261. številka. Ljubljana, sredo 13. novembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
Iahuja vsak dan. tavtomsi frOWOOMlM h - l , st--u*iiiuib, t«r voijii po volti prejemali »^.logcoiiko dotcm t« celo i» nu tli »?'a-i ta pol leta (j gl., aa četrt leta 4 — Za LJ«. b'jaao  hs-ea *>oiiiijarjs na u;.m na o>Io leto 1^ K Id., .a eeirt leta 3 gld. 30 kr., ta en m meo 1 *;d. 10 kr.   Za poSiUan|p ta
dom se računa 10 kr. »a meico, i?0 kr. s«, totrt m-.,. — Z>a hnjo deiels toliko        kolikor poJtnlna iznaia. — Za goapoiio nčitelje na ljubkih iolah in za dijake volja *ni£ar,a cena in sicer   Z ■ Lin Mj »a o xa Setrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prej omari za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiri s  pm- petit-vrste 6 kr., če 80 oanunilo enkrat tiaka, 5 kr., če ae     Arat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiaka. Dopisi naj s-' izvole fraukirati.      Rokopisi se ne vračajo. — Urodnlitvo jn v Linbliani v Franc Kolmanovoj hiai §'. 3 „glo<iali6ka ntolba". Opr a v n ii t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administ.»tivne roči, }e v „Narodni tinkarni" v Kobuanovej hlli«
Trstenjakova slavnost.
V nedeljo Be je zbralo na župnikovem domu v Ponikvi, tik južne železnice (tretja fitacija od Celja navzgor) ne ogromno ali izbrano društvo slovenskih rodoljubov, da čestitajo veteranu mej slovenskimi pisatelji, katerega životopis snio v dveh predzadnjih številkah našega lista priobčili, g. Davorinu Trstenjaku, na njegov godovni dan, kurje letos 40 let preteklo, kar dela na literarnem polji za vzbujo svojega slovenskega naroda. Vsi stanovi bo bili zastopani v tem krogu: kmetje, duhovniki, juristi, inedicinarji, profesorji, žurualisti, učitelji itd. Pred polu-dnem so navzočni pod vodstvom državnega poslanca g. dr. Vošnjaka izročili jubilantu g. Trstenjaku mul spomin na ta dan: zlato tabakiro in srebrn servis, kot znak ljubezni iu zahvalnosti možu, ki je dolzib 40 let trudil se, in ne opešal s slovenskim pe.esoin za vzbujo zapuščenega naroda. Ginjeu je oslavljeuec udgovarjul zuhvuljevajoč se darovateljem apoiuiua za ljubezen iu priznanje, ter naglašal, da je pač muogo pisal t teku 40 let, mnogokrat se tudi zmotil, ali vodilo mu je bilo ziuiroiu iskanje resnice v znanosti, ter probuenje in razvoj narodne zavednosti natega ljudstva.
Razen osobno navzočnib, mej katerimi so bili poleg uže omenjenega državnega poslanca dr. V o šu jaka, če dr. Ko če var in dr. Josip Sernec iz Celja, profesor F rance 1 j iz Varaždina, profesor P 1 e t e r š n i k, dr. Munda, dr. Do rt in urednik Jurčič iz Ljubljane, skladatelj dr. Gustav Ipavic iz Št. Jurja, iz »Drobtinic" in družili knjig znani slovenski pesnik 081etui g. župnik Vir k, Trstenjukov součenec iu tudi uže od mladosti
Dve pesni.
Pri Tratenj ako vem slavji sta se tudi brali dve pesni, in sicer sta bila se.ila dva stara naša pe»nika na Peg-iza; g. župnik Vir k je naredil slavopevno pesen jubilantu Trstenjaku, a ta 70 letnemu navzočuemu dr. Kočevarju. Obe tu priobčujemo:
I.
Slavoapov voleoestilonni, uinngnspuatovanoinu
fjoapodu M)n vo r#MM '1T *• k u ,
župniku Ponkovlanskenui, dnhovskeum svetovalcu, poslavljonemu /. zlatim krit IU itd. itd. o vosu lom iniondamt 11. listopada 1S78.
Poj slovansko ofietnjavo Prvi ovropojaki rod Davorina, bistro glavo, Šestdeseti slavni god! Ki nad stirdesoto loto Sueo uma svitli meč,
za probujonjo narodno delavni St. Vidski župnik J. Vlaga, in drugi duhovniki, posestniki in kmetje iz bližine, — udeležilo ae je tudi duševno po pismih in telegramih tega slavja tako število nenavzočnih Blovenskih rodoljubov, da slavljencc pač lehko vidi napredek nase narodne ideje, tembolj, ker ve, kako prosto voljno nagle, spontanim so te izjave narodne zahvalnosti.
Zvečer je bilo prišlo še pevsko društvo celjske čitalnice pod vodstvom profesorja in poslanca g. Zolgarja. Do osmih zvečer je prišlo G 2 telegramov, pisem jako mnogo. Telegramov niti nijsmo mogli vseh pročitati, ker je vlak prej odhajal.
Od slovenskih pisateljev bo čestitali jubilantu:
Profesor dr. Krek v Gradci, profesor dr. Ce les t in v Zagrebu, profesor Erjavec v Gorici, profesor Josip Marn v Ljubljani, profesor Zupan v Kranji, profesor Ludovik liro vat v Novem mestu, profesor Glaser, šoUki svetovalec Anton Kl od ič v Trstu, profesor Zitek, Dezenšek, dr. Geršak, dr. Tu mer v Pešti; dalje gg.: profeBor Macun v Gradci, profesor Bradaška, pro fesor Valjavec, profesor Zepič, profesor Fr. Mar en, pivfesor De ni ng ar, vsi ti v Zagrebu; dalje „nkademično društvo" in „hrvatski dom'* v Zagrebu; dr. J. Strbenc v llrenovicah.
