\ . " ' 111» Novo tneulo, 19. junija 1&33 Stev. 24 Cena IZ run Leto IV. Lastniki la izdajatelji: Okrnjm odbori SZDL Črnomelj, Kcttevje to Novo meslo. - Izhaja vsak petek. — Odgovorni urednik Tone Go&nik. — Uredništvo in oprava: Novo mesto, Ceata komandanta Staneta U. - Poitnt predal 23 - Telefon aredolitv« i« nprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki t Nove« mestu: tlt-T-lSl. - Letna naročnina SM din, polletna 15© din, četrtletna 125 din. — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani Dolenjski lisi Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto TovariS Tito na proslavi 10. obletnice osvoboditve Istre: Na veličastni proslavi ob 10. obletnici osvoboditve Istre j« v nedeljo govoril v mali istrski vasi Beram blizu Pazina predsednik republike tovariš Tito o tržaškem vprašanju, o odnosih Sovjetske zveze do Jugoslavije in o balkanskem paktu. Stoti-sočglava množica ljudstva iz vseh krajev Istre, Primorja, Gorskega Kotorja, z otokov ter bližnje in daljne okolice se je zbrala in poslušala pomembne maršalove besede. V uvodu je tovariš Tito čestital Iatranom k 10. obletnici osvoboditve in poudaril, da se je ljudstvo trinajst stoletij ob slovenski in hrvaški obali borilo za svoje življenje, svoj jezik in svoj obstoj. Nobena sila več ne bo odtrgala od te narodne celote niti koščka. Odločili smo se živeti enotno r skupnosti in čuvati nedotakljivost naše zemlje. Tovariš Tito je nato govoril O vprašanju Trsta in ponovno poudaril, da leži vpraianje o ureditvi tega problem* v kondominiju. Med ostalim je predsednik republike dejal: ■ »Italijanska vlada Je zadmfle čase poudarjala tako Imenovano etmično načelo. Toda to etnično načelo ne hi bilo mnogo boljše od tistega, kar sem malo prej rekel o hribih, s katerih te vali kamenje. Njihov predlog Je tako imenovano nepretrgano etnično načelo, po katerem naj bi zamižali na to, da žive od Tržiča do Trsta Slovenci, in dopustiili, da bi bila nepretrgana črta, da s« ozemlje ne bi trgalo. Dalje, da tudi ne bi pretrgali ozemlja med Trstom in Milno, čeprav sta tu Zavij« in Skedenj, ki sta tudi slovenska. Da bi bila Milna povezana s Trstom, se morata žrtvovati Skedenj in 2avlje, potlej pa pridejo Koper, Izola, Piran in vsa obala. Skratka, Hrvate In Slovence Je treba od morja odrezati. To Je stara praksa, ki naj bi nas pognala gor v hribe. Mi pa nočemo v hribe, Mi smo bili v hribih štiri leta, ko smo osvobajali našo zemljo. Mi hočemo biti spodaj na morju. (Viharno ploskanje in vzkllkanje tovarišu Titu.) Mi znamo živeti na morju, mi zna- (Odobravanje.) Ce že moramo nekaj žrtvovati, naj bo to ne za imperialistične skomine, mar več za srečo narodov. Tako je in nič drugače!« (Dolgotrajno odobravanje i mo pluti ln plavati, znamo v morjlu loviti ribe... To morje Je bilo slovensko in mora biti slovensko. Od tu, tja doli, mora biti Jugoslovansko morje, ker je bilo stoletja nase morje, ne glede na to, da so nekateri naši predniki podlegli močnejšemu sovražniku. Zgodovinsko dejstvo Je, da smo mi tu bili, da smo tu ostali in da bomo tu ostali. Ne, mi se ne bomo dali odriniti od tod. Ml ne zahtevamo nič njihovega, toda mi našega, kar smo že stokrat rekli, ne moremo in ne bomo dali. vzklikanje ljudstva: »Svojega ne damo, tujega nočemo!«) Tovariš Tito je nato dejal, da za Trst ne licitiramo in da nihče izmed nas nima pravice popuščati v tem vprašanju. Pod laga za najpametnejšo rešitev tržaškega vprašanja je kondominij. Svobodno tržaško ozemlje naj bi imelo guvernerja, ki bi se menjaval in bil tri leta Italijan, nato pa Jugoslovan, vsakokrat pa bi bil njegov namestnik Jugoslovan oz. narobe. Taiko bi v Trstu vzpostavili majhno, toda res složno skup- il prakse občinskih ljudskih odborov na Kočevskem 30 otrok ji zaupajo, 500 dinarjev za šolske potrebščine pa ne Delo svetov za kulturo in prosveto bo treba izboljšati Svet za kulturo in prosveto OLO Kočevje je pred 14 dnevi sklical posvetovalno sejo predsednikov občinskih svetov za kulturo in prosveto. Razen zastopnikov občine Mozelj, Ko-stelj, Osilnice in žal tudi Kočevja (!) so se je udeležili predsedniki vseh občinskih prosvetnih svetov. Na seji so obravnavali vprašanje vsebine in oblik dela prosvetnih svetov na občinah, njihove kolektivne skrbi za sploš. na šolska in izvenšolska kulturno prosvetna vprašanja, govorili so o pripravah za proslavo jesenskega praznika Kočevske in o ostalih tekočih nalogah. Ugotoviti j8 treba najprej, da sveti za kulturo in prosveto pri občinah na splošno vzeto slabo delajo. Nekateri so popolnoma nedelavni in Re na pr. v Ribnici, Kočevski Reki, Ix)škem potoku in samem Kočevju doslej sploh še niso sestali! V najboljših prirrerih «o imeli največ do 3 seje v 6 mesecih, čeprav v občinah mrgoli vprašanj, ki vpijejo po rešitvi. Navzoči predsedniki svetov so zato sklenili, da bodo vnesli v svoje delo red in se sestajali vsak mesec vsaj enkrat. Več skrbi bodo morale posvetiti pestrim problemom kulturnopro-svetnega dela tudi organizacije SZDL in Zveze komunistov. Mnoge šole na Kočevskem se nahajajo v težavnih materialnih pogojih, posebno tiste v oddaljenih in pasivnih krajih. Proračuni za prosveto so sila skromni, celo pri uresničevanju teh pa kažejo nekateri občinski odbori slabo razumevanje za šolHke potrebe. Učiteljstvo nima na razpolago sredstev za najnujnejše šolske drobnarije. Več kot podcenjevalno in žalostno je n. pr. dejstvo, da nekatere občine zaupajo učiteljici do 30 in več otrok, ne zaupajo pa ji 500 ali 1000 dinarjev za uradne šolske izdatke! Učiteljstvo kupuje v mnogih primerih iz lastnega denarja nujno potrebne učne pripomočke. Občina Mozelj dolguje n. pr. učiteljici iz Spodnjega loga 8.500 dinarjev, občina Kostelj učiteljici iz Kuželia 1850 din. občina Draga pa učiteljici iz Trave kaj celih 20.000 dinarjev! Občinski ljudski odbori naj učiteljstvu nemudoma poravnajo te dolgove, hkrati pa naj poskrbe, da do takega zapostavljanja prosvetnih delavcev v okraju ne bo več prišlo! Pameten je predlog, da bi sveti za prosveto skupno z uči-teljstvom sestavljali šolske proračune ob zaključku šol. leta, med počitnicami pa bi občine pripravile vse potrebno za nemoten začetek pouka. Skrb in odnos do šolstva se postopoma izboljšuje. Kmetijska zadruga Sodražica je n. pr. prispevala šoli 100.000 dinarjev i" prav bi bilo, da jo posn-ema- jo tudi druge zadruge in podjetja v okraju. Premalo pa so občinski prosvetni sveti doslej skrbeli za delo kulturno umetniških društevf za organizacijo splošnega izobraževanja in za knjižnice. V Ribnici, Sodražici, Vel. Laščah in drugod bo treba ustanoviti otroške vrtce ter raz. bremeniti gospodinje. Pred Kočevsko stoje v jeseni veliki dnevi. Občinski prosvetni sveti bodo morali zato poskrbeti za poživitev splošnega kulturno-prosvetnega dela v svojih krajih in za kulturno ureditev trgov in vasi. Tone Ožbolt Za spomenik N0B v Novem mestu so prispevali Mestnemu odboru Zveze borcev NOV Novo mesto so darovali doslej za spomenike NOB v Novem mestu 841.265 dinarjev: Sindikalna podružnica SGP »Pionir« Novo mesto 4.930 din, delovni kolektiv besno industrijskega podjetja, Bršljln, 500.000 din, delovni kolektiv OGP »Krka« 20.000 din, Sindikalna podr. kurilnice 45.000 din, Bogdan Osolnik, Novo mesto 1.000 dni, Mara Osolnik, Novo mesto 1.000 din, Sindikalna podružnica železničarjev — promet 6.320 din, Sindikalna podružnica železniške sekcije Novo mesto^ 6.040 din, Sindikalna podružnica sodišča Novo mesto 3.500 din. Delovni kolektiv Industrije perila Novo mesto 10.000 din, Invalidsko podjetje Novo mesto 6.715 din, sindikalna podružnica gostincev Novo mesto 4.560 din, delovni kolektiv Čevljarstvo Novo mesto 100 000 din, sindikalna podružnica »Cegradf Novo mesto 5.000 din, delovni kolektiv mesarij.a Novo mesto 25.000 din, delovni kolektiv »Prehrana« Novo mesto 15.000 din. Delovni kolektiv »Remont« Novo mesto 13.000 din, ZadTUŽ. no trgovsko podjetje Novo mesto 50000 din, delovni kolek tiv m sindikalna podružnica OKAP Novo mesto 9.800 din, Adam Ivan, frizer Novo mesto 1.300 din, dr. SmoleJ Dušan, odvetnik Novo mesto 3.000 din, in Mirtič Franc, upravnik vodovoda Novo mesto 100 din. Delovni kolektivi, sindikalne podružnice in prebivalci Novega mesta! Posnemajte plemenite darovalce in priložite po svoji zmogljivosti primeren znesek za postavitev spomenikov, da bomo lahko dostojno počastili spomin padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega nasilja! Mestni odbor ZB Novo mesto * • • Da ne bodo rojaki iz Clevelanda v skrbeh Slovenska izseljenska matica je dobila 12. junija brzojavko iz Clevelanda, v kateri nam sporočajo, da Je divjal 8. junija nad Clevelandom silovit tornado, v katerem Je bilo ubitih 8 ljudi in porušenih 200 hiš. V brzojavki je Javljeno, da pri tej nesreči ni bil prizadet nihče izmed slovenskih rojakov In nI bila porušena nobena stavba elevelandskih Slovencev- VREMENSKA NAPOVED Nestalno vreme bo trajalo do začetka druge polovice tekočega tedna. V nadaljnjem poteku izboljšanje, pogostokrat tudi jasno in vroče, a še verjetneje krajevne nevihte. Od srede naslednjega tedna dalje zopet nestalno vreme s pogostimi padavinami. nost, v kateri ne bi bilo nacio nalne mržnje, v kateri bi vladal resnično demokratični sistem. Ko je nadaljeval, je maršal Tito dejal, da se nam je zadnje čase Sovjetska zveza »res malo nasmehnila, toda po tem smeh ljaju je ostala še dalje namrgođena«. Kakšni so »mirovni načrti« SZ, kaže najbolj številka 860 obmejnih izzivanj in napadov, ki so jih na naAih mejah po Stalinovi smrti povzročile sovjetske satelitske države. Rusi nas ne bodo prevarili — verjeli bomo samo njihovim dejanjem, ne pa besedam. Se vedno nas obrekujejo, da smo fašistična država itd. Nikdar nismo dejali, da nočemo s Sovjetsko zvezo normalnih diplomatskih odnošajev. Taki odno-šaj.i so nam potrebni, čeprav so samo formalni. V sporu s SZ pa smo v 4-letni borbi zmagali, saj je vsemu svetu postalo jasno, da ni res tisto, kar o nas zlohotno govore, temveč to, kar govorimo in delamo mi! To je ena izmed naših največjih, zgodovinskih zmag, ki smo jo izbojevali zaradi enotnosti naših narodov in naše Partije. Enotnost bomo zato čuvali kot zenico svojega očesa, saj nam pri naša srečo in blaginjo. »Balkanski pakt Je močna trdnjava miru«, je pred zaključkom svojega govora poudaril maršal Tito in dejal, da bomo Jugoslovani ostali dosledni člani Balkanske zveze.