150. Številka. Ljubljana, četrtek 5. julija. X. leto, 1877, SLOVENSKI Ifthmj« vtak dan, isviemii ponedeljke in dneve po praimcih, ter velja po polti prejeman aa »vstro-oeerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 glr. TeUEU SlelTT^elS, odbora predsednik. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Kragujevac 4. julija. Srbska skupščina se je denes odprla. Knežev prestolni govor naglasa prizadevanja Srbije, da bi svoj narodni poklic dopolnila, pričakuje z zaupanjem sadu za pro-lito kri na korist vzhodnjih kristijanov, za, dobiček človečanstva in bodočnosti Srbije. Zdaj je osoda kristijanov v mogočnejših rokah. Knez govori dalje o svojem potovanji k ruskemu carju, pri katerem se je zahvalil za mogočno varstvo, ki ga je dajal car Srbiji. Car ruski ga je sprejel dobrohotno in mu zagotavljal, da bode on vedno za srbski narod po očetovsko skrbel. — Knez svetuje skupščini največjo previdnost, i— ker bi kak napaden pravce, da celo kak prenagljen sklep mogel v tem odloče valnom trenotku oškodovati (kompromitirati) lepe nade je, ki se zdaj Srbiji odpirajo. — Skupščina je volila Demetra Jovanovića za predsednika. Vlada ima veliko večino za sebe. Carigrad 8. julija. (Turški vir.) Guverner iz Krzcruma poroča, da so bili Busi do Karakili nazaj ponujeni. (Vntrum Rusov gre nazaj za Kars. Oficijalna (turška) poročila pripovedujejo, da je bil pri Siščovu (Sistovoj boj mej 18 ruskimi in 12 turškimi bataljoni, v katerem so Turki zmagali. — Rusi so bili prisiljeni obleganje Karsa opustiti. — Pri Suhunikale so bili Rusi z nova tepeni. — Druga de- peša poroča, da so bili Rusi pri Ujeli (na Dunavu) odtisneni. Oni so baje opustili marš na Razgrad in marširajo na Tirnovo. — Prehod Rusov črez Dunav pri Torakanu je bil odbit. (Turški telegrami, kakor je ta, so uže marsikaj krivega poročali, torej čakajmo. Za Ruse se ne bojimo, če jih je premalo, pride jih več.) Peterburg 3. julija. Oticijalno. Glavno-komandujoči kavkaske armade poroča: Derviš paša je dobil v Batumu veliko pomočnik vojnih čet, kar je generala Oklobčio nagnilo, da je svoje moči v ugodnih pozicijah zjedinil. Ko je bil napad Turkov 24. junija odbit z velikanskimi izgubami napadalcev, koncentriral je Oklobčio svojo kolono pri Mukhastade v Abha-siji. — General Al basov je 27. jun. prijel Turke pri Očamširu in jim velike izgube prizadel. Sovražna vojska je bila iz rednih vojakov in prostovoljcev, mej temi Egipčanov sestavljena. J)a si je odstrani devet ladij streljalo, imeli so Rusi samo 250 mrtvih in ranjenih. Carigrad 3. julija. Vojni minister turski J! edi f-paša je denes odšel v Šumlo. Turki, ki so stali v Aziji pri Ze-vinu, prijeli so ofenzivo in šli Rusom nasproti po potu proti Karsu. London 3. julija. Angličanska vojna flota osrednjega morja je odplavala v carigradsko Besikabav. Vladni „Standard" pravi, da to gibanji' je samo navadna naredba za previdnost, a da nema nobenega namena podpirati Turčije. „Morning Post" poroča, da bode ta angleška družina vojnih ladij še pomnožena, Carigrad 3. julija. Vsak dan se od tukaj pošiljajo novi vojaški oddelki na bojišče. — Boji okolo Siščova (Sistovo) se nadaljujejo. Tam Rusi velike vojske zbirajo. Glava ruske te vojske, ki je bila obrnena in je napredovala proti Bjeli, bila je od Turkov, kateri drže Bjelo po-sedeno, nazaj vržena. Peterburg 2. julija. Oticijalno. Ruski most črez Dunav pri Zimnici bode 2. jul. dogotovljen. Rusi še vedno na drugo stran prehajajo. Turki se od 27. junija pomikajo v Tirnovo in Ruščuk nazaj. Dozdaj te dni nij bilo boja. Peterburg 2. julija. Z azijskega bojišča poroča olicijalni telegram ruski: General Melikov je ukazal generalu Hei-manu zasesti Milleduz, da Muktar-paši zabrani na pomoč priti Karsu, in da bode generalu Tergusakovu mogoče živeža prinesti v Alaškert. General Komarov je pretepel 28. junija 3000 Turkov pri Arda-noč-Bacu in se je povrnil potem, ko je naplenil cel šotorski tabor in živež turški, — v Ardahan nazaj. Bukurešt 2. julija. Glas je počil, da so Rusi vmarširali uže