ŠTEVILKA LETO XLVI, 3. OKTOBER 2014 CENA 1.60 EUR LETUS NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 S toplotno izolacijo nazarske šole bodo znižali stroške energentov STRAN 15 S pomočjo pozornih občanov policija roparje banke v Gornjem Gradu hitro ujela STRAN 18 BENCINSKI SERVIS Oglasi Ei i /i mt&m m Ji U 8\L( ] OKedct/oSmcta, /s¿a i o£iaak Z novim k-niini časom prihajajo ItladncfJl dnevi, zato mi it j v na>i ir^tivdni poskrbeli za ¡jcsh.*!" izbor toplejših ubLačiJ i:; pJfittnin. Da nlkup nt' bo prevelik /.alogaj /:i dcnarfticc, vam podarjamo kupon. Oh prudluiitvl kupom vam do 31 lO^DIt nn blagajni priznamo popust na t'n tedtrlck po v:iSi v/Mri. v Na (i;iltj!{[ i c i ml i velika izbira posteljnine, ^ ^ pižam in peri ta blagovne jfnaiflteS Mc(Ot Moda bmitlu Nazarje, telefoni 059/989^60, 051/601-169 2 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Iz vsebine: Tema tedna: Zapravljamo manj in v prvi vrsti za osnovnejše stvari Tretja stran "HJ 8. javni razpis: Zgornjesavinjske občine tokrat brez razvojnega denarja.........................5 SŠGZ: Napovedi jesenskih gibanj na trgu dela niso ugodne....................................5 Lokalne volitve: Z realizacijo različnih načrtov za boljše življenje v občinah........................6 - 8 Socialni demokrati, OO Mozirje: Izpostavili neizpolnjene obljube.......................8 KZŠD: Ponujajo možnost odkupa zgornjesavinjskega mleka...............................10 Festival za 3. življenjsko obdobje: Priznanje tudi v roke zavodu Zlata leta................................................. 11 Večer z Romano Pogorelčnik: O moči čustev, hvaležnosti in odpuščanja..........................................................12 Če bi bila cena najpomembnejša, bi vsi imeli majhne neumne telefone Na splošno velja, da so cene izdelkov in storitev v Sloveniji, odkar smo v »krizi«, pomembnejše, kot so bile pred tem, in da predstavljajo ključni kriterij pri sprejemanju nakupnih odločitev. Prav zaradi tega naj bi v zadnjem času diskontni trgovci pridobivali tržne deleže na račun klasičnih trgovcev, slednji pa so kljub poudarjanju porekla, kakovosti in še kakšne lastnosti blaga klonili pod pritiskom in tudi sami v oglaševanju na veliko izpostavljajo nizke (običajno akcijske) cene. »Cena je pomembna v vsakem poslu,« se strinja eden izmed vodilnih marketinških strokovnjakov pri nas mag. Aleš Lisac: »Cena je nosilec informacije. Cena veliko pove o vas in vašem izdelku. S pravo cenovno politiko lahko dolgoročno povečate vrednost svojega posla ali ga celo uničite.« Hkrati Lisac opozarja, da direktorji, podjetniki, predvsem pa prodajalci pogosto napačno gradijo celoten posel na predpostavki, da se vse stranke odločajo predvsem na podlagi cene. »Če bi bila cena v resnici tako pomembna,« je prepričan Lisac, »bi vsi jedli v menzah in se vozili z najcenejšimi avtomobili. Vsi bi imeli majhne neumne telefone in starinske televizorje.« Dejstvo je, da v vsaki panogi obstajajo cenovni razredi in da v vsaki panogi obstajajo kupci, ki želijo plačati več. Dokazano je, da se samo okoli deset odstotkov kupcev odloča o nakupu zgolj na podlagi cene. Lisac zato svetuje podjetnikom, naj se ne spu- ščajo v »cenovne vojne« in naj ne bodo najcenejši med konkurenti. Zakaj? Ker dolgoročno enostavno ne bodo zdržali. Seveda se v vsaki panogi najdejo nekateri, ki spuščajo cene pod razumno mejo. »Verjemite mi, da o njih kmalu ne bomo več slišali. Enostavno bodo izginili, čeprav nekateri zdržijo neverjetno dolgo, glede na to, da prodajajo pod ceno, ki je še dovolj visoka, da pokrije vse stroške.« Mag. Aleš Lisac seveda ne bi bil to, kar je, če ne bi tudi v sedanji »krizni« situaciji zaznal nove tržne priložnosti. Prodaja seminar z naslovom Strategije za povečanje cen, ki ga promovira takole: »Sedaj je prišel pravi trenutek, da obrnete list v svojem poslu in začnete prodajati bolje in po višjih cenah. Ker si to zaslužite in ker je to mogoče! Odkrijte skrbno varovano skrivnost, s katero pametni podjetniki redno zaračunavajo večkrat več kot njihova konkurenca. In stranke z veseljem plačujejo ...« Kako pa se vi odločate pri nakupih? Je za vas pomembnejša cena ali kakovost? Ste zvesti samo enemu prodajalcu ali samo eni blagovni znamki ali pa se odločate vsak dan sproti na podlagi aktualne ponudbe? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 4 ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 40, 3. oktober 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . . , „„,, -r Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 3 Zapravljamo manj in v prvi vrsti za osnovnejše stvari Tema tedna STOPNJA POTROŠNIŠKEGA ZAUPANJA V SLOVENIJI SE VEDNO NIZKA Odstotek ljudi, ki se od nastopa gospodarske krize ničemur ne odpovedujejo, se iz leta v leto zmanjšuje. Tudi stopnja potrošniškega zaupanja, ki se v večini evropskih držav izboljšuje, v Sloveniji še vedno ostaja zelo nizka. Trgovske družbe si zato prizadevajo znova vzpostaviti večje potrošniško zaupanje, pri tem si pomagajo z raziskavami nakupnih in uporabniških navad. V uravnoteženje takšnim raziskavam se pojavlja vse več raziskovalcev višje kakovosti bivanja, ki je pogojena prav z zmanjšanjem potrošništva. V Sloveniji že uveljavljen tovrstni raziskovalec je Nara Petrovič, ki je prejšnji petek v Knjižnici Mozirje predaval na temo Kako vpeljati zdravo pamet v družbo in odnose? Razkošna preprostost v vsakdanjiku za višjo kakovost bivanja. SLOVENCI NISMO VEČ ZVESTI LE ENEMU TRGOVCU Sveže izsledke potrošniških navad Slovencev in Evropejcev sta pred kratkim na strokovno-organi-zacijskem odboru Effie Slovenija 2014 v Ljubljani predstavila Nielsen in Mediana, agenciji za tržne raziskave. Proizvajalci in trgovske družbe se ves trudijo povečati prodajo, kar je v današnjih časih, ko je trg že zasičen, ljudje pa v skrbeh zaradi recesije, težje izvedljivo. Da bi se čim bolj približali razmišljanju in potrebam potrošnikov, se poslužujejo tržnih raziskav. Pred kratkim je takšno raziskavo izvedla agencija Mediana, ki je preko štiri tisoč ljudi anketirala o vsem, kar delajo od jutra do večera ter katere blagovne znamke izdelkov in storitev uporabljajo. Izsledki kažejo, da Slovenci kupujejo pri različnih trgovcih, torej so pozorni na ceno izdelka in ga kupijo tam, kjer je cenejši. Pomemben izsledek, sploh za trgovce, je tudi, da potrošniki zmanjšujejo kupne navade, saj pogosteje kupujejo le najosnovnejše stvari. Da bi privarčevali pri stroških, kupujejo vse več izdelkov trgovske blagovne znamke. Sicer pa je največ anketiranih redne mesečne nakupe živil v zadnjem mesecu opravilo v Spa- ru. Na drugem mestu je Mercator, sledita pa Hofer in Tuš. Gostilno je v zadnjem letu obiskalo 78 odstotkov Slovencev, 39 odstotkov pa restavracijo s hitro prehrano. POGOSTEJŠI TUDI PRESTOPI K CENEJŠEMU PONUDNIKU STORITVE Ne le pri hrani, ljudje varčujejo tudi na drugih področjih življenja. O zamenjavi ponudnika elektrike v prihodnjem letu razmišlja pet odstotkov Slovencev, desetina jih namerava zamenjati banko, osem odstotkov pa jih namerava začeti uporabljati e-banko, še ugotavlja Mediana. Raziskava je pokazala tudi, da je med Slovenci še vedno vodilna znamka hladilnikov Gorenje, saj ga uporablja 41 odstotkov