ljubljani. Nekaj od omenjenih je tudi v živo prisostvovalo otvoritvi razstave v Beltincih. Dela kolonije Izlake - Zagorje, ki je prepoznavna tudi v širšem evropskem prostoru, so bila na ogled že v Trbovljah, Ljubljani in Novem mestu, razstava v Beltincih pa bo od- menoj Andreja Maroše. T. K. prta do 8. junija. T. K. KRONIKA 24. maj 2007-Igli} Novo sojenje za pretepanje in streljanje med Romi maja 210 Malo čez tretjo uro zjutraj v soboto se je prometna nesreča s hudimi poškodbami zgodila blizu Gornje Radgone. Šofer osebnega avta je peljal iz Spodnje Ščavnice proti Gornji Radgoni. Pred mestom je zapeljal na drugo stran ceste in se zaletel v avtobus, kije vozil nasproti. Avtomobilist je ostal ukleščen v vozilu, iz katerega so mu pomagali gasilci. Dobil je hude poškodbe, sopotnika v njegovem avtu pa sta bila lažje poškodovana. Materialne škode je 24.000 evrov. A. B. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 47 87 400 * telefaks: (01) 47 87 422 Na podlagi dragega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS. št. 33/07) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda DV110 kV Murska Sobota-Lendava L Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: I. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za izgradnjo daljnovoda D V 110 kV Murska Sobota-Lendava, ki ga je pod številko projekta LN - 7/02 aprila 2007 izdelal ZEU, d. o. o„ Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. poročila o vplivih na okolje za daljnovod 110 kV Murska Sobota-Lendava, ki ga je pod številko projekta S-l 1/05 aprila 2006 izdelal ACER, d. o. o.. Novo mesto ter 4. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 31, maja do 29, junija 2007 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor. Dunajska cesta 21. Ljubljana. - v prostorih Mestne občine Murska Sobota, Oddelka za infrastrukturi, okolje in prostor ter gospodarske.javne službe. (UL vhod. 2. nadstropje), Kardoševa ulica 2. Murska Sobota, - v sejni sobi Občine Moravske Toplice, Krajnčeva ulica 3, Moravske Toplice. - na Občini Beltinci, Mladinska ulica 2, Beltinci, - v prostorih Občine Dobrovnik, Dobrovnik-297, Dobrovnik, - v prostorih Občine Turnišče, Ulica Štefana Kovača 73, Turnišče, - v Vaškem domu Polana, Velika Polana 111, Velika Polana in - v prostorih Občine Lendava, Glavna ulica 20. Lendava. 1U. Izvleček gradiva iz prejšnje točke, ki obsega pregledno karto trase na območju krajevne skupnosti, in povzetek za javnost, bo v času iz prvega odstavka prejšnje točke javno razgrnjen: - na sedežu Mestnih četrti mesta Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota, - v Krajevni skupnosti Nemčavci, vaško-gasilski dom Nemčavci, Nemčavci 39, Murska Sobota, - v Krajevni skupnosti Gančani, Gančani le, Gaučani in - v Krajevni skupnosti Dolnji Lakoš, Gasilska ulica 1, Lendava. IV. Javne obravnave bodo potekale: - 13. 6. 2007 s pričetkom ob 16.00 v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. - 13. 6. 2007 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Moravske Toplice, Krajnčeva ulica 3, Moravske Toplice, - 14. 6. 2007 s pričetkom ob 16.00 na Občini Beltinci, Mladinska 2, Beltinci, - 14. 6. 2007 s pričetkom ob 18.00 v dvorani Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava (za občini Lendava in Dobrovnik) in - 15. 6. 2007 s pričetkom ob 16.00 na Občini Turnišče, Ulica Štefana Kovača 73, Turnišče (za občini Turnišče in Velika Polana). V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lahko do 29 junija 2007 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor. Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva* navedejo ključne besede »DV Murska Sobota-Lendava«. Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. http://www.mop.gov.si in posredovalo Mestni občini Murska Sobota ter občinam Morayske Toplice, Beltinci, Dobrovnik, Turnišče, Velika Polana in Lendava. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR Dva obtožena manjkala, ; obravnava preložena ; Na okrožnem murskosoboškem sodišču se je začelo ponovljeno sojenje zaradi pretepa in streljanja med Romi v Kranjčevi ulici v Černelavcih v noči 4. maja 2004 ko sta življenje izgubili dve osebi, več ljudi pa je bilo lažje in težje ranjenih V krvavih dogodkih je po nekaterih podatkih sodelovala več kot petdesetglava množica. Dogajanje v romskem naselju je bilo podobno televizijskim posnetkom iz Bližnjega vzhoda. Posredovati je morala tudi posebna policijska enota. Najprej spomnimo, da je bil na prvem sojenju Saško Cener spoz Vesna Pestner in Saško Cener Zdenka in Dejan Baranja nan za krivega umora Milana Baranje in umora Bojana Horvata ter da je bila razsodba razveljavljena decembra 2005 na višjem mariborskem sodišču. Tožilstvo je med sodnim procesom menilo, da naj bi ju Cener večkrat zabodel z nožem. Baranja, ki je pred tem ustrelil Jožefa Mullerj a, je zaradi ran umrl na mestu, Hor- vatovo smrt je preprečila pravočasna zdravniška pomoč. Drugostopenjsko sodišče je na koncu pritrdilo zagovorniku Jožetu Šafariču, ki je dokazoval, da je njegov varovanec storil dejanja v silobranu. Po združitvi obtožnic proti vpletenim v pretepanje in streljanje bi ob Cenerju - bremeni ga enaka obtožnica kot prvič, av- gusta lani pa je bil spuščen iz pripora - pred senat sodnice Natalije Pavlič Goldinskij morali stopiti Mirko Maček, Zdenka in Dejan Baranja, Bojan Horvat in Vesna Pestner. Državni okrožni tožilec Karel Vogrinčič jim namreč Če naj sklepamo po prvem sojenju, sodišče čaka težko delo, saj bo najbrž različnih pričevanj in izpovedi prič, ki so razdeljene na dva tabora in so sprte n* Na zatožni klopi ptujskega sodišča bivši stečajnik Miran Žilavec Skrbite za proizvodnjo, jaz bom za finance Na okrožnem ptujskem sodišču se je nadaljevalo sojenje nekdanjemu stečajniku Miranu Žilavcu iz Murske Sobote. Na zatožni klopi se je znašel, ker mu tožilstvo očita zlorabo položaja med stečajem Kmetijstva Črnci z Apaškega polja. Žilavec naj bi med leti 1997 in 2001 izkoristil položaj kot stečajnik, ko naj bi iz stečajne mase posodil 211 milijonov tolarjev (880 tisoč evrov) skupini podjetij ABC Pomurka, kjer je bil solastnik in direktor,-čeprav je vedel, da skupina ne bo mogla vrniti denarja. »Zanikam dejanje, ki me bremeni, saj v mojem ravnanju ni ničesar, kar bi kazalo, da sem se okoristil,« je obtoženi dejal v zagovoru. Po lastnih besedah je zaradi svojega delo celo obubožal. Pred tednom dni je bil na prostor za priče povabljen Zdenek Bily, tehnolog in direktor Kmetijstva Črnci, ko je potekal stečaj. Pričal je, da so se leta 1995, ko se je začel stečaj, skupaj s stečajnim upraviteljem odločili za nadaljevanje proizvodnje, zaposlili pa so tudi nekaj delavcev, ki so jih prej že odpustili. »Rekel mi je, naj skrbim za proizvodnjo, za finance bosta skrbela stečajni upravitelj in senat,* je senatu, kaj mu je med stečajem naročil Žilavec, povedal Bily. Na Žilavčevo vprašanje, ali je Agranta pokazala interes za kapitalsko povezavo, je Bily odgovoril, da mt\je znano, da je na pogorišču Panonke nastala Agranta, ki je relativno poceni prišla do proizvodnih linij in ki bi lahko odkupovala semensko pšenico Kmetijstva Črnci. Ivana Merčnika, pooblaščenca Kmetijstva, je zanimalo, ali je bila priča zraven pri poslovnih pogovorih o povezavi. »Pri detajlih povezave nimam ničesar, ker pri tem nisem sodeloval,« je pojasnil Bily. Ker drugih vabljenih prič -Zvonka Rebrice in Stanislava Flisarja, ki sta bila službeno zadržana - na sodišče ni bilo, je predsednik senata sodnik Marjan Strelec naslednjo obravnavo razpisal za konec junija. Andrej Bedek očita sodelovanje pri pretepu. Vendar do sojenja v ponedeljek ni prišlo, kajti na sodišče ni bilo Mačka in Horvata. Kot je povedala sodnica, so iz zaporov sporočili, da je Horvat na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici v Ormožu in da ne more na sojenje, Maček, ki je tisti majski večer v Kranjčevo ulico v černelavcih prišel skupaj z Baranjo, potem ko naj bi prej kupila pištolo, pa se ni odzval prejetemu vabilu. Sodnica Pavlič Goldinskijeva je zato sojenje preložila na nedoločen čas. Dodajmo, da je Slavko Pestner, eden od obtoženih, julija lani storil samomor. . Kdaj bo naslednja ‘ ' J torej ni znano; če po prvem sojenju, p- * -ka težko delo, saj o prišlo do različnih izpovedi prič, ki so ^^'1 dva tabora in so sp”'' Svoje so dodali tudi “ si niso bili enotni o J lieSOffli pokojnega Baranje M ’ 'ja v sodni dvorani inv|JI ' | večkrat slišalo, d in glavni akterji ko«' dkov sploh niso pr1''1 dišče. Komentar Soboška ruleti O prometni nekulturi na splošno je bilo povedano že veliko besed (v glavnem brez učinka, mimogrede), zato jih ne mislim ponavljati. Raje boni povedal konkreten primer, ki sem mu bil sam priča. V soboto popoldne sem se zaustavil pri rdeči luči na semaforju v križišču Cankarjeve-Tišinske ter ulice Mikloša Kuzmiča in Zorana Vel-narja. Na drugi strani so se prav tako zaustavili trije avtomobili. Naenkrat sem v vzvratnem ogledalu zagledal, kako se miz . j n — aw veliko hitrostjo približuje rdeči Renault Megan p*'J tazaletel v r..?«sem na hitro pomislil. Potem pa jc, ■1 i ’ ‘ n(iO , ‘ stali že kakšnih dvajset sekund, z veliko hitrostjo naravnost skozi rdečo luč ter dalje po Tišinski ceP / trostjo! Za njim sem zatrobil, kolikor sem mogel g'1 ’', . del, da se šoferji na drugi strani križišča sploh nb 1. / za ta incident - kljub temu da je šofer peljal’ ' vedel, ali bo kdo pripeljal v križišče iz stranskih '"J' zeleno lučlNasrečo ni bilo nobenega avtomobila ■' ni mogel vedeti. Lahko bi ubil sebe in še več ne,l‘' očitno ni zanimalo. Kasneje sem v daljavi vid^> \ tahovcem. Če predvidevamo, da je tam doma, Vaščani Satahovec ali Kroga, med vami živi poten^i^ te nanj. Meni pa je ta dogodek ponovno pokazal > padla prometna kultura. Že tako nizko, da ogfv \ Z Važen je samo posameznik, ostali udeleženci Vfv šta.« Začenja se že z najbolj pogosto stvarjo, ki^" na živce - z nevključevanjem smernikov oz. po" Lahko zavijajo trikrat, a skoraj polovica šoferi? i, >1j enkrat vključila smernika. Čeprav v avtošolah (š* ti smernik tudi, kadar si ob dveh ponoči sam nd y '7 niki, ki ne dajejo smernikov, je veliko mladih, (fd* »kul«, a se še ne zavedajo, da so v bistvu »fool*- 1' ,nr” šno stanje postalo prevladujoče v našem malhm' nikoli sprijaznil. In na vse načine bom (n.aku^t " ^,i!' -■ J pojave. Če se bo k moji »akciji«priključila tmh ' nikov, m vrag, da neotesanim šoferjem ne bt 1™' kaj je to kultura. A 1 I l I t i i 1 1 i I 1 i I I Po naših znanih poteh Rekonstrukcija naselbine Gradišče na Šafarskem Sprehod skozi življenje bakrenodobne naselbine J kjer so arheologi odkrili ostanke bakrenodobne naselbine na robu vasice ! stoji danes rekonstrukcija identičnega naselja, kot je bilo pred 5500 leti ’ tudi or' turistov “ 'h "'^P^ivalcev. nedeljo N rhodu v okvi * 'n sj L Žlvi|no zdravo, ^SL4tn’“1Utni ■e-^luhii|. Naselje >jlAP«imi ti-kJ?^1 SfSP« -^časa oroHina ln !Je ta svet. Matej Fišer S Celovita storitev na enem mestu S Svetla prihodnost * Vidijo vas take, kakršni se jim predstavljate ■ »Biti moraš pošten in najboljši« ■ 15 let Rebela S Rubiš - Ferrari med »manikircajgi« S Za podjetnika vse od A do Ž S Vzajemni skladi na Balkanu S Kodila Gourmet ■ Ključni elementi, da kupci dolgoročno ohranijo zaupanje v blagovno znamko ■ Vseživljenjsko učenje S Razvoj temelji na nenehnih inovacijah M Računalniška podpora poslovno-informacijskim sistemom S 15 let uspešnega razvoja na področju ortopedskih in medicinsko tehničnih pripomočkov * Kerna Puconci uspešno gradi prepoznavnost doma in v tujini Mentalne nepremičnine ■ Pomurje - evropska regija prihodnosti ■ Korak v zadovoljstvo ■ Vlagajo v zaposlene in okolje ^veliki so bili ^oč majhni 'M| i&akev na domačem in tujih trgih odpira nove pr,^'' S pojavom multinacionalk na ravni IJ^‘ 1 Zadnjem času pojavlja vse več priložnosti za M ^armom- nenavadnostjo in posebnostjo le ■ ■ ■' ^^hne radosti življenja«, ki popestrijo dan. V '“‘■"‘nih'1''atroj doživel segment specialistov in in k’ ^atn^r katerim skupni imenovalec je zelo ozka j’*«« h U »lokalni šarm«. Po teh blagovnih r^' izdelk 1 kupcev, ki s«‘ naveličani uniformnosti in u 1 ts katerimiželijo v omari ali hladilniku izraziti * Z” 1 ' kakovost pripravljeni tudi globlje pV^^rci1^ :w segment ljudi, katerih značilnost je a '-vi " ali a ' v okolju, v katerega prihajajo, odkriti ' hd da«,"Zašla v lokalno gostilno in poizkusila lokalno ' ■ " Znz^elkov in značilnosti. Na ta način 1 n '!} nekdoprišel k nam, če mu ne moremo ■' i '1^itn^ doma. V vseh industrijah dobivajo vse J1 ' ' n.. neb, Hv znamke, ki imajo svoje specifike in ki ' ^go zgodbo. To so prednosti, kijih lahko in ji) hkrati tudi zavedati, da so bili vsi veliki /IM | pomurje.Bi- RabP'I membna tudi dobra izvedi«. N* I no, če oglas naredi dipl«'1" ( detnski oblikovalec z likO'11' . mije ali pa nekdo s srednj*' . brazbo, ki je samouk. SajHb . sami izdelavi oglasov, prdl*5^ strateških pristopih. Vse 4: r J trebno tudi dobro finančno ■ ’ ti, da pride na koncu tudi do učinkov v prodaji.