v Tirnovo. Bakar6št 2. julija. Kanonsko streljanje mej Gjurgjevim in RuSčukom črez Dunav, od jednega brega na drugi, se vedno nadaljuje. Obe mesti ste uže skoro razsuti in sežgani. Dunaj 1. julija. Vladna „Mont. Rev." porota iz Kotora, da se Turki pod Sulejman-pašo in Ali-Saibom napravbajo zopet Črnogorce napasti, gredoč od Podgorice proti Žab-jaku. Črnogorci jih pripravljeni čakajo. Četi nje 2. julija. Črna gora dosedaj nij bila nikakor pobita; na zemljišču črnogorskem od 23. junija nij nijednega Turčina, razen mrtvega in zarobljenoga. Laž je „Neue freue Presse", da črnogorske familije beže v Avstrijo. Ne samo, da nijednej to ni na pamet nij prišlo, nego so i one nekolike familije na levej strani Ztte, koje so se bile predhodno uklonile, povrnile se precej na svoja ognjišča. — Mehmet Ali paša, koji je s 15.000 vojnici prodiral od Novegapazara je popolno potolčcn v predprošli punedelek blizu kloštra Morače in poden tja do više Kolašina, gder i denes nepremično stoji. — Vojska Boža Petroviča obdržala je najsjajnije pobjede (zmage) v treh bitkah, v kojih je Ali-Saib-paša več ko 4000 ljudi izgubil. Prolaz skoz Dugo i Ostroški tesneč koštal je Sulejman-pašo preko 8000 samo mrtvih, a ranjenikov turških je polno v Podgorici, Metkoviči in Trebinji. — Vojskovodstvo črnogorsko bilo je uže naprej zaključilo, da ogromnej nadmočnosti Sulejmanovej nestaje na pot, nego da jo bojem neprestano spremlja do Spuža i kolikor more oslabi turško vojsko, pa še le onda z j e-dinjena vojska crnogorska da prevzame odločno borbo proti zjedinjenej, ali na pol oslabljenej Sulejmanovej in Saib pašinej vojski, koja še denes nepomično stoji pod Pod-gorico, kar najbolje svedoči njen poraz, ker, ko bi ona porazila bila črnogorsko vojsko, sigurno se ne bi na tej slavi zaustavila i ne bi sovršeno očistila črnogorsko zemljišče i pustila tudi same pozicije, koje je kod Spuža imela. Zbog tega, ker je ogromna nadmoćnost turška s treh stranij in s šest mest udati'a istodobno na Črnogoro, morali so i črnogorski na troje razdeliti se i sbog te razdeli odločila se je Čruagora na ta ratni plan, koji je sjajno izvela junačtvom brezprimernim v historiji crnogorskoj, držeći u ostroškem prolazu na prostoru samo četiri ure dolgem, trikrat večjo silo turško polnih devet dnij v neprekid-nej in najžeščej borbi. A sedaj tekar nastaje vprašanje: hočejo li iti Turci proti Cetinju, koje mesto so neki v smešnej strasti uže obsodili na propast, ali pa bodo Črnogorci Turke tja spremili, odkoder so i došli. Naj ovo verno predstavljanje stvarij posluži za opovrženje tolikih neosnovanih vesti in hotimičnih izmišljenj s črnogorsko-turskog bojišča. Vojska. „Zadnja oznanila z Dunava so probudila največjo pozornost cele Evrope Rusi so poseli na več straneh Dunav in bijejo krvav boj s prokletim sovražnikom našim. Vroča molitev trepeče iz naših ust do Najvišjega, da blagoslovi orožje hrabrih ruskih vojakov, da osvobodi naš (slavjanski) narod od gnjusuega jarma, da ga pripelje k svobodi in omiki." Tako začenja hrvatski glavni časopis svoj prvi članek pretočenega ponedeljka in s svojimi besedami nam Slovencem besede z jezika jemlje. Mi ravno tako mislimo. Zgoraj stoječi naši telegrami poročajo, o naj zadnjih napredkih slavjanske vojne. Vidi se iz njih, da Turki uže sami konstatirajo silno nabiranje Rusov v (dozdaj) t ur š kej Bulgariji, kjer tudi sami večjo bitvo pričakujejo. Kar poročajo o svojem „odbitji" Rusov pri Bjeli, bode najbrž le kakov manjši boj 8 pregledujočimi ruskimi predstražami. Vendar smo uže zapored mi omenjali, da brez silne krvi se Rusom valjda ne bode posrečilo oboriti obupnih Turkov. Le ti se bodo ostro in divje branili. Za to je sam njih vojni minister v Aunilo prišel ohrabrit turško vojsko. Od Dunava se piše „Pol. Corr.M sledeče : Tajnost ruskega prehoda, o katerej se je toliko govorilo, je odkrita; Turci vedo, kje mogo zadeti turško glavno moč, in so v takem položji, da pod jako ugodnimi pogoji lehko bijejo odločilno bitko; da-li pa se mnogo važnejt v