PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 179 (7673) TRST, četrtek, 13. avgusta 1970 gg RAZPRAVI O PROGRAMSKI IZJAVI PREDSEDNIKA COLOMBA Zaupnica novi vladi v poslanski zbornici Za vlado je glasovalo 348poslancev strank levega centra, proti pa 231 poslancev opozicije - V senatu se je začela razprava o vladnem programu, ki se bo zaključila danes z glasovanjem o zaupnici jti.; r*dom», so glasovali poslanci in *,rank levega centra in Volk-B Vsi ostali pa so glasovali "• Vzdržal se je en demokristjan I, ? zaupnici v poslanski zbornici I* začela razprava o vladnem m|8r*rnu v senatu. Na popoldanski (Pen *° govorili senator Livigni (P«!\ )' FilBt,i (MSI), Cipellini „j|). Cifarelli (PRI), Anderlini (p^dvisna levica) in Caravelli iut • ’ PazPrava se I10 nadaljevala Vol ^Poldne, ko bodo govorili še UflSSer (Volkspartei), Chiaramonte .l.)' Veronesi (PLI) in Pennac-V]*° (KD). Popoldne bo predsednik ujde odgovoril na posege senator-• nakar bodo glasovalne izjave nato glasovanje o zaupnici, dg an®šnja seja poslanske zbomi-je začela z odgovorom pred-[S■ vladJe Codomba na vče-aSe ’n predvčerajšnje posege np*stiaivnil;oiv poslanskih skupin. °rnbo se je najprej zahvalil k”? govornikom in nato ugotovil, ,j. ]e razprava potrdila dve šivali -P8 kljub različnim stališčem, “hče ne more zamikati, da ki ,T^uiei° nad vsemi elementi, ujejo stranke levega cem-^ ln ki predstavljajo najbolj ho-](0 _ politično linijo, ki jo lah- gQ laraža sedanji parlament, dru-Ol?0zieija ni nakazala nobene jjJ?ri41jive alternativne politične ki bi se lahko konkretizi-a v parlamentu. Ve °^ehi ko je poudaril, da izja- ^jP^rlamentarno večino, je predaj n|k zelo obširno polemiziral žila-levico in predvsem s komu-partijo, «ki nakazuje pre-y;. ^tev levega centra z združita s*l. na osnovi skupnega ime-8Jal°a, od KPI do demokristjan-Sk, levice, ki so mnogo bolj ne-(^™'e od osnove levega centra*. je dejal, da je mnogo Vlo 1 da se vsakdo zaveda svoje Večina naj opraiVlja svojo y RIM, 12. — Nova vlada, ki ji predseduje Colombo, je danes »0 I 'an*ki zbornici dobila zaupnico. Za vlado je glasovalo 348 •"‘•v, Proti pa 231. En poslanec se je vzdržal glasovanja. Gla-Slasov *kupno poslancev in količnik večine je znašalo 290 IKf.. ^a kratko resolucijo o zaupnici, ki so jo pripravili Andreotti •Pat Bertol.di (Psl), Orlandi (PSU) in La Malfa (PRI), ki se glasi: ilh i® poslanska zbornica vzela na znanje vladne Izjave, ^ odobrava in nadaljuje z dnev- --------------------- - "> r.H„™„ -- -i-------1! —i—: dobila z novimi davčnimi obremenit- vami, ne bodo uporabljena za finansiranje tekočih stroškov, marveč delno za nujne stroške, ki jih zahteva zdravstvo. Glede vprašanj Juga, o katerih je obširno govoril socialist Mancini, je predsednik vlade dejal, da bo treba povečati napore za finansiranje blagajne za Jug in za nadaljevanje industrijskih naložb. Na kritike komunističnega poslanca Berlinguerja, da vlada hoče o-mejiti delovanje deželnih uprav, je Colombo zagotovil, da vlada namerava napraviti iz dežel ustanove, ki jih predvideva ustava, se pravi avtonomne ustanove z lastno oblastjo in vlogo, ki bodo v stanju, da uresničijo korenito politično in upravno decentralizacijo. Colombo je nato ponovno zagotovil južnoti-rolskemu poslancu Mitterdorferju, da bo vlada sprejela vse ukrepe za varnost in pravice nemške manjšine, poslancu iz Doline Aosta Oliet-tiju pa, da bo vlada skrbno zasledovala vsa gospodarska in upravna vprašanja v tej deželi ter primerno tudi ukrepal a-Nato so se začete glasovalne izjave. Načelnik skupine «Manifesto» Capr&ra Je izjavil, da bodo glasovali proti vladi brez posebnih pridržkov in brez prikritih taktičnih in strateških namenov, ki karafcte-rizirajo opozicijo stranke skrajne levice. Za njim je monarhist Co-veffi prav tako dejal, da bodo glasovali proti vladi, ki je enaka prejšnji in se ni zato ničesar spremenilo. Zanimiva je bila tudi glasovalna izjava demokristjana Simo nacoija, ki se je vzdrževal glasovati ia, ker je ugotovil predvsem ((popolno pomanjkanje demokratične zakonitosti krize, ki je ni povzročite večina v parlamentu, marveč so jo povzročile tri velike sindikalne zveze, ki so z napovedano splošno stavko udarile po Humorju«. Poslanec Ceravolo (PSIUP) je med drugim dejal, da je štiristran-ska koalicija pokopana in da bo lahko ostala pri življenju, v toliko, kolikor se bodo njene notranje sile, PSI in demokristjanska levica, odrekle resno tolmačiti in zahtevati, da se rešijo socialna vprašanja v državi. Za njim je misovec De Maralo dejal, da bodo glasovali proti vladi, ker predsednik «nd dal Jasnega in prepričljivega odgovora o vprašanju javnega reda«. Republikanec Campagna je dejal, da bodo glasovali za vlado in pri tem poudaril, da bo gospodarska politika preizkusni kamen večine levega centra Poslanec Orilia je za avtonomne socialiste in člane neodvisne levice najavili, da bodo glasovali proti vladi, ker je bila rešitev sedanje krize popolnoma negativna, čeprav njen razvoj ni bil povsem negativen, ker je vsaj preprečil stranki pustolovščin, da bd Ve Predstavnikov štirih strank leto- c?ntra zagotavljajo vladi trd- ^ go večine, opozicija pa opozi-wJn s*ceir l>a resen in jj^pruktiven način v spoštovanju daijšem odgovoru Berlinguer-zunanji politiki, je Colombo na Beriinguerjeve kritike, in predloge o gospodarskih tjjš^hjdh. Priznal Je sicer komu-rwpartiji, ki je ocenite gospo- rjjinama negativnega in zgreše-j **> da je s svojim dokumentom ' ribja priznala resen gospodarski Nato Colointoo dejal: hlT^riti moram komunistično ^'J0, da sem prav v tej avli, ob dgJJ^ku razprave o proračunu 19. -^-'bibra lani, in v moji oceni o jeseni», označil, čeprav sem hekatere pomisleke glede o- Vj^. )w " plač delavcev, nove delovne ja v letu 1970 vseh po- za pozitivno dejstvo, tako ^^eiavce, kakor tudi glede mož- t ^večanja notranje potrošnje »uJjrdnbn vplivom na državno go (*Jaar®tvo. Hkrati pa sem tedaj VejT*1® na potrebo po politiki po Proizvodnje in investicij t »jjj. 19l?0, da bd s tem absorbirali Jejo d*t povečanja izdatkov pod-D-.s Povečanjem proizvodnje.)) bo, i?™3 je, je nadaljeval Catam-ftrvjL . Je proizvodnja v letošnjih lANGkOK j Sttmrfap \ lutapao Stung-T*«"# J fiUDV-- 1 .v H r O^^SIF Američani so posejali vso Indokino s svojimi vojaškimi bazami. Slika, ki jo ponatiskujemo iz sovjetske revije v francoščini »Tempa Nouveaux», kaže samo letalska in pomorska oporišča, ne pa pehotnih baz, ki jih je, posebno v Južnem Vietnamu, nič koliko iiiiimiimiiiii ..—........."""""............mm..,.™..............m...................... OB PRISOTNOSTI NAJVIŠJIH SOVJETSKIH VODITELJEV Med kratko svečanostjo v Materinski dvorani v Kremlju Brandt in Kosigin podpisala sovjetsko-zahodnonemško pogodbo Polaganje vencev na grobnico neznanega junaka - Kancler in zunanji minister Scheel se danes vrneta v Bonn (Od našega posebnega dopisnike) MOSKVA, 12. — Vsega sedem kratkih minut protokolarne svečanosti za zgodovinski podpis dogovora med Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčije je danes ob treh popoldne odprlo novo zgodovinsko dobo v odnosih med Sovjetsko zvezo in Zvezno nemško republiko. Diplomatski opazovalci menijo, da gre tokrat za veliko več kot za sporazum o odpovedi sile v meddržavnih odnosih in da pomeni kratka svečanost v Jeka terinski dvorani v Kremlju, ki so se je udeležili najvidnejši sovjetski predstavniki — 77 članov ministrskega sveta, celotni politbiro komunistične partije Sovjetske zveze s Kosiginom, Podgomijem in Brež-njevom ne čelu — višek Brandtove politike razvijanja odnosov z Vzhodom, kakor tudi sovjetske »real-politik* do Nemčije. Da predstavlja podpis sporazuma med ZRN in Sovjetsko zvezo zgodovinski dogodek, ki nosi v sebi klice konca obdobja hladne vojne in zaostrovanje mednarodnih odnosov dokazuje tudi sestanek med Kosiginom in Brandtom, ki je trajal dve uri. Kaže, da je bil, pogovor zares iskren in delovnega značaja, kot ga označuje uradna sovjetska agencija TASS, in da bo v kratkem, morda še v jeseni, dopotovala v Moskvo nova delovna skupina, v kateri bosta minister za gospodarstvo v nemški vladi Schiller in minister za znanost Leussink. Govor je torej o stvarnem gospodarskem sodelovanju in možnostih odprtja razbila parlament. Socialdemokrat sovjetskega tržišča, točneje gospo- imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiuiifiiBmniiiimiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimnHiiiMiinii Jutri zaključek druge faze S ALT Na sovjetsko. ameriških razgovorih o omejevanju strateškega oboroževanja so dosegli znat. ne napredke . Jeseni v Helsinkih tretja faza DUNAJ, 12. — Na Dunaju so u-radno sporočili, da se bo sedanja druga faza razgovorov S ALT med Sovjetsko zvezo in ZDA o omejevanju strateškega oboroževanja zaključila v petek 14. avgusta, s kratko svečanostjo takoj po zadnji seji na sedežu ameriškega veleposlaništva. Isti dan bodo tudi objavili zaključno poročilo. Nova faza razgovorov se bo začela jeseni v Helsinkih. V diplomatskih krogih trdijo, da so bili doseženi znatni napredki ter da je bilo opravljeno važno delo za pripravo pogodbe, ki bo omejevala obrambno in napadalno strateško orožje. Policista ubita pri atentatu v Belfastu BELFAST, 12. — Dva policijska agenta sta izgubila življenje pri atentatu, do katerega je prišlo v Newryju na periferiji Belfasta. Bombo so neznanci postavili v okraden avtomobil, ki so ga zapustili ob cesti. Ko sta se policaja približala in skušala odpreti vrata avtomobila, je peklenski stroj eksplodiral in hudo ranil agenta, ki sta malo pozneje v bolnišnici podlegla poškodbam. Žrtvi sta bili stari 23 in 26 let. Vest o atentatu je razburila duho- ve v Severni Irski prav na dan, ko praznujejo protestanti z velikimi paradami konec obleganja London-derryja s strani katoliške armade Jakoba II. leta 1689. V mestu so uvedli danes stroge varnostne ukrepe: dva tisoč britanskih vojakov in 600 policajev je postavilo cestne bloke ter z bodečo žico ogradilo cele četrti, kar pa ni preprečilo incidentov. Na protestantskem pohodu se je zbralo več kot pet tisoč ljudi, ki so pregrade porušili ter priredili povorko po mestnih ulicah. Razni govorniki pa so imeli ognjevite govore proti predsedniku vlade Chichester - Clarku, ki ga menda obtožujejo, da «premilo» nastopa proti katoliški manjšini. Policija se je morala večkrat poslu-žiti solzilnih plinov in pendrekov, nekaj oseb je bilo laže ranjenih. ACI o povišanju cene bencina RIM, 12. — Italijanski avtomobilski klub (ACI) sporoča, da je predsednik Martimucci predočil ministru za finance Pretiju in ministru za turizem in predstave Matteot-tiju zahteve in zaskrbljenost italijanskih avtomobilistov zaradi posledic na področju prevozov, ki bi jih povzročila zaostritev davčnega pritiska in zlasti še nadaljnje povišanje cene bencina. darskih virov, širšemu sodelovanju na osnovi tehničnih in znanstvenih dosežkov obeh držav. Delovni dan Willyja Brandta se je začel davi ob 10., ko je poloH lovorjev venec na grobnico neznanega junaka ob kremeljskem obzidju. S tem se je zahodnonemški kancler poklonil spominu 21. milijonov žrtev druge svetovne vojne, ko sta si stali nasproti Rdeče armade in nemška vojska na kraju, s katerega je le nekaj sto metrov na Rdeči trg, v katerem so v prahu ležala znamenja poražene nacistične Nemčije. Takoj po polaganju venca je Brandta sprejel v kremeljski vladni palači premier Kosigin. Sporazum je bil podpisan ob 3. uri popoldne, podpisala sta ga za Sovjetsko zvezo Kosigin in Gromiko, za Zvezno republiko Nemčijo pa kancler Brandt in zunanji minister Scheel. Protokolarno svečanost je prenašala intervizija. V tem času sta Brandt in Kosigin izmenjala še nekaj besed, nakar je v pogovor vskočil Brežnjev. Vendar je šlo le za kratek neformalni razgovor, saj sta se Brandt in Brežnjev nepričakovano srečala, pozno popoldne. Se prej je bil odpovedan drugi sestanek s Kosiginom. Za pogovor med Brandtom in tajnikom komunistične partije Sovjetske zveze v moskovskih diplomatskih krogih vlada veliko zanimanje, saj gre za prvi uradni stik KP SZ z nemško socialno demokracijo. Zelo verjetno je da bodo rezultati srečanja občutni v razmeroma kratkem času. _ Zvečer bo Brandt še gost na večerji v Kremlju pri Kosiginu, s katerim bosta izmenjala tradicionalni zdravici. Brandtov odhod v Bonn, kjer razpihuje desnica silovito kampanjo v zvezi s podpisom tega sporazuma, je napovedan za jutri, četrtek, ob 13. uri po moskovskem času. STOJAN SPETIČ Strauss o pogodbi BONN, 12. — Franz Josef Strauss, predstavnik najbolj reakcionarne struje v zahodnonemški demokr-ščaniski opoziciji, strelja ponovno z veUkdm kanonom proti moskovski pogodbi. V svojem časopisu «Bayem Kurtom piše, da pogodba na tak način potrjuje obstoječe stanje, da «je vzhodna del onkraj demarkacijskih črt dokončno priznan kot del ruskega imperija, medtem ko se samo na zahodu dopušča možnost mejnih sprememb v korist Sovjetske zveze.). Po mnenju bivšega finančnega ministra pomeni pogodba za Sovjete utrditev njihove nadvlade nad ((zasužnjenimi državami« na podlagi doktrine Brežnje-va, istočasno pa gospodarsko pomoč z Zahoda. Kremelj naj bi imel tri cilje: napraviti kanec poskusom doseči svobodo v mejah njegovega imperija, zagotoviti si potrebno prostost za zoperstavljanje LR Kitajski in končno dobiti gospodarsko podporo Zahoda, s katero bo lahko prekosil Američane v oboroževalni tekmi. Predsednik sovjetske vlade Kosigin in zahodnonemški kancler Brandt na moskovskem letališču Vnukovo DOLG RAZGOVOR MED BRANDTOM IN BREŽNJEVOM Kosiginom zdravica med sprejemom v Kremlju - Srečanje med zveznim kanclerjem in predsednikom sovjetske vlade MOSKVA, 12. — Kmalu po zaključku svečanosti podpisa sovjetsko-zahodnonemške pogodbe je imel kancler Brandt nepričakovan in dolgotrajen razgovor s prvim sekretarjem KP SZ Brežnjevom. Srečanje je trajalo dve uri in pol, o njem pa je agencija Tassa objavila kratko sporočilo. »Leonid Brežnjev in Willy Brandt — pravi agencijska vest — sta izrazila prepričanje, da odpira sporazum med SZ in ZRN perspektive za nadaljnji razvoj odnosov med obema državama in za utrditev evropske varnosti*. Tass nadaljuje, da je razgovor potekel v resnem in odkritem vzdušju ter da je prišlo do izmenjave mnenj glede morebitnih ukrepov za razvoj sodelovanja med SZ in ZRN, za pomiritev in za okrepitev miru v Evropi. »Pogovor — zaključuje agencija — se je razširil tudi na vrsto mednarodnih vprašanj* V večernih urah Je bil na Kremlju sprejem, ki ga je sovjetska vlada priredila na čast zahodnonem-ških gostov. Poleg Brandta in Schee-la so bili prisotni člani bonske delegacije ter veleposlanik ZRN v Moskvi Allardt, za sovjetsko stran pa Leonid Brežnjev, Aleksej Kosigin, Andrej Gromiko, Dmdtrij Poljanski, Aleksander Šeljepin, Boris Ponomarjov in šef »Gosplana* Baj-bakov. V svoji zdravici je predsednik sovjetske vlade Kosigin najprej izrazil upanje, da bo kmalu prišlo do konkretnih ukrepov za razvoj odnosov med SZ in ZRN na različnih področjih. Poudaril je pomen spoštovanja pogodbe in njenega izvajanja kot važna elementa za ohranitev stabilnosti in miru na evropskem kontinentu. V zdravici ni manjkala sicer zmerno polemična nota na račun nasprotnikov pogodbe: »Prav gotovo bo slišati nenaklonjene glasove — je dejal Kosigin — vendar gre za glasove ljudi, katerim sta tuja čut za politični realizem in zaskrbljenost za mimo bodočnost evropskih narodov.