« Kdo so bili vaši dosed-'111 ■ klienti? »Delamo za večino F1'11' ^1 prepoznavnih pomurskih 1" ( večino imamo dolgoročne k dbe. Dejansko smo kuodn"r p njihove ekipe za kotnuniafJf katerimi pa sodelujem« . projektnem nivoju. PodjriF j nek projekt: želi narediti ° . izdati nove kataloge ali „ grafično podobo ali pa »c । viti na sejmu... Mi mu nared'1' J pletno sejemsko prcdsw**^ J brošurami in vsem, kar sp- 1 J str Se pravi, da je dela | »Možnosti za dejavnost i° J z novimi klienti so vedno grafsko smo se tako razširi kjer smo solastniki družb« ' PR. Naročnike imamo tuo* '■1 drugih delih Slovenije. Z«"' varno razširiti še v imamo že prve kliente, podjetje bomo namreč nar: 'jl .4 grafično podobo । n broh*^ .] imamo v načrtu, da bi v Hjl*' ' Avstriji odprli lastno fitm1 Za-'" nafta lendava I SVETLA PRIHODNOST ZA NAFTO LENDAVA V preteklosti se je družba Nafta Lendava ukvarjala le z naftno-predelovalno in petrokemično dejavnostjo. Po zaključeni celoviti sanaciji družbe, ki se je začela leta 2002 in je zajemala finančno statusno m poslovno preoblikovanje družbe, pa je danes Nafta Lendava popolnoma prestrukturirana skupina s sedmimi hčerinskimi družbami. Petrokemična dejavnost je še vedno najpomembnejša dejavnost skupine, na osnovi katere bazirajo tudi ostale dejavnosti hčerinskih družb. Tako se v eni od hčerinskih družb Naf-ta-Strojna ukvarjajo s projektiranjem, izdelovanjem, montiranjem in izvajanjem vzdrževalnih storitev za potrebe procesne industrije, v Nafti-Petrochem pa s proizvodnjo petrokemičnih izdelkov. Ostale hčerinske družbe skupine Nafta Lendava pa delujejo še na področjih vzdrževanja in vrtanja vrtin, raziskav in izkoriščanja geotermalne energije, proizvodnje energetskih medijev, čiščenja odpadnih voda, proizvodnje specializiranih strojev in naprav za kemično, naftno in lesno industnjo, skladiščenja in prodaje naftnih derivatov ter projektiranja, nadzora, vodenja investicij in razvijanja novih informacijskih tehnologij. Popolnoma prenovljena in prestrukturirana družba vedno bolj pridobiva na prepoznavnosti doma in v tujini. Vizija skupine Nafta Lendava temelji na znanju in osvajanju perspektivnih dejavnosti, ki so v koraku s sodobnimi in ekološko naravnanimi usmeritvami v Evropi m po svetu. Delovanje vseh družb v skupini je usmerjeno v izgradnjo lokalno močnega poslovnega sistema, ki bo globalno usmerjen, .novativen in poslovno uspešen. S kakovostjo proizvodov in storitev, odzivnostjo in ponudbo celovitih rešitev se ustvarja zadovoljstvo končnih ujxrrabnikov in gradi na dolgoročnem partnerskem odnosu z odjemalci. Ustvarja se skupina podjetij, katerih temeljne usmeritve so kakovost, usmerjenost h kupcu in okoljska osveščenost. Družbe skupine Nafta so z delovnimi pogoji prijazne do svojih zaposlenih, jih poklicno in funkcionalno izobražujejo ter jimzagotavljajo možnosti razvoja, osebne rasti in stimulativnih plač. Največji prioriteti skupine sta družbena odgovornost in ekološka osveščenost. Poslanstvo družbe pa je v oblikovanju razvojnih smernic in stromenju za dolgoročnimi energetsko-okoljskimi rešitvami, ki temeljijo na prijazni uporabi energetskega potenciala iz obnovljivih virov. Nenehna skrb za zagotavljanje ugodnih delovnih pogojev zaposlenih in istočasno zmanjševanje neugodnih vplivov na okolje z uvajanjem novih tehnologij in produktov, pa so še posebej prioritetne usmeritve skupine Nafta Lendava, ki danes velja za zelo učinkovito in uspešno na področju ekološko sprejemljive izrabe naravnih energetskih potencialov na podlagi lastno razvitih tehnologij uprorabe in obnavljanja naravnega ekološkega energetskega potenciala. Družbe skupine se poleg proizvodnih dejavnosti aktivno usmerjajo tudi v zagotavljanje kakovostnih storitvenih dejavnosti na področju zahtevnega inženiringa procesnih naprav ter rešitev s področja informacijske tehnologije. Z vzpostavitvijo optimalne računalniške platforme in implementacijo programske opreme za poslovanje v malih, srednjih in velikih podjetjih s poudarkom na proizvod no-storit veni h dejavnostih se ukvarjajo v družbah Eko-Nafta in Nafta-lnformatika. S projektom zmanjševanj^ X grednih plinov je družba Natta-Petrochem vključena ‘ j., čevanje Kyotskega protokola. Hkrati pa se v družbi r razvoj dejavnosti, ki omogočajo odjemalcem dobavo kv ■ ki sled ijo razvoju lesne industrije in zagotavljajo dolgoro'' , if^l na trgu. Nafta-Strojna izdeluje opremo za procesno 'n * n« v okviru skupine Nafta Lendava pa deluje tudi vodilno na čju izkoriščanja geotermalnih potencialov v Sloveniji- 'J Lnirf . Družba se ukvarja z izdelavo Študij in projektov ter uvaj- pc-’' , tehnologij na področju geotermije, izgradnjo in jff energetskih objektov ter proizvodnjo in distribucijo o^r - J otermalne toplote. V Eko-Naftl se skladiščijo in prcdvl’" ti najvišje kakovosti, izvajajo storitve požarne varnosti ,L. ■ .. storitve. Naftartnženiring izdeluje najzahtevnejše te 1 na podlagi dolgoletnih izkušenj v procesni industrijiin / derivatov. Najmiajša družba Nafta-Biodlzel pa je blw namenom realizacije projekta Izgradnje tovarne za jyCT,p I b llhll,. ** %? . °NT ip Je ta čas prav gotovo najsodobnejša. ''iStr,"1"' 1 d 7 r' b leta v,U'Unov'tvi marke- ^^ein '^onena. vadita razporeditev. Kakšni so rezultati reorganizacije po enem letu? »Zelo dobri. Jaz imam še dve vodji, to sta vodja nabave in vodja konstrukcije. Takšna razporeditev je dobra zato, da lahko vse veliko bolje koordiniram, prav tako pa je vse lahko bolj usmerjeno k cilju: na primer stranka ta in ta, to želi, toliko plača ..s Spremljate tudi odmeve s trga? »Seveda, področje kakovosti je moje, zaposlena imamo enega kontrolorja in referentko za poprodajne aktivnosti. Imamo certifikat kakovosti 9001.20111), pri ZAG-u pa so certificirana tudi okna, zdaj pa poteka postopek pridobivanja C-znaka. Prav tako pa sami spremljamo za dovoljstvo kupcev - s tega področja sem tudi magistrirala. Vsako leto merimo zadovoljstvo kupcev s posebnim vprašalnikom. Kupci nam vrnejo izpolnjene vprašalnike z odgovori, kako so zadovoljni s samim izdelkom, s procesom prodaje, stikom, kakovostjo vgradnje. To zadovoljstvo raste. Na skali od 1-10 smo zdaj prišli skoraj do točke devet.« Kdo je kriv za reklamacije, če so? »Vsi smo pač ljudje. In motiti se je človeško, čeprav stremimo k temu, da bi bilojtapak čim manj. Večinoma je za reklamacije kriv človeški faktor. Proizvodnja je že rutinirana, zgodi pa se, da še vedno kdo kaj narobe izmeri, se v konstrukciji kaj narobe razdela ali pa je kakšna napaka pri vgradnji. Toda mi nikoli strank ne pustimo na cedilu « Ste med najhitreje rastočimi podjetji, tudi na trgu ste se uspeli uveljavili. Kako vam je uspelo, imate recept? V čem se razlikujete od konkurence? »V tej firmi vlada neka skupna filozofija, priznam, da jo bom zdaj povzela od našega direktorja Borisa Soviča, ta pa je, da poskušamo biti pošteni. Tudi če je kakšna napaka, jo priznaš in popraviš. Najbolj pomembno je zadovoljstvo kupca, kajti vsako drugačno ravnanje se ti na dolgi rok ne splača. Ni pa nepomembno, da so tudi delavci zadovoljni na svojem delovnem mestu. Na letnih razgovorih so svoje zadovoljstvo z delom in z odnosi med sodelavci ocenili na lestvici od ena do pet s +4. Pa tudi dokaj mladi kolektiv smo. In v čem se razlikujemo od konkurence? Mi imamo Mag. Marta Lorenčič, vodja procesa priprave v ARCONT 1P vizijo biti najboljši. Ne največji, ampak najboljši! Prodati kakovosten izdelek in kakovostno storitev, preseči pričakovanja strank.« Lani ste uvedli tudi novo celostno podobo. Je bila učinkovita? »Ja, lepa je, toda če nas ljudje poznajo, nas poznajo po cipresah. Zato bomo s to zgodbo nadaljevali. Ciprese in okna bodo ostala, vključili pa bomo Še ljudi « te kar nekaj predstavništev ste odprli v minulih letih, da bi bili bližje kupcem. »V Lendavi, Mariboru, Cerkljah na Gorenjskem, v kratkem pa bo predstavništvo tudi v Ljubljani. Največji delež prometa imamo v Pomurju, v Ljubljani bi ga bilo več, če bi imeli tam ljudi. Zmogljivosti imamo še na voljo. 330 enot naredimo zdaj v eni izmeni. Če bi bila potreba za povečanje, bi bila dodana ena izmena in nekaj dodatnih zaposlitev, toda brez zapletov bi lahko naredili npr. 660 enot na dan. * Je kakovost res lahko samoumevna? »Kakovost izdelka je pri nas že samoumevna, tehnologija izdelave je že tako avtomatizirana, da je možnost človeških napak skoraj izključena. Mislim, da imamo trenutno najboljše linije - od treh sta dve popolnoma avtomatizirani. Tudi varjenje s štiriglavim strojem je veliko bolj natančno. Mi poskušamo dodano vrednost doseči s tem, da vse materiale skladiščimo pod streho. Tudi profili in končni izdelki so zdaj pod streho. .Naš hiter servis je tudi naša prednost - je podpora strankam po vsej Sloveniji.« - Tudi skrb za okolje je lahko dandanes izjemno pomembna. »Čedalje bolj. Mi imamo profile namesto iz svinca zdaj iz kalija in cinka Stroji za izdelavo polkrožnih oken delujejo na principu vročega suhega zraka, in ne vročega olja. Ker imamo proizvodnjo avtomatizirano, je tudi manj odpada pri razrezu. Precejšen poudarek pa dajemo tudi ločevanju odpadkov. Mi ločujemo profile, steklo, profile, les, karton, folije. Večina teh stvari se reciklira, visoka stojala, na katerih dobivamo profile, pa razstavimo in iz njih naredimo palete, na katera potem zlagamo okna. Tako ta les sami porabimo. Tudi naša okna se lahko po odstranitvi - čeprav do tega še ne prihaja - povsem predelajo.« 20 BLAGOVNE ZNAMKE 24. maj 2007 7 15 let Rebela »Nišerske« blagovne znamke Podjetje Rebel je bilo ustanovljeno leta 1992 kot družinsko podjetje, ustanovitelja pa sta sestra in brat Zdenka Benko in Borut Benko. Do danes je preraslo v poznano podjetje za uvoz in distribucijo priznanih tujih blagovnih znamk tekstilnih izdelkov na slovenskem trgu. Podjetje danes zaposluje že več kot 60 ljudi. Od takrat se strmo razvija, saj ima razvito dobro veleprodajno kot tudi lastno maloprodajno mrežo; uvršča se med srednje velika podjetja. V podjetju Rebel so si zastavili jasne poslovne cilje in strategijo, kar je tudi ključ do uspeha. Na prvem mestu je zelo odgovoren in fleksibilen nastop na trgu s ciljem zadovoljiti kupce, tako poslovne partnerje kot končne potrošnike. Podjetje zastopa znane blagovne znamke, kot so. Skiny, Huber, Jockey, Falke, Jeantex, Roeckl, Capo, Liegelind in Magistral. Podjetje Rebel ima poleg veleprodajne mreže še 19 lastnih maloprodajnih mest v vseh večjih krajih po Sloveniji V letu 2006 se ustanovi podjetje Rebel franšize, ki zastopa ženska oblačila blagovne znamke Jones iz Avstrije, moško špansko blagovno znamko Springfield in modna oblačila blagovne znamke Benetton, ki ponuja izdelke vil lastnih trgovinah, V podjetju skrbijo za zadovoljstvo zaposlenih ter tfldi za njihovo kontinuirano izpopolnjevanje in izobraževanje. So fleksibilno podjetje, ki se hitro prilagaja spreminjajočim se zahtevam globalnega trga ter posledično tudi vedno novim zahtevam svojih poslovnih partnerjev. Podjetje Rebel prav v tem tednu praznuje svoj petnajsti rojstni dan. Začelo se je s pogumom in vodilom, da je pogum prepričanja tisti, ki premika stvari in omogoča spremembe. Najti je bilo potrebno ime, REBEL (angleško »upornik«) je bila prava odločitev, saj biti in ostati upornik na poslovnem trgu ostaja še vedno eno izmed pomembnih Rebelovih vrednot. Rubiš - Ferrari med »manikircajgi« Rebe!, d. o. o. Staneta Rozmana 16 9000 Murska Sobota Za domačo industrijo v celoti velja, da smo lahko v najboljšem primeru vedno le »nišerski« igralec na globalnem trgu. Vendar je v veliko primerih tudi niša na globalnem trgu prevelika glede na ustroj in zmožnosti naše industrije. Vendar tudi v tujini obstajajo majhna podjetja, ki so našla svoj prostor na globalnem trgu in na njem nastopajo zelo samozavestno. Načinov, kako in na kakšen način si najdemo svoje mesto na trgu, je vsekakor več. Predvsem pa v industriji, kjer se na pravi pogled zdi, da je že vse povedano in nič več ni možno narediti, je izziv osredotočenja in pozicioni-ranja največji. Včasih si niti ne predstavljamo, da stoji za izdelkom, ki ga imamo vsak dan v roki, cela skupina razvojnikov in ljudi, ki se ukvarjajo s tem, da bi produkte naredili atraktivne in bolj uporabne. Zelo zanimiv primer postavljanja novih standardov v industriji je podjetje Rubiš iz Švice. Čeprav slonijo na 60-lenti tradiciji izdelovanja pincet in pripomočkov za urarsko in dra-guljarsko industrijo, so v zadnjem času naredili pravo revolucijo pri izdelavi pripomočkov, za osebno nego in s svojim programom zasedajo najvišji kakovostni razred v segmentu »ma-nikircajgov«. Za pilice, pincete, škarje in Ščipalce nohtov lahko mirno zatrdimo, da gre za zrelo industrijo. Uporabljamo jih vsak dan in nihče si pretirano ne beli glave, kateri izdelek uporabljamo, pomembno je le, da nam dobro koristi. Lahko bi celo rekli, da gre pri vsem skupaj za »no name« industrijo. Kot se to v večini primerov dogaja, je celotna firma dobila nov zagon takrat, ko je nova direktorica in lastnica družinskega podjetja Fides Baldesber-ger vpeljala sodobno filozofijo v sicer uveljavljeno in visoko pozicionirano podjetje, vendar na drugem področju. Dotlej so vztrajali na proizvodnji sicer visoko kakovostnih izdelkov za industrijo, ona pa je odprla novo področje, in sicer področje osebne nege. Vstop v kozmetično industrijo je bil marsikomu neznanka, obenem pa je šlo za preskok tudi na področje tako imeno- vanih končnih porabnikov. V samo nekaj letih so na področju pripomočkov za osebno nego ustvarili blagovno znamko, ki zaseda najvišji položaj med tovrstnimi pripomočki. Marsikdo poreče, pilica je pilica, škarjice so škarjice in pinceta je pinceta. Za marsikoga vsekakor'to ni pomembno, ampak na tem mestu velja pogledati, kateri so elementi, na katerih je temeljila tovrstna zgodba o uspehu. Tehnično tehnološka znanja in kakovost izdelkov so v podjetju obstajala že pred tem. Na področje kozmetike so vstopili z diferenciacijo in inovacijami, ki so povezane z uporabnostjo in boljšo ergonomijo izdelkov, večjo atraktivnostjo izdelkov in oblikovnimi spremembami ali bolje rečeno, s pomočjo katerih so zasedli svojevrsten položaj pri potrošnikih. Vse inf temi, ki so jih naredili. uporabnost in olajšajo uP 1 šnikom, ob tem pa 1 tem področju pozitivi®11 j na učinkovitost, donosno- 1 renčnost podjetja. V sa««’ izdelka, zasnovi tržnega^ J oblikovni podobi sledi«L celotni kozmetični 1 stno prepoznavnost in <« kurenčnih izdelkov. dno sledijo tradiciji in prihaja na trg, ročno po-- „ , । preverijo njegovo ergo noteženost. Prav zar*1 jejo nekateri Rubisove iz® med manikircajgi*. saJ1 sodobnejša tehnološka sp v področju uporabe mateJn® ve le-teh, sodobni oblikovanja in mentov ter hkrati obrtm izhajajo iz tradicije^" ' sf1” pomislimo, da so tudi t kom na višji nivo p^'- f,, lahko pri lepotilnih p1’? , i(i • vedo, to vsekakor ni f ,.-.a imajo šest novih razvoj . od katerih dočakata i _ , ■ ' je uspešno lansiranje1 - 3 gre za družinsko podjetl ’ Ji .iihCuj 45 ljudi, so uspeh na * ,t.? doseči svetovni vrh in n--ši segment kupcev, v ’ “ 1 izdelki žal niso dosegli' jih podrobneje ogl^li strani www.rubis.ch- Znanja, kijih lahko pridobite na Ljudski univerzi Murska Sobota Za podjetnika vse od A do Z Dober podjetnik mora imeti poleg znanja iz svoje stroke še ogromno drugih znanj. Zagotovo mora obvladati osnove računovodstva, znati mora brati bilance, izkaze uspeha, mora se znati odločati za investicije. Zelo pomembno je, da obvlada komunikacijo z drugimi in da ima dobre retorične sposobnosti, saj bo le tako lahko prodal svoj izdelek. Veliko truda in znanja mora vložiti v promocijo podjetja in njegovih izdelkov ter znati razložiti njegove prednosti. V današnjem Času so zelo pomembna aktualna znanja, ki naj bi jih imeli zaposleni (timsko delo, komuniciranje s strankami, računalniška in jezikovna znanja, ključne kompetence na delovnem mestu). Za podjetnika so poleg finančnih virov zelo pomembni kadrovski viri v podjetju. Podjetnik naj bi skrbel za svoja znanja in znanja svojih zaposlenih, saj je to velik potencial za podjetje. Ker je trg živ in se zmeraj spreminja in ker tudi mi živimo v multikulturnem okolju, dober podjetnik obvlada več tujih jezikov. Ne smejo mu biti tuja potovanja, pozanimati se mora o deželi, v katero potuje, se seznaniti z njeno kulturo in načinom življenja tamkajšnjih ljudi. Dober podjetnik pa mora obvezno znati govoriti tudi jezik računalnikov. In kje vsa ta znanja pridobiti? Pravi odgovor na to je Ljudska univerza Murska Sobota, javni zavod za vseživljenjsko izobraževanje z dolgoletno tradicijo. Tam vas bodo informirali, vam svetovali, pomagali pri učenju novih veščin ali vas morebiti izobraževali po javno veljavnih programih. Ljudska univerza ima ogromno tečajev in drugih delavnic, v katerih lahko morebiti le izpopolnite svoja znanja ali jih pridobite na novo. Sicer pa je njihova osnovna ponudba izobraževanje vse od osnovne pa do visoke strokovne šole. Za vas so pripravili: - Srednješolske izobraževalne programe-. srednje poklicno izobraževanje (voznik, vrtnar, cvetličar, trgovec, bolničar - negovalec) in poklicno tehniško izobraževanje (vrtnarski, ekonomski, turistični in prometni tehnik PTT). - Študij na daljavo: v sodelovanju z Višjo strokovno šolo Maribor Doba izvajajo tri programe - višješolska poslovni sekretar in komercialist ter program poslovanje, ki sodi med visoke strokovne programe. - Študijski programi: prizadevamo si pridobiti še naslednje višješolske programe inženirja lesarstva in inženirja prometa Vesna Laissani, direktorica Ljudske univerze Murska Sobota: »Želimo se nenehno razvijati. Znanje, ki ga gradimo in posredujemo udeležencem naših tečajev, temelji na nenehnem izpopolnjevanju vseh zaposlenih. Tako smo v stiku s sodobnimi smernicami in se trudimo slediti novostim v Izobraževanju doma in po svetu.