odnošaji živečih močij ležeči pogoji obračajo na korist Turkom, je drugo vprašanje Najbližji turški oddelki, ki bi lehko pritekli pobijat prešle Ruse, stoje pri Šumli, kakih G0.0O0, pri Vidinu črez 30.000, pri Sofiji okolo 10.000 mož. Ker pa so oddelki pri Vidinu in Sofiji tako daleč, (okolo 25 milj), ne more se jih zraven računiti, in od 94.000 mož oddelkov pri Ruščuku in Šumli mora jih ostati 24.000 za tvrdnjavske posadke; torej Turki v najugodnejšem slučaji komaj 70.000 mož lehko zle-čejo skupaj za bitko, ki bi bila prve dni meseca julija. Številna presila bode torej gotovo na strani Rusov. Da bi pa jo odvagala boljša kakovost in boljše voditeljstvo na turškej strani, tega po sedanjih izkustvih nij lehko misliti. Torej Be tudi sme dvomiti, da-li bodo Turki takraj Balkana iskali Taktičnega odlo-čenja. Samo jeden nesrečen dan, pa bodo Turci, ker so tako slabo organizirani, tako strti, da protivnikom Balkan stoji odprt. Tako daleč pa se bodo Turci težko da zmotili, kajti akoravno njihovi generali ne majo posebnega vojaškega nadarjenja, v tem-poriziranji so mojstri, in so uže politično in vojaško več nego jedenkrat imeli korist od tega. Poleg tega še konstatiramo, da ruski odelki, ki ob obeh straneh Dunava od Galaca in Brai-lova prodirajo, zadenejo tvrdnjavski trikot, a glavna moč, ki prehaja pri Zimnici, se ga ogne. Operacija je videti dobro izpeljana, da - li pa bode izvedenje vredno načrta, to je drugo vprašanje. Ruska armada je zadnjih 15 let reorganizirana, potem dvakrat podvojena, torej v vsem in v vsakem mlada in je še dolžna dokazati svojo vojno sposobnost. Od črnogorskega bojišča se angleškim „Times" telegrafira 25. jun.: Turške izgube v zadnjih bojih se raiuuijo na 10.000 mož, a Črnogorci so le 1000 ranjenih in mrtvih imeli. Sulejman paša si je na zapadu od Spuža tabor naredil. Vojska Meheniet Alijeva se v Sienico nazaj pomika. Turški napad od Skadra sem je negotov, ker turški rekruti ne hote naprej hoditi. Poročilo, da so Rusi prešli Dunav, povzdignilo je Črnogorcem pogum in izpreminja ves položaj. Navdušenje je veliko in dežela bode vse žrtve prinašala, katere jej položaj stvari naklada. V Aziji pa je tudi po denašnjih poročilih videz tak, kakor da bi bili Rusi prisiljeni, ustaviti dozdaj svoje napredovanje proti Erzerumu, ker je Muktar-paša tačas dobil toliko pomoči iz notranjo Azije, da so njemu nasproti stoječi Rusi bili v manjšini. Vendar Turki ne morejo prav o nobenem vspehu govoriti, dokler obkoljenega Karsa ne osvobode. Tudi je vidno, da vojska v teh krajih brez cest in dobrih potov silno težavno živež za soboj vozi in je uže zarad tega zadrževana v hitrem napredovanji. Kakšni so nemškutarski poslanci* „Der Tterjienmg keine Verh'f/enheiten bt-reiten!" to je geslo in vodilo nemčurskih državnih poslancev, zlasti kranjskih gg. Hesch-mann, Hočevar, dr. Schaffer, dr. Sup-pan, kateri so izstopili iz naprednega, vladi ne popolnem udanega kluba, „fortschrittsclub% in vstopili v vladni klub levice, ker čutijo ▼ sebi poklic prikupiti se ministerstvu. To veselje bi se jim še privoščilo, ko bi le ne s svojo udanostjo včasih korist dežele, za katero so dolžni v prvej vrsti se potegovati, v nemar pustili. Koliko nam škoduje postopanje nemčurskih poslancev v političnem obziru, nij trebA razlagati mislečemu bralcu; povedana naj pa bodeta tukaj dva slučaja, ki kažeta, da so tudi v materijalnem obziru nasprotniki naših deželnih interesov. Ko je ondan v državnem zboru posvetovalo Be o tako imenovanej oderuškej postavi, in ko je slovenski poslanec V. Pfeifer z ozirom na žalostne razmere naših kmetov posebno na Dolenjskem glede oderuštva na-svetoval, da bi se za Poljsko in za Bukovino nameravana oderuška postava raztegnila tudi za kranjsko deželo; namesto da bi neni-čurski poslanci razglaševali in podpirali potrebo enake postave, je še (dolenjski poslanec g. Dež man skušal zavrniti potrebo te postave za Kranjsko. Dalje je slovenski poslanec V. Pfeifer dne 12. junija 1877 v državnem zboru sprožil žalostno resnico, da je samo v petih sodnijskih okrajih (v Črnomlju, Metliki, Novem mestu, Kostanjevici in Krškem) leta 187G zavoljo zaostalih davkov bilo prodanih 5Q kmetskih posestev, izmej katerih je c. kr. davkarija ▼ Črnomlji na licitandi kupila tri, vsako za pet goldinarjev. Ko je bila razprava o tem predlogu 15?