gospodinjstev. Da smo Slovenci še vedno pripravljeni vlagati tudi v določen luksuz, pa kaže podatek, da ima pametne telefone že 43 odstotkov Slovencev. Šest odstotkov jih uporablja iphone, največ (36 odstotkov) pa blagovno znamko Samsung. EVROPSKI POTROŠNIKI MORAJO BITI POVSOD V EU DELEŽNI PRAVIČNE OBRAVNAVE Medtem ko trgovce zanimajo predvsem navade potrošnikov, s pomočjo katerih jim bodo prodali več izdelkov, Evropski potrošni- ški center Slovenija (EPC) skrbi za potrošniške pravice ob nakupih teh izdelkov. Sredi septembra se je aktivno vključil v kampanjo, ki poteka na evropski ravni, in je namenjena ozaveščanju potrošnikov o pravicah, ki jih imajo pri nakupovanju blaga in storitev v Evropski uniji. Junija letos je bila uveljavljena direktiva o pravicah potrošnikov, ki si prizadeva, da bi bili potrošniki, ne glede na to, v kateri državi članici nakupujejo, povsod deležni enake ravni varstva. Med novostmi, ki jih prinaša direktiva, je tudi enoten 14-dnevni rok za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo ali izven poslovnih prostorov. EPC potrošnikom brezplačno svetuje in pomaga pri nakupu pri podjetjih v drugih državah EU in kar je še pomembneje, pomaga lahko tudi ob sporu s podjetji ter svetuje o nadaljnjih korakih, če se potrošnik s podjetjem ne more dogovoriti o rešitvi. Tatiana Golob Potrošniki zmanjšujejo kupne navade, saj pogosteje kupujejo le najosnovnejše stvari. Nara Petrovič, pisatelj in predavatelj o kakovosti bivanja: »Ljudje smo bitja, ki želimo preživeti. To je tisto, kar nas žene naprej, naša temeljna motivacija v življenju. Recesija, ki jo v zadnjem obdobju tolikokrat omenjamo in zaradi katere se obnašamo manj zapravljivo oziroma manj materialistično, predstavlja določeno grožnjo našemu preživetju. Zato ljudje začnemo iskati alternative, kako to obdobje preživeti lažje oziroma bolje. Vsekakor pa to ni edino gibalo, v vsaki družbi obstajata palica in korenček. Recesija je del, ki predstavlja palico, korenček pa so razni pozitivni učinki manjšega potrošništva, ko ljudje spoznavajo tako skozi izkušnje drugih kot tudi svojih, da je življenje lahko dejansko bolj bogato, če imamo v posesti manj stvari. Spremembe nakupovalnih navad, ki jih opažamo v današnji družbi, ne prinašajo nujno slabšo kakovost bivanja, ampak prinašajo višji nivo povezovanja med ljudmi in iznajdljivosti, ki družbi dolgoročno vedno prinaša pozitivne učinke.« 4 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 ■ Aktualno 8. JAVNI RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV EVROPSKEGA SKLADA ZA REGIONALNI RAZVOJ Zgornjesavinjske občine tokrat brez razvojnega denarja Poročali smo, da je bila Savinjska regija uspešna pri črpanju denarja iz 8. javnega razpisa za razdelitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za »preostanek« denarja, ki je ostal na razpolago iz finančne perspektive 2007-2013. Projekte, ki se bodo sofinancirali iz tega denarja, morajo zato občine izvesti letos in v letu 2015. Na ta sredstva so bili prijavljeni tudi trije projekti iz Zgornje Savinjske doline, a so bili zavrnjeni. Občina Rečica ob Savinji je računala, da bo s pozitivno rešeno prijavo na razpis lahko nadaljevala s projektom ureditve Tavčarjevega dvorca. Vrednost projekta, s katerim so se prijavili na omenjeni razpis, je okoli 1,280.000 evrov skupaj z DDV. Solčavska občina je kandidirala na razpisu s projektom Alternativna mobilnost. Načrtovali so urediti kilometer in pol kolesarske poti ob cesti v Logarsko dolino, v sami dolini pa ureditev turistične infrastrukture in nekaterih poti, vse skupaj v predvideni vrednosti 640.000 evrov. Na razpis se je prijavila tudi Občina Mozirje. Prijavili so razširitev in posodobitev čistilne naprave, v projektu poleg mozirske občine, ki je nosilka, sodelujeta še občini Nazarje in Rečica ob Savinji. Investicija je ocenjena na 630.000 evrov. Ostale občine naše doline se na razpis niso prijavile. Spomnimo, da gre za razpis, ki je razburil slovenske občine in javnost zaradi pogojev prijave. Prijave naj bi se upoštevale po načelu »kdor prej pride, prej dobi«. Zato so predstavniki občin poiskali možnosti tam, kjer je pošto za tekoči dan mogoče odposlati že od polnoči dalje. Nam najbližja je bila bencinska črpalka v Žalcu, kjer sta polnoč pričakala predstavnika občin Solčava in Rečica ob Savinji, Občina Mozirje je prijavo poslala po običajni pošti. O nadaljnjem dodeljevanju sredstev za popolne vloge pa je odločal še žreb. Marija Lebar SAVINJSKO-SALESKA GOSPODARSKA ZBORNICA Napovedi jesenskih gibanj na trgu dela niso ugodne Na razširjeni seji, na katero so bili vabljeni vsi člani, se je sestal upravni odbor Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice (SŠGZ). Prisotni so se seznanili s trenutnim stanjem in kratkoročnimi predvidevanji na trgu dela, o čemer je poročala vodja uradov za delo Velenje in Mozirje Branka Škulj Nussdorfer iz velenjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje. Seznanili so se tudi s pobudo za ustanovitev komisije za internacionalizacijo pri tukajšnji zbornici. V tej zvezi so sprejeli sklep, da se med članicami SŠGZ izvede anketa o zanimanju podjetij za storitve, ki jih ponuja Mednarodno poslovno združenje Perspektiva. NA MOZIRSKEM URADU ZA ZAPOSLOVANJE POVEČANJE BREZPOSELNIH Škulj Nussdorferjeva je v predstavitvi o trgu dela povedala, da na velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje v letošnjem letu beležijo porast števila brezposelnih. Zaznati je manjše povpraševanje po delavcih, pri čemer gre upoštevati, da vsi delodajalci svojih potreb ne javljajo na zavod. Stopnja registrirane brezposelnosti se je na območju urada Velenje znižala za nekaj manj kot en odstotek in znaša 12,9 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. V uradu Mozirje se je brezposelnost zvišala za 1,7 odstotne točke in znaša 12,7 odstotka. Stopnja brezposelnosti v državi je bila avgusta 12,8 odstotka. Na novo prijavljenih brezposelnih je na območju urada za delo Mozirje letos za dobrih 17 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom. Nasprotno pa je na uradu Velenje to število nižje za dobrih pet in pol odstotka. Govornica je še napovedala, da se bo število brez- Branka Skulj Nussdorfer je napovedala, da se bo število brezposelnih jeseni povečalo zaradi novih iskalcev zaposlitve, ki zaključijo izobraževanje. (Foto: Marija Lebar) poselnih, kot je to običajno, v jeseni povečalo zaradi novih iskalcev zaposlitve, ki zaključijo izobraževanje. Ob tem je opomnila na strukturna neskladja in možnosti, ki jih zavod preko aktivne politike zaposlovanja nudi za pridobitev ustreznih znanj, za katera je mogoče dobiti tudi delovna mesta. Tem ukrepom bo v prihodnji finančni perspektivi namenjenih manj sredstev. Število brezposelnih se bo povečalo tudi kot posledica odpuščanja zaradi rusko ukrajinske krize, ki vpliva na poslovanje. V razpravi so se prisotni dotaknili problematike zaposlovanja mladih, ki pogosto nimajo dovolj praktičnih izkušenj za uspešen začetek dela. Dr. Cvetka Tinauer, predsednica SŠGZ, je ob tem povedala, da zbornica načrtuje v prihodnje okrepiti sodelovanje z mladinskimi organizacijami. O INTERESU ZA KOMISIJO BODO POVPRAŠALI ČLANICE Kako vidijo delovanje komisije