Od strani čitalnic so došli telegrami: od tržaške, rojanske, celovške, mariborske, ptujske; dalje od društva „Slavi j o" v Ljubljani. — Telegrafirali so dalje narodni poslanci gg.: S ve te c, Nabergoj, Pfeifer, dr. Razlag. Tudi je telegrafično čestital gospod knezoškof ljubljanski dr. Janez Krizostomus Pogačar; dalje
So za domovi no Bveto Bori strokovnjak goreč.
Nij Že videl svet naroda
Vekso slavo in moči,
Kot Slovan, ki ga gosooda
Zemljo peti drl slavi,
In Evropo dvo tretjini
Imenuje svojo last,
Kod junaški, Slavo sini '
Vod so dika, bojev čast.
Tud* Ti kakor zvozda sijea
V tmo nekdanjih razvalin, In življenje novo lij o j
V kumuje skalnatih atarin; Preiskuješ vse jezike,
K:ir Evropa jili pozna, In slovansko koroniko Vsajaš na douiača tla.
Torej ti cveto cvetlioo Vod, pesništva in počin. In Venetov krasotico Venec spletajo starin; Ti, rodtl omikovaloc Prsi Linea križec zlat,
bogoslovci ljubljanski. Telegrafiral je „Triglav", literarno društvo slovenskih vse-učiliščnikov v Gradci, „Slovenija", društvo VBeučiliščnikov na Dunaji, dalje so telegratirali slovenski rodoljubi v Zavcu in v Mozirji, v Zagrebu stanujoči Slovenci po dr. Kopa'u, re-servni častniki iz Broda, profesor Poljanec, Ogorek in Breznik iz Novega mesta, župnik in pisatelj slovenski J. Parapat, župnik Ki psi, slovenski pesnik, dr. Benjamin Ipavic, slavni skladatelj iz Gradca, profesor bogoslovja dr. K riža nič in Skuhala iz Ma-bora, dr. Ko celi v imenu krških, g. Tan-šek v imenu breških domoljubov, dr- Gre-gorič v imenu ptujskih rodoljubov, dr. Samec in lekar Močnik iz Kamnika, Slovenka iz Inomosta itd. Kakor rečeno, vseh si nijsmo mogli izpisati pred odhodom.
Pač pa smo si na brzo roko prepisali pismo graškega vseučiliščnega profesorja dr. Gr. Kreka, in je tu priobčujemo, da si ga pisalec nij za javnost bil namenil; a upamo, da nam ne bodo tega razglašonja zameril, kor lepo izraža v svoje j čestitki Trstenjaku, m n e n j e vseh omikanih Slovencev. Dr. Krek mu piše:
Visoko čestiti gospod župnik! Dragi prijatelj l Na Vase prijazno zadnje pisanje Vam bodem v kratkem obširnejše odgovarjal; za zdaj dovolite samo, da Vam iz globine svojega srca pismeno čestitam k obhajanju Vašega GOlet-nega rojstnega dno, pri kojej slovesnosti žali-bog navzočnemu b:ti mi nij mogoče. Ob enem slavite lOletnico svoje plodotvorne pisateljske delavnosti, in posebno za to velja moja iskrena čestitka, kajti toliko let pero neprestano v rokah imeti za povzdigo naroda in v korist učenosti domače, in pri vseh neugodnostih ne oma-
Si dubovaki Bvotovalec, Strokovnjakov dični svat.
Domovina Ti prepevaj: Živi, živi Davorin ! Po vaoj zemlji ao odmevaj: Živi majke Slavo ain t Kakor starca: Amen, amen! Jo od akal do skal donel, Tako bo atarinatva kamen Tebi večno slavo pel.
Jožef Virk Ločki.
II.
Gfosp. fJf. Štefanu li«(Vi«i/«,
oeaarakemu svetovalcu, mnogoiaalulaemu narodnjaku
viHokočialauemu zdravniku v spomin Njegovo sedemdesetletnico.
V življenji Tvojem je protoklo
Desetkrat sedem nsnib let, Skrbi jo Tebe mnogo peklo,
Grenilo Ti mladostni svet, — Skrbi za domovino drago,
In Človočanstva sveto blago.
pati, je heorizera pri naših razmerah, in ve to ceniti 6ni najboljše, kuteremu je dano, pogledati globeje v vse one mnogobrojne težave, ki ao ovirale in še ovirajo pri nas in pri dru /ili malih narodih slovanskih onega, ki se je odločil stopiti na tmjevo pot pisatelja — učenjaka. Da je pa tudi pri nas mofc, ki se tega ne UBtraftijo, je znamenje veselejše bodočnosti naše, in da sto temu pot uglajali in učenosti v ožjih domačih mejili do veljavnosti pripo mogli, nij Vaša zada j • zasluga. — Sploh mi nij treba tajiti, da mi je bilo od nekdaj ka kor ime Vaše tako Vaše delovanje simpatično, in da nij sem nehal Vas čislati ol kar mi je bilo dano Vas tudi osobno spoznati. Slednje je bilo baš pred 20imi leti na Blejskem, in mej
vHcuf iliščniki kakor Mandelc, Mencinger, Jenko,
Erjavec, Tušek .... sem bil tudi jaz, takrat
fiestosolec ljubljanski, ki smo v Vašem krogu
preživeli nekoliko srečnih in rekel bi, idiličnih
ur, idiličnih, kakor jih moreš preživeti   le na
blejskem jezeru.
