LOVENSKI Izhaja vsak: ponedeljek zjutraf IJtedn sivo: Kopitarjeva ui. št. 6/111 7 eejon šl. 3487. Inierurban 3487 Rokopisi se ae vračajo Posamezna šl. 1 Hir*. mesečno, če se spreiema lisi v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po "ošlt dostavljen lisi 5 Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 21 D n, četrtletna 13 Din. Inserat! po dogovoru l/prava: Kopiiar/eva ulica šl. 6/11 Poštni ček. račun. C/ubl/rna 13.179 Telefon štev. 2549 Revolucija •. • Revolucija . o • Zadnje vesti o revoluciji v Braziliji — Kakšno ozadje imajo nemiri v Južni Ameriki -- Nemški parnih „Baden" bombardiran od revotucijonarjev London, 26. okt. os. Reuter poroča iz Rio de Janeiro, da je revolucijonarna vlada že začela delovati in da je upanje, da bo v najkrajšem času upostavljen red po vsej državi. Bivši predsednik Washington Luiz se še vedno brani podpisati odstopno izjavo. Banke in kavarne so zaprte tako v glavnem mestu kakor v Sao Paolo in Pernambuco. Nasprotno pa se razširjajo vesti, da nočejo vsi generali priznati revolucionarne vlade. General Vargas je baje na pohodu proti Rio de Janeiro. Ko je nemški 8000 tonski brzoparnik vBaden« zapuščal luko v Rio de Janeiro, ga je naenkrat zadel prav v sredino projektil težkega obrežnega topa. Prvi krov in vse kabine prvega in drugega razreda so razdejane. 27 potnikov, ki so se naha;ali na krovu, je mrtvih in veliko število drugih lažie ranjenih. Revolucijonarna vlada se opravičuje, da par- nik ni razobesil svoje zastave, da ni bilo mogoče vedeti, katere narodnosti je. Nova vlada hoče pokazati najboljšo voljo, da ta neljubi dogodek popravi brez posledic. Pariz, 26. akt. AA. iz Newyorka poročajo, da so se po poslednjih vesteh predale poslednje zvez.ne države vstašem. Bivši predsednik Prestcs je bil po vesteih »Associated Press« interniran v Cainpcsu v državi Sao Paolo. Ker jc tudi podpredsednik odpotoval v neznanem prav-cu, je komandant vojnih oblasti prevzel vlado v svoje roke. London, 26. okt. os. I/, komentarjev dnevnikov in finančnih listov se sme sklepati, da ne politični nili gospodarski krrgi niso zadovoljni s potekom revolucije v Braziliji. Velika Britanija je imela pred vojno pravi monopol glede na denarni trg v vsej Južni Ameriki. »Financial News« so izračunale, da je imela Anglija še leta 1914 okropr 300 mili.j. funtov Združene države Severno Amerike ščitijo svojo interese v rcvolucijonarui Braziliji. Ameriška križanka »Pensaoola«, najnovelša in najmočnejša ladja 10.000 tonskega razreda, je odplula v brazilske vode, da bo pripravljena za vsak slučaj, če bo treba ščititi severoameriške državljane meti boji v Braziliji. denarja investiranega skoro po vseh državah latinsko Amerike (ne docela 90 milijard Din). Večinoma vse železnice, vse električne centrale. vsi vodovodi, vsa pristanišča so bila zidana z angleškim denarjem. Anglija je imela neomejen trg za svoje pridelke. Osvojila si jo osobito rudniške koncesije, predvsem petro-lejske vrelce v Argentini in na obmejnem •ozemlju med Venezuelo in Brazilijo. Angleške ,znanstvene ekspedicije' so stalno prodirale po reki Amazonas gor v nedostopne hribe in pragozdove in vsako leto se je slišalo, da je kak -učenjak« izginil brez sledu v brezmejnem močvirju te največje reke sveta. Svetovna vojna je zahtevala angleško pozornost na drugih poljih in med tem, ko se je Britanija bojevala po evropskih bojiščih, so Zedinjene države zasedle izpraznjeno mesto. Začele so vsipavati v lalins. o Ameriko velikanske vsote denarja, gradile tisoče kilometrov cest, financirale industrijo in trgovino ter se posebno tudi brigale za razno koncesije. Njihova Standard Oil je vdrla v Venezuelo, si osvojila Ekvador, segla niže v holivijska petrolej-ska zemljišča in odkupila skoro vso notranjščino Brazilije. Dolar jc prevzel tudi trg. Ko se je Velika Britanija po končani vojni zopet ■pojavila v latinski Ameriki, je bilo mesto zavzelo, an eriški kapital v višini pol milijarde funtov (150 milijard Din) je prevzel vodstvo. Zatem so je začel dvoboj, ki še ni prenehal in ki bo v Južni Ameriki povzročil še mnogo revolucij. Spcpad med Ameriko in Anglijo se je najbolj ostro občutil v Mehiki, ki je po vojni dr živela sedaj že 4. revolucijo in morala prestati veliko gorja vsled intrig ameriških in angleških bank. Islo razmerje se je preneslo sedaj na južni del Amerike. Skoro po vseh državah latinske Amerike so se vršile v teku zadnjih deset let večje ali manjše revolucije. V Braziliji recimo 1922, povsod so se uveljavile vojaške diktature, I alere čisto po mehikanskem vzorcu nadomeščajo po uspeli revoluciji nove vojaške diktature. Očividno dela vse te nemire enkrat ameriški dolar, drugič pa angleški funt. O sedanjem položaju v Braziliji daje misliti dejstvo, da sla bila NVashington Luiz stari in Julio Prestes novoizvoljeni predsednik oba velika prijatelja Anglija. Zalo ni prav čisto nemopoče drmnevanje italijanskih in osobito francoskih listov, ki trdijo, da je za sedanjo revolucijo v Braziliji odpovorna Severna Amerika, oziroma nje banke in industrijski trusti. 50.000 volivcev protestira proti Bethtenu Budimpešta, 26. okt. (Ceps.) V Budimpešti se bodo vršile občinske volitve. Po vsem mestu se vršijo velika zbonovenja, največja manifestacija pa se je vršila sinoči na javnem trgu, ko je bilo navzočih najmani, 50.000 volivcev, med njimi četrtina socijallistov. Sedanji režim so govorniki najostreje napadli ter mu očitali, da nosi odgovornost za sedanjo gospodarsko krizo. Bivši ministrski predsednik Friedrich se je prvič po dolgih letih zopet oglasil v javnosti ter iz a vil, da se bo do skrajnosti boril, samo da vrže Bethlena in njegov režim. Ogorčenje proti vladi se zajeda vedno bolj v široke ljudske kroge , Rdeče brodovje v Grč'ji Atene, 26. okt. or. Admiral Siskov je pristal včeraj v falc-ronsikem pristanišču, da napravi obisk pri grških pomorskih oblastih. Pod njegovim poveljstvom sta ena kriiarka in dva torpcdolovca najnovejšega tipa. Vse tri ladje pripadajo sovjetskemu črnomorskermi brodovju. V inozemskih krogih se ta demonstrativni obisk sovjetskega bro-dovja ravno v tremotku, ko se je odpeljal Venizelos na važna posvetovanja v Ankaro v Turčiji, komentira v tem smislu, da hočejo sovjeti pokarati, da računajo odslej naprej na prijateljstvo Grčije, ki se bo v Ankari zvezala z narjvečjo pri-jjateli.ico sovjetov Turčijo. Sovjetski admiral žalibog od grške strani ni dobil odmeva, ki ga je pričakoval. Grške oblasti »ploh na njegov topovski pozdrav niso odgovorile, ampak so poslale pollk vojaštva v pristanišče, da prepreči eventuelne spopade med rdečimi mornarji in številnimi ruskimi emigranti v Grčiji. Flandin v Sofiji Anknra, 26. okt. AA. Francoski minister trgovino Floiiuliiu je odipotoval Iz Carigrada v Sofijo Nova rudniška nesreča Nad 90 smrtnih žrtev Pariz, 26. okt. AA. Havas poroča iz Saar-briiokena, da so v bolnici podlegli ranam trije od 19 ranjencev, ki so bili po katastrofi v rudniku Maybachu prenešeni v bo nico. Pariz, 26. okt. AA. Havas poroča iz Saar-briickena, da so reševalne čete do 1.33 izvlekle iz rudnika Maybach 43 mrtvih in 21 ranjenih rudarjev. Berlin, 26, okt. AA. Uprava rudnika May-bach poroča, da je bilo do petih zjutraj odk< panjh 64 trupel. V bolnico pa je bilo prinešenih 24 rudarjev, Nada, da bi rešili rudarje, ki so še v rudniku, je minimalna, Pariz, 26. okt. AA. Havas poroča iz Saar-btriiclkena, da je bilo do 