za internacionalizacijo pri SŠGZ in kakšna bi bila njena vloga pri povezovanju tukajšnjega podjetništva s partnerji preko meja in tudi širše po svetu, so predstavili Drago Rifelj, Herman Remic in Alojz Naglost iz Perspektive. Združenje ima sedež v Mozirju in je registrirano kot društvo. Kot je povedala Tinaurjeva, je letos postalo pridruženi član tako krovne Gospodarske zbornice Slovenije kot SŠGZ. Njihov predlog za ustanovitev posebne komisije, ki bi delovala na področju internacionalizacije, je pred časom obravnavalo predsedstvo tukajšnje zbornice in zavzelo stališče, da predlog presega finančne, organizacijske in kadrovske zmožnosti SŠGZ, ki deluje v okvirih sprejetega finančnega in delovnega načrta. Menili so, da predlog za ustanovitev komisije za internacionalizacijo ni primeren za obravnavo na upravnem odboru SŠGZ, a je združenje Perspektiva pri tem vztrajalo. Po tokratni razpravi je upravni odbor sprejel sklep, da pri svojih članicah preveri zanimanje za tovrstne storitve. Ko bo na voljo dovolj reprezentativen delež odgovorov, se bo na tej podlagi upravni odbor do predloga dokončno opredelil. Marija Lebar Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 5 Politika LOKALNE VOLITVE Z realizacijo različnih načrtov za boljše • I v« I življenje v občinah V štirih občinah nase doline imajo samo po enega županskega kandidata, ki se poteguje za naslednji mandat. Tako gredo na volitve v občinah Luče, Mozirje in Rečica ob Savinji dosedanji župani Ciril Rosc, Ivan Suhoveršnik in Vinko Jeraj. Tudi v Solčavi imajo eno samo župansko kandidatko, to je Katarina Pre-lesnik. Kljub temu, da nimajo konkurentov, so župani pred volitvami strnili in predstavili bodoče načrte ter svoje občane o tem obvestili na različne načine. KATARINA PRELESNIK BO OPRAVLJALA ŽUPANSKO FUNKCIJO NEPROFESIONALNO Prelesnikova v lokalni politiki ni povsem neznano ime. Za seboj ima dva mandata kot občinska Katarina Prelesnik (občina Solčava): »Smo v času, ki ni naklonjen majhnim občinam, zato se je potrebno truditi za naš razvoj.« (Foto: ML) svetnica, v obdobju 2006-2010 pa je bila tudi solčavska podžupanja. Kot pravi sama, ji bodo naštete izkušnje pri opravljanju županske funkcije prišle še kako prav. Sicer je že dve desetletji zaposlena v podjetju Davidov hram, trenutno dela v računovodstvu. V tem podjetju bo ostala še nadalje, saj namerava župansko funkcijo opravljati neprofesionalno. In kako vidi svoje delo županje? »Najprej bo potrebno dokončati in finančno zaključiti že začete projekte. Še vedno bomo veliko pozornosti namenjali črpanju evropskih sredstev, te je potrebno smiselno vlagati. Smo v času, ki ni naklonjen majhnim občinam, zato se je potrebno truditi za naš razvoj in vsak evro vložiti preudarno. Več bomo vlagali v cestno in komunalno infrastrukturo. Še vedno pa bomo veliko pozornosti namenili razvoju turizma in tudi ostalega gospodarstva v Solčavi. Funkcijo županje bom zaenkrat opravljala neprofesionalno in se trudila za boljše sodelovanje s svetniki in zaposlenimi v občinski upravi in v Centru Rinka. Posebno pozornost bom namenila združevanju ljudi v društvih.« CIRIL ROSC ŽELI NADALJEVATI S SOLIDNIM TEMPOM INVESTICIJ »Glede na dejstvo, da sem tokrat na županskih volitvah brez protikandidata, kar se je zgodilo prvič v dvajsetih letih samostojne občine Ciril Rosc (občina Luče): »Zaradi ne najboljših obetov za prihodnost moramo ostati še toliko bolj povezani in enotni.« (Foto: ML) Luče, bo prehod v moj četrti mandat precej lažji. Projekti, ki so v teku, se bodo tako lahko še hitreje nadaljevali. Še naprej se bom skupaj s sodelavci trudil s poštenim delom nadaljevati soliden tempo investicij in s tem našo občino razvijati v smeri zadovoljnih občanov. Čim prej moramo doseči, da bo država skladno s plebiscitarno izraženo referendumsko voljo Lu-čanov in sprejetim državnim pro- Vinko Jeraj (občina Rečica ob Savinji): »Marsikaj bo treba storiti na zagotavljanju večje poplavne varnosti.« (Foto: ML) storskim načrtom končno začela z gradnjo obvoznice mimo Luč, ki bo poleg prometne razbremenitve zagotavljala tudi dokončno poplavno varnost našega kraja pred stoletnimi vodami. Še poseben poudarek bi v prihodnje radi dali mladim, tudi z izgradnjo prepotrebnega športnega centra. Z dokončanjem občinskih prostorskih planov pa bomo začrtali razvoj občine v prihodnje. S podporo številnim društvenim aktivnostim bomo poskušali zapolniti tisto nematerialno plat življenja, ki je ključna za naše dobro počutje. Vrata občine bodo tudi v bodoče široko odprta za vse dobre ideje in predloge, ki imajo realno podlago. Zaradi ne najboljših obetov za prihodnost pa moramo ostati še toliko bolj povezani in enotni ob izzivih in nalogah, ki so pred nami. Teh pa ne bo tako malo ...« VINKO JERAJ ZA BOLJŠE POGOJE ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA »Na področju urejanja okolja so že zastavljeni projekti: vodovod Le- tošč, obnova in dograditev čistilne naprave Mozirje, sofinanciranje gradnje malih čistilnih naprav iz občinskega proračuna. Vsa razpoložljiva sredstva bomo namenili urejanju občinske infrastrukture, pri čemer smo v veliki meri odvisni od ukrepov oziroma odzivnosti države, ki, na primer, že več mesecev zamuja s podpisom pogodbe za ureditev Medgen borze, za kar že imamo zagotovljena evropska in lastna sredstva. Državo in občino čakata urejanje ceste do občinskega središča ter gradnja krožišča na Rene-ku, marsikaj pa bo treba storiti na zagotavljanju večje poplavne varnosti ne samo Savinje, temveč tudi pritokov. Zagotovo pa bomo več napora usmerili v zagotavljanje boljših pogojev za razvoj malega gospodarstva in turizma. Pričakujem tudi, da bo končno izdelan in sprejet občinski prostorski načrt, v občini Ivan Suhoveršnik (občina Mozirje): »Vse bomo naredili, da pridobimo različne investitorje.« (Foto: ŠS) pa se bomo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti lotili urejanja občutljivih območij. Glede na to, da bom župan občine Rečica ob Savinji tretji mandat, se zavedam, da ne gre načrtovati nemogočega. Da smo na pravi poti, kaže veliko število mladih družin, ki so našle svoje mesto v naših krajih. Sicer pa si obetam pester in zanimiv mandat, saj glede na liste 6 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Politika kandidatov pričakujem, da bodo v občinski svet izvoljena nova imena, ki bodo s svežimi in prodornimi idejami pozitivno nadgrajevala razvoj in napredek občine.