« - Kakovosten izobraževalni visokošolski program poslovna ekonomija so pripravili v sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto iz Maribora in visokošolski strokovni program uprava s Fakulteto za upravo iz Ljubljane, ki že potekata po bolonjski deklaraciji. Kaj lahko zase in svojo dejavnost naredite po končanem šolanju? V tem javnem zavodu so verificirani tudi za izvajanje programov, kot so varstvo pri delu in varstvo pred požarom, podjetnik in njegovi zaposleni pa lahko pridobijo dodatna znanja tudi v programu trgovski poslovodja, delovodja - poslovodja, voznik viličarja, upravljavec lahke gradbene mehanizacije, strojnik težke gradbene mehanizacije, strojnik kompresorskih in hladilnih naprav, strojnik kotla ali jih naučijo upravljati mostne žerjave in konzolna dvigala. Usposobijo vas tudi za številna druga dela, kot so zidar za zidanje in ometa-vanje, polagalec keramičnih oblog, tesar opažev, vzdrževalec cest, pleskarski delavec, priučeni lesar, skladiščnik, sobarica ali čistilka. Ker podjetnik lahko dobro posluje le, če ima pregledno urejene poslovne knjige, na Ljudski univerzi Murska Sobota omogočajo strokovno usposabljanje za knjigovodska dela, kjer si boste pridobili strokovno znanje o osnovnih gospodarskih kategorijah. Za bolj tekoče »jezikanje«. Sodoben, dober in uspešen podjetnik bo prej ali slej začel poslovati tudi zunaj meja Slovenije. Da bi lažje sklenil posel, so pomembne tudi njegove komunikacijske in retorične sposobnosti. Na Ljudski univerzi Murska Sobota so prav temu namenili tečaje retorike in konverzacije, Še posebej pa so znani po izjemno kakovostnih jezikovnih tečajih. Pri njih se tako lahko v skupini ali individualno učite nemškega, angleškega, madžarskega, španskega, francoskega in italijanskega jezika. Hkrati organizirajo še priprave na mednarodni izpit in na izpite državnega centra za angleški in nemški jezik. V poletnih mesecih organizirajo jezikovne in računalniške tečaje za otroke in jezikovne tečaje za srednješolce. Ste vedeli, da tudi za računalnike potrebujete potni list? Računalnik je postal naš vsakdanji spremljevalec tako na delovnem mestu L JJ I kot doma. Pomembn0 pd njim učinkovito dela0’ bujemo znanje in univerza organizira nadaljevalne stopnjerS £Cjff gramov Word, Excel tečaje za izdelavo elektt0 ce s PowerPointom,1» internetu in kako ustva j pr no stran. Hkrati se M pJ bražujete za osvojite* j skega računalniškega P velja v vseh državah1'c Pridite, svetovi' vam bodo Poleg vsega tega in1^ za Murska Sobota membno funkcijo. v nih pogovorih v ;rt'j središču dajejo brc-11' informacije ter svd "i izobraževanja odrasiy slim pri odločitvah ■ y pomagajo med njegovem dokončati^.i vijajo kakovostno,CL „ no informiranje in- Odgovorili bodo ■ U’ šanja, tudi na vpraša®' poklic, kako se pfC 7()b doseči višjo stopnJ0^ dobiti učno pomoč t biti druga znanja za ■ Delujejo tudi raz • like izobraževani ' nju: učna pomoč, > no učenje, Borza tretje življenjsko °1' pid' življenjskega uče°l krožki. Vzajemni skladi na Balkanu ill v * ifl 4 f P ti i.'1 j- J I' if Slovenski vlagatelji v vzajemne sklade so še vedno najbolj navdušeni nad balkansko regijo, ki Je nedvomna zmagovalka po donosnosti v zadnjem letu. Kar trije od štirih Balkanovih vzajemnih skladov so samo letos vlagateljem Prinesli že približno 40-odstotni l|onos, zato ne preseneča, da gre v®čina novih vplačil prav v te sklade. V letošnjem letu so tako Y^gatelji v Balkan sklade vplačali 127 mio EUR, kar je 57 % vseh vplačil v vzajemne sklade, skupaj Pa je v teh skladih zbranih že 222 mio EUR. vlagatelje najbolj razveseljiva številka pa je donos, ki je bil ustvaijen p0C| drobnogled smo Z6li naj večji vzajemni sklad, ki 1V°je naložbe nalaga na Balkan. :re za Publikum Balkan, ki se lahko pohvali z resnično dobrimi citati; samo letos je ustvaril več ^or 45odstotni donos, v enem le'u Pa kar 95%. V skladu je tako 2e 137 mio EUR, s čimer je Publikum Balkan največji tovrstni skladi v Sloveniji. Jedro naložb sklada predstavljajo naložbe v največja podjetja v regiji, ki nudijo tako potencial dolgoročne rasti kakor tudi stabilnost skladu. Naložbe so razpršene po celotnem balkanskem polotoku, od Turčije do Hrvaške, kar zmanjšuje izpostavljenost posamezni državi in s tem tveganost skladal Največji delež naložb je trenutno v Srbiji, in sicer približno 25 %. Sklad Publikum Balkan ima trenutno nekoliko povišan nivo denarnih sredstev in terjatev, kar je povezano predvsem s sodelovanjem pri dokapitalizacijah podjetij v regiji. Prav zaradi tega pa je sklad v teh dneh manj občutljiv na negativno gibanje na nekaterih borzah. Ena od pogosto poudarjenih prednosti vzajemnih skladov je, da se vlagateljem ni potrebno dnevno posvečati naložbam, prav tako pa se izognejo določenim stroškom neposrednega vlaganja. Neposredno vlaganje na te trge namreč vzame precej časa, vlagatelji se pogosto srečujejo s problemom likvidnosti, stroški pa so lahko zelo visoki. PUBLIKUM < J? Jljučni elementi, kupci dolgoročno Ranijo zaupanje U । ' • IJ VI VI I IJ V/ blagovno znamko Darja Ficko, Pomurske mlekarne: »Kakovost izdelkov.« ■ T I* V?* ..........* ^Pomena.« Simon Bagola, Kerna Puconci: »Kakovost produktov, korekten in strokoven odnos do kupcev in trga, hitrost servisa ter dobro razmerje med kakovostjo in ceno. K temu sodi še nenehno grajenje blagovne znamke s pomočjo tr-žno-komunikacijskih orodij.* rice: Metka Erjavec-Granov, Mura »Trženjski svet so zaznamovale nove tehnologije, novi trgi, nove potrebe kupcev, novi konkurenti, novi mediji. Nujno moramo spremljati dogajanje v okolju, poglobljeno raziskovati trg, skrb-neje kot včasih izbirati prave odjemalce ter si prizadevati za dolgoročnejši odnos z različnimi vpletenimi stranmi. In učinkovito moramo upravljati s ciljno skupino ter blagovno znamko.« V družinskem podjetju Rodila, d. o. o., kjer so pred petnajstimi leti začeli s prodajo mesa in mesnih izdelkov, so se v letih svojega delovanja vse bolj usmerjali v izdelke višje kakovosti Z blagovno znamko Šunkama Kodila so postali znani kot proizvajalec prekmurske šunke z zaščitenim geografskim poreklom, v zadnjem letu pa so kot prvi v Sloveniji pridobili certifikat za ekološke mesne izdelke. Po besedah direktorja Janka Kodila so v zadnjih petih letih veliko delali na uveljavitvi blagovne znamke Kodila, letos pa so si zastavili cilj, da postanejo razpoznavni tudi kot ponudnik drugih kakovostnih prehrambenih izdelkov. Prav s tem namenom so v začetku maja v naselju Prekmurska vas v Moravskih Toplicah odprli trgovino Gourmet Kodila, kjer ponujajo tovrstne prehrambene izdelke. Pod blagovno znamko Gourmet Kodila so kupcem na voljo prehrambeni izdelki, med katerimi prevladujejo regijske in slovenske kulinarične specialitete, manjši delež pa zavzemajo tudi izdelki mednarodne kulinarike. V trgovini je polovica prostora namenje- nega regijskim, 40 odstotkov slovenskim in 10 odstotkov priznanim izdelkom iz drugih držav. Ob prekmurski šunki in mesnih izdelkih podjetja Kodila so na policah najrazličnejša olja, od bučnega olja in olja iz gozdnih pečk do argano olja iz Maroka. Novost ponudbe je v tem, da kupcem olje lahko natočijo tudi v steklenice, podobno velja za nekatera žganja. Ob raznih žganjih ponujajo Še zanimivo paleto likerjev, pestra je ponudba kisov, od balzamičnih in Šampanjskih do pravih specialitet, kot je kis iz gozdnih jagod: Na policah je moč izbirati Še med različnimi vrstami medu, sira in čokolade, ob vsem tem kupcem lahko ponudijo tudi lično oblikovana in aranžirana darila. Kulinarične izdelke dopolnjujejo še izdelki domače obrti Poteg dobre hrane pa se prileže tudi dobra kapljica zato je v sklopu trgovina tudi vinoteka v kateri najdemo vina priznanih prekmurskih in slovenskih vinarjev. Trgovina je namenjena vsem ljubiteljem dobre hrane, ki tako na enem mestu lahko dobijo vse potrebno za zadovoljitev svojih kulinaričnih užitkov. 22 BLAGOVNE ZNAMKE ___________________________________24. maj 2007 - VEfll I Rdeča nit delovanja Razvojne agencije Sinergija Vseživljenjsko učenje Razvojna agencija Sinergija, s sedežem v Moravskih Toplicah, že deseto leto uspešno deluje na področju pospeševanja podjetništva ter gospodarskega in duhovnega razvoja občin Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Grad, Kuzma, RogaŠovci, Cankova in Tišina. Z vse več vse-binami pa je prisotna tudi širše, v celotnem Pomurju. Področje vlaganja v razvoj človeških potencialov postaja vse bolj obsežno in vidno področje njenega delovanja. Center vseživljenjskega učenja Prekmurja (Center VŽU) je projekt, ki ga je v letu 2006 skupaj s partnerji začela izvajati Razvojna agencija Sinergija na območju Prekmurja, v prvi fazi na območju enajstih občin RA Sinergija. Center VŽU je odprto učno okolje, ki omogoča prebivalcem Ravenskega in Goričkega dostop do vseživljenjskega učenja in izobraževanja odraslih. Vseživljenjsko učenje namreč pomeni učenje od ranega otroštva do pozne starosti; pomeni učenje za delo, za osebni razvoj in aktivno državljanstvo in je postalo temelj razvoja družb, ki želijo razvijati konkurenčnost in ekonomsko rast gospodarstev na podlagi znanja. V okviru projekta so tako vzpostavili Center VŽU v Martjan-clh ter še Šest drugih točk VŽU, in sicer na Tišini, Cankovi, Hodošu, v Kuzmi, Puconcih in Melincih. Posamezna točka VŽU je mobilno učno delovno mesto, opremljeno s sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT). Center VŽU deluje kot mreža med seboj povezanih točk VŽU. Razvojna Agencija SINERGIJA Development Agency Aktivnosti v Centru VŽU in na posameznih točkah VŽU: • izvajajo kakovostno informiranje in svetovanje za vse prebivalce, z namenom pomagati posamezniku pri izbiri izobraževanja, usposabljanja in poklica ter vodenja njegove kariere, ne glede na točko na njegovi življenjski poti; • pomagajo pri pisanju prošenj, vlog, ponudb, seminarskih nalog in drugih dokumentov, • pomagajo pri izdelavi osebnega izobraževalnega načrta; • izvajajo usposabljanja in delavnice za učinkovito uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije, za uspešno učenje, za uspešen prodor na trgu delovne sile, za aktivno preživljanje prostega časa; • nudijo ljudem možnost uporabe računalniške tehnologije; • ponujajo možnost samostojnega učenja, s pomočjo IKT in ob kvalitetnih gradivih in e-gradivih: - tujih jezikov, - računalništva, - z različnimi gradivi, ki brezposelnim izboljšajo zaposlitvene možnosti, - podpori učenju -učiti se učiti. Ko poteka usposabljanje, je na posamezni točki VŽU oprema stacionirana 4 dni v tednu, peti dan poteka svetovanje, v nadaljevanju pa je točka VŽU dostopna 1 x tedensko za 6 ur v prisotnosti strokovnega delavca. Posebej so vabljeni brezposelni, starejši odrasli, ženske, mladi brez temeljne izobrazbe in vsi, ki čutijo potrebo po vseživljenjskem izobraževanju, za osebno in poklicno rast. Uporaba točk in Centra vseživljenjskega učenja je brezplačna, saj izvedbo sofinancirajo Evropski socialni sklad, Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport in Razvojna agencija Sinergija z občinami. V nadaljevanju projekta nameravajo vzpostaviti tudi spletni portal in razvijati gradiva za samostojno učenje glede na sprotno izkazane potrebe v Centru VŽU. Za vse informacije so vam na voljo na tel. Št. 02/ 538 16 63 ali po elektronski pošti.; sluergija@ra-sinergija.si ali dragica@ra-sinergija.si Podjetje za predelavo in trženje Roto Razvoj temelji na nenehnih inovacijah Ob prekmurskem še tri proizvodna podjetja v tujini Direktor skupine RotoGroup Štefan Pavlinjek: »Razvoj gradimo na znanju domačih strokovnjakov in pridnih rokah prekmurskih delavcev.« RotoGroup je holding družba z desetimi podjetji v Sloveniji in tujini, od katerih so štiri proizvodna podjetja (ob prekmurskem so še tri v tujini). Štefana Pavlinjek, direktor družbe, ki ima sedež v Černelavcih, pravi, da v podjetju, ki je v Sloveniji, izdelujejo zahtevnejše tehnične izdelke, kot so tudi rezervoarji in drugi deli za motorje, s katerimi potem tekmujejo denimo tudi na reliju Pariz-Dakar. Izdelujejo tudi rezervoarje za vodo za jahte in jadrnice, so dobavitelji rezervoarjev za različna druga plovila in kamp prikolice pa tudi delov za traktorje, kamione, buldožerje in podobno. Ob delih za partnerje izdelujejo tudi okrog dva tisoč lastnih izdelkov, ki jih prodajajo po mnogih državah sveta. Ob proizvodnji v Černelavcih imajo še proizvodno podjetje v Ivaničgradu na Hrvaškem, ki ga prav tako širijo in bo kmalu že tako ve- liko kot v Černelavcih. Tudi tams01"*’’^ sodobno opremili in primemo tehnično zaposlene. V proizvodnji v Makedoniji ,.. sode za vino, korita, rezervoarje za vodom/,. no za grški, bolgarski, albanski, kosovski, ski in druge trge. Lani so vključili v st«3 izvodnjo v Srbiji, kjer največ proizvajajo-madžarski in romunski trg. rrip”«"V 1 , proizvodno podjetje na Slovaškem,5 meji, kjer ciljajo na okoliški trg. Pred Id1" avstrijsko podjetje in ga priključili dom djetju, pri tem pa so prevzeli tudi nje?0'£ J Njihov razvoj temelji na nenehni izboljšavah. »Snujemo vse od ideje pa d® ga proizvoda in s tem tudi vplivamo nJ' tem področju v svetu. Kupili smo » italijansko podjetje, ki ga sedaj selimo n-saj občina ne sledi našim načrtom m P .. kljub temu da je naš interes, da čim ostane v Sloveniji Italijansko p-idie* ‘ pojili podjetju na hrvaškemu, saj Pf’"' Italiji ni konkurenčna, bomo pa pro^i' V skupini je zaposlenih 220 ljudi, o411 ’ . p niji 140, med temi je veliko strokov^ največji dosežek v zadnjih letih so kapbJ .