7,30 odkopanih izpod ruševin rudnika Maybach 80 trupel. Od rudarjev, ki so bili v bolnici, so trije podlegli ranam. Okoli 10 oseb se nahaja še v rudniku. Radi hitrih ukrepov se eksplozija plinov ni razširila na ostale dele rudnika. Saarbriicken, 26. okl. as. Reševalna dela v rudniku Meybac.h so vso noč nadaljevali in se jo prijavilo toliko reševalnega moštva, da so ga deloma poslali domov. Do 9.15 dopoldne so spravili iz rovov 91 mrtvccev. Francoska uprava rud mika poroča, da sc je v soboto proti 15.30 popoldne pripetila v sloju IV.a eksplozija jamskih plinov in premogovega prahu. Posrečilo se je, da se eksplozija ni razširila na sosedne sloje. Ker ventilacija ni bila poškodovana, so se takoj lahko začela reševalna dela. Med tem časom pa se je števi.lo mrtvecev šc zvišalo. Od 24 težko ranjenih, ki so bili hudo poškodovami z opeklinami ali so iimeli notranje poškodbe, so doscda.j umrli 3. Število smrtnih žrtev so je torej zvišalo na 94. Žalibog je računati s tem, da bo smrtna žetev med ranjenci še večja. Reševalno meštvo se jo pritoževalo, da ni bilo zadostno opremljeno s posodama za kisik. O pravem vzroku nesreče do sedaj še ni nič ugotovljenega. . V ponedeljek zjutraj bo v prisotnosti zastopnikov 1 strokovnih organizsieiij velik c.sled kraju nesrečo. ki bo morda nesrečo nekoliko pojasnil. Neresnična jo izjava, ki je bila oddana takoj po katastrofi, da bi bila namreč povzročila eksplozijo benooina lokomotiva v prečnici četrtega horizonta. Obe lokoino-! tivi, ki sta zaposleni v prečnid, sta lokomotivi s 1 stisnjenim zrakom. Oni .pa, ki bi lahko pojasnili nesrečo, so za vedno utihnili. Pred kopač, ki je na I mestu nesreče vodil delo, je ubit in torej nc moTo i ničesar izpovedati. Ker ni nobene drugo pojasni-tve, se smatra, da »Je nesreča iista, kakor se jo zgodila v Alsdorfu, to je, da je nastopila eksplozija jamskih plinov. Naseljevanje inozemskih delavcev v Franciji Pariz, 26. okt. (Ceps.) Danes je poleg Zedi-njenih držav Francija edina država, ki spre.ema večje število inozemskih delavcev. Emigracija tujcev v francosko industrijo je začela prav za prav šele 1. 1924. in se do sedai še ni ustavila. Leta 1924. je prišlo v Francijo nad četrt milijona dc-lavcev, lansko leto jih jc prišlo samo nekaj manj kot pa 200.000 Najbolj so zastopani Poljaki, ko-jih šteje Francija nad en milijon. Statistika za Jugoslavijo priznava samo za leto 1929. 9000 delavcev, toda ni točna, ker obsega samo one delavce, ki so šli v Francijo preko Francoskega društva za emigracijo v Zagrebu, nc šteje pa onih lisočev, ki so prišli ali sami na osebne kontrakte, ali pa so se pririnili v Francijo iz Belgije in Luksem-burga. Čuje se, da se bodo francoske oblasti začele resno pečati z vprašanjem, da kakor hitro mogoče asimilirajo le tujce, ki bi sicer lahko postali vir raznih neredov. Naturalizacija Jugoslovanov se vrši na široki podlagi, nekaj tudi zaradi tega, ker se jugoslovanski delavci čutiio nezaščitene. ko šc do sedai ne obstoja delavska pogodba med obema državama. Ministri na potovanju Subotioa, 26.okt. u. Snoči so se odpeljali / večernim vlakom \ Subotico prosvetni minister Boža Maksimovic, minister, dr. Drinkovie in prometni minister dr. Radivojoviič. Ministre so .sprejeli iu» kolodvoru siiliotiški mestni župan g. So-liinir Osto.jič, divizijski poveljnik general Nun moviie iu zastopniki ostalih oblasti v Sulnitiei. Nato se je vn5.il sestanek ministrov / velikim številom suhotiskega meščanstvu iu okoličanov v občinskem poslopju, kjer so govorili zastoip-ii i k i mesta Subotice in okoliških krajev. Na tem sestanku jo bilo navzočili veliko število promi-ncntnili bivših politikov vseh strank. Ministre je pozdravil mestni načelnik Ostojič. ki jo v svojem nadaljnjem govoru izrazil, da želi subo-ti-ko meščanstvo, naj bi bili ministru pri Nj. Vel. kralju verni tolmači ljubezni, udanosti in lojalnosti. Nadalje je izrazil župan željo, naj bi subotrška občina dobila v bodočnosti več mate-rieln.iih podpor Biliač, 26.okt. m. Semkaj so dospeli pravosodni minister dr. Srskič. gradbeni minister Filip Trifunovič, socialni minister Nikola Proka in minister brez listnice dr. Shvogel. Na postaji jih je pričakovala velika množica bihaškega me-čunstva na čelu / bihaškini županom Omer Jus>if llodjičem in < krajnim nadzornikom Vitn-soiu. S postajo so se ministri napotili v zgradbo okrožnega nad zorni št va. kjer so jim predstavili šefe raznih oddelkov. Nato s<> so podali / množico v hotel Central«, kjer se jo vrui 1 sestanek / zastopniki naroda mesta in okolice. Sestanek je otvoril bi hašk i župan, bivši član bivše lugo slovanske muslimanske organizacijo. I a je v svojem govoru navdušeno pozdravil Nj. Vel kralja in delo sedanje kraljevske vlado ter naglasil velikanske potrebe, ki jim l«> treba zadostit! v bihaškem okraju. Imenovanja Belgrad. 2(1. okt. m. Zn političnega upravnega pripravnika za okrajno glavarstvo mostarskoga okraja je imenovan l/oon Lofk, diplomirani ju ris t iz. Ljubljane, za političnega upravnega pripravnika okrajnega glavarstva Ijuhuškoga okraja Konrad Rozman, diplomirani pravnik i/. Ljubljane, za pristava okrajnega glavarstva okraja Tomislav-grada Bogomir Tea, politični upravni pripravnik okrajnega glavarstva v Kraivju. za političnega uprav -noga pripravnika v Kranju Milan Mrkal.i, diplomirani jurisl iz Pisarovlne, za politično upravnega pripravnika okrajnega glavarstva konjiškega okraja Andrej Bizjak, polilinii upravni pripravnik okr. glavarstva v Celju, za političnega upravnega pripravnika okrajnega glavarstva livanjskegn okraja Miloš Gnibniian, politično upravni pripravnik kočevskega okraja. Za pomočnika glavnega ravnatelja državnih železnic je imenovan g. Dimitrije Knožovic. dosedanji ravnatelj ravnateljstva državnih železnic v Subotioi. Min. pred. grof Bethlen na poti skozi Belgrad Belgrad, 26. okl. z. Snoči so jo peljal skozi Belgrad madjamki ministrski predsednik, grof Bethlen v spremstvu škofa C za kija. Na belgrai]-skoni kolodvoru ga jc pričakoval madjareki |>osla-nik in pa osebje mndjarskega poslaništva v Belgradu. Clb 11.40 jo nadaljeval svojo pot. Kongres Zveze zdravstvenih zadrug Belgrad, 26. okt. u. Danes ob ') do|>oldne so je vršil v poslopju /veze nabav Ijalnih zadrug v Oceanski ulici IX. kongres /.veze zdravstvenih zadrug. Kongresu se je udeležilo "55(1 delegatov. Navzoč jo bil zu s topu i k Nj. Vol. kralja |>odfioI-kovnik Žarko Popov,ie. dalje so bili prisotni minister brez portfe.lja dr. Frangeš. načelnik socialnega ministrstva Metod i in organizaciji zdravstvenega zadružništva in o soc.iaino-iiK-d.ic.inskein prometu«. Ob koncu jc kongres sprejel resolucijo. Proslava češhosiovašhe-ga narodnega praznika Radio Ljubljana proslavi na izreden način narodni praznik bratske češkoslovaške države. V ponedeljek 27. okt. ob 20 bo prenos koncerta češke filharmonije, katera proizvaja na predvečer praznika Smetanov ciklus: Ma vlast. Poleg tega bo 28. okl. ob 12 v studiu radio oddajne postaje slavnostna matineja, pri kateri predava g. R- l'usto-slemšek o »Stikih Jugoslovanov s severnimi Slovani«, na kar sledijo skladbe čeških komponistov. Zvečer ob 18.25 pa bo prenos iz narodnega divadla v Pragi slavnostno opere Libuša«. Opozarjamo radio naročnike na le slavnostne prenose. Proslava češkoslovaškega na?, praznika Maribor, 26. okt. Na dostojen način se je Maribor oddolžil danes češkoslovaškim bratom. Ob svečani proslavi