« IVAN SUHOVERŠNIK SI BO PRIZADEVAL ZA ČIM VEČ SREDSTEV Edini kandidat za mozirskega župana in hkrati zdajšnji župan je povedal, da želi nadaljevati s projekti, ki so že pripravljeni ali so v pripravi. Med njimi je izpostavil obnovo Šmihelske ceste od upravnega centra do Krahlnovega z vso pripadajočo infrastrukturo, novo pet-krako krožišče pri avtobusni postaji, novo krožišče na gorenjskem klancu in prehod za pešce na regionalni cesti pri Šolski ulici, nekaj teh projektov že ima gradbeno dovoljenje. Projektna dokumentacija je pripravljena tudi za sledeče projekte: avtobusna postaja pri Cinkarni v Ljubiji in pločnik do Mozirja, obnova Ločkega jezu, za kar se bodo sredstva črpala iz vodnega sklada. V pripravi je obnova in razširitev vodovodnega sistema Letošč in razširitev oziroma obnova čistilne naprave v Lokah. Vključenih je več občin, projekt pa vodi mozirska. Projektna dokumentacija za nov most pri gasilskem domu je končana, čakajo na primerna sredstva. Sodelovali bomo pri razširitvi zdravstvenega doma v Nazarjah. V pripravi je velik projekt kolesarske steze od Kolpe do Rinke. V planu imajo selitev knjižnice na novo lokacijo, obnovo in ureditev Praprotnikove ulice, moderniza- cijo lokalnih cest in izgradnjo pločnikov, sanacijo plazov, urejanje poplavne varnosti, izgradnjo malih čistilnih naprav ... »Ves čas si bomo prizadevali, da bi iz različnih razpisov pridobili čim več državnih oziroma evropskih sredstev. Vse bomo naredili, da pridobimo različne investitorje, zlasti na področju turizma. V najkrajšem času bomo sprejeli občinski prostorski načrt, ki je resnično v zaključni fazi,« je poudaril Suho-veršnik. Marija Lebar, Štefi Sem MAJDA PODKRIŽNIK, KANDIDATKA ZA ŽUPANJO OBČINE NAZARJE Za nadaljevanje začetih projektov in skrb za standard občanov Majda Podkrižnik je na novinarski konferenci javnosti predstavila svoje poglede na preteklo štiriletno obdobje v občini in načrte, ki jim v primeru izvolitve namerava skupaj z občinskim svetom in občinsko upravo posvečati še posebno pozornost. »V iztekajočem se mandatu smo veliko energije namenili projektom, ki bodo dolgoročno zagotavljali visok življenjski standard ne le prebivalcev občine Nazarje, temveč tudi ostalih delov Zgornje Savinjske doline. Zelo uspešni smo bili pri urejanju področja zdravstva, saj smo uredili razmerja med občinami, se dogovorili glede prizidka in sedež javnega zavoda končno prenesli v Nazarje. Zadovoljni smo z izvedbo priprav na projekt Vodovod Letošč, ki je tudi medobčinski projekt. V občini Nazarje od 300 potrebnih služnosti manjka le še 15. Z odlagališčem v Podhomu smo trajno rešili področje odpadkov. Pomembna je bila ureditev daljinske oskrbe s toplotno energijo. V teh dneh smo prodali dve parceli v IOC Prihova. Zmanjšali smo zadolženost občine za 35 odstotkov, in sicer z 272 evrov na prebivalca v letu 2010 na 181 evrov na prebivalca v letu 2014, kar je daleč pod slovenskim povprečjem,« je med drugim naštela Podkrižnikova in dodala, da občina sodi med deset razvojno najbolj prodornih slovenskih ob- Majda Podkrižnik: »Zadolženost občine nam je uspelo znatno zmanjšati.« (Foto: Marija Lebar) čin v zadnjih štirih letih. »Nekateri veliki projekti so že začeti, treba jih bo nadaljevati. Poleg prej naštetega je potrebno nadaljevati aktivnosti za ureditev ceste skozi Šmartno ob Dreti in kro-žišča v središču Nazarij. Veliko pozornost terja zaščita proti poplavam in sanacija posledic naravnih nesreč. Pospešiti je treba aktivnosti za sprejetje občinskega prostorskega načrta. Prizadevali si bomo prodati gradbena zemljišča tako v industrijski coni kot za individualno gradnjo. Podpirali bomo delovanje društev, v okviru svojih pristojnosti se bomo trudili za dobrobit vseh občanov.« Marija Lebar PAUL OREŠNIK, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE LJUBNO V občini želi vnesti nove vrednote Na novinarski konferenci je svoj program in pogled na prihodnost občine Ljubno predstavil neodvisni kandidat Paul Orešnik. Le-ta želi v občino vnesti nove vrednote, pomembne za nadaljnji razvoj in družbeno življenje, predvsem pa meni, da si občani spodnjega dela občine iz Radmirja, Juvanja, Okoni-ne in Meliš zaslužijo podžupana, ki bo na občini skrbel za njihove interese. Orešnik je omenil prioritete njegovega programa. Sem spadajo dokončanja kanalizacije in javne razsvetljave v Radmirju, Melišu, Okonini in krožišča v Radmirju. Na iEi Paul Orešnik se zavzema za enoten in celovit razvoj občine. (Foto: Štefka Sem) cestnem področju je izpostavil nujno sanacijo in modernizacijo cest, poškodovanih v neurjih. Na področju gozdnih in povezovalnih cest bi se za modernizacije in obnovo cest črpala sredstva iz EU. S tem bi bile kmetije finančno razbremenjene. Meni, da so potrebne ureditve starih brvi prek reke Savinje in planiranje novih ter ureditev oko-ninskega potoka. Ustvariti želi boljše pogoje za razvoj gospodarstva in omogočiti podjetjem na območju IPC Loke širitev. Orešnik je dodal, da je potrebno še veliko narediti na področju turizma, športnega turizma, varstvu okolja, pridobivanju novih virov pitne vode, zagotavljati pomoč pri izgradnji malih čistilnih naprav, socialnemu varstvu, zagotoviti želi tehnološki napredek. Pomemben del programa je tudi področje zaščite in reševanja. Delo z mladimi želi nadgraditi z mladinskim centrom. Med začrtanimi projekti je še trgovski center na Ljubnem, za katerega dogovori že potekajo, saj si občani zaslužijo boljšo ponudbo. Leto pa je po besedah Orešnika dosedanja občinska uprava skupaj z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo ves čas preprečevala. Štefka Sem Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 7 Politika, Šolstvo TONI RIFELJ, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE GORNJI GRAD V plan dal številne projekte Nekdanji gornjegrajski župan Toni Rifelj se je za ponovno kandidaturo odločil, ker naj bi bilo po njegovem mnenju stanje v občini kaotično, sam pa ima veliko izkušenj in znanja s področja vodenja občine, z dobro ekipo pa lahko le-to ponovno vrne med najuspešnejše, kot je po njegovem nekdaj že bila. V primeru izvolitve si bo prizadeval za sprejem ustreznih prostorskih aktov, ki bodo prijazni tako za občane kot za investitorje, za sprejem dolgoročnega razvojnega programa občine, izgradnjo novega zajetja pitne vode za naselje Gornji Grad in polnilnico vo- de, izgradnjo vrtca in obnovo matične osnovne šole ter izgradnjo komunalne ureditve Tičjek 2 in ureditev parcel. Med projekti ima tudi aktiviranje delovanja zadruge Kašta ter ureditev graščine za potrebe občine in muzeja. V program je dal dokončanje medgeneracijskega športnega parka in sodelovanje pri organizaciji programov enodnevnih izletov v občino. Dodal je, da je treba poiskati možnosti programov večdnevnega letovanja turistov v občini in ureditev prostora za potrebe le-teh, vključno s prostorom za avtodome. Toni Rifelj bi si kot župan prizadeval pomagati podjetnikom. (Foto: ŠS) Kot župan bi si prizadeval pomagati podjetnikom pri novih programih in najemu prostorov z uporabo prostorov Smreke, za izgradnjo centra za ponovno uporabo in ekološkega parka v Podhomu ter obnovo cestne infrastrukture, vključno z mostovi. Rifelj je povedal, da se zaveda, da dobre ideje niso dovolj, da bi občina napredovala, in da brez sodelovanja z občani razvoj občine ne more biti uspešen, saj je uprava lokalne skupnosti le pokazatelj poti, po kateri ne hodi sama, ampak hodijo vsi občani. Štefka Sem SOCIALNI DEMOKRATI, OBMOČNA ORGANIZACIJA MOZIRJE Izpostavili neizpolnjene obljube Stranka Socialnih demokratov je pripravila novinarsko konferenco, na kateri je predsednik območne organizacije SD Mozirje Ivan Turk v imenu stranke izpostavil problematiko vodenja občin Ljubno in Nazarje v zadnjem mandatu. Novinarski konferenci so prisostvovali tudi člani SD z Ljubnega in iz Na-zarij. V OBČINI LJUBNO NEKATERE INVESTICIJE SLABO IZVEDENE Turk je menil, da se je občinski svet na Ljubnem razdelil na dva pola, kar za delovanje občine ni dobro. Izpostavil je politično