• kjer smo drugi največji proizvajalec v • izvode pa izvažamo tudi v Egipt, Avstr "T in drugam. Tako prodajamo znanje I ’ ljudi, pridne roke prekmurskih delav-svojo večdesetletno tradicijo. S svoji«® tudi dobili zaupanje na svetovnem'' s" ( Konkurenčnost na svetovnem OS’1 vedno največji izziv, saj je slovenski ' P širjenjem proizvodnje pa so lahko ugodnejše cene materialov. Letna ■' dnjev družbi je od 20- do 40-odsto letos pa 33-odstotna; deset odstotki pa vlagajo v razvoj. In le z nenehnim inovacijami se lahko obdržiš na trgu j I Podjetje Inln - Informacijski inženiring Računalniška podpora poslovnoinformacijskim sistemom ORTOPEDIJA FARMACIJA MEDICINA 15 let za Širjenje poslovnoinformacijskih sistemov v nove države Evropske unije Osnovna dejavnost podjetja Inln iz Murske Sobote je izgradnja in podpora p’oslovno-in-formacijskih sistemov v manjših in srednjih podjetjih ter večjih poslovnih sistemih. Podjetje Inln (Informacijski inženiring, d, o. o.) je bilo ustanovljeno leta 1990, da bi nudili kakovostno in prilagodljivo programsko podporo pri razvoju podjetništva v Sloveniji. Od takrat so postavili okrog sedemsto večjih pošlovnoin formacijskih sistemov v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Makedoniji in drugod. V podjetju je zaposlenih sedemnajst strokovno usposobljenih sodelavcev, občasno pa se v njihovo delo vključujejo tudi zunanji sodelavci. V času prestrukturiranja slovenskega gospodarstva so tudi sami izvedli specializacijo nekaterih segmentov njihovega poslovanja, hkrati pa so zagotavljali celovite rešitve integrirane v poslovnih sistemih Njihova programska oprema spremlja podatkovne tokove od mesta nastanka podatkov ter jih na koncu združuje v celovito informacijsko celoto. Na tej poti na eni strani v svojem izvoru nudi potrebne informacije za operativno delovanje poslovnega sistema ter v svoji končni podobi predstavlja učinkovit sistem za poslovodni in bilančni ter finančni kontroling podjetja. Direktor podjetja Bojan Rožman je povedal, da v sami regiji ustvarijo okrog petnajst odstotkov re-alizacije podjetja, preostalo pa po drugih območjih Slovenije in v tujini. »Opažamo, da so v zadnjem času v pomurski regiji zadeve na podjetniškem področju nekoliko razgibane. V Pomurju pokrivamo večji del večjih podjetij in ena od novejših je tudi pokritje komercialno-računovodske-ga in knjigovodskega sistema Mure. Naše delo je tako lep primer vključevanja domače informacijske hiše v domača podjetja. Ob tem nudimo še Poslovni informacijski sistemi Inln d.o.o. Ciril Metodova 38 9000 Murska Sobota tek +3S6 2 534 14 IO fax; +3BS 2 524 14 21 inin&infn-si ujuiuijnin.si informacijsko podporo drugim pomurskim podjetjem, kot so Kerna, Avtobusni promet Murska Sobota, pa tudi vrsti izredno propulzivnih pomurskih novih podjetij, kot so Rebel, GMT in druga, ki pomenijo gotovo perspektivo za razvoj regije. Največ je podjetij proizvodne in servisne dejavnosti, pa tudi trgovske dejavnosti. V Sloveniji pokrivamo denimo še Mercator, OMV in druga podjetja« V prihodnje vidijo veliko možnosti v širjenju njihovih informacijskih sistemov na področja držav, ki se vključujejo v Evropsko unijo, še posebej države nekdanje Jugoslavije. Na teh območjih so že zdaj precej dejavni. Rožman pravi, da se pri tem ni večjih težav in ovir. Večje ovire so v Zahodni Evropi, kjer je prodaja storitev nekoliko omejena z zakonodajami, ki tam veljajo, medtem ko podjetja z ekspanzijo v vzhodnem delu Evrope rada sodelujejo s podjetji, ki imajo na tem področju izkušnje in so jim tudi jezikovno bližje. Večji del njihovih dejavnosti opravijo za korporacije, ki se širijo na ta območja, med temi podjetji pa jih je veliko takih, s katerimi sodelujejo že deset do petnajst let J. Ga. 15 let uspešnega razv°£, na področju ortopedsK’1 in medicinsko tehnicn^ 'I l d s pripomočkov Ortopedija Ponudba najboljših tehničnih pripomočkov za gibanje, stojo in sedenje - invalidski vozički (navadni, elektromotorni in športni) - elektroskuterji - ortopedska obutev, izdelana po meri (vložki) - ortoze, opornice in bandaže - servis in strokovno svetovanje Farmacija - vsa naravna zdravila, ki so registrirana v RS - zelišča, čaji, naravne kreme in maže - strokovno svetovanje FJF Skrilee. d. o. o.. Medicina - elektromedicinski aparati za । • rabo - merilniki tlaka, sladkorja in drugi - elektrostimulatorji, masažni aparati in druga medicinska oprema • MERIMO KRVNI TLAK-IN HOLESTEROL V KRVI- . (p • STROKOVNO SVETOVANJE ’' Izposojevalnica tehničnih pripomočkov za ORFAM M. SOBOTA, LENDAVSKA Ul. 37, TEL: 02 52313 98 ORFAM BOLNIŠNICA M. SOBOTA, TEL.: 02 534 92 14 ORFAM G. RADGONA, CESTA NA STADION 1, TEL.: 02 5631103 ORFAM PTUJ, POTRČEVA UL. 13, TEL: 02 777 10 32 ORFAM UUBUANA, BEŽIGRAD 6, TEL: 01436 50 02 Vse pomaga^0 ki nas oh’sL WllK-24.maj2007 BLAGOVNE ZNAMKE 23 Vse za krovsko kleparska dela na vaši zgradbi -opečne strešne kritine, pločevinaste z izolacijo ali brez -žlebovi, obrobe, odtočne cevi, kljuke, loki, snegolovi... - dodatni elementi za strehe, oddušniki za vse vrste kritin - pločevine v roli (pocinkane, baker .aluminij) -kleparska orodja (Stubai, Makita, Trumpf, Gesipa,...) - kovice, barvni kleparski vijaki, barvni samovrtalni vijaki - specialni svedri za panele II * * TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel: 02/530 40 44, fax: 02/530 40 43 Kerna Puconci uspešno gradi prepoznavnost doma in v tujini Kenta Puconci je uspešno in sodobno podjetje, ki se ponaša z več kot 50-Jetno tradicijo. Proizvodni program, ki trenutno zajema okrog 130 različnih izdelkov za celovite rešitve v gradbeništvu, nenehno dopolnjujejo in nadgrajujejo z novimi in inovativnimi izdelki. Poleg lastnih podjetij v 5 različnih državah se lahko pohvalijo s podatkom, da svoje izdelke prodajajo v kar 17 evropskih državah. Poleg potrebe po nenehnem izboljševanju kakovosti izdelkov in druge ponudbe ter permanentnem nadgrajevanju proizvodnega programa V Kerni veliko pozornosti posvečajo tako korporativni promociji kot tudi promociji posameznih produktov, saj se zavedajo pomena prepoznavnosti in ugleda podjetja, njegove blagovne znamke in izdelkov. * F d 4 ii* INOKS STAINLESS STEEL SPECIALISTS Podjetje INOKS ima že vec kot 50-letno tradicijo na področju nerjaveče Procesne opreme za potrebe kemične, farmacevtske in živilske industrije. iNOKS-ovj programi: ■ Nerjaveča procesna oprema • ekologija (čistilne naprave, blopliname) • ograje in dekorativni izdelki • galvanska obdelava kovin KEMA s lu Kerna od predlani na trgu nastopa z novimi embalažami, ki so v skladu s prenovljeno korporativno celostno grafično podobo. Ta je že prinesla prve rezultate, saj sta se povečali prepoznavnost in uspešnost podjetja. V Podjetju INOKS največjo pozornost posvečajo razvoju novih tehnologij •er zadovoljstvu svojih odjemalcev. inoks • • Kvaliteta, ki traja. www.inoks.si se v Kerni zelo dobro zavedajo tudi pomena načrtne gradnje ugleda blagovne znamke za doseganje konkurenčne prednosti na trgu. Vlaganja v blagovno znamko se že obrestujejo Predlani je bila, poleg posodobitve proizvodnje, dokončana tudi nova celostna grafična podoba podjetja. Tako se je Kerna dokončno trdno zasi- drain v krog konkurenčnih in po vseh standardih modernih podjetij v tej branži. Celovit in sistematičen pristop ter velika vlaganja v izgradnjo blagovne znamke in tržno komuniciranje so se jim z leti obrestovala, saj se uspešnost in prepoznavnost podjetja večata iz leta v leto, hkrati pa vedno lažje prodirajo na tuje, Še neosvojene trge. Tudi v prihodnosti si želijo z novimi proizvodnimi zmogljivostmi, razvojem novih izdelkov in večanjem prepoznavnosti podjetja uspešno obvladovati dosedanje trge in obenem globlje prodirati na zahte- ven trg EU. t ’ ——-----------------------I drala v krog konkurenčnih in po vseh standardih ven tt H inoks, d. o. o„ Gorička 150, Čemelavci dentalne nepremičnine ^3 . ^kimje pogorel obrat Seawaya na Gorenjskem. In kaj ostane tistim, katerim pogori , ern‘čnina ali proizvodni obrat? Komaj kaj, bi rekli v eni naših večjih finančnih ustanov. / »».mnobro Isae. i, 'Aušuije i dobavite^ h'^'iWrtV'Kupci in p«’ ki »a «krta,\ceio,karv ' r.* ? so ele- '’'WpwJjct’fU Im«' i iv or j nanike ■ <^e^PtXl(Ctj*.kXWW ^"'»‘ntpKBPrmm-Toie ■ ■■ želimo ižkW Kvari« >"■ — C11'1- wr pišeta-> podoba iz-embalaž i m ni zgolj izdelka io *7,. "Ut" motil, inori po-7 elemente. Dre m. v sestavlja »v T» hun delovati enot- '*nv io funt najprej navezali stik s to osebo, nato verjetno z nekom, ki pozna osebo, ki jo mi poznamo, in tako počasi širili krog znanstev. Čeprav mogoče oseba, ki smo jo na začetku poznali, nam ni najbolj zanimiva, ampak je kdo drug bolj zanimiv, bomo vselej najprej začeli komunicirati z znancem. Podoben proces se v kupcu odvija rudi takrat, ko pride v trgovino. Najprej opazimo znane izdelke, v drugi fazi tiste, ki so na kakršenkoli način povezani z izdelki, ki jih poznamo, in Šele nato izbiramo med tako imenovanimi anonimnimi izdelki. Funkcija blagovnih znamk je, da postanejo naš znanec ali še bolje prijatelj. Je tisti, kateremu se ob vsakem srečanju ni potrebno nanovo predstavljati in ugotavljati, kaj in kdo je, ampak že ob bežnem stiku vemo njegovo ime, prii mek, osebnostne značilnosti, dobre in slabe stvari, imamo z njim vzpostavljen odnos in vemo, kaj lahko od njega pričakujemo. Tako imenovana osnovna ekspozicija je podana v predhodnih interakcijah. i * ^se?akUpu ■■i' Kih5?1111”' ■ !| \ %i m .■ 2aradite- S -|. ^-riH^^anj- ^Uor Lažje lansiranje novih izdelkov Sistem blagovnih znamk je sistem vzpostavljanja dolgoročnega partnerstva med podjetjem, lastnikom blagovne znamke in kupci. Kupci postanejo lojalni posamezni blagovni znamki ali več blagovnim znamkam in se pri nakupih v večini primerov odločajo med tistimi izdelki, ki so znotraj posamezne znamke. Veliko lažje sprejemamo nove izdelke, ki se pojavljajo znotraj nam že znan znamke, s katero imamo dobre izkušnje, kot izdelke, ki so postavljeni pod nam še neznano blagovno znamko. Odnos med znamko in kupcem ali potrošnikom je vedno dvostranski. Za lojalnost kupcev se poteguje več blagovnih znamk. Ker se to vzajemno »zapeljevanje« dogaja na trgu, je veliko priložnosti za prehod kupca h konkurenčni blagovni znamki. Informacije, ki so na voljo, prepričujejo novih kva Dumidadoo. Sp£Wvwfe42A. Sinil PiMlct pri ihribvu tet. *386)2) 65 U 701, ta «5 44 TOO IVECO _1-_:_:_ Daily DUM IDR litetah, izboljšavah ali novih načinih uporabe. Te informacije kupec zlahka uporabi v primeru, če ga blagovna znamka, katere »pripadnik« je, razočara. Ustvarjanje lojalnih kupcev, tistih, ki v večini primerov kupijo izdelek z našo blagovno znamko, je ključnega pomena za doseganje večje dodane vrednosti in dolgoročno preživetje podjetja ah lastnika na trgu. Dolgoročni odnos s kupčije osnova vrednosti blagovne znamke, ki pride do izraza najbolje takrat, ko blagovna znamka zamenja lastnika Niti proizvodne zmogljivosti, tehnologija, finančna disciplina in drugi dejavniki podjetja niso toliko pomembni, kot je zaupanje števila kupcev. Blagovna znamka kot mentalna nepremičnina Polje blagovnih znamk je večplastno in kompleksno, kot je kompleksen odnos med kupcem in blagovno znamko. To področje je sestavljeno iz Številnih neotipljivih in tudi slabo merljivih dejavnikov, katerih resnične vrednost se žal velikokrat zavemo šele tedaj, ko je odnos prekinjen. Uspešne blagovne znamke so največje premoženja podjetja, saj izražajo lojalnost in zvestobo kupcev. Blagovne znamke so zunanja podoba podjetja, prvi stik in neke vrste podoba, ki jo kažemo v okolju. So element prepoznavnosti v okolju in tisti dejavnik, po katerem nas okolje razlikuje od preostalih. Ta podoba je lahko bolj ali manj pozitivna, največ pa je vredno, da je čim bolj podobna »realni podobi«, ki jo zaslužimo. Za podjetje ali lastnika blagovne znamke je enako nevarno, Če nas kupci precenijo (v tem primeru ne posegajo po naših izdelkih, ker izbirajo cenejše alternative), kot tudi če nas podcenijo (v tem primeru pa naši izdelki na dosegajo vrednosti, ki bi jo lahko). Ker je meja med temi poli v veliki večini primerov zelo tanka, moramo nenehno meriti utrip trga in ugotavljati, kako nas trg zaznava, saj je prav od tega odvisna marsikatera odločitev za prihodnost. Na tem mestu lahko še enkrat zatrdimo, da je blagovna znamka »mentalna nepremičnina v glavah naših kupcev« in kot taka največja vrednost, ki jo podjetje ima. Tako kot vsako nepremičnino jo moramo nenehno vzdrževati, obnavljati in izboljševati, da ne izgubi svojega želenega leska Matej Fišer matej .fise r@anl aser.com 24 BLAGOVNE ZNAMKE 24. Regionalna razvojna agencija Mura Pomurje - evropska regija prihodnosti Kdo smo Regionalna razvojna agencija Mura (RRA Mura) je vodilna razvojna institucija v Pomurju za izvajanje razvojno pospeševalnih nalog in projektov. Naše aktivnosti so usmerjene k nenehnemu spodbujanju razvoja in napredka na regionalni ravni ter povezovanju javnega in zasebnega sektorja. Za hitrejše uresničevanje poslovnih ciljev regijskemu gospodarstvu nudimo celovito strokovno, tehnično in administrativno podporo. Z aktivnostmi na različnih EU projektih pa spodbujamo gospodarstvo tudi k čezmejnemu sodelovanju in tako prispevamo k uresničitvi vizije vpetosti Pomurja v širše evro območje. DO A Mura Regionalna razvojna agencija Mura d.o.o. Pomurje - evropska regija prihodnosti Pomurje je na natečaju FDI Magazine pridobilo prestižen naziv »Evropska regija prihodnosti 2006-2007« in se s tem uvrstilo med deset najatraktivnejših regij v Evropi, ki so zanimive za tuj^ investitorje Omenjeno priznanje je izjemnega pomena za Pomurje ter njegovo prepoznavnost v širšem evropskem prostoru, hkrati pa pomemben dokaz in potrdilo o pravilni naravnanosti dosedanjega razvoja. Priznanje je rezultat uspešnih in vztrajnih prizadevanj na področju promocije regije. Regionalna razvojna agencija Mura namreč že dve leti izvaja projekt Spodbujanje tujih investicij v Pomurju, s pomočjo katerega skuša približati Pomurje širši Evropi in ga narediti privlačnega za tuje investitorje. Odmevno mednarodno priznanje je Pomurje pridobilo z najboljšimi ocenami na področju človeških virov, internetne tehnologije in telekomunikacije, kakovosti življenja, strateške promocije za tuje investitorje in stroškovno učinkovitostjo. Računalniški inženiring 3lan KORAK V ZADOVOLJSTVO Podjetje 3 lan, d. o. o., iz Rakičana pri Murski Soboti je eden večjih ponudnikov strokovnih računalniških in informacijskih storitev v Pomurju in širši čezmejni regiji Slovenija - Avstnja-MadŽarska, i < Področja našega delovanja 1. Gospodarski razvoj 2. Socialni razvoj 3. Razvoj regionalne infrastrukture 4. Okolje in prostor 5. Razvoj podeželja 6. Mednarodno sodelovanje Stalne aktivnosti agencije so: - program vavčerskega svetovanja, - ugodno kreditiranje preko Garancijske sheme za Pomurje, - vstopna točka VEM (Vse na Enem Mestu), - informiranje in svetovanje o podjetniških priložnostih - spremljanje, poročanje in izvajanje regionalnega razvojnega programa, - promocija Pomurja. fa European Cities & Redens of the Future 2006/07 Region SOUTHEAST CENTRAL EUROPE: POMURJE, SLOVENIA t i t t Naši strokovnjaki imajo bogate izkušnje pri vzpostavljanju in upravljanju računalniških omrežij in sistemov, razvoju in implementaciji računalniške strojne in programske opreme shranjevanju podatkov, pri integracijah, novih medijih, projektnem vodenju, izobraževanju in svetovanju. V podjetju 3 lan, d. o. o., se lahko pohvalimo z nešteto uramb ki smo jih opravili pri načrtovanju, razvijanju, vzdrževanju in podpori računalniških sistemov ter svetovanju v gospodarski*1 družbah in negospodarskih organizacijah. Poslovni partnerji in stranke nam pri tem priznavajo kakovost, inovativnost ter visoko usposobljenost. Korist naših strank je na prvem mestu naših prizadevanj dobrega sodelovanja z njimi, pri čemer so kakovostne in hitro opravljene storitve samo še en samoumeven korak do obojestranskega zadovoljstva. Veselimo se sodelovanja tudi z vami! Območna enota Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti Vlagajo v zaposlene in okolje Naše podjetje, ki deluje v pomurskem okolju, od katerega je tudi v celoti odvisen njegov prihodek, mora imeti vizijo, celotni vodstveni sistem in cilje zastavljene tako, da jih to okolje tudi razume in sprejema. To so trije stebri, na katerih se gradi tudi vsako drugo podjetje. Poslanstvo naše enote izžareva skozi slehernega zaposlenega, kar je še posebno pomembno za storitveno firmo, kot je zavarovalnica. Poslanstvo se mora izražati na human način, v zadovoljstvo tako zaposlenih kot okolja, s katerim mora biti vzpostavljena nenehna komunikacija. Poslanstvo je verovanje. Vodstveni sistem izraža kulturo podjetja, ki uravnava obnašanje, oblikuje predvsem notranje odnose, vodstvo pa mora biti pozorno do posameznika in mu zaupati, pravi Rudi Cipot, direktor Zavarovalnice