češkoslovaškega narodnega praznika, so danes raz mnoga poslopja vihrale državne trobojnice, v veliki imionski dvorani pa se je zbralo k svečani matineji toliko občinstva, da je dvorano zasedlo do zadnjega količka. Zlasti krasno je bila zastopana dijaška mladina; navzoči so bili polnošteviluo mariborski Cehi z obč. svetnikom B u r e š e m ter svetnikom K n o po ni na čelu. Matineji so prisostvovali tudi predstavniki posameznih oblastev, i ned drugim mestni župan dr. Juvan, polkovnika S t o j a cl i n o v i č in R a cl o v a n o v i č , okrajni načelnik dr. I p a v i c ravnatelj dr. T o m i n š e k in drugi odlični gostje. Navzoč je bil tudi češkoslovaški generalni konzul iz Ljubljane dr. F ra liti še k Kesl. Pozdravni govor je imel predsednik tukajšnje JC lige dr. Pivko, ki je pozdravil vse navzoče zastopnike posameznih oblastev ter vse navzoče občinstvo in pozval udeležence, da zakli-čejo v počastitev Masarykovega spomina trikratni slava, nakar je vojaška godba zaigrala češkoslovaško himno. Nato sta sledili prav ljubki deklama-ciji v česčini Zdenke Ointzove in Bureševega sin-kota. Slavnostno besedo je govoril dr. Krivic iz Ljubljane, ki je označil v svojih izvajanjih pomen osvoboditve českoslovaškegan naroda ter poveličeval Masarjkove zasluge za svobodo češkoslo-slovaškega naroda. Tudi se je s loplimi besedami zahvalil bratom Cehom za vse dokaze bratskega čuvstvovanja ......Ob zaključku se je nato viharno pozdravljen poslovil s prisrčno besedo generalni konzul dr. Resi. ki odhaja v Prago, ter se s čustvenim poudarkom zahvalil za vse izraze simpatij, ki jih je bil deležen ves čas svojega bivanja v Sloveniji, in zagotovil navzoče, da ne bo nikdar pozabil krasne Slovenije ter da bo vsikdar z bralsko zvestobo ostal vnet podpornik in zagovornik našega naroda. Svoja izvajanja, sprejeta z burnim aplavzom, je zaključil s trikratnim Živijo Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru, nakar je vojaška godba zaigrala našo himno, s čimer je bil dnevni red današnje izredno lepo uspele matineje izčrpan. Dokazal je tudi Maribor ljubezn in hvaležnost češkoslovaškim bratom; na iskren in maniiestanten način io je izpričal. Mariborska nedela Maribor, 20. okt. V noči na nedeljo je prav pošteno zapadel sneg tudi v Mariboru; na mokrih tleh se je pretvoril j v mlakužnost in brozgo. Pač pa so davi Maribor- | cani lahko gledali zasnežene pohorske in kozjaške j vrhove, pa tudi okoliške hribčke in gričke. Na ; Pohorju je ponekod zapadel sneg skoraj za pol metra visoko. V mariborski globeli pa je zabril inrzel veter in je pritisnil mraz, da je vse zlezlo v površnike. Na 'a način se otvarja nova sezona mariborskega nedeljevanja, ki je imelo danes svoje težišče po kavarnah in gostilnah. V ospredju zanimanj;: gostov sta bila tarok in šah. V varnostnih bukvah sta bili ovekovečeni da- I nes imeni dveh nočnih ptic, ki sta frfotali po dobro znanih mestnih predelih. Spravili so jih h Grafu, i Tudi je prišla danes na dan nova zadevščina, pri j kateri je prizadet I. Pust, eden od prijete vlomilske j letvorke. Gre namreč za dinarno, ki ga je skupno z Ivanoin Pajnikom ukradel iz parne žage v Jev-ncku, ki je last ljubljanske kreditne banke. Dinarno, ki predstavlja vrednost 6000 dinarjev, so našli v nekem kanalu približno pet kilometrov od mesta izvršene tatvine. Pajnik je vse priznal, tudi da je Pust sodeloval. Pust pa taji vs?.ko krivdo. Mariborski gasilci pa so morali danes intervenirati s črpalko. Radi zamašenega kanala pred hišo št. 33 na Aleksandrovi cesti in neprekinjenega deževja je voda naplavila trotoar in udrla v kletne prostore Fabijonove zajtrkovalnice, tako da je dosegla višino 1.25 m. Radi tega je steklo iz sodov približno 600 litrov vina, tako da znaša škoda približno 10.000 dinarjev. Gasilci so bili pozvani na lice mesta ob dveh zjutraj, po štiri-urnem črpanju se je posrečilo vodo odstraniti. Smrtna kosa. Umrl je v splošni bolnišnici 32 letni delavec Leopold Škof. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 15 iz mestne mrtvašnice na Po-brežju. — Umrl je v starosti 58 let prevžitkar Matija Dobočnik. Pogreb bo v ponedeljek ob tričetrt na 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Obe napovedani tomboli Aerokluba se radi slabega vremena nista vršili. Na križišču Jadranske ulice ob Magdalenskem parku je zidarski pomočnik Ivan F. udaril s palico Franca špekle s tako silo po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Vzrok razburljivega dogodka ni znan. Novo najdišče natte na Češkoslovaškem Praga. 26. okt. j. V okolici Brna je praSka tvrdka »Artesia.« že več časa vršila poskusna vrtanja. Svoječasno pa so že v južni Moravski .našli vire nafte, tako da je bik? upravičeno mnenje, da mora tudi v bližini nafta, Tvrdtka je zgradila v okolici 14 stolpov za vrtanje in preiskovala teren v velikih globinah. Te d,ni so pni nekem vrtalnem stroju v globini 100 metrov naleteli na znatne množine nafte. Se globlje, kakih 300 metrov gloJniko, pa so nuletelri nu dirug izvor. Vrtanje nadaljujejo z vso vnemo in če se bodo domnevanja izkazala pravilnim, bo pomenilo lo znatno pridobitev za čeSikosKr-vaško .industrijo. Na Moravskem so sicer žc prej pridobivali nafto, toda le v malih množinah. Ta nafto pa ima pred nafto, ki jo pridobivajo v Poljski i,n Romuniji, precejšnjo prednost. Je lažja, niima tTdiih sestavnih delov, asfalta itd. Po teh |jrvi:h uspehih so se inženirji, k.i vodijo vrtanje. Sc z večjo vnerno vrgli nn delo in ni izključeno, da nalete v kratkem na velike množine nafte, kar bi bilo veliiikega pomena za češkoslovaško Industrijo in promet, zlasti r slučaju vojne. Dunajska vremenska nnp»vwl. Hladno, deževno vreme bo trajalo -"-1"- Salto mortale egiptovskega kralja Nihče ne ve, haj bo prinesla bodočnost - Ali Anglija namenoma tira Eg pt v revolucijo? Kairo, 26. okt. or. Tukaj imamo vtis, da sta kralj Fuad in njegov prvi minister Sidki Paša s proglasitvijo nove ustave, ki z drugimi besedami jemlje parlamentu skoro vso odločujočo moč ter dejansko ustanavlja diktaturo, zašla na pot, ki vede v notranjepolitični kaos v Egiptu. Novi izgredi so neizogibni, to čuti vsak, ki živi danes v Egiptu. Angleško časopisje, med njimi oficijozni »Times« pa proti vsakemu pričakovanju hvali državniške modrosti kralja Fuada. »Manchcster Guardian«, ki je dosedaj zagovarjal vvafdistično stranko, češ da predstavlja 00 odstotkov egiptovskega naroda, sc je postavil na stran kralja Fuada, »ker mi ne sinemo svoja demokratična načela prenašati na deželo, kot je Egipet, ki za demokracijo še ni dozorel«. Angleška vlada o novi ustavi še ni izdala Iz poglavja razoroževanja Amerika žrtvuje 42 milijard za brodovje — Crčiie 2 mhiiardi za pomorska ietala — Učinki mrtvega žarka jnobene izjave In je tudi najbrže ne bo, ker hoče na zunaj pokazati, da se ne vmešava v razmere neodvisnih držav. Iz tega zadržanja angleških političnih in drugih vplivnejših krogov bi sledilo, kakor da Ima Anglija velik interes na tem, da vzdržuje v Egipiu revolucionarno ozračje. Komunistična »Humanite«, ki izhaja v Parizu, trdi med drugim, da je Angležem žal, da so Egiptu dali neodvisnost in da žele, da bi tisto pogodbo zopet uničili. Morebitni neredi, ki bi Anglijo prisilili, da neposredno intervenira, bi omogočili angleški vladi, da prekliče pogodbo in da diktira egiptovski državi čisto druge poboje za njeno neodvisnost, kot pa jih je v pogodbi iz lela 1923. London, 20. okt. os. »United Press« poroča iz Washingtona, da je ameriški mornariški minister Adams predložil nov gradbeni načrt za obnovo ameriškega vojnega brodovja, ki naj bi bil dovršen najkasneje 1. 