„ jul. t. 1. kako bi se vedno rastoči revščini ubranili, in kako bi se odvrnile vedne prodaje kmetij zavoljo davkov na Kranjskem, zlasti na Dolenjskem in je poslanec Vilj-Pfeiler za pripomočke nas veto val, da se gruntni davek na Kranjskem primerno (k drugim deželam) zniža, da se davki na kmetih še le po žetvi in trgatvi izterjujejo in da se občinam iz državne kase naklonijo brezobrestna posojila za gospodarje za nakup potrebne živine, nij so imeli nemčurski poslanci ne ene besede za ta predlog, š e podpisati ga nij so hoteli, dasi-ravno so bili od V. Pfeiferja naprošeiil (gg. Dežman, dr. Schaffer) — se ve da, kako bi se bili „na zgoraj" zamerili, ko bi bili z rahlo besedo podpirali omenjeni nasvet poslanca V. Pfeiferja. Ali so taki poslanci, kateri se rajši pri-kupujejo ministrom, kakor pa da bi skrbeli za blagor dežele, katera jih je poslala v državni zbor, pravi zastopniki te dežele, naj presodi razumni volilec sam. Mi smo zdaj pred volitvami to o nem-škutarskih državnih poslancih omenili zato, ker se pri deželnih volitvah isti Dežmanje, Supanje, Hočevarji itd. silijo in ljudstvu dobri k ajo. Izpoznajte jih! Proglas ruskega carja Bolgarom. Car slavjanski osvoboditelj je izdal sledeče pismo: „Bolgaril moje vojske so osvobodile Dunav in stopajo denes na vaša tla, na katerih -bo uže več nego enkrat borile se za izboljšanje osode krščanskih prebivalcev balkanskega polu-ostrova. Zvesti svojim zgodovinskim izročenjem, iz ozke in večstoletne zveze s celin pravoslavnim ruskim narodom vedno novo moč zajemajo, posrečilo se je mojim pradedom, da so so svojim uplivom in se svojo močjo zapored osigurali osodo Srbov in Rumunov, pozvaje te narode k novemu političnemu življenji. Čas in odnošaji sočutja Rusije do sovernikov v iztoku nijso zmanjšali; vedno ima taisto ljubezen in skrb za vse člane velike krščanske rodbine na balkanskem poluostrovu. .Svojej pridnej vojski, katerej ukazuje moj ljubljeni brat, veliki knjez Nikolaj Niko-lajević, izročil Bem nalog, da zavaruje pravice vaSe narodnosti, one posvečene pravice, ki so neobhoden pogoj za mirno in pravilno razvijanje celega državljanskega življenja. Teh pravic si nijste pridobili z močjo orožencga upora, nego za ceno stoletnih muk, za ceno mučeniške krvi, s katero ste vi in vaši pradedi uže stoletja napajali domovinska tla. „Stanovniki bolgarske zemlje! Naloga Rusije je ta, da zida, a ne da podira. Ona je po sklepih božje previdnosti pozvana, da vse rodove in vse verozakone v različnih oddeljenjih Bulgarije, kjer prebivajo stanovniki najrazličnejšega rodu in zakona, da vse te rodove v miru sprijatelji. Zanaprej bode rusko orožje vsakega krščana proti vsakemu nasilstvu branilo. Vsako oškodovanje njegove osobe in njegovega imenja, naj prihaja od kogar hoče, bode kaznovano. Za vsakim zločinom pride neprizanesljivo kazen. Življenje, s v o b o d a, čast in imenje vsakega krščana mora se enakomerno varovati, naj bode katerega obreda hoče. Toda nikakor ne bode osveta vodila naših dejanj; čuvstvo stroge enakosti samo bode merodajno, in trdna volja, da se postavi polagoma red in pravica na mesto nereda in samovoljnosti. „Vam pak, bolga rski mnzelmani, tudi dajem dober opomin. Žal mi je, da spominjam na zločine in samosilstva, katere so mnogi jzmej vas zakrivili nedavno proti neoroženim krščanom. Teh strašnih činov se ne da pozabiti; toda ruski urad neče vas vseh odgovornih delati za zločine nekaterih vaših sovernikov. Redna in nepristranska pravica bode zadela le one zločince, kateri nijso bili kaznovani, akopram so bila njih imena vašej vladi popolnem poznana. Podvrzite se popolnem opravičenim terjatvam uradov, kateri se bodo povsod postavili, kamor pridejo moje vojske. Izvajajte