* Mi- Leonid Brežnjev rastrski predsednik je omenil tudi možnost sklicanja vseevropske konference o varnosti ter končno dejal, da bi sporazuma ne mogli skleniti, »ko ga ne bi pripravila razvoj evropske stvarnosti kot celote in naravni tok mednarodnih odnosov*. Zahodne tiskovne agencije podrobneje poročajo o srečanju med Brandtom in Kosiginom. Predsed raka obeh vlad sta soglašala, da n® kaže ugotavljati, katera od dveh strani je več dosegla s pogodbo: tovrstni sporazumi namreč lahko koristijo vsem narodom. Kosigin je izrazil mnenje, da bi bilo treba miroljubno rešiti vse probleme, ki so se pojavili z drugo svetovno vojno. Izrazil je željo po ustavitvi oboroževalne tek-me in zagotovil, da namen pogodbe ni ločiti zvezno Nemčijo od Zahoda. Omenil je nato možnost sklicanja vseevropske konference o varnosti. Glede gospodarskih problemov se je predsednik sovjetske vlade ustavil pri petletnem planu v SZ in izrazil mnenje, da bi sovjetska naravna bogastva lahko bolje izkoristili v okviru dolgoročnega evropskega sodelovanja. Nato je Kosigin izrazil zaskrbljenost svoje vlade zaradi pojavov revanši-zma in neonacizma v Zvezni republiki Nemčiji. Brandt se je zadržal predvsem P^i gospodarskih vprašanjih: poudaril je odprt značaj Evropske gospodarske skupnosti ter predlagal pripravo osnutka za proučitev gospodarskih, tehničnih in finančnih vprašanj glede na bodočo raz- širjeno sodelovanje. Predlagal je, da bi ostala zunanja ministra v stalnem stiku v ta namen. Podčrtal je tudi važnost, ki ga bonska vlada pripisuje razvoju gospodarske in tehnološke izmenjave s SZ. Glede evropske varnosti je Brandt ponovil zahodno tezo, po kateri bi bilo treba vseevropsko konferenco o tem problemu skrbno pripraviti, tako da bi lahko privedla do recipročnega zmanjšanja vojaških sil. Izrazil je namen, da obvesti države atlantskega zavezništva o izkušnjah svojega potovanja v Moskvo, ter izrazil željo, da bo tudi SZ storila isto s svojimi partnerji varšavskega pakta. Glede zbližanja med Bonnom in Vzhodno Nemčijo je Brandt izrazil mnenje, da bi bilo treba v prihodnje ne toliko organizirati srečanj na vrhu (kot so bila v Erfurtu in Kasslu) pač pa delovati na nižji ravni, kot je bilo storjeno med Bonnom in Moskvo. Glede nevarnosti ekstremističnih teženj v ZRN je kancler dejal, da večina nemškega ljudstva želi pomiritev z Vzhodom in ne kaže ekstremističnih teženj. Revanšistični pojavi niso nevarni tudi zaradi tega, ker gospodarski in družbeni položaj sedanje Nemčije ni podoben onemu, ki je obstajal ob rojstvu nacizma. Brandt je poudari, da ni kazalo prepovedati neonacistične stranke, ker jo bodo lahko odpravil s svobodnimi volitvami. Vsekakor pa je zagotovil, da so zahodnonemške oblasti budne ter da se zavedajo, da bi bilo zgrešeno dovoliti, da se nacionalistične težnje zaostrujejo. HUPA DISKRIMINACIJA IN GROBA KRŠITEV STATUTA DELAVCEV Agent javne varnosti je poizvedoval o politični pripadnosti delavcev Gre za mlade kandidate napovedanega strokovnega tečaja ustanove CIFAP - Presenečenje in ogorčenje po sporočilu dolinskega župana na včerajšnji seji občinskega sveta Ob splošni pozornosti občinskih ivetovalcev in občinstva je novoizvoljeni dolinski župan Dušan Lo-vriha na koncu sinočnje seje občinskega sveta dejal: »Vsem je znano, da je prejšnja občinska uprava v zvezi z gradnjo tovarne velikih motorjev v naši občini, med drugimi važnimi zahtevami zaradi povzročene škode, postavila tudi zahtevo, da bo morala imeti mladina naše občine prednost v novi tovarni brez kakršnekoli politične ali narodnostne diskriminacije. Na to zahtevo so nam pristojni krogi vedno pritrdilno zagotavljali, da ne bodo delali nobene diskriminacije. Pred časom je CIFAP javno sporočila, da se bo 15. septembra začel večmesečni tečaj za pripravo mladega tehničnega kadra, ki bo zatem zaposlen v tovarni GM. Ker ni CIFAP naznanila tečaja v slovenskem dnevniku je naša občina čutila za svojo dolžnost, da obvesti o tem tečaju nad 130 mladincev s pismom, ki smo jim ga poslali na dom. Ne vemo točno, koliko naših mladincev je naslovilo prošnjo na CIFAP, da bi bili sprejeti na omenjeni tečaj. Pred dnevi pa je agent komisariata javne varnosti iz Milj prišel v naše županstvo s seznamom mladincev, ki so napravili prošnjo za omenjeni tečaj, in poizvedoval, kdo do teh pripada KD ali slovenski skupnosti. To je nezaslišana in groba diskriminacija, ki si jo upajo izvesti samo na pobudo predstavnikov Fiata, ki se, izgleda, še ne zavedajo velikega in demokratičnega razvoja, ki se poraja v I-taliji po volji delovnih ljudi vseh političnih in verskih nazorov. Ogorčeno protestiram proti tej novi diskriminaciji in obljubljam da bomo v bližnji prihodnosti napravili vse potrebne korake, da se take diskriminacije ne uresničijo. Kdo je posredoval sezname a-gentu javne varnosti? Razpolagal je z njim samo CIFAP, ustanova, ki je vzdrževana z javnim denarjem. Ali je razpolagal z njim tudi Fiat? Vsekakor je zelo čudno, da policijski organi, ki so postavljeni za javni red, vršijo dolžnosti, ki so v korist monopolističnega kapitala na škodo delovnih ljudi, proti vsem principom demokracije. To je tudi kršitev delavskega statuta, ki ne dovoljuje delodajalcem, da kakorkoli poizvedujejo o političnem prepričanju delavcev.» Vest o groba kršitvi statuta delavcev in poskusu hude diskriminacije je na vse navzoče napravila globok vtis. Tako je tudi demo-kristjanski svetovalec Tullio Gom-bac poudaril, da gre za zelo resno zadevo, ki krši pravice dela v-cev. Vprašal je za ime agenta javne varnosti in predlagal, naj se čitnprej skliče občinski svet. Župan je odgovoril, da se bo občinski svet čimprej sestal in da je prepričan, da bodo vse politične skupine enotno obsodile tako rav- nanje in poskus diskriminacije. Ime ni toliko važno, pač pa je vse ob sodbe vreden način in sistem. Kakor smo izvedeli, bosta o tej zadevi predložila pismeno vprašanje vladi poslanec Škerk in senator Šema, pismena vprašanja bodo predložili tudi deželni upravi in pokrajinski upravi. Govor dolinskega župana je dovolj jasen in ne potrebuje komentarjev. Tako ravnanje je vse obsodbe vredno in pričakujemo, da bodo pristojni organi izvedli pre iskavo ter primemo ukrepali in pravočasno poskrbeli, da se take stvari ne bodo več ponavljale. Z DEŽELNIM ZAKONOM ŠTEV. 30 Predvidene občutne olajšave za gradnjo otroških jasli V treh letih naj bi njihovo število naraslo na 30 Včeraj - danes Konec meseca bo postal pravo-močen deželni zakon štev. 30 z dne 3.» avg. 1970, ki določa razne posege deželne uprave v korist otrok do 3. leta starosti, katerih matere so zaposlene in ki so zato primorane prepustiti svoj naraščaj raznim otroškim jaslim. Otroških jasli je danes v deželi Furlaniji - Julijski krajini vsega skupaj osem. štiri take ustanove poslujejo v tržaški pokrajini, dve v goriški, ena v videmski in ena v pordenonski pokrajini. Občutno je torej pomanjkanje otroških nego-valnic v vsej deželi, predvsem pa na tistih področjih, kjer .je bolj razvita 'ndustrija in kjer je torej večje število mater zaposlenih v raznih gospodarskih dejavnostih. Dežela bo v skladu z določili o- menjenega zakona poskrbela za .......................................................................................m,.,,,,,,..,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,..................................... NA SINOČNJI SEJ! V DOLINI Dušan Lovriha ponovno izvoljen za župana dolinske občine Za podžupana je bil izvoljen Marino Bandi (PSI) ■ Izjave vodje svetovalskih skupin Sinoči je bila v Dolini prva seja novega občinskega sveta, ki je bil izvoljen na upravn’h volitvah 7. junija. Na dnevnem redu je bila izvolitev župana, odbornikov in namestnikov, ob koncu seje pa je župan sporočil zelo zanimivo vest o diskriminaciji, in kršitvi delavskega statuta, o čemer poročamo na drugem mestu. Kakor je bilo predvideno, je bil za župana ponovno izvoljen, in to že šestič zaporedoma, dosedanji župan Dušan Lovriha. ki .je orejel enajst glasov, pet je bilo belih gla-sovtvc (KD in PSU). Glavko Peta-ros (SSL) pa je prejel štiri glasove. Dušan Lovriha, ki je pred sedoval seji, se je zahvalili za ponovni izraz zaupanja in obljubil, da bo s sodelovanjem odbornikov vseh svetovalcev vložil vse sile za dobrobit prebivalstva in napredek občane. Za odbornika in podžupana .je bil izvoljen Marino Bandi (PSI), za aaniimiiHMiMiMiiitiHiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimmaiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiminiiiiiiiMiiiM OD PONEDELJKA DALJE NA UNIVERZI Mednarodni tečaj o prevozih v EGS 18 strokovnjakov bo imelo skupno 20 predavanj V ponedeljek, 17. avgusta se bo na tržaški univerzi začel 11. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Tečaj bo trajal tri tedne in bo obsegal dvajset predavanj. Nastopilo bo .18 strokovnjakov s področja prometa, ki bodo obravnavali vrsto vprašanj s področja cest nih, Železnikih, pomorskih in letalskih prevozov ter njihov vpliv na deželno gospodarsko politiko. Lek- in združili po tri delnice v eno z nominalno vrednostjo 500 lir. Hkrati s tem bodo glavnico ponovno povečali, in sicer z 2.500 na 5.000 milijonov lir, s tem da bodo izdali 5 milijonov novih delnic z nominalno vrednostjo 500 lir. Družba bo starim delničarjem priznala predpravico odkupa novih delnic, in sicer v razmerju ene nove za vsako staro delnico. Delničarji imajo čas do 31. oktobra letos, da predložijo cije bodo spremljali številni šemi-1 stare delnioe na sedežu družbe, da narji, ogled nekaterih tehničnih na prav na našem področju in program turističnih izletov po Furlaniji - Julijski krajini. Med docenti se omenja tudi glav ni ravnatelj za promet pri evropski gospodarski skupnosti dr. Paolo Rho. Otvoritveni govor bo imel v ponedeljek, 17. avgusta v glavni dvorani tržaške univerze predsednik komisije za promet pri poslanski zbornici dr. G. Guerrini. Med slušatelji bodo seveda posebno številni italijanski strokovnjaki, napovedan pa je prihod večjih skupin izvedencev s področja prometa iz Zahodne Nemčije in Fran cije, medtem ko bodo na raznih seminarjih in predavanjih sodelovali tudi strokovnjaki iz vzhodne Evrope in iz nekaterih afriških de žel. Za škodo po novembrskem neurju Do 8. septembra prošnje za dodatne prispevke Deželno odbomištvo za delo, soc. skrbstvo in obrtništvo sporoča, da bo 8. septembra zapadel rok za izročitev prošenj za izplačilo dodatnega prispevka za škodo, ki so jo obrtniške tvrdke in podjetja utrpela med vodno stihijo v dneh 25. in 26. novembra 1969. Rok je bil postavljen z deželnim zakonom št. 22 z dne 8. junija 1970, medtem ko izhajajo določila o izplačevanju prispevkov v zvezi z omenjeno škodo iz zakona štev. 33 z dne 29. decembra 1969. Kakor znano, veljajo pravkar navedene olajšave za škodo, ki je nastala v tržaški, miljski, devinsko - nabrežinski, tržaški občini ter v občinah štarancan, Gra-dež, Marano Lagunare, Remanzacco, Torreano pri Čedadu in Fojda. Domenjene spremembe v glavnicah CRDA Pretekli teden je bil v Trstu izredni občni zbor delničarjev družbe cCantieri Riuniti deU’Adriatico». Na zboru so med drugim sklenili zmanjšati glavnico družbe s 7.500 na 2.500 milijonov lir in za zamenjavo starih delnic z novimi. Kapital bodo zmanjšali tako. da bodo nominalno vrednost vsake delnice skrčili s sedanjih 500 na 166,66 Ure bi ta lahko opravila na vrednotni' cah ustrezne operacije. V okviru XIX. lesnega sejma Včeraj v Celovcu razgovor o dobavah lesa Italiji V okviru 19. lesnega sejma v Ce lovcu je bilo včeraj ponovno srečanje med italijanskimi in avstrijskimi gospodarskimi operaterji. Na tem srečanju je poslanec v dunajskem parlamentu Bassetti. ki pripada ljudski stranki, naglasil, da je Avstrija najvažnejši dobavitelj lesa za italijansko tržišče ter da sama vsako leto krije dve tretjini celotnih potreb italijanskega trga po tem blagu. Kar 66 odst. vsega avstrijskega izvoza raznega lesa .je namreč leto za letom namenjeno v Italijo- V letu 1969 so dosegle te dobave rekordno višino. Avstrijski izvoz rezanega lesa je dosegel 2,200.000 kub. metrov, v prvi polovici letošnjega leta pa je Avstrija dobavila Italiji 961.000 kub. metrov tega blaga. Na italijanski trg je *x> vsem tem Avstrija do konca junija letos od premila 58 odst. vseh svojih dobav rezanega lesa tujini, ki so znašale skupno 1,646.000 kub. metrov. Nove poti v jami pri Briščkih Včeraj so odprli nov del jame pri Briščkih in sicer t. zv. jamo oltarja, ker so kapniške tvorbe podobne oltarju. Jama je dolga 40 metrov, široka 30, visoka pa 15. Do sedaj je bilo mogoče dospeti v to jamo samo po stopnišču, zgrajenem leta 1908, ki je bilo tako strmo, da je bilo, vsaj za večino obiskovalcev, neprehodno. Po novem stopnišču, ki ga je uredila Alpina delle Giu-lie, se dospe tudi na zravnan prostor, s katerega je lep razgled na vso jamo s cementno plastjo, ker zemlja, s katero so bile pokrite do sedaj, je bila često tako vlažna, da se je z lahkoto zdrsnilo. Pripravili so tudi 30 metrov dolgo varianto, s katere ae lahko vidijo zelo lepi kapniki. odbornike Milan Kuret, Just Klun in Drago Slavec, za namestnike od bomikov pa Edvin Švab in Drago Ota (KPI). V začetku seje .je podal izjavo vodja komunistične svetovalske skupine German Švara, ki je omenil Volilni uspeh liste KPI - PSIUP ter prebral politično upravni sporazum s PSI. Nato je podal igjavo Marino Bandi (PSI), ki je utemeljil politično upravni dogovor med PSI in KPI za nadaljevanje levičarske uprave v dolinski občini. Za njim so podali izjavo vodja svetovalske skupine LSS dr. Alojz Tul. ki je omenil zlasti vlogo opozicije in poudaril važnost sedanje mandatne dobe občinskega sveta. Soc'aldemokrat Gianni Begu je izjavil, da se pač ne strinja z dogovorom med KPI in PSI in da se bo vzdržal pri glasovanju za župana in odbornike. V slovenščini in italijanščini je nato podal svojo izjavo vodja demokristjanske svetovalske skupine Virgilio Gerli, ki je pripomnil, da KD zaivrača katerikoli sporazum za ustanovitev večin v kra-jeivndh ustanovah s KPI, s PLI in s strankami skrajne desnice, ali skrajne levice. Izjavil .je, da se bo njegova stranka zavzemala za izvajanja politike leve sredine in da si trdno želi postaviti vse pogoje, ki naj ščitijo vse etične in .jezikovne pravice prebivalstva kakor tudi tesnejše stike na raznih stopnjah med italijanskim in slovenskim prebivalstvom za izboljšanje humanih in družbenih stikov. Po izvolitvi je župan pripomnil, da se strinja z izjavami predstavnika SSL, da je namreč treba končati s strankarskim kampanilizmom, da pa je treba to dokazati s kon-kretndmi dejanji. Nekoliko polemično je odgovoril Gerli.iu in dejal, da se je KD pred leti povezovala tako z liberalci kot z misini in da v dolinski občini zdaj obljublja stvari in praivice Slovencem, ki jih ne spoštuje v Trstu In drugih krajih, posebno pa ne v Beneški Sloveniji. Podrobnosti o sporazumu KD, PSI, PSU, PRI, SSL Pokrajinsko vodstvo KD je včeraj soglasno odobrilo sklenjeni u-pravno - politični sporazum med levosredinskimi strankami glede pokrajinske in občinske uprave in zastopstev v krajevnih ustanovah. Pri tem vodstvo KD izraža svoje zadovoljstvo in poudarja, da so se o-krepile vezi za nadaljevanje politike levega centra. Prav tako izraža svoje zadovoljstvo zaradi rešitve vladne krize in ponovnega imenovanja poslanca Belcija za ministrskega podtajnika za zunanjo trgovino. Vodstvo KD poudarja svojo podporo dr. Zanettiju, kandidatu za predsednika pokrajinske uprave, v kateri bodo zastopane vse stranke leve sredine. Glede občinske uprave izreka priznanje županu Spac-ciniju ter poudarja, da bo doseženi sporazum pripomogel k uresničitvi programa v zadnjem letu mandatne dobe občinskega sveta. Kakor smo že poročali, so se v torek pozno ponoči zaključila pogajanja med KD, PSI, PSU in SSL. Dogovorili' so se tudi o zastopstvih v raznih krajevnih ustanovah. Tako naj bi KD ohranila predsedstvo Krožnega sklada za Trst, predsedstvo Tržaške hranilnice (Cassa di Risparrmio) in predsedstvo Delavskih zadrug bi dobila PSI, predsedstvo Pokrajinske turistične ustanove PSU (podpredsednik naj bi bil predstavnik SSL), predsedstvo Avtonomne letoviščarske ustanove pa PRI. Politično - upravni dogovor ima precej pozitivnega, nekaj tudi za Slovence, videli pa bomo, kaj se bo uresničilo in kaj bo ostalo samo na papirju. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologlo 6 - Ul. Dlaz 2; Alla Salute. Ul. Glulla 1; Plcclola, Ul Orlanl 2: Vernari. Trg Valmaura 11 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.3«) Alla Bastltca, Ul S. Glusto 1; Cro. ce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Gtustlzla, Trg Libertš 6: Testa d'Oro, Ul Mazzini 43. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulica P. Filzi St. 10 fel 38101/38045 opravlja vso banine posle kupuje tujo valuto Tržaška hranilnica Je prejšnje dni razposlala raznim ustanovam bilanco o svojem lanskem poslovanju. Bilanca izkazuje 314,7 milijarde lir aktive in prav toliko paaive, vključno 8,6 milijarde lir dobička; po odvodu večjdh vsot v razne ustanovne sklade in rezerve, znaša čisti dobiček iz lanskega poslovanja okoli pod milijarde Ilir. Skupna vrednost. «izrecWh» finančnih skladov, ki Jdih upravlja hranilnica, znaša 158 milijard lir. Iz podrobnejše razčlenitve bilančnih postav izhaja, da so znašale hranilne vloge konec leta 80 milij-aird, tekoči računi 175 milijard, skupna vrednost lastnih vrednotnic 72 milijard, vrednost posojil proti vknjižbi 15 milijard, vrednost posojil, priznanih raznim ustanovam, 19 milijard, itd. gradnjo, ureditev in opremo pošlo pij za otroške jasli ter prevzela nase finančno breme za režijo teh ustanov kakor tudi za režijo nego-valnic, ki že poslujejo v Furlani.ji-Julijski krajini. Zakon predvideva tri vrste de želnih posegov na tem področju: a) izplačevanje posebnih enkratnih pr: spevkov do največ 30 odst. predvidenih stroškov za gradnjo, ureditev in opremo otroških jasli: v tekočem poslovnem letu je v ta namen na razpolago 500 milijonov lir, b) izplačevanje stalnih 1 etri1 h pri spevkov, največ za dobo 20 let in do največ 3 odst. predvidenih stroškov za gradnjo, ureditev in opremo jasli: v ta namen je na razpolago vsota dveh milijard lir, ki pa je porazdeljena na 20 enakih delov, zato bo vsako leto od 1970 do konca 1989 v tem okviru na razpolago prispevek 100 milijonov lir: c) izplačevanje prispevkov za kritje režijskih stroškov otroških jasli do največ 70 odst. celokupnih izdatkov: v ta namen je na razpolago za vsako finančno leto od 1970 do 1974 vsota 150 milijonov lir. Na osnovi pravkar sprejetega zakona naj bi število otroških jasli v razdobju treh let naraslo s sedanjih osem na trideset ali morda še več. Zakon je objavljen v številki 29 Uradnega vestnika avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki se bo debi danes, četrtek, 13. avgusta; zakon bo postal pravomočen 15 dni po objavi, to je 28. t.m. Z njim se deželna uprava pridružuje državi, ki je tudi napovedala vrsto finančnih posegov na tem področju, vendar bodo njena prizadevanja v tej smeri rodila uspeh brez vsakega odlašanja: že od septembra dalje bodo namreč obč;nske uprave, občinski u-pravni konzorciji in pokrajinske u-prave lahko pričele pošiljati na deželno odbomištvo za šolstvo pred loge, kako in kje pričeti z uresničevanjem tega važnega deželnega načrta. .......................................... ■im.iiii ...... V OKVIRU POLETNIH PRIREDITEV Letos bosta samo dve predstavi umetnih ognjev Prireditvi bosta v nedeljo, 16. in 23. avgusta ob 21. uri kih prireditev pa ie skoraj astronomska, saj stane komaj polurna predstava z vsemi režijskimi stroški nad dva in pol milijona lir. Letošnja «tržaška pirotehnična fantazija pa bo, prvič po devetih letih, postavljena v svoj poseben, skorajda jeklen okvir Prav danes pripluje v naše pristanišče letalonosilka «Saratoga» z drugimi šestimi enotami šestega a-meriškega brodovja v Sredozemlju, kar bo nedvomno prispevalo k večji privlačnosti teh umetnih ognjev, ki se bodo s svojim prijetnim truščem in pisanimi barvami zrcalili delno na zelenkasti morski gladini, delno na orjaških jeklenih ladijskih ploščadih. Obe predstavi se bosta pričeli točno ob 21. uri. V primeru slabega vremena ali razburkanega morja bo prva predstava v ponedeljek. 