- Pojavili so se glasovi, ki zlonamerno pačijo smisel te zveze ln Las obrekujejo, hočejo nas odvrniti od sporazuma s Turčijo in Grčijo. Toda naši narodi ne zaslužijo, da bi o njih dvomili. Dovoljkrat smo dokazali v najnovejši in prejšnji zgodovini, da smo vdani in pošteni zavezniki, ki ne obračajo plašča po vetru. Mi, Jugoslovani, znamo besedo držati in smo ter bomo vedno govorili resnico. Smo na strani vseh, ki se bore proti napadalnosti, ki čuvajo mir na svetu. Vsa Slovenija in tudi vsa Jugoslavija je zelo toplo pozdravila besede maršala Tita. Pozdravili so jih tudi vsi tisti pošteni delovni ljudje na svetu, ki so za resničen mir in demokracijo. Na ljudeh onstran Jadrana je sedaj, da odgovorijo. Ce jim je res do miru in za sožitje narodov na svetu, jim odgovor ne bi mogel biti težak. Svet pa jih bo sodil samo po dejanjih — ne po praznih besedah. Železna ruda m boksit na Dolenjskem Po poročilih Geološkega zavoda v Ljubljani so bile odkrite na Dolenjskem izredno velike količine železne rude, ki vsebuje 10 do 30 odstotkov železa in kakih 25 odstotkov boksita. Nahajališča te rude se raztezajo v več pasovih v hli zini Turjaka, Cajnarja in Kar-lovića. V laboratorijih Geološkega zavoda bodo proučili po stopek, kako bi na povsem preprost način ločili železno rudo od boksita in dobili koncentrat železne rude, ki bi ga lahko izkoriščale nase železarne. Boksit bi lahko 1. orišča-le tovarne gline in aluminija. Izkoriščanje rude bi Lilo ceneno, saj so našli predvsem po vršinske plasti, ki bi jih lahko izkoriščali z dnevnim kopom. Dolenjska, ki skriva v svoj) zemlji prav gotovo precejšnje rudne zaklade, v veliki meri sploh še ni raziskana. O želez nih in drugih rudah se precej govori tudi v novomeškem okraju. Okrajni desetletni gospodarski načrt predvideva zato že v bližnji bodočnosti večja geološka dela, ki naj pokažejo, kakšne rude so skrite v nedrjih Dolenjske. V Drnffontlji vasi grade vaški vodnjak Da vsaj delno odpomorejo pomanjkanju vode, so se prebivalci Dragomlje vasi pri Su-horju v Beli krajini odloČili, da si zgrade vaški vodnjak. Dela pri izkopu in pripravi peska so opravili'po večini s prostovoljnim delom. Navzlic dobri volji vaščanov pa obstaja nevarnost, da vsem delom in stroškom sami ne bodo kos in da bo delo zastalo, če ne bodo dobili pomoči od drugod. Prav bi bilo, da bi njihovo prizadevnost podprl okrajni ljudski odbor iz svojih investicijskih in drugih sredstev, da bi bil vodnjak dograjen še letos. Nagrado in prehodno zastavico je dobila novomeška lovska zveza V tekmovanju okrajnih lovskih zvez Slovenije je dosegla največ točk v uničevanju ropa-ric in zatiranju škodljivcev okrajna lovska zveza Novo mesto. Tudi v organizaciji dela je dosegla prav lepe uspehe. Za vse to je po sklepu skupščine Republiške lovske zveze prejela prehodno zastavico in 22.000 din nagrade. Upravni odbor okrajne lovske zveze je sklenil, da bo tudi letos zastavil vse lile za krepitev socialističnega lovstva. Koloradar v ribniški dolini V zadnjih dneh so v okolici Ribnice odkrili številna legla koloradskega hrošča — znak, da so bili lanski pregledi slabi in površni. Zaradi deževja sta letos izostala že dva pregleda krompirišč. Posamezniki, ki brez »pozivov« pregledujejo krompi-rišča, pa so našli že veliko število hroščev. Tako je v Bukovici samo en kmet na eni parceli aobil nad 80 hroščev! Kritizirati moramo kmetijsko zadrugo Ribnico, ki 4e do danes ni postavila skupine, ki bi pomagala zatirati kmetom nevar- nega zajedalca a kemičnimi sredstvi. Nasprotno pa zasluži vso pohvalo zadruga v Jurje-vici, ki tako skupino že ima postavljeno in uspešno sodeluje v boju proti nevarnemu krompirjevemu škodljivcu. Kmete v ribniški dolini opozarjamo, da naj izkoristijo vsako uro lepega vremena za preglede krompirišč. Kaj lahko se jim sicer zgodi, da bo prihodnje leto požrešnega koloradarja na mernike, zato pa toliko manj krompirja! O. K. Desetletni gospodarski načrt občine Gradac Občina Gradac v Beli Krajini je pred dnevi izdelala desetletni gospodarski načrt, kj bo za bodočih deset let služil občinskemu ljudskemu odboru kot podlaga za postopno izboljšanje gospodarskih, kulturno prosvetnih in komunalnih razmer. Desetletni načrt občine Gradac predvideva ureditev zdravstvene ambulante v Gradacu, ordi-nacijske sobe za zobozdravnika, izboljšanje cestnega omrežja v občini in dokončno ureditev Doma ljudske prosvete v Gradacu, kjer naj bi bila kinodvo-rana.' V gospodarskem načrtu so predvidene tudi razne adaptacije pri šolskih stavbah v občini Gradac, namestitev Kmetijske šole v gra-dašikem gradu itd. TukArvi gospodarski načrti so vsekakor zaieleni tudi pri ostalih občinah Bele Krajine. Gra. daštka občina je z osnutkom 10 letnega gospodarskega načrta dala lep vzgled, kako je potrebno načrtno reševati gospodarsko problematiko občine. Okrajni ljudi*i odbor v Črnomlju in Društvo prijateljev Bele Krajine v Ljubljani bosta z 10-let-nimj plani belokranjskih občin sernanJAtu z vsemi problemi, ki v živo zadevajo belokranjskega delovnega človeka. —c. Cesta do novomeškega kolodvora bo še letos tlakovana Te dni bodo gotovi načrti za dotlakovanje zvezne ceste, ki vodi skozi Novo mssto in je bila lani modernizirana do stavbe okrajnega ljudskega odbora. Kakor smo zvedeli na Ljudskem odboru mestne občine, bodo dela kmalu oddana, tako da bo cesta lahko do jeseni gotova, mesto pa se bo vendarle iznebilo prahu in blata tudi na tem delu Ljubljanske ceste. Poverjeniki »Prešernove družbe«! Javljajte Glavnemu odboru Prešernove družbe svoje naslove in koliko članov predvidevate pridobiti, da Vam pošljemo navodila in odgovarjajoče število tiskovin! Belokranjski zbornik« bo le izšel Priprave za dostojno izdajo »Belokranjskega zbornika« so po daljšem posvetovanju napredovale tako, da je določen redakcijski odbor, ki ga sestavljajo: Bole Dušan, Fir Regina, Ja-kac Božidar, Jarc Janez, Kramar Janez, Vitkovič Janez in Lojze Zupane. Gradivo, ki so ga za zbornik v poslednjih dveh letih ztbrali belokranjski prosvetni delavci, je obširno in zajema vso problematiko Bele krajine v času NOB. Redakcijski odbor se J* na zadnji seji, ki je bila v Podzemlju, odločil, da bo zbornik vseboval sledeča poglavja: Zgo- dovinski pregled Bele krajine do leta 1941, Prvi znanilci nove dobe, Kapitulacija stare Jugoslavije, Osvobodilna borba — herojska doba belokranjskega ljudstva, Država v državi in Gospodarski razvoj. Uredniški odbor bo privabil k sodelovanju vidnejše osebnosti, ki so v času NOB odigravale važno vlogo pri oblikovanju prve ljudske oblasti v Beli krajini v času borbe. »Belokranjski zbornik« bo izšel za deseto obletnico SNOS, ki bo prihodnjo pomlad počaščena z velikimi festivalnimi dnevi v vseh večjih krajih Bele krajine. —c 0 krepitvi obrti, ureditvi gostiln in o trgovini Okrajni Imdski odbor Črnomelj Na dnevnem redu IV. redne seje okrajnega ljudskega odbo ra Črnomelj je bilo 10. junija vprašanje obrtništva, gostilni ških obratov in trgovine. Število obrti v okraju še ni dosegio predvojnega stanja. Leta 1939 je bilo v Beli krajini 385 obrti s 110 pomočniki in 132 vajenci. Skupno je bilo zaposlenih v obrti 627 ljudi, torej znat- Niko Belopavlovič — predsednik Gospodarskega sveta OLO Črnomelj no več kot v industriji, ki je takrat zaposlovala le okrog 150 ljudi. Lani se je število obrti dvignilo na *94, število pomočnikov na 210, število vajencev pa j« padlo na 75. Dokaj visoko število vajencev v obrti leta 1939 in nizko v letu 1952 kaže, da se obrtniki otepajo vajencev, ko jih je treba plačati, prej pa tega ni bilo in so bili vajenci bolj zaželeni, saj so takorekoč delali tri leta zastonj. Nizko število vajencev* kaže nazadovanje obrti, kajti brez naraščaja ne bo napredka. Posamezne obrti v Beli krajini očividno izumirajo, nekaterih nujno potrebnih pa sploh ni. Na splošno je v gradbeni stroki najmanj vajencev, čeprav ima prav ta največ možnosti obstoja. 80% okraja je elektrificira-nega, vsako leto je v rabi več električnih strojev, v okraju pa ni niti ene obrtne delavnice elektromehanične stroke. Podobno je z urarji, vodovodnimi instalaterji in drugimi. Dokaj pa je razpaseno šušmarstvo, posebno še v gradbeni stroki. To je vsekakor tudi posledica nepravilnih odnosov do obrtništva sploh in podcenjevanja njegove vloge v današnji dobi. Na občinskih ljudskih odborih leži odgovorna naloga, da posvete vprašanju novih obrtnih delavnic vso pozornost. »NASI DEDJE SO SE BORILI PROTI DESETINI, MI SE PA BORIMO PROTI PETINI...« V razpravi po poročilu predsednika gospodarskega sveta tovariša Nika Belopavloviča se je prvi oglasil k besedi eMan Zbora proizvajalcev tov. Lovro Rems iz Črnomlja. Zavzemal se je za znižanje davka obrtnikom, ki je zelo visok. Povprečje 24.255 din davka na privatnega obrtnika se mu zdi preveč. Poudaril je, da >xso se naši dedje borili proti desetini, mi obrtniki pa se moramo boriti proti petini, ki jo dajemo v obliki davka«. Po njegovem izhajajo privatni obrtni, ki samo zaradi tega, ker delajo nadure, sicer bi že vsi omagali, čeprav ne bi imeli nobenih davkov. V odgovoru na Remsovo izvajanje je tov. Belopavlovič pojasnil, da se ne more primerjati nekdanja desetina z današnjim prispevkom za skupnost. Poteg tega obrtna podjetja državnega ali zadružnega sektorja plačajo oziroma prispevajo znatno več. 40 delavcev v tovarni Belsad, ki je pravzaprav slabo opremljeno obrtno podjetje, prispeva n. pr. skupnosti 40 milijonov dinarjev, 235 privatnih obrti v okraju pa komaj 5,700.000 din. Dohodek obrti je neprimerno večji kot dohodek kmetijstva — in vendar kmetje bolj redno odvajajo davke skupnosti kot obrtniki. V nadaljnjem razpravljanju je tov. Rems priznal, da je res nekaj privatnih obrtnih obratov, ki lepo izhajajo z davki in tudi sicer — verjetno na načun malih obrtnikov, ki so morda tu in tam res preveč obdavčeni. GOSTILNE SO SKRAJNO ZANEMARJENE, GOSTILNIČARJI PA KUPUJEJO ZEMLJO Pred vojno je bilo v okraju 67 gostišč, sedaj jih je 37, kar po številu približno zadostuje. Kar pa zadeva snago, čistočo in opremo, pa so na splošno gostišča na psu. Gostilniška dovoljenja so dobili vsi, ki so imeli za to pogoje, v skoraj vseh primerih pa so to tudi največji posestniki, pri katerih se pojavlja težnja za večjimi obrtmi. To je po malem — vračanje na staro: zaposlovati hlapce in dekle ter si polagoma ustvarjati krog odvisnih ljudi, na katerih račun živi tak privatni imetnik obrti. Za boljšo postrežbo, za večjo čistočo in lepšo opremo obratov se nihče ne briga, ker mu je gostilna samo pripomoček za večji zaslužek. Tako je na primer privatni gostilničar Goru-pič z Loke pri Črnomlju pred kratkim kupil 1 hektar velik vinograd, lokal pa ima tako zanemarjen, da bi se ga izognili tudi cigani, če bi imeli drugod boljšo izbiro. Gostilničar Klepec v Črnomlju v stari Jugoslaviji ni mogel dobiti dovoljenja za hlev poleg gostilne, sedaj pa ga je dobil, vendar prav gotovo ne v interesu javne higiene. Odiločiti se bo treba, kdo bo samo gostilničar, kdo pa samo kmet. Oboje skupaj ne gre. Prav tako ne bo mogel imeti posameznik več obrti hkrati. Za obrtnike je določen zemljiški maksimum. PREPOVED TOČENJA HIBRIDNIH VIN, UKINITEV MALIH ZAG, RAZVIJANJE OBRTI V nadaljnji razpravi so odborniki soglasno sprejeli predlog, da se prepove vsako točenje hibridnih vin (šmarnice) v gostilnah. Za prva dva prestopka je predvidena denarna kazen, za tretji pa odvzem obrti. Prav ta. ko so se strinjali s predlogom prepovedi postrežbe z alkoholnimi pijačami mladoletnikom. Predlog o ukinitvi malih žag venecijank, ki uničijo mnogo lesa, je sprožil živahno razpravo. Gradčani bi radi obdržali krajevno žago, čeprav ni na primernem kraju in že nekaj mesecev n* obratuje. Odbornik Su-horepec iz Otovca se je prav tako zavzemal za obstoj malih žag, ki so najbolj priročne za rezanje lesa za kmečke potrebe. Bil pa je za to, da se žage, ki uničijo les, vsekakor ukinejo. Na predlog, da bi obratovalo v okraju le 6 žag veneciank in dve s polnojarmeniki, bodo občinski odbori še dali svoje pred. loge. Odbornik Jure Spehar iz Damlja je predlagal, da bi v obrti sprostili iniciativo posameznikov in omogočili vsakomur, ki kaj zna, da opravi izpit. MišJjenja je bil, da bo slab obrtnik tako propadel. Taka široka sprostitev pa bi prav gotovo slabo vplivala na kakovost Izdelkov. Občinski odbor Semič se resno trudi za razvoj obrtnih podjetij in ima pri tem že lepe uspehe. Take pogoje kot Semič (Nadaljevanje na 2. strani) 17 (Stran 3. DOLENJSKI LISI fitev. 