1035. Predsednik licovcr je načrt odobril in ni dvoma, da ga bo sprejel tudi kongres. V diplomatskih krogih so mnenja, da misli predsednih Hoover samo pritiskati na evropske velesile, da bi sc malo požurile s pogajanji, češ da Amerika se ne more več zanašati na raz-orožitvenc obljube, ako se bo to važno vprašanje tako po nepotrebnem zavlačevalo. Stroški so prora-čunani na 600 milj. dolarjev. London, 26. okt. os. »Financial Times« poročajo, da je nedavno grška vlada naročila pri neki veliki angleški firmi za aeroplane večje šlevilo pomorskih letal. Cela grška pomorska avijatika se bo reorganizirala po angleškem vzorcu in sicer . pod vodstvom angleških strokovnjakov. List ve i povedati, da se naročilo giblje v višini 5 milijonov funtov. Iz tega bi sklepali, da je grška vlada poleg avijonov gotovo oddala še druga naročila. Londcn, 26. okt. os. Pretekli teden so' se na Salisbury Plain vršili po.kusi s lakozvanim mrtvim žarkom. Zrakoplovi iz hangarjev v bližini Salis- ; bury-ja so bil poslani v zrak z ukazom, da pre-koračijo gotovo zračno črto. Ko so se lelala dotaknila te črte, so se motorji nenadoma ustavili in i piloti so morali z vso skrbnostjo izvleči letala iz nevarne cone, da ni bilo kakih nesreč. Pravijo, da gre za novo iznajdbo, ki bo grozno učinkovala v bodoči vojski. Leipzig, 26. okl. ff. Wolf poroča o neki zelo važni znajdbi, s katero jc mogoče leteče avtomobile ustaviti s (»močjo magneličnih žarkov, ki magnet pri avtu ustavijo, da ne more več delovati. Poskusi, ki so se napravili blizu čehoslovaške meje, so popolnoma uspeli. Kdo le Gustav Herve Zanimiva odkritja o Iran c. zagovorniku reiizije mirovnih pogodb Pariz, 26. okt. fr. Pariški dopisnik »Journal de Geneve« prinaša zelo zanimive podatke o znanem francoskem publicistu, ki razburja javno mnenje s svojimi ognjevitimi članki, v katerih zagovarja nemško-francosko zbližanje in potrebo žrtev od francoske strani, da se to prijateljstvo zasi-gura. »Hevre je odkritosrčen človek, to vsak p a-vi, toda on je tudi pravi tip človeka, ki nima ravnotežja razuma.« Pred vojsko ni bilo večjega in-temacionalista kot je bil, in zaradi svojega proti-domovin&kega delovanja je moral tudi zapuetiti državno službo. Ustanovil je list »La Guerre So-ciale«, kjer je pridigal revolucijo. Kakor hitro je napočila vojna, se je spreobrnil popolnoma in postal največii patri,rotični agitator. Svoj revolucionarni list je uničil m takoj drugi dan začel izdajati novega pod mesom »La Victoire (zmaga). Ko je nehala vojna, ie začel pisati v prilog diktature, ki bo trajno držala Nemčijo v svoji železni pesti. Nemške volitv e dne 14. septembra pa so mu z . pet zmedle ravnetež e in začel ie z vso »vojo duhovitostjo zagovarjati Hitlerjance in zahtevati od Francozov, da uničijo »nesmiselni versaiski mir«. Če Nemci n<30 zadovoljni, zadovoljimo jih, m hitro«. Celi vozovi zahvalnih pisem mu prihajajo iz Nemčije in on jih naivno predlaga v oceno francoski javnosti. Taki zagovorniki miru so mu bolj škodljivi kot kprijtni. Sicer pa obstoja upanje, da se bo Hevre sedaj ohladil, ko je prejel odgovor cd svojega »prijatelja« Hitlerja, da nega t?ke stvari čisto nič ne interesirajo, dokler ne pridejo od pooblaščenih vladnih zastopnikov. Blagoslovitev Zdravstvenega doma V Rogatec 20. oktobra. Diuie* se je tu na slovesen način iavrSila blagoslovitev novega Zdravstvenega doma, kateri so prisostvovali poleg mnogih domačinov ter ljudstva iz okolice tudi številni goslač in povabljenci iz Ljubljane in Celja. Iz Ljubljane so prišli med drugimi: za brniško upravo načelnik zdravstvenega oddelka dr. Dolšak, za Higijcnski zavod njegov šef dr. Pire. Iz Celja so se na slavnost pripeljali dr. Re-bernik, vodja Zdravstvenega doma v Celju ter dr. Fischer, vodja šolske poliklinike v Čeri u. Za okrajno glavarstvo v Šmarju pri Jelšah je bil navzoč dr. Herbeit Kartin, okrajni glavar. Izmed odličnih d c. meči nov omenjamo župana Oeiserja iz Rogatca, ki ima pri zidavi doma »ajodličnejse zasluge, okr. zdravnika dr. Ogorcvca iz Rogatca, notarja Ivan-šerka, sodnega svetnika, okrajnega sodnika Potočnika Rudolfa in okrajnega sodnika Franca Ustarja iz Rogatca, dalje Soškega upravitelja Josipa Cen-&ča iz Rogatca, ki je odlično sodeloval pri pripravah za graditev doma ter seveda ves občinski odbor trga Rogatca in posamezne župane in zastopnike sosednih občin. Uvod k blagoslovitvi je bila slovesna sv. maša. ki jo je v farni cerkvi daroval kaplan J. Žckar, kateri je potem Zdravstveni doni tudi blagoslovil v imenu dekana Šalam ona, ki je bil žal radi bolezni zadržan. Svete maše m se udeležili vsi povabljeni gosi-je, ki so nato šli k zunaj trga stoječemu Zdravstvenemu domu. Tam jih je kot domačin pozdravil najprej okrožni zdravnik dr. Ogore-vc, poudarjajoč, da je misel, zgraditi ta dom, izšla že leta 1927. Pobudo je dal zdravnik dr. Vrečko i z Ptuja, prvenstven« zasluge za zgradbo dcnia pa ima seveda šef I figi jonskega zavoda v Ljubljeni dr. Pire, ki je pridobil za zgradbo dr. Hfamparja, načelnika v ministrstvu za socijalno politiko v Belgradu. K uvlvari-riteljeim doma je prišteli v pivi vrsti tudi trško občino Rogatec, ki je pod tedanjim županom Po-šom kupila primerno zemljišče za dom, ter ga potem brezplačno prepustila d.ržavi, da je. nanj postavila ponosno stavbo, ki jo danes blagoslavljamo. Govornik je nato omenjal še druge gospode, ki ao kakorkoli pripomogli k uresničitvi lepe ideje. V prvi vrsti nad učitelja Cenčiča, ki je kot gerent okrajnega zastopa preskrbe! prva in najpotrebnejša denarna sredstva, dalje ing. Stojana Kozel«, ki je nadzoroval tehnično dela pri graditvi, domačo graščino, ki je prispevala k zgradbi dovolj potrebnega lesa brezplačno in druge. Goste je potem pozdravila Se hčerka občinskega odbornika in nadgozdarjn Prasni«, ki je gostom v imenu domačega ljudstva iaročihi lep šopek rož, V imenu bar.ske uprave je zbrane pozdravit načelnik dr. Dolšak, ki najprej prebral brzojavki ministra za socijalno politiko g. 1'roke, ter vršilca dolžnosti baaa dr. Pirkmajerja, ki sta oba zadržana in se nista mogla osebno udeležiti pomembnega slavja. Načelnik dr. Dolšak je doma.dnom k novemu Zdravstvenemu domu iskreno čestital v imenu oblasti. Izročam dom v imenu bruvske uprave svojemu namenu z željo, da bi rcsi.1 blagoslov nad vsemi temi kraji, kot so si lo gotovo zamišljali vsi, ki so dom na ta ali oni način gradili. Glavni govor o potrebi, namenih ter o zgodo-dovini novega doma je imel šef Higijesakega za--ei rSajfsirafiSiH J°5 laurt at »utop uSa.vou t.utaop Gostje so si nato ogledali dem tudi od znotraj. V pritličju so 3 kadne in 8 prsnih kopeljii ter stanovanje za zričitno sestro, gospodično Jakličevo. Ona bo v imeniu Higijensfcega zavoda vodila in oskrbovala novi Zdravstveni dom. Zdravniško službo v novem damo bo vršil okrožni zdravnik v Rogatcu dr. Ogorevc. Zgornji pi ostani doma, lai je stal okrog 380 sičo Din, so prirejeni za čakalnico, ambulatorij, sobo za izolacijo ter sobo za obsevanje, katera ima v ta namen tudi [»oseben aparat za solnčne žarke. V vrtu poleg doma je, tudi primeren bazen za letno kopališče, ter zato potrebne oblačilnice. Doin stoji na krasnem solnčnenn kraju zunaj trga ob cesii proti