17. avgusta ob isti uri. Danes, ČETRTEK, 13. avgusta LILIJANA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 — Dolžina dneva 14.15 — Luna vzide ob 18.01 in zatone ob 00.59 Jutri, PETEK, 14. avgusta DEMETRIJ Vreme vteraj: Najvlšja temperatura 28,1, najnižja 19,4, ob 19. url 26,2 stopinje, zračni tlak 1016,5 stanoviten, veter 5 km/h sevcrozahodnlk, vlaga 61 odst., nebo 6 desetink po-blačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. avgusta 1970 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo je 8 oseb. UMRLI SO: 88-letna Ernesta Cal- larini vd. Venchl, 78-letna Ida Bez-lej vd, Franco, 59-letni Giovannl Ge-roni, 54-letna Caterina Lazar por, Somyak, 78-letnl Giovannl Grego, 73-letna Elena Perak vd. Figliola, 87-letna Glacomina Becarli vd. Vitrelch, 79-letna Giuseppina Kranlc vd. Da-ris. XII. kmečki tabor V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH od 14. do 17. avgusta PETEK, 14. AVGUSTA Ob 18. uri otvoritev Kmečkega tabora im razstave idrijskih čipk s sodelovanjem Etnografskega muzeja te Ljubljane v priredbi SPD «TABOR». Včerajšnji odkupni devizni tečaji- Ameriški dolar 625,— Kanadski dolar 590,— Brit. šterling 1490,— Švic. frank 145,— Franc, frank 108,— Belg. frank 12,— Hol. florlnt 172,— Nemška marka 171,— Avst šiling 24,— Jug. dinar (vel.) 45,— Jug. dinar (mali) 46,— SOBOTA, 15. AVGUSTA Nastop godlbe na pihala te Divače NEDELJA, 16. AVGUSTA Nastop folklorne skupine Balarins te Tarčeota VSAK VEČER PLES OB ZVOKIH ORKESTRA «LESK» IZ DIVAČE DOBRO ZALOŽENI KIOSKI PRESKRBLJENI Z DOMAČIM VINOM. RAZSTAVA STROJEV IN KMETIJSKEGA ORODJA Po festivalu operete, ki se je zaključil z včerajšnjo zadnjo predstavo tPri belem konjičku», tržaška Avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova prireja v okviru letošnjih, sicer precej skrčenih in bomejših od ostalih let, poletnih prireditev, za nedelji, 16. in 23. avgusta tradicionalno predstavo u-metnih ognjev. To je že osmo leto, kar so se z edino prekinitvijo leta 1967. naj boljši mojstri v izstreljevanju u-metnih ognjev iz Španije, Francije, Nizozemske, Švice. Japonske in seveda Italije, zvrstili na zunanjem valobranu našega zaliva s skup no, upoštevajoč letošnjo predstavo petinštiridesetimi prireditvami. Lepo število, zlasti če pomislimo na to. da ne samo domačini, pač pa tudi in predvsem tujci z veli kim zanimanjem pričakujejo to edinstveno avgustovo prireditev, ki privablja na grič Sv. Justa in vzdolž Nabrežja, na stotine in stotine ljudi, žal pa bosta letos samo dva oln,t|l i tehniko upepeijeva-šjo J??11’ d'a je moč začeti grad-fftti j te^ta, ki bi biil povsem va-llta smradu ln popolnega VRelt vrst odpadkov. za gradnjo so izbrali bog rttu Pantalejmunu pri Sv. So-^Juna P°too*J|u. ki gleda proti ®šja v bližini petrolejskega skla-'“tožbe Esso Standard. Zam-1).0(|q precej obsežno, skoraj tjenn J^^dfatnlh metrov, a na *» se>( 0 uredili poleg naprave f^^ganjie smeti, tudi parkirni k&tu 2a tovornjake, jame za od-Vm,S P^Pela in paznikovo hišico. J« gostom ne bo preveč. Maja todv 1I's'ca uprava podpisala po-tW* družbo SASPI, ki Je pri-^ tiačrt in začela gradnjo sa-“Pepeljevalnika. Do sedaj so izravmalli Skoraj ves teren, na kar terem bodo postavili naprave in verjetno bodo prav kmalu končali to delo in začeli kopati temelje. Začetna dela so se nekoliko zavlekla delno zaradi dirugih dle, ki so jih morali obenem opraviti, kot n. pr. gradnjo nove ceste, ki naj nadomešča tisto, ki je tekla po zemljišču, kjer bo zgrajen upepeljeval-nlik, deloma pa zaradi trdega kamenja in skal, na katere so naleteli med delom. Izgradnja bo dokončana najikas-neije 14. novembra prihodnjega leta, vsaj talko se je obvezala družba SASPI, po možnosti pa tudi en ali dva meseca prej. Kaikšna pa bo ta naprava za upepeljevanje smeti? Načrt predvideva sežiganje smetd v treh velikih pečeh: če bodo naprave delovale dan in noč bo vsaka lahko sežigala 60 stotov odpadkov na uro, oziroma 1.440 stotov na dan. Načrt tudi predvideva, da ne bodo stalno gorele vse tri pečd, ampak samo dve, tretje pa se bodo poslužlli le ob večjih potrebah. Ce pomislimo, da je dnevno poprečje smetd, ki jllh danes odlaga občinska uprava na trebensko smetišče, približno 2.200 stotov, bo ta nova naprava povsem zadostna za tržaške razmere. Po načrtu je videti, da se ne bo širil smrad iz tega upepeljevainika. Seveda v bližini kateregakoli smetišča ne diši po vijolicah, vendar pa so povzeli precej ukrepov, da bi preprečili širjenje smradu. Predvsem dva: tovornjaki bodo prihajali skozi dvojna vrata pred veliko jamo (2.500 kubičnih metrov), kamor bodo odlagali smeti, tako da bo v trenutku zagotovljena dvoje pregrad preprečilo smdrljdvim plinom, da bi prišli na plan. Drugi ukrep pa je 50-metrski dimnik, v katerem bodo nameščeni električni filtri, ki bodo sprati očiščevali uhajajoči plin. Ko bo gradnja dokončana bo u-pepeljevalnik ostal last družbe, ki ga je zgradila, za dobo 15 let in bo nato prešel v last tržaške občine. Vsi, posebno pa prebivalci Trebč in drugih okoliških vasi, upamo, da bo res ta naprava končana čimprej. Upamo tudi, da to ne bo ponovna prazna obljuba in da pri delu ne bo prišlo do zavlačevanj. Sedaj kaže, da delo dobro napreduje; gradbišče so že vkoličidl, kmalu bi se morali pojaviti prvi temelji. •10^ "'bra prihodnjega leta bi morala stati na Pantalejmunu zgradba za sežiganje smeti, kot jo vidimo ^ na sliki, posneti po gradbenem načrtu .v................................................................ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Obrzdana strast po stavah na konjske dirke ga je zavedla na kriva pota... V «nadomestilo» za izgubljeni denar je izvršil tri tatvine • Sodniki so ga obsodili na skoraj 3 leta zapora Sta!?6; ki jih je včeraj 28-letni silo odprl deflektor parkiranega fia-1 glico odpeljal. Bertolin, kot bivši ^i,)rdani s Proseka št. 246 ta 500 in izmaknil iz avta par ro-1 karabinjer, si je zapomnil fantove ^ svojo tatinsko do 1 IkIiuAa *n itzvlia/* *7 nima - f«1 pan« vrmfnlnnist.i in nomudoma StC* no$t i ” za svojo taunsKo ue-fft « predsedniku sodnega ‘fav Laškega sodišča, so pravil^ 0<)1j Podobne tegobam in de-■Icg .Jbtkarn kakega junaka - i-'Cu. 6hova, kot pa pravemu zli- ttaj?3-!3 lani so me spustili s s<*n ^ kazni iz Koroneja. Na-l s^Sf,‘ leto dni v Padovo, kjer D $e ZaPoslil pri bratu, nakar vrnil v Trst. Tu sem 'e nekaj dni. Spet sem % 2- v 'Padovo in po nekaj me-Svf?6*' Pr*šel v Trst...» je pri-1f'gi0 h;, mučno pripovedovanje tiča 'ordani, katerega je ob-4, 13 P^žila, da je v eni sami Wj.ulija letos, izvršil ali skupek: ltl kar štiri tatvine. Čemu? J6 že dvajset dni, kar ne strast P° stavah •o jg] . dirkah me je pripeljala H s; "C. da sem zgubil vse, kar Itijo V. teh letih prislužil... Svojo SrW5r° sem izgubil prav na 13 julija, dan, ki mi bo 1 s J 0stal v spominu. Do poz-kbnii kh v igralnici za stave ... dirke na Trgu Peru-sem bik Niti novca ni-le; * več v žepu. Tako sem se tVi K?ravil Proti Rojanu... ^el Uitlnski podvig je obtoženec kavic, nož, ključe in izvijač. Z ukradenimi predmeti se je nato podal peš do Barkovelj, kjer je vzdolž neke lesenjače zapazil črno torbo. Vzel jo je in v njej našel le boren ...izvijač. Tretjo tatvino je Giorgio Giordani spet opravil pri Rojanu, v Ul. Montorsino. Z običajno tehniko je odprl deflektor parkiranega fiata 1100/D, last 44-letnega Lui-gija Zlobca iz Ul. Giacinti 4 in vžgal motor s ponarejenimi ključi. Verjetno pa mu vseh teh tatvin v «nadomestilo» za izgubljeni denar pri stavah še ni bilo dovolj in tako je z ukradenim avtom zavozil do Trga Unitš. Tu je ustavil vozilo in se peš podal do istoimenskega bara «Unitš», v Largo Pitteri. Bila je že 6. ura zjutraj, ko s-1 je mladenič s skoraj akrobatskim skokom najprej prijel z rokami za drog sončne platnene strehe, nato pa se po slednjem povzpel do majhnega o-kenca nad vhodnima vrati bara. Že je z nožem s silo odprl okence, ko je moral takoj opustiti svoj poslednji tatinski načrt. Prav tedaj je šel mimo bara Gio-vanni Bertolin iz Ul. Schiaparelli 13, ki se je ob tisti zgodnji uri odpravljal na delo. Komaj ga je «nesrečni igralec* zapazil, je z ve- '“Jnski podvig je obtoženec, venčnim skokom dosegel cesto, ste-v Ul. Boccaccio. Tu je s 1 keil do avtomobila in z vso na GORIŠKI DNEVNIK PO VESTNIKU TRGOVINSKE ZBORNICE Goriška industrija v juliju ni zabeležila večjih sprememb V Tržiču obetajo nove industrijske objekte - Položaj v kmetijstvu nekoliko prizadela toča - Nove gradnje v Štandrežu - Cestna povezava na meji V svojem poročilu o stanju gori-škega gospodarstva v preteklem mesecu juliju navaja trgovinska zbornica najprej položaj kmetijstva na Goriškem, ko smo imeli v začetku julija, v sredini in proti koncu meseca dobrodejen dež, večino dni pa jasno z vročino, ki je dvignila temperaturo do 33 stopinj Celzija. Dne 25. julija je padala tudi toča in povzročila precejšnjo škodo predvsem na krminsko-gradiščanskem polju. Košnja in žetev sta potekali normalno in normalen je bil tudi poprečen pridelek. Dobro so kazali tudi koruza, krompir, sladkorna pesa in drugi jesenski pridelki. Največ škode so zaradi toče utrpeli vino gradi. Na industrijskem področju so u-gotovili v juliju v bistvu enak položaj kot v zadnjih dveh mesecih in je torej na splošno zadovoljiv. Ker ni bilo večjih stavk .je bila proizvodnja normalna, čeprav je že nekoliko zmanjšala svoj ritem zaradi poletnih počitnic. Prišle so prve vesti o ugodnem zaključku krize v podjetju Nuova San Giorgio z ustanovitvijo novega podjetja Officine meccaniche Gori-ziane in prav tako so končno uredili tudi zadevo ponovne zaposlitve bivših delavcev kemične tovarne Solvay v Tržiču. S tem v zvezi ugotavlja poročilo trgovinske zbornice, da bo novo podjetje Nest Pack, v katero bodo vložili 11 milijard lir kapitala in bo v začetku zaposlilo okrog 200 delavcev, zraslo na površini 30 hektarov; tako bodo pustili še okrog 50 ha zemljišča na razpolago za druge nove industrijske pobude od celokupnega zemljišča, ki je bilo last bivše Solvay. Iz Tržiča je prišla tudi vest, da bodo na področju tamkajšnje industrijske cone zgradili novo podjetje za proizvodnjo sklopk za motorje; tovarna se bo imenovala «Eaton Li-via». V bistvu gre za podjetje iz Piemonta, ki spada v sklop nekega večjega podjetja, ki ima svoj sedež v Clevelandu v ZDA. V Tržiču namerava podjetje vložiti pet milijard lir in zaposliti do leta 1972, ko nameravajo začeti z redno proizvodnjo, 300 delavcev. V kovinarski, tekstilni, papirni in lesni industriji na Goriškem ni bilo v juliju kakih večjih novosti. Nekoliko je zmanjšala svojo proizvodnjo slaščičarska in likerska industrija, kar pa je že običajen pojav v tem letnem obdobju. Na gradbenem jiodročju so nadaljevali z gradnjo novega motela ACI, ki bo stal v bližini bodočega^——■»..(■ .. avtoporta ob stikališču avto ceste | postali že goriška tradicija. iiiiiiitiiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiminiiiiiittiNilMiuaiiiMiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiMiiiaiiitiiiMiiiiiUNiiM VESTI Z ONSTRAN MEJE S SEJE ODBORA SPD V Kraški ulici v Štandrežu so v polnem teku nove stanovanjske gradnje m kmalu bodo nekatere stavbe lahko sprejele nove stanovalce. Povečini bodo oddali stanovanja priseljencem iz Gorice in domačini skoro ne pridejo v poštev. Poleg stanovanjskega kompleksa, ki ga je na tem področju že zgradila ustanova za gradnjo ljudskih stanovanj IACP, bodo te hiše še bolj povešale Štandrež s mestom in prinesle še več tujega elementa na to nekdaj popolnoma slovensko področje na meji in tudi z jugoslovanske strani so zagotovili, da so že sprejeli potrebne ukrepe za povezavo avto ceste z njihovim cestnim omrežjem med Vrtojbo in Šempetrom, kar bodo izvedli takoj, ko bo z italijanske strani nova avto cesta dosegla mejo. Tudi zasebna gradbena dejavnost se je obdržala na višini zadnjih mesecev, kar potrjujejo tudi statistični podatki. Tako so v preteklem juniju zgradili 16 stanovanjskih poslopij in 4 gospodarske stavbe ter s tem pridobili 41 novih stanovanj in 124 raznih poslovnih prostorov. V načrtu pa je bila v juniju še gradnja 28 stanovanjskih in 22 drugih poslopij s pridobitvijo nadaljnjih 56 stanovanj in 1671 poslovnih in drugih prostorov. Med gradnjami naj omenimo tudi nova stanovanjska poslopja v Kraški ulici v štandrežu, deloma na mestu, kjer je bila nekdanja tovarna ledu. Tako se ta nekdaj ločena slovenska vas vedno bolj spaja s središčem mesta in s tem prihajajo vanjo vedno novi tuji priseljenci. Omenimo naj tudi gradnjo novih hotelov v Porici, na Korzu Italija in pred železniško postajo. Slednji je že dograjen, prvi pa se tudi naglo dviga. Oba hotela bosta znatno pripomogla k dvigu prenočitvene kapacitete Gorice, ki je zlasti občutna ob raznih konferencah, zborovanjih in ob tekmovanju pevskih zborov, ki so Priprave za spominsko brošuro ob 25-letnici obnove društva Za bližnje tedne pripravljajo še tri gorske ture Odbor Slovenskega planinskega društva v Gorici je imel te dni sejo, na ka/teri so odborniki med drugim razpravljali tudi o proslavi 25. obletnice obnovitve in 60-letnice u-stanovitve društva, ki ju bodo praznovali ob zaključku 1970 in v začetku 1971. S tem v zvezi je bil tudi govor o izdaji posebne spominske brošure, pri kateri naj bi sodelovali zlasti starejši člani s svojimi prispevki o zgodovini in delovanju društva. Prav tako so sklonili naprositi vse člane, ki hranijo doma zanimivo gradivo o delovanju SPD (slike, zapisnike, izkaznice, vabila na razne planinske prireditve in podobno), naj bi jih posodili odboru zaradi ureditve spominske brošure. Po uporabi jih bodo seveda vrnili lastnikom. Na seji so se pogovorili tudi o visokogorskih turah, ki jih nameravajo organizirati še v bližnjih tednih, ko so vremenske razmere še ugodne. Tako so izbrali naslednje tri visokogorske cilje: vzpon na Kanjavec v Julijskih Alpah preko Trente, Doliča in Prehodavcev, ki bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. avgusta; vzpon na Jalovec (preko Vršiča) 12. in 13. septembra ter vzpon na preko 3000 metrov visoki vrh Pelmo v Dolomitih, ki bo na vrsti 26. in 27. septembra. V Novi Gorici bodo še povečali zmogljivost šol za gospodarstvo V Medani bodo uredili spominsko sobo pesnika Alojza Gradnika telesne značilnosti in nemudoma ste kel na kvesturo, kjer jih ie posredoval policistom. Agenti letečega oddelka so se takoj podali na sled za tatičem in ga kmalu dohiteli v Ul. Procureria. Po pregledu vozila so ugotovili, da je Giordani vžgal motor s ponarejenimi ključi. Aretirali so ga in po zasliševanju prijavili sodnim oto lastem zaradi tatvin z obtežilnimi okoliščinami ter vožnje brez voz niškega dovoljenja. Ua včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem (preds. Visalli, tož. Pascoli, zapisničarka Federici) je Giordani, ki je bil v priprtem stanju, priznal vse prekrške. Javni tožilec dr. Pascoli jo predlagal, naj se ga zaradi tatvin obsodi na 4 leta in 15 mesecev zapora ter ;30 tisoč lir denarne kazni, za prekršek vožnje brez šoferske izkaznice pa na 3 mesece pripora in 30 tisoč lir globe. Uradni branilec odv. A modeo pa je predlagal sodnemu zbo ru najnižjo kazen. Sodniki so ga po daljšem posvetu spoznali za krivega vseh prekrškov in mu za obtožbo tatvine prisodili 2 leti in 9 mesecev zapora ter 120 tisoč lir denarne kazni, za obtožbo vožnje brez vozniškega dovoljenja pa 2 meseca pripora in 8 tisoč lir globe. V Novi Gorici bodo septembra pričeli z deli za razširitev šolskega centra za blagovni promet. V tem centru, ki usposablja prodajalce in učence ekonomske srednje šole, imajo sedaj na razpolago deset učilnic. Čeprav .je bil v prejšnjem šolskem letu pouk v dveh izmenah, so bile učilnice prenatrpane. Lan* je namreč to šolo obiskovalo 844 učencev šole za prodajalce in 217 učencev ekonomske srednje šole. Število novih učencev je v tem šolskem letu, brez novovpisanih, že tolikšno, da so šolske zmogljivosti povsem zasedene. Zaradi tega nujno potrebujejo še vsaj šest učilnic, ki bodo omogočile, da bf se število učencev ob dvoizmeničnem pouku povečalo za 400. Denar za razširitev poslopja ho dala občinska skupščina, precej bodo prispevala podjetja, ki v tej šoli vzgajajo svoje kadre. Če bodo z deli zares začeli v septembru upajo, da bodo nove u-čilnpce nared že v prvih mesecih prihodnjega leta. V domačiji pesnika dr. Alojza Gradnika v Medani v Goriških Brdih so začeli v ponedeljek urejati posebno sobo v njegov spomin. Sredstva je prispevala skupščina novogoriške občine, načrte zanjo pa je izdelal ing. Janez Suhadolc iz Ljubljane. Ta arhitekt se je že specializiral pri gradnji oziroma urejanju