24 Predlog mestne konference SZDL v Aovem mestu: Zbor proizvajalcev naj bi vo tudi pri mestni občini Med najvažnejšimi vprašanji, ki jih je obravnavala nedavna mestna konferenca SZDL v No. vem mestu, je ugotovitev, da je treba vnesti v prakso organizacij SZDL več konkretnega po-1 i t i ć n e g a dela. Pokazalo se je namreć, da ljudi živo zanimajo dogodki doma in po svetu. Organizac je navadno podcenjujejo svoje člane. Zaradi tega v mestu ni bilo zanimivih predavanj in komentarjev kot n. pr. vprašanje balkanskega sporazuma, obisk tovar.ša Tita v Angliji, Stalinova smrt, zakon o verskih skupnostih in pod. Organizacije SZDL ob teh konkretnih vprašanjih doslej niso v dovoljni meri ustvarjale javnega mnenja, čeprav so v prvi vrsti poki rane za tako, izrazito politično delo. Precej je konferenca razpravljala o z~oru proizvajalcev pri mrstn. občini. Znano je, da ima-jo zdaj zbore proizvajalcev le okrajni ljudski odbori. Čedalje veJje potrebe rastoče komune pa kažejo, da je neposredno sodelovanje predstavnikov pro.z-vajalcev v mestni občini potrebno. 2e zdaj ljudski odbor mestne občine vabi na posvetovanja in razgovore predstavnike delovnih kolektivov, ki .majo in morajo imeti pri odiočinju, kako naj se razvija mestno gospodarstvo, komunala itd., odločujočo besedo. Zato je bilo skle-n eno, da bo Mestni odbor SZDL poslal Svetu za zakonodajo predlog za uvedbo zbora proizvajalcev pri mestni občini. Dalj časa je konferenca razpravljala tudi o socialistčni trgovski morali in pojavih v naši trgovin.. Mnenje trgovske zbornice, da naj bi n. pr. javna bolnišnica kupovala špecerijsko blaeo v drobni prodaji namesto po n.žjih cenah na debelo, dovolj jasno kaže duha, ki vlada v nekaterih trgovskih krogih Novega mesta. »Oskrbovalnino v bolnišnici tako plača bolnik...« se je po izjavi tov. Modičeve izrazil nek predstavnik trgovske zbornice. Duh, ki veje iz tak.h izjav, kaže na upravičenost javne kritike, ki je na mnogih se-stank h in konferencah v zadnjem času zadevala trgovino. (Nadalj.vanje a 1. »tram) imajo tudi druge občine. V Adlešičih imajo vse pogoje za domačo obrt, vendar se ta ne razživi, ker ji nihče ne posveča dovolj pažnje. Pomanjkanje kre. dita je resna ovira za razvoj obrtništva. Iz.terjavanje gozdne takse gre zelo trdo. Naku/povalci (zadruge in razni prekupčevalci) »o jo kmetom odračunali, aami ■* pa odvajanju takse na vse načine izmikajo. Tu bodo morali obiinski. odbori nuditi več pomoči, saj je taksa namenjena za pogozdovanje in popravilo gozdnih poti. Trgovinska mreža je nesposobna in preozka, da bi zajela vse, kar bi v okraju morala zajeti. Samo en primer: v jeseni je ljubljansko podjetje odkupovalo vino na območju okraja po 40 din, sedaj pa ga prodaja belokranjski gostinski mreži nazaj po 100 din. Podobno je z živino in drugimi predmeti. Odkup mleka skoraj nikjer ni organiziran. Zadruge se zanimajo samo za prodajo industrijskega blaga take vrste, kjer pri malih količinah veliko zaslužijo, za odkup se pa ne brigajo. Temu je treba napraviti konec. Namesto združevanje trgovin .je treba postaviti več trgovinskih podjetij oziroma obratov. Na seji sta zbora sprejela več pomembnih sklepov, ki se nanašajo na obrt, gostinstvo, trgovino in druge panoge, ki so bile predmet razprave redne se. je okrajnega ljudskega odbora. Napačno bi bilo seveda valiti vso krivdo za visoke in dostikrat nesorazmerne cene biaga le na trgov no. Res oa je, da se akumulacija v trgovini ne bi smela ustvarjati, blago naj pride do potrošnika po čim cenejši pot., zato pa mora priti trgovina pod nadzorstvo potrošnikov. Delegati so na konferenci predlagali, naj zastopa MO SZDL stališče, da je v trgovinah treba upeljati namesto delavskega samoupravljanja široko družbeno upravljanje. Znatno pa bo treba okreoit. trg. inšpekcijo in revizijsko službo. Zlasti slodnia Je v borbi proti gospodarskemu kriminalu nujno potrebna, podpirati pa jo bo morala najš.rša ljudska kontrola. Med ostalim so delegati ostro obsodili pasivno zadržanje nekaterih slojev novomeške inteligence do socialistične stvarnosti. Taki ljudje prav vneto kri-t.zirajo delo komunistov, ljudske oblasti in pod., sami pa stojijo povsod ob strani. Za stenami svojih pisarn pozabljajo, da so državni uradn ki in s tem — prvi služabniki ljudstva, ki jih plačuje s trudom svojih rok. Taki ljudje pozabljajo, da je med pas vnostjo suhokranjskr jajča-rice i" novomeškega intelektualca precejšnja razlika! Slednji s svojo pasivnostjo in krit kastr-stvoro škodljivo vpliva na okolico, kjer živi. Organ zacije SZDL morajo zato tudi take probleme pogumno načenjati iri jih brez malomeščanske obzirnosti spravljati na svetlo. Konferenca je prav tako obsodila tiste redke prosvetne delavce, ki se trkajo na prsa zaradi svojih star h zaslug, pri tem pa prenašajo iz gostilne v gostilno prazna gobezdanja in obrekujejo mlajše prosvetne kadre. Namesto da bi taki tovariši vnašali v mlajše sodelavce duh patriotizma in gorečnosti do naše stvarnost , razbijajo s svojim sovražnim čvekanjem enotnost in delovni po'et prosvetnih delavcev. Nič skupnega nimajo z likom socialističnega človeka tudi t.stl komunisti, ki Iz kakršnihkoli vzrokov zganjajo tercializem v organizaciji. Konferenca je razpravljala o teh vprašanj h in obsoja raznašanje praznih, škodljivih vesti, »solatarstvo« in sekta-štvo, ki se ponekod pojavlja. Nenehna borba na političnem področju in živahno, konkretno reševanje vsakodnevnih življenjskih nalog — to naj oostane delo organizac j SZDL v Novem mestu. S sklepi za to delo in z volitvami novega Mestnega in nadzornega odbora SZDL je bila konferenca zaključena. Na prvi seji MO SZDL je bil izvoljen za predsednika mestnega odbora SZDL tovariš Miha Počr-v na, za sekretarja pa tovariš Leon Perhavec. pojttam tatovega mo%Ueaf pa ga ne povem ~ to ie btia bvz:m rofea • • • Verski fanatizem in zakrknjenost — ozadje zločina v Novi Lipi — Veriga in vrv na golem telesu v 20. stoletju Zanimivi poizkusi v Kos+eiski dolini Zahvaljujoč razumevanju in pomoči podjetja Agrotehnike in Kmetijskega raziskovalnega z-i voda v Ljubljani je bilo mogoče v Kostelski dolini postaviti vrsto poljskih poizkusov z umet: nimi gnojili, ki bodo pokazali na eni strani rentabilnost uporabe umetnih gnojil, na drug! strani pa pravilni način uporabe. V zgodnji pomladi so bili Izvršeni trije zelo zanimivi poizkusi zatiranja plevela s kemičnim sredstvom »Agroxon«, ki ga v zahodnih državah v zad. njem času mnogo uporabljajo. Tukajšnji poizkusi so pokazali, da je mogoče z agroxonom močno oslabiti rast plevela, predno posevek vzkali iz zemlje. Škropivo deluje na vsako rastlino, ki ima izpostavljeno rastno središče, zato je neuspešno pri vseh plevelih, ki spadajo v družino trav (po botanični razvrstitvi). Iz tega sledi, do škoduje tudi kulturnim rastlinam, ki ne spadajo v trave, če so Že vzkalile. Ing. Volk Slavko Kilometer stran od ceste Dra-gatuš-Vinica leži v podnožju gorskega masiva, ki loči Poljansko dolino od ostale Bele krajine, tiha podgorska vas Nova Lipa. Ni velika, kakih 30 hiš ali kaj več; mala kmečka vasica z ne-slabim poljem, mirnimi in zaostalimi ljudmi, ki se jih duh civilizac.je in napredka ni veliko dotaknil. Niti velika narod-noosvobodlna borba, ki jih je na sestra Kata Frankovič, medtem ko se je bratu Ivanu posrečilo zbežati. Vzrok uboja? Vsekakor koristoljubje. In kdo so morilci? Ivan in Kata Frankovič vesta to prav gotovo, saj je bil to že tretji napad na njihovo hišo, toda verski fanatizem jima Je zavezal usta, da ne izdata imena morilca lastnega brata. Drugi dan po uboju je rekla Kata: »Kaj ga ne bi poznala, Skeoenj, tl9 katerem je bil Frankovič uibit — V voga.u: veriga, ki jo je pokojni že 10 let nosil iz verskega fanatizma okoli golega pasu Vsak naš naročnik jc brezplačno nezgodno zavarovan UM Dneva Ljudske tehnike v Mokronogu sta se v nedeljo, 7. Junija udeležila tudi tov. Vida Tomšič, poslanec novomeškega okraja v Zvezni ljudski skupščini In narodni heroj tov. Jože Boršlnar. Z razstavo kmetijskih strojev Je mokronoška zadruga pokazala, da resno skrbi za napredek v mehanizaciji poljedelstva, ki prinaša kmetom mlrenske doline marsikaj novega sicer potegnila s seboj, ni pustila tu vidnejših sledov in ni prinesla toliko napredne misli kot v ostale vasi Bele krajine. Misticizem ima tu še dokaj trdno postojanko, vsaj pri nekaterih. To je oklep, ki brani dostop naprednim mislim in idejam, oklep, pod katerim utripa za današnje pojme kaj čudno življenje. Odrekunje vsemu naprednemu, nezaupanje do vsakogar in zlasti do tega, kar nam je dala revolucija, do s krvjo priborje-ne ljudske oblasti in njenih organov, načrtne priprave srednjeveškega značaja za neko ono-stransko življenje, hkrati pa hlastanje za tuzemskimi dobrotami. Verski fanatizem, čudaštvo in skopuštvo izolirata posamez nike od ostale družbe. Mirno, skoraj patriarhalno življenje te vasice je lepe majske noči iz 25. na 2fi. maj letos pretresel oster strel iz italijanske vojaške puške, pod lestvijo Frankovičevega poda pa je obležal mrtev solastnik posestva Franc Frankovič. V hiši se je zvijala na postelji hudo pretepe- saj je bil več kot desetkrat pri nas, povem ga pa ne, ker je to bila božja roka ...« Ivan Frankovič pravi, da ne bo ubijalčevega imena nikdar povedal ,ker ga veže skrita prisega (!) in da »ga bo že bog kaznoval«. Ubiti Franc Frankovič je imel okrog golega telesa ovito 3 cm debelo verigo; nosil jo je že kakih 10 let kot »odškodnino« za obljubo, ki jo je dal materi božji, ko je nekoč imel hudo bolezen ... Pri takem stanju, ki ga lahko ustvari samo skrajni verski fanatizem, pomešan s skopuštvom in neverjetno zaostalostjo, je seveda preiskava umora seveda zelo otežkočena. Toda ne dvomimo, da bodo preiskovalni organi končno le odkrili vzrok umora, krivci pa bodo kaznovani. • * FrankovičevI, brata Franc in Ivan ter sestra Kata so živeli čudaško življenje. Nobeden se ni poročil, delali in garali so kot črna živina. Vse, kar so lahko pogrešali, so prodali, pa Kako bo za vztfrže Na podlagi 2. odst. IS. čl. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. I. L RS it. 19—09-52) in 1. čl. Uredbe o delitvi sklada za vzdrževanje hiš (Ur. I. FLHJ št. 12—68-53), izdaja Okrajni ljudski odbor Novo mesto na skupni seji odbornikov obeh zborov dne 27. maja 1933 ODLOK O DELITVI SKLADA ZA VZDRŽEVANJE HIS 1. čl, Prispevek v »klad za vzdrževanje hiš, katerega vplačujejo hišni lastnltoi, morejo uporabiti hišni lastniki do 75'/i svojih vplačanih zneskov za kritje stroškov popravila Jn obnove svojih hiš. 23'/. vseh vplačanih prispevkov v sklad za vzdrževanje hiš morejo uporabiti občine, na katerem območju so hiše, za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš v svojem območju. 