hrvatski m>e(i. O priliki ogledovanja doma je v čakalnici v imenu župana občine Rogatec pozdravil goste občinski odbornik Brlizg, ki se je zlasti zahvalil za vsestransko podporo vseh Činiteljev, po-iein pa poudarjal, da ima zdaj Rogatec še euo nujno zadevo, Id se je bo treba skoraj in z vsemi močmi lotiti, zgradbe novega vodovoda namreč. Vodovod bi bil speljan iz Dcmičke gore, bil bi 6 km dolg ter bi stal približno 650.000 Din. G. dr. Pire je obljubil tozadevno vso podporo Higijenskega zaveda ter poudarjal, da je treba v ta namen napravili proračun ter skrbeti za pokritje ene tretjine stroškov. Ostali dve tretjini bo po posebnem pravilniku, ki so že. sestavlja, prispevala banovina in država. Za goste Je priredila trška občina s pomočjo banovine ob eni popoldne v hotelu >fiporn - skupen obed, ki «e je izvršil v nal.1ep5e.nl redu in ob najboljšem razpoloženju vseh navzočih. Igrala je tudi godba iz Celja, izrečenih pa je bilo več primernih nap itn ic. Ljubljanska kronika Ljubljana, 26. oktobra, V soboto proti večeru je pričelo v Ljubljani iu na vsem ljubljanskem polju snežiti. Sneg jc nu ljubljanskem tlaku povsod takoj izginil, ostal pa je šc ponoči zunaj na po'ju, podoben tenki plasti slane. l)o jutra je izgimM sneg šo s polju in x nižjih hribov. Zalo pa so danes ves dan ohranili bele snoženo lise vsi višji hribi okrog Ljubljane, v prvi vrsti seveda planine, [mi tudii pogorje južno in zaihodno Ljubljane, tako Mokr.ic, Krim, Ljubljanski vrh, Kurešček, Grmada iu drugi hribi. V čistem zraku in delno celo ob jasnem vremenu je bil posebno lep razgled na te zasnežene hribe z Grada. Dežju m snegu v soboto pa je danes sledil že kar občuten mraz, tako da so danes privlekli? na dam težke zimske suknje še zadnji njihovi nasprotniki, to se praivi športniki, turisti in drugi utrjeni ljudje, ki so dosedaj v jeseni hodili le v površnikih, dežnih plaščih ali po celo brez teh. Splošno pa je današnja nedtilja potekla, če izvzamemo naslop mraza* in pa mrzel veter, tako, kakor si jo le žele spodobni in mirmi Ljubljančani — brez vseli razburljivih in neprijetnih dogodkov. Celo kakšnegu večjega zborovanja ni bilo v Ljubljani. Za vse je bilo tako prav: za policijo, reševalno postajo in bolnišnico, ki vse ne beležijo nobenega pomembnega dogoilka. prav jc bilo za ljudi, ki se danes v Ljubljani n.Uo nič pobijali, mič ponesrečili in prav nič prišli v konflikte z zakoni in nared-baini, samo za časnikarje ni bilo to pruv. Nobenega dogodka — to m nič zanje. Da nes je bila zadnja nedelja pred Vsemi svetimi. Zato so se ljudjo v trumah podajali in sc vozili na obe pokopališči čistit in krasit grobove svojih pokojnikov. Ostali Ljubljančani pa so si nedeljsko dolgočasje preganjali vsak po svoje. Kavarne, javna zabavišča, obe gieclaliišči, so bila polna. Najbolj živahno je bilo popoldne v drami, ko jc nu stotine otrek strme občudovalo krasoto Snegu Ičice. V bolnišnici smo poizvedel! še, da se je stanje obeh ranjenih orožinkov znatno izbolj. šalo. Šnurlcrl je že iz vsake nevarnosti, njegov tovariš Meglic" pa je že celo toliko okreval, da bo mogel v dobrem tednu zapustiti bolnišnico. Zaleke! se je črn koder, do polovice ostrižen, z znamko od magistrata. Dobi se na Poljanskem nasipu 32 od 4 do 5 popoldne. Našim p*ve?m Pevsko društvo »Ljubljana« vabi vse, ki imajo zmožnost in veselje do petja, k temu zboru; sprejeti se morejo Ie taki, ki bi z vesfnim sodelovanjem in točno udeležbo pri pevskih vajah m*gli zagotoviti pri zboru resno in smolrer.o delo. Cas pristopa je do konca tega meseca in sicer danes in v četrtek zvečer ob 20 v društvenih prostorih v Ljudskem domu. Odbor. Blagoslovitev temeljnega hamna za nebof.čmh preio ena Pokojninski zavod nam sporoča: Radi nc- pričakovanih ovir — ------ ' ' * polaj ob ostanejo v veljavi in objavi. 1'oKojiiinsM zavod nam sporoča: Kadi nc-ričakovanih ovir se slavnost blagoslovitve In olaganja temeljnega kamni za visoko zgradbo i> Dunajski cesti in Gajevi ulici preloži. Vabila stanejo v veljavi in se dan proslave naknadno Družba „IL!R!!A" Duna.sks cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Vlom v Brežicah Brežice, 2-1. oktobra. V noči na soboto so neznani svcdrovci udrli skozi okno v glavno tobačno trafiko Alojzije llo- var ter odnesli tobaka, cigaret, cigar in drugih predmetov v skupni vrednosti 31.732.50 dinarjev. Za svedrovci se vršijo poizvedbe. Po Jave na Hrvatskem Zagreb, 26. okt. p. Iz vseh krajev nu Tli va, škem prihajajo vesti o velikih vremenskih neurjih in poplavah. V Posavju jc več krajev pod vorlo, prav tako v Hrvatskem Zagorju. Ljudstvo trpi precejšnjo škodo, ker jc na pol ju še dosti pridelkov. Na nekaterih mestih jc narasla voda do šest metrov nad normulo. Ponekod je ustavljen železniški promet, tako jc na primer na progi Zagreb—Belgrad in progi Zagreb—Varaž-- in prišlo do prekinitve prometa. V Podsusetlu so vse ceste poplavljene. PobegM delcmdtmi Zagreb, 26.okt. p. O defravdmitu blagajniku davčne uprave inesta Zagreba Bogoslavu Besa-njeku krožijo po mestu različne vesti. Že dolgo časa so sumili, du poneverja denar. Čeprav je bil v svojem privatnem življenju skromen, je vendar v zadnjem času trosil več, kakor so ni« dovolili njegovi dohodki. Svojim prijateljem in znancem je posojoval znatne vsote. Na beg se je pripravil sistematično. Prvotno so mislili, da jc pobegnil na Poljsko, vendar jc pa sedaj bolj utemeljena misel, da sc je podal preko Nemčije v Hamburg in odtod v Ameriko. Da je svoj beg dobro pripravil, sc. razvidi iz tega, da jc zginil z v so svojo rodbino. Ztshilad iz flscč in ene noč« V Londcn so te dni pozno ponoči pr'pe'jali velik zaklad, neprecen'ivo togas.vo me.ta Teheran, ki ga je ptrziski šah določil za razstavo v palači Burlington. Vse pa se ,e zgodilo v na-.veiji tišini. V zalivu pri Rothethithequ se. je lepega dopoldneva nenadoma pojavila lad a, katere ime je bilo neznano. Bila je to ladja z dragocenim tovorom. Za prevoz tega zaklada so bi i odrejeni najstrožji varnostni ukrepi. Bogastvo so naložili v 29 zabojev in so ga v letalu pripel ali iz TeVerana v Abadan, ki je pristanišče Fe zi skega zaliva. Tam so ga v spremstvu do zob oboroženih vciakov prenesli na ladjo. Moštvo, ki se le vozilo z ladjo, sploh ni vedelo, kaka dragocenost se nahaja v la-djinem trupu; mornarjem so rekli, da so v zabojih datlji in žito. Ko je ladja dc pela v Anglijo, so pa prevzeli varstvo zaklada detektivi s Scotlr.nd Varda (londonska policija). Med vrednostmi zaklada bi bilo omeniti dragocene preproge, čudovita dela iz srebra, zlata m svile, dalje z dragimi kamni okrareno orožje, biseri perzijske vladarske krone in še druge d ngo-cenosli. Vse to bo razstavljeno v palači Burling-ton._ Ta razstava pa bo Izpopo njena tudi z raznimi inozemskimi zbirkami, tako bo videti na niei zbirko bronastih predmetov iz province Luristan, ki jih cenijo, da so stari nad 3000 let. Zborovanje Slov. planinskega društva Celje, 26. oktobra. Danes ob 10 se je vršilo v Celjskem domu zborovanje delegatov Slovenskega planinskega društva samega in podružnic. Pred skupščino pa so imeli delegati podružnic sestanek. Prisotnih in s pooblastili zastopanih je bilo 120 delegatov podružnic in 78 delegatov osrednjega druitva. Zborovanje je otvoril predsednik SPD dr. Fran To-jnlnšek s primernim nagovorom. Spominjal se je težkih časov, ki jih je živelo Slovenstvo v Celju, kjer sedaj zboruje SPD. Izrazil je veselje, da