Triglav, d. d., Območne enote v Murski Soboti, $ katerim smo se pogovarjali o položaju in vlogi ter ključnih nalogah zavarovalnice v tem okolju. - Čeprav seje status območnih enot v zadnjem času bistveno spremenil, saj se funkcije koncentrirajo na sedežu Zavarovalnice Triglav, d. d., si v Murski Soboti prizadevate, da nadaljujete delo po zastavljeni poti? ►Ne glede na centralistično vodenje sistema, našo enoto še vedno vodimo hete-rarhično. To pomeni, da v enoti nimamo piramidne hierarhije, pač pa zaposleni, tako kot igralci na igrišču, prevzemajo različne vloge glede na svojo usposobljenost. Pri tem je zelo pomembno zaupanje v ljudi, ki imajo v vsaki firmi, tudi v naši, svoj vedenjski vzorec in svoje vrednote. Pri nas so te vrednote družina, zdravje, poštenje, znanje, prijateljstvo in svo boda. Merjenje ciljev mora podjetje vzorno negovati s kontrolingim, ker je za podjetje pomemben profit, ki pa je posledica realiziranih ciljev vsakega posameznika in enote kot celote. V naši območni enoti imamo te cilje zastavljene po menedžerskem konceptu BCS - uravnoteženi sistem kazalnikov, kjer ne spremljamo le golih finančnih kazalcev poslovanja, pač pa tudi merimo učinkovitost procesov, predvsem, kako so ti vitki in kako hitro potekajo Merimo tudi zadovoljstvo strank in njihovo percepcijo naših storitev ter koliko je firma sposobna vlagati v zaposlene in njihov razvoj « - 5 storitvami se želite čim bolj približati strankam? »Naše podjetje se je odločilo za procesno organiziranost, kjer sistematično uvajamo prilagojene podjetniške koncepte, posebej pri trženju, za katerega smo kot enota prvenstveno odgovorni. Pri nas poteka prodaja preko šestih prodajnih timov, ki pokrivajo Pomurje, in vse druge funkcije so podrejene strateškemu upravljanju prodaje. Trdimo, da večje število prodajni kov na manjše število strank povečuje intimnost odnosa s strankami in povečuje se posluh za stranko ter skrajšujejo odzivni časi. Zavedamo se, da je v konkurenčnem boju v naši dejavnosti možno zmagati, če so naše storitve hitre in kakovostne in če imamo kompetentne zaposlene, ki znajo stranki poiskati najboljšo rešitev. S takim pristopom na trgu uresničujemo načelo: Zrna-* guj lokalno, razmišljaj globalno « - Nekateri podatki so dovolj ilustrativni in kažejo, da se zastavljeni cilji uresničujejo? »Največ prispevajo k uresničitvi zastavljenih ciljev prav sodelavci, ki so vsak dan v stiku S strankami, to so naši prodaj- Rudi Cipot niki (zastopniki, komercialisti) in naši cenilci, ki s svojim odnosom do strank zagotavljajo naš visoki ugled v pomurskem okolju. Območna enota Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti spada med 12 profitnih centrov Zavarovalnice Triglav, d. d., ki je v Skupini Triglav še s Triglav Zdravstveno zavarovalnico, Družbo za upravljanje itd- Naša dejavnost je vezana izključno na območje Pomurja, kjer je 125 tisoč prebivalcev in 38 tisoč družin. Podatek navajam zato, ker ga želim primerjati s številom zavarovalnih polic, ki jih je 200 tisoč s 25 tisoč rešenimi škodami na leto. S takšnim obsegom zavarovanj obvladujemo v Zavarovalnici Triglav, d. d., OE Murska Sobota SO'Odstotkov pomurskega trga (Zavarovalnica Triglav, d. d., obvladuje 43,5 odstotka celotnega slovenskega trga), vShj z eno polico nagovarjamo 34 tisoč gospodinjstev, v zavarovanje pa imamo vključenih tudi 25 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Zaradi spremembe lastništva v pomurskih podjetjih od 45 milijonov evrov zavarovaine premije le 7 milijonov evrov odpade na pravne osebe, vse drugo je pri fizičnih osebah. Od tega je 28 milijonov evrov premoženjskih in 17 milijonov evrov osebnih zavarovanj. V Območni enoti je zaposlenih 145 ljudi, od teh več kot polovica v trženju.« - Kako vam uspeva ob vse močnejši zavarovalniški konkurenci dosegati tako dobre rezultate? »Svoje rešitve pri obvladovanju konkurence smo v preteklosti iskali predvsem v vlaganju v znanje zaposlenih, saj smo se iz paradržavne ustanove preoblikovali v tržno usmerjeno podjetje. Izhajali smo iz principov učečega se podjetja, v izobraževanje pa smo vključevali vse zaposlene. Nekateri so se usposabljali za različne vloge v procesih kot izvajalci, drugi so pridobivali dodatno strokovno znanje kot bodoči ključni kadri, skrbeli pa smo tudi za vodstveni razvojni potencial. Znotraj enote smo ustvarili takšno motivacijsko okolje, ki je podpiralo timsko delo, hkrati pa je imel vsak posameznik celoten pogled na podjetje. Razvili smo dobro notranjo komunikacijsko mrežo, v letnih pogovorih z zaposlenimi pa smo odkrivali njihove potenciale. S takšnim pristopom se je območna enota postavila ob bok Krki, Revozu, Gorenju, Savi in drugim, kot prvo slovensko storitveno podjetje pa smo lani prejeli tudi standard učečega se podjetja S10 Že davnega leta 1997 pa smo bili tudi prvi prejemnik ISO 2001 med zavarovalnicami« - Območna enota Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti je bila znana po tem, da je veliko vlagala tudi v okolje. Se je na tem področju kaj spremenilo? »Vsako podjetje, ki želi biti resen igralec v tržnem okolju, mora del svoje moči, r ^tD^ ki jo izkazuje, prad JjM podjetja, kar pomeni,11 beno odgovorno. 111 n , ... . _________.... pozna ven je po kakov«sf^m' razstavah in po i .t '. hu, ki bo prav v teb dm , maja. Poleg tega smo klub Triglav, ki ima deve> J se vključujejo mladi in • klicev in interesov. ,. f g * Ob vsem tem smo J gasilstvu, kjer smo v /j Qali društvih veliko Istvo v Pomurju med i Sloveniji. V našo-ibrm11 dobimo čez dva tism'' cije, sponzorstvo in P" , na vp J « delovanje, kljub v mo pristne odnose s ' mi, ki so na spisku nJ■'JI komercialistov. Ti s® ■ ' rovalnice Triglav, d ’ po deležu zavaroval1’^^ kljub gospodarski drugod v Sloveniji. Pomurci sami skrbijo premoženjsko varno-■ | majo vse novosti ne zaščite. Ta skrb : . pf’ posebno poudarjen® talskih zavarovanj I pokojninska, enkrat'' 'm I bi jim omogočila mif(l I starost« 1 hrnik ~ 24. maj 2007 d »S Ba-we otroštvo-----» z gumpiči se učimo tujih jezikov Krilo angleški jezik: the skirt (d skert) nemški jezik: der Rock (der rok) madžarski jiiziK.szok n va (soknja) španski jezik: la falda (la falda) italijanski jezik: la gonna (la gona) francoski jezik la jupe (la žup) » s*. 2?Pa pravim... 0 rcajno nosijo ženske, v razite-Sam!' .. nLodj narekuj dul h. ’4»Jo pa dežele, kjer tudi mo- n" PrJmtf oni!/10*’3’da si moSki ob m Pnioznostih oblečejo krilo, ki bj' nn |r 1|' pa je tudi veliko-trjrt p?1 oba-c:t r* koga pravijo, da P™*11!-dl nl ^Pal«' . 'e odviscn od mame; n (kakor krilom deklet, ur™a j, ima običajno rad ’ker hitcu Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, gum-plče pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Le kje to poberejo? Ko se začne naš otrok od nas odmikati za korak ali dva, med vrstnike, nas preseneča in razveseljuje z novimi spoznanji. Ponosen je, ko pove tudi kakšno »grdo* besedo. Ne govorim o tristo kosmatih, mislim na tiste prave sočne, pobrane južno od bodoče šengenske meje. Naš otrok, pa tako grdo govori! Kar naenkrat si svoj besedni zaklad začne »bogatiti* z besedami, ki nam niso po volji; in jih tudi z veseljem uporablja, pa ne doma, raje tam, kjer ima večpublike Tudi pesmice, kijo zapoje, se gotovo niso učili v vrtcu ali v šoli. Vse to je pač nekje pobral. Ne doma, pri drugih seveda. Mi tega ne poslušamo in tako ne govorimo. Najslabše bo, če se bomo zaradi tega jezili ter strogo prepovedali uporabo grdih besed ter petja nespodobnih in običajno zelo popularnih pesmi Ne moremo jim ugašati radia vsakič, ko nam besedilo ni všeč; in ne moremo jih zaščititi pred vsem, kar se ne ujema z našimi normami. S tem da mu z pokažemo, kakšna je kakovostna glasba in kako se lepo govori in obnaša, bo znal sam presoditi, kaj je prav in kaj narobe. Kakšna »P... m * ali pa »Idi v k...« bo le kratka otroška avantura. Nana Prispevke pošiljajte po elektronski pošti Nana.RR@p-inf .si ali po pošti vestnik za stran Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. S® skregamo smo sl *bet dobri hm fant;«.T P1’1'h razredih osnovne Šole začnejo dekleta in tjjt J'1''Prijati, da so si različni; da ima večina deklet 4 tm, ' lučkami, fantje pa i bojevniki; da imajo dekle- ?? haTVn' pa je ne bi obleki za noben denar 4^1 m So tudi izjeme, da ne bomo posplo- c, r»čnejo s prijatelji in ali se kdaj sprejo, smo se V1-111 * Arm Eh. Šeruga, Tajdo Benko, Nikom Ca-. 1,1 Umom stefaničem iz 2. a, OŠ H Murska Sobota. prijatelji? MU. , * družimo in se igramo s kockami« igrjtm . nogomet in košarko, v stanovanju pa se l^^nninšah/ Ana Ela Šeruga in Tajda; »Nam pa nagajajo dečki,« Tajda: »Ko smo notri, s prijateljicami rišemo in pišemo, zunaj pa igramo odbojko.« Ana Ela: »Lepše je risati, če rišemo skupaj s prijatelji, včasih pa se žogamo.« Se kdaj s prijatelji tudi sprete? Ana Ela: Ne, vedno smo si dobri.« Tajda; »Včasih se skregamo. Eden druge- Niko Časar in Lini Stefania »Deklice nam nagajajo.« mu kaj grdo pove, drugi mu grdo pove nazaj, pa se skregamo. Potem povemo učiteljici, ona reši spor in je vse redu. Se skregamo, pa smo si spet dobri « Niko: »Ne, nikdar se ne skregamo med seboj Lito: »Jaz moram povedati, da nam deklice nagajajo.« Tajda in Ana Ela »Nam pa dečki nagajajo. V včeraj so nas metali s kockami. Poredni so bili.« Pa fantje res tako nagajajo puncam? Niko: »Ne, ne mi jim ne nagajamo. Dekleta se tako ali tako posebej igrajo in ne z nami « Llm: »Mi radi igramo nogomet« Niko: »No, edino Hana in Vita z nami igrata nogomet.« Povejte, ali ste kdaj zaljubljeni in si pišete pisma? Vsi: »Ne.« Niko: »Jaz pa imam ljubico, ona to ve, imena pa ne bom povedal.« Llm: »Jaz jo tudi imam, pa ona to ne ve.« Tajda: »Ne, ne pišemo si pisem in nismo zaljubljene v njih, ker so poredni. Veliki dečki pa nam celo govorijo mali babeki- Ana Ela: »Pa na stopnicah radi sedijo, namesto da bi sedeli tam, kjer se sedi. Morali bi biti bolj pridni in prijazni « A. Nana Rituper Rodež Marušič, državna prvakinja ^udi piffarji Moramo biti« ba vijakov Dvojezične srednje šole Lendava *avnih tekmovanjih v nemškem jeziku -i« ■■■ tekmovanja iz letnike,ki se ta tuji jetik. Abstr 7% J? M Prvakinja, kije imela V Pekič, ^fojej ;™'lc Mi- ^^v°WmlJeni Eterovič. Foto: N.J. /i irr j ^omet- 1 ^str.r. ^vajeorgam- hi Mo h. ’• nlcnlk k AeiralL’“bl^ h/v 'v-l ■ -t'’ 'k. rni i / ' n|JPreda- k - * hrta > IU Oprodo- ^idi^biHtre-Jl)n'(F.H.M.) ^omet Zapravljeni dragoceni točki * - _____ I . _ I . . . < J ih . .ami.lr.K , a1. A > 1 I - Ah A 7 Kekičev 1 Premalo Naftin trener se je odločil za nekoliko spremenjeno postavo. V moštvu sta se pojavila Ošlaj in Čav-mk, medtem ko nista nastopila Bunc in suspendirani Ristič. V začetku srečanja je igra potekala med obema kazenskima prostoroma. Na prvo priložnost je bilo treba čakati do 17. minute, ko je z 18 metrov zapretil Gerenčer. Njegov strel je končal iznad prečke. Gostje pa so povedli že iz prvega protinapada. Popovič se je prikradel vse do roba petih metrov domačih vrat in s strelom presenetil Luka Mariborčani so izid povišali čez 6 minut. Iz pro- Domžale 35 20 12 3 72 Gorica 35 17 7 11 58 Drava 35 15 10 10 55 Maribor 35 14 12 9 54 Primorie 35 14 10 11 52 Nafta 35 12 9 14 45 Kooer 35 9 15 .11 42 Cehe 35 10 12 13 42 Interblock 35 5 11 19 26 B. krajina 35 5 10 20 25 nogomet Poraz v Domžalah Športni park v Domžalah, 1.000 gledalcev, sodnik Drago Klinc (Ptuj). Strelci: 1:0 Ljubijankič (7), 2 :0 Ljubijankič (21), 3 :0 Rakovič (86) Domžale: Strajnar, Zeljkovič, Knezovič, Elsner, Grabič, Kinu, Ju-ninho (Zinko), Ibeji (M. Lunder), Ljubijankič, Djukič (Maccari), Rakovič Nafta: Luk, Zemljič, Bogdanovič, Lunder, Bukovec, Ristič (Kovačevič), Bunc (Kulčar), Čeh, Gerenčer (Čavnik), Trenevski, Repina. Prvi del srečanja z državnim pr- zbrani. V 41. minuti je Korun s kakih 8 metrov zadel vratnico. V drugem polčasu so prvi zapretili Sobočani, ko je Žilavec po samostojnem prodoru zadel le okvir vrat. Toda v 64. minuti so »Muraši« ostali brez Najdenova. Po napaki soigralcev mu kot zadnjemu možu obrambe ni preostalo drugega, kot da je prodor Božičiča zaustavil s prekrškom za izključitev Zagorjani so nato močno pritisnili proti vratom gostov. V 74. minuti je DzjokiČ zadel vratnico, minuto kasneje pa se je izkazal Murin vratar Kamnik, ki je odlično ubranil strel Koruna. Vztrajnost se je domačim tinapada je bil uspešen Makriev, ki je dobah domačega vratarja. Nadaljevanje je pripadlo gostom. Že v 48. minuti so le-ti dosegli zadetek. Luka je po kotu z leve strani z udarcem glave presenetil Pekič. Najlepši zadetek je v 53. minuti dosegel Mihelič z močnim strelom z roba kazenskega prostora in žoga je obtičala v desnem zgornjem kotu nemočnega Luka. V nadaljevanju je bilo nekaj polpriložnosti domačinov, vendar ni bilo razpoloženega strelca. Še najbližje zadetku’je bil Repina v 83. minuti, vendar je njegov strel končal preko vrat. Zas- vakom je potekalo v agresivni in boljši igri gostiteljev. Goste iz Lendave je presenetilo hitro vodstvo domačih, ki so povedli že v 7 minuti. Začetnik napada je bil po levi strani Rakovič, ki je podal do Kirma, ta pa do Ljubijankiča, kateremu ni bilo teščo doseči zadetka Na drugi zadetek ni bilo potrebno čakati dolgo. Že v 21. minuti je Ljubi j ankič ponovno zadel v polno. Podajalec je bil tokrat Rakovič. Lju-bijankič je iz obrata zadel v daljši kot Lukovih vrat. Tudi gostje so v tem delu imeli dve lepi priložnosti. splačala v zadnjih trenutkih tek me, ko je po podaji Cizeja dosegel zadetek BožičiČ Žal pa je v sodnikovem podaljšku Benkič zgrešil priložnost za zmago. Tako se Muri 05 v zadnjem krogu proti Triglavu na Fazaneriji obeta krčevit boj za obstanek v ligi (zmaga je nujna), marsikaj pa bo odvisno tudi od izidov tekem Aluminij - Tinex Šenčur in Rudar - Zagorje Milan .terše Rezultati 26. kroga 2. SNL: Zagmje -Mura 05 1: KO: 1),Livar-Aluminij 0:0, Triglav - Dravinja 3:0 (2:0), Tinex Šenčur- Rudar 3:1 (0:0). Krško lužena zmaga gostov iz Maribora, ki so znali izkoristiti napake v domači obrambni vrsti. Trener Nafte Milko Durovski: »Čestitam Mariboru k današnji zmagi. Igrali so bolj agresivno od mojih igralcev. Izid bi bil lahko še. višji. Maribor je bil boljši, zato ni dileme.« Trener Maribora Marjan Pušnik: »Po dolgem času smo v Lendavi nastopili kompletni. Dobro smo igrali v obeh polčasih Na žalost sta se poškodovala Popovič in Pečnik. V to srečanje smo vložili veliko želje za zmago « Feri Horvat M. Rezultati 34. kroga 1. lige Telekom Slovenije: Domžale - Nafta 3:0 (2: 0), Hit Gorica - Koper 1:7 (1:2). Maribor- Primorje 1:1 (0:1), MIK CM Celje - Interblock 1: 1 (1: 1), Bela krajina - Drava 0:2 (0:1). 35. krog: Nafta - Maribor 0:4 (0:2), Bela krajina - Hit Gorica 0 :1 (0: 0), Drava -MIK CM Celje 3 :1 (3:1). Interblock -Domžale 0:0, Primorje - Koper 2 :1 (1: 1). 