V8e to in več druzega bi Vam tako rad
osebno v nedeljo povedal — ali dolžnost me
veže na graška tla, in za to naj Vam te vr-
Btice naznanjajo, kako se veselim Vašega ve
Belega dneva. Da bi me dekanatski posel ne
oviral, kateri*je Se vedno v mojih rokah, in
vtegne biti fte mesec dnij, gotovo bi me odpeljal hlapon, da sem z >pot enkrat v Vašem
in somišljenikov krogu barom nekoliko srečnih
trenotkov — a ker nij in nij, naj slabo pero
nadomestuje, kar bi znabiti usta zgovorne j Se
povedala. Pozdravlja VaB Brčno v domovinskoj
in prijateljskoj udanosti
G. Krek.
Pri skupnem obedu je g. Trstenjak sam pivi vzdignil časo, da napije starosti štajerskih  Slovencev, navzočnemu g. dr. Štefanu Kočevarju, kateri ima letos svojo 701et nico. (Glej naš listek v fttev. od zadnjega petka. Da Bi uže 70 let star, pravi govornik, vendar g. dr. Kočevar nema nobenega sovražnika na svetu, daj liog, da bi tedaj še mnoga leta krepak ostal, in delal za širjenje narodno zavesti, kakor je to delal od svoje mladosti sem Iskreni živio-klici bo ljuheznjivega, in kljunu
svojej Btaroati, še vodno čilega in zdravega I nurotjae otvari sploh,  katere morda malokdo
narod storil, je največja tolažba v
starosti; verjemite mi, da se človeku na starost zdi, da vse drugo je malo ali nič, le to kar je človek za narod in občni blagor sto ril, to ostane in ima rvojo vrednost.
Nupitnic je bilo potem še več, kakor pri tacih prilikah navada. Omeniti hočemo le še dveh.
Dr. Vošnjaku je napil juhilar Trsten jak po odzdravu KoČevarjevem nekako s temi besedami: Prva nnpitnica velja zdaj tebi, prijatelj VoSnjak. Tebi je Bog dal mnogo darov, dal ti je dar zgovornosti, neustra'enosti Ohrani in rabi te darove v prid svojega naroda, ka kor si jih dozdaj, in videl bodeš, da tvoje delo ne bode brez ploda. N t j si več novinec na javnem polji, uže vidiš lehko koliko ho je naša narodna stvar razširila in utemeljila od kar ti delaš, a še bolj se napredek pozna,  ako s * ozre dalje nazaj. Prijatelj, ko sem jaz pred 40  leti šel  najbližnjega si  h 1 o v e n skega rodoljuba obiskat, moral sem 2 0 ur daleč hodit od sv. Jurja na Stavnici do Sotle k dr. Kočevarju. Koliko nas je uže denes 1 Iz male šake je nastal velik roj Zato ohranite pogum v delu. In če dozdaj nij si vsem prav storil, če so te mnogi grajali, ne maraj nič zato, hodi svoj dozdanji pot poštenja in dela naprej, in domisli se izreka nem škega klasika: „allen gefallen ist Bchlimm" S poštenim delom si dobil priznanje najboljših in pridobil gA bodeš k taci m tudi druzih V to ime mnoga leta.
Drugo napitnico omenimo, ker je zarad o Igovora in obljube Trstenjakove važna. Urednik Jurčič je  namreč  v  svojej odpitnici g. Trstenjaku izrazil v svojem in prijateljev imenu željo, naj bi pisal Trstenjak svoje spomine ali memoire.  Denes in uže prej smo se v razgovoru z njim imeli priliko prepričati, kako živ in mlad spomin ima,  koliko je pismeno in ustno občeval s prvimi možmi nnšega in sosednje slovanskega slovstva in javnega življenja, z možmi, katere uže davno gomila krije, ali kateri so uže na vzmaku od tod On ve Btvari,  važne za kulturno zgodovino našega naroda,  in za zgodovino razvoja naše
Btarca dr. Kočevarja pozdravljali.
V svojoj odpitnici je dr. Koče var rekel, da po svojih močeh nij mogel mnogo za na rod storiti, a zagotavlja zbranim, posebno mlaj Sim,datokarjevsvojemživljenjuza
Kot n aro iln jak ai zvest* trudi:
So vea čas va Slovencev valig, Si prigovarjal, ai učil, budil,
Nuj rešijo ae vseb verig, V katere tujatvo jib jo vplelo —
Slovenskega duha zapčlo.
Zaitonj nij bilo Tvojo delo, —
Glej kako množi uŽo bo broj I Nekdaj prav malo jo krdelo
U/rastlo uzo v obilni roj, Da trepetati pred poginom
Ne treba v e č h I o v e n b k i m sinom.
Kot zdravnik žrtvavAl življenje
Si laatno Bvoje mnog <krat, Da bolnim spraviš odrešenje,
Kes, Ti ai pravi usmiljen brat, Po jasnem dnevi — temne) noči Pomagaš rad po svojej moči.
IJok hrani Te še mnogu leta
V krepkem zdravji vsaki čas, Da vidiš, kako se razcveta,
In lene zlata lični klas Semenja narodnega dola, —
Da majki Sava jo vesela. —
Davorin Trstenjak.
drug ali nobeden ne ve več, in ki niJBO zapi saue, torej bodo z njim vred izginUo, ako jih nam mlajšim na veliko veselje in literaturi našej na korist ne napiše ....
G. Trstenjak je na to obljubil, ako mu Bog ohraui zdravje in dobro voljo, tej želji ustreči iu svoje spomine napisati, da Be po njego vej smrti izdajo.