je Celje v narodnem pogledu tako zelo napredovalo in da se more zborovanje vršiti p av v Celjskem domu, ki je dolgo časa veljal za »Trutzburg« nem-Itva. SPD se je vedno gibalo v naci ona ni smeri, tako poprej kakor tudi seda:. Predsednik se ie spominjal dalje pokojnega nače'nika Savinjske podružnice Franca Kocbeka, na katere področju danes zboruje SPD. O delovanju osrednjega društva ie poročali dr. Tominšek sam, ki je navaal delo SPD, o katerem je časopisje že pihalo in o katerem je bilo poročano na rednem občnem zbo-u osrednjega društva. Poročal jc o popravilih Aleksandrovega ln Triglavskega doma, o prizidku nove kuhinje v Staničevi koči, ki so do sedaj že dovršena. Prav taiko so izvršena pota na Rjavino, Urbanovo špico in Cmir. Za podružn'ce je poroial dr. Senjor. Poročal je o na,važnejših popravi ih, ki so se pričela in sicer postavitev Kocbekove ko!e pod Ojstrico in »graditev kopališča pri Mariborski koči na Pohorju, postavitev razglednega stolpa na Boču in o podobnih delih. Za Trbovel sko podružnico je poročal Ante Beg. Poročal je o delih za novo koio na Mrzlici. Nadaljnja točka dnevnega reda je bila določitev smernic za delovanje celotnega društva. Prvi se je oglasil k besedi dr. L C. Oblak, ki je rzpod-bi al sklep rednega občnega zbora osrednjega društva, da se prenese uredništvo »Plminskega vest-nika« iz Ljubljane v Maribor. Ta sklep je opravičeval dr. Tuina, ki je zastopal sta'išče, da je »Planinski vestnik« lastnina odbora osrednjega druitva. Dr. Senjor in dr. Oblak pa sta b'la mnenja, da sme sklepati o spremembah v uredništvu »Planinskega vestnika« le celotno S?D, ker je »Planinski vestnik« glasilo vsega SPD. Prole-or Mlakar je raztolmačil pravila SPD, po katerih osrednje društvo samo uoravlja »Planinski vestnk«. Tolmačenje društvenih pravil pa pripada le skupščini SPD, ki je torej upravičena sklepati o »Planinskem vestniku«. Po debati, v katero so posegli dr. Senjor, dr. Šnuderl, dr. Ob'ak in drugi, je bil aato sprejet predlog, da ostane uednišlvo »Planinskega vestnika« še nadalje v Mariboru m da ga ureja dr. Jo:ip TominJek, po čigar zaslugi je postal »Planinski vestnik« najlepše jugoslovansko planinsko glasilo. Nato je predsednik dr. Fran Tominšek reagiraj na izvajanja dr. Turne, izrečena v debati radi odsekov SPD. Ti odseki so si prisvajali pravico, da lahko njihovi odborniki celo prihajajo k sejam odbora. Odbor pa ima vendar pravico, da sme po r trebi sam ustanoviti kak odsek ali ga povabiti sodelovanju in tudi od očevati o vseh važnih društvenih zadevah. Udeleževan e zastopnikov odsekov pa je do sedaj povzročalo vedno razburjenj« na sejah in oviralo normalno delo. Zato je predsednik odstopil od predsedstva. Po izrednem občnem zboru, na katerem je bil dr. Tom:n$ek zopet izvoljen za predsednika, pa ie predsedstvo ponovno prevzel. Članarina se ie nato dolo?ila za prihodnje leto v dosedanii višini. Prispevek, ki naj ga podružnice pošiljajo osrednjemu edbo-u za društveno upravo, se je določil na 2 50 Din za vsakega po-družnika. To pa s poudarkom, da se ne sme nobena podružnica odtegovati p'ačilu ali pa moledovati za popust in odlog pl?čila. Tudi ne smeio podružnice od osrednjega odbora zahtevati povračila za stroške, ki nastanejo za nadzornika ali za člane širšega osrednjega odbora. Obširnega debata se jc razvila zaradi neugodnosti, ki so nastale s tem, da so člani zgu' i'i vsako pravico do znižane vožnje na železnici. Pri tem so nekateri zborovalei o"Mali Zvezi jugoslovanskih planinskih društev, da ni storila svoje dolžnosti in da ni o pravem času na potrebnih mestih intervenirala. G. Maks Hrovnfin je pojasnil, da zveza res ne frttkciionira dobro, ker men:a vsako leto sedež in e zato p ipo-očati, naj se določi stalni sedež zveze. Četudi predcedstvo zveze, ki je sedaj v Sarajevu, ni izvršilo svoje dolžnosti, so pa ostali člani zvezne uprave posredovali ponovno pri ministrstvu in referentih in je tudi on sam vedno sknšal, di bi se vsaj de'no u-esničile želje ici predlogi SPD. Pr<*d;ednik dr. Torrinšek je nato predlagal, naj bi delegati SPD skušali m p ihodn em občnem zboru Zv ze jugoslovanskih planinskih društev doseči, da bi se določil sedež zveze stalno v Ljt Mani. Predlagal je tudi, naj se za delegata na p'a-ins>''.em kongresu določita g. Maks Hrovatin in dr. Se.ror. Skupšiina je to soglasno odobrila. Nato so bile izv~?ene volitve nadzornika, dveh namestnikov, pet poverjenikov podružnic in treh name trikov za širši odbor. Pri teh volitvah g'asuje;o le podružnice. Dr. Senjor je pojasnil, da so se pijtu?nice pred skupščino že dogovorile o kandidat h. Za nadzornika je bil nalo izvoljen s--g'arno dr. Sen or, za njegovega namestnika pi dr. Šnudorl in PuJnik. Poverjeniki in namestniki pa so ostali bistveno isti. Pri slučajnostih so bile iz-ečene razne želje in opozorila osrednemu odboru. Pred ednik je izjavil, da bo odbor te želije in predhge po mo.no-pob 1 popoldne -kšzl-čp'cniatx d^v-'cum'hwvbfs sti upošteval in jih skušal u e nlCiti. Nato je ob 1 popoldne zaključil zborovanje. Podrobnosti romunske vohunske afere Romunska javnost stoji pod vtisom vohunske afere, ki je zahtevala številne aretacije v Bukare-štu in Besarabiji in v katero so vpleteni tudi višji uradniki mr.ogih ustanov in tajne policije. Po prvi seriji aretacij je prišla na vrsto druga serija. Aretiranih je bilo mnogo inženjerjev, pri kalerih so ob priliki hišne preiskave našli mnogo lahkogorljive-ga materijala in razne sirupe, kar je služilo za požige in odstranjevanje neprijaznih osebnosti. Aretirali so tudi lastnico nekega hotela v Bukare-štu, ki je povedala, da so v vohunsko afero zapletene tudi dame iz boljše družbe, ki so tajni organizaciji nosile važne vesti, katere so izvabile s pomočjo svojega poznanstva z nekaterimi politiki in višjimi častniki. Aretirani inž. Horowitz je izjavil, da je vohunska organizacija s posebnim zanimanjem spremljala tok romunskih manevrov. Vse vesti, ki so se nanašale na te manevre, so morale biti zbrane v stanovanju inž. Soloniona, odkoder jih je moral inž. Gustav Mader osebno odnesti na Dunaj. V stanovanju tajnika vohunske organizacije Haleša so našli spisek denarnih nagrad, ki so se izplačevale članom organizacije za njihove zasluge. Radi varnosti je imel vsak član organizacije svojo Številko. Centrala na Dunaju je vršila strogo kontrolo nad delovanjem članov vohunske organizacije v Romuniji. Nekoč je bil v Romuniji celo poseben nadzornik, ki je pazil, kako deluje glava organizacije inž. Mader. Kakor poroča list »Parerea Noastra«, je glavni vodja vohunske organizacije inž. Mader po dolgem zasliševanju končno priznal, da je šlo organizaciji v glavnem za to, da dobi na kak način romunski mobilizacijski načrt za slučaj oboroženega obračuna s sovjeti. Korespondenca, ki so jo našli pri inž. Maderju, priča, da je bil v tesnih zvezah z mnogimi uglednimi politiki. Toda do sedaj se še ni posrečilo ugotoviti, ali so te osebe kaj sodelovale pri vohunstvu, ali pa sploh niso imele pojma o njem. V Besarabiji se aretacije niso vršile satno v Kišinievu, ampak tudi v drugih provinejjalnih me stih. Kišinjevska policija je prijela nekaj sovjetskih kurirjev, ki so pred nekaj dnevi prišli v Ro munijo z novimi informacijami za vohunsko organizacijo. Pri nekaterih vohunih so našli tudi ponarejene romunske potne liste. Radi odkrite vohunske afere so imeli višji uradniki tajne policije in Zastopniki vojnega