podobnih objektov. V sobi bodo zbrali najrazličnejše | predmete iz mladih let pesnika I Gradnika, pa tudi primerke iz njegove pesniške zapuščine. Pri zbiranju in evidentiranju gradiva sodelujeta tudi pesnikov brat Jožef, ki sedaj vod' domačijo v Medani, ter njegov nečak, sicer znani slovenski vinogradnik Gradimir Gradnik iz Plešivega. Spominski prostor bodo uredili do jeseni, ko bo v Novi Gorici zborovanje slovenskih slavistov posvečeno pesniku Gradniku. Tedaj bodo na njegovi domačiji v Medani velikemu predstavniku slovenske poezije odkrili tudi spominsko ploščo. V načrtu je, da bi sploh celotno Gradnikovo domačijo postopno spremenili v kulturni spomenik slovenskega naroda. Hiša naj bi služila tudi za oddih pesnikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev. Več likovnih umetnikov je • že zagoto vilo, da bodo za opremo prostorov prispevali svoja dela. Gobe na goriškem trgu Razmeroma vlažno vreme s po letnimi plohami, ki jim potem sle- di sončna pripeka je pomagalo, da so se na Trnovski planoti in drugod po gozdovih pojavile že prve gobe. Tako so prav te dni naši gorjani prinesli na goriški pokriti trg prve količine užitnih gob, ki jih sicer še ni veliko, so pa kot prve še posebno zaželene in temu primerno gredo tudi dobro v promet. Te dni so prodajali po 600 lir za kg lisičke, jurčki pa, po katerih gospodinje najrajši posegajo, pa so šli celo po 2000 lir za kg. Če bo sedanje negotovo vreme trajalo, bodo prinesli verjetno na trg še večje kohčine gob in takrat bo cena dosegljiva tudi za manj bogate žepe. Vsekakor pa priporočamo gospodinjam, naj ne kupujejo gob izven trga, brez pregleda pooblaščenega strokovnjaka, da bi se tako izognile moreibditniin zastrupitvam z neužitnimi gobami. ........................................n,i,,,,,, V PRIČAKOVANJU NOVE MESTNE UPRAVE Trenutno počitniško zatišje na goriškem političnem področju Socialdemokrati določili Rovisa za podžupana Še vedno nesporazum v Tržiču in v ostalih občinah . Zupana 90 izvolili tudi v Dolenjah Pisali smo že, da so delegacije levosredinskih strank v goriški občini zaključile sestavo programskega dokumenta za bodoče petletno delovanje občinskega odbora. Prizadete politične stranke morajo sedaj ta program odobriti ali mu predlagati dopolnila. V tem, prazničnem in počitniškem tednu, ni bilo sestankov, na sporedu pa so v prihodnjem tednu, ko bo konec tedna moč spet zbrati delegate, ki naj bi, če bodo stvari šle v redu, dokument tudi podpisali. V spremembo z našimi predvidevanji objavljamo tu novico o podžupanu. Zdelo se je, da bo Fantini kandidat za podžupana, socialdemokratska stranka pa -j« , za to mesto izbrala Sergia Rovisa, ki je že bil odbornik v prejšnji upravi. Fantini bo le odbornik. Mestna sekcija socialdemokratske stranke je tako izločila bivšega podžupana Candussija, čeprav trdijo, da se je sam odpovedal, ker namerava ostati na čelu stranke. še vedno je odprto vprašanje prisotnosti republikanskega svetovalca v goriškem mestnem odboru Zdi pa se, da se ne bodo krščanski demokrati odpovedali županu in štirim odbornikom, posebno še ker morajo znotraj odbora rešiti vprašanje ravnotežja dveh struj v stranki. Popolna tišina vlada trenutno na področju ostalih štirih občin, Tržiča, Gradiške, Krmina in Grade-ža. Krajevne sekcije krščanske demokracije in socialdemokratov so že obrnila na pokrajinsko vodstvo svoje stranke za posredovanje, socialisti pa so že izjavili, da prepuščajo svojino sekcijam popolno avtonomijo. Prva občinska seja v Gorici bo verjetno 24. avgusta, isti teden bo tudi prva seja novoizvoljenega po krajinskega odbora, na kateri bodo dokončno porazdelili odborniške funkcije. Naloga pokrajinskega odbora bo tudi sestaviti programsko izjavo s katero se bo odbor predstavil pokrajinskemu svetu, ki se bo sestal po vsej verjetnosti v prvi polovici septembra. Včeraj so s pokrajine poslali vsem svetovalcem osnutek programa, ki so ga dosegle stranke leve sredine. V prejšnjem tednu so izvolili župana in odbornike tudi v občini aiiiiitimiiMniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHimiiMiitiitiiiiiniiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui NA OBTOŽBO BENCINARJA IZ KRMINA Policija iskala po vsej Goriški Perzijca in Arabca z družinama Osumljena sta bila tatvine v bencinski črpalki v Krminu - Policija ju je aretirala v Foljanu - Izpuščena, ker niso našli ukradenega denarja V torek zjutraj je bila vsa pro metna policija z orožniki vred na Goriškem mobilizirana, da bi našla star avto fiat 1800, v katerem sta se vozarila dva Azijca s svojima družinama. Okrog 11. ure sta se pri bencinskem črpalkarju Robertu Montra-sdu, ki ima svoj servis na glavni cesti pri Krminu, javila dva možakarja v čudnih oblačilih in ga za prosila za dva zabojčka olja za svoj avto, ki je bil parkiran na cesti v smeri proti Vidmu. Eden med njimi je plačal s pettisočakom, dobil nazaj ostanek, drugi pa se je motal okrog hiše. Ko je prvi mož dobil nazaj denar sta stekla proti svojemu avtomobilu. Ta beg je Mon-trasia začudil in takoj je šel v svojo kolibo, ker je ugotovil, da mu manjka 160.000 lir iz paketa 440.000, ki jih je nekaj časa prej dal v predal. Montrasl je takoj telefoniral po lidji, spominjal se je, da je neka j minut pred prihodom dveh mož videl avto fiat 1800 familiare z milansko registracijo. Policija je takoj vzpostavila bloke na celot nem goriškem in videmskem pod ročju in po dvajsetih minutah je patrulja prometne policije ustavila osumljeni avto v Foljanu. Tu so legitimirali tujca. Prvi je Perzijec, 26-letni Mohamed Ali Mattaghi Jagi, rojen v Teheranu, potuje z ženo in z dvomesečno hčerjo, drugi je 32-letni Naeim Javad, rojen v Muhiarraghu, na otočju Bahrein, potuje z ženo in tremi hčerkami. Privedli so jih na goriško kvesturo, tu so pregledovali osebe in ves avto. Pregledali so celo gume a denarja niso našli. Azijca sta imela pri sebi večje vsote v tujem denarju, v italijanski valuti pa sta imela le ostanek pettisoč lirskega bankovca. Imela sta v redu dokumente m zato jih je policija izpustila, da sta nadaljevala pot proti Milanu. Izjavila sta, da potujeta po Evropi v turistične namene. Policija se daj nadaljuje s preiskavo, seveda tudi v Krminu, Dolenje. To je bila zadnja občina na Goriškem z izjemo petih zgoraj imenovanih, kjer niso še izvolili župana po volitvah 7. julija. Sovjetska ladja v Portorosegi Včeraj je prištela v tržiškem pristanišču Portoroeegia sovjetska šdl-ska-tovoma ladja «Zenit*. Ladja, ki ima 4.370 ton nosilnosti, je raztovorila 2.400 bal celuloze, Id so namenjene ttonavski papirnici. Na ladji, ki je obenem tovorna In šolska ladja, je 180 gojencev leningrajskega državnega pomorskega zavoda, ki so na šolskem križarjenju)* Bodoči častniki sevfcteke mornarice so se odpravili v Skupinah po Tržiču na ogled in tudi na nakupe. Ladja po odplula jutri. Občni zbor športnikov v Sovodnjah Odbor športnega društva «Sovod-nje» iz Sovodenj sklicuje za ponedeljek, 24. avgusta redni letni občni zbor svojih članov in prijateljev, ki so ljubitelji športnega delovanja. Zbor bo ob 21. uri v sejni dvoran' občinskega sveta na županstvu v Sovodnjah. Na dnevnem redu je predsedniško poročilo o delovanju društva v preteklem letu ter izvolitev novega odbora. Ob tej priliki se bo do pogovorili tudi o bodočem de lovanju društva zlasti na športnem področju. Opozorilo števerjanskim izletnikom Odbor prosvetnega društva »Briški grič* iz Števerjana. ki organizira enodnevni avtobusni izlet na Veliko planino, v Kanuvško Bistrico in na sejem v Kranj v soboto, 15. t.m., sporoča vsem udeležencem, da bo odhod v soboto zjutraj ob 5. uri. Odbor priporoča točnost, ker zamudnikov ne bodo čakali. Okvirni program predvideva, da se bodo prvič za kratek čas ustavili na Vrhniki, nato pa v Kamniku. Od tam bodo odšli na Veliko planino, kjer bodo imeli v tamkajšnjem hotelu skupno ko6ilo. Po ogledu zanimivega planšarskega na selja bodo popoldne krenili v Kam niško Bistrico in do njenega izvira. Od tu se bodo odpeljali v Kranj, kjer si bodo ogledali zanimiv go renjski sejem in se zadržali na ve čemi zabavi, pri kateri bosta so delovala ansambla Bardorfer in Zvonček. Odhod iz Kranja je predviden za 23. uro. Predavanje v Ronkah o kraškem srnjaku Danes, v četrtek ob 18.30, bo v razstavnih prostorih srednje šole v Ronkah krajevna lovska sekcija organizirala predavanje o kraškem srnjaku. Predaval bo dr. Dino Per-co, ki je pred kratkim objavil zanimivo knjigo o življenju srnjadi s posebnim ozirom na kraško področje. Predavanje utegne zanimati ne samo domače lovce, ampak tudi vse tiste ljubitelje narave, ki se zanimalo za naše goedne živali. Iilet s P. d. v Logarsko dolino. Opoaarjamo udeležence tega dvodnevnega drultiMkega izleta, da bo odhod avtobusa v soboto, 15. avgusta točno ob 5. uri s Travnika. Za planinsko turo s ciljem Kamniško sedlo in Brana pa bo odhod prav tako točno ob 5. uri s trga v Štandrežu. Pregledali so tudi dosedanje letošnje vzpone, ki so jih opravili še kar precej, kljub razmeroma na splošno neugodnemu vremenu. Žal pa je pri takih turah udeležba pre-piela, ker starejši planinci ne zmorejo več zahtevnejših vzponov, mladina pa se ne zanima zanje v do-voljni meri, kakor bi bilo želeti. Podlurnski kmetje protestirajo zaradi nove vojašnice Včeraj zjutraj je podprefekt dr. Cappellini sprejel delegacijo pod-tumskih kmetov, ki so protestirali proti izbir1 lokacije za novo kara binjersko kasarno nekje pri Podturnu na področju kjer so sedaj vrtovi. Podprefekt ie kmetom povedal, da lokacije ni izbrala državna uprava, pač pa občina, saj daje država občinam ali privatnikom ugodna posojria za gradnjo karabinjerskih vojašnic, kajti znano je, da imajo karabinjeri svoje vojašnice v tujih prostorih za katero plačujejo najemnino. Nova vojašnica bo baje nadomestila sedanjo v Ulicri Nazario Sau-ro, ki je preveč v središču mesta in ni več pripravna za nove naloge lega policijskega Korpusa. Kmetje ugotavljajo, da bi gradnja nove vojo-snice prizadela nekatere dru žjic podturnskih kmetov, ter predlagajo, da b' vojašnico gradUi na področju stare vojaške bolnišnice — zemljišče je tu državno — v Ul. Ristori kjer so sedaj prostori skoro prazni. Istočasno so kmetje, vodil jih je direktor bonomijtmske organizacije, protestiraT, ker ni občina lani sprejela njihovih zahtev do spremembah v regulacijskem načrtu na področju Podturna. Sedem dni v bolnišnico po padcu z mopedom Včeraj popoldne so sprejeli ▼ splošno botoUinioo v Gorici za 7 dni m zdravljenje 44-letnega delavca Gualtdera Buttignona iz Gradiške, Ul. degld Erai 15, ki so mu ugotovili udarec v lobanjo, izgubo spomina tar odrgnjenja po desnem kolenu in desnem laktu. Butttgnan je izjavil, da je padal okrog 14. ure z mopedom v Ul. Ero! nedaleč od svojega doma. Iz tržiške bolnišnice Včeraj so v trfiAki bolnišnici pridržala za 20 dni na zdravljenju 6-letnega Paola Ceccheta iz Tržiča, ki se je pri padcu s kolesom ranil na desni nogi. Na delu pri podjetju Zanardeffi pa se je ponesrečil 49-letnl Leopolde Brumat iz Tržiča. Zdravniki so mu ugotovili opekline prve stopnje na obrazu ta desni roki. Iz goriškega matičnega urada Dne 10. in 11. avgusta se .je v goriški občini rotilo 14 otrok In umrlo je pet ljudi. ROJSTVA: Emiliano Giareghi, Martina Colautti, Barbara Nuzzo, Massimo Visintrn, Viviana Bemar-dis, Nicoletta Conte. Sabrina Pai-mano, Pilar Braggioni, Andrea Vec-chiet, Cristina Malavolti. Adriano Fontana. Alessto Steffč. Silvia Guer-rini in Michela Casagrande. UMRLI: kmet 87-letni Eugenio Bressan; gospodinja 76-Ietna Veclia Forchiassin; delavka 80-tetna Ma ria Zanchetta vd. Fregonese; gospodinja 65-letna Giuseppina Men-gott'\ vd. de Vescovi; upokojenka 85-letna Paola Quargnal vd. Zumin. VERDI 17.15: «Candld&, do ve val semza plllola?*, B. Ferris ta A. Andrews; ameriški film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.30—22.00: »Ultamo damici bo conosciuto«, L. Ventura ta J. Jobert; ital.-franc koprodukcija v barvah. MODERNISSIMO 17.30: «Tutto per tutto», M. Damom in J. Ireland. VJTTORIA 17.30 «Mamie», S. Com-nery in D. Baker; ameriški film v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE 17.30—21.30: sTropds uomo o solmmia?*, B. Reitaold ta S. Clark; ameriški Panavision. Triič AZZURRO 17.00: «GU specialisti*, J. Holliday ta G. Moschin. Kline-maskope v barvah EXCELSIOR 17.30: «Un Itallano ta America*, A. Sordi ta V de Sdc-ca. Barvni film. PRINCIPE 18.00: «Un ombrello pl*-no dl soldi*, J. Gabim ta K. Jur-gens. Kinemiyskope v barvah. \ova (iorira SOČA «Karakaj ne dirjaj*, ameriški barvni film — ob 18.1 < in 20.15. SVOBODA «Ujetnica strasti*, fran-ooski barvni film — ob 18.30 ta 20.30. DESKLE »Hudičeva brigada*, ameriški barvni film — ob 20 uri. PRVACINA Zaprto. RENČE Zaprto. SEMPAS Zaprto. KANAL Zaprto. POTUJOČI KINO - MIREN «Oe- sar proti gusarjem*, ItahjansMt barvni film — ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dam im p*, noči dežurna lekarna TAVASANI — Korzo Italija 10 - Tel. 25-76. V TRŽIČU V Tržiču je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna S. NICOLO — UL I. maja — tel. 733-38. PRIMORSKI DNEVNIK OB NEODGOVORNEM POČETJU DOLOČENIH AMERIŠKIH KROGOV Oceani bodo edino «polje» za prehranitev človeštva 1 ri četrtine naše oble daje seda j le en odst. hrane, ena četrtina pa daje 99 odst. - Znanstveniki računajo, da bo jutri drugače ki se uporabljajo v razne farmacevtske, kemične, medicinske in tudi že industrijske namene. Neki ekstrakti na primer se izkoriščajo za zgoščevanje tekočin, npr. za zgoščevanje in konservi-ranje sladoleda, čokoladnega mleka, majoneze itd. Na nekaterih obalah znanstveniki — podvodni raziskovalci proučujejo velikanska »polja* izredno velikih ali bolje povedano dolgih morskih trav in alg. Njihovi kolegi pa že grade posebne stroje za svojevrstno »žetev*, za pobiranje rastlin v morju, za žetev alg, ki znajo zrasti tudi do 30 metrov visoko. Kolikor so proučili to področje so znanstveniki doslej ugotovili, da živi v morjih najmanj 25 tisoč vrst rib. Človek se je od vedno hranil z ribami. In vendar, vzeto v celoti, odpade na ribe komaj en odstotek prehrane, kolikor je zaužije vse človeštvo sveta. In vendar odpade na morja 71 odstotkov zemeljske oble, to se pravi malo manj kot tri četrtine. Če te podat- Kljob številnim protestom, celo . kljub izrecnemu nasprotovanju ge . neralmega tajnika OZN U Taota ostajajo Američani pri svojem sklepu, da potopijo 2675 ton »plina za živčno umrtvičenje* nekje na A-tlantiiku. Ameriški generali zagotavljajo, da ta plin ne bo nevaren, da ne bo škodljiv, cela vrsta znanstvenikov pa zagotavlja, da so se Američani odločili za zelo tvegano potezo. Nekateri postavljajo to vprašanje že kot e-nega izmed problemov bodočega izkoriščanja morij kot vira za prehranjevanje vedno številnejšega prebivalstva sveta. Ker je problem ameriškega plina zelo aktualen, ga prepuščamo dnevni kroniki, mi pa se bomo ustavili pri tem, koliko bo morje moglo dati človeštvu hrane. Postavlja se torej vprašanje, ali bodo oceani ali bodo morja postala «žitniee» oziroma «polja», ki bodo všaj za določeno dobo rešila človeštvo pred veliko nevarnostjo pomanjkanja hrane? Znanstvenika vedno bolj prepričano odgovarjajo na to vprašanje. Po zadnjih ocenah dajo morja in oceani sedaj od 50 do 60 mtiijo-nav ton »hrane* na leto. Hrano srno dali med navednice, ker spadajo sem v pretežni meri ribe, mehkužci in druga favna morij, za poskušnjo pa že tudi flora. Na Japonskem namreč preizkušajo uporabnost določenih alg in druge »trave* za hrano. V bodoče pa bi velika vodna prostranstva, ki prekrivajo skoraj tri četrtine zemeljske oble, mogla postati najbolj bogata «polja». Računajo, da je v vseh morjih toliko beljakovin, kot bi je mogli dobiti vsako leto od 200 milijonov goved. Sovjetska strokovnjaka Bo-gorov in Stepinov sta pred nedavnim izjavila, da se oceani pravzaprav še niti ne izkoriščajo kot vir hrane, čeprav so nji hove možnosti za proizvodnjo prehrambenih surovin približno tisočkrat večje kot možnosti vseh obdelovalnih površin na kopnem. Z uvedbo morskih rastlin v človekovo prebrano bi napravili praktično nekakšno revolucijo, revolucijo, kakršno je povzročila uvedba krompirja ali koruze v prehrano evropskega človeka v srednjem veku. Ljudje s težavo, vendar pa počasi premagujejo prirojeni strah pred morjem in njegovimi globinami in vedno več .je tistih drznih raziskovalcev, ki postopoma odkrivajo številne tajnosti in možnosti, ki jih nudi morje. Zgodovina raziskovanja in proučevanja morja — je rečeno v nedavnem znanstvenem sporočilu neke ameriške ustanove — »kaže na velikansko naraščanje aktivnosti, do katere je prišlo v preteklem desetletju, še največ na račun in zaradi požrtvovalne dejavnosti hrabrih raziskovalcev*. Novi podatki, ki so jih Zbrali znanstveniki, so privedli tudi do novih spoznanj. Na osnovi teh spoznanj pa se pripravljajo novi veliki načrti za izkoriščanje bogastev v oceanih. Pravzaprav se že kažejo obrisi nove verjetno najbolj perspektivne panoge oceanograf ije in sicer obrisi tako imenovanega podmorskega poljedelskega ingeniringa. Čeprav je bilo «obdelovanje morja* priljubljena tema znanstvenofantastičnih pisateljev, med katerimi je tudi Jules Verne s svojim delom »Dvajset tisoč milj pod morjem*, morejo ta fantaziranja postati resničnost šele sedaj. Sej tev in žetev na morskem dnu. sistematično vzgajanje morskih živali in rib ter podobno, vse to je v zadnjih