2. čl. Zasebnim lastnikom se dodeli 73'/« od n)ih vplačanega zneska, kolikor predložijo dokazila (račune) o izvršenih popravilih in obnovitvenih delih stanovanjske hiše pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru. hiš? Iz prispevka v sklad za vzdrževanje hiš se ne krijejo izdatki, ki veljajo kot redni vzdrževalni stroški. Med redne hišne vzdrževalne stroške spadajo zlasti: stroški za dimnikarska dela, vodo, elektriko, za vse vrste drobnih del, za plate in nagrade hišnikom, snažilkam, za zavarovalne premije in izdatki za pisarniške potrebščine. Za drobno obrtno delo se smatra račun za to delo, če r.e presega zneska 500 din. 3. čl. Določbe tega odloka ne veljajo za območje ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. Ljudski odbor te občine bo kot ljudski odbor mestne občine s posebnimi pravicami izd?! samostojen odlok o delitvi sklada za vzdrževanje his. 4. čl. Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu. Novo mesto, dne 7. maja 1953. Predsednik OLO; Viktor Zupančič, I, r. Poravnana naročnina vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! ne doma, pač pa na Hrvaško. S .sosedi se niso družili, v hišo niso puščali domačih ljudi, k drugim sami niso zahajali. Skopuštvo jih je trgalo od vaščanov in družbe; poleg tega so živeli sila skromno, čeprav je Sel o njih glas, da imajo lep kupček prihrankov. To je bil verjetno tudi nagib za zločin. Dejstvo, da je ubiti Franc dal za cerkev v Dragatušu 300.000 din kaže, da je bil pod hudim vplivom verskega prepričanja, ki je za ljudi pretirane skoposti prav značilno. Krvava veriga in vrv, ki ju je nosil ubiti na seci več let, njegovo redno p.ejemanje verskih zakramentov (izpoved v Dragatušu, obhajilo v Vinici!), verska zakrknjenost (ki meji že na blaznost, s katero utemeljujeta brat in sestra ubitega svojo molčečnost o storilcih), vse to so več kot žalostni ostanki preteklosti in izkrivljene verske vzgoje. Zakrknjenost je omogo-č.la zločin v Novi Lipi, zakrknjenost ovira tudi preiskavo. Ako bi Frankovičevi kot ostali državljani zaupali organom ljudske oblasti in prijavili prvi napad oziroma nasilje, bi bil zločin gotovo preurečen. (Prva dva neuspela napada so Frankoviči zamolčali pred Ljudsko milico.) Upravičeno lahko vprašamo z vsemi poštenimi ljudmi vred: ali ne bi b.lo treba iskati posrednih vzrokov za umor pri ljudeh, ki netijo zakrknjenost in srednjeveški misticizem v preprost.h ljudeh in jih navezujejo nase z onostranskimi obljubami? Verska blaznost je zloč.n nad človekom — zločin, ki ostaja pri nas nekaznovan, ki pa je načrtno pripravljen! Primer Franko-vičev je več kot le dokaz srednjeveškega »vzgajanja vernikov v strahu božjem«. V 20. stoletju, po zmagovito zaključen, ljudski revoluciji, v dobi napredka in tehnike, razvijajoče se kulture in civilizacije, padajo z mal.kov preteklosti lažnive tenčice in odkrivajo strahotno zablodo in zaostalost. Z roko v rok. pa hodi z njima 3 zločin. OLJE, OLJE, OlJE! V naš<'m prijaznem mestecu so od časa do časa pojavljajo prigode, ki pokažejo marsikaterega Novonesčana ali bolje Novomesčanko v pravi luči. Bilo je zadnjič, ko so »delili olje«. — V mestu je resda nastalo pomanjkanje olja in kajpada je takoj, slično kot ob vsaki ,tej podobni priliki za*u~ melo po m<>stu kot v panju: »Olje, olje, olje! Kaj bo, solate dosti, olja pa nikjer, olja. ne bo v«-.', ste že slišali, dobili bomo nekak nadomestek. Uuu, v Črnomlju ga je pa dovolj... itd., itd....« Pa je v ta direndaj naenkrat, kot strela z jasnega počil glas: »Olje bodo dajali!« In tedaj... Gospodinjam. pOtehoo tistim dobrim gospedi-:ii mu, ki po starim pravilu: vsak je sam sebi prvi — vedno tudi prve pritisnejo ob takih in podobnih prilikah, kamor J«> tr«*ba in se za vsako ceno zri nejo m- ino le v prve vrste, Je padlo vse z rok. Tu ni bilo več pomišljati, olje je na vidiku in morda ga je ona in tista že dobila... Predno so se zavrtele okrog svoje osi, so le držale v rokah »ekarjf in torbe, iz katerih so zvedavo kukil«- /'-U-nl*,-, ln se pognale proti še zaprtim trgovinam, kjer so se kmalu zgostile velike gruče besed ujo i h žensk, kjer je tekla beseda samo o olju in ugibanju koliko ga je, če ga bo za vse dovolj In tako naprej. Beseda Je dala besedo in pričelo so Je medso bojno zafrkavanje, Iz katereg' je zraslo ponekod že kar zmerjanje in zabavljanj«'. Izlila se je ploha psovk in očitkov. Vsi stari »grehi« so prišM spet na dan ln zvedelo se Je mnogo »novega«. Nastalo je kričanje kot v turski vojski, zraven pa so otepal* torbe in cekairji po £r*ku i„ ^..jiNta ^ fcot drugod Med tem vikein in krikom p« Je zdrsnil rolo ln prepira je bi. lo takoj konec. Pričel se jf» tihi noj za prvenstvo. Tiste, ki so orve bojevito prišle v lokal, so Izvedele, da se wij^ ne bo dell-.o, ker bodo počakali se na novo pošiljko, da ga bodo potem mogli dajati res večje količine, Zdaj se je pa slika v trenutku spremenila. Jasno, vsega so vendar krive trgovine, zato je bilo treba tud>i tu povedati svoje, nato pa užaljeno zapustiti iokaJ. Tine, ki niso mogle med prvimi noter, so se sedaj zunaj privošči Ji vo smejale ln strgalo korenček... Nekaj dni je bilo vse tiha Pa se Je kar naenkrat spet raz-vedelo: Olje bodo dajali! — Spet so oživele ulice starega Novega mesta, iz vseh koncev so romale skupine gospodinj proti trgovin;m. To prt so olje res dajali: pol Htrčka vsakemu, ki Je prišel ponj. Pa so iznajdi-Ijivi (ki po navadi nimajo nikdar dosti) prišli na svoj račun. KoHkor otrok J3 pri hlii, tolikokrat po pol litrćka bo. Pa so s« mami«-* postavil* v vr«tft v «*nl trgovini, olro:i pa v drugi, potem so jo pa še mamice mahnile zamenjat deco. In so si nekatere Iznajdljive glavice nabrale ker lepo zalogo, tiste gospodinje pa, ki s? za olje prepozno zvedele a!i lz kakršnegakoli razloga niso mogle ponj, pa najbrže niso nič tfobile. sicer pa to za one, ki so ga dobile, ni važno! Ali je tako prav? Mislim, da ne! -r. Teroialcl 1 • »Ti, poglej jo, spet ima nove če vije jn drugačno frizuro — ali je ne bi iz.ključili iz organizaci je?!...« Franček Saje: 10 Vatikan in Slovenci Nekateri duhovniki okrog šuŠteršiča so Jegliča tožili papeževemu nunciju in celo samemu papežu, ker je iz osebnih razlogov zapustil ŠuŠteršiča in $e naslonil na Korošca. V začetku septembra 1918 pa je nuncij na Dunaju Jegliču sporočil, da je »sveti oče popolnoma zadovoljen z mojim (t. j. JegliČevim) poročilom in pojasnilom glede delovanja in da naj bom brez skrbi*. (Prav tam, ser. 223.) Papež je v resnici lahko bil popolnoma zadovoljen, saj ie Jeglič-Koroičcva klerikalna stranka 21. maja 1918 izjavila, da »stoji neomajno na stališču majniške deklaracije, kateri tudi najhujši sovražniki ne morejo odrekati zvestobe cjo cesarske hiše in lojalnosti do Avstrije«. Konec avgusta 1918 so avstrijski škofje izdali pastirsko pismo, v katerem so avstrijske narode pozivali,^ naj hrabro vztrajajo v boju, kajti Avstrija ima kot katoliška država v srcu Evrope posebne naloge. Tudi sam Škof Jeglič je spisal okrožnico, v kateri je naglasil, da je majniška deklaracija »za našo avstrijsko monarhijo in našo častitljivo habsburško hišo... kar naravnost rezilnega pomena«. (»Ljubljanski Škofijski list« 1918, štev, 8.) Klerikalni ideolog dr. Aleš Ušeničnik je tedaj napisal posebno brošuro, ki jo je avgusta 1918 odobril ljubljanski škofijski ordina-riat. V njej je prikazal historiat majske deklaracije in dokazal lojalnost slovenskega klerikalizma: »Na? narod želi Jugoslavijo pod habsburško dinastijo. Antanta želi Jugoslavijo izvem monarhije in proti monarhiji... Zaradi tega je knezoškof (Jeglič) svečano izjavil, da je njegov podpis pod majsko deklaracijo protest zoper vse poizkuse antante in brezvestnih emigrantov, da bi Jugoslovane odvrnili od dedne habsburške dinastije...« (A. Ušeničnik, Um die Jugoslavija, ser. 37.) O toj Ušcničnikovi knjigi je škof Jeglič 6. septembra 1918 zabeležil v svoj dnevnik, da jo jc »spisal nemško, naj nemški svet ve, kaj mi hočemo. Pisana je izvrstno.« O oportunistični m avstro-filski politiki dr. Korošca v zadnjih dneh Avstrije pa je Jeglič 25. septembra 1918 zapisal: »Dr. Korošec... mri je razodel: »Narodni svet pripravlja ustavo za nas Slovence v Jugoslaviji. Pripravljen hoče biti za vsak slučaj: ako Avstrija ostane, ali ako jo antanta razkosa, kakor preti sedaj, ko je Avstrija z Nemčijo popolnoma zvezana ter gospodarsko in vojaško od nje popolnoma odvisna. Bil je nedavno pri cesarju; rekel mu je, da smo Slovenci (t. j. Korošec!) se vedno vneti zanj in za dinastijo ie iz načelnih razlogov, ker je katoliška, da pa nočemo tega vedno naglaševat, ker se z nami od strani centralne vlade prekrivično postopa in se naše želje zametujejo ...« ...Moj Bog, kaj bo v prihodnosti. Zdi se mi, da je Avstrija res v nevarnosti. Na Dunaju tako vladajo in zoper naravne pravice narodov nastopajo, kakor da bi sami hoteli Avstrijo razdreti. Sedaj antanta zmaguje. Nemci se vedno umikajo in so v nevarnosti, da bodo premagani. Kaj pa potlej? Ko bi nam vlada dala pravice, katere zahtevamo vsi Slovani, da nas ne bi več tlačili Nemci in Madžari: bi mogla pri sklepanju miru antanti pokazati na zadovoljne narode in bila bi rešena; ako tega ne stori, bo v največji nevarnosti. Bog se nas usmili.« Avstrijski ministrski t^edsednik Hussarek je 24. septembra 1918 škofa Jegliča prosil, naj jugoslovansko gibanje naravna »v tiste meje, ki jamčijo, da bo ves razvoj skladen z ohranitvijo države in zvestobo dinastiji.« (Jagodic, »Nadškof Jeglič«, str. 224) Jeglič mu je 29. septembra 1918 odgovoril, da je »še vedno na temelju majske deklaracije vdan Avstriji in monarhiji... Priložil sem tudi knjižico »Um die Jugoslavija«. Nazadnje sem ga pozval, naj dela na to, da sedaj, ko se bo ustava reformirala, nam da popolno pravico in bo Avstrija iz teh homatij izšla kot mogočna zvezna država zadovoljnih narodov; in opozoril sem ga, da sedanji nastop vlade je AvstrLji škodljiv in jo pelje v pogin, česar nas Bog varuj! Prepis vsega sem poslal tudi cesarju.« Proti pričakovanju šjaki antante . • • Naše in nemške čete beže iz Macedonije in Albanije, atlantine se hitro dalje pomikajo ... In Avstrija? Zdi se da razpada... V Jugoslaviji je takole: zagotovljena je, le to se ne ve, če jo dobimo v Avstriji ali zunaj Avstrije... Med narodom se brzo širi zahteva po republiki, kar sem šele pred dnevi zvedel, vendar parola vodilnih krogov je: nobene državnopravne izijave, čakajmo rešitve na mirovnem kongresu ,kakor zahteva ena točka Wilsonovih, ki jih je naša vlada sprejela. . . Moj Bog! Kaj bo? Prihodnji meseci bodo strašni, izpremenili bodo obličje naše stare Evrope.« Dne 22. oktobra 1918. je škof Jeglič tožil: »Vidi se, da je zmagala prostozidarska ideja o splošni republiki. Struje ne moremo zaustaviti, moramo z njo, da iz nje vzamemo, kar je prav in za krščansko ljudstvo dobro...