ministrstva iu generalnega štaba številna posvetovanja.. Vojaške oblasti so med preiskavo obvestile kralja Karla, ki je izrazil željo, naj ga natančno informirajo o celi zadevi. Vohunska organizacija je bila odkrita slučajno. Pred poldrugim mesecem je nekega letalskega častnika posetil nemški inženjer Ludvvig, ki ga je zaprosil, naj mu da podatke o sestavu in organizaciji romunske letalske šole. Častnik je takoj vedel, za kaj gre in je zadevo takoj prijavil svojim predpostavljenim. Inženjerja so takoj aretirali in v teku preiskave so odkrili celo organizacijo. Zaklad v ustih Strokovno glasijo nemških zobozdravnikov trdi, da je polovico vsega zlata, ki se ga porabi v zobozdravniške namene, izgubi enega radi po-kopavanja. Zakaij, čeprav je današnji svet lako muterijalističen v gotovih ozirih, vendar tako daleč še ni zašel, da bi kršil pieleto pokojnikov 9 tem, da bi jemal iz njihovih ust zlato. Po statistiki nemškega zavoda za prodajo zlata in srebra znaša potreba zlata, ki se porabi v zobozdravniške namene, letno 3000kg, zobozdravniki sami pa ceni o to porabo n.a 7000 kg. Čeprav sc ne oziramo na dejstvo, da roma vsako leto na pokopa'išča za skoro 140 milijonov dinarjev zlata, pomeni ven J ar kapital, ki ga nosijo okoli ljudie v svojih ustih, precejšnjo postavtko 1'udskega premoženja. Dosedanji »grizoči« zlati kapital znaša po grobih računih okoli 11 miljard dinarjev. Nov načrt preskrbe Moskve s hrano Razgovor z ravnateljem moskovskega oblastnega trgovskega oddelka -- Prebivalstvo se bo razdelilo na šest kategorij -- Katerih produktov ima Moskva premalo? Moskvo, 26. okt. j. Politično razpoloženje v Moskvi zavisi v veliki meri od prehranjevanju glavnega mesta sov je tsko zveze. Rad i tega posvečajo sovjetske oblasti posebno pu/njo apro-vtiiZflcijskemu vprašanju in se z, vsemi silami trudijo, da preprečijo katastrofo, ki preti, da bo nastopila to zimo. Eden najpomembnejših aprovizacijskih faktorjev v Moskvi, direktor moskovskega oblastnega trgovskega oddelka I3o-lotin je v razgovoru s časnikarji označil mnogo zanimivih podrobnosti o novem načrtu preskr-bovanja moskovskega prebivalstva s hrano. Ta načrt se bo uvedel I. novembra 1930. Od tega datuma naprej bo vse moskovsko prebivalstvo razdeljeno na še«.t kategorij. V prvi kategoriji je približno 300 01)0 delavcev, to je sedmina prebivalstvu Moskve. Ta kategorija bo uživala posebne predpraviee glede prehrane. V drugi kategoriji jc okrog 600.000 sovjetskih uradnikov. Predvidena jc tudi posennu otro ka kategorija. Spori Oh priliki uvedbe notefn aprovi/.neijskeg« načrta se bo posvetila posebna pnžnju borbi proti zlorabam. Vsi prebivalci, ki odpotujejo iz Moskve, morajo oddali svoje aprovizm jske knjižice. Da bi sc apro-v i/nt jski n ičli mogel čim bolj uspešno izvršili, sc ustn.u r, Ij.tjo posebni produkt ni fondi. Bolotin je izjavil, d.i je žilni fond že. zbran. To z ino b:> Moskva precej trpel.i nu pomanjkanju živil, posebno mesa. Bolotiu opozarja, da ui mogoče nabaviti zadostne množine živine. Pa tudi mtt-la tu- Iki miigače dobaviti med oktobrom in januarjem. Vprovi/aci.j-ski načrt predvideva prodajanje masla samo za otroke in to samo z listki, ki so določeni za otroško kategorijo. Rezerve krompirjevega fonda so do sedaj dosegle samo 13.5 o.islotkevv p rini vide ne količine, tako du ho tu li v tem o/.iru vladalo pouuuijkaujc. Zanimivo je, tla bodo bodoče leto delili obuvala samo študentom. Vse te številke nam kažejo, d.i ;jro sovjetskim mogotcem precej za nohte. Zhot mariborskih zimskih spomin kov Maribor, 26. oktobra. V dvorani hotela »Orel« se je včeraj vršila I. glavna skupščina mariborske zimskosportne podzveze, za katero je vladal velik interes. Zbralo se je skupn nad 200 sporlnikov in zastopnikov klubov, tako da je bila dvorana nabito polna. Skupščino je otvoril in vodil predsednik g. dr. Orožen. Nato je poročal tajnik g. Parma o delovanju podzveze v minuli sezoni. Pred i eorganizaci o je imela podzveza skupno 144 verificiranih članov, od katerih je podzveza veriiici/rala 44. Danes ima podzveza 406 verificiran h članov. Po podatkih imajo člani MZSP organiziranega članstva ca. 15C0 zimskih sporlnikov. Iz porodila blaga nika g, Vctriha je lazvidno, da je blaga niško stan e popolnoma aktivno. Blagajniška knjiga izkazu|e dohodkov 5898.74 Din, izdatkov 3563 Din. Blagajniku se izreče abso'uto:ii s polivalo. Sledili so referati tehniških odborn kov, ki so bili v celoti odobreni. Nato je generalni ta nik zvez.e g. Goreč izročil predsedniku podzveze g. dr. Orožnu odlikovanje — zlati zvezni znak za zasluge na zimsko-sportnem po'ju. Daljša debata se je razvila pri volitvah in je končno bi! izvol.en sog'asno nasledili novi odbor: predsednik g. Goluhovič Veko-slav (I. S. S. K. M: rbor), podpredsednik g. prof. Šile (S. P. D. Maribor-Ruše), tajnik I. g. Parma (Smučarski klubi, tajnik II. gdč. Hribar eva I. S. S. K. Maribor), hloganik g. Vales (S. P. D. M»ri-bor-Rušc); odborniki: Bar'crvič, inž. Eylert, De-kleva, Prelovec, Voglar, Ravter, Roglič, Mnrusig, Franko in Pohor, V širši odbor pošlje vsak klub po enega svojega zastopnika. V nadzorni odbor sita Kila izvol;*na gg. dr. Slamo! in inž. Mis. Pod-zvezino razsodišče tvorijo gg. dr. Senjoij dr. Orožen, dr. Bergoč, dr. Jetmar, dr. Stotr in dr. Sekula. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Popoldne so se vršili sodniški izpiti za smuške tekme na daljavo. Prijavilo se je 18 kand ditov. Dobili smo sledeče sodnike: prof. Šile, dr. Sekula, Vnles (SPD Maribor-Ruše), Bergant (I. S. S. K. Maribor), De-kleva (Sokol kr. Jugoslavie), inž. Kudelka, Parma, Jurinec (Smučarski klub), Diehl, Kranjc (SPD Celje) in Krajnšek (Ojstrica, Celije). Primorje t Graf ka 3:0 (1:0) Zadnja prvorazredna prvenstvena tekma bi kmalu končala z velikim presenečen jem. Moštvo Pniimorja si je le s težavo pr.:bor'!o ol.e točki. Do zmage jc Primorju pomagala večja rutinn in odločnost pred golom. V polju pa so marljivi Grafi čar j i imeli skoraj več od igr.:. Najbolj se je Grafiki poznailo pomanjkanje kril, igra notranjega tria je bila pa premalo, da bii dosegli uspehe proti dobri obrambi Primorja. Najboljši mož Grafike je bil branilec Kolini, pri Primorju pa Slamrlč. Gledalcev je bilo okrog sto. Tekmo jc še dosti dobro vodil Zagrebčan Miikltlioič. V predtekmi jo rezerv« Grafike podlegla s 13 : 2. Mariborski soori SK Rapid : SK Svoboda 3 : 5 (1 : 1). Zadnja jesenska prvenstvena iokma je prinesla senzacijo, katere ni nihče pričakoval. Na i g ni šou Rapida sta igrala Raipkl in Svoboda neodločeno, tako da sij delita točki. Tekma sama se je odigrala v premoči Rapida, tr.da nuipa-dulci so igrali preveč leno in ni mnogo manj- kalo, da ni Svoboda izšla iz tekme kol zmagovalka. Sodnik g. Marinie ni bil na v-ku. v prvem polčasu bi moral izključiti bn isnla. Končno stanje jesenske prvenstvene sezone je sledeče: Maribor 6 točk. Železničar 3 točke. Rapid 2 točk1. Svoboda I točko. IS.sK Maribor (mladina) : SK železničar (milndinu) 3 : 3 (0 : 3). Kot pred tek mu se je vršil« med navedenima kluboma tekma za pokal medklubskeg.i odbora, ki ji' k unča la z neodločenim rezultatom. Sodil je g. Nemec dobr«. Drž. nogometno prvenstvo Zagreb. 