poslušno njihove ukaze. Bivajte mirni Člani družbe, ki je pripravljena, da vam da vse dobrote pravilne organizacije. Vaše veresenebode n ob eden dotikal; vaše življenje in vaše imenje, življenje in čast vaših rodbin nam bode sveta. »Bolgarski kristijani! Vi ste doživeli vekomaj imeuitne dneve! Ura vašega osvobojenja odmuzelmanskega samosilstva je končno odbila. Dajte svetu vzvišen vzgled krščanske ljubezni. Izročite vaše prejšnje notranje razpore pozabljivosti, in obziraje se vestno na postavne pravice vsake narodnosti, zjedinite se kot bratje v veri v čuvstvu sloge in bratovske ljubavi, ki so same trdna podloga trajnega poslopja. Stisnite se pod senco ruskih praporov, katerih zmage so tolikrat odmevale preko Dunava in Balkana. Podpirajte rusko orožje, va-Tovaje ga goreče z vsemi močmi in vsemi pri- pomočki, ki jih imate na razpolaganje. S tem bodete služili svojej lastnej stvari, svetej reči prerojenja svoje domovine. „Tovsodi, kamor prodero ruske vojske v notranje dežele, bode se turška sila nadomestila z redno organizacijo. Rojaki bodo kmalu pozvani, da pod voditeljstvom posebnih uradov delavno sodelujejo, in nove bolgarske legije bodo zrno lokalne oborožene moči, ki bode imela vzdržavati red in varnost. Gorečnost, katero boste pokazali, da pošteno služite svojej domovini in nepristranost, katero boste kazali izpolnovaje to sveto dolžnost, pokazale bodo svetu, da ste vredni osode, katero vam je Ru-s ij a uže toliko let za ceno tolikosnih žrtev pripravljala. Poslušajte ruski urad, zvesto izpol-nu;te njegove naredbe, v tem je vaša moč in vaše spazenje. Ponižno molim Najvišjega, da nam dodeli zmago Črez sovraga krščanstva in da blagoslovi načo pravično stvar. Aleksander." Politični razgled. V Ljubljani 4. julija. Sedaj imajo odbori in pododbori za ffoflhct z Ogersko seje in posvete. Denes imata baje oba pododbora regnikolarne deputacije, avstrijske in ogerske, skupno sejo, da se bosta poskusila razumeti. Viftt&iajo driiive. Najvažnejši akt politične in historične veljave je oklic ruskega carja na K <>/*l>t>tntt knezu je baje ruski car rekel v Ploještah, (če jo angleški dopisnik v nDaily Newsu prav podučen) te le besede: „Jaz vam želim naravnost dopovedati, da razmere ne dopuščajo nobene soakeije od strani Srbije. Ona mora mirna, prav mirna ostati. Najbolje je, da greste v svoje glavno mesto in svojim ljudem poveste, kar sem jaz vam povedal in potem mirni ostanete, prav mirni. Mi Srbije v primernem tre-notku ne bomo pozabili." Knezu, pravi dopisnik, to nij bilo všeč. Zopet so začeli zlasti Angleži govoriti in pisati o sklepanji miru. Rusi pa v svojih novinah strastno odbijajo take angličanske ponudbe. „Mi uijsmo zastonj meča potegnili, ne zastonj, ali za eno lepo besedo milijone žrtvovali." Orijentalno (slovansko) vprašanje se mora resno reševati začeti in se bode. Na V»'tiHcosketm se tudi pripravljajo na volilni boj: vlada in republikanci. Vlada bode, kakor je videti, vse strune napela, po-stavnost gazila, uradnike terorizirala, strah-ljivce strašila, omahljivce plašila, da bi le poštene republikance odrinila iz večine. Iz M'ftse brzojavlja 2. julija, da je francoska vlada v Parizu zaprla š p a n j s k e strankarske vodje Zorillo, Lugunfra in Muneza, ker so ostro govorili zoper španjsko in francosko vlado! — Torej francoski Mae-Mi-hon uže beriča dela za španjskega kraljička Alfonza! Iz Jierlina se oiicijozno zagotavlja, da če Nemčija prepove konje izvažati, stori to le iz poljedelskih, ne pa iz vojaških uzrokov. — Sosedje pa imajo uzrok, Nemcem ne vsega na besedo verjeti. Dopisi. Iz Idrije 1. julija [Izv. dop.] Opravičeno je, če gleda slovenski svet na Idrijo sedaj, ko bije sveta naša slovenska stvar tako hud in preodločilen boj; opravičeno je upanje, katerega stavi niarsikak rodoljub na možate, vrle, narodne meščane idrijske, opravičena je nadeja, da Idrija ne bode po- drla po preteku nekaj mesecev tega, kar jd s takim trudom srečno dosegla! — A vendar, pripoznajmo naravnost, precej s početka, kako zopet drugačne razmere so pri nas sedaj. O I d r i j i govoriti je teško ; kaj pozitivnega se o njej celo ne more reči, kajti zabiti se nO sme nikdar, da Idrija hrani v svojej sredi lepo kopico mož, kateri so denes največi narodnjaki, jutri pa obračajo plašč za vetrom. O, da bi imela Idrija za zmirom moža, kateri bi čuval vedno nad prebivalci in jih vodil z gorečo, prepričevalno besedo v boj volilni, da bi jim odpiral oči posebno v takih trenutkih, ko se bližajo volilen najljutejši sovražniki njegovi, kateri nemajo sicer še lepe, prijazne besedo ne za njega, katerim je sic?