« Stev. 24 DOLENJSKI CIST Stran 3. IZ nASlU KkAJfiV Prvi pevski koncert »SVOBODE Kočevje-mesto 2. junija je priredila pevska Sekcija delavsko prosvetnega drurtva »Svoboda« Kočevje-me-•to * Seškovem domu prvi koncert slovenskih narodnih in ume'.nih pesmi. Koncert je uspe nad vsa pričakovanja. Prosorna Seškova dvorana je bila napolnjena skoraj do zad-njegi kotička. Poslušalci so z dolgctrajnimi aplavzi nagradili RIBNICA V naši dolini kaže letina zelo leK>. Pričakujemo lep pridelek ;itaric, koruze, krompirja itd. sadno drevje, za katerega silo mislili, da ne bo obrodilo liti sadu ,si je po hudi pozeri delno opomoglo in smemo pričakovati vsaj skromno ■adnc letino. Zaridi obilice padavin bo letos k^nja zelo dobra. Vendar, kakor nam je bil dež v maju dobrodošel in koristen za rast (pred'sem -za trave), nam dela tedaj preglavice, ker ne moremo fokošene trave posušiti. Cs b( šlo še nekaj časa tako napre, bomo morali sušiti seno, kikor pravi star rek, kar na ped. • Kmetjske zadruge na Kočevskem r) pokazale letos veliko zanimatje za sajenje izbranih sort temenskega krompirja, katereg' pridelek bo Sel izključno samo za seme. Površine zasajen«a semenskega krompirja zrašajo nekaj nad 19 ha. Pri zadružnikih je veliko zani. manje zi pridelavo semenskega krompirja. Predvidevajo, da t>o znašli prid?lek semenskega krompir« nad 10 vagonov. K. O. lepo ln uspelo izvajanje pevskega zbora. Pred koncertom Je povedal nekaj misli o nalogah in delu Svobode tov. Tone Sercer, do zaključku pa je v kratkih besedah spregovoril predsednik občinskega ljudskega odbora tovariš Janez Rigler, ki je čestital k uspelemu koncertu pev ske sekcije Svobode in še posebej njenemu pevovodji, sivolasemu učitelju tov. Trostu, ki že dolga leta požrtvovalno vzgaja pevski naraščaj v Kočevju. Tov. Troitu je bila ob tej priliki podeljena denarna nagrada in več drugih daril. Ubil je volkuljo, volka pa obstrelil Člani lovske družine Hinje so v zadnjem času našli v lovišču sledove volčje požrešno-sti; raztrgane srne in mladiče, pa tudi dve ovci sta pred kratkim postali žrtvi te škodljive zalege. Prejšnji teden pa so roparji prejeli zasluženo plačilo. Ko je šel lovski čuvaj tov. Alojz Tomšič iz Lopate št. 1 na obhod lovišča, je med vasmi Ra. tje in Sela srečal dolgo zaže-ljeni cilj: volk in volkulja sta jo mahala naravnost proti njemu. Volk je Tomšiča dobil v nos in se ustavil, volkulja pa je Sla še nekaj korakov naprej V trenutku, ko se je ozrla nazaj jo je podrl siguren strel v kolpski dolini. Največ Škode iz lovčeve puške, da je na me- Vesti iz Kostelske doline Ng nižji gimnaziji v Fari-Va-si je dokončala šolanje prva generacija mladine, odkar je uveden štiriletni pouk. Zaradi tež- Šent jernej Priprav« za znane šentjer-nejske dirke so v poli -m teku, saj bodo že 28. junija. Upamo, da bomo videli lep šport in imeli lepo vreme, saj smo se dežja že kar dosti na-srkali. Nujno potrebujemo sonca: košnja je tu, žito dozoreva, sadje se krasno razvija, v kolikor ga ni uničila slana, razvija pa se tudi naš ljubi kolo-radar, ki smo mu napovedali neizprosen boj. — Nedavno sta pri nas gostovali dve igralski družini: dram. odsek gasilske čete Dol. Stara vas z igro Dva potepuha in iz Bušeče vasi z Vdovo Rošlinko. -C. V Iršlfinu so počastil matere V okviru Tedna matere in otroka je Društvo prijateljev mladine priredilo v soboto lepo pripravljeno in zelo dobro uspelo akademijo. Najprej je nastopil pionirski pevski zbor gimnazije P»d vodstvom tov. Jelke Kaitelčeve, nakar je govorila tov. Ana Verčkova. Sledile so točke, ki so navdušile vs-a gledalce. Učenke 3. razreda so ob spremljavi harmonike zelo ljubko izvajale simbolične vaje »Lipa z«lenela je«. V pestrem in bogatem sporedu Je sodeloval tamburaški zbor pod vodstvom tov. Vovka, ki vidno napreduje- Ljubok je bil nastop pionirk 1. razreda s simboličnimi vajami »Tinka-Tonka«. Pionirka Mehletova je občuteno recitirala pesem Pekoča bolest. Moški pevski zbor je zapel štiri pesmi, pionirke 1. razreda pa so izvajala še simbolično vajo »Mamica je kakor zarja.« V nedeljo je v Bršljinu go. ■tovala pionirska dramatska skupina iz Smihela z igro Kristine Brenkove »Mačeha in pastorka«, ki jo je režirala 'učiteljica tov. Budnova. Igra je bila lepo podana, za kar so bili igralci nagrajeni s toplim priznanjem vseh gledalcev. Obe predstavi sta bili v dvorani zadružnega doma, ki je bila obakrat napolnjena do zadnjega kotička. Oder je bil za obe predstavi lepo opremljen, za kar nosita glavno zaslugo požrtvovalna sodelavca društva Marija in Karel Smauc. Ciati dobiček prireditev Je na- Na j mlajši za Teden matere in otroka Cicibani in pionirji mesta Kočevja so priredili 4. junija v Seikovem domu v proslavo in počastitev Tedna matere in otroka pestro kulturno prireditev. Uspele prireditve se je udeležilo lepo levilo žena in ostalih prebivalcev Kočevja. Dolenja vas pri Ribnici Prostovoljno gasilsko društvo v Dolenji v^i je proslavilo v nedeljo, 7. junija, 80-ietnico ustanovitve društva. Gasilci in ostali prebivalci kraja so lepo obletnico slovesno proslavili. Na predvečer 7. junija Je bila po vasi baklada, naslednji dan zjutraj pa budnica. Dopoldne je bila gasilska parada ter polaganj« vencev Ha grobove umrlih članov društva. Venec so položili tudi na spominsko ploščo pokojnega Ignaca Mrharja, prvega organizatorja gasilstva v tem kraju. Popoldne je sledil kulturni program, nato pa je bilo ljudsko rajanje. Na pobudo okrajne zadružne zveze v Kočevju srno ustanovili pri naši kmetijski zadrugi lončarski odsek. Kakor je znano, imamo v našem kraju domače obrtnike-lončarje, ki so daleč znani po kvalitetni Izdelavi lončarskih izdelkov. Ta lepa obrt pa je začela po osvoboditvi precej pešati. Upamo, da ae bo zdaj, ko imamo svoj odsek v okviru kmetijske zadruge, •tanje znatno ziboljšalo. menjen za počitniške kolonije. Prebivalci BrSljina in okolice si takih prireditev Se že. lijo ter »e iskreno zahvaljujejo učiteljstvu in Šolarjem za sodelovanje na akademiji. M. Acflešičani nam pišejo Pred kratkim nas je presenetila prav lepa otroška igra: Mačeha in pastorka, ki so jo predvajali učenci adlešičke šole pod vodstvom tov. Zofke Vrhovčeve. Igra je lepo uspela in obžalujemo, da se ne bi Se nekolikrokrat ponovila, ker je bilo zanimanje zelo veliko. Vso opremo za oder in vse kulise je izdelala požrtvovalna učiteljica sama. To dovolj zgovorno dokazuje njeno vnemo za ljudsko prosveto na vasi. Starši so bili z igro zelo zadovoljni in polni hvale učiteljici za njeno prizadevno delo. Letošnja slana je napravila tudi pri nas ogromno škodo na vinogradih in bo jesenska trgatev vsled tega zelo žalostna. Druga letina zaradi obilnih padavin kaže Se dokaj lepo. Izdatna letina bi bila res že potrebna, da prikrijemo vse primanjkljaje prejšnjih sušnih let. Apno za zadružni dom je pri-pravljeno, le z načrti ne pridemo naprej in resno dvomimo, da bo stavba do jeseni pod streho, kot smo to za trdno pričakovali. Podjetni sosedje Hrvati so napravili brod čez Kolpo, ki bo dobro služil za prevoz vina in voz preko Kolpe. Ne vemo, kaj je z žuničkim mostom? Spiomladi se je namreč o gradnji tega mostu veliko govorilo, sedaj pa j« vse utih. nilo. B R- »Tudi vajenci sodeluj emu pri graditvi socializma« To geslo je pozdravilo obiskovalce razstave, ki jo je priredila preteklo nedeljo Vajenska šola v Šentjerneju. Sorazmerno številni dragoceni predmeti, izdelki vajencev in va-jenk to pokazali, kaj vse premora pridnost mladih rok. Videli smo izdelke lesne, kovinarske, čevljarske ln oblačilne stroke. Številne risbe vzorcev *o nam poleg skrbno Izdelanih slovenskih in matematičnih pismenih izdelkov prikazale tudi teoretično znanje učencev. Ne dopušča nam prostor, da bi naštevali vse predmete, ki ao jih razstavili marljivi učenci in učenke. Pokazali pa so, je ustanova v dobrih rokah, da njen pomen in ugled raste. Izmed 45 učenoev pripada 1" kovinarski, 8 oblačilni, 12 čevljarski in 15 lesni stroki. Ta Šola je edina od Novega mesta do Brežic poleg novomeSk« in druga v okraju. Prirediteljem čestitamo, učencem in učenkam pa želimo Se nadalje obilo uspeha! Voditeljici Sole Veri Severjevi Je uspelo, da je ustvarila sodelovanje med starši, mojstri in iolo *2 in to je veliko. M. kega gmotnega položaja prebi valstva pa bo le malo mladine, ki bi to po svojih uspehih zaslužila, odšlo v višje šoLe. Absolventom nižje gimnazije čestitamo in jim želimo obilo uspeha pri usmeritvi v poklice in pri nadaljnjem šolanju. Kostelsko dolino je obiskala snemalna ekipa Radia Ljubljana, ki je posnela kostelske zanimivosti in bo pripravila za redne oddaje »Po naši lepi deželi« tudi oddajo o Kostelski dolini. Marsikaj zanimivega o nas boste zvedeli predvidoma 28. junija ob 9. uri. Letošnje Izredno mokro leto Je že znatno prizadelo posevke je na krompirju, ki je začel ru-meneti in na koruzi, ki je močno zastala v rasti. Slabo vreme onemogoča tudi košnjo, ki bi bila potrebna posebno po sadnih nasadih, da bi mogli izvesti poletno Škropljenje sadnega drevja. Kmetijska zadruga v Fari, a pred kratkim tudi KZ v Banja-loki je ustanovila prve kmetijske pospeševalne odseke. Ustanovljeni so bili živinorejski odseki in najboljša živina je bila sprejeta v rodovnik. Prve uspešne prodaje rodovniške živine iz živinorejskega odseka v Fan so potrdile koristnost zadružne or. ganizacije živinorejcev. Vendar pa se na pospeševanju kmetijstva v obeh zadrugah dela mnogo premalo. Ali manjka zadružnim organom sposobnost organiziranja, ali pa kostekkim kmetom manjka najosnovnejša zavest in razgledanost, je težko ugotoviti. S. V. LETOVANJE OTROK PADLIH BORCEV Organizacije Zveze borcev na Kočevskem skrbe za otroke, katerih očetje so dali življenje za našo svobodo. Zamisel, ki jo je dal GO ZB za 10-dnevna letovanja, so organizacije Zveze borcev na Kočevskem toplo po. zdravile. Na zadnji seji okrajnega odbora ZB Kočevje je bil sprejet Sklep, da se začno letovanja otrok padlih borcev ■ 1. Julijem v Fari ob Kolpi in Ribnici, kjer bodo na razpolago za to primerni prostori. Računajo, du se bo udeležilo teh letovanj, ki bodo trajala predvidoma ves julij (vsako letovanje po 10 dni), okrog 200 otrok padlih borcev. stu obležala. Drugi strel je bli-sknil proti njenemu »možu, toda ta je bil predaleč in je odnesel le prestreljeno nogo. Ljudje, ki so mrcino pozneje videli, so pripovedovali, da ima odbito nogo, vendar se nadaljnjemu srečanju z lovci spretno izogiba. Ustreljena volkulja je tehtala 50 kg. Sveže vime so potrdile, da je imela nekje mladiče, ki bodo prav gotovo poginili Lepa nagrada, ki je razpisana na ubitega volka in še posebej za volkuljo, vrlemu lovcu seveda ne uide. Praznovanje ljudskega praznika občine Gotna vas V spomin na veliko zmago Gorjanskega in Belokranjskega bataljona, ki sta 29. junija 1942 napadla in likvidirala fašistično postojanko pn Badovincu (Zaj cu) pod Gorjanci, bo 29. junija na is'em kraju velika svečanost, na katero se prebivalci občine temeljito pripravljajo. Mladinske organizacije bodo na ta dan obiskale grob narodnega heroja Majde Silčeve, ki leži nedaleč od prireditvenega prostora, nato pa bodo odšle k Badovincu. Ob 10. uri dopoldne bo nastop domačih pevskih zborov, s pestrim programom pa bodo nastopile tudi mladinske in pionirske skupine. Popoldne bo na tem mestu veliko ljudsko rajanje, ki ga bodo poživljali razni dramatski nastopi, narodni plesi folklornih skupin, telovadne vaje itd. Na to občinsko slavje vabimo vse prebivalce občine, še posebej pa goste iz Novega mesta in okolice ter vse borce, ki so se v času NOB borili v teh krajih, da obnove spomine na te čase. Teden matere in otroka v Podzemlju Učiteljstvo podzemeljske šole je s sodelovanjem šolske mladin« dostojno počastilo Teden matere in otroka g tem, da je priredilo otrokom in materam lepo proslavo, združeno z obdaritvijo dveh mater — vojnih vdov in otrok — voj. sirotam S prigodnimi deklamacijami, prizorčki, telovadnim nastopom in plesanjem narodnih kol ter nastopom pevskega zborčka jw naši najmlajši razveselili prisotne matere in sošolce — vojne sirote, učiteljicam tov. Muc Mariji, Cmak Mariji in Zupa-nič Josipini pa poplačali trud, ki so ga vložile v priprave za prisrčen potek proslave. Prireditev naših najmlajših je počastil s svojim obiskom tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju, tov. Janez Zunič. -Ci Dajanje poslovnih prostorov v najem Na podlagi 2. odst. 11 č|. Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. I. LRS št. 19 — 89-1952), in v zvezi z uredbo o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. 1. FLRJ št. 12 — 69 53) (er glede na določbe X in 8. čl. Temeljnega zakona c prekrških (Ur. I. FLRJ St. 16 — 428.31) Je Okrajni ljudski od bor Novo mesto na skupni seji odbornikov obeh zborov dne 27. maja 1953 sprejel ODLOK O DAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM NA OBMOČJU OKRAJA NOVO MESTO 1. člen Najemne pogodbe, po katerih •>e dajejo poslovni prostori v najem po pogodbi med najemo dajalcem in najemnikom, morajo biti sklenjene v pismeni obliki. Vse najemne pogodbe ki so bile ustno dogovorjene pred uveljavitvijo uredbe o dajanju poslovnih prostorov v na tem, se morajo sestaviti v pismeni obliki. Najemna pogodba mora vse bovati poleg imena strank točno označbo najemnih poslovnih prostorov, viSino najemnine plačilne roke, način plačevanja če se plača najemnina v naprej ali v nazaj, odpovedni rok in datum sklepa pogodbe. Po en izvod pismenih najemnih pogodb, k| so bile sklenjene pred 1. aprilom 1953 aH po nJem, se mora najkasneje do 1 junija 1953 predlo/iti tajništvu občinskega ljudskega odbora, v čigar območju se nahaja poslovni prostor, ki se daje v najem. Vsi dosedaj veljajoči predpisi 0 oblastvenem razdeljevanju poslovnih prostorov so odprav 1 Jen i. 2. člen Odpovedni rok znaša naj manj 1 mesec, če ni drugače med strankama dogovorjeno. Odpove se lahko vsakega pr vega v mesecu. Odpoved mora biti pismena. 3. člen Brez predhodne odpovedi na-Jvmodajalec lahko toži na takojšnje razveljavljanje najemne pogodbe v primerih, navedenih v t. a do e 10. člen. Zakona o stanovanjskih ln poslovnih pro štorih (Ur. |. LRS št. 22 — 324-47) in v primeru, če najemnik i kljub pisnememu opominu ni olačal dveh zaporednih obroko> najemnin. 4. člen Najemodajalec in najemnik morata v 15 dneh sporočiti taj-iiStvu občinskega ljudskega od bora vsako spremembo glede visine najemnine za poslovne prostore. 5. člen Z denarno kaznijo do 3.000 iin se kaznujeta za prekršek najemodajalec in najemnik, če v predpisanem roku ne sklene-a pismene najumne pogodbe ali ne sporočila spremembe glede višine najemnine za poslovni prostor. 6. člen Določbe tega odloka ne velja« o za območje ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. Ljudski odbor te občine bo kot ljudski odbor mestne občine s posebnimi pravicami izda! samostojen odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem. 7. člen Ta odlok začne veljati z dne. vcim objave v Uradnem listu RS. Novo mesto, dne 27. maja 1953. Del. štev. I. — 5445-1 — 53. Predsednik OLO: Viktor Zupančič, I. r. Ha Loki raste športni park Novomeščanov Pred tedni Je bil v Kočevju slavnostno odprt prvi Športni stadion na Dolenjskem, ki je v ponos Kočevski. Vreden Je 6 milijonov dinarjev, zgrajen pa je bil z minimalnimi sredstvi, predvsem s podporami podjetij, delovnih kolektivov in s pomočjo ljudske oblasti. V Novem mestu, središču Do lenjske, se vsa leta po osvobo- OBCINSKI LJUDSKI ODBOR Videm Dobrepolje Stev. 391/1-53 Na podlagi 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88-52) in na podlagi predloga občinskega odbora Zveze borcev Dobrepolje Izdaja občinski ljudski odbor Videm Dobrepolje ODLOK o razglasitvi 28. (osemindvajsetega) avgusta ra občinski ljudski praznik občine Videm Dobrepolje V avgustu leta 1942 je bilo na območju ljudskega odbora Videm Dobrepolje ustreljenih 18 talcev (Dobre-poljcev). aktivistov narodnoosvobodilne vojne. S pomočjo nekaterih domačih izdajalcev je okupatorju uspelo dobiti imena članov že takrat na našem območju ustanovljenih vaških zaščit, jih aretirati ter dne 28. avgusta ustreliti v bližini vasi Kompolje. Zato je ta dan za Dobrepolje zgodovinskega pomena. V spomin na ta veliki ter tragični dogodek izdaja občinski ljudski odbor Videm Dobrepolje sledeči odlok: 1. člen 28. avgust se razglaša za občinski ljudski praznik občine Videm Dobrepolje. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave na oglasnih deskah občine Videm Dobrepolje in objave v »Dolenjskem listu«. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Dobrepolje, dne 8. junija 1953. Predsednik občinskega LO: Miklič Marjan, l r. ditvi kaže nujna potreba po stadionu in športnem parku. Kočevski vzgled vleče — zato je treba pohiteti z deli tudi pri nas. Dosedanji stadion v Kan-diji postaja zaradi novih stavb v najbližji okolici neprimeren. Na Loki se že kažejo prvi obrisi bodočega športnega parka, ki bo dovolj prostoren za naie razmere. Doslej je urejena travnata površina za proste vaje, v gradnji je atletsko tekališče, dolgo blizu 300 metrov, ter naprave za skoke in mete. V načrtu je prostor za orodno telovadbo in akrobatiko, poseben prostor pa je namenjen pionirjem, da se bodo Lahko nemoteno gibali; na razpolago bodo imeli kroge, razna plezala in jamo z majhno skakalnico. Ob Krki bosta dve igrišči za odbojko in eno za košarko. Na prostoru, kjer zdaj Igrajo odbojko, bomo dobili tri ignšča Za tenis. Vendar vsi ti prostori še ne odgovarjajo vsem športnim potrebam mesta. Ko bomo z leti dogradili vse štportne naprave, bosta telovad. ba in šport lahko zares množično pritegnila v svoje vrste mladino. Zato prosi »Partizan« Novo mesto vse delovne kolektive, da prispevajo kolikor je v njihovi moči, da se načrti novomeškega športnega parka čimprej uresničijo. Hvaležni smo za vsako podporo bodisi v materialu, denarju ah prostovoljnem delu! Hkrati se zahvaljujemo mestni občini, okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto in »Partizanu«, Zvezi za telesno vzgoj> Slovenije, ki so že doslej največ pripomogli, da so se dela pa urejevanju športnih prostorov na Loki začela. Glonar Kronika nesreč Gorenci pri Adlešičih. Pri padcu si je doma zlomil desno nogo posestnikov sin Jože Ad-lešič. Bršljln. Vojaka JLA Junesa Kamberevića je konj brcnil v prsni koš. Bršljin. 2eno vlakovodje Matildo Sparovec je sostanovalec med pretepom sunil v trebuh. Novo mesto. Šestletna Jelena 2icf šoferjeva hčerka, je med igro padla in si zlomila levo roko. Novo mesto. Pri padcu s črešnja je dobil notranje poškodbe čevljarski pomočnik Vinko Grm. Vrh-Peč. Doma po stopnicah je padla in se pobila po glavi železničarjeva hčerka Vida Pu, celj. Mali oglasi PRODAM hišo, njivo, Žužemberk. Poizve se: Gregorinčič, Ljubljana, Svetosavska 6. PRODAM sadni mlin in ročno stiskalnico (z litoželeznim podstavkom in hrastovim košem za 80 litrov). Naslov v upravi lista. SLUŽBO ISCE izučen mlinarski pomočnik. Naslov v upravi lista. OBVESTILA KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: 20. in 21. junija: mehiški film »Viva Zapa-ta«; 24. in 25. junija: ameriški film »Njeno maščevanje«. ZAHVALA ZAHVAI Črnomlja. Slede Smihel, Semič in Podturn. Mladinci pa so se razvrstili tako-le: 1. Novo mesto, 2. Mirna, 3. Podturn. Organizacija tekmovanja je slonela na ramah tov. Romiha, ki je večino tekem tudi sodil. Zaradi skrajno neugodnega vremena so tekme potekale skoraj brez gledalcev. Pri tej priliki moramo omeniti tradicionalno pomanjkljivost, ki bi se dala z malo dobre volje odstraniti. Gre namreč za vprašanje garderobe, kjer bi se nastopajoči preoblačili in varno hranili svoja oblačila in druge predmete. T "tt prha ne bi ško. dila. Ne gre več, da bi se mo-Stva preoblačila na prostem in hranila oblačila na ograjah, na hlodih, ali celo kar na tleh in po dežju kot je bil to slučaj preteklo nedeljo. V ta namen je treba preurediti lopo na Loki, ali pa s posebnim dogovorom koristiti garderobe na bližnjem kopališču. To zahteva u-di od-ios do gostujočih tekmovalcev! J- K. Republiška odboikarska Kga TVD Partizan (Novo mesto) : SD Papirničar (Vevče) 3 :o (15:10, 15:5, 15:13) Preteklo nedeljo so morale no-vomeSke odbojkarice na vroča tla vevSkega Papirničarja. V težki in dramatični borbi so premagale ondotne odbojkar.ee. Začetna nervoza in nekaj smole je zadostovalo, da so nasprotnice v prvem nizu kmalu vodile kar s 7:0. Toda to ni zmedlo No-vomeščank, ki so se zbrale in začele nabirati točko za točko, kmalu nato izenačile in prevzele vodstvo ter zaključile s 15:10. Ini-c ativo so obdržale tudi v drugem nizu in po 0'Hični igri pregazile nasprotnice s 15:5. V tretjem nizu je nepričakovano nastopila kriza. Po izvrstni .ari v pr- povedala aicer odlična tolkačlca Knafličeva in Papirničarju je uspelo prevzet: vodstvo s 13:8. Vendar NovomeSčanke tudi tedaj niso klonile. S skrajno požrtvovalnostjo in prisebnostjo vseh igralk so zaporedoma osvojile preostalih 5 točk in s 15:13 v tretjem nizu beležile četrto zaporedno zmago v tem prvenstvu, ne da bi izgubile kak niz. Knafličeva se razvija v prvovrstno tolkačico in je precej njene zasluge za uspehe ženske ekipe novomeškega Partizana. Prav dobro igro so dale tudi Ostankova in Mialejeva, za njima oa n.č ne zaostajajo Keglovlčeva, Smalče- SAH V METLIKI Prejšnji teden je Mariborčan Mitja Valenčič igral na 15 šahovskih deskah z Metličani s mul-tanko. Drugokategornik Valenčič, ki je kot kmetijski tehnik usluž-ben na državnem posestvu v Vi-nomeru, je v lepi igri zmagal z rezultatom 13 in pol prot. 1 in pol. Nerutinirani metliški igralci, med katerimi so prevladovali dijaki, so mu nudil, bolj slab odpor. Uspešna sta bila le Otmar Zorn (1 točka) in Ivan Plaveč (pol točke). To je bila prva simultan-ka v Metliki, želeti pa je, da bi se šahovsko življenje, ki je bilo zadnje leto precej mrtvo, poživilo vsaj na jesen in zimo. Športna nedelja Tako bi lahko imenovali nedeljo 21. Junija. TVD Partizan Novo mesto sprejema ta dan v goste SD Ilirijo iz LJubljane, s katero se bo pomeril v nogometu, namiznem tenisu članov, mladincev in članic ter v odbojki članov. Ker goji Ilirija ttNrt kegljanje, bo proti njihovim kegljacem in kegljačrcam postavil najboljše nasprotnike KK Gorjanci. Točen razpored vseh tekmovanj je razviden z lepikov. vih dveh nizih je nenadoma od* va in Finkova. Le tako naprej I Gibanje prebivalstva na Kočevskem V maju 1953 je bilo v okraju Kočevje rojenih 33 otrok (16 dečkov in 17 deklic). Umrlo je 25 oseb, izmed teh 13 moških in 12 žensk, porok pa je bilo 27. OBVESTILO Pri objavljanju »Popravka« v naši 20. številki £2. maja 1953, stran 3, je pri metiranju lista pomotoma izpadel podpis, ki ga s tem objavljamo: Slavko HoU ko. Uredništvo. Stran 4. DOLENJSKI DZS* fitev. 