kadrovanje občine. Da je bil namen nič spremeniti, je bilo po njegovem znano z imenovanjem bivše županje Anke Rakun za podžupa-njo. Imenovanje direktorja občinske uprave je bil drug tak primer, moteč pa je bil tudi rezultat razpisa za direktorja Zavoda Savinja, kjer je prevladal vpliv župana Franja Naraločnika, je dejal. Med investicijami, s katerimi se rada pohvali občina, so tudi takšne, ki so bile po njegovih besedah narejene slabo. »Prerazko-šen« Pažetov most lahko občino stane 580 tisoč evrov, saj je bila dana pritožba. V naselju Juva-nje občina ob izgradnji kanalizacije ni upoštevala projektne dokumentacije in je bila potrebna me- Ivan Turk je v imenu stranke izpostavil problematiko vodenja občin Ljubno in Nazarje v zadnjem mandatu. (Foto: MŠ) njava robnikov, kar je projekt precej podražilo. V strategijo občine ni bila zavedena strateško pomembna dejavnost zaščite in reševanja, politika podpiranja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge pa je pripeljala do tega, da se morajo občani Ljubnega z najosnovnejšimi artikli oskrbovati drugje, kar so prav gotovo opazili tudi številni turisti. V NAZARJAH VELIKO OBLJUB ... Turk je povzel tudi obljube na-zarske županje Majde Podkrižnik v predvolilnem času pred štirimi leti. Občanom je obljubila pospešitev kar nekaj vidnih že začetih in nedokončanih projektov. Omenil je prodajo parcel v IOC Prihova, komunalno ureditev zemljišč v coni Bič, ureditev centra Nazarij, širitev Zdravstvene postaje Nazarje, obnovo samostanskih stopnic ... Začela pa naj bi tudi nekaj novih projektov, obljubila razvojne spodbude za mikro gospodarstvo in obrtništvo, povečevanje možnosti zaposlovanja občanov z višjo in visoko izobrazbo, urejanje okolice, sprehajalne in kolesarske steze, podporo športni, kulturni dejavnosti in spodbujanje interesnega povezovanja občanov. Učenci in učitelji lučke osnovne šole so danes pripravili kulturni dan na šoli. Pridružili so se projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Njegov namen je približati preteklost vsem starostnim skupinam; šolajočim, predvsem pa najmlajšim v vrtcu. V stranki SD, je dejal Turk, pa se sprašujejo, kaj od tega je tudi uresničeno? Je županja postavila v občini nove, zdrave temelje za nadaljnji razvoj te občine, kot je v predvolilnem času obljubila? Kot županja naj bi delovala povezovalno znotraj in zunaj občine ter upoštevala ideje in predloge občank in občanov ter spodbujala pozitivno miselnost in klimo. V SD menijo, da povezovati ne pomeni delovati proti komu. Povezovati namreč pomeni delovati tako, da kdo sodeluje s kom, pri tem pa ga posluša in sliši. S tem se ustvarja pozitivna miselnost in klima. Občina namreč ni namenjena sama sebi, ampak občanom, ki tega trenutno ne čutijo tako, je zaključil Turk. Štefka Sem Spoznavali bodo življenje nekoč in se skušali vživeti v navade in običaje babic in dedkov. Ob 11. uri bodo svoja spoznanja prikazali na osrednji kulturni prireditvi pred Ju-vanovo hišo, v primeru slabega vremena pa v kulturni dvorani v Lučah. IS OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Srečanje s preteklostjo 8 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Iz občin, Ljudje in dogodki OBČINA NAZARJE Dom kulture delno prenovljen V četrtek, 18. septembra, je bila v okviru praznovanja občinskega praznika otvoritev delno prenovljenega nazarskega doma kulture. Županja Majda Podkrižnik je povzela projekt, v katerem so uredili oder, sanitarije in napeljavo. Dela je izvajalo podjetje Antika 5000 iz Ljubljane. V sklopu projekta so urejali tudi javne površine ob blokih. Asfaltirali so parkirišča, uredili vmesne zelene površine, javno razsvetljavo, nekaj makadamskih parkirišč pa se je saniralo. Ta dela je izvedel VOC Celje. Projekt je bil delno sofinanciran Na 27. redni in hkrati zadnji seji tega sklica se je v četrtek, 18. septembra, sestal ljubenski občinski svet. Obravnavali in sprejeli so rebalans proračuna 2014. Tokrat so odločali o letošnjem drugem rebalansu proračuna, ki sta ga prej obravnavala pristojna odbora in se s predlogom tudi strinjala. Kot je poudaril župan Franjo Naraločnik, je zaradi nižje realiza- z ukrepa 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, občina pa je projekt sofinancirala v višini 40 tisoč evrov. Županja se je ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki so se trudili, da so projekt uspešno izpeljali, vsem, ki bodo nastopali na novem odru, je zaželela uspešne nastope, občanom pa, da bi bilo prijetnih dogodkov v domu, ki bi jih lahko obiskali, čim več. Udeležence otvoritve je pričakala Godba Zgornje Savinjske doline, ki je poskrbela za glasbeni program prireditve. Štefka Sem cije od predhodno načrtovane tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani potrebno proračun prilagoditi. Namesto prej predvidenih nekaj več kot 4,127.000 evrov je letošnji proračun sedaj težak 3,750.000 evrov, kar predstavlja približno de-setodstotno znižanje tako pri sredstvih kot pri virih. Kot je še razložil župan, se prej načrtovano zadol- ževanje v višini okoli 50.000 evrov s tokratnim rebalansom ne predvideva. Vzroki za nastalo razliko so različni, večina pa jih je nastala zaradi izpada prihodkov iz državnih in evropskih sredstev, kot je na primer denar po 21. členu zakona o financiranju občin, požarna taksa, sofi-nancerska sredstva za nekatere že izvedene projekte in podobno. Precej je bilo treba znižati tudi predvidene prihodke od prodaje občinskih zemljišč. Skladno z razpoložljivimi prihodki so predlagani popravki odhodkov, tako da je po rebalansu proračun uravnotežen. Občinski svet je predlog rebalansa potrdil. Seznanili so se še s Strategijo ra- LOKE PRI MOZIRJU Krajani dela Lok so se 20. septembra zbrali na delovni akciji. Z namero, da očistijo Žagarjev graben, ki je bil prekrit s polomljenim drevjem iz februarskega žledoloma, se jih je šestnajst z motornimi žagami in drugim orodjem podalo v hrib. Polomljeno in podrto drevje je po katastrofalnem žledolomu že marsikje pospravljeno, drugod pa še čaka na pridne roke ali pa bo tam, kjer se je podrlo, tudi ostalo. To niti ni tako problematično, če ta les ni v strugah kakšnega hudournika, kot je bil primer v Žagarjevem grabnu v Lokah pri Mozirju. zvoja občine Ljubno do leta 2020 in s smernicami do leta 2030. Dokument je oblikoval poseben odbor, dalj časa je bil v javni obravnavi, pred samim občinskim svetom pa so ga kot ustreznega potrdila tudi pristojna telesa občinskega sveta. Svetniki na strategijo niso imeli dodatnih pripomb in so jo s sklepom potrdili. Ob zaključku mandata se je župan zahvalil svetnikom za sodelovanje. Spregovorila je tudi podžu-panja Anka Rakun, ki je menila, da je štiriletno obdobje minilo v konstruktivnem sodelovanju med vsemi, ki so zadolženi za delovanje lokalne skupnosti. Marija Lebar V podobni situaciji je hudournik z vrha Dobrovelj pred štirimi leti že poplavil del Lok in uničeval premoženje tam živečih. Ob zadnjih nalivih so Ločani zato s strahom opazovali vejevje, ki se je kopičilo, in upali, da vendarle ne bo zaprlo struge. Skupaj so se zato odločili in zbrali na delovni akciji in v dobrih dveh urah po večini očistili strugo. Veselje ob dokončanju dela je bilo veliko, ob tem pa zavest, da so s pridnostjo pomagali do boljšega spanca, ne le sebi, ampak tudi svojim sosedom. Trak so prerezali županja Majda Podkrižnik (druga z desne), direktor občinske uprave Samo Begič (levo), ravnateljica Osnovne šole Nazarje Vesna Lešnik, prejemnik zlatega grba občine Roman Krajner in mlajša občanka. (Foto: Štefka Sem) OBČINSKI SVET LJUBNO Sprejeli rebalans in dolgoročno strategijo občine Očistili hudourniški jarek Benjamin Kanjir Ločani so v dobrih dveh urah po večini očistili strugo v Žagarjevem grabnu. (Foto: Roman Čretnik ml.) Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 9 Ponujajo možnost odkupa zgornjesavinjskega mleka Gospodarstvo, Organizacije KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Nedavno je Kmetijska zadruga Šaleška dolina nekaterim pridelovalcem mleka na območju Zgornje Savinjske doline poslala dopis, v katerem jim ponuja odkup in prodajo mleka. Gre za kraje Šmihel, Lepa Njiva in Ljubija. Zadruga zbrano in odkupljeno mleko v celoti proda Mlekarni Celeia iz Arje vasi. Menijo, da je to v zaostrenih razmerah priložnost tudi za vse zgornjesavinjske kmetovalce. Pogoj je, da kmetovalci za svoje mleko pridobijo certifikat proizvoda brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Trgovsko prodajni center v Nazarjah je bil odprt v začetku letošnjega leta. (Foto: Marija Lebar) ZADRUGA IMA MOŽNOST SOODLOČANJA Direktor Ivan Drev ob tem pravi: »V zadrugi Šaleška dolina si prizadevamo, da odkupujemo kakovostno mleko, ki ga v celoti odkupi Mlekarna Celeia. Le-ta mleko predela in plasira oziroma proda pretežno na slovenskem tržišču. Zavedamo se, kako pomembno je, da se surovina predela doma in se s tem ohranjajo delovna mesta, hkrati pa je omogočena čim krajša pot tukajšnjega mleka do prodajnih polic. Stabilen odkup mleka nam jamči tudi solastni-štvo v Mlekarni Celeia, kjer smo vpeti tudi v poslovna odločanja, česar drugi - tuji lastniki ne zagotavljajo.« PONEKOD ŽE POGOJI ZA PRIDELAVO MLEKA BREZ GSO Kot pravi Drev, je bil leta 2012 narejen velik korak, ko je bil vzpostavljen certifikat brez GSO - to je proizvodnja pridelkov, živil in krme, ki niso pridelani iz gensko spremenjenih organizmov. Veliko kmetovalcev, ki so že v ukrepu KOP (kmetijsko okoljski program), to je sonaravno reja domačih živali, te zahteve že izpolnjujejo. »Z mlekom brez GSO bomo potrošnikom zagotovili višjo stopnjo varnosti živil. Certifikat za zainteresirane pridelovalce uredimo mi skupaj s certifikacijsko hišo,« pojasnjuje Drev in dodaja, da je njihova zadruga že nekaj časa zainteresirana za odkup kakovostnega ekološkega in mleka brez GSO iz Zgornje Savinjske doline. Kmetovalcem s tega območja nudijo enake pogoje, kot jih imajo člani njihove zadruge. POLITIČNA KRIZA VPLIVA NA VIŠKE V letu 2015 v Evropski uniji prenehajo veljati mlečne kvote, kar bo povsem spremenilo razmerja na evropskem trgu in bo vplivalo na odkupne cene. Kot je razbrati iz dopisa Ljubljanskih mlekarn, pa se že čutijo posledice ruskega embarga na uvoz hrane iz EU. Zapisali so, da dnevno zbirajo informacije o gibanju na mlečnem trgu. Tako v Latviji in Litvi mlekarne odpovedujejo pogodbe s kmeti, odkupne cene so se drastično znižale. Večje finske in danske mlekarne so poslale na čakanje preko 1.000 delavcev, marsikje pa mlekarne ponujajo svoje zaloge mleka v prahu in sira po izjemno nizkih cenah, da se le znebijo zalog. UPADA DOMAČEGA POVPRAŠEVANJ NI PRIČAKOVATI Evropska unija je v Rusijo letno izvozila okoli 500.000 ton mleka in mlečnih izdelkov, predvsem sirov. Pričakovati je, da bo val mlečnih viškov dosegel tudi Slovenijo, zato bo treba na azijske in druge trge preusmeriti 3 milijarde litrov mleka in izdelkov. A odkupne zmogljivosti in predelava v Mlekarni Celeia so orientirane v glavnem na domači trg, kjer se ne pričakuje večjega upada povpraševanja. »V tem vidimo priložnost za tukajšnje rejce, saj ima mlekarna v Arji vasi še proste zmogljivosti, ki bi jih lahko zapolnili tudi z mlekom iz Zgornje Savinjske doline,« še dodaja Drev. ZADOVOLJNI S POSLOVANJEM V NAZARJAH S poslovanjem trgovsko prodajnega centra v Nazarjah, kjer imajo na voljo ponudbo tako za Mladinsko društvo Nazarje bo organiziralo predvsem za mlade in brezposelne predavanje z naslovom Gradim prihodnost. Kaj pa ti? Srečanje, kjer bodo udeleženci lahko prisluhnili temam, ki so vezana na iskanje zaposlitev, bo potekalo v nazarski osnovni šoli v soboto, 11. oktobra, med 10. in 17. uro. Po besedah predsednice društva Mirjam Pikl bodo predavatelji predstavili, kam na delo v tujino, kako zbrati pogum za samostojno podjetniško pot, kako si pridobiti nova znanja in kako lahko udeleženci gospodinjstva kot za kmetovalce, so v zadrugi zadovoljni. »Zgornje-savinjskim kmetom nudimo enake pogoje, kot jih imajo naši člani, za večje nakupe pa je možno tudi plačilo z odlogom. Če se bo pokazala možnost, smo se pripravljeni na zgornjesavinjskem koncu tudi širiti,« pojasnjuje direktor. Sicer pa se je v vseh njihovih trgovinah mogoče oskrbeti tudi s svežimi jabolki in izdelki iz njih. Vse to iz lastne proizvodnje sadjarstva na Turnu. LETINO KROJILO SLABO VREME Letošnjo letino sadja je zdesetkala toča in so imeli precejšnjo škodo, a ostalo je dovolj namiznih jabolk za ponudbo na lokalnem tržišču, ki ga oskrbujejo. Manj kakovostno sadje pa bo predelano. Okoli predelave imajo v prihodnje še kar nekaj idej vse od balzamič-nega kisa do penečega jabolčnega vina. Kot še dodaja Drev, so posebno ponosni, da je bila njihova blagovna znamka Eko dar s strani Biotehniške fakultete v Mariboru proglašena za najbolj inovativno blagovno znamko v državi. Zadružna zveza Slovenije pa jih je izbrala za najbolj inovativno zadrugo v Sloveniji. Marija Lebar svoja že osvojena znanja uspešno uporabijo na formalen način. Za projekt so se organizatorji odločili zaradi vse večje brezposelnosti v naši dolini. Mladim in brezposelnim želijo prikazati, kakšne so možnosti za zaposlitev po končani šoli oziroma ob iskanju zaposlitve v želji, da ti ne postanejo le številka na seznamu zavoda za zaposlovanje. Tako so k sodelovanju povabili tudi delodajalce, ki bodo lahko na dan prireditve na posebnem mestu objavili potrebe po delovni sili. Marija Šukalo PROJEKT GRADIM PRIHODNOST. KAJ PA TI? V NAZARJAH Želijo povečati možnosti zaposlitve mladih 10 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Organizacije, Kultura, Čestitke FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Priznanje tudi v roke zavodu Zlata leta i Med 29. septembrom in 1. oktobrom je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal že štirinajsti Festival za tretje življenjsko obdobje. Slovesne otvoritve v Linhartovi dvorani se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak pa je najzaslužnejšim za visoko kvaliteto festivala podelila priznanja. Med dobitniki je bil tudi zavod Zlata leta s sedežem v Mozirju, ki ga vodi Roman Čretnik ml. Zavod za medgeneracijsko sodelovanje Zlata leta je bil ustanovljen leta 2008, z namenom, da bi starejšim preko spletnega portala zlataleta.com ponudili čim več uporabnih prispevkov. Po letu dni so uvedli rubriko novice, saj so ugotovili, da novic za starejše ni praktično nikjer na spletu. Odtlej je portal samo še rasel. Kljub temu da v zavodu kot