* vse dru^o prejo na mislih, kakor pak izboljšati stanje kogar koli si bodi! — Pregovor pravi: izkušnja uči, a pri nas se dosedaj menda še nij posrečilo tem besedam, da bi segalo v srce slehrnega idrijskega volilca. List volilcev za deželni zbor imam pred soboj ! — Čuj slovenski svet: Nikjer bi ne bila zmaga narodna tako lehka, kakor v Idriji, ako bi le pomislili meščan je: dni »o niti Jod« iiomu mo nij izpolnilo to, Itar »o mu Jo navadno* obljubilo za ča*» volit o v. Volilci idrijski so namreč: uradniki rudarski, sodnijski, gozdarski, davkarski, duhovščina, učitelji, penzijonisti, meščanje. — Sami meščan je bi zadostovali za zmago narodno, ako bi se jih ne odtegnilo nekaj volitvi, in ako bi nekateri ne verjeli obljubam nekaterih znanih gospodov, ki imajo sedaj toliko letanja od hiše do hiše, in toliko sladkih besedij, da se človek mora res čuditi, kako je sploh mogoče, da se le jeden meščanski volilec more najti, da gre na limanice ljudem, kateri nemajo moštva za to, da bi držali besedo. Naj vendar gospodje meščani blagovoljno pomislijo, koliko se je obljubovalo 1873. leta, ko so bile direktne volitve v državni zbor; 1. 1874., ko smo se mi zdržali volitve in so volili drugi g. (lariboldija; zadnje volitve v mestni zbor idrijski so nam Se predobro v spominu, kakor da bi bilo treba opozorovati na nje Kedo je dobil kaj za to, da je volil z nekimi gospodi? Nihče drugi, kakor brivec Flipe Kržič, a kar je on dobil, nema ravno posebne vrednosti. Kaj pak jo s krčmarjem g. Pclegrinijein? — Se nij li morda njemu obljubilo, da ostane v tistej hiši, ako no voli narodno? — Da! — A kje je sedaj g. Pelegrin? — »Wir schauen nicht auf Thaten, sondern aufs Herz," tako so dejali tisti gospodje in g. Pelegrin moral je iti iz stanovanja. G. Telegrin, pošten mož, dejal je takrat, ko ga je narodna stranka postavila za kandidata : odpustite, ta pot ne morem drugače, „ako mi leto gor dajo," nemam kam iti z gostilno. G. Pelegrinija so kaznovali, pa ne vem, če se pritoži g. P. sedaj v no vej hiši, kamor se je priselil. Koliko izgledov bi se dalo našteti, ki jasno govore, da nij verjeti temu, kar uem-čurji obljubujo pred volitvijo! — Med meščane prištevamo tudi volilke. I teh je lepo število. Da bodo te vse na narodnej strani, tega se pač nij bati. — O čestiti duhovščini tudi nij dvomiti, da bi ona edina delala izjemo, kajti ke-dar se bere in sliši denes o slovenski kranj s ki duhovščini, predstavlja si nehote najčistejšo personifikacijo neomuhljivega. zvestega narodnjaka. O učiteljih naših dalo bi se obilo, o- bilo pisati. Niti trenotek nam nij na mislih, da naši učitelji nijso narodnjaki, to tudi vedno cami zaterjujejo, a vprašanje: obstoji narodnost samo v zatrjenji? — odprto. Skrb za familijo premaguje le premnogokrat pri njih i mi še vedno ne moremo zadobiti prepričanja, da naši učitelji napredujejo v materialnosti, če z nekimi gospodi hodijo. Mi gg. učiteljem nočemo vsiljevati svojega trdnega prepričanja o marsičem v Idriji, dovoljeno naj nam bode samo opozoriti na osobne razmere mej njimi i g. dr. Jenkom, kot zdravnikom. Še nekoliko besedij o kandidatih. Nem-fekutarji kandidirajo menda g. Ganboldija. Bil je mož pred nekoliko leti kandidat narodne Stranke proti Dežmanu, tudi Idrijčanu. Ah, da bi hoteli naši meščani isto tako doslednji biti, kakor g. Gariboldi. On je bil narodnjak — sedaj je naš sovražnik. Takrat smo ga nav dušeno volili — sedaj zapustimo ga, ker se gotovo