24 Za moko in kruh 134 din, za vino in tobak pa 218 din mesečno na osebo Statistični podatki o porabi kupnih fondov za živila in drugo blago na območju okraja Novo mesto kažejo, da smo le-tos ali veliko bolj varčni, ali je manj blaga ali pa manj denarja. Verjetno bo držalo nekoliko zadnje, kajti posledic suše nismo občutili lani, pač pa jih občutimo letos! Povprečno smo v prvih treh mesecih letošnjega leta potrošili nekaj nad 1000 din manj na prebivalca za živila, tekstil, obutev, vino in tobak, kot smo za to izdali v četrtem trome-sečju lani. Iz tega spat lahko povzamemo dvoje: ali smo si lani v zadnjih mesecih Ieta na. kupili večje zaloge in jih črpali v prvih treh mesecih letošnjega leta, ali pa se je narodni dohodek v okraju znižal. To bodo pokazali naslednji meseci, približno jasno sliko pa bi dal tudi pregled gotovinskega prometa na Narodni banki. Dejstvo, da smo v letošnjih prvih treh mesecih izdali za alkoholne pijače nad 4 milijone dinarjev več kakor v zadnjih treh mesecih lanskega leta (več smo potrošili tudi za sveže svinjsko meso) pa kaže, da manjša izdaja denarja ne gre toliko na račun znižanega narodnega dohodka, kot na črpanje prej ustvarjenih zalog. Ni si namreč mogoče predstavljati, da bi se na primer naši to-bakarji letos omejili oziroma zmanjšali izdatke za tobak za skoraj 9 in pol milijona dinarjev, ali za približno eno tretjino. Ali pa: da bi letos v prvih treh mesecih pojedli skoraj 60.000 kg mlevskih izdelkov in smo izdali za vino in tobak po 218 din na prebivalca! Pri tem seveda niso upoštevani izdatki za alkoholne pijače izven gostilniških lokalov. Ce bi prišteli še te, bi se prav gotovo izenačili z izdatki za živila ali pa bi jih morda še presegli. Značilno sliko daje primerjava izdatkov za sladkor in tobak, V zadnjih treh mesecih lanskega leta smo izdali za tobak okrog 10 in pol milijona dinarjev več kot za sladkor, ali 52 din mesečno na prebivalca več za »božjo travco« kot za tako važno hranivo kot je skladkor. Pomislimo, koliko je kadilcev in koliko je potrošnikov sladkorja in kaj pomeni za človeško telo eno in kaj drugo! Številke statističnega urada o izdatkih za tobak in alkoholne pijače, ki nikakor niso previsoke, navajajo, da izdamo vsak mesec okrog 50 milijonov dinarjev za ta dva predmeta. Na leto dobimo samo v novomeškem okraju kaj čedno vsoto: 600 milijonov din- Za to vsoto bi zgradili najmanj 300 novih družinskih stanovanj v enem letu! Stanovanjske krize bi bilo kaj kmalu konec. Med redkimi predmeti, za katere smo v letošnjih prvih treh mesecih izdali več kot v zadnjih treh lanskih mesecih so alkoholne pijače. Za dobre štiri milijone dinarjev smo ga več »pocukali«. Morda je ta izdatek tudi vplival na manjše kupovanje kruha in moke? Ta, z ničemer utemeljeni povečani izdatek odločno zanika trditve o pomanjkanju denarja! Vino je blago, ki ga široki potrošniki ne kupujejo na zalogo in je prav gotovo eden izmed najbolj zanesljivih barometrov o plačilni zmogljivosti potrošnikov. Vsekakor bi se morali pri teh številkah malo zamisliti in preusmerjati izdatke domačega proračuna na bolj potrebne, resnično življenjske potrebščine. Koliko bi bilo več zdravja in manj gorja! V novomeškem okraju že nad 1800 članov Prešernove družbe Lepemu vzgledu podjetja Ze-leznina je sledila v preteklem tednu veletrgovina »Rog« v Novem mestu, ki je na pobudo direktorja podjetja tov. Milke Kolenčeve prispevala ustanovni-no 25.000 dinarjev za Prešernovo družbo. Tako so doslej v Novem mestu podpisane tri usta-novnine. Naj bi lepim zgledom sledila tudi še nekatera druga večja podjetja, ki bi tako pripomogla k pocenitvi dobre slovenske knjige. Prihodnje dni se bo oglasil pri podjetjih, ustanovah in zadrugah v novomeškem okraju zastopnik Prešernove družbe Zadnje dni meseca maja so si slušatelji ljubljanske slavistike na tridnevnem izletu ogledali Belo krajino. Pod vodstvom svojega profesorja dr. Antona Slodnjaka in v spremstvu univ. prof. dr. Nika Zupančiča ter prof. nottinghamske univerze v Angliji Belokranjca dr. Janka Lavrina in štirih asistentov si je 50 študentov zadnjih dveh letnikov ogledalo vse prirodne in kulturne znamenitosti Bele krajine. Okraj jim je omogočil potovanje z dvema kamionoma, s katerih so si nabrali bežne, Ivan Kobše in bo nabiral nove ! a vendar zanimive vtise iz de- ustanovne in podporne člane. Prejšnji teden je Glavni odbor Prešernove družbe razposlal svojim poverjenikom v okraju bloke za 1800 članov. To število Članstva pa je že preseženo, ker so ponekod bloki že pošli. Pohitite z vpisovanjem v Prešernovo družbo! Naj ne bo hiše, kjer ne bi bilo knjig Pre- šernove družbe! K. V gostilnah, kavarnah m javnih prostorih zahtevajte Dolenjski list! toliko manj tudi kruha, kot v zadnjih treh mesecih lanskega leta. Prav gotovo gre manjši nakup deloma na račun prenehanja sezonskih gradbenih del, na nekoliko omejeno možnost nakupovanja količin moke in na spremembo v mletju pšenice. 7,qnimiva je primerjava izdatkov na mesec na povprečnega prebivalca za živila na eni ter za alkoholne pijače in tobak na drugi strani. Medtem ko smo v letošnjih prvih treh mpseeih izdali za živila (brez izdatkov za sladkor) po 241 din povprečno mesečno na osebo, NOVOMESCANI! Izšel je spominski katalog februarske razstave v Novem mestu z 11 reprodukcijami in orisom novomeških umetnostnih tradicij, kakor tudi z oceno slikarjev Lamuta, Moleta in Bor-čiča. Interesenti ga lahko dobe v Državni založbi na Glavnem trgu v Novem mestu. Cena 50 di na rje v. okrožnega zleta Partizaaa v Novem mestu žele med Kolpo in Gorjanci. Ko so se prvi večer predstavili Crnomaljcem z lepim kulturnim programom, v katerem so bile zlasti učinkovite občuteno podane recitacije Zupančičevih belokranjskih pesmi, so se naslednje jutro odpeljali skozi Dobliče, Miklerje, Ceplje in Zagozdac ter ob robu kočevskih gozdov do Predgrađa, kjer so prisluhnili zanimivi govorici tamošnjih domačinov. Po strmih serpentinah so se spustili prav v kanjon Kolpe, kjer so si od blizu ogledali »belokranjsko Švico«, nato pa so se po drugih serpentinah znova vzpeli v breg in se ustavili v Starem trgu. Nadaljnja pot jih je vodila preko Sinjega vrha do Vinice, kjer so si ogledali Zupančičevo rojstno hišo in pesnikov muzej. Ko so se mimo slikovitih razgledov skozi loze in pa-šince dvignili do Preloke, jih je tu čakalo prijetno presenečenje. Domačini so jim zavrteli janjce na ražnju in jim tako postregli s pristno belokranj. sko pečenko in vinom. Toda še vse prisrčnejši je bil stik s tem ljudstvom, ko so jim vaščani zaplesali vrsto domačih kol in plesov, ki so jih veselo spremljali domači tamburaši. Le neradi so se gostje spustili s prijaznega hribca, od koder je čudovit razgled po Beli krajini in daleč v sosednjo Hrvatsko. Skozi Adlešiče, kjer so jim postregli z vinom in belokranjskimi orehi, so prispeli do Podzemlja, kjer so se ustavili na domu dr. Nika Zupančiča in obiskali književnika Lojzeta Zupanca. Že v mraku so se pripeljali v Metli ko, kjer so še isti večer videli folklorni film »Pomlad v Beli krajini« in so jim tudi zapeli črnomaljski Fantje na vasi. Ko so si naslednji dopoldan ogledali metliške znamenitosti (Navratilovo in Ganglovo rojstno hišo, Belokranjski muzej in drugo), so odšli na Krupo, kjer so bili gostje domačina prof. Janka Lavrina. ki je za nekaj viji. mesecev prišel na oddih v domovino in ga mnogi medvojni poslušalci londonskega radia poznajo kot neutrudnega komentatorja tedanjih dogodkov in prijatelja Titove mladine. 2al, da je bila sicer tako topla in sončna Bela krajina v teh dneh mrko zavešena z oblaki in je tu in tam celo ro-silo in deževalo, toda vtisi, ki so ji-h odnesli mladi slavisti iz te dežele, zlasti njih stik s pre»-prostim, gostoljubnim belokranjskim ljudstvom jim bo verjetno ostal še dulgo v spominu. Naj bi z istim razumevanjem in ljubeznijo, ki so ga bili od ljudstva deležni na svoji ekskurziji, seznanjali mladino, ki jim bo zaupana, z Belo krajino, z njeno kulturo pa tudi z njeno novo podobo, ki jo dobiva v socialistični Jugosla- Javna produkcija gojencev glasbene iole Ignaca Hladnika« I. avto-moto {gorske dirke Mlado, vendar pa aktivno Avto-moto društvo v Mokronogu je v nedeljo 7. junija priredilo Dan ljudske tehnike pod pokroviteljstvom tovariša Av_ blja Viktorja-Rudija, pi»poldne pa I. gorske avtomoto dirke pod pokroviteljstvom narodnega heroja tov. Jožeta Borštnerja. Na dirkah je sodelovalo 29 solo motorjev, 10 motorjev s prikolicami in 6 šiporfenih dirkalnih avtomobilov. Srečali smo več zman.ih imen CTiklavčič, Malna-rič Dušan, Mrak Peter, nemškega vozača Franca Kellerja itd.). Proga jer bila dolga 4.950 metrov ter po izjavi vrhunskih vozačev precej težka, vendar pa v najboljšem stanju, za kar gre zasluga Okrajnemu cestnemu odboru v Novem mestu. Na podlagi 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88-52) in na predlog Občinskega odbora Zveze borcev Trebelno izdaja Občinski ljudski odbor Trebelno ODLOK o razglasitvi 12. aprila za ljudski praznik občine Trebelno 12. aprila 1942 je bila na območju občine Trebelno v Zgornjem Zabukovju pri Blatenklancu prva borba naših partizanov proti italijanskim okupatorjem. Istega leta je bila 4. septembra na Trebelnem ustanovljena brigada »Matije Gubca«, v katero so bili vključeni vsi partizani — borci z območja občine Trebelno ln drugi. Zato izdaja Občinski ljudski odbor Trebelno tale odlok: 1. člen 12. (dvanajsti) april se razglaša za občinski ljudski praznik občine Trebelno. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave na oglasnih deskah, po razglasu na krajevno običajen način občinskega ljudskega odbora ter po objavi v Dolenjskem listu. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Trebelno, 1. Junija 1953. Franc Kafol, 1. r. predsednik občinskega ljudskega odbora Dirke so potekle brez nesreč, za kar ima precej zaslug predisednik Avto-moto društva Mokronog Bi»žo Zaje in vodja dirk Slavko More. REZULTATI in zasedena mesta imotorlstov in avtomobilistov na dirki Mokronog—Trebelno. Motoristi izven dolenjskega sektorja: L Motorji solo do 123 cem: r. Mrak Peter, Ljubljana, DKVV, 5 min. 15 sek. 2. Berič Franjo, Zagreb, Puch, 8 min. 41 sek. 2. Motorji solo do 250 cm m: 1, — 2. Jeniko Anton, Tržič, Puch, 5 mui. 05 sek, 1. — 2. PodberščeJc Drago, Ljubljana, Puch, 5 mim. 05 sek. 3. Motorji solo do 350 cem: 1. Podrekar Ivan, Tržič, Tri-umph, 5 min. 40 sek. 2. Bočkaj Edo, Zagreb, Triumph, 8 min. 30 sek. 4. Motorji solo do 500 cem: L Pažur Štefan, Zagreb, BMW 5 min. 37 sek. 5. Motorji s prtk. do 600 cem: 1. Bule Henrik, Mokronog, FN, 5 min. 14 sek. 2. Paižur Štefan, Zagreb BMW, 5 min. 23 sek. 6. Motorji s prik. do 1000 cem: 1. Miklavčič Ivo, Ljubljana, HRD, 5 min. 12 sok. 2. Kurnik Ivan, Tržič, BMW, 5 min. 13 sek. 7. Avtomobili dO 1100 cem: 1. Petelin Srečko, Ljubljana, DKW, 6 min. 30 sek. 2. Santo-vec Štefan, Zagreb, Fiat, 6 min. 55 sek. 8. Avtomobili nad 1100 ccim: 1. Keller Franc, Nemčija, BMW, 5 min. 27 sek. 2. Ličam Karel, »Kamnik, Jagwar, 5 min. 28 sek. Najboljši čas dneva si delita Jeniko • Anton in Podberščeik Drago z enakim časom 5 min 8 sek. REZULTATI in zasedena mesta motoristov dolenjskega sektorja. 