sredstvo združevanja uporabljajo predvsem internet, organizirajo tudi druženja, različna izobraževanja in druge aktivnosti, ki starejše vzpodbujajo k aktiv- Roman Čretnik ml., direktor zavoda Zlata leta, je prejel priznanje iz rok ministrice dr. Anje Kopač Mrak. nemu preživljanju prostega časa. Zavod Zlata leta je bil prvi, ki je od leta 2008 obširno najprej napovedoval, nato pa tudi poročal o dogodkih na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. S tem je vzpodbudil mnoge druge medije, da so začeli poročati o dogodkih in aktivnostih na festivalu. Za dolgoletno sodelovanje je na otvoritveni slovesnosti iz rok ministrice Anje Kopač Mrak Roman Čretnik ml. kot direktor zavoda prejel priznanje. Benjamin Kanjir GORSKI GLASBENI FESTIVAL Na Golteh so se razlegale slovenske popevke in svetovne jazz uspešnice Zimsko-letni turistični center Golte je 19. in 20. septembra v sodelovanju z Glasbeno šolo Nazarje in Glasbeno šolo Fran Korun Ko-željski Velenje organiziral Gorski glasbeni festival. Prireditvi sta se odvijali v restavraciji hotela Golte. Petkov večer je minil v ritmih slovenskih popevk, sobotni koncert pa je bil v znamenju svetovnih jazz uspešnic. SLOVENSKE POPEVKE Z ANO DEŽMAN V družbi učencev in učiteljev Glasbene šole Nazarje so se obiskovalci vrnili v zlati čas slovenske popevke in slišali izbor zimzelenih uspešnic. Večer številnih melodij je zazvenel v izvedbi učencev solo petja in učiteljev glasbe šole ter ob spremljavi orkestra. Za vrhunec je poskrbela priznana slovenska pevka Ana Dežman. Čeprav je pevka mlajše generacije, ji slovenske popevke sedemdese- Sanja Poljšak Pesan, solistka in finalistka šova Slovenija ima talent, je bila gostja sobotnega koncerta. tih in osemdesetih let niso prav nič tuje, saj je kar nekaj teh zapela že njena mama Elda Viler. Koncert je povezovala učiteljica glasbene šole Tanja Pečenko, ki se je predstavila tudi kot vokalistka. Toliko pesmi že imamo, a še vedno se rojevajo nove, je dejala, in podvomila v trditev, da so vse najlepše pesmi že napisane. Drugi del gorskega glasbenega festivala je bil namenjen jazz uspešnicam v izvedbi Big band orkestra Glasbene šole Velenje z dirigentom Janijem Šuligojem. Nastop so pričeli s poskočnimi latino ritmi in odličnimi solo vložki mladih perspektivnih glasbenikov. Kot gostja je nastopila mlada pevka, solistka in finalistka šo-va Slovenija ima talent, Sanja Poljšak Pesan. Festival je imel dobrodelni namen, saj so del denarja od vstopnine namenili projektu Naučimo se smučati, s katerim otrokom Sa-vinjsko-šaleške regije omogočajo teden brezplačnega učenja smučanja. Barbara Rozoničnik I Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 11 Kultura, Organizacije, Oglasi KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE PRIPRAVILO VEČER Z ROMANO POGORELČNIK O moči čustev, hvaležnosti in odpuščanja lita i n Avtorica Romana Pogorelčnik (desno) in predsednica KD Nazarje Vladka Planovšek sta predstavili nastanek knjige o numerologiji. (Foto: TG) V občini Nazarje, ki je v septembru praznovala svoj praznik, so tudi letošnje leto svojim občanom in ostalim obiskovalcem njihovih prireditev ponudili pester kulturni program. Del tega je bil pogovorni večer s priznano numerologinjo Romano Pogorelčnik, krajanko Naza-rij, ki je v letošnjem letu izdala knjigo z naslovom Numerologija: Tvoje ime - tvoja osebnost. USPEL PRODOR V KNJIŽNI PROGRAM NAŠE NAJVEČJE ZALOŽBE Pogovor z avtorico in njeno predavanje, ki je sledilo, je v torek, 16. septembra, v prostorih Jakijeve hiše pripravilo Kulturno društvo Nazarje. Dogodek, naslovljen O čustvih, hvaležnosti in odpuščanju, je potekal v dveh sklopih. V prvem delu je predsednica društva Vladka Planovšek skozi pogovor z avtorico občinstvu predstavila nastanek zgoraj ome- njene knjige o numerologiji. Knjigo, ki je uspešnica na slovenskem knjižnem trgu, je izdala založba Mladinska knjiga, zavidljiva pa je tudi njena naklada. Na vprašanje, kako ji je uspelo prodreti v knjižni program naše največje založbe, je Pogorelčnikova odgovorila, da je bil enostavno pravi čas, da se je vse lahko izpeljalo tako, kot si je želela. Dobila je urednico, s katero podobno razmišljata in zato zelo dobro sodelujeta, tudi grafična oblika knjige je nastala po njenem predlogu. Skratka, na trg je prišla takšna knjiga, kot je bil cilj avtorice in zagotovo je to dejstvo pomagalo k njenemu velikemu uspehu. OPOZORILA NA MOČ POZITIVNIH MISLI V drugem delu večera je Po-gorelčnikova pripravila predavanje o vplivu čustev in misli na naša življenja. Zbranim je razložila, kako vibracije v številih prisotnih v našem življenju vplivajo na čustva. Opozorila je na moč pozitivnih misli, s katerimi lahko ustvarjamo čudeže, in na nevarnost negativnih, ki so uničujoče tako za zdravje, srečo kot tudi širšo blaginjo družbe. Velik poudarek je namenila tudi moči hvaležnosti in odpuščanja. Zbrani so se ob koncu predavanja pozanimali za podrobnosti nu-meroloških izračunavanj. Pogo-relčnikova je na njihovo željo naredila kar nekaj zanimivih izračunov o vibracijah krajev, iz katerih so prihajali obiskovalci in tudi o vibracijah njihovih osebnih imen. Tatiana Golob RAZSTAVA POLSTENIH OBLAČIL V SOLČAVI Volna ne sme manjkati v nobenem domu V Solčavi so tretji petek v septembru odprli razstavo polstenih oblačil in s tem dogodkom odprli 4. Festival ovčje volne Bicka. Pod naslovom Nosim polstena oblačila so članice Društva za promocijo izdelkov iz volne solčavsko-jezerske ovce Bicka predstavile modele zadnjih dveh modnih revij. S POLSTENJEM VOLNE SE UKVARJAJO ŽE DESETLETJE Obiskovalci so lahko občudovali oblačila narejena pred dvema letoma, ko so volno kombinirale s svilo, in oblačila lanske predstavitve, ko so bili v ospredju reciklirani materiali. O samih eksponatih in delu društva je spregovorila predsednica Špela Orešnik. Ob tem je poudarila, da se članice s polstenjem volne ukvarjajo že desetletje. V tem času so izpopolnile tehniko tovrstne obdelave česane volne. Iz nje izdelujejo copate, pokrivala, nakit, igrače, slike, oblačila, modne dodatke, tepihe ... »Ostale smo povezane v skupino filcark, ki smo jo poimenovale Bicka. Enako ime ima tudi naša blagovna znamka polstenih izdelkov. V zadružnem domu smo si uredile svoje razstavne prostore. Izdelke predstavljamo na sejmih in prireditvah, vodimo delavnice po vsej Sloveniji in v tujini ter pripravljamo razstave in tu- di modne revije,« je med drugim povedala Orešnikova in poudarila, da je njihova naloga pokazati ljudem, kako je volna izredno prijeten, zanimiv in uporaben material, ki ne sme manjkati v nobenem domu. Razstava oblačil, ki jo je ob odprtju s kulturnim programom pospremil harmonikar Filip Matk, bo na ogled do konca oktobra. Marija Šukalo NOTAR MARKO SAUVlli Cankarjeva cesta le, 3320 Velenje Cenjene stranke ob večamo, da smo s e v Velenju preselili iz stavbe sodišča v sosednjo stavbo v mestnem središču. Zunanje poslovanje notarja v Upravnem centru v Mozirju ostaja nespremenjeno' Tudi kontaktni podatki ostajajo nespremenjeni, in sicer: * telefon: (03) 587-14-20 * e-pošta; nctar.velenfe@siol.net Predsednica društva Spela Orešnik je predstavila razstavne eksponate in spregovorila o delu filcark. (Foto: Marija Šukalo) I 12 