nij skazal vrednega našega zaupanja Ako pa pogledamo nasprotno našega kandidata — g. dr. Jenka, spoznamo v njem moža, katerega ime ostane v Idriji na veke v spominu V svoji ljubezni do ubozega prebivalstva idrij skega v svojem poštenem, pravičnem boji in V svojem neumornem delovanji za blagor Idrij-canov jo dr. Jenko daroval samega sebe. Primerjamo torej pretečcnost g. dr. Jenkovo z ono g. Gariboldija — brez dvonibe se mora vsak odločiti za našega kandidata! Neodločne volilce, omahljive, bojazljive pak pre-govarjajmo, prepričuj m o in s ponosom bode potem lehko dejal slovenski svet: V Idrijo se pojdite učit prepričanja doslednosti, zvestobe in hvaležnosti. Cela kranjska dežela na Idrijo gleda in upa najti tam možjel Domače stvari. — (Pred volitvami.) V soboto je prva volitev. Volilni možje po kmetih, ki se bodo 7. t. m. zbrali, so voljeni, kakor menimo, večjidel dobro. Naj rodoljubi skrbno pazijo na nje, da jih nem šk u t ar j i zadnji čas ne p resi ep arij o po svojej šegi. Volilce opominjamo, naj gotovo vzcnio so boj legi-timacijsko karto, dobljeno od glavarstva; naj bodo neustrašljivi! — Zdaj je pa tudi treba po mestih in trgih vsacemu narodnjaku, da precej in z vso odločnostjo dela in podučuje, in trga protivno mreže, uže silovito razpete. Prijatelji našo narodno časti na Gorenjskem: v staroslavnem Kranj), v lepej Loki, ponosnem Kamniku, Tr/.iči, v Radovljici; na Notranjskem: na Vrhniki, v Postojni, 400letnem Loži in v Idriji; na Dolenjskem: v Novemmestu, Metliki, Čruomlji, Krškem, Višnjej gori, Kostanjevici itd. — brzo na odločno delo ! Kakor čujemo od povsod, nij bila še nikdar tako silovita agitacija od strani nemškutarjev, nego je zdaj. Zato nikjer ne zaupajmo preveč, a z vsem zaupanjem zmage delaj vsakdo! — („Slovenski Narod") jo bil včeraj konfisciran zavoljo dopisa iz Kranja, ki govori o necih volilnih manevrih. . . . — (f Josip Kersnik), c. k. sodnik na Brdu, prej v Zatičini in Ljubljani, vseskozi do-moljubjen in naroden mož, spoštovan in ljubljen od ljudstva povsod, kjer je služboval, kot pravičen sodnik in čist karakter, umrl je v 54. letu predvčeranjem po kratkej bolezni. — (Iz Radeč) se nam je poročalo, da so bile prve prvotne volitve — ovrže ne, dasi je bila narodna večina velikanska. Vtorek Izdutelj in urednik Jo.sip Jurčič. je bila nova volitev volilnih mož. Telegrafira se nam o njej: Agitacija nemškutarjev — strašna. Žandarmi navzočni. Resultat je: trije volilci so naši narodni, dva nem-čurja. — (Iz Šniartina pri Litiji) se nam telegrafira, da so tudi tu, Vesteneku pred nosom, voljeni bili 4 narodni možje. — (Iz Krope) se nam piše, da so tam in na Dobravi voljeni narodnjaki. — (Iz Podvelba) se nam piše: Naznanjam vam, da pri nas v Podvelbu in v Podkraji sp se za našo narodno stranko vo litve izvišile z narodno zmago; nemčurjev nij bilo, ker pri nas te grde zalege nij, pri nas veselo cvete mila slovenščina. — (Iz Bleda) se nam 2. t. m. poroča: Tukajšnji volilci so izvolili pri prvotnih volitvah odločne narodnjake. Nemčurska stranka napenjala je vse žile, ali zastonj. Slava vrlim narodnim Blejcem! — (Iz Doberniča)na Dolenjskem: Pri tukajšnjih volitvah, katere so se vršile 25. t m. in pri katerih je imelo voljenih biti 5 mož za občino doberniško, obsegajočo fari Dober-nič in selo pri Sumberku, so bili izvoljeni vsi narodnjaki, na katere se je zanesti, da se ne bodo dali nemčurjem na limance ujeti. — (V Kraujskej gori) so izvoljeni narodnjaki. — (Iz litijskega okraja) se piše „Sl.tt : Volitev volilnih mož za Trebeljevsko županijo, h kateri spadajo J anj če, Prežganje in Štanga je bila denes 25. jun. zjutraj. Štirje uemškutarji so sami sebe volili, a drugi vsi lepo 4 priporočene narodne može, kateri so tudi vsi izvoljeni z 32, 3G jeden z 39 glasi in eden z 41 mej 4G volilci. — (Iz Š m a r c e) pod Kamnikom, poroča „S1.U. Dne 19. t. m. smo imeli volitev volilmh mož. Zavoljo obilnega dela na polji je bilo malo volilcev prišlo na volišče. Izvoljeui so zanesljivi možje, ki bodo trdno stali ža