36. (zadnji) krog (sobota ob 18. uri): Koper - Nafta, Maribor - Interblock, Hit Gorica - Primorje, MIKCM Celje - Bela krajina, Domžale - Drava. Dvakrat je poizkušal Gerenčer, vendar je bil nenatančen. Njegova strela nista zadela v polno. V nadaljevanju boljša igra gostov iz Lendave. Rističev strel je Strajnar izbil v kot. Ceh je z natančnim strelom zadel vratnico. Iz ponovnega strela je Bukovec zadel prav tako vratnico. Piko na i in s tem končni izid srečanja je postavil Rakovič Štiri minute pred koncem srečanja. Preigral je namreč dva gostujoča obrambna igralca in s 15 metrov zadel gornji desni kot Lukovih vrat. Feri Horvat M. - Bonifika 2 : 1(0:0). Pari 27. (za dnjega) kroga (nedelja ob 17. uri): Mura 05 - Triglav, Aluminij - Tinex Šenčur, Rudar - Zagorje, Dravinja - Krško, Bonifika - Livar. Bonifika 26 12 6 8 42 Livar 26 12 6 8 42 Krško 26 11 6 9 39 Triglav 26 10 9 7 39 Zagone 26 9 10 7 37 Aluminij 26 9 7 10 34 Šenčur 26 9 6 11 33 Rudar 26 8 7 11 31 Mura 05 26 7 10 9 31 Dravinja 26 8 3 15 27 KiKBOKS Na tekmi svetovnega pokala v Szegedu, ki se ga je udeležilo 900 tekmovalcev iz 22 držav, sta se odlično odrezala člana Kickboxing kluba Power kick iz Murske Sobote. V disciplini 1 ight contact je mladinec Mitja Dišič (do 84 kg) v članski konkurenci osvojil odlično 3 mesto. Najprej je z 2 :1 premagal Rusa Andreya Oshkova, v četrtfinalu s 3:0 Madžara Laszla Molnarja, v polfinalu pa je s tesnim izidom 1:2 izgubil proti močnemu Madžaru Andrasu Kelemenu. Dejan Novak (do 74 kg) pa si deli 5. do 8. mesto. HOKEJ NA TRAVI 9. krog državnega članskega prvenstva: M. Toplice - Triglav 6:1 (Fras 2, Puhan, Dervarič, Kozar, Benko; VereŠ). Vrstni red: Pliva 25, Triglav 15, M. Toplice 13, DŠR MS 0. Članice: M. Toplice - Triglav 3 :1 (Šnepf 2, Dervarič; Grah). Vrstni red: M. Toplice 12, Triglav 0.6. krog, mladinci: M. Toplice - Pliva 0: 3, Triglav - M. Toplice 0:4, Pliva - Triglav 0:5. Vrstni red: Triglav Predanovci 25, Pliva 22, M. Toplice 5. NOGOMET Na turnirju nogotnetašic U-19 v avstrijskem Gnaasu je zmagala avstrijska Štajerska I pred Belorusijo in Slovenijo. Izidi: Slovenija -Belorusija 1:2, Slovenija - avstrijska Štajerska 10:3, Slovenija -avstrijska Štajerska H 5 :2. (F. B.) TRAP Na Pragerskem je bil 3- krog 1. lige vzhod v streljanju na glinaste golobe. EJcipno je zmagalo SD Rogat niča s 127 krogi pred Ormožem in SD Štefana Kovača Murska Sobota (Boštjan Maček, Denis Pojbič, Dejan Gomboc), oboji po 123- Posamezno, Člani A: 1. Dani Šmid (Radgona), 87,2. Boštjan Maček, 83,5. Denis Pojbič (oba MS), 76; Člani B: 2. Ignac Žabot (MS), 61. TENIS 3. krog 3. slovenske lige vzhod: TRK Ten Sport - ŽTK Maribor 3:2. Zmagala so Jernej Jakopina, Sašo Fišinger in dvojica Jakopina/ FiŠinger. 4. krog: TK Terme Ptuj-Nes - Ten šport 5:0. JUDO Na mednarodnem turnirju v Gradcu je sodelovalo 1482 tekmovalcev iz 17 držav. Pri kadetih je Uroš Kavčič v kategoriji do 55 kg osvojil odlično 1. mesto. Karin Kerec (do 52 kg) je bila peta. Pri cicibanih je Samo Šarčevič (do 30 kg) zasedel 3. mesto, Damir Miholič (do 42 kg) pa pri st. dečkih peto (vsi JK.Murska Sobota). Na Palijevem memorialu v Ljubljani je sodelovalo 180 judoistov in judoistk. Predstavnika KBV Lendava, ml deklica Sara Semek (do 32 kg) in ml. dečko Marko Nagy (do 50 kg) sta osvojila zlati medalji, bron pa ml. deklica Natalija Varga (do 48 kg) ter st. dečko Alen Šernek (do 66 kg) in st. deklica Martina Balažič (do 57 kg). Na pokalu Šiške je zmagal st. dečko Tim Kovačič (dd 42 kg.) izJK Murska Sobota. V Slovenski Bistrici pa je sodelovalo 170 tekmovalcev iz 27 klubov. St. dečko JK Lendava Darko Nemec je bil prvi (do 55 kg). Lovro Kočiia (do 55 kg) pa tretji. (F. B., M.J.) HITROSTNO ROLANJE V nemškem Geru je Tadeja Donko (Roller klub Murska Sobota) v skupini 41 tekmovalk zasedla skupno 7. mesto. Na 500 m je bila enajsta, na 5000 m deveta in na 3000 m sesta. Mali nogomet 19. krog pomurske lige: Videm -Old Boys 7:6, BTC Nemčavci - Meteor 5:2, Čemelavci - Suhi Vrh 5:6, Gradišče - M. Baby 2:2, Bulls - Lissa Dokležovje 7:1. Vrstni red: Bulls in Suhi Vrti po 39, Krajna Izolaterm 38. 17. krog lige AA: Slovan - NK 131: 5, Kerenčičeva - Odranci 3 :1, Turnišče - Beltinci 2:5, Rakičan - Mura-Krog 1:2, Lipovci - Ropoča 5:0. Vrstni red: Beltinci 40, Mura-Krog37, Lipovci 31. 19, krog lige TA: Bodočnost - Bo-rejci 0:1, Dobel - Bakovci 3:0, Per-toča - Mladinec 1:12, Jezero - Krog 971:3, Slaveči - Kupšinci 6:1, Ve-česlavci - Satahovci 3:3. Vrstni red; Mladinec 46, Dobel 41, Krog 97 33. 17. krog lige TB: Sotina - Hrabri miški 3:0, Inter Dolič -Tropovci 3:9, Haminovi - Kučnica 5:6,Tišina-Tro-povci Sončni Vivat 1:0, Mladost Pertoča - Veščica 2000 4:16. Vrstni red:Tišina-Tropovci 45, Tropovci 43, Sončni Vivat 40. 20. krog OZ KMN Puconci, skupina A: Šal amend - Puževci 0:2, Prosečka vas - izvir 3:3, Strukovcl - Zenkovc) 3: 2, Wolf Skakovci - Pečarovci 2:7, Koša-rovci - Vaneča 12:1, Breza - Poznano-vd 2:2. Vrstni red: Košarovci 50, Šala-mend in-Puževci po 42. Skupina B: Va-darci - Beznovci 4:2, Dankovci - Rado-vci 3:9, Triglav - Moščanci 1: 5, Mačkovci - Bodonci 6:2, Otovd - Vidonci 4: 8, Dolina - Lemerje 7:2. Vrstni red: Radove! 54, Otovci 41, Beznovci 40. 20. krog OŠZ LMN Moravske Toplice: Motvarjevci - Vučja Gomila 1:6, Mlajtinci - M. Toplice 7:2, Čarda -Teša-novci 2:5, Prosenjakovd - Noršinci 1: 2, Filovci - Trnje 0:8, Sebeborci - Ivanci 1:4. Vrstni red: Tešanovci 50, Trnje 46, Mlajtinci in M. Toplice po 41. 19. krog MLMN Križevci: Frizerstvo Milena SNV - Križevci 2 : 4, Kalinovjak -Slaptinci 6:2, ŠD LO-KO- Ključarovci 0 : 4, MRD Vučja vas - Berkovci 1:3, Zetor servis Vučja vas - Habitus Lukavci 7:3, Bunčani - Dama bar SNV 5:2. Vrstni red: Križevci 44, Zetor servis 40, Ključarovci 38. W Veržej prehitel Šmarje । mu Zvrneš •Plečnik mJv,^htiostr(>i l,-.''"-n; r- broška Lečnik - Zavrč, Tišina - Kovinar Štore. Puhar trojni strelec Igrišče v Štorah, 100 gledalcev, sodnik Roman Glažar (Ptuj), strelci: 1 : 0 Filovič (18), 1 : 1 Puhar (34), 1 : 2 Puhar (61), 1 : 3 Puhar (65), 1:4 Kaučič (89). Veržej: Vugrinec, Hanžekovič (Potrč, 46), Baler, Pučko, Vidmar, Puhar, Da. Grah, S. Vogrinčič (D. Vinkovič, 80), Kaučič, Mlinarič (M. Vinkovič, 55), Rihtarič. Rumeni kartoni: Taseski; Rihtarič, Vidmar. Tišina klonila doma * Igrišče na Tišini, 50 gledalcev, sodnik Uroš Beton (Kranj), strelci: 0:1 Čuček (40), 0:2 Dvoršak (46, 11 m), 1:2 Varga (90). Tišina: Gergorič, Šnurer, Serdt, Cotter, Kupčič (Pavel, 72), Boško-vič (Kolmanič, 59), Farič, Kous, Varga, Granfol, Savič (D. Vogrin- čič, 46). Rumeni kartoni: Šnurer,. Cotter; Peša, Čuček. Pričakovan poraz Igrišče v Zavrču, 150 gledalcev, sodnik Aleš Žekš (Mačkovci), strelci: 1:0 Smolkovič (4), 2 :0 Lenart (39), 2:1 Forjan (65), 3 :1 Zdelat (83), 4:1 Korez (86). Črenšovcj: Pečelin, Maučec, Halas, T. Horvat, Gone, Manon (An-tolin, 46), Lackovič (Kocet, 69). L. Virag, Kolarič, Kostric, Forjan. Ru-njena kanona: Smolkmii. Furjan Usoden zaključek Igrišče v Odrancih, 200 gledalcev sodnikAleš Partlič (MB), strelci: 1:0 Borovič (51), 1:1 Murat (59), 1: 2 Fruk (89), l 3 Čeh (91). Odranci: Ščančar, D. Borovič, Kerec (S. Virag. 59), Erjavec, B. Balažič, D. Zlatar, Žerdin, Zadravec, Kociper, Raduha, Zver (Hozjan, 71). Rumeni kartoni: D. Borovič, Ščančar, Erjavec, S. Virag; Murat, Kuserbanj. Milan Jerše Zavrč 24 15 6 3 51 Venel 24 14 1 9 43 Šmarje 24 12 6 6 42 Odranci 24 11 4 9 37 Malečnik 24 11 4 9 37 Stojnci 24 11 4 9 37 Paloma 24 10 6 8 36 Kovinar 24 11 3 10 36 Šentjur 24 9 7 8 34 črenšovcl 24 9 4 11 31 Pohorje 24 8 3 13 27 Železničar 24 8 2 14 26 Dravograd 24 7 3 14 24 Tišina 24 3 5 16 14 28 24. maj 2007-itf' Živali MESNICE, Nave, grahaste, črne, pred nesnostjo. kletke za nesnke. Vzreja nesnic Ttbaot, Babinci 49, Tel: 582 1401 m003119 TRI KRAVE in obračalnik pajek, 4-vretenski, pn> dam.Tel.: 5461205. m003230 MESNICE, rjave, grahaste, čine, cepljene, stare 13 tednuv, predajo po 2,70 EUR- Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m003244 zimske gume na jeklenih platiščih, el. šipe in ogledala. 'Jat cent, zaklepanje, prodam. Tel. št: 031 224195. m003304 AUDI 80,1,9 turbo diesel, letnik 1994, karambo Hran z zadnje strani, prodani. Tel.: 041830 971. m003296 ŠKODO FAVORIT, letnik 1994, rdeče barve, prevoženih le 80.000 km, ugodno prodam. Tel.: 031 280234. m003299 AUDI 80, letnik 1990, in AUDI 80. letnik 1993, prodam. Tel:. 041231 769, m0033l8 PUJSKE prodam. Tel.: 54014 11. m003300 PURANE, različnih starosti, za nadaljnjo rejo, prodajo. Tet,: 546 11 13.m003232 Posesti Motoma vozila VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaskaj! F-AVTOCENTER, Plinarniška 1, Maribor, tel.: 228 3000. m003247 Kupim osebni avtomobil Zastava 101.128, Yoga, Renault 4. 9 ali 11, Opel Kadet in Golt diset I ter II. Tel: 041675652 m003154 PEUGEOT 306 XI, 195. kovinsko Sive barve, 150.000 km. s 15-colnlmi alu platišči, dodam še Z našega štedilnika GOSTINSKI LOKAL z Opreme in stanovanjem na Ljubečni, na lepi lokaciji, damo v najem. Tel.: 03 5461117. m003208 PARCELO z bazenom v Beltincih prodam.Tel.: 041 717049. m003280 POSLOVNI PROSTOR - TRGOVINA, naTišmskiulid 5, v velikosti 24 m2, dam v najem. Tel: 545 15 66 ali 041 797 668. V OKOUCI M. SOBOTE ■ LE-MERIL prodam gradbeno parcelo. 12,5 ara. Tel 54515 66 a6 041 797 668. m003294 DVOSOBNI APARTMA V STRUNJANU (4-5 OSEB) S pogledom na Strunjanske soline, bližina plaže in Branko ČASAR, kuharski mojster v gostilni Pri Lovenjaku v Polani Bučke v ovoju iz postrvi 2 postrvi (4 fileji), 200 g bučk, 50 g ribane kaše, 30 g čebule, 5 g rdeče paprike, 1 jajce, sol, poper, česen, peteršilj, 15 g škrobne moke, 3 d olja, drobnjak, 5 d sladke smetane, 20 d ribje osnove. Postrvi odstranimo kožo in jo filiramo. Bučke narežemo na tanke rezine in jih v slani vodi blanširamo. Kuhani kaši primešamo praženo čebulo z rdečo papriko, jajce, peteršilj ter sol in poper. Vse skupaj zamesimo v gladko maso Prozorno folijo za pečenje premažemo z oljem nanjo položimo ribje fileje nato rezine bučk in v satno sredino svaljek kuhane kaše. Vse skupaj zvijemo, z nitjo povežemo in v vodni kopeli kuhamo 15 minut. Med tem časom si pripravimo omako in sicer olje v ponvi segrejemo, na njem svetlo prepražimo moko, jo zalijemo z ribjo osnovo, dodamo sesekljan drobnjak, smetano, začinimo ter prevremo. Sredino krožnika prelijemo z gosto belo omako, na njo pa dekorativno naložimo narezane bučke v ovoju postrvi. Pomladanska juha 100 g špinače, 80 g kislice, 100 g regrata, 20 g pehtrana, 30 g čebule, 20 g peteršilja, 50 g masla, 15 g moke, 10 d kisle smetane, sol, poper. Na vročem maslu prepražimo na kocke narezano čebulo in peteršilj. Dodamo vsa očiščena in oprana zelišča, malo prepražimo in zalijemo z 1,51 osnovne zelenjavne juhe. Če pa te nimamo zalijemo z vročo vodo in dodamo zelenjavno kocko. Kuhamo 20 minut, nato pretlačimo. Na maslu svetlo prepražimo moko, ki jo zalijemo s prepasiranitni zelišči. Dobro premešamo, na majhnem ognju prevremo, dodamo kislo smetano in začinimo. Ponudimo z opečenimi kruhovimi kockicami. Nadevan goveji zrezek 720 g govejega hrbta brez kosti, 80 g prosene kaše, 20 g masla, 150 g jabolk, 1 jajce, 5 cl olja, 20 g moke, 10 g gorčice, 5 cl belega vina, 20 g borovničevega džema, 10 cl kisle smetane, sol, poper. Iz odluščenega govejega hrbta narežemo zrezke, jih rahlo potolčemo, solimo in popramo. Zrezke nadevamo s proseno kašo, ki smo jo skuhali v slani vodi, odcedili in dodali na maslu dušenim jabolkom ter začinili. Nadevane zrezke prepognemo, robove zašpilimo z zobotrebci, pomokamo in na vročem olju opečemo ter zalijemo z jušno osnovo. Pustimo, da se počasi duši 30 minut Nato zrezke vzamemo iz omake, zobotrebce pa odstranimo. Omako začinimo z gorčico, vinom, borovničevim džemom in dobro prevremo. Vse skupaj pretlačimo, ponovno pristavimo, dodamo smetano in ponudimo z mesom. Narastek iz kopriv 140 g drobtin, 80 g masla, 2 jajci, 40 g sesekljanih blanširanih kopriv, 30 cl mleka, sol, poper, muškatni oreh. Maslo v kozici razpustimo, na njem svetlo prepražimo drobtine, jih zalijemo z mlekom in razmešamo. Ohlajenim drobtinam dodamo koprive, rumenjake, solimo, popramo, odišavimo z muškatnim oreščkom in vse dobro premešamo. Posebej stepemo sneg iz beljakov, ki ga rahlo primešamo k osnovni masi. Maso za narastek damo v pomaščen pekač, ki smo ga posipali z drobtinami. Pečemo v pečici 20 minut pri 170 °C. Vročega zvrnemo iz pekača na desko, razrežemo in ponudimo. Krhka marelična torta Testo; 340 g moke, 100 g sladkorja v prahu, 1 jajce, 120 g margarine, 1 vanilin sladkor, I pecilnega praška, 10 cl kisle smetane. Nadev: 80 g marelične marmelade, 100 g rozin, 2 cl sadnega likerja, 50 g mletih orehov, 50 g sladkorja, 40 g drobtin, 350 g olupljenih In izkoščičenih marelic. Iz navedenih sestavin pognetemo krhko testo, pokrijemo in pustimo počivati 30 minut na hladnem. Nato testo razdelimo na tri enake dele. Prvi del na pomokani deski razvaljamo v velikosti tortnega modeli Testno krpo položimo v pomaščen in z moko potresen model, premažemo z marmelado ter potrosimo z rozinami, ki smo jih prepojili s sadnim likerjem Razvaljamo drugi del testa, z njim prekrijemo rozine in testo malo prebodemo. Potrosimo s polovico mešanice iz orehov, sladkorja in drobtin. Po posipu porazdelimo narezane marelice, čez marelice posipamo še preostali orehov posip in vse skupaj pokrijemo s tretjo krpo testa. Pečemo v srednje vroči pečici 55 minut Ohlajeno torto potresemo s sladkorjem v prahu. energijskega parka salinera, oddam v juliju in avgustu. Cena 50 evrov na dan. Tei.: 041344 294 ali 041692 012.01003312 Oeutzfahr in druge znamke imajo na zalogi ah dobavijo. TrgovinaTmjar Gornji Slaveči, tel.: 55314 76. m003314 HIŠO V UUBUANI ZAMENJAMO ra hišov Črenso-vcih, Beltincih ali Turnišču p doplacAom) ali kupimo hišo v teh krajih. Tel.: 544 13 42 ali 040 988 470. m003321 OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE z balkonom v centru Murske Sobote damo v najem. Tel.: 031301270:m003322 GRADBENO PARCELO, 14 arov, v Bogojini, prodam TeL: 547 1561. m003225 TRAKTORSKO GUMO, dimenzije 16,9x 14x28, kupijo. Tel.: 719 40 11 ali 041 596 818. m003313 Kmetijski pridelki SUHO LUŠČENO KORUZO. 2 L prodam. Tel.: 572 1584 mCO3295 Razno Kmetijska mehanizacija SILAŽNI KOMBAJN VIHAR 80 in slamoreznico prodam. Tel:. 041 343 617. m0O3198 ŽITNO SEJALNICO, Amazone. gruber, obračalni plug, obiralec koruze, bal Irka in žitni kombajn Clas po delih prodam. Tel.: 558 82 79. m063202 Preklicujem veljavnosi zaključnega spričevala OŠ Turnišče, letnik 1975/76. na ime Olga Tratnjek, Turnišče 83. m003204 GARAŽNA VRATA, lesena, na daljnsko upravljanje, prodam Tel.: 56510 91. m0032I3 TRDA METRSKA DRVA prodajo. Tel.. 041 813 873. m0O3216 SESTAVUENE KOMPLETE JERMENOV Z ZOBMI za Obračalnike Panonja in Sip, prodam. Jože Kuzma, tel.:031388 524. m003203 POLJSKO BALIRKO za kvadratne bale prodam. Tel.: 041515977. m003217 TRAKTOR TOMO VINKOVE, tip 418, prodam. Tel.: 041504521. m003221 ZGRABI IAJ NIK TANDEM P0IDV0ZIE. pajek, širine 4 m, plug, regent, dvobrazdni, obračalni, prodajo. Tel:. 031 894 511. m003231 CISTERNI 1700 IN 2200 L, trosilnik hlevskega gnoja, drobilec lesa ali vejevja, muičerja 180 in 250, cepiinjk drv, 25 ton, 4-vretenskr pajek, elektromotor, 5 KW voz za prevoz avine. samonakla-dalko. LO-kubično, putralnik Tajfun in prikolico, dvotonsko, prodajo. Tel.: 041 923 340. m003233 TRAČNI OBRAČALNIK Panonija ali Sip in bočno koso za IMT, Zetor ali Ursus ter škropilnico Craina kupim. Tel.: 031528 069. rrr003241 DV00SN0 5-tonsko prikolico. 