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Zgodovina in narodopisje Domače pesmi (3) Piše: Aleksander Videčnik Naši predniki so v pesmih izražali čustva, tako veselje kot žalost, pač primerno prilikam, ob katerih so bile zapete. Posebno zanimive so tiste, ki so jih peli ob smrti katerega od svojcev. Upoštevati moramo, da so bedeli ob mrliškem odru vsi sosedje in sorodniki. Tedaj so peli in obujali spomine na umrlega. NEKAJ PESMI OB MRLIČU Koliko je hiša strašno prazna, odkar vas, matere ni več, ta izba, prej tako prijazna, odljudna, tuja se mi zdi. * Odkar so nesli vas iz hiše in položili v temni hram, solze si vaša hčerka briše, le k vam želi, želi si k vam. * Oj, kje ste mati zlata, kako se toži mi po vas, o, ko bi se odprla vrata in se prikazal vaš obraz. * Okol' vratu bi se vas oklenila, pa ljube gledala oči, od sebe vas ne bi pustila tam hočem biti, kjer ste vi. Mrliška (Zapel Jože Brgles - Kugovnik iz Savine) Ena urca bo prišla, mor'bit že nocoj, jaz pa nimam prjatla, da bi rajžal z menoj. * Vi očka, vi mama, bosta ostala doma, jaz pa moram odrajžat' s tega sveta. * Ena ur'ca bo prišla, mor'bit že nocoj, jaz pa nimam prjatla, da bi rajžal z menoj. * Vi bratje in sestre boste ostali doma, jaz pa moram odrajžat' s tega sveta. Žalostinka (Izvira iz Šmihela, pripovedovala Helena Va-čovnik) Od on'ga vrta bi zapel, žalostno je slišat', ki je pripravljen vsem ljudem, si moramo ga zagvišat - od tega žegnanega britofa. * Kol'ko tavžent teh ljudi, ki nismo jih poznali, dosti smo znancev spremljali, da smo jih pokopali. Saj bomo tudi enkrat vsi tja k njim prišli. * Trupla tam počivajo, kje pa so od njih duše? Svefga raja uživajo, al' v vicah tam trpijo, saj smo mi dolžni vsi molit' zanje. * Tam ni štimanja, ne blaga, nobenega prepira, gospod bahač tako leži, nobeden si ne 'zbira. Nič drugače gospod bahač, kot berač. V bistvu gre za obredne pesmi. Po tem, ko so mrliča z mrtvaškega odra položili v krsto, so to postavili pred hišo, kjer je sledilo slovo od pokojnega. Takrat so zapeli katero od žalnih pesmi. Oče mirno spi (Zapel Jože Brgles - Kugovnik iz Savine) Dober večer, dober večer, vam voščim srečo ljubi mir. * Kdo je ta, ki tam leži? Te rajni očka mirno spi. * Že jemlje slovo prav žalostno od svojih dragih prav lepo. Utrgana cvetka (Zapel Jože Brgles - Kugovnik iz Savine) Cvetka b'la je utrgana sredi vrta neznanega, cvetela je že dvanajst let, zdaj pa mogla je umret. * Nocoj je razsvetljena noč, tema pregrešna je proč, srce Marije vsakemu sije milosti božje pomoč. * Nič se Marije ne boj, saj vedno Gospod je s teboj, ti si obdana in blagrovana, Jezus je pravi sin tvoj. * Angel vesel iz nebes milo pozdravlja zares, bodi češčena blažena, mati si kralja z nebes. * Jutranja zarja, ko zvezda za zvezdo blešči, revež te išče, solze si briše, ko ga pregreha teži. * Daj, da bi ljubil te prav, dokler sem živ in zdrav, ob koncu življenja naj se začenja večni Marijin pozdrav! Mrtva mamica (Zapisala Fanika Krefl iz Dobletine) Komu delaš Anzeljček, moji mam'ci šolenček? Tvoji mam'ci šolenčkov treba ni, ona že mrtva leži. * S'nočkaj šel sem na špancir, srečal sem pogrebce štir, vprašal sem jih, kaj da nesejo, rekli so, da mojo mamico. Nadaljujemo prihodnjič. Iščemo stare fotografije -MOZIRJE ZALOŽIL JOSIP KOSTANJŠEK MOZIRJE. Razglednica mozirskega trga in tovarne v Ljubiji. Odposlana je bila pred letom 1924, objavljena pa v knjigi Zgornja Savinjska dolina na starih razglednicah. Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 13 Politika, Oglasi POSVET V DOMU KULTURE NAZARJE Uravnotežena zastopanost žensk in moških na mestih odločanja V okviru projekta Uravnotežimo odnose moči med spoloma (program norveškega finančnega mehanizma 2009 - 2014) je 17. septembra v nizu tematskih posvetov na lokalni ravni ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Občino Nazarje organiziralo posvet na temo uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja. Posvet v nazarskem domu kulture je bil namenjen predvsem mladim, političnim odločevalcem, zaposlenim v kadrovskih službah, v vzgoji, izobraževanju in znanosti, medijem ter vsem, ki jih tema zanima poklicno ali osebno. Uvodni predstavitvi položaja žensk in moških na trgu dela s poudarkom na mestih odločanja, ki ga je podalo ministrstvo, sta sledili predstavitev dobrih praks in javna razprava, na katero so bile povabljene nekatere uspešne ženske ter vodstva uspešnih podjetij iz Saša regije. DOMAČE IZKUŠNJE SO ZGOVORNE Na posvetu so spregovorili o pomenu uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja, o možnih ukrepih za njeno dosego ter o pomenu vidnosti uspešnih žensk. Glavno sporočilo posveta je bilo, da je pomembno, da imajo tako ženske V razpravo so bile povabljene nekatere uspešne ženske in vodstva uspešnih podjetij. Od leve: dr. Cvetka Tinauer, Tanja Skaza in doc. dr. Liljana Rihter (Foto: Jože Miklavc) dek ni dovolj, da bi se stanje spremenilo. Številne države so se odločile, da je izguba izobrazbenega in delovnega potenciala žensk previsoka, zato so z zakonodajnimi ukrepi pospešile proces uravnoteženja uprav. Slovenija pa sodi med države, ki podpirajo predlog EU direktive, ki bo vsaj deloma uredila to področje. OSEBNE IZKUŠNJE ŽENSK NA POLOŽAJIH ODLOČANJA Na okrogli mizi so sodelovale doc. dr. Liljana Rihter, dekanja Fakultete za socialno delo Univerze v Lju- gospodarske zbornice, ter županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Pogovor in zaključno razpravo je vodila dr. Sonja Robnik iz ministrstva. Liljana Rihter iz Devc je dejala, »da so najbrž recepti za uspešnost v poklicu različni, da pa so ključne sestavine osebnostne lastnosti in okolje, v katerem človek opravlja delo.« Predstavnica ministrstva dr. Sonja Robnik je povedala, da »številne raziskave dokazujejo, da so podjetja, kjer so uprave spolno uravnotežene, uspešnejša, ker so njihove odločitve bolj celovite, ker poznajo in se lahko odzivajo na potrebe večje skupine prebivalstva.« Posveta se je udeležilo nekaj več kot 50 udeleženk in udeležencev, večinoma iz Saša regije, nekaj pa tudi iz drugih - od direktoric uspešnih podjetij, političark, direktoric nevladnih organizacij, direktorjev in direktoric občinskih uprav, direktoric centrov za socialno delo ter drugih. Jože Miklavc Dr. Liljana Rihter: »Na moji delovni poti sem zamenjala več delovnih okolij, pretežno v javnem sektorju. Zdi se, da je do odločitve o zamenjavi služb prišlo vedno, ko mi obstoječe delo ni prinašalo več novih izzivov in bi ga lahko opravljala brez posebnih naporov. Delo, ki ga opravljam zdaj, je kombinacija vodenja in dela v raziskovanju in izobraževanju ter odpira veliko več vprašanj, kot je možnih odgovorov, zahteva veliko odrekanja, a dosežki rezultirajo v končno zadovoljstvo. Vodilno mesto, ki je voljeno, sem sprejela na pobudo sodelavk in sodelavcev, ki so v mojem delu v preteklosti prepoznali odgovoren odnos do delovnih obveznosti in spoštljiv odnos do sodelavcev in študentov.« kot moški možnost in priložnost v življenju opravljati poklice, ki jih veselijo, ne glede na to, ali družba tak poklic dojema kot primeren za določen spol, ker »naravni« napre- bljani, Tanja Skaza, direktorica podjetja Plastika Skaza iz Velenja, dr. Cvetka Tinauer