narodno stran kljubu vsemu prigovarjanju nemčurjev. Tudi po sosednjih občinah so izvoljeni narodni možje. — (Iz Predvora) poroča isti list: Naši nasprotniki so bili svojo mrežo po vsej županiji raztegnili; občinski sluga je po vaseh več dnij nam torpede nastavljal ter navdušen pred šolo neki večer se hvalil: zmaga je naša (nemčurska). Narodna stranka pa je zvesto pazila na uemčurske ščurke in svojo dolžnost gotovo dobro spolnila. Dokaz temu je sijajen izid. Prišlo je bilo 45 volilcev odličnih mož; stali so, kakor gora — trdno. — (Iz Trebnjega.) Borba je menda pri kraji. Pri nas in v okolici bilo je dosti viharno, na Mirni bilo bi kmalu preveč, klicali so žandurje. — (N a Jesenicah), v Dovjem in na Koroškej Beli na Gorenjskem je voljeno G nemškuta rski h volilnih mož. Uže nij bilo nobenega delavnega narodnjaka blizu in kmetje so se dali tujim logarjem itd. zapeljati! — („Laib. Tagbl.") je zdaj vsak dan ves divji, kakor turški bašibozuk, razteplje v dopisih in člankih zoper Slovence. — (Valvazorja) je včeraj izšel iu razdajali bil 13. zvezek. Naročevanje tega dela je pri Blaznikovem faktorji g. Krajcu še odprto. — (Črešujev semenj) v ponedeljek se je tu slabo obnesel. „Denarja nij", ta tožba nij bila še nikdar tako splošna. Živine je bilo precej prignane iu eo tujci še prilično pokupili. Po« lun o. „Gališka občna zavarovalna družba" je vse svoje riske izročila s 15. junijem t. 1-na ..\orili llrltlsh"; ta se je leta 1809' ustanovila in ima zdaj poroštveni fond 41 V« mili Jonov goldinarjev v srebru: torej zavarovanci pri zgornjej družbi dobodo zadostno poroštvo svojih interesov in si smejo k temu prenešenju le častitati. Jak. Dobrin. Denašnji številki „ Slovenskega Naroda" je priložena priloga „Humoristični list", izhajajoč v Zagrebu. Dunajska borza 4. julija. (Izvirno telegrafi čn o poročilo.) Enotni dri. dolg T bankovcih . 60 gld. 95 kr. Euotui dri. dolg v srebru . . 66 „ 40 „ Zlata renta....... 72 , 40 „ 1860 dri. posojilo.....111 „ 80 „ Akcije narodne banke . 782 „ — w Krodi no akcije .... 145 „20 , London.......125 „25 „ Napol. ...... 10 „ 02 „ C. k. oekini...... 5 „ 97 „ Srebro . . , , ;09 „ £0 „-Državne marke .... 61 . 65 JLoterif ne »rećHe. V L i ne i 30. junija: 52. 75. 80. 18. 33* V Trstu 30. junija: 88. 2. G. 42. 3J>. Tužnim srcem javljamo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem, dajo naš preblagi oče, oziroma Boprog, goapod Josip Kersnik, c. kr. okrajni sodnik, davi ob polu treh, po kratkej bolezni, previ-den eo bv. sakramenti, v 54. letu svojo starosti, zapustil ta svet. Pogreb se bode vrSil v cotrtok 5. t. m. ob 9. uri do polndne iz brdskega grada pri farnej cerkvi na Brdu. Tam so bodo brale tudi sv. ms So za blagega ranjcega, kateremu naj bode ohranjen častilen spomin. Na Ur d u 3. julija 1877. Berta Kersnik, roj. Iloftem-Saalfeld, soproga. Jnnko Kersnik, c. kr. tin. prok. koncipijent, Josip Kersnik, cand. med., Anton Kersiiik, sinovi. (176; Gostilnica v najem. Gostilnica ../**■« ntesiu ^»rica", po domačo „pri Krčonuu na tržaškej cesti, se *a Mihaelov obrok dajo v najem. Natančneje poroča lastnica gospa J*»zt't'a M£aisf»', Šelonburgova ulica št. 4 (gostilnica „pri zaponi"). (175—1) Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da po želji več prijateljev bo osnoval privatno šolo za glasovir, gosli in petje po najnovejši metodi. SSola bo za odraščene in otroke. Natančnejšo se izve pri podpisanem na Marije Terezijo cesti, št. 5 v II. nadstropji, vsak dan od 10. do 12. uro dopoludne. Siavnemu občinstvu se priporoča tudi za poduk po hišah. Z največim spoštovanjem (ni—i) Anton M»«*M. jj 8 gld. obleka iz ruskega platna, f 11 n platnena obleka, J 13 „ Liister-obleka, JI Rujavi in crni Liister-Sackos od • 4 gld. do 9 gld., 2 Posebnosti v otročjih oblekah od J 2 gold. 50 kr. do 10 gld. & pri v Ljubljani, v Lukmanovej hiši. B2 Zunanja naročila bo proti pi Stnamu ? povzetju redno (zvišujejo in mu ono brez ligo- m vora zamenja, kar bt no dopada o. (170—2) Lastnina iu tisk -Narodne tiskarne."