3-stranski kipet, traktor IMT 560, kosilnico BCS, obračalni plug, mulčer, pajka na 4 vretena in okopalnik koruze Olt prodam. Tel: 041285 568. m003243 SAM0NAK1ADALKO 19 m3, obračalnikza seno, puhalnlk Tajfun in trosilec za umetno gnojilo, 300 kg, prodam. Tel: 5481133. m003245 KUPIM Traktor, cisterno, tros See, balirko. motokuT tivator in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 040 676557. m003282 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK plin - elektrika. Corona, prodam. Tel.: 52314 59.m003234 TRAMOVE, 12 KOSOV, dolžine 4'm, debeline 18x 18 cm, prodam. Tel.: 041954 034. m003235 ALUPUTIŠČA 15-COiNA, razmak 4x98 z novimi gumami 195-50 R 15 prodam. Tel:. 031 596 951.m003310 Srečanja SMO PRIJAZNA IN ZELO USPEŠNA POSREDOVALNICA z dolgoletnimi izkušnjami in velikim številom članov. Posredujemo partnerja za občasna srečanja ali resno zvezo, izključno za nevezane resne člane Iz vse Slovenije. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«. Majda Šiftar, s. p.pGederavska 14, Čemetavd, M.S., tel.: 52114 28.041285 615. m003288 Storitve POTREBUJETE DENAR, PA NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZRO VAM OSTANE! AVTOMOBILI. P. R., INDUSTRUSKA 9, MARIBOR, tel.: 228 3020.m003258 KREDITI DO 10 LET. NA PLAČO ALI POKOJNINO ( TUD) 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 325 EUR j 78.000 SIT) I OBREMENITEV TUDI *DO 50 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! AVTO- MOBIU, P. R., INDUSTRIJSKA 9, Maribor, tel:. 228 3020.m003269 BALIRKO INEX UTAM, plug IMT 12 col. 3 brazdnl obračalni plug Regent, prodam. Tel.: 5511157. m003297 4-VRETENSKEGA PAJKA, širine 3,60 m, prodam. Tel.: 041 543 684. m0O3298 TRAKTOR URSUS C 35 in tračni obračalnik prodam. TeL: 041 520 191.m003306 KOMBAJN KLAS 88. kombajn klas 96, po delih a« v celoti, zgrabljaJnik, pajek, rotacijsko koso, plug Gruber in razne rezervne deleža Klas, Sip, Creino. FINANCIRANJE KMETIJSKE IN GRADBENE MEHA-NIZACUE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VILIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL, PRIKOLIC... AVTOMOBILI, P. R., Industrijska 9, Maribor, tel,: 228 30 20. m002782 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole, pripravljam ria maturo ter prevajam. Prof. Tanja Huber, s. p., Kardoševa 4, M. Sobota, tel.: 031 718972,541 1456. m003311 Avstrijsko podjetje EBA GesmbH, ki se ukvaija s prodajo mo-lekufamih filtrimih naprav, katere s pomočjo osmoznih membran čistijo pitno vodo, išče posrednike za vzpostavitev prodajne mreže v Sloveniji. Več informacij na tel. 041340 385. www.proseidon.at GEO-VRTINA D. O. O., urinimi vrtin in nfajokev n zoprn pofaimA s toplotno trpnik!. n\krhn 1 (Mlin ndn, zuhwilja lmwlf|$luh pwran, jonikuvnii|H TECRA A8 zmogljivost ZA ZAHTEVNE UPORABNIKE IN Z GARANCIJO VRAČILA DENARJA PW0# prodal. 01/5138 128. 5138139 in kiforrnicq«: I IN 2; IWOLjubgana o poila: ptodaja TosiMba^inoa-sl Toshiba! KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČm/Tel.: 57 88 200 KURIVO. PREVOZ, Mili Bojm,kp, :l' k dnh^^^^ P^P^č.nam P3 izrekli sožalje alosiink, °Vn'ku Aleksandru Balažiču, pevcem za Č ■ 8ov°rniku Feriju ter pogrebništvu Banfi. ' '1 ki smo te imeli radi Dragi moj mož! Tam, kjer jasmin dehti, kjer mesečina noč srebri, za vedno bova skupaj jaz in ti ZAHVALA Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. /1 kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) V 94. letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Rozalija Gal iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi medicinskemu in strežnemu osebju Doma starejših Rakičan, ki so ji lajšali zadnje trenutke življenja. Lepa hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem žalostink in pogrebništvu Komunala M. Sobota. Žalujoči - vsi njeni V SPOMIN 20. maja je minilo eno leto od takrat, ko nas je zapustil Štefan Perš iz Tešanovec 44 Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njegovem grobu. Vsi tvoji Kogar človek rad ima, tega srce ne izda. Bila si nam v veselje, tvoj križ je in trpljenje nam v pomoč in tebi v odrešenje. ZAHVALA V 48. letu nas je zapustila, draga mama, sestra in teta Bernarda Koren ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka rojena Ternar, iz Gomilice 81 Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, ji izkazali poslednjo čast, darovali za svete maše in druge namene, izrekli sožalje in skupaj z nami žalovali. Iskrena hvala duhovnikom za pogrebni obred, g. Francu Režonja za besede tolažbe, pevcem za lepo odpete pesmi pri maši in pri grobu. Hvala tudi gospe Mileni Mertik za poslovilne besede. Vsem in vsakemu iskrena hvala za vaše molitve. Dokler bomo mi živeli boš ostala ti med nami. Ivana Pozveka iz Veščice 60 a pri Murski Soboti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki so ga od blizu in daleč pospremili na njegovi zadnji poti, vsem, ki ste darovali cvetje, prispevke za mrliško vežico, za sv. maše ter v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje ter besede tolažbe Zahvaljujemo se osebnemu zdravniku dr. Rupertu Muhru, osebju in vsem zdravnikom Internega oddelka in zdravnikom in osebju Intenzivne nege iz bolnišnice v Rakičanu, ki so mu lajšali dihanje. Iskrena hvala gospodu župniku Martinu Horvatu in kaplanu Robertu Brestu iz stolne cerkve v Murski Soboti za lep pogrebni obred in izbrane besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi, skupini Združenja Marije Pomočnice za molitev rožnega venca in vsem, ki so se ga spomnili v molitvi ter vsem, ki so nam bili v pomoč in podporo. Žalujoči vsi njegovi Vsi njeni najdražji Prazen dom Je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo t tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 59 letu po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast, zet in bratranec Štefan Šiplič iz Gorice 22 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, sveče, nam pa izrekli iskreno sožalje. Posebej se zahvaljujemo Pošti Slovenije - PE M. Sobota, pošti v Puconcih, KS Gorica, GD Gorica in ostalim gasilskim društvom, KMN Izvir Gorica ter 202 brigadi Zenska oblačila Mure. Lepa hvala g. Lebarju in g. Poredošu za poslovilni govor. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči žena Olga, sin Marjan z ženo Biserko, vnuk Renato, hči Simona z možem Robertom, vnuka Mitja in Jernej ter drugo sorodstvo Tam ob cesti hišica sameva, otožna, prazna, tiha se nam zdi, ko vas, dragi starši, v njej več ni. Ostali so še spomini in sledovi vaših pridnih rok, zato pot nas vodi tja, kjer rožice vam grob krasijo in sveče vam v spomin gorijo. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi oče, dedek, tast in sorodnik Zoltan Žičko iz Neradnovec 38 V SPOMIN 2. aprila so minila štiri leta, ko nas je zapustila draga mama, babica, tašča in sestra Irena Žičko in 23- maja je minilo pet let . od takrat, ko ni več med nami drage tete in sorodnice Jolanke Žičko Hvala vsem, ki se jih z lep omislijo spomnite, postojite ob grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče Žalujoči vasi najdražji 30 RAZVEDRILO 24. maj 2007-V| SLOG VESTW PRETEP FERMENT JEZE »AZOROV lOTIOH WKA Z KOŠNJE BRAZILSKI VAIENTIH KUCA VESELJE PEŠPOT MESTO V VRTNA DEGAS PRESTOL IGRALKA matjašec RHSKE KOHJBOCE POSLANEC TERČON KOŠARKAR’ SKAUGA LOVRO KUHAR IGRALKA THURMAN (E POLITIK (PETTO) JAZ (LATJ IGRALEC (PRIMOŽ) ZADNJI DEL STOPALA BARVA KOŽE. POLT FdK NEWTON NARAVNO RDEČE BARVM.0 ZIMZELEN GRM PAVLE ODAR VELJKO FINSKO REŽISER kustiwca TV NOVINARKA STARIČ IVO SVETIK* KRAJPft OPATIJI AMERIŠKA PISATELJICA baru FRANCOSKI FILOZOFIH PISATELJ OMEST) PRITOK DRAVE V AVSTRIJI ŠČE* EMWANJE IGRALKA RIHA ANGLEŠKA PLOŠČHSKA MERA JOGO ŠKOTSKE PRIPRAV* ZA SEJANJE MOKE .»r saorut cu« ,___ ——— r VELEMESTNI RAZBOJNIK MINERAL MODRI BAKRBIEC ZAPIS NECELEGA STEVUl ER J H SLJAK IGRALKA ivanič TELESA, UD URADNA POTRDITEV MITOLOŠKO BtVAUŠČE UMRLIH U4 PRIVRŽENEC RMSKA LACANOVIH 0OGWJA "željni MITAPOV ŠTEFAN HAJDINJAK HRVAŠKI PEVEC (GORAN) VZHODNO* FRANKOVSKI KRALJ NAŠA PRHJSTAV-NlCANA LETOŠNJEM MESTO V KALF0R’ NUL ZDA NEMŠKI PISATELJ (LUDWIG, 1839-197$) SfORAD SVETOVMH RAZSEŽNOSTI ves™ PRIPRAVA, KI OMOGOČA ZAVFLANJE V SZ ZUPANČIČ NEKDANJA ARGENTtN. DENARNA ENOTA Glasno franciji JOKANJE p£^|K (TTALOI STADION CRVBE DENARNI SISTEM NA ZLATIM SREBRNI PODLAGI STARO MESTO 06 EVFRATU DEŠČICA SKUPINA ČLOVEŠTVA HRfiOVJE V VZHODNI SRBU) REKA V JUŽNI FRANC Ul RAZSTAVNI PREDMET PR POVE DNA PESNITEV AMERIŠKA IGRALKA GARDNER POBOŽEN ČLOVEK PRFADMK DRUŠTVA LUDVIK TOPLAK ATA DAJMMN CRN PRAH V DIMMKU DRUGO MAJVEČJE MESTO V SIRUI BIROKRAT KOSTUMO* GRAF1HJA EKSTREMNI ANAV tMLMAClJI IGRALKA STARC HA ODPRTIMA MADVRAR po h Hj A Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada.- knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovic 2. nagrada: paket presenečen ja 3. -7. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 1. junija 2007. Rešitev Ime in priimek Naslov Nagrajenci Vestnikove križanke št. 19 (io. 5.2007) Rešitev križanke: VODA VIR ŽIVLJENJA, ALENKA MUJDRICA 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM, mag. Branislava Belovic Ana Kohek, Dolnja Bistrica 37 a, 9232 Čren sovci 2. nagrada paket presenečenja Dragica Vencelj, Brdo 39,5230 Bovec 3. -7. nagrada majica Franjo Flinčec, Franja Kozarja 6, 9241 Veržej Renata Hrupek, Martinje 20,9203 Petrovci Štefan Horvat, čevljarska 2,9224 Turnišče Julija Klement, Martjanci 92,9221 Martjanci Pityo Feher, Filovci la, 9222 Bogojina Izžrebanci boste prejeli potrdila oz. nagrade po pošti. ■mr < Krto *7 ONA: Bodite obzirni in razumevajoči, pa boste tudi vi naleteli na obzirnost in razumevanje, ko «ML j® boste to potrebovali. Prijazen in korekten pristop vas bo obvaroval marsikatere kasnejše komplikacije, ki bi se sicer zagotovo pojavile. ON: Prihajate v obdobje, ko vam bo najbolje uspevalo prav na poslovnem področju, zato nikar ne izgubljajte časa, ampak se posvetite delu. To vam bo vsekakor v veliko veselje, pa še korist boste imeli od tega. ^”7^ ONA: Prijeten nasmeh in vroč pogled vam bo dodobra pospešil srčni utrip. Privoščili si boste avanturo, ki vam bo ponovno pognala zaspano kri po žilah. Morda pa se bo iz tega kasneje razvilo tudi kaj resnejšega! ON: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno ste prodali vašo, vendar prvotno njegovo zamisel. Še najbolje, kar lahko storite je, da pohitite in čim prej poberete vsaj vaš del zaslužka... ali pa še kaj več. ONA: Nekdo, ki vam že dalj časa buri domišljijo • vas bo povabil na zabavo, zato nikar ne zavmi-I 11 i te njegovega povabila. Preživeli boste čudovit vikend, pa še majhno presenečenje vas čaka! Mogoče pa to za vas niti ne bo presenečenje. ON: Včasih se zgodi, da tudi slepa kura zrno najde. Vendar se je tudi takrat potrebno potruditi, da se zrno loči od plevela. Zato se nikar ne zaletavajte z glavo v zid, ampak zadevo temeljito preudarite. , 7. J. J ONA: Navezali boste stike z vplivno osebo in si ► J tako zagotovili odločilno prednost pred svojimi CWW) tekmeci. Toda naj vas uspeh nikar ne uspava, saj bo za dokončen uspeh potrebno še marsikaj več. ON: Skrivoma se boste spustili v prijetno avanturo z neznanko, ki je pred kratkim stopila v vaše življenje, pa četudi boste na nek način vedeli, da iz tega ne more nastati kakšna trajnejša zveza. Bo pa zato nadvse prijetno. < ONA: Nepremišljene besede se vam bodo maščevale in prav potruditi se boste morali, če boste hoteli stvar povrniti na tisto stopnjo, kjet se je nahajala pred to polomijo. Poskusite se izogibati takšnim potezam! ON: Nekdo, o katerem nimate ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boste zmotili, naj vam ne bo nerodno priznati, saj boste zaradi spodrsljaja še bližji. Ne pozabite na važen sestanek! ONA: S partnerjem se boste podali na prijeten j sprehod in skozi pogovor izvedeli novico, kivas x I bo najprej presenetila, nato pa odkrito razveselila. Vikend bo vsekakor najprijetnejši del tedna. , ON: Potrudite se in presenetite svojo partnerko z idejo za prijetno popestritev vajinega ljubezenskega življenja, kar bo vsekakor pošteno razgibalo vajin odnos. Konec tedna boste na vsak način preživeli med rjuhami. ° a ° HOROSKOP ■■ ONA: Nikar se preveč ne izpostavljajte, saj ste v temtrenutku izredno ranljivi. In nekateri samo Sr W čakajo na vašo napako. Nikarsi nedopustite, da bi vas prehiteli tisti, ki vam ne sežejo niti do kolen. ON: Imate prav odlične možnosti, da končno uspete tam, kjer si to že dalj časa prizadevate. Vendar pa možnost ni dovolj - potrebno je imeti tudi kanček sreče, predvsem pa veliko mero poguma In na nek način celo predrznosti. ONA: Ne glede na razloge je vaša odločitev vse P1®*®® nepremišljena in s tem tudi nevarna za nadaljnji razvoj dogodkov. Prav lahko se vam zgodi, da se vam bo podrlo prav vse, kar ste dolgo časa gradili. Malce previdnosti vam ne bo škodovalol ON: Pričakujete obisk, ki vam lahko še dodobra spremeni vaše življenje. Naj vam ne bo žal izdatkov, saj brez tveganja ne bo pravih rezultatov. Čaka vas prijetna avantura, le oseba ne bo tista, ki bi si jo želeli. MSB ONA: Podali se boste v raziskovanje širše okoti-f ce, pri čemer vam bo prav rad pomagal zna-• r®i nec, ki si že dalj časa prizadeva pokazati svoja čustva. Nikar ne bodite tako zadržani, ampak poslušajte glas svojega srca. ON: Prijazen nasmeh neznanke vam bo v veliki meri polepšal sicer precej dolgočasno dogajanje, ki pa se bo ravno zato razvilo vzelo prijeten dogodek, ki vam bo ostal v nadvse prijetnem spominu. 7 5 Igro rešištako, da izpolniš tabelo kjer M: । vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vsebo1® ONA: Skesano boste priznali, da vendarle niste imeli prav v poslovni zadevi, od katere ste tako .nW veliko pričakovali. Boste tako drugič bolj previdni pri tveganih odločitvah, ki vas lahko veliko stanejo. ON: Bodite pogumnejsi pri sprejemanju pomembnih odločitev in videli boste, da vam bo uspelo veliko več, kot pa je bilo to v navadi v preteklosti. Zaradi tega se boste počutili popolnoma prerojeni. * ONA: Poskusili ste, a se ni obneslo. Toda živ-MVj| Ijenje teče naprej, zato se ne ozirajte na pre-A-'W tekle neuspehe ampak živite za bodoče uspehe. Partner vas bo gnjavil zaradi neke malenkosti, vam pa bo na koncu vse skupaj prekipelo. ON: Namesto da boste pametno molčali, se boste na vse kriplje širokoustili, kar vam bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju. Pa tudi v ljubezni se vam ne obeta nič kaj dobrega. Držite se raje tistega, karze imate! ■F7W ONA: Okoli vas se bo zgodilo marsikaj nerazu-ffVj mljivega, vendar se nikar ne obremenjujte s mc skrbmi, saj vam bo vse skupaj postalo jasno še prej, kot pa si to mislite. Raje izkoristite trenutno situacijo in uživajte. ON: Neprijetno presenečenje se lahko spreobrne v prav koristno zadevo, zato nikar ne reagirajte prehitro. Dobro premislite, preden boste naredili naslednji korak, in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot pa se vam zdi. Ali ste vedelir ... je Slovenija tudi dežela l£,?r j odstotkov površine Slovenije P lfc / jo uvršča med tri najbolj P01 r Evropi! Slovenija je izimJ1*1 v nasprotju z večino drugih r gozda v zadnjih desetletjih nat ... krava v svojem življenju da kozarcev mleka. * ... lahko kameleon premika sv^ _ ' smeri istočasno in da lahko ■ J dolžini svojega telesa. ... ko moški hrepenijo po ' maščobi in soli, medtem koS1 kolado. ... je prva bomba med drug0 ■ so jo zavezniki vrgli na Berlas* -1» 00 All boom lorofjjj , “j *^1'Jin sejem (Nevenka Emri) - 19.00 ,j»sni tču ■' Mlld'val * 2000 Zadnia poročila - 20.05 JPeček)-24.00 SNOP •sas - 05.00 Dobro jutro - 08.00 Poročila '' Wt?