1. Motorji solo do 250 cem: 1. Peric Andrej, Novo mesto, DKW, 5 min. 45 sek. 2. Colariič Miian, Novo mesto, NSU, 6 min. 37 sek. 3. Turk Franc, Novo mesto CZ, 7 min. 47 sek. 2. Motorji solo do 350 cem: 1. Peric Andrej, Novo mesto, Standart, 5 min. 34 sek. 2. Ri-felj Dane, Novo mesto, DKW, 5 min. 50 sek. 3. Znidaršič Anton, Mokronog, Harlej, 6. min. 25 sek. 3. Motorji solo do 500 cem: Lojze Zupane: 1, Erjavec Srečko, Stična, Puch, 6 min. 39 sek. 4. Motorji s prikolico do 1100 cem: 1. Skedelj Alojz, Novak Dane, ZUndap, Norv0 mesto, 6 mLn. 05 sek. 2. Kmet Ferdo st. Kmet Ferdo mL, BMW, Trebnje, 6 min. 24 sek. Najboljši čas dme/va dolenjskega sektorja ima Peric Andrej. Milan Brešcak Kako vsako leto je priredila novomeška glasbena šola tudi letos ob zaključku šolskega leta javno produikcijo svojih učencev. Nastopili so pianisti, violinisti, čelist in nekateri učenci na pihalih. Vse nastope je po potrebi spremljal na klavirju naš priznami pianist tov. Stane Fink, ki je tud; sam učitelj klavirja v Glasbeni šoli. Ze lani smo zabeležili nekaj prav lepih rezultatov in moramo priznati, da so se le-ti leto« še stopnjevali. Tako je bilo oipaziti mnogo napredka pri pianistih Smo-dejevi, Budlnovi, zlasti pa pri Evi Nifergalovi, napredovali pa so tudi ostali učenci klavirja. Zelo je izmemadil čeliat Kos. ki napred'mje iz dneva v dan. Tudi pri učemcih na trobilih je ugotoviti precej smisla in veselja do posameznega instrumenta. Glede violinistov, katerim se mora priznati v primeru z lanskim letom tud, letos precej precej zin.anja in tehnike, pa bi pripomnili, da je zelo važno, da posvetijo njihovi učitelji veliko pozornosti uglaševanju instrumenta. Učenec, ki je sicer po svojem znaintju v vsakem oziru za pohvalo, izgubi mnogo, če mu je violina previsoko ali prenizko uglašena. Precizno in točno ug!aševamje violine p« je tudi eden najvažnejših pogojev za krepitev posluha violinista. Vodstvu in učiteljskemu zboru šole gre vsa pohvala za trud iai prizadevanje, da bi dosegli z učenci čim večje uspehe. Produkcija pa je spet pokazala v polni meri, da je glasbena Jola v Novem mestu za ra,zvoj glasbe izredno pomembna. Pribiti je'treba, da že sedaj nasti.pajo nekateri učenci G'.asbfine šole v orkestru SKUD »Dušan. Je-f'b«, kjer so se izkazali kol zelo uporabne moči. J. M. »Up.., draga, up... prišel sem večerjat... up, k»kr> to, up... da si še pokonci? ... up Letno kopališče v Podzem!;u Vražji kamen Belokranjska pripovedka Na mlin. SraČku ob Kolpi je star V tem mlinu je nekoč živel star mlinar, ki je mlel rumeno pšenico in zlato debelačo, a kmetom, ki so prinašali mlet zrnje, ni jemal nobene merice. Za plačilo je vzel le toliko, kolikor so mu pomeljarji pač sami dali. To je zvedel vrag. Ujezila ga je mlinarjeva poštenost, pa da bi ga naučil prevarljivosti, se je nekega večera nameril k njemu. »Za'kaj ne jemlješ kmetom merice kakor vsi drugi mlinar ji?« je zarezal nad poštenim starcem. »Zadovoljen sem pač s tem, kar mi sami dajo«, je odvrnil srački mlinar. »A jaz hočem, da postaneš prevarant, kakor vsi drugi mlinarji, ki kmetom jemljejo preveliko merico!« je vrag togotno tiščal svoje. »Potlej se nisi na pravega na-mahnil«, je odkimal stari mlinar. »Ce nočeš delati tako, kakor sem rekel, ti bom zrušil mali-nico«, je pričel groziti vrag. »Pa jo zruši!« se je nasmehnil mlinar. »Bom pa drugo postavil, a pošitenja mi ne moreš vzeti. Poštenje več velja kakor kup zlata.« »Zapomni si,« je kričal jezlji-vi vrag, »že jutri opolnoči bom v tvoj mlin treščil največjo skalo iz cerkviške loze!« Potlej je še grdo zaklel ln odšel. Naslednji večer pa je stari mlinar sam odšel v cerkviško lozo. Preden je ura odbila polnoč, je že zaslišal, kako lomasti vrag po temnem gozdu. Mlinar je brž splezal na visoko smreko. In ko je vrag, oprtan z velikansko skalo, prišantal mimo, je mlinar odtrgal z veje največji češarek ter ga zalučal vragu na butico ... Vrag se je prestrašil, stresel skalo z grbače ter jo ucvrl, od koder je bil prišel. Mlin v Sračku pa še danes stoji in melje kmetom pšenico in debelačo. Blizu vasi Cerkvi-šče pa je sredi loze velik kamen, ob njem raste najvišja smreka v gozdu, ki je zrastla iz češarka, s katerim je srački mlinar pognal vraga v beg. Tisti lozi pa pravijo Belokranjci »Pri vražjem kamnu«. V vsako hišo knjige Prešernove družbe! Na pobudo občinskega ljudskega odbora in Kmetijske zadruge v Gradacu ter s podporo okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju bo Podzemelj še ta mesec dobil lepo urejeno letno kopališče ob Kolpi. Dela pri ureditvi kopališča so v živahnem teku. Letno kopališče v Podzemlju bo opremljeno s kabinami, bifejem, igriščem itd. Skozi vso poletno sezono bo letno kopališče v Podzemlju imelo tudi svojega upravnika, ki bo skrbel, da bodo kopalci in letoviščarji, ki jih bo privabila topla Krka, oskrbljeni z vsem potrebnim za dobro po- V nedeljo praznuje mladina v Šmarjeti 21. junija bo priredil občinski komite LMS s pomočjo sosednih aktivov mladinski dan v Šmarjeti. Ze dalj časa je šmarješka mladina prav aktivna, za nedeljo pa je pripravila: dopoldansko šahovsko tekmovanje, kjer se bodo pomerili aktivi iz Zbur, Bele cerkve, Šmarjeških toplic in Smarjete. Partizan iz Smar-jete bo nastopil v odbojki, kolesarji Smarjete in okolic« pa pripravljajo polževe dirke. A-ktiv LMS Smarjeta bo priredil vabljenim zastopnikom novomeškega okraja akademijo, na kateri bo nastopala folklorna skupina, recitatorji in pevci, gledališka skupina pa bo zaigrala »Vrnitev«. Popoldne bo mladinsko rajanje. Smarjeta vabi mladino iz vseh krajev Dolenjske! čutje. Ker bo v Podzemlju v mesecih juliju in avgustu taborila tudi počitniška kolonija be. lokranjske šolske mladine, bo v letošnji poletni sezoni v Pod-zemliju verjetno mnogo prilike za živahno razvedrilo. Vsekakor bodo podjetni Belokranjci z ureditvijo letnega kopališča v Podzemlju storili vse, da bi k topli Kolpi privabili tujce in domačine, ki se žele odpočiti in nabrati novih moči za nadaljnje delo. Rešitev krišanke Vodoravno: 1. Mir; 3. Roma; 6. orati: 8. ej: 10. spone; 11. tje; 12. si; 13- polži; 15. tja; 16. okel; 18. ko; 19. reklama; 22. v; 23.TU; 24. okop; 28. skobec; 29. tira; 32. teran; 33. depo; 3«5. plovem; 38. roka; 41. steze; 42. ledina; 44. Amor; 4«. jer; 47. titan.; 48. kipim; 49. citat; 50. Tatar; 51. Nil; 52. dinarji; 54. ali; 55. OG; 56. kamenina; 58. oda; 59. cmok; 60. K. A.; 61. kanu. V vsako hišo Dolenjski list! Berite in širite Dolenjski list! Navpično: 1. Mi; 2. rop; 3. rano; 4. otel; 5. mi; 7. ro?ar; 8. ej; 9. jekla; 10. sito; 11. tika; 14. žolt; 17. Ema; 20. eter; 21. Kim; 22. vojaka; 24. okel; 25. koren; 26. obad; 27. penica: 28. »t.; 29. topi; 30. iti; 31 Rim; 33. dat ; 34. patim; 35. om: 36- prag; 36 a Vera; 37. Milin; 38. Rada; 39. oni; 40. kino; 41. pij!; 43. N.l: 45. otok; 47. Tina; 48. kra; 51. nek; 53. ad; 57. nu. STE SE OB TEM KDAJ ZAMISLILE? V življenju je mnogo malenkosti, ki se nam na prvi pogled ne zdijo važne, če pa se vanje poglobimo, moramo priznati, da prav zaradi teh prezrtih malenkosti trpimo. Ni med tem, kar nam dela težke ure, tudi nekaj naslednjih vzrokov? Zlasti za malo večje otroke mnoge matere »nimajo nikoli časa«. Tako si vsaj včasih potožijo otroci med seboj, še pogosteje pa to sami molče prenašajo in se v to udajo. Prej ali slej pa si poiščejo družbo — bod.si slabo ali dobro, ki ima za njihove težnje dovolj časa in jih uči pač dobro ali slabo. Take matere so potem nesrečne, ker so se jim otroci tako hitro odtujili in so vedno od doma ter jih poznajo le, kadar so lačni ali sicer kaj potrebujejo. Nismo prepogosto brez pravega vzroka nevoljne nase in na svojce ter nanje stresamo svojo slabo voljo, da se nas vsi izogibajo? Menimo, da imamo samo me vedno kop co dela. d:i samo me moramo vedno koga streči in da naš delavnik nima nikoli konca. Pri tem pa ne pomislimo, da je moževa služba sorazmerno težja m njegova skrb za zaslužek večja od naše. — Otroke šola dovolj zaposli, za razvoj potrebujejo gibanja v naravi, fizkulture, za duševni razvoj čitanje knjig itd. Ni prav, da j.h vsako prosto uro zaposlimo z gospodinjskimi in kmečkim; deli, ki so pogosto celo mnogo pretežka za njihove fiz.čne sposobnosti. Ni li vzrok našega nerazpolo-ženja, ker si nikdar ne vzamemo časa za razvedrilo, ne za majhne sppemembc, ki delajo ž.vljenje zanimivo. Povabimo nekaj znancev (skromen prigrizek, ki ga ob tej priliki postavimo na mizo, ne pomeni tako ve-l.kega izdatka), razvedrimo se ob njihovem pripovedovanju, družabnih igrah, duševnim stikom z ljudmi, ki so nam dragi. Pojd.mo včasih v kino, gledališče, na predavanja! Neverjetno, kako se ob tem spočijemo, koliko laže se zatem spet lotimo vsakdanjega dela! Misli pa nam bodo še takrat, ko bomo trudne, rade uhajale k lepemu doživetju in delo bo često mimogrede opravljeno. Morda smo včasih rade urejale druž.nske albume, prebirale staro pošto, izdelovale igračke, mrežile, kvačkale, muzicirale, dandanes pa si tega ne privoščimo več. Uredimo s; delo tako, da bomo tedensko vsaj nekaj ur lahko delale to, kar smo nekoč najraje počele. Koliko veselja bomo imele s tem! Takžen opravek bo zdravilo za nervoz-nost, žalost in dolgočasje. Čudimo se, da katerega znanca ali sorodnika, ki je včas.h rad in pogosto prihajal k nam, kar nenadoma ni več. Ne mož ne otroci ne bodo tega krivi, kriva bo največkrat gospodinja. Morda je prišel, ko je bila najbolj zaposlena in nerazpoložena, pa mu je to dala čutiti. Več.na ljudi takoj ob sprejemu čuti, če so dobrodošli. Kdor je tenkočuten, ne bo več obiskal družine, kjer mu je gospodinjin hladen sprejem pokazal, da je pr.šel o nepravem času. Mnoge menimo, da je počitek podnevi neodpustljiva potrata časa. Ne kratimo si počitka med delom. Pojejmo v miru in Icz,-mo po kosilu vsaj četrt ure! Cisto drugače bomo nadaljevale delo in prespan čas kaj hitro nadoknadile. Delo nam bo šlo res od rok, opravile ga bomo z veseljem in še za vsakogar bomo imele pripravljeno prijazno besedo. Prav to velja za noini počitek. Ce nam prija jutranje spanje, si uredimo marsikaj že zvečer, da zjutraj tiste prijetne pol urice polež.mo. Pospravljanje in brisanje prahu nas iz dneva v dan manj veseli. Prestavimo s. za spremembo pohištvo, naredimo iz spalnice dnevno sobo in obratno, pospravimo s polic in omaric vse drobnarije, ki so sicer naši majhni spomini, a lovijo le prah. Kadar se nas poloti otož-nost, pa le pobrskajmo v predalih in skrinjah po teh drobnarijah in bolj nam bo odleglo kot prej, ko se j.h je oko tako navadilo, da jih ni niti več videlo. In končno prepiri! Nam ne vzamejo včasih kar za ves teden vso dobro voljo? Ce pa trezno prem.slimo, si moramo priznati: Prepir bi bile lahko odvrnile, če bi našle ob pravem času pravo besedo, ki bi jo bile morale izreči v miru in prijazno ter tudi odpuščajoče; če bi se zavedale, da se moramo imeti vedno v oblasti, kadar grozi oblak prepira; s tem, da na kričanje odgovarjamo s kr.ča-njem, izgubljamo zmago v prerekanju; žal včasih še mora obveljati rek, da pametnejši popusti. Odkrit, a miren razgovor koristi desetkrat več kot vse hude, v jezi izrečene besede. Se mnogokaj nam jemlje življenjsko vedrino, nas teži in zaradi mnogočesa še trpimo. Učiti bi se morale živeti od tiste preproste kmečke žene, k. je imela osem otrok, pa danes kot stara mati kaj rada smehljaje pravi: »Kaj se pravi biti živčen, pa res ne vem!« In res! Nikoli je nisem v.dela slabe volje, nikoli je ni vznemirjal jok in prepir otrok, nikoli ni tarnala nad kopico dela. — »Kolikor morem, pač naredim! Otroci ne zrastejo, če se ne jočejo in ne pretepajo. Možje pač morajo godrnjati. Da smo le zdravi in vsi živi, pa se že da živeti!« To je bila njena življenjska modrost, zaradi katere je lahko prenašala vse težave, pod kakršnimi bi mnogokatera izmed nas klonila. Prepričana sem, da je več.ni izrfled nas bolje kot njej, pa »nio vendar dosti bolj živčne, mnogo redkeje nasmejane in mn°go manj srečne! ~~Zg. Po kosilu; »Mama lačen..* 5904 49