časih prešlo iz faze fantazijskih predvidevanj v razdobje prvih poskusov «na kraju samem*. Znanstveniki so prepričani, da se more tudi morje »obdelovati*, kot se poljedelsko obdelujejo kopenske površine. V tem so velikanske uspehe doslej zabeležili prvenstveno Japonci. Z nji-m; skušajo tekmovati Sovjeti. A-meričani pa tudi drugi narodi. V tem so pomembne uspehe dosegli tudi jugoslovanski znanstveniki, posebno sodelavci zavoda za oceano-grafijo in ribištvo v Splitiu V številnih deželah se že zbirajo velike količine «morske trave* to se pravi alg, iz katerih se pridobivajo ekstrakti algar, algin, karagin in razne druge substance, •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimamiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiuiiiiiiiiiii ke, nekoliko obrnemo, vidimo, da obilna četrtina zemeljske oble da 99 odstotkov hrane, skoraj tri četrtine pa en sam samcat odstotek. Ker pa znanost opozarja človeštvo, da se bo prej aM slej toda zagotovo znašlo pred velikanskim problemom lakote, ga opozarja tudi, naj se čim prej loti intenzivnega »obdelovanja* morij, ki bodo postala glavni vir človeške prehrane. »Obdelovanje morij je edina praktična rešitev, vendar smo glede tega še v položaju pračloveka, ko se je bil lotil svojega prvega lova. Razen nekaj redkih primerov nismo pravzaprav niti najmanj spremenili življenja morij*, je pred nedavnim rekel dr. Alin Wedn član oceanografskega zavoda «Woods Hal* iz Massachus seftsa. Alge in druge rastline ter fitoplankton so osnovna prehrana mo- ____________________________Z, V, (Nadaljevanje na 6. strani) Lepa Cheryl Broun*1 je še en dokaz, da ameriški rasizem izgublja svoje položaje. V državi Iowa so jo izbrali za svojo «miss», ki naj zastopa deželo na vsedržavnem natečaju. Sicer pa je zares lepa. ............ooo.mo.ni.ouooioo.iioioim.mo.m.milo.molili.oioitooii.oooooolr.milim.no.mini... Z LETOŠNJIMI TRŽAŠKIMI MATURANTI PO JUGOSLAVIJI V čudovitem starem Dubrovniku kjer so trgi koncertne dvorane v Šofer je preizkušal svoje sposobnosti in se dijakom zameril s svojo ponesrečeno potezo - Nekdo mora zamuditi - Zamudil je tudi trajekt IVO JUVANČIČ: Primorski Narodni svet Goriška sredina in OF-NOf> Slovenski maturanti v Dubrovniku pred dominikansko cerkvijo Naslednje jutro ogled mesta, seveda peš. Najprej na mesto, kjer je Gavrilo Princip ubil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, nato mimo Vijačnice, sedaj Narodne biblioteke, na Baščar-šdjo. To je tisti del starega Sarajeva, kjer so še majhne obrtniške delavnice zlatarjev in kleparjev in njihove trgovinice, poleg njih pa še slaščičarne in druge trgovine, pravi orientalski bazar. Ker je bila nedelja in precej zgodaj, je bila Baščaršdja skoraj prazna, prodajalci pa, v glavnem muslimani, so bili že na svojih mestih. Tu so si nekateri od nas kupili razne spominke, skupina fantov pa bele šiptarsike čepice. Sledil je obisk Husrevbegove džamije, ki je potovo najlepša v Jugoslaviji. Tu nam je njihov vodič, musliman, v nekoliko nerodni, vendar lepo razumljivi italijanščini razložil vso zgodovino in vse zanimivosti džamije. Pri tem je seveda omenil tudi, v čem je bistvo muslimanske vere in kakšne so razlike s krščanstvom. Med drugim je rekel, da se musliman obrača k svojemu bogu petkrat na dan, da mora biti takrat čist, zato se pred molitvijo umije, in lepo obleče; ko se pogovarja z bogom, ga ne sme nič motiti, zato tudi noče prisotnosti žensk (te morajo biti ali zadaj ali v posebnem prostoru za rešetkami). Tudi nimajo muslimani posebnega HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite bolj previdni: s svojo brezbrižnostjo bi utegnili koristiti najnevarnejšim nasprotnikom. Popolno razumevanje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojo domiselnostjo si boste zagotovili odličen uspeh. Naleteli boste na iskrenega prijatelja v trenutku potrebe. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Koristno se boste pogajali glede važnega finančnega vprašanja. Da bi dosegli pomiritev z drago osebo, napravite vi prvi korak. RAK (od 22.6. do 22.7.) Novice, ki jih boste prejeli popoldne, bodo v skladu z vašimi upi. Ne dovolite, da bi na vas vplivali nekateri preveč realistični prijatelji. LEV (od 23.7. do 22.8.) Omogočite svojim sodelavcem več svobode in ne kvarite venomer njihovih pobud. Z vsemi boste v najboljših odnosih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Potrudite se, da bi čimprej izpolnili program, ki je zakasnel. Iskren prijatelj vam bo omogočil veliko zadoščenje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaš ugled se bo še naprej dvigal. Če se nahajate v stiski, se posvetujte s svojo družino. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Prišlo bo do ostrega spora med vami in vašim predstojnikom. Zanimajte se bolj za vprašanja naj-mlajših. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pazite, da v finančnem poslovanju ne boste ponovili napake, ki ste jo že storili. Prebili boste večer v dobri družbi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dosegli boste znaten finančni napredek. Deležni boste popolnega razumevanja s strani družine. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razumno boste rešili neko delikatno upravno vprašanje. Nasveti drage osebe bodo zelo koristni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zahvaljujoč se svoji psihološki sposobnosti vam bo uspelo, da ne boste storili večje napake. Bodite vselej dis kretui. bogoslužja, niti oltarjev ali božjih podob, zato ker je njihov bog duh in mu ne moremo in ne smemo dati človeškega obličja. Muslimani priznavajo tudi Kristusa, toda 02 kot božjega sina, zanje je bil Kristus prerok, kot je bil prerok Mohamed, velik človek, ampak le človek kot mi vsi. Zahvalili smo se mu za njegovo razlago, nato pa spet v hotel. Da bi si ogledali še druge zanimivosti mesta, in teh je precej, ni bilo časa. Čakala nas je še dolga pot: od Sarajeva do Dubrovnika. Zato takoj na pot! Takoj? Ne. Nismo še vsi. Nekdo je šel po mestu iskat znamke. Končno je tu. Odhod. Cesta je lepa, vreme prijetno, razpoloženje tudi. Še zavedli se nismo in biM smo v Hercegovini. Letos ne več po dolgi in ozki cesti čez Ivan sedlo, ampak skozi predor pod njim. Kmalu smo bili v Konjiču ob Neretvi, nato smo nadaljevali pot ob lepem umetnem Jablaniškem jezeru. Nebo se je medtem zjasnilo in posijalo je sonce, vendar vročine ni bilo, ker je pihal hladen veter. Jablanica. Tu nas je čakala največja zanimivost tega dela poti: porušeni železniški most na Neretvi, ki so ga vsi videli v filmu »Bitka na Neretvi*, zdaj pa kar neposredno. In niso bili razočarani. Most je bil prav tak, kot so ga videli v filmu. Nekateri bi se bili radi ustavili, toda to je bilo nemogoče. Zakaj? To je najbolje vedel šofer sam. še pot skozi slikovito sotesko reke Neretve in bili smo v Mostarju. Kosilo smo imeli v hotelu Bri-stol. Ker smo bili precej zgodni, je večina odšla ogledat si stari turški most, po katerem nosi mesto svoje ime, in stari del mesta okrog njega. Tu so si nekateri privoščili pravo turško kavo v pristnem turškem okolju, nekateri pa so prisostvovali muslimanskim molitvam v džamiji. Bilo je prav poldne in z vrha minareta je muezin klical svoje vernike k molitvi. Ker je bil dovoljen vstop v džamijo tudi turistom nemuslimanotn, so naši izkoristili priložnost m bili tako pri muslimanski »maši*. Po kosilu spet odmor, nato odhod. Tudi tu je bilo treba čakati na zamudnike. Končno pride zadnja skupina in z njo človek srednjih let, verjetno pijan, vsekakor precej čudaški, ki hoče z nama. šofer se jezi. Hotel je, da izstopi, ker pa tega ne doseže, požene avtobus in se ustavi precej daleč izven mesta. Tam ga pusti na cesti. Našim dijakom to ni bilo preveč všeč. Če bi bil imel šofer kaj več potrpljenja, bii ga bil lahko prepričal, da izstopi že v začetku, ne da bi moral tako dolgo pot nazaj. No, ko je bila ta zadeva reše- na, smo nadaljevali pot mimo Po-čitelja in MeJrovdča proti Dubrovniku. Ko smo prišli na jadransko magistralo, smo opazili nenavadno prometno nssrečo: osebni avto je povozil kravo, oziroma zadel jo je v glavo in je ta ležala skoraj negibno ob cesti. Nekaj prometnih nesreč smo videli že prej: na avto cesti verižno trčenje treh avtomobilov, v dolini reke Vrbasa pa osebni avto na strehi. Vse to pa ni našega šoferja prav nič oplašilo. Cesta proti Dubrovniku je bila lepa, prometa malo. Zakaj bi ne izkoristil prilike? In šlo je, kot bi leteli. Pred nami in okrog nas se je odpirala krasna pokrajina,. toda večina je ni mogla občudovati: v strahu je gledala na cesto pred nami. Šofer pa, svest si svoje sposobnosti, se je v nagli vožnji zabaval. Prišli smo v Dubrovnik precej zgodaj in šli takoj iskat hotel. V DUBROVNIKU IN SPLITU Ustavili smo se na prvem parkirnem prostoru za Gružem, poleg avtobusne postaje. Pred nami se je dvigalo neko čudno poslopje, podobno stadionu: bil je naš hotel. Hotel in stadion obenem. Ko smo vstopili, smo videli namreč, da ima na sredi namesto dvorišča lep olimpijski bazen s stopniščem na dveh straneh, v praznih prostorih pod stopniščem so zgrajene sobe, na prednji strani ima hotel svoje urade in restavracijo, na zadnji pa je avtobusna postaja. Kako znajo Dalmatinci racionalno izkoristiti prostor! Naslednje jutro ogled starega mesta, ki je zelo lepo in dobro ohranjeno. Sioer pa je Dubrovnik zaradi vloge, ki jo je imel v zgodovini, in zaradi arhitekture nekaterih poslopij, pa tudi mesta kot celote, z ravnimi ulicami in močnim obzidjem, res nekak muzej, gotovo pa velika turistična zanimivost, vredna, da si jo človek ogleda. Po mestu nas je vodil nalašč za to naročen vodnik. Vesel je bil, da lahko razkazuje lepote svojega mesta tržaškim slovenskim dijakom kot »svojim* ljudem. Na kratko nam je crisal zgodovino mesta, razložil, od kod slovansko ime Dubrovnik in od kod italijansko Ragusa. P* tem nas je peljal pod obzidje in nam pokazal trdnjavo sv. Lovrenca, po vhodu v mesto pa najprej Onofrijev vodnjak, nato frančiškansko cerkev in muzej v stari lekarni, kjer je slika dubrovniškega znanstvenika Boškoviča, predhodnika atomske vede. Potem nas je peljal v dominikansko cerkev, kjer se je orkester zagrebške radiotelevizije ravno vadil za večerni koncert. Sledil je še obisk pristanišča, rektorjeve palače, mestnega zvonika in Rolandovega stebra. Pri ogledu mesta smo tu pa tam opazili kulise, stopnišča in stolice. Ker smo bili tam prav ob času Dubrovniških iger, so bile to priprave ali ostanki uprizoritev, ka_so kar na trgih in ulicah in so hiše in ulice same prizorišče in je oder nepotreben. Obisk oziroma ogled mesta je trajal do poldne. Popoldne prosto. Tudi naslednji dan je bilo prosto. Vsak je lahko šel, kamor je hotel. Nekateri so ostali kar v hotelu in se kopali in sončili v bazenu, drugi pa so šli na morsko obalo, tretji, zahtevnejši, pa na otok Lokrum. Večer je bil precej živahen. Nekateri so hoteli izkoristiti dubrovniške kulturne prireditve in so šli na koncert. No, tudi bivanje v Dubrovniku se je končalo in prišla je ura odhoda. Rečeno je bilo ob 7. uri, toda v knjigi usode je bilo zapisano, da ne bomo niti tokrat točni. In res, odhod je bil bolj pozen, ker so ob 7.30 nekateri še spali. Odpotovali smo torej s precejšnjo zamudo, kar je imelo svoje posledice. V načrtu je bil namreč izlet na Hvar. Tja naj bi šli s trajektom iz Dr v mika pri Makarski, seveda z avtobusom, prevozili ves otok, se ustavili nekje za kosilo, se morda tudi kopali, nato pa se spet s trajektom prepeljali v Split. Toda trajekt nam je zbežal skoraj pred nosom. Sklenili smo, da gremo s prihodnjim, če bo odšel točno po voznem redu. Ko pa je trajekt pristal s polurno zamudo, smo se mi že vozili proti Splitu. V Split smo privozili okrog 13. ure in se ustavili v turističnem naselju hotela Split, tu kosili, po kosilu je sledil počitek. Tu smo spali tri noči. Prvi popoldan je večina porabila za počitek in kopanje, drugo jutro je šla večja skupina na Hvar, tretje jutro je bilo določeno za ogled mesta. Z avtobusom smo se najprej odpeljali na Marjan (to je hrib nad Splitom, zelo pomembna razgledna točka), nato v Meštrovičevo galerijo in, končno, smo si ogledali še Dioklecijanovo palačo in druge zanimivosti starega mesta. Vse dni v Splitu smo imeli precej hudo vročino. Zadnji dan, 1. avgusta, pa se je pooblačilo in začelo je pihati. Zato je bila vožnja proti domu manj naporna. Ko smo se ustavili v Zadru v Slaviji na kosilu, ni bilo nic prevroče. Na poti proti domu smo se ustavili še v Senju in v Hrpeljah, kjer smo imeli zakusko. Profesor Mihelič je spregovoril maturantom še nekaj besed v slovo in jim voščil vso srečo v življenju in prav tako tudi vodja izleta profesor Jalen. Njima se je v imenu vseh zahvalil Ravel Kodrič. J. S. VII. V politiko ga je »vrglo* kot mene: čas. Nisva bila politika. Menim le, da je naša goriška II. izjava vplivala na Gosarja. V njej smo v 3. točki zahtevali, da v slovenskem gibanju ne smejo stati ljudje, ki so se omadeževali s kooperacijo z okupatorjem, da morajo biti odločno antifašisti. (Glej pozneje II. izjavo »V usodnih dineh...3: »pogledi na osebe ne smejo ovirati* gibanja). Dne 25. 8. 1941. leta je gori-štoa skupina NS pretresala poročila, ki jih je prejela iz Ljubljane^ Ni bilo bogasivedi kaj. Največ je še povedal odposlanec Gosarjeve sredine. Imena Besednjak, Bitežnik in tudi Kralj so se vezala z imenom Gosar. Pri vsej simpatiji db ljubljanske sredine je pa treba dobro poudariti eno: Narodni svet, tržaški meščanski kot goriški krščanski socialisti (dr. Kralj nas je tako sam titulira! v Ljubljani, ostanem zato pri tem poimenovanju) so branili svoje avtonomno, neodvisno gledanje od Ljubljane. Nifcake povezave, kaj še le podrejenosti (kot je šlo za «Slovensko zavezo*, v katero je vstopila Kraljeva skupina). Položaj tostran Nanosa in Snežnika in onstran je bil povsem različen. Šlo je samo za uskladitev gledanj na bistvena vprašanja, pri ločenem delu in taktiki tam in tu. Šlo je za bistveno: Slovenija — Jugoslavija, za narodno odrešitev Primorcev. Tako je prišlo do II. izjave go-riških krščanskih N.S., ki je bila razširjena kot letak: »V usodnih dneh, ko je riujno potrebna strnjenost*, kot se je začel, je zagovarjal primorsko srednje gibanje, toda ne po zgledu ljubljanske sredine, zraste! je nujno z vidika linije N.S. Primorske, kjer je bil na levici proletariat, komunisti Goriške, Trsta, Istre in na desni Kraljeva skupina, ki se je že vezala na vodilne klerikalce Ljubljane. S tega položaja je pozival, da se onstran, v Sloveniji začne slično gibanje neke narodne fronte, ki zbere vse, toda vodstvo (točka 3), kot že omenjeno, bi morali imeti politično neomadeževa-ni z bistveno zahtevo: Slovenija-Juigosavija. Nujno sledi iz tega, da je na Goriškem bil odrinjen tudi Kralj z vodilnega mesta v ozadje. (Nekaj o zgodovini 1940-1943) ker smo ugotovili nov, močan poudarek na narodnem vprašanju, zato se nam je zdela manj slepo, brezbarvno internacionalna. Sam sem dobil boljši vpogled v vrenje v Ljubljani ob dveh obiskih (1937 in 1938) in še ob ^tikih z ljudmi od onstran, poleti na Višar-jah. Živ md je zlasti razgovor ob srečanju s pisateljem F. Albrehtom, ki mi je razjasnil položaj: »Ljubljanski zvon* — »Sodobnost* (glej (11) Legiša več). Drugi vtis je bil negativen, zaskrbljujoč in to z dveh vidikov: Oborožena borba? Ali so nori? Vidi se, da ne poznajo fašistične sile — seveda smo se zamejci tu smatrali za »izvedence*! — Slovenci pa upor, saj nismo balkan-cd, ki so v tem izšolani! In drogi vidik: Komunisti vodijo. To sva razbrala s Cirilom Sedejem iz gorenjskega letaka OF. — Res, pojav ljudske fronte smo imeli na Primorskem, toda šlo je za mlade, ki jih je vodil Pimiko Tomažič. Za študente, dijake iz meščanskih in katoliških vrst, ki so šli na sestanke, ne glede na stranke. — Takrat je Kralj že dvignil svoj »katoliški* glas proti Ščeku in proti meni, češ da to odobravava, da sva pobudnika. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ III. Goriška «sredina» in OF Ko je bila izdana III. izjava, še ni bilo zaznati aktivistov OF na Goriškem. Kdaj je prišel Anton Velušček s**- - Matevž, ugotavljam po svojih kratkih zapiskih. Mene je iskal med 14. in 20. septembrom, ko sem bil v Ilirski Bistrici in Iki, kjer sem prišel v stik z Istrani z Reke (dr. Jedretič), ki so že odklanjali dr. Kralja, čeprav njim nd bilo toliko mar Ljubljane, toda žgal jih je Zagreb in Pavelič. Ne bom pa pisal, da je med ljudstvom krožilo že čuda novic, po Soški in Vipavski* dolini, po Krasu, da so «če'n'aki» onstran začeli upor, da pokajo puške..., da so gozdovi polni. Seveda je vplival londonski BBC na poudarek imena «četr»ik». Ljudje so čepeli vsepovsod pri radiu, kjer so ga imeli kljub prepovedi. Vtis na meščanske v širšem pomenu besede, v nasprotju s proletariatom, je bil dvojen. Prvič pozitiven. Vendar so se našli ljudje, ki branijo narodno čast in ime. Nujno je, da smo videli v OF odgovor na kapitulantstvo vodilnih. Malokateri pa je vedel, da gre za dolg razvoj iz dobe ljudske fronte. Izzvala ga je »Komunistična stranka Slovenije*. »Mlada* smo jo imenovali nekateri, Herman Pečarič razstavlja v Piranu Jutri ob 19. uri bodo v Mestni galeriji Piran odprli razstavo del domačega slikarja Hermana Pečariča. Ker gre za razstavo domačega slikarja, ga bomo našim bralcem predstavili: Rodil se je leta 1908 v Spodnjih Škofijah. Prvič je razstavljal s prijateljem Lojzetom Perkom leta 1940 v Mariboru. Od leta 1941 do osvoboditve leta 1945 je bil v nemškem ujetništvu. Tudi tam je vneto skiciral in slikal, kolikor mu je bila dana možnost. V taborišču je spoznal in se spoprijateljil s črnogorskim slikarjem Petrom Lubardo. On ga je prepričal, da se je leta 1945 vpisal na akademijo likovne umetnosti v Beogradu, kjer je leta 1949 diplomiral. Leta 1950 se je vrnil v Istro, se naselil v Piranu in se posvetih krajini in morju. Prvo razstavo s to tematiko je imel v Kopru in Piranu leta . 