*4'1'09 00 ^oeočila - 0915 Biba buba ^Potoči ' ponovitev sredine oddaje -11 Oft r> ’° °5 Obvestila - 10.30 Potepajte se z “ 11 15 Potepajte se z nami • I “■"evicr 12.05 Obvestila - 12.30 Pono-Uspom,.10 pelka do netk^. 12.45 Nagrada teden-■i h,; 01' '5-90 Poročila - 13.15 1. oseba edni-’ J .(7"|P"J '‘“"a ' 14.00Poročila - 14.05 Obve- laj‘|i>k,,'llj|' 'edn* Hair v Ameriko (uspeh gi- , bin j>. s’ muzikala) - 15.00 Literarni drobci -'^Ostoj '■ ' "‘l"i'rv|- 16.15 Napoved sporeda -'' ^Ursk'3 ?'r"i|lJ m nogomet Koper : Nafto -' iuj«,' u^iu|t i-n Mali oglasi-18.00 ’’tila. narodnozabavna lestvica ■ 19-00 Po-dl j o zborovskem petju, ........... Čestitkami in pozdravi - 20.00 Za-i?" Slovenija, od kdaj lepote tvoje bonika IKjDuhrofuiro-4P.iB Druga jts-Bencik Panonski odmevi, oddaja o pora-u ■ P ^'J|:,,ni~ 08.00 Misel in čas, duhovna ^U.1^U*lovndcov - 08.30 Zamurjenči - 09 00 bF' '^l m " u Srečanje na Murskem valu - L ^op^J^bii-ii Radijska križanka, Suzana Pan-k ' ftifc'c-' 12,55 Obvestila - 13-00 Minute za ■ or r ,'’b .i-13.30 Čestitke, šport, javljanja s firmi - ' Mure za obstanek) -18.00 Na 1"" • 14 Ji । V»c poti vodijo v ““’l - i X" M ' - 20.05 Samo za vas (Samo V ‘"SNOP “•%, Jr/ maJ “ 05 00 Vedro v dobro iutro1 Vročih n'°1 """ “ T°fabja. Marijana Sukič -’ 15 p $ ' porodnišnica - 09 00 Po- onedeljkova tema -10.00 Poročila - I 1 j’ V, Gl ^-HeMhzin 105,7 Mhz srednji val 648 kHz /Win..,. ______ - Buhi I '•"i Kmib - Stanko Fajs in Diamanti M,u =ii rikam - Gorenjski kvintet llu.anice - Vesele Štajerke zabavne glasbe ,”"tebe Casino Ttt^^^-Gniia jajca k ^th?ahl Drnot06 zal°žbe Mandarina Iz Uutomer. h ' J" ponedeljki, Mk rna|i s°lKita ,, L , ca arhitekta Novaka glasbene lestvice. 10.05 Obvestila -10.15 Pejti potač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat) -11.00 Poročila - 11.15 Oaj kak san zlufto-12.00 Evropske novice- 12.05 Obvestila- 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 1800 MV DUR - 19-00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je indak fajn bilou (Milan Zrinski)- 24.00 SNOP TOREK, 29- maj - 05.00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila -09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi -11 00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Evropske novice -12.05 Obvestila -12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13 00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila-14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19-15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks, v pivnici Krato-chvil z Avtomobili (Boštjan Rons) - 24.00 SNOP SREDA, 30. maj - 05.00 Vedro v dobro jutro (Gabika in Duško) - 07 40 Peter Potočnik iz Beograda - 08 00 Poročila ■ 08.45 Džoužijevo pismo - 09.00 Poročila - 09.15 Vse poti vodijo v Evropo (magazinska oddaja) - 10.00 Poročila- 10.05Obvestila - 10.15 Župan na obisku -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13-00 Poročila - 13 15 l. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja-19.00 Poročila -19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val (Simona Spindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 31. maj • 05 00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič - 08.00 Poročila - 8.15 Kmetijski nasvet - 09-00 Poročila - 09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila 10.30 Mali oglasi -11.00Poročila- II.15Reportažatedna- 11.45Športza vse - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Tema - 13-00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15-30 Dogodki in odmevi 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17 40 Mali oglasi -18.00 Mali radio (Anja, Maša in mali gostje) - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza (Geza Farkaš) -24.00 SNOP Kino Murska Sobota četrtek, 24. maja: ob 18.00 ameriška akcijska komedija Divjaka (Tim Allen, John Travolta, William H Macy, r.: Walt Becker), ob 20.00 ameriška akcijska srhljivka Strelec (Mark Wahlberg, Danny Glover, Kate Mara, r.: Antoine Fuqua) Petek, 25. maja: ob 18.00 koprodukcijska biografska drama Življenje v rožnatem (Marion Cotillard, Sylvie Testud, Emmanuelle Seigner, r.: Olivier Dahan), ob 20.30 Divjaka Sobota, 26. maja: ob 18.00 Divjaka, ob 20.00 Strelec Nedelja, 27. maja; ob 17.00 Divjaka, ob 19-00 Življenje v rožnatem Ljutomer Sobota, 26. maja: ob 20.00 ameriški akcijski spektakel 300 (Gerard Butler, Lena Heatley, Dominic West, r.: Zack Snyder) Nedelja, 27. maja: ob 18 00 ameriška animirana akcijska komedija Ninja želve (r.: Kevin Munroe), ob 20.00 ameriška akcijska komedija Divjaka (Tim Allen, John Travolta, William H. Macy, r.: Walt Becker) Gornja Radgona Filme bodo vrteli le občasno! KONCERT GORNJA RADGONA V četrtek, 24. maja, ob 18.39 bo v dvorani glasbene šole javni zaključni nastop učencev šestih letnikov. V soboto, 26, maja, ob 18. uri bo v dvorani kulturnega doma zaključni koncert kitarskega orkestra. MORSKA SOBOTA V četrtek, 24. maja, ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert Moškega pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko pod vodstvom zborovodje prof. Jožefa Slavička ob izidu druge zgoščenke z naslovom Pesem goričkih vinogradov. V četrtek, 24. maja, ob 20. uri bo v Galeriji PAC v okviru festivala Glasbeni maj v Pomurju koncert tria Milena Lipovšek (flavta J, Igor Mitrovič (violončelo) in Aleksander Serdar (klavir) V petek, 25. maja, oh 20. uri bo nastopil na grajskem dvorišču Slovenski tolkalni projekt STOP (Festival PAC). Ob slabem vremenu bo koncert v Galeriji PAC V soboto, 2b. maja, ob 20. uri bo v Galeriji PAC koncert tria Moshe Aron Epstein (flavta), Andrej Petrač (violončelo) in Tomaž Petrač (klavir). V soboto, 26. maja, ob 21.JO bo v MIKK-u koncert skupin Sopot (Banja Luka, dub & drum'n’bass live balkan band) in Pozvakowski (Budimpešta noise post točk). Po koncertu dedi after party z Grofom Djurazom (»ramboamadeuška kritika družbe). Koncert je finančno podprl Klub prekmurskih študentov. Vstopnina: 3 EUR, prvih 40 dijakov alt študentov bo dobilo vstopnico po polovični ceni 1,50 EUR. V nedeljo, 27. maja, ob 20. uri bo v stolni cerkvi sv. Nikolaja dobrodelni koncert vseh udeležencev festivala Glasbeni maj v Pomurju. Pripravljala Klub PAC in Lions klub Murska Sobota! V torek, 29. maja, ob 2) uri bo v pivnici Kratochwill v okviru javne radijske oddaje Jukebox kot gost nastopil Marko Vuksanovič iz skupine Avtomobili (Nova Gorica, pop rock). BELTINCI V četrtek, 24 maja, ob 20. uri bo v kulturnem domu koncert skupine Juvavum Brass Quintet iz Salzburga (Festival PAC). V petek, 25. maja, ob 21 uri bo v Ambasadi SKM koncert skupin Vulvathrone (Murska Sobota, death metal/grindcore), Voice Of The Soul (Ljubljana, Panter a/Death cover band) in Ga strostoroa (Renkovci, nu-progressivc metal). V soboto, 26. maja, ob 18. uri bo v kulturnem domu območno srečanje odraslih pevskih zborov. LENDAVA V četrtek, 24. maja, ob 20. uri bo v gledališki in koncertni dvorani v okviru festivala Glasbeni maj v Pomurju nastopil trio Moshe Aron Epstein (flavta), Andrej Petrač (violončelo) in Tomaž Petrač (klavir). V petek 25. maja, ob 20. uri bo nastopil v gledališki in koncertni dvorani trio Milena Lipovšek (flavta), Igor Mitrovič (violončelo) in Aleksander Sertlar (klavir). LJUTOMER V petek, 25. maja, ob 20. uri bo v kulturnem domu srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Prlekije z naslovom Prleki smo veseli lidje. JAMNA V petek, 25 maja, ob 20. uri bo v šotoru pri gostilni Maja nastop skupin Toti štirje, Y0-Z0 ter pevca Davorja Borna. Priredi za Porabje-, nastopili pa bodo FS ŽS Sakatovci, plesalca latinskoameriških plesov injievka Maja Senet. Ob 16. uri bo zaigral ansambel Skok. V dopolnilnem programu bodo Še: razstava kvačkanih okraskov in štajerskih dobrot, otroške delavnice in narodna -muzika*. GLEDALIŠČE LENDAVA V soboto, 26. maja, ob 16. uri bo v gledališki in koncertni dvorani Državno srečanje otroških folklornih skupin Ringa raja 2007. MURSKA SOBOTA V sredo 30. maja, ob 18. uri se bo začelo v grajski dvorani medobmočno srečanje odraslih gledaliških skupin. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA . V četrtek, 24. maja, ob 17.30 bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Intelektualna in socialna ozadja tvaldor-fske pedagogike avtorja dr. Andreja Fištravca z oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. LENDAVA V soboto, 26. maja, ob 11. uri bo v MC Vogalu (Geder jeva hiša, nasproti sinagoge) ustvarjalni igralni dan z žonglerskimi pripomočki, glino in art delavnicami. TURNIŠČE Do srede, 30. maja, se lahko prijavite za Akvilove delavnice -likovne delavnice za osnovnošolce in mladino, ki bodo potekale med 8. in 11. junijem. Prijavite se lahko na internetni strani www.napovednjk.com ali na elektronskem naslovu vidagutmanftsiol net ah na številki 572 10 05. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota. Galeriji PAC in v predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava članov in članic Zveze društev slovenjih likovnih umetnikov - Majski salon (Dotik ustvarjalne roke). V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava najlep ših razglednic iz zbirke Stefana Vide z naslovom Pozdrav iz Pomurja. Razstava je organizirana ob svetovnem dnevu muzejev V pritličnem prostoru poslovne zgradbe PAC je na ogled brezplačna naravoslovna razstava Istra in Kras. V avli Pokrajinske in študijske knjižnice bo od 29. maja do 1. junija na ogled prodajna razstava izdelkov učenčev osnovne šole IV Murska Sobota. V izložbi trgovine MASS v BTC-ju je do 25 maja na ogled razstava 36 barvnih fotografij članov Fotokluba Murska Sobota na temo Refleksije - Radi imamo svetlobo. V okrepčevalnici Ribji Gril! so razstavljeni pomladni posnetki fotografa Danija Mauka. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Mirka Rajnarja. MORAVSKE TOPLICE V hotelu Vivat je na ogled samostojna razstava slik avtorice Jelene Šardi. V Turistično-informativnem centru so do konca maja na ogled slike (olje na platno, mešana tehnika) avtorja Geze Gibičarja. GRAD V poročni dvorani na gradu je na ogled razstava Plečnikova zgodnja dela, ki spada v počastitev Plečnikovega leta 2007. LENDAVA V Galeriji na gradu je do 5. julija na ogted retrospektivna razstava v počastitev 60-letnice Ludvika Pandurja, akademskega slikarja specialista in profesorja BELTINCI V prostorih gradu je do 8. junija na ogled razstava umetniških del 43. slikarske kolonije Izlake - Zagorje. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je na ogled fotografska razstava del avtorjev Petra Koštnina in Jožeta Suhadolnika. FEHRING V hiši Gerberhaus je do 28. oktobra na ogled razstava Usoda meje: Avstrija - Slovenija • Madžarska 1914 - 2004. Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomoJ«4es*p-inLsi. 24. maj 2007 - n® VESTNIKOV KOLEDAR Č 24. maj SUZANA P 25. maj GREGOR S 26. maj ZDENKO N 27. maj JANEZ, binkošti P 28. maj AVGUŠTIN T 29. maj MAGDALENA S 30. maj IVANA 26. maja bo sonce vzšio ob 5. uri in 19 minut, zašlo pa ob 20. uri in 40 minut Dan bo tako dolg 15 ur in 21 minut. 1. junija ob 3. uri in 5 minut bo na nebu nastopi! ščip. Tečajnica Banke Slovenije -referenčni tečaji ECB 22. maja 2007 X enot nacionalne valute za 1 evro Država Valuta Ozn. val. Šifra val Tečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,3454 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,3165 Madžarska madžarski forint HUF 348 247,84 Švica švicarski frank CHF 756 1,6561 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,68175 ZADNJA STRAN Igrajte se $ SESTAVLJANKO SAAHOraS&RECKIS Vsi, ki boste 24. in 31. maja ter 7., 14. in 21. junija zbirali sličice (skupaj 5) in jih pravilno sestavili, boste imeli na praznični dan, v ponedeljek, 25. junija 2007, prost vstop v TERMAH Lendava. Terme Lendava, d. d. Tomšičeva 2 a, 9220 Lendava Tel.: 02 577 41 00, 02 577 44 00 E-mai I: terme. Iendava@terme-lendava si www.lerme4endava.si Vestnikov VLAK Kdaj bo konec more za Crenšovčane? 23. junija 2007 DAN DOŽIVETIJ OLIMJE IN PODČETRTEK ♦ ROGAŠKA SLATINA • KUMROVEC Policija torkove popoldanske nesreče, ko je tovornjakar izgubil tovor v Črenšovcih pri križišču proti Bistričani, ni uvrstila v svoje redno jutranje poročilo, je pa nesreča (spet) povzročila veliko jeze in ogorčenja pri krajanih, ki se vsakodnevno srečujejo z velikim številom tovornjakov. prometnih pravil, nihče tudi ne pazi na nas, ko smo mi v prometu. Najhuje pa je, da se v hiši zaradi hrupa sploh več ne moremo normalno pogovarjati. Ko mimo nas drvi tovornjak, se tresejo šipe, luči, omare ... Dobesedno so nam uničili življenje,« je povedala Metka Kerčmar iz Čren-šovec. Zapišimo še, da se po glavni NI V Soboto se j<^* praznovanje ; ronkib.N^ ft* Peno avto^S indobroraz.^ --=:^ M gaje paUi"' družinskih mote ali neupf« cevanj- Jutranja kava v Termah Olimia z županom Podčetrtka Petrom Mišjo, srečanje s patri v samostanu Olimje in pokušnja čudežnih patrovih kapljic, obisk pri pihalcih stekla in sprehod po Rogaški Slatini, kosilo v prijetnem okolju olimskih gostiln, ogled Kumrovca ter obujanje ali spoznavanje polpretekle zgodovine, druženje ob jelenovem golažu z domačini in župnikom Jožkom Rogačem v Polju ob Sotli, nagovor Trta pred slovesom, družabne igre in nagrade na vlaku z Gezo. ° s ... NEPOZABEN DAN, ki bo trajal od odhoda vlaka iz Murske Sobote ob 5.00 do vrnitve v Mursko Soboto okrog 23.00. £ £ d Cena, ki vključuje ceno vlaka, avtobusov, vse vstopnine, jutranjo kavo, posladke, kosilo in večerjo, zabavo ter vso organizacijo potovanja ££ SAMO J J EUR »Življenje za nas, ki živimo neposredno ob cesti, je že nekaj časa nemogoče. Nenehno se mimo nas valijo kolone in kolone tovornjakov. Skoraj nihče med njimi se ne drži cesti G-l/3 proti doigovaškemu mejnemu prehodu dnevno pelje okoli 5000 tovornih vozil ali kar dve na minuto. A. B., foto: J. Z. Vozovnico dobite v naročniškem oddelku Vestnika, Ulica arh. Novaka 13, od ponedeljka, 21. maja 2007, vsak delavnik od 7.00 do 15.00. Pred... Ne odlašajte predolgo, da ne bi ostali doma! izberite si cvetlična korita za vaš najlepši Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) JAGODE, JAGODE... Ime in priimek:___________________ _____________________________________________________________ Ulica:_________________________________________________________________ ' Poštna številka in kraj:___________________________ ___________________________________________ Davčna Številka ali rojstni podatki: Danim: Podpis: Naročnino želim plačevati (označi); □ po položnici - letno i 5-600,00 tolarjev/65,10 evra □ po položnici - polletno 7.800,00 tolarjev/32,55 evra □ po položnici - trimesečno 3 900 tolarjev/16,27 evra Več informacij: 02 53817 20. V naši slaščičarni (prt banki) vas bomo razvajali z več kot 30 vrstami jagodnih slaščic. Poskusite jih lahko vsak tian od 15. do 21. ure. skutna torta z jagodami jogurtova krema z jagodami • jagodna rulada jagodni trape jagodni Čudež * Jagodna kupa ... Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestnikova majica • V vseh restavracijah v Termah 3000 so vam na voljo tudi druge jedi - z dodatkom jagod! Informacij.: Rwtawacija Termah 02 512 22 56 Restavracija Ajda: 02 512 22 51 DOBER TEK! *** V stolni je nd ne^S«i**l prvo berilo rčije. ** / C® obilic1’50^' tavtemp^^fii1"! Či,dase-" glavgib^^j^p močili' dobili -dU' *>^4 šnmu P* Di*; padel verjetnosti- ’ borili Mlaj^ , vR0,"U,,eg^ bil inl