26. okt. p. Danes se je odigralo omno kolo nogometnih tekem /a državno prvenstrdL V Zagrebu sta igrala (ioaieordia in Hajduk neodločeno I : I (l : I). V Osijek it se jc vršila tekma med BSK iu osiješko Slaviijo. ki je končala s 6 : 0 (3 : 0). V Sarajevu sta igrali Jugoslavija in sarnjev-k« Slavija 4 : 2 (1 : O). Stoletnica grške neodvisnosti Solun, 26.okt. AA. Danes, na drugi Lahiko bi se še nekoliko sprehajala U »Se bom že d revi sprehajala!« »Kaaaj?« sem zatulil in kozarec za vodo jc doletela šteta usoda, kakor malo preje krožnik. »Mučim se osem ur na dan, in ti...« »Samo brez vsakega vpitja in kričanja, prosim.« je dejala. »Vi niste več moj mož.« ln čisto mirno mi pomoli papir, nu katerem je bi.Io zapisano, da jc najina ločitev že gotova stvar. »Prišlo sem samo. da vzamem svoje stvari m se preselim v sosedno sobo.« Napravil senii to. knr bč na morem tneshi skoro vsak mož storil. Odšel sem od doma in se napil. Ko sera se vrnil domov, sem stopil v njeno s-ob o. »Kdaj pu bo vendar večerja?« Prosim, da tekoj zapustite mojo sobo!« Nisem se hotel oddaljiti. Zdi sc mi, d« sem govoril mirno, kakor govori mož ženi, s katero že deset let stanuje v emi sobi. Ona pa je poklicala vratarja in po-Vcijo ter ine dala vreči ven. Pa to še ni bilo najhujše. Dala me je celo aretirati. Radoveden sem. kako bi se počutili vi, če bi vas vaša lastna žena dala aretirati:. Kaj pet sem pravzaorav napravil? Nekoliko sem ženii raztrgal obleko in sunil policaja, ker som smatral, da oblnstti nimajo pravice vt.:katii se v moje družinske ruzuncTC. Štirinajst dni »em sedel v zaporu. Ko sem tako sedel v celici, sem razmišljal in ra izmišljal in sem naposled prišel do zaključka, da imam svojo ženo vendarle šc rad in . ni3* o« to > S^N — C ft C > M la _ w rt C a b ££ f 2TSK « C a — 3- > X tS rr S h o _ - - a n nj n d p-s c . ® C L _ wr 1 n > - t SCpSB* ~ K ur A n < 3 " o rrsfi 3. — r: , -r S p -jg _ - w C. 1 p -I = « OJ to — «•- r" u r. — , 1.. §• » n 2 ^ ~ a n. ro f ^ M < - >< » « ~ o " >. -T- * C 5C n »o - ' K 3 g rt nj p F 3 c*? s p ? Ps-JT SpodireStaierjka ljudska posojilnica Registrovana zadruga •/. neomejeno zavezo v Mariboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle ■a Inserirajte v Slov. lista Najvarnejše in najboljše aaložite denar pri v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Špecerijsko in holoniialno blago, umetna gnojil« cement itd. itd. dobavlja Gospodarsha zveza v iiublfan Pritlični prostor Ljubljana - Križevniška ulica štev. 4, II. nadstr, Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 16 (pri »Levu«). tt tznajditelj" vodika Dvokoiesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, po- w samezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „THIB«NA"F.B L., tovarna d v oko les in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. V Malchovv na • Meldenburšketni, ki je znan po svjoi lepi legi in debelem krompir(u, je prispel pred kratkim časom elegantno oblečen gospod, ki se je tamkajšnji j;ivnesti predstavil za dr. Jonasa. Ni preteklo par tednov in že je postala javna tajnost, da je dr. Jonas iznajdrtelj, in siioctr iznajditelSn ki jc izumil nekaj takega, česar še nihče pred njim ni. Dr. Jonas jo zbral okoli sebo peščico znanih meščanov in jim razložil svojo iznajdbo. On da je izumil postopek, s pomočjo katerega se da iz navadne vode dobivati čisti vodik in sicer v poljubnih množinah. Vodik razvija, kakor je znano, pri gorenju veliko vročino. S lo iznatdbo bi nastopila na svetu prava revolucija, kar se tiče toplotne energije. Meščani so se tega tembolj zavedali, ker imajo v bližini jezero in bi se jim ne bilo treba bati, da bi jim kdaj zmanjkalo vode. Nekateri neverneži so seveda skomiz-gali z rameni, ko so Culi o tej epohalni iznajdbi, vendar je ves dvom malioma izginil, ko jih 'je dr. Jones povabil v svoj laboratorij. Tu se jim je nudil pogled na veliko aparaturo z neštevilnima cevmi in vijaki. Najprej aparat ni hotel delovati. Potem pa si je dal dr. Jones nekaj opraviti z vijaki in mahoma je aparat stopil v akcijo. Na koncu neke cevi je začel izpuhtevfiti vodik, ki ga je nato dr. Jones prižgal. Kmalu je zavladala v prostoru taka vročina, da je ni bilo mogočo več prenašati. Malch-ovvežani so videil dovolj. Brž je tekel vsak domov po svojo hranilno knjižico in dr. Jo-nesu je letel od vseh strani denar na ku.p. Dr. Jones jc ustanovil kar celo delniško družbo in kupil prostore neke tovarne, dn bi na debelo začel z izrabljanjem svoje iznajdbe. Dr. Jones je imel kmalu v rokah poldrag milijon dinarjev. Kmalu apa se je z« zadevo začela zanimati gospodarska špijonaža. Ko je imel dr. Jones nekaj opraviti pri berlinski policiji, so ga tam neopaženo fotografirali in čez nekaj dni ugotovili, da je dr. Jones svoječasno že štiri leta presedal v ječi. V Mal-chovvu seveda veliko razburjenje. Šli so v njegovo vilo, toda ptiček je med tem že spoznal nevarnost, ki mu je pretila in je pravočasno odnesel pete, seveda je vzel s seboj tudi ves denar. Pri preiskavi so ugotovili, da je imel dr. Jonas v kleti več steklenic z vodikom, ki ga je imel po ceveh napeljanega v svoi laboratorij. Na ta način je seveda lahkoverne Malohovvcžane preslepil. Dr. Jonasa so v Liibecku aretirali, ravno ko se je pripravljal, da jo 7. denarjem popiha v širni svet. Ror-.::+ski drž. uradniki psoti kompcVi Bukarešt, 25. okt. j. Te dni se je tu vršilo zborovanje državnih uradnikov, katerega se je udeležilo več tisoč oseb. Po zelo živahni debati bilo sprejetih nekaj resolucij, v katerih državni uradniki zahtevajo, da se izvede temeljila revizija v9eh novih imenovanj in nepredovanj v službi, kakor tudi nezakonitega upokojenja, V resolucijah se nadalje zahteva, da se odpuste iz službe vsi uradniki, ki so bili pcstavljeni na nezakonit način, dalje vsi dnevničarjd in namcščcnci, ki so nameščeni na podlagi posebnih dogovorov, ki stoje v nasprotju z državnimi zakoni. Značilna je tudi zahteva, da se vrši kontrola nad imetjem uradnikov, ki imajo v rokah državno imovino. Jelen na promenadi V francoskem mestu Rouenu se je te dni dopoldne pripetil za imiv dogo ek, ki ,e povz.očil po mestnih ulicah precei, razbur en,a in tekanja. Iz mestnega živalskega vrta e ušsl jel n, mcgo.cn štirinajsterak. Udaril jo je kar v na premeine «o mostno ulico. Na/prej sta ga opazi i dve prodajalki, kako je prikorakal :zza ogla in dosto anXv. no zrl okoli sebe. Ženski sta se seveda spustili v div i beg. Jelena je opazilo tudi budno oko postave, ki ga je skušalo zgrabiti z arogovje. Toda budno o -o postave |e to pot slabo naletelo, kati kralj gozda je prezirljivo pogledal neznatno postavlco p:ed sioboj, sc zaletel proti njej in ;o v elegantnem skoku preskočil. Začel se je divji lov. Jelen je mimogrede preskočil par moto nih ko esarjev, podrl neko kolibo in dve ženski in jo jadrno ubral na neko dvorišče, kjer pa ni mogfl več naprej, Pa-samti.e so obkolili žival in ji zab ani i povratek z dvorišča. Mirno je prišel neki občinski vst^ik, ki j je imel slučajno s seboj puško. PomeTil je na je-i lena in ga z lepim strelom ubil, Je'ena so potem j naložili na tovorni avto, kaj pa so potem napravili z njim, poročilo ne omenja. Brzo avi; Gospobanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2C57, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 480,000.000-—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih. Edini slooenshi zanod brez tujega kapitala je Vzaiemna zauarouain o Mnblianl, v lastni palači ob Miklcšifevi in Masarikovi cesti. Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v žlvljenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in larah.