1952. Od tedai .do loto 1908 je imel v treh obalnih občinah štirinajst samostojnih razstav. Leta 1955 pa razstavo z naslovom ulstrski motivi» v Beogradu. Udeležil se je mnogih skupinskih in zveznih razstav. Leta 1964 je sodeloval na razstavi akvarela «Likovna jesen* v Somboru in leta 1966 na razstavi ' ska nujnost, odgovor na j? lantstvo in filofašizem #**ji p’ katerih (stražarji — K.A.) dilnih katoliških ob mešcl>!~ p (»Jugoslovanstvo* pri JNS). ? j 10 goriški sredini jasno. Toda ^ čakovali smo, da slovenske j. ščatnsike stranke vržejo to ’ jjlj turo in jo zamenjajo z noV° j) narodno, bolj ljudsko. To J* ji-zahteva II. goriške izjave p nem položaju. Malokdo je n8j/ riškem računal z močjo >n nostjo Komunistične stranke f venije, da bi ta bila zmožna v vzeti celo vodstvo. J/ Vživeli se pa v vodstvo P® jo glede na stanje na Goriške*11^ Tržaškem, kjer so pri marš*1 ^ venski in italijanski komunisti, 11 zelo razbiti, zaradi stalni ‘ j ki niso imeli pravega vods*’to bilo težko, zelo težko. Ali vinske nujnosti so kot Plaz?„. I gorah: utrgajo se kot P01, [,'f gozdu, kot povodenj in poVeS' j ubraniš se jih ne s križem ..'to hudičem, življenje je močne)8' načel. Tolažili smo se, da so obstoj, nistih še druge skupine. *toi»-ški so gledali na krščanske topi liste, narodni na leve Sokole-t, smo na zahodu, da tu kon*^ < ne bodo mogli po poti Stai^Lj Sovjetski zvezi. Da so blizu te zavezniki. Sam za svojo ^ ali zelo tiho, tiho, sem tfr ostalo bo pri rapalski pogodlblLjJj» goče nekaj dobimo, ker je, v fašističnem taboru: Ali ^ Gonco...? Da, kdor to čito' se zave, da je nas zamejce J si to žgalo, prvenstveno to, rešimo ali ne poitalijančevoMtf Glede nove ureditve, [j o* ureditve so goriški sredin®', k vsega začetka bili na vprašanje mora za sedaj s $ v ozadje, čeprav smo, ka*' |t je bilo krščanskih socialistojjtil študirali in celo izdali ®to pt letak o «podružabljenju Pffiijjse držav-ljenju*. širili smo material, zlasti med kLiS*1! Spomnim se zbornika: ® . le® teden, kjer so nastopili katoliški. (Govoril je «>,e^ tudi dr. Besednjak) (20) Tudi v pogledih na So' zvezo nismo bili ravno antikomunisti*, daleč od jjll Vem, kako je med nami jr km%a Amerikapca DautesO vjetski zvezi. (Bil je posla«* . < posebni Rooseveltov odposl®, (Ž8' Moskvi, uvod knjigi je naP8^ lotov). V svojem krogu do'go časa opozarial na fran oii^ ga jezuita P. Ledite, ki je vln f izdajal «Lettres de Rome» '-J#> roča! tudi pozitivno o zvezi, dokler ga ni fašizem u končal je v Kanadi G939to, f je zlasti katoliškim duhovito?" jj-voril: Vaša naloga je, ne '™.tej * ' ...... “tl P izzovete socialno L0 čete policijske ukrepe P(otL <** stičnemu komunizmu, pne tod® učite in izzovete socialno P|n * jenje. Predaval je enkrat Gorici. , ^ Pri vseh teh pomislekih OF in komunistov je treba Uto)*#' Zadevali so izobražene, ‘toslilj: tualce, duhovne, ki so reS. % -študirali. «Beli» ia Kralje^ s'/ z načeli: Brezbožni komutv^17}')/ Cerkev, papeževe enciklik^- ^ stvo, , zlasti mladina — odločala, kot v vseh mes®8 0’ revolucijah in nato dalje* J6 pozdravila. IV. Goriška «sredin^ v napadu in obrani 5 Druga izjava goriških 8. 1941. potrebuje nekaj Ob njeni diskusiji je bil tudi Tanča Vuk, po daljše1*1 ni, podpredsednik NS. V *• ^ v govori o srednjem gibanj*?’ gl® ga bilo treba vzbuditi tud* fP' vemjd po vzgledu primorskeg ajir Točka 2 govori o nekih skih točkah, misli na f*8 Sloveni ja-Jugoslavija, predvse obsodbo strankarstva. ./edi) (Nadaljevanje (Op. ur.: številke med se nanašajo na publikacijo, K fgF seznam bo objavljen na ^01>clnM njega nadaljevanja tega sest° ,10 n $ Samo srebro za Italijo ^MORSKI dnevnik PORT ŠPORT ŠPORT SVETOVNO PRVENSTVO V ANGLIJI 13. avgusta 1970 hhodni Nemci so včeraj osvojili dve zlati kolajni - la Italijane je bil naj-UsPešnejši Gaiardoni, ki je osvojil drugo srebrno odličje za svojo ekipo fci^CESTER, 12. — Na svetovnem Uor-iM. em prvenstvu so danes Jijj !“! Prvo kolajno Zahodni Nem-sleH .J0 je osvojila v finalu za-i,ovalne vožnje za amaterje, u ^Polfinalu sta se srečali Italija »Vo»«a .°^na Nemčija ter Sovjetska 18 'n Vzhodna Nemčija. V obeh ^sedanji zmagovalci. R MOŠKI ®»neter na kronometer: Fred-(Danska) “redovalna vožnja za amaterje: furman n (Švica) J0stna vožnja za amaterje: Voin r**0n *FranclJa) "Via za motorji za amaterje: j*1 (Nizozemska) ovalna vožnla za profc- EL.Ce: Portcr (VB) hnj. na zasledovalna vožnja: Za-Nemčija andem; Zahodna Nemčija mtrostna vožnja za profcsio-Johnson (Avstralija) Ul, ŽENSKE Ža»i jtna vožnia: Careva (SZ) •"••redovalna (SZ) vožnja: Gorkušina do popolnoma nemške-la. v katerem so bili zn so zmagali Nemci in 5‘0,.Prišlo • g>ala. . __ _ t, y Nemci za tri sekunde hitrejši. Upaij^J disciplini, kjer so Italijani te m^Vsaj na bronasto kolajno, so zadovoljiti s četrtim me-l|iflni' Tretje mesto so pred Ita-basto 7j,ased'' Sovjeti. Borba za bro-Deta t 8ino ie b'la res zelo ria-®ilovi* ^JeH so takoj od začetka te (drsirali tempo. Italijani so cel0U ^ .držali in za nekaj časa Priti«P°tam pa so Rusi spet Ul n'o in zmagali z 69 stotinka-Klrih de prednosti, hal močnemu vetru, ki je pi Vožn-1 Leicestru, ”nje zaključile. Gaiardonija, ki se je sicer uvrstil v finale in Damiana. Oba je premagal novi svetovni prvak. Za tretje mesto je Damiana odpravil še Loevesyn. V finalu tandema je šla zlata medalja zahodnim Nemcem, ki so danes osvojili kar dva svetovna naslova. Hitrostna vožnja (profesionalci): 1. Johnson (Avstralija) 2. Gaiardoni (Italija) 3. Loevesyn (Nizozemska) 4. Damiano (Italija) Tandem: 1. Zahodna Nemčija 2. Vzhodna Nemčija 3. Francija 4. Nizozemska Zasledovalna vožnja (amaterji): 1. Zahodna Nemčija 2. Vzhodna Nemčija 3. Sovjetska zveza 4. Italija SMUČANJE FARELLONES (Čile), 12. - Italijan Gustav Thoeni je osvojil prvo mesto v veleslalomu. Na drugo, tretje in četrto mesto so se uvrstili dingi trije Italijani. KOŠARKA Mladinsko prvenstvo v Atenah Jugoslovani in Italijani so se uvrstili v polfinale Italija dosegla zmago proti Bolgarom v zadnjih sekundah - V polfinalu Jugoslavija-SZ in Italija-Grčija - Trener Lečič optimist ATENE, 12. — V jugoslovanski čeprav je bil do tistega trenutka Nagrajenci športnega tetina Gaje reprezentanci, kljub uvrstitvi v polfinale, niso zadovoljni. Proti Poljski so prišle na dan naoake. ki bi mlade Jugoslovane lahko drago stale. Fantje so reagirali z negodovanjem na razne sodniške odločitve. T0 je celo stalo Jariča izključitve, ko ni dvignil roke po osebni napaki. Na srečo je bilo takrat med Poljsko in Jugoslavijo 17 košev raz-■ like in njegova izključitev ni pri-I nesla bistvenih sprememb v igro, iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiii,i,,,„,„l,llI,l,mll|llll|1||I|1|11il|hll|mllll|m(|(((i#iiin(ii|ii||n|||||^||n|||1||||||||1|||||i||ii||||(||i|||(||||)i(||||nf||^ TEDENSKI KOMENTAR KOŠARKA Leicestru, so se dirkališčne Zadnji dve ko-šli Avstralcu Johnsonu profesional-I- Ce ji ,tni vožnji za profesior talij. Nemčiji v tandemu. _ Hitj'J en01 m usPelo torej osvojiti Hi ................................. Ekipa ladje Saratoga proti Boru in Sežani Mednarodni košarkarski turnir bo v ponedeljek, 17. in v torek, 18. na Padričah - Ameriški mornarji so z navdušenjem sprejeli vabilo V tedenskem košarkarskem pregledu bomo danes obravnavali naslednje točke: 1. V ponedeljek in toreš borovci proti Američanom 2. Zakaj poraz proti Servolani? 3. Mladinci so premagali Lloyd Adriatico (Enal) Američani na Padričah V ponedeljek, 17. avgusta in v torek, 18. avgusta bo na Padričah mednarodni košarkarski turnir, ki ga bo priredilo ŠZ Gaja. Na tem turnirju bodo nastopile naslednje ekipe: izbrana reprezentanca Sara-toge, izbrana ekipa ameriške bojne 1 n #1 1/« (\ l-» l\ 1 u O _ ” ___ 'D f,ifne z>ate kolajne. V polfina-1 ladje Ohare, Bor in Sežana. <* “''istne vožnje za profesional- Ameriški ekipi sta z velikim nav-0 uneli kar dva kolesarja: 1 dušenjem sprejeli vabilo za na- l>l'*niii,llllllllmllll|l|l|||||||||l||l|IIMIII|llllmlllllmlmll|mi||||||Mmm|||||||||||||||)mmmm|t'"" PRIPRAVE V NOVI GORICI motociklizem Letos tudi Agostini? Do sedaj so se prijavili dirkači iz 21 držav Na startu bo verjetno tudi Tržačan Parlotti Gorici je že skoraj vse | ri, Italijani, Avstrijci, Avstralci, i. «vio._ ... . §ve(ji jn zahodni Nemci. za velike moto dirke, 3ft. zadnjo nedeljo v avgustu, fk^Jiizatorjem (dirk Avto moto teijy Herica in letošnjemu pokrovi-‘Salonitu* iz Anhovega se je prijavilo rekordno število dir-H*,. !z kar 21 držav, torej 7 več H Utr • ^ dnkaz, s' dirke . 1 Ujejo mednarodni sloves. kovj^itelji računajo tudi s ka Orvj “rj0 udeležbo, kar je seveda da bi dirke uspele. Le-H tj: ui:rke s„ že 12. po vrsti, torej %vi ■ '‘tonalne, kar bo dalo prire-^ Se Poseben čar in privlačnost. »“‘katarji so prepričani v na-i^rji V?°vnega prvaka med priko-Nemca Klausa s sovozačem. piv« Tuke pa jim tudi letos po-A Svet°vni prvak odlični Ita-"gostini. čigar nastop ni še Vtij, ‘er ima sloviti dirkač prav VT nedeljo neke svoje obveznike ^MUzatorji pa še niso vrgli !*(Jev y koruzo, temveč si zelo pri-1)9 twj0, da bi Agostini le nastopil g0voriški dirki, kar bi bilo, V k na bližino italijanske meje, -jv koristno in zanimivo. *Voj61 °stale države so prijavile Vs^i) j’6® najboljše dirkače, pred 08 hodo tokrat močni Madža Med favorite lahko mimo prištejemo Italijane, kot so Agostini, Grassetti, Parlotti, Pagani, Berga-monti, Novozelandec Molloy, Švicar Marsovsky, Madžar Szabo, Avstrijec Krivanek ter številni drugi. Vsekakor se zdi, da bo letošnja prireditev prekosila vse dosedanje in da bo to brez dvoma glavni športni dogodek tega poletja na Goriškem. Rajmund Kolenc JADRANJE Italijanska jadrnica «StelIa pola-re», ki pripada vojni mornarici je zmagala na regati na progi od Plymoutha do Santa Cruz de Tenerife. SKOKI V VODO SIENA, 12 - Klaus Uibiasi in Bruna Rossi sta zmagovalci današnjega dne na italijanskem prvenstvu v skokih v vodo. Dibiasi je osvojil prvo mesto v skokih z desetmetrskega stolpa pred Cagnot-tom, Rossijeva pa je bila prva v skokih s trimetrske deske. stop na tem turnirju. Pravijo, da zanesljivo startal na je reprezentanca Saratoge zelo moč- ~ no moštvo, saj bo v njem nastopilo kar šest košarkarjev, ki so uspešno igrali v ameriških »colleges*. Poleg tega pa so ameriški košarkarji pravi spektakel za občinstvo. S svojim načinom igre (posebne kretnje, kričanje, igra polna fantazije) očarajo gledalce. Za domače športne ljubitelje in okolico bo to nova priložnost da si lahko ogledajo kakovostno košarko in da pobliže spoznajo novo zvrst košarke: to je ameriško, ki na svetu nima primere. Turnirja se bosta udeležila tudi Bor in Sežana. Za to priložnost bo morda vodil sežanske košarkarje prof. Milutin Pavlovič, ki bo prav te dni imel točaj v Sežani. Spored turnirja na Padričah pa bo naslednji: odbite žoge. najboljši igralec na igrišču. Proti šibkim Nemcem niso imeli «plavis> nikakršnih problemov. To dokazuje tudi visoki izid ob koncu: 96:49. Važno je zdaj igrati dobro proti (sovjetom. Bojimo pa se, da Lecioevi fantje nimajo v tej polfinalni tekmi nobenega upanja na zmago, čeprav je trener pred začetkom prvenstva izjavil, da se bolj boji domačinov kot evropskih prvakov. No, upajmo, da je imel prav on in da se bo Jugoslavija kljub vsemu uvrstila v finale za prvo mesto. V A skupini je osvojila drugo mesto Italija in sicer prav v zadnji tekmi proti Bolgariji. Tekma je bila proti koncu res dramatična. 15 sekund prfed koncem srečanja je Bolgarija vodila s točko prednosti. 10 sek. preden bi sodnik zadniič zažvižga! je Malagoli dosegel koš za Italijo. Stanje v tistem trenutku ie bilo 62:61 v korist «az-zurrov*. Pelcev je nato z razdalje desetih metrov streljal na koš in zadel. V vodstvu se ie tako spet znašla Bolgarija. Italijani pa so takrat urotestirali, češ da se ,ie kronometer pokvaril in da ie bil kar osem sekund ustavljen. Sodniška komisija je protest soretete in dosodila zmago v korist Italije. Italija bo v polfinalu srečala Grke, ki ne skrivajo svojih ambicij Svoj krstni nastop je napravil Alek- j----------- -...... sander Podobnik, ki bo letos prvič jza dosego prvega mesta, igra! v Borovih mladinskih ^vrstah. I Rezultati zadnjega kola izločilnih Podobnik, ki je levičar, je hiter in'skupin: gibčen. Manjka pa mu tehnike, kar je seveda razumljivo, saj se ukvarja s košarko komaj mesec dni. Bor je proti Lloydu Enal nastooil z naslednjo postavo: Rajmund Kralj (k), Livio Pertot, Martin Kralj, Mladen šare, Marjan Nadlišek, Aleksander Podobnik, Danijel Zavadlal. b. I. Ponedeljek, 17. avgusta 1970 ob 19.30 Saratoga — Sežana ob 21.00 Ohare — Bor Torek, 18. avgusta 1970 ob 19.30 finale za 3.’in 4. mesto ob 21 00 finale za ‘lt *tn'2. mesto Poraz proti Servolani Borovci so v nedeljo izgubili v tekmi proti Servolani. Bil je gotovo nepričakovan poraz, ki je pustil nekoliko grenkobe v Borovem taboru. Trenerja Marija smo vprašali, kako si razlaga ta zastoj borovcev: «Hotel bi najprej povedati to», pravi Mari, «da so naši igralci komaj pred dvema tednoma začeli s pripravami, medtem ko so igralci Servolane skozi celo poletno sezono igrali na turnirju sv. Lovrenca. Priznati pa moram, da smo bili v obrambi precej slabi, saj so nam tudi nižji nasprotniki lovili odbite žoge. Pozitivna nota nedeljskega nastopa pa naj bi bila ta, da smo, kljub slabi igri, presegli mejo petdesetih točk * Mladinci zadovoljili Borovi mladinci so v torek odigrali na Padričah prijateljsko srečanje z ekipo Llo.yd Adriatico Enal. »Plavi* so proti starejšim nasprotnikom zadovoliivo igrali in so tudi zmagali s 75 • 60. Prvi nolčas ie bil 36:27 v korist borovcev. V vrstah Bora Je za to priložnost nastopil tudi center Rajmund Kralj, ki je bil tudi naš najuspešnejši strelec (21 točk) Nasplošno so vsi dobro igrali, velik napredek pa je pokazal center Šare (17 let, 2.00 m visok), ki je KOLESARSTVO PARIZ - LUKSEMBURG De Vlaeminck še vedno v vodstvu KOELN, 12. — Nemec Rudy Al-t;g je osvojil prvo mesto v tretji etapi kolesarske dirke od Pariza do Luksemburga. Na cilj je privozil v 3 urah 58'09’', Na drugo mesto se je u vrš til Italijan Giuliani, ki mu je'to biešto dodelila Žirija. Na drugo mesto se je pravzaprav uvrstil vvelfshohl, ki pa je Giulianija v zadnjih metrih oškodoval in so ga zato uvrstili na tretje. Na skupni lestvici vodi še vedno Erič De Vlaeminck s 26 sekundami prednosti pred rojakom Re.vbroeskom. Vrstni red na cilju: 1. Rudy Altig v 3.58'09" s p. h. 44,215 km n. u. 2. Giuliani 3. Wolfshol 4. Guerra 5. Santambrogio 6. Vicentini 7. Peffgen 8. Pijnen 9. Hooybergs Skupna lestvica po tretji etapi: l Erič De Vlaeminck (Bel.) 15.31T9” 2. Reybroeck (Bel.) 15.3P45” 3. Verbreeck (Bel.) 15.34’23” 4. Santambrogio (It.) 5. Poppe (Bel.) 6. Gosta Petterson (šve.) 7. Rebillard (Fr.) 8. David (Bel.) 9. Mortensen (Dan.) 10 Erič Petterson (Šve.) OBVESTILO Odbor SSI sporoča, da se bod« udeleženke ženskega odbojkarskega tečaja vrnile iz Rovinja danes, 13. avgusta med 16.30 in 17. uro. Avtobus se bo ustavil na Foro Ulpie.no pred sodiščem. A SKUPINA Italija — Bolgarija SZ — Turčija B SKUPINA 62:61 80:47 X | Jugoslavija — Zah. Nemčija 96:49 Španija — Romunija 71:69 .Grčija — Poljska 82:71 Polfinalna srečanja bodo opra vili danes, 13. avgusta. Finala pa sta na sporedu jutri, 14. ______ ...................................milu............ OB DANAŠNJEM POVRATKU UDELEŽENK ODBOJKARSKEGA TEČAJA Vsa dekleta so v Rovinju zabeležila vefiSiifipredek Večina udeleženk je izredno mlada Danes popoldne se vrnejo v Trst udeleženci drugega tečaja, ki ga je odbor SŠI organiziral lete« v Rovinju. V tej skupini so sama dekleta (približno 40) in vse so odbojkarice. Naslanjene so v istem taborišču kot fantje v prvem tečaju, to je v taboru mariborskega Partizana. Tudi dekleta so — enako kot fantje — vsa še zelo mlada. Doslej še noben tečaj tržaških športnikov ni imel tako mledih tečajnic, kot so letošnje, saj sodi večino deklet še med naraščajnice. Kljub temu pa so mlade odbojkarice izredno prizadevne, in že zdaj lahko rečemo, da je ta tečaj potolkel še en rekord: nikoli doslej namreč niso ne tečajniki ne tečajnice zabeležili v desetih dneh vadba takega napredka, kot iet06. Za to gre velika zasluga trem trenerjem, Janezu, Jožetu in Marjanu, ki so s svojo strokovnostjo zbudili med udeleženkami veliko zanimanje za ta šport. Poleg tega so tudi vsi ostali pogoji za vadbo res odlični: urejen tabor, odlična in obilna hrana, kar tri igrišča in v glavnem tudi dobro vreme, saj je deževalo le en dan. Na tečaju zbrana dekleta so prišla iz raznih društev Svoje igralke so namreč poslali Dom iz Gorice, s Tržaškega pa Sokol, Vesna, Polet, Primorec, Bor in Breg. Velika večina deklet je bila ob prihodu na tečaj začetnic, ali pa skoraj začetnic, kar je glede na nji hovo mladost tudi razumljivo. Nekatere so sicer že nastopile na letošnjih mladinskih igrah, toda tudi to so se prav ob tej priložnosti prvič pobliže spoznale z odbojko. Ob prihodu v Rovinj zato niso v glav« nem obvladale niti' osnovnih elementov. Po desetih dnevih vadbe pa so zdaj že prikazale igro, s katero bi na mladinskih igrah igrale vse drugačno vlogo, kot so jo letos. Vsaj polovica se že poskuša v tolčenju. s/.oraj vse obvladajo vse vrste servisa in prstna tehnika Jim ne povzroča več težav. Le delo nog je pri nekaterih šs prvina, ki jo bodo morale vaditi tudi doma. Deklice pa se niso izkazale le pri odbojki, amjiak tudi sicer. Pevski sekstet tečaja je nastopil na posebni prireditvi, na kateri so sodelovali tudi pionirji iz ostalih, sosednih taborov. Mali zborček so sestavljala dekleta nabrežinskega Sokola, ki so odpela svoji pesmi (Slovenska zemlja, Kukavica) izredno lepo in so požela med vsemi nastopajočim naj večji aplavz. Da pa niso naša dekleta samo pridna in sposobna, ampak tudi prikupna, smo dobili potrdilo v soboto zvečer, ko so v Rovinju med najlepšimi prebivalkami vseh rovinjskih taborov izbirali «miss Rovinja*. Čast najlepše je pripadla po hudi borbi z drugimi lepoticami prav naši tečajnici Edi z Goriškega, kar so seveda vse njene sotočajnice pozdravile z velikim navdušenjem, saj je prejela za nagrado veliko torto, katero je nato v taboru nesebično razdelila... Delovni dan tečajnic je dokaj zahteven. Vstajanje je vsako jutro že ob petih in pol. Ob šestih so dekleta že na igrišču. Vsak dan ima jo po štiri ure vadbe, od tega dve popoldne. Vadba je dokaj ostra, vendar ne toliko, da bi se dekleta tudi nekoliko ne kopale. Ob deseti uri zvečer pa je v taboru že tišina. Čeprav je bil tečai torej precej naporen, pa so dekleta nad njim navdušena, kar kažejo tudi rezultati. Zato so v Rovinju preživeti dnevi tudi minili kar hitro Čeprav bo danes slovo od tečaja in vseh, ki so pomagali k njegovemu uspehu kar precej težko, pa dekleta vandarle čakajo na povratek tudi s kančkom nestrpnosti' zaželele so si pač snidenja s svojimi domačimi, rade pa bi tudi čimprej pokazale, česa so se naučile. In tega vseka kor ni malo... Predstavnici ŠD Polet prejemata pokal za kotalkarsko revijo • Ekipa z Grete je zmagala na balinarskem turnirju • V bližanju so zmagali Zgoničani Tudi moška ekipa Gaje je pro-jela pokal • Padriški mladinec Oskar Grgič je zmagal v maratonu • Predstavnik Servolane prejema pokal za prvo mesto v košarki Pokalček zn tretje mesto bližanju je šel Brežanom Predstavnik Bora prejema plaketo za odbojkarsko ekipo Poziv vsem športnim in prosvetnim društvom v zamejstvu Odbor za proslavo bazoviških žrtev poziva vse športne odseke zamejskih športnih društev in športne organizacije, da organizirajo ob 40. obletnici smrti štirih mladincev in oh 25. obletnici osvoboditve, vse športnike, da v društvenih dresih prisostvujejo proslavi. Zavedati se morajo, da brez njihovih žrtev, danes ne bi imeli priložnosti nastopati v svojih društvenih dresih in zastopati barve domačih društev. Mladen .OIJAUAl KOZAR A Prevedel: Severin Šali žena s sekiro je pritekla do nasipa ilovice pred ^it^ ■ sPodrsnila je in padla. Toda ni bila mrtva. V njenih Se je dvignila sekira pred cevjo mitraljeza: žena to a S sekiro in ostala orl,kovana za cev. nato Da se Je Je io strkljalo po prsobranu. narašSal in se raz go rev al, podžigale so ga rane, Sil 111 smrti- Spopad je dosegel svoj vrh v rovih. ° Je mesarjenje, ne borba. Sekire so sevale, gorjače w UtivT011 se — po glavah, po hrbtih, po rokah. Puške , tih; le' ^ tu pa tam Je odjeknil strel, toda osamljen, vHl Samo stokanje, klici na pomoč, napadanje, !n pobijanje. In psovke. In kriki. Top udarec in nat° padec in molk v rovu, kakor v grobu, Potem s) ■>.' ^©naraven: kot bi razbijal steklo nad mrliči. Bile so lct>Prneče po maščevanju.. Me 9 golazen, mater jim rabljevsko...« Kurile so kar od kraja: žive in mrtve, tiste, kd so se In rim ero lri on rtHvrrrrH /vrndHA In rivlonlH mira *vor1 %>v druge, ki so odvrgli orožje in dvignili roke nad anamenje vdaje. Jim rabljevskobi je tulil Rajko, mitraljezec, dokled na zastokal ln se zgrudil. F mi ra Je skočila k njemu: «RaJko, dragil» ga Je klicala zaman. «Rajko je padel!» je zavpil nekdo. Tedaj je prekipelo tudi Lazarju. NI varčeval ne sebe na nasprotnika. Tolkel Je z revolverjem. Neki vojak v zeleni srajci, brez kape, prikrit za grmom, je zgrabil Lazarja za vrat in začel daviti. Zaman ga je Lazar mahnil z revolverjem (ker ni imel več muniedje). Roke so ga še naprej stiskale. Ni se niti premaknil, ne padel. Lazar ga je udaril še enkrat, toda s pestjo, ker Je revolver spustil. Vojak je ostal na nogah, pa ne samo ostal, ampak ga še bolj močno ln krvoločno stiskal. Tedaj Je tudi Lazar zgrabil vojaka za vrat in ga skušal zadaviti. Toda kazalo Je, da je vojak tik na cilju kajti Lazarju se Je začelo temniti pred očmi, kot da izgublja zavest... Zadavil me bo, se je ustrašil, ko mu Je srce razbijalo kot noro. Poklical bi na pomoč, pa me Je sram. Spomnil se je noža. Desno roko Je imel prosto, zgrabil je nož in ga porinil vojaku med rebra. Vojak se je zgrudil ie povesil roke. Telo mu je nekaj trenutkov podrhtevalo, se rahlo krčilo, potem pa umirilo. Lazar se Je obrnil tn zagledal malega s karabinko v roki. Tolkel se Je z vojakom, na katerega je naletel. Mlatila sta drug po drugem (menda oba brez muniedje), ker pa je bil vojak dvakrat večji in močnejši od malega, je bdi njun obračun videti neenakopraven, otročji in smešen. Vojak je zamahnil s puškinim kopitom, mereč malega v glavo, toda deček se Je spretno Izmaknil ln kopito je udarilo po tleh in potegnilo za seboj tudi vojaka, ki je padel, kot je Ml dolg. »Doklej te bom moral reševati?« je zavpil Lazar. «Stnic, tega tl nikdar ne bom pozabil,« je rekel mali in oči so mu orosile solze «Nikar ga ne s®rji, raje pazi na glavo,« Je odgovoril stric in al puhnil v brk. Val je naraščal, maščevanje se je širilo. 2ene so omenjale mrtve otroke, dekleta, brate. Vsak je našel opravičilo. Lazar je bil vesel, ko je videl, kako razkačena množica obračunava, si hladi jezo in duši notranje bolečine, čeprav s pretiravanjem. Poskušal je v trumi najti hčerko Danico, morda nad kakim sovražnim vojakom ali ranjencem; ki mu iztika oči. Nič ga ne bi presenetilo, saj je že tudi sam po’ mišljal na najhujše maščevanje In na zločinstvo. Opogumljena s prvim, čeprav krvavo plačanim uspehom, se je truma ženi, deklet, kmetov In borcev razdelila v dve skupini: ena je šla vzdolž rovov, druga na desno, kjer je razširjala prostor svoje zmage. Napadalci so preskakovali jame in štore, valili nasprotnikove mrliče in jih porivali v rove, pobijali ranjence ln jim pobirali orožje, hlače tn topiče' Ujetih ni bilo... Ker so napadali sovražnika od strani, so ga primorali na beg. Sovražnik je bežal. Razkropljene gruče vojakov so iskale rešitev v grmovju In zapuščenih rovih, v gozdičih, v žitu in koruzi. Soočen z nenadejano nevarnostjo, se je so vražndk zbiral v zaledju, okrog dubiške ceste, ki se je svetlikala, presekana z ovinki. V norem naletu, ki je zajel napadalce, je malokdo pomislil, da bi se ustavil ali vrnil. Prva zmaga, kd so jo zalili s krvjo, jih je kakor zmešala. Malo jim je bilo poMjanja tn trupel. Hoteli so jih še. Tekli so ln vpili nasprotnikom naj se ustavijo, naj počakajo, se branijo, naj bijejo ali bodo poMti Vpdli so morda tudi zato, ker so verjeli, da se Je so vražnlk razkropil In da nima več moči za odpor. Toda sovražnik se je zMral in urejal. Lahko je bilo zaslutiti, da mu iz zaledja prihaja pomoč. Slišalo se je tudi bobnenje motorjev: po cesti, pod bregom, so grmeli tanki. Kazalo je, da prihaja tudi konjenica. Na obzorju, v daljavi, se je pokazalo tudi nekaj strelskih vrst, razsutih po njivah. Bili so obrnjeni semkaj, proti Patriji in Pogledjevu. Bilo Je jasno, da gredo na pomoč napadenim satnijam. Vendar se nihče ni zmenil zanje. 2ene ln dekleta so drvele naprej, nasproti sovražnikom, da jih dohitijo, napadejo in poteptajo. Njihove pretnje so odmevale, psovke naraščale sekire pa štrlele visoko in pripravljene za boj. Vmes so bile tudi puške. Na nekaterih so se bleščali bajoneti, obsijani od *"&*** Predrl° oblak«- t®žke od soparice in grmenja. Mitraljezci so skakali in iskali primerne prostore od koder bi lahko najbolje streljali. Padali so in streljali, toda niso “ .^e*nil1 dolgo zadrževati jna istem,, mestu. Morali so na orel 2ttfe£3S*“t u ~ » 38 spopad 86 -*e začel' k0 zasopi j ena množica trčala ob novo sovražno moč. To je že bilo podobno bitki Mine so padale na gosto in dvigale zemljo. To so bile mine “ mejnih pešadijskih metalcev, katerih je bil Lazar vajen-vsaka satnlja jih je Imela nekaj, pa tudi partizani so lih uporabljali v obramM ln v napadih. «Metalci!» Je zavpil. «Le po njih!« Ni se utegnil uleči na tla, ker ga Je vlekel hudournik predhodnikov. Tudi streljal ni (ostal je brez municije). Tekel J e, da ne bi zaostal. Srce mu je razbijalo, kri kipela Ko so okrog njega padali mrtvi ln ranjeni, se je čudil, kako da tud sam ne pade in zakaj ga krogle zgrešijo, saj se mu t« zdelo, da bližajoči se vojaki merijo samo vanj J Merili so med korakanjem, se bližali partizanom in jim vpili, da je prišel njihov krvavi petek. Toda ko so spoznali da nevarnost preti tudi njim, in celo večja, kot so domne-’ vais, ker jih je obsula salva, so popadali na tla in čakali sa t™*11«- Val Jih Je zapljusnil In njihova ošabnost je ^ ^VSem,uZginlla- VpitJe. Psovke, pretnje in kriki, podobni zavijanju volkov, so zmedli napadalce ln zdelo se Je, da ne mislijo več na prodiranje. Kazalo je, da mislilo samo na rešitev. Zapljusnil jih je val ženA in deklet kot bi se utrgal oblak, in jih zbil v tla, (Nadaljevanje slediJ TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GOR|CA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. tv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina ^nn£?° 950 'ir. ~ vnapre*' Četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna v.ouu lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi finančno beseda. Stran 6 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 leleton 22 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/ Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski T50> ■ upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir «Mali oglasi« 50 1 Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upraV' Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societž Pubblicitš ltaliana’' 13. avgusta 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-1rt* OSTRA OBSODBA IV. ZASEDANJA DELAVSKIH KOMISIJ Delodajalci in režim na zatožni klopi v Španiji Krivda za krvave dogodke v Granadi pada tudi na uradne sindikate - Odpor meščanskih krogov MADRID, 12. — Predvidevanja o «vročem poletju* v Španiji se z dneva v dan uresničujejo. Razburkano socialno življenje, ki je zajdp široke plasti španskega ljudstvi dobiva vedno bolj obrise prave politične akcije. Val tega najnovejšega odpora Špancev proti Francovi diktaturi se je sprostil z nedavnimi dogodki v Granadi, ko je Francova policija ubila tri gradbinske delavce. Od tedaj ne mine dan, da ne bi tu ali tam v državi izbruhnila kaka stavka, ki ima včasih izrazito politično vsebino (protest in solidarnost z delavci v Granadi), večkrat pa globoke gospodarske in socialne vzroke. Vse te nastope povezuje rdeča nit splošnega nezadovoljstva, kateremu se ni do sedaj posrečilo, da bi dobil primemo vsedržavno organizacijsko obliko. Brez dvoma pa se trenutek, ko bo špansko demokratično gibanje, od komunistov, socialistov, anarhistov do naprednih katoličanov, dobilo to svojo širšo politično organizacijo, približuje zelo hitro. O tem priča med drugim tudi četrto generalno zasedanje delavskih komisij iz vse Španije, katerega se je udeležilo 119 delegatov. Delavske komisije niso uradno priznana organizacija, toda Francov režim jih mora tolerirati, ker so uradni sindikati izgubili v teh letih vsakršen ugled ter so postali v očeh Špancev čisto navaden privesek režima, o-ziroma organ, ki na drugačni ravni stremi za istimi cilji kot represivni policijski organi. Delegati delavskih komisij so se sestali, čeprav z velikimi' težavami. Policijski organi so skušali o-nemogočiti sestanek tudi s tem, da so aretirali desetino več ali manj vidnih predstavnikov. Proglas, ki so ga delegati naslovili španskemu ljudstvu, je pomemben političen dokument, saj postavlja dve zahtevi: 1. špansko ljudstvo naj se z vsemi svojimi silami bori proti zatiranju in policijski represiji in 2. oblasti naj čimprej proglasijo amnestijo za vse politične prekrške. Poziv delegatov 4. zasedanja je v neposredni zvezi z granadskimi dogodki in valom stavk (v Asturijj stavka sedaj okoli 3 000 delavcev), toda preko tega, oziroma teh posameznih dogodkov, izraža noHfično zahtevo, da je treba sprostiti v Spe" ; mokratične sile, ki jih fašistični režim tlači že več kot 30 let. To potrjujejo tudi nadaljni odstavki proglasa v katerem se krivda za granadske dogodke pripisuje izključno »velikim kapitalistom, ki ne oklevajo v boju za ohranitev svojih privilegijev pred uporabo odpustov z .dela, zaporami tovarn in podjetij ter nasiljem*. Delegati delavskih komisij obtožujejo nadalje »vertikalne sindikate* (to je uradne španske sindikate), da so tudi oni odgovorni za te dogodke, ker odbijajo delavske zahteve po prostorih, kjer bi se delavci lahko zbirali pozivajo policijske sile, naj razženejo delavce s pendreki in u-perabo strelnega orožja. Krivda za granadske in druge dogodke pada končno na celoten režim, katerega ministri «so pogreznjeni do grla v blato škandala »Mvtesa*. Pada na režim, ki je trideset let zapiral delavce, ki se borijo za priznanje svojih pravic. Za te dogodke je kriv režim, ki se obupno bori proti podelitvi amnestije zapornikom, ki so bili obsojeni zaradi političnih in socialnih razlogov*. Vedno širši odpor proti Francovemu režimu je zajel tudi predstavnike nekaterih plasti španskega meščanstva. Štiri osebnosti iz vrst o-pozicije, to je prof. Ruiz Gimenez (krščanski demokrat, bivši minister ter predsednik združenja «Pax romana*), Tierno Galvan (socialist), bivši španski veleposlanik v Parizu Jose Maria Areilza ter monarhist Joagukn Satustregui so obiskali tožilca pri vrhovnem sodišču Herrera Tojedora ter zahtevali, naj bi demonstrante, ki so bili aretirani v Granadi v času julijskih krvavih dogodkov, sodilo civilno sodišče in ne vojaško. Te osebnosti so nadalje zahteva le, naj se kazensko preganjajo gra nadski lastniki podjetij, ki so za radi pomanjkanja socialnega čuta ustvarili v Granadi »vzdušje nasilja*. Nadalje so poudarili, da je prišlo v tem mestu do »ogromnega neravnotežja med namerami delavskih demonstrantov, ki niso navsezadnje zahtevali nič drugega, kot samo to, kar jim pripada in uporabo strelnega orožja s strani policijskih organov, kar je povzročilo nepopravljive izgube*. Te štiri osebnosti so nadalje izrazile tožilcu svojo zaskrbljenost zaradi pomanjkanja možnosti, da bi španski narod mogel reševati stanovske, socialne in politične spore po zakonitih poteh, kar ga sili, da se bojuje v ilegali. Varnostni ukrepi proti koleri MOSKVA, 12. - V zadnjih urah niso sovjetske . oblasti posredovale javnosti nobene nove vesti glede širjenja epidemije kolere na področju Kaspijskega morja in bližnjih pokrajin. Kot je bilo že sporočeno, da so oblasti »omejile* epidemijo na določeno področje. Na drugi strani pa se nevzdržno širijo vesti, da je epidemija zajela širše področje med Kaspijskim morjem, Volgo in Črnim morjem. Kaj je res, da se v tem trenutku ne more ugotoviti zaradi pomanjkanja uradnih vesti. Zato je treba pri presojanju stanja upoštevati le določena dejstva. Gotovo je, da so priznani organi mednarodnega zdravstva pri organizaciji združenih narodov (OMS) mnenja, da epidemija ne predstavlja nobene nevarnosti za zahodno Evropo spričo ravni higienske službe v Sovjetski zvezi. Na drugi strani pa je treba zabeležiti varnostne ukrepe jJvehdj-žav, ki se morda čutita ogroženi od morebitnega širjenja epidemije. Predvsem gre za Avstrijo, ki je sprejela določene ukrepe pri letalskem prometu s Sovjetsko zvezo, drugič pa za Poljsko. Poljska vlada je danes sprejela zelo resen ukrep o zapori prometa na poljsko - sovjetski meji pri Me-diki v jugovzhodni Poljski, in sicer na cesti, ki pelje v Lvov. Poročilo poljskega ministrstva pripominja, da morajo potniki, ki so namenjeni v balkanske države, poto vati čez Češkoslovaško. Iz Seula v Južni Koreji poročajo medtem, da je epidemija Kolere zajela prebivalstvo nekega kraja blizu Pusana. če bodo laboratorijske analize pokazale, da gre res za kolero, bodo oblasti obvestile o tem mednarodno agencijo OMS. Kolera je že lani razsajala v nekaterih predelih Južne Koreje ter je tedaj zahtevala 137 žrtev. REFICE, 12. — V brazilskem mestu Recife je povodenj povzročila 123 mrtvih in nad 30.000 oseb je ostalo brez strehe. V tem predelu Brazilije dežuje neprenehoma že mnogo dni, povodenj pa je zajela mesto v ponedeljek. Ker dež ne odneha, so oblasti v skrbeh, da bi se ne še povečalo število žrtev. Uspelo reševanje v stenah Treh Cin GORTINA D'AMPEZZO, 12. Gorski reševalci iz Gortine so danes srečno zaključili zahtevno reševanje štirih planincev iz Dergama v prepadnih stenah Treh Gin. Pri poskusu plezanja čez neko zelo zahtevno mesto šeste stopnje je 23-letnd Pnamcesco Maingutti strmoglavil v globino. Ker je bil navezan, ga je njegov tovariš Salva-tore Agosbt, star 23 let iz Bergama, zadržal po padcu kakih 15 metrov. Margutti si je pri padcu razbil koleno, Agostd pa je dobil lažje poškodbe. Ponesrečenci so potem skupaj z dvema nemškima gornikoma klicali na pomoč, toda zaradi slabega vremena se nihče ni odzval. Sele v poznih včerajšnjih večernih urah so v dolini zvedeli za nesrečo. Reševalci iz Cortlne so opravili reševanje ob svitu reflektorjev, ki so jih pripeljali s seboj. ROCHESTER (New York), 12. — Policija je javila, da je 22 jetnikov ušlo iz zapora v okraju Monroe. Jetniki so najprej podrli del zida IZ STATISTIK PROMETNE POLICIJE Na cesti izgubi življenje vsak dan nad trideset oseh Podatki se nanašajo na obdobje od l.do 9. oziroma 10. avgusta RIM, 12. — Prometna policija v teh dneh zelo pozorno nadzoruje ceste in vodi posebne statistike prometnih nesreč zaradi velikega prometa, ki se odvija po vseh poteh in cestah ob malih avgustovskih počitnicah. Upoštevati moramo, da se prav avgusta največ ljudi odpravlja na dopust in je zato promet ves mesec zelo živahen. Po prvih neuradnih podatkih, ki jih je policija javila na osnovi statistik, je od 1. do 9. avgusta na cesti izgubilo življenje 333 oseb v 283 prometnih nesrečah, kar pomeni nad 30 oseb vsak dan. Poleg 283 smrtnih nesreč so prometna policija, karabinjerji in redarji zabeležili v istem časovnem razmahu in zkozi luknjo nemoteno odšli. ....................■■•■■■■......11111111111.uiiiiiiuiiiinuiiiiimiiiiiiiliiiiniiii...m NEREDI TRAJAJO ŽE DVA DNI Jetniki zapora na Manhattanu zahtevajo izboljšanje razmer 300 policistov stalno straži poslopje - Oblasti so za sedaj odločile, da premestijo približno 300 zapornikov NEW YORK, 12. — Že dva dni, čuvajev, ki so jih od vsega začetka trajajo neredi v zaporu na Manhat- j zaprli v neko celico. tanu, kjer so se jetniki uprli, se zabarikadirali skupaj z nekaterimi talci in postavili vrsto upravičenih zahtev. Zapor na Manhattanu je vsekakor najbolj «obljuden» zapor v ZDA. V petnajst nadstropij visoki stavbi je zaprtih približno 2000 oseb, prostora pa naj bi bilo le za okrog 900 oseb. Zaporniki so prisiljeni, da živijo po trije v celici, kjer je prostor primeren za enega človeka. Ravno tako ni dovolj higienskih naprav in tudi hrana je slaba ter nezadostna. Prvi so se uprli jetniki iz de v e tega nadctropja, ki je tudi znano pod imenom »grobovi*. Uprlo se jih je 232, ki so takoj zasedli nadstropje. Skozi okno so vrgli listek, na katerem je bilo napisano, da hočejo govoriti z županom Johnom Lind-sayjem. Kasneje so se zaporniki zbrali na oknih in skandirali gesla. Okoli zapora se je takoj zbralo nad 300 policijskih agentov, ki jim pa ni uspelo, da bi prišli do zapornikov. Ti so namreč zagradili hodnik v devetem nadstropju in so dovoljevali vstop samo gasilcem, ki so morali skrbeti, da so gasili požare, ki so istočasno izbruhnili na več mestih. šele zvečer so jetniki sprejeli delegacijo, ki jo je vodil komisar George Mcgrath. Po krajšem razgovoru, med katerim je Mcgrath obljubil jetnikom, da bo posredoval njihove zahteve, so jetniki odstranili barikade in se tudi nekoliko pomirili. Izpustili so tudi talce, pet Vendar ni bilo vsega konec. Danes je spet začelo demonstrirati približno 800 jetnikov iz devetega in višjih nadstropij. Spet so se zabarikadirali in ujeli nekaj čuvajev za talce. Na policijo, ki je še vedno stražila poslopje, so zmetali vso opremo in nekaj listkov, na katerih je bilo napisano: «Vse, kar zahtevamo, je, da ravnate z nami kakor s človeškimi bitji: primanjkuje nam zdravil za bolnike, celice so vlažne, v vsaki celici smo v treh prostora pa je le za enega, tudi hrana je slaba in pomanjkljiva.* Tudi danes se je k njim odpravila delegacija, ki so jo sprejeli in ji ponovili svoje zahteve. Zdi se, da je tokrat Mcgarth res posredoval njihove zahteve oblastem, saj je tudi izjavil, da se s temi strinja, čeprav ne more odobravati načina, kako si Skušajo priboriti te pravice. Da bi onemogočile nadaljnje he rede, so oblasti za sedaj odločile, da bodo preselile približno 300 jetnikov, ki so bili že obsojeni, v neki drugi ameriški zapor. Vsekakor tem odlokom zadeva ne bo rešena in ni izključeno, da se neredi ponovijo. Letalo strmoglavilo na Formozi TAIPET, 12. — Letalo vrste «Ys-ll» letalske družbe »China Airlines* (CAL), na katerem je poto- Grtiova — Karabinjerji so zasačili v nekem šotoru v genovski okolici skupino ljudi, ki je zaužlvaia mamila. 12 mladeničev, tri dekleta in 45-letni moški so mimo kadili cigarete s hašišem, ko so dospeli agenti. Pod vplivom mamila sploh niso reagirali na njlho v prihod in na aretacijo PO USMRTITVI AMERIŠKEGA FUNKCIONARJA CIA Negotova usoda talcev v Urugvaju Gverilci «Tupamaros» še niso izrekli nobene smrtne obsodbe MONTEVIDEO, 12. — Po usmrtitvi funkcionarja Dana Mitrtoneja, ki ga je ameriška obveščevalna služba CIA »posodila* urugvajskim policijskim oblastem, se je dosedanja napetost nekoliko ublažila. Javnost vznemirjajo le občasne vesti o verjetni bodoči usmrtitvi brazilskega vicekonzula Aloysia Etosa Go-midea ter ameriškega kmetijskega strokovnjaka Claude ja Flyja. Do sedaj so se vesti o usmrtitvi brazilskega diplomata izkazale za neresnične. V resnici so gverilci «Tupamaros» izjavili v svojem zadnjem sporočilu, da Se ni bila Izrečena nobena obsodba na škodo dveh taloerv. Pripomnili pa so, da so gverilci, ki stražijo diplomata, prejel) ukaz, naj ga takoj ubijejo, če W se policijskim oblastem posrečilo izslediti kraj, kjer sta priprta. Kar H se zgodilo v tem primeru, bo se tiče varnosti, ker je zbornica odgovornost izključno na strani urugvajskih oblasti. V sporočilu, M so ga gverilci poslali neki krajevni radijski postaji, sta priloženi tudi pismi obeh talcev svojim družinam. Oba pravita, da se počutita dobro In da ugrabitelji dobro ravnajo z njima. Policijski organi so natančno pregledali sporočilo ln pismo, da bi ugotovili njihovo avtentičnost. FIy pravi v pismu svoji ženi, da se dobro počuti, da Je dobil sveže perilo in tudi čtivo v angleščini. Kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, je uganka za vse. Urugvajska vlada noče popustiti ter odločno odklanja vsakršno pogajanje z gverilci. Predsednik Padheoo lahko sedaj popolnoma samostojno ukrepa o državnih zadevah, vsaj kar pristala na njegovo zahtevo, da se za določen čas ukinejo nekatere osebne državljanske pravice. S tem sklepam so policijske oblasta dobile pravico, da aretirajo ljudi brez ukaza pristojnih sodndjskih oblasti. Sklep je sprožil val aretacij v Montevideu ln drugje. Policijski organi skušajo Izslediti kraj, kjer sta priprte ugrabljena diplomate, toda celotna akcija Je zelo tvegana. Ni Izključeno namreč, da ne bi ju gverilci ublld, če bi jima policija prišla na sled. Vsi tl dogodki pričajo o neizprosnem stališču urugvajske vlade, da se ne ukloni pritisku gverilcev. Pri tem se te čuti precej močna, ker JI je sama vlada ZDA (Mitrione Je bdi ameriški funkcionar) nudila določeno politično podporo. Se več: v zadnjih dneh so Sterilne politične osebnosti v Južni Ameriki ostro obsodile usmrtitev Mitrioneja, kar vsaj rahlo kaže na načrtno kampanjo določenih krogov proti vsem levičarskim gibanjem v Latlmsfki Ameriki. Popolnoma drugačno pa je stališče brazilskih oblasti, ki so pred časom osvobodile kakih petdeset pddtlčnih zapornikov v zameno za osvoboditev nekega nemškega diplomata. Brazilske oblasti se danes bojijo, da bo nepopustljivost urugvajske vlade lahko pripeljala do usmrtitve vicekonzula Gotnldeja. Zunanji minister Gibson Barbosa Je že poslal urugvajskemu predsedniku pismo v katerem ga opominja na dolžnost, da skrbi za varnost diplomatskih predstavnikov. V urugvajski prestolnici pa so se spet začeli širiti glasovi o koncentraciji brazilskih čet na meji z Urugvajem. valo 31 oseb, je danes med silno nevihto strmoglavil pri kraju Tai-pet. Letalo — ki so ga izdelali na Japonskem — je vzletelo z letališča Hualien, na vzhodnem delu otoka, da bi popeljalo potnike na turistični ogled okrog Taiwana. Pristati je imelo v glavnem mestu Formoze, zašlo pa je v nevihto, ki jo je povzročil tajfun «Wilda*. Letalo je trčilo v neki grič in na zadnjem delu je izbruhnil požar. Reševalne ekipe, ki so se takoj podale na kraj nesreče, so našle 17 ranjencev, ki so jih takoj odpeljali v bolnišnico. Tri osebe so bile na mestu mrtve, ostalih 11 pa je pogrešanih. Na letalu je bilo skupno 26 potnikov, med katerimi eden angleški in štirje japonski državljani, ter 5 članov osebja. SANTO STEFANO Dl CADORE, (Belluno), 12. — Dvajsetletni alpi-nec Giovanni ZambelM iz Brescie je služil vojaščino v vasi Santo Ste-fano. Sinoči so ga pričakovali prijatelji, ker ga pa po daljšem času še ni bilo na spregledu, so ga začeli iskati in ga končno našli v 50 metrov globokem breznu. Umirajočega so odnesli v vojašnico, ampak že med potjo je mladenič izdihnil. Vojaške oblasti so uvedle preiskavo. ŽENEVA, 12. — V preteklih dneh so v kantonski bolnišnici v Ženevi operirali znanega filmskega proizvajalca Carla Pontdja, moža znane filmske igralke Sofie Loren, časopis «Tribune de Geneve* je v preteklih dneh objavil tudi drugo zanimivo vest o slavnem paru. Zdi se, da igralka pričakuje drugega otroka. Lorenova te vesti še ni potrdila. še 8.837 lažjih nesreč in 4.461 nesreč, ki so povzročile skupno 6.649 ranjencev. Od teh se je 95 smrtnih nesreč pripetilo v mestnih središčih. Policija je odvzela 173 vozniških dovoljenj, prekrškov cestnih zakonov pa je bilo skupno 216.149. Karabinjerji vodijo posebej še svojo statistiko od 1. do 10. avgusta, po kateri so sami zabeležili 5.500 prometnih nesreč, od katerih je bilo 195 smrtnih. Skupno je zaradi teh nesreč izgubilo življenje 244 oseb. 2700 nesreč je povzročilo 3 tisoč 681 ranjencev. Karabinjerji so zabeležili 99.000 prekrškov cestnih zakonov. Doslej zbrani podatki precej skrbijo prometno policijo, saj je prišlo do tolikih nesreč kljub varnostni kampanji, ki je v teku že nekaj mesecev. Poleg tega se nanašajo statistike samo na obdobje od 1. do 9. oziroma 10. avgusta, medtem ko predvidevajo še porastek prometa okrog 15. avgusta in v drugi polovici meseca. Poleg prometne policije pa bi lahko te številke spravile do razmišljanja tudi vse voznike, še posebno pa tiste, ki se v teh dneh odpravljajo na pot. HONG KONG, 12. Hongkonški časopis «South China Morning Post* piše da so potniki, ki so prihajali iz Kitajske povedali, da je 56-letna Maocetungova žena Chiang Ching hudo bolna. V zadnjih dveh tednih se ni nikoli pojavila v javnosti, kar je precej čudno za Maocetungovo ženo, ki je članica centralnega komiteja kitajske komunistične partije. Zdi se, da jo zdravniki stalno nadzorujejo. NOCERA INFERIORE (Salerno), 12. — V občini Ravello so slavili vaškega patrona in slovesnost spremljali z umetnimi ognji. Iz neznanih vzrokov je med množico nastala eksplozija žabic, ki je ranila dve osebi in povzročila smrt starejšega moškega. Žrtev je 71-letni Giuseppe Scaonapieca, ranjenca pa sta 70-letni Antonio Staiano in 68-letni Antonio Esposito. Takoj so ju odpeljali v bolnišnico, policija pa skuša ugotoviti vzroke eksplozije. .Vlak smrti* na poti proti oceanu .........iiiiiuiiiiAiižAhiiiiiiiuiiiiiiiiunnuuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii....................................iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinui"""1'1* NA PROCESU PROTI «SATAN0VI DRUŽINI Oceani «po!je» za prehranitev človeštva (Nadaljevanje s 4. strani) rij. Z izkoriščanjem sončne energije ter s kombinirani jem vode, ogljikovega dioksida ter mineralov, raztopljenih v vodi, se ustvarjajo kot proizvod tega procesa — ogljikovi hidrati, beljakovine in tolšče. S fitoplanktonom se hranijo zooplanktomi. Zooplanktan pa so drobcene živalce, ki v določenem vrstnem redu služijo kot hrana višje razvitim živalim, ribam in drugim morskim bitjem. Sicer pa velja v morju zakon nič kaj simpatičnega slovenskega reka. da velike ribe male žro. Resnično gre za to, da fitoplankton, ki spada med floro, služi kot hrana zooplanktomi, ki spada med favno. Ta pa služi kot hrana drobcenim ribam in raznim mehkužcem, drobcene ribe in nekateri mehkužci pa služijo kot hrana večjim ribam. In tako dalje. So v morjih kraji, kjer se vse to strnjuje v tako imenovan zaokrožen pri rodni ciklus. Te kraje bi mogli imenovati »rudniki* neizkoriščenih hranljivi,h surovin. Ti rudniki pa bi mogli služiti življenjskemu ciklusu morja za ne-Dretrgano obnavljanje biološkega croga in morske biocenoze nasploh, kot je rekel dekan tehnološkega zavoda y Massachussetsu SpiUhaus, ki si je že zamislil, kako bi te globinske »rudnike* segrevali s postavitvijo velikanskih jedrskih peči, da bi segreli hladne globinske sloje vode, ki bi se nato dvigale na površje in prinašale s seboj proti površini velikanske zaloge hrane za prehranjevanje rib in drugih morskih živali, te pa bi nato služile za prehrano človeka. V tem so šli nekateri tudi tako daleč, da jemljejo proučevanje oceanov že kot socialno in politično dejavnost, ki prerašča območja znanosti in prehaja na območje praktične ekonomije, na območje nujnosti jutrišnjega dne. Če gledamo morja še s tog* zornega kota, je Dočetie amer''h generalov še bolj neodgovorno. Gladovna stavka Charlesa Manson* Nesporazumljivost med tremi branilci Sodišče je Kasabianovi potrdilo, da lahko zapusti sodnijsko dvorano LOS ANGELES, 12. — »Satan* Charles Manson že tri dni ne zavži-je najmanjše stvari iz protesta proti načinu zasliševanja odvetnika Ir-vinga Kanareka. K^ikor je že večkrat izjavil, se Manson ne strinja z ravnanjem branilca. Z gladovno stavko ga je skušal prisiliti, da bi prenehal z zasliševanjem Linde Ka-sabianove, kajti po njegovem mnenju je zasliševanje bolj koristilo tožilstvu, kakor branilcem samim. Kasabianova je že dvanajst dni navzoča na procesu in že sedem dni odgovarja na vprašanja Man-somovega branilca, ki ni vedno prijazen in mil, nasprotno uspelo mu je, da je dekle živčno izčrpal. Branilec Lieslie Van Heutenove Roland Hughes je izjavil, da bo Manson nadaljeval z gladovno stavko, dokler ne bo Kanarek končal zasliševati Kasabdanovo. «Manson je popolnoma nezadovoljen s svojim branilcem,* je zaključil Hughes, »strinjam se z njim, da tako za sliševanje koristi tožilstvu*. Sicer je prišlo do prerekanja in nesporazumov med samimi branilci. Odvetnik Fitzgerald, branilec Susan At-kinsove, je zelo astro nastopil proti Kamareku, ko je ta predložil Kasa-bdanovi slike o pokolu v vili v Bel Airu, kajti tudi to dejanje bi lahko koristilo tožilstvu. Linda Kasabian je izjavila še nekaj precej zanimivih stvari. Podrobno je skušala opisati, kako je Manson nanjo vplival. Ko se je s skupino odpravila proti Tateini vili je bila namreč v »trance* stanju. Manson nd vplival nanjo samo z glasom, temveč sploh z obnašanjem, »z načinom kako je govoril, kako se je pogovarjal, kako je plesal, kako je ljubil*. Dekle je še poudarilo, da je nanjo vplival bolj kot mamilo: »Bilo je, kot bi bila vanj zaljubljena, sicer pa smo bili v družini vsi zaljubljeni v vse*, je nadaljevala. Sodišče je včeraj potrdilo dekletu, da je prosta. Kasabianova bi lahko zapustila sodišče, kadarkoli bi se ji to zljubilo. Kakor je znano, je tožilstvo obljubilo dekletu svobodo v zameno za popolno pričanje. Končno potrdilo pa je včeraj zahteval tudi odvetnik Kanarek, takoj nato pa je od sodnika Olderja zahteval, naj razveljavi proces, kajti Kasabianova je pričala samo zato, da bi bila oproščena. Sodnik je Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za oolo-apomanik v Cerknem zahtevo odločno odklonil. Kasabianova lahko torej kadarkoli zaprosi sodišče, da ji dovoli oditi, kar je sedaj samo formalnost. Policija je vsekakor posk bela, za stalno varnostno službo ob dekletu, kajti ni izključeno, da bi se kak od še prostih članov »Mansonove družine* poskusil maščevati nad dekletom. Umrla je žena francoskega ministrskega predsednika PARIZ, 12. — V hudi prometni nesreči je danes popoldne izgubila življenje gospa Maire - Antoniette Chaban - Delmas, ki je žena coskega ministrskega predse«^ Chaban - Delmasa. ^jti Nesreča se je pripetila pr' Behobie v okrožju Atlantskih nejev. Chaban-Delmasova je Lav-vala na avtomobilu, ki ga je s Ijal njen osebni voznik, skdP"^ sinom. Tako sin kot voznik se P je nista poškodovala. Zdi se, lii kriv nesreče voznik avtomoh^ ni je privozil z nasprotne smeri se izognil trčenju je voznik Delmasovega avta zavil v 0 (( prepad. Gospo Chaban Delri1'^ so takoj odpeljali v bolnišnic0’ pak umrla je še med prev Policija še ni ugotovila, kdo Je nik, ki je povzročil nesrečo- Letošnjo jesen izide pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE v Ljubljani edinstveno delo Slovenski impresionisti S to knjigo, ki bo imela 212 strani velikega formata 25 x cm, bodo slovenski Impresionisti prvič v celoti predstavljeni. leg uvodne študije akademika prof. dr. Franceta Steleta bodo javljene barvne reprodukcije najpomembnejših del IVANA GROHARJA RIHARDA JAKOPIČA MATIJE JAME MATEJA STERNENA Barvne reprodukotje bodo tiskane pri «Arti grafiche Rlcori^ v Milanu, ki bo ponatisnila ((Slovenske Impresioniste)) za p»tr®, italijanskega trga v 3000 izvodih. Knjiga bo vezana v platnu, P14 niče vaifclrane in prevlečene s plastičnim materialom. Založba razpisuje za to edinstveno edicijo subskripcijo ki traja do Izida knjige. Knjiga Izide v Jeseni 1970. Za n»r0t mike velja cena 12.500 lir. Ta znesek lahko poravnamo tudi 5-mesečnlh obtokih po 2.500 lir. Prednaročila sprejema: toiaHut’ Trst — Ul. sv. Frančiška 20 — tel. 01-792