Kakor smo videli je 40letni pisatelj Tr steujak še telesno in duševno zdrav, zatorej smemo obljubljenega tudi pričakovati. V to ime in v narodno zahvalnost za dosedanji trud naj mu v imenu alovouskega naroda ponavljamo šo tu željo: ješče mnogaja leta!
Govor češkega poslanca dr. Fan-derlika
v adresnej debati državnega zbora.
(Konec.)
„Gospoda moja! To je znano tu li ministru zunanjih stvarij,  zato bo malo ozira na vaše privatne želje.   In čemu naj bi so tudi? Al niJBte dajali zmirom  tak  vzgled V   Ali nijste ignorirali opravičenih želja celih narodov V Leto za letom so naštevali naši Češki bratje v ob širnih pismih svoje želje ; ali  sto se pa po trudili, da bi se o teh pismih vsaj posveto
valo ali sodilo ?   Kakor ste posojevali, tako vam zdaj grof Andrassjr  vrača,  in ako poudarjate,  da se  morajo stvari obravnavati kakor ustava zahteva, vas prosim, da jih vsaj tako  pogledate, kakor so.   Vaša delegacija, vaš odsek, kakor ga imenujete, fe grofu An-drassyju dovolila 00 milijonov brez omejenja, po ustavi bi on bil lehko jih porabil za okupacijo Bosne, ne  da bi Re sklenil berlinski ugovor,  ne  da bi rru trebalo iRkati berlinskega mandata, po ustavnem potu zapeljal bi bil, ako bi bile evropske velevlasti proti t.pmu, Avstrijo v celo vrsto opnsnostij,  v vojno — in zapeljal Bog zna v kakšno nesrečo. Ako je pa to storil, da bi je dobil z berlinskim ugovorom privoljenje velevlastij,  potem je se vo da delal protiustavno!   Ako je pa on ustavo žalil, gospoda  moja! tndi ta pot ste mu vi pokazali.
Ustava od leta 1801 se je prelomila, da se je mogla narediti ustava leta 1887, ustavna prava deželnih zborov so ae odvzela, za to, da se je mogla ta visoka zbornica sniti. Tako Rte vi,  gospoda moja,  ustavo žalili zapored, kjer je šlo za vašo strankarsko vlado, in potem ne morete fte grofu Andrassvju hudovati, da Re je v državnem  interesu na paragrafe vaše ustavo tako malo oziral? Ako pa njemu in vladi, ki mu je pomngala, očitate, da on 8 tem izpodkopava parlamentarizem, moram vaa opozoriti,  da ste tudi vi obema vladama pri uničevanju parlamentarizma poftteno pomagali. Kadar ae je vlada  proti vam obrnila, nijste imeli nikdar pocuma, da bi jo bili vstavili iu jo k temu flilili, kar parlamentarna večina vlado vedno lehko sili, da nnj namreč ali odstopi, ali pa zbornico razpusti.
Gospoda moja! Da bi bili vi to storili, nijsto imeli poguma, kor ste dobro znali, da brez pritiska administracije, ako zamreč ta nij na vašej strani, bi se BoMa tukaj vsa drugačna zbornica, v katerej bi vi ne imeli večine. Zato ro pa tudi ne bojim, da bi h tega, kar boste denes sklenili, bo razvil ustavni prepir. Kajti jaz ne verujem, gospoda moja, da bi vi dobili denes oni pogum, katerega nijste imeli v ugodnejših časih. (Veselost.)
Možno, da bodemo še doživeli, da bosto še iz razvalin prošlo vlado finančnega ministra a ščit dejali, ter mu na dalje pomagali par-lamentarnost uničevati, da bi le fte kratek čas živeli v smislu strankarskega gospodstva.
Gospoda mojal parlamentamost bode v Avstriji !o potim zagotovljena, ona bode le tačas  resnica  postala,  ako bodo ta visoka zbornica kolikor moč neodvisna od vlade, ako bodo stal volilni red na fiirokej podlagi splošnih direktnih volitva.  (Dobro! na desnej ) A vrnimo so, gospoda moja, k žalostinki, katero zovete adreso. V njej tožite na dalje o posledicah krize, tožite o bremenih, ki se ljudstvu nalagajo, tožite o deficitu, ki nas teži. Da! gospoda moja! kako je pa to, da vi v vsem tem se pritožujete ? Krizo in vse posledice zakrivili so oni krogi, katere vi tukaj zastopate, bremena jo večina, katero vi roprezentujete, ljudstvu naložila. Opomonim le, da sto vi ve« likanske subvencije dajali železnicam,  da Bte vi še v zadnjih mesecih glasovali za pogodbo z Ogersko, in deficit, gospoda moja, je tudi posledica vašo vlade iu vaše finančno uprave.
Ako tedaj vaša adresa javka, obtožuje se cela ustavovorna stranka sumo sobo, in prepuščati moram okusu to Btranko, ako misli, da se mora denes v črno obleko zaviti, na glavo Bi pepela potresti, in v tej adresi javno
se obtožiti svojih grehov. (Veselost.) Mi pa denes nemarno vzroka žalovati, ker Avstrija je stopila iz tega prepira, iz teh koterij in strank, ter izvršuje svetovno zgodovinsko misijo, in ako bi mi stopili z adreso pred cesarjev prestol, potem bi dejali njegovemu veličanstvu cesarju: Dovrši, gospodar, kar si pričel, in da ne bodeš našel nobednih ovir, porubi zato svoje ustavno pravo in prizovi se na svoje zveste narode." (Živahni bravo-klici.)
Politični razgled.
I\otfrtkiiJ<» <l4'x«»l>.
V Ljubljani 12. novembra.
V nustfijskef delegaciji je vojni mi nister izjavil, da v Bosni nij več armad nega glavnega po ve I j n i št v a, temuč je tam le generalni inšpektor, kateri naravnost cesarju pošilja poročila, a ta jih izročuje vojnemu ministerstvu. Ustavna ingerenca vojnega ministerstva je torej varovana.
Oficijozna „Pol. Corr." razglaša proglas, s katerim se občno pomiloščenje ali amnestija za o iu Hercegovino projavlja. Potni-
loščenje se razteza na t ste, ki so pri zase-denji teh dežel proti nasej vojski kaj storili, ki so se k mirnemu delu vrnili, ali ki se vr nejo v 14 dneh in pokorščino obljubijo; dalje tudi na one, ki so v preiskovalnem zaporu. Vendar pa mjao pomilosčeni odlični voditelji upora, ki so uže zaprti, ali tudi za te se bode predlog pomiloščenja stavil, kjor bode posebno vredno kake oziru imeti.
Viiaiul«* drzuvr.
Iz 1\>tv*h»1***1 u se tolegrafira 10. t. m., da so vsi glasovi raznih vnanjih novin. kakor da bi ruski car prej odpotoval iz; Livadi je, kakor je bilo s prva skleneno, neopravičeni. Car se bodo vrnil kakor navadno k Jurjevemu prazniku, nikakor pa no preje. Ravno tako lažnjive so tudi raztresene vesti, da je car obolel. To so uže posamni poslaniki dementi rali, in kakor se poroča i/, Livudije, jo car pri polnem zlravji. Grof S u valov bode pa zopet odpotoval v London, ter bode tam carjeve misli razložil. Nj pa še določeno, kdaj bode odpotoval. Govori se na dalje v tukajšnjih uradnih krogih, da mora so Rusija naslanjati pri vseh dogodkih v Turškej na berlinski do govor. Po tem dela pravilno in se vedo tudi knez Lobanov. Ako on zahteva od Turčije točno izvrševanje dolžnostij, ki jih je prevzela v Berlinu, ako pa v to izvrševanje jej manjka močij, potem misli tudi, da je obvezan, da odbije vsak nerol v Macedoniji, kolikor on more. Pravilnega vedenja Lobanovoga no moro tajiti niti porta niti katera druga vlust. Sicer Be pa trdi, da želi Ituska sporazumljenja z Angleško v oziru na vprašanja v Evropi kakor v Aziji. Ridi nemoči turške vlado v Bvojih lastnih deželah, je želeti tega sporazum-ljenja v evropskem vprašanji, v Aziji pa velja to, da se s poiazuinljeiijem ohrani vpljiv obeh držuv, da so naredijo vpljivu obeh vlastij tam prilične meje, in se azijatski narodi ne šču jejo na upor,
Preko Pariza se javlja v „N. Fr. Pr." da so ruski liferanti //>/<c#ii>.»#<«#*<><'m do peljali 15 000 pušk, ki so zadaj nabijajo, in več poljskih baterij. Ruska vlada navaja izgled Anglije mej fruncosko vojsko in pravi, da to nij proti nevtralnosti.
Kakor poroča telegram iz Etonttona 10. novembra, je govoril lord Boaconsfield na banketu v (iuildhallu istega dno in rekel, da je nemogočo priti v Indijo na severno zapadnej meji, a kakor se dozdeva, hoče sovražnik Angliji vendar sitnosti delati. „Ko smo se o tem posvitovali, nastopile so take razmere, katere zahtevajo resnega premisleka. Sklenili smo torej, Btvar dokončati, če bodo mogoče. Mi smo vse potrebno ukrenili, iu kadar bode to dovršeno, potem se bodo na naših mejah nemiri prenehali." Ou misli, da bodo živela Anglija v prijateljstvu z naj bližnjimi iu mogoče, da tudi z oddaljenejšimi bo
sedi. Potom je Beaconsfiold zagovarjal konvencijo glede otoka Cipra, ker je po njej prišla evfratska dolina v roke zanesljivega zaveznika, kateremu bodemo od blizu lehko pomagali. Naša (angleška) politika bode zabranila oso d no nadvlado samo jedne (ruske) države. Kongresovi resultati ro sultanu zagotovili pravo neodvisnost, nepremagljivo glavno mesto, in stražarstvo v Dardanclah. Potem se Boaconsfield obrača proti trditvam, da se ne bodo berlinski ugovor izvršil, in da lo Turki izvrševanje njegr-vo ovirajo; vse važne točke berlinskega ugovora se izvršujo, pravi. Nobedna vlada se ne odtegava izvrše vanju berlinskega ugovora, pravi Boaconsfield. In angleška vlada zahteva izvršenje dogovora do zadnjo črke. Ako bode trebalo, pozvala bodo ona angleški na rod, da ho bode ugovor z vso en o rži jo, in z vsemi sredstvi v veljavnosti ohranil Položen je je istinito resno, a ne nevarno. Angleži morajo ostati takt. kakor so bili njih pradedje, in potem Be dr/, iva njih ne bode zmanjšala. Tako je govoril, in so sabljo po-rožljal angleški jud Disraeli Beaconsfield.
Dopisi.
■ k ■*!■•«» 0. nov. [Izv. dop.] Deževalo bilo je pri nas blizu ffle&G dni j. Kmetovalec nij kopal, nij oral niti sejni; otavo bo k letu kosil. Marsikateri nema niti za eno kosilce krompirja v hiši; na njivah mu se praži, peče debeli! —
Dne 2. novembra jo divjala straSno burja donašajoča nam: dež, sneg, točo in led. Hrastom jo grano ali veje kakor jastreb pipletu peresa pulila ohola burja. Oljkina zrnca so nezrela na tla popadala, tu in drugod.
U Sočergi sta bila cerkev in farovž v največjej novarnosti. Tristoletui jesen na vrtu plovanskom stoječi, padel jo; vrabci cvičkajo, ohžalovaje košato drevo — svojo zavetje, krasno posteljo; joati, hrano so tem sirotom še vrže, vendar: zHvetja, posteljice nij, zato ter čivkajo!! — Brest starodavni hotela je buria s koreni in nami vred izpuliti ter hititi na cerkvo in farovž. — Jeli tu obranil bv, Just muć. patron Sučerske cerkve, tla se nij druga nesreča vmešala, izvan ko so šibre na hiši božjej ino farovžu pokale, drobilo se — pak tla je jesen iz vrta — odplaval — Bog si ga vedi! —
4. t. m. je spet toča padala in sneg na-letaval, — zima je, i sneg padli n\ dan bvo tega J usta se vidi še denes 9, novembra pod kapom hiš. —
Domare stvari.
— (K sedemdesetletnici dr. Blei-WOi80Vej.) Veteransko društvo v Ljubljani je imenovalo v seji 8. novembra dr. Đleiweisa za častnega uda. Ob jednem se je sklenilo, da so društvo korporativno u loleži baklado 18. novembra.
— (Vipavska či tal n i ca) je dr. Blei-veisa izvolila za častnega u la.
— (Hrvatski „Sokol") pošlje — kakor bo telegrafira iz Zagreba — k Bleivvei-sovej svečanosti najmenj dva uda.
— (Fotografije dr. Bleivveisa.) Ob priliki Bleivvcisove 7()letnico jo fotografiral ju-bilanta tukajšnji fotograf g. E, Pogorelec, in sicer v treh raznih velikostih, najmanjša velikost jo vizit-formut. Vse tri podobe so izvrstne, in jih rodoljubi lahko naročo pri g. Pogorelcu.
— (Reservisti domačih lovskih ba talij ono v št. 7 i n 1 0) pridejo, lis mož, 17. t. m. ob eni iz Trsta v Ljubljano. Na kolodvoru jih bode pozdravil Župan z rodoljub-
nim odsekom, ki bode došle zvečer ob 7, url pogostil na strelišču.
— (V ljubljanske j čitalnici) je v gostilnici drevi koncert hrvatskih tamburašev ll Vukovara.
— (Iz seje d ežol nega o d hora s. novembra.) Dopis ljubljanskega magistrata, da bode mesto skrbelo za družine reservistov iz Ljubljane in jim tinjalo podpore — je deželni odbor vzel na znanje z dostavkom, da se vsled tega družinam resoiwistov iz Ljubljane no bodo več dajale podpore iz milodarov, ki se stekajo v deželnej blagajnici. — Namesto bivšega deželnega odbornika g. Janeza Murnika, kateri je svoj mandat kot zastopnik deželnega odbora v deželnem šolskem svetu odložil, je deželni odbor izvolil de?, odbornika g. nI. dr. Schreva v deželni šolski svet. — Pregledovan jo in odo-brovnnte bolniških računov različnih vnanjih bolnišnic dalo je deželnemu odboru povod, da potrebno ukrene, tla rh bolniki ne bodo predolgo v bolnišnicah puščali. — Po^orelcem iz Derskovc in Slavine se je dovolilo 100 gold. oziroma 200 golil, podpore iz deželnega zaklada. Občini (iriblie se je ukazala nova občinska volitev. —- Deželni vladi so odgovori, da se na deželne stroške no dovoli nnprava zaveto h bJi /a zanemarjano šolsko mladino.
— (Iz Maribora) se v „N. fr. Pr-" piše, da se mej tamošnjimi delavci podpisuje peticija do državnega zbora, v knterej se prosi, naj ae uvede občna volilna pravica. Mi bi v interesu prave svobodo in pravega liberalizma le želeli, da bi jednacih peticij toliko bilo, da bi se uslišati morale. Zakaj ima na Nemškem in Francoskem vsak mož volilno pravico, a pri nas no? Tudi v Italiji ravno zdaj volilno pravico razširjajo. Menda se bodo tudi naši ljubljansko kazinski „liberalci" za to liberalno peticijo oglasili, kali ne?
— (Mi — „planinski Hrvatje".) Starčevit'eva politična sekta ima svoj novinarski organ v Sušaku,  v  hrvatskem Primorji. Zove se „Sloboda", in izhaja trikrat na teden. Da vidite, kako piše o Bleivveisovej slavnosti, ponatisnemo dotični Članek. Glasi so: „Vriedna naša braća  Slovenci ili  planinski Hrvati slaviti ca 19. t. mj. dan slavlja. Dr. Janez Bleivveis, najveći njihov domoljub, koji je i po sve ostale Slavene zaslužan, navršujo tim danom flvoju 70. godinu. On je prvi bio, koji je  užgao luč  snmospoznaje  narodnje izpod jarma ftvabskoga, te oživotvorenjem svoje „Novice" stao narod iz drimeža buditi; podupiran i s drugimi prijatelji i  rodoljubi u kratko vriemo   mogao   si   „Novico"   u   svakoj seljačkoj kolibici naći,  te tako mu po pod je za rukom, da onaj iliel naroda našega osviesti i boljoj sreći dovede.   Nu zato imade i zabilježenih mnogo i mnogo neprilika, što mu ue-prijatolji naši učiniše i još hoću tla u M ne, ali čvrst  kao kllisurina, odbija on još i sada u svojoj starosti sve odvažno i silno, tako, da se od  njega odbijeno mora u prah smrviti. II sadanjem njihovom saboru, gdje i on sjedi, nalazi  se Ba svojimi političkiini prijatelji u munjini,  pošto  popodje našim dušmanom za rukom   svakojakim  manevriranjem većine Be dočepati;   nu manjina a na čelu joj starac Bloivveis bore bo,  ako i za sada badava, za pravo   naroda.   —  Dan   19. Btudena jest za planinske   Hrvate dan  velikog slavlja, kojeg  ća  oni po cjeloj  zemlji svetčano proslaviti, a glavno če slavlje biti u bieloj im Ljubljaui.   Koliko će njih i/.dajica i dusmana baš v  Ljubljani mutkim i mrkim pogledom
pratiti to slavje, stalni smo, da će znati ponosom sve to prezirati, te i opet pokazati da je Ljubljana biser naš, a ne švab-sko gujezdo. — 1 mi se tomu danu od srde t veselimo, pozdravljajuć vam dičnoga vašega stani.u IMeivveisa, željom, da i tuj dan do prinese čim više našemu sbli/enju i udruženju." Nu, potem tacem bomo tu „v glavnem mestu planinskih Hrvatov" praznovali skoro 50 let nico SUrčevicevih političnih muli.
Razne vesti.
* (N e m I k u s k o p o s t.) Peterburške „ Vit-domosti" pripovedujejo, da je hutel iu namen
{'en bil nemški cesar vsem ruskim oficirjem, :i so si v zadnjej tur.škej vojski za svojo hrabrost pridobili ruaki Vladimirov orden, v pri-pozuanje jim podeliti kronenordeu 4. reda. Ker je pa dobilo 2500 ruskih oficirjev Vladimi rov orden, zbal se je nemški cesar velikih Btroškov, ki bi narastli, ako bi se dali kovati ti ordni, — opustil je nemški cesar svojo prvo misel. Torej Nemci skoparijo da si so Francozom vzoh 5000 milijonov.
* (Zopet atentat na Španjskem.) Iz Madrida se javlja, da je G. t. m. zvečer ob osmih streljal nekdo na generala Sanchez Bregua, ki je bil pod republikansko vlado Emilija Kastelarja vojm minister. Ne ve se zakaj. General nij ranjen, le plašč njegov je bil prtstljen.
Uaa.rU ▼ Jjubljaiil.
1. novembra: Marija Pibcr, hči delavni na južnoj i železnici, 18 let,  na cesarja Joželovcui trgu, vsled pljučne tuberkuloze.
2. novembra: Marija Kober, hči hišnega posestnika, 17 let v ulicah na grad št. 5, videti pljučne tuberkuloze. — Marija Kastclic, hči dacarja, 3 leta, na karlovškej cesti št. 3, valed gujilohu na poti.
3. novembra: Pudolt* llbunaiier, sin e. kr. pustnega utieijala, 3 leta, na Marije Terezije ceBti Ht. 1, vslcil bronehitis. — Alojzij Palornostcr, sin deželnega uradniku, 2 let 18 dnij, na sv. Petra cesti, vsled atrofije. — Cecilija Česen, ubožica, 74 let, v Chrouovih ulicah št. 5 vsled izkrvljeuja na pijačah.
4. novembra : Marjeta Skrjancc, delavka v fabriki za žveplenke, 22 let 8 mesecev, predmestje kurja vas St. 7, valed tuberkuloze. — Marijana Kogovšek, slad-carica, 40 let 9 ines., na 1'rancevem nabrežju št. 9, vslod tuberkuloze. — Jobana Taškar, delavka v fabriki za tabak, 21 1. 2 m., vsled pljučne tuberkuloze.
5. novembra: Lorenc lireskvar 80 let, v trnovskih ulicah St. 4. vsled vodenice.
6. novembra: Helena Ivozin, soproga vrtarja v tovarni za tobak, 57:|/« 1. v cerkvenih ulicah št. 11, vsled raka. — Petrina (irilc, hči notarijatskega urud-nika? 1H dnij, na sv. Petra nabrežju št. 37, vsled atrohjo. _
Tujci.
11. novembra:
Evropa i Ziinincrinan, Artner iz Karlovca.
Pri Miimi: (lasrgeb iz Laz. - Lipold iz Idrije. — Nagy iz (iradea.
Pri .VlaiU'Ui Puuer, llradecki, jl'oper, Kloss, Ibishaiier iz Dunaja._
C. Stadler,
slikar deželnega gledališča v Ljubljani,
priporoča se p. n. občinstvu, osobito kazinam, čitalnicam in bralnim društvom za l2SĆLelcvva.xij© odrov za domača gledališča, veliko ali uiajhuno, po najnižj e j ceni. Izdelujejo so tudi posamne dekor stelje. Isti prevzemljo tudi vsa dela spadajoča v stroku Tsa.rvan.ja cob, ter jo porok za okusno, hitro, trajno in ceno izvršenje. Pieskr-bujejo so tudi cerkvene slikarijo. Prijaznih naročil pro.ii
(372-3) C. Stadler,
v Ljubljani, na starem trgu št. 8.
■Loterij ne srečke.
Na Dunaj i 9. nov.: 70. 21. 55. 59. 17. V Gradci   9.  nov.:    8. 10. 63. 80. 90.
Stev. 0209.
(387—1)
28.000 goldinarjev
me dobi ust i»osofii»o!
I/, podporne ustanove za občine ranjcega Janeza Kahsira so 28.000 goldinarjev razpo-sodi ali vkup, ali v zneskih ne pod 5000 goldinarjev proti G % obrestmi na posestva s pu-pilarno varnostjo.
Kdor žen tega posojila, naj so obrne z doka/,ili zahtevane pupilarno varnosti na deželni odbor kranjski.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljaui, due 9. novembra 1878.
Dunajska borza 11 novembra.
(Isvirno 'elogrančnd po	rvčil	0.)	85	kr.
Enotni dri. dolg v bankovcih . .	60	gld.		
Enotni dri. dolg v srebru  .   . .	62	m	30	•
	71	m	25	n
	112	•	—	n
Akcije ndrodne banke ....	789	•	—	■
	224	n	80	n
	116	ti	80	n
	y	i?	37 V,	n
		■	59	n
Srebro..........	100	n	—	n
	57	n	90	
Karel S. Till
trgovstvo s knjigami in papirjem, pod Tranio it, 2, saloga vaoh potrebnostij za urade in kupčijstvo ; zaloga navadnega, pisemskega in zavij al nega papirja. Vso potrebnosti za merjevce (inženirje), slikarje in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalno in opravilne knjige. Izdeljujejo se tudi mouogrami na pisemski papir, visituu karte iu pi-Bemsko zavitke. (l.r)8—107)
Die Regenmantel, AVa^endeckeu (Plarlirn), Brlloinlagrn, ZrTlsloffe
der W. k. pr. Fabrik
p jvon M„ J. Elsinger & Sohne
an— in VVien, Neubau, ZollergaRse 2, f|
Lieferanten <lra k. und k. Krieenministeriumn, Sr. Maj. Kriegimarine, vieler Humanitiitianstalten ctc. etc.
(195—108)
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, tla si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Velikanska razprodaja.
Politične razmere, ki so nastale v eelej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da jo obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi najvekša fabrika za ure, katero smo mi zastopali, so je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo BVOJlh ur. Te tako zovane žepne ure so najboljše ure celega sveta, kojih okrovi so izdelani iz najfinejšega Nrebr-nega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoširani, ter so amerikanskoga sistema. V»le<l neke vlaMtue kouatrukeije ne more rte taka ura nikdar pokvariti, patle lehko na tla, Mine Me MtiHiiili, a ieu«lur ura pri teui ni« ne trpi.
Proti povzetju, ali vpošiljatvi male Bvote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, s katero ju plačana Iu pridejana zlata double urna verižica, baržuuasti ctui, glavni Ulj m* za uro in delavska plača, dobi VBakdo najfinejšo repasirauo uro skoraj na polovico zmmIouJ. Vse uro bo natanko repasirane, ter tturautujeiuo sa mako uro pet let.
V <lolii«y. {>-olovr^ii fitniMt vil iu Ntro^e NoliOnoNt i , provxo-innmo m tem dul/nuMt jiivno, cIil vhuUo nepziatoj©<5o m*«» nuzaj vieeiuemo, iti s. drii^u v.iniK-iijtimo.
lOOO komadov žepnih ur od ponarejenega zlata, umetno in čudovito izrezljane, najiinejše regulovaue, pri vsakej uri zlata double urna verižica, medaljon, baržuuasti ctui in glavni ključ; jeden komad Iu gl. 3.45.
lOOO komadov remontoir žepnih ur, katere bo pri kozici navijajo brez ključa, z dvojnim okrovom iu kristalnim okrovom, izredno natančno regulovaue; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, tako da jih nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razločiti; z verižico, medaljonom itd. preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. a. 20.
lOOO komadov krasnih ur na sidro (ankerubr) od najtežjega srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emailirauinn kazali, kazalom za tre-notke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno repasirane; prejo jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
lOOO komadov mobilnih ur na valje (cylin-der-uhr) v teških giljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščiiatim steklom, tekočih na H rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastini etuijem, jeden komad preje gl. 15 zdaj le gl. 5.60
lOOO komadov "vVashingtonskih ur na sidro od 13lotnega srebra, potrjene od c. k. denarnega urada, tekoče na 15 rubinih, elektrogalvanično pozlačene, da jih ne moru nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razločiti; lino na trenutek regulovaue in poakušene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 11.40.
1000 komadov "VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotuk repasirane, s kolesjem od niklja in privilegiranim regulo vairj cm, tako da bc nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna zlata double urna verižica, medaljon, baržuuasti ctui in ključ; vsaka tuka ura stala jo preje 35 gl. zdaj pa samo gl. 16.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodu ali gospč, preje 100 gl. zdaj gl. 4U.
650 komadov stenskih ur v uajliuejšeiu emai-lirauem okviru z zvoiiilom, repasirane, preje jeden komad gl. 6, zdaj le gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, lino regulovaue, dajo so rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
650 komadov ur z majatnikom (pendelulir) v lino izrezljanih gotičkih visokih omaricah, navijajo su vsakih osem dnij, lino na trenotek regulovaue, lepe, in impozantne. Ker jo taka ura no lniuohh ao letih št* dvakrat več vredna, naj bi jo imela vsaka družina, posebno ker so s tako uro soba olepša. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj so dobi jeden komad za smešno nizko ceno gl. 15. 75.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendeluhren) priloži naj se tudi
mala svota.
jNaslov: I lircii-t ustcrkuuf (868—8)
von
Pblllpp Fs omiKt Ulirenfabrik,
Wien, Rothenthurmstrasse Nro. 9.
iZUttLOlJ   1J1   Uit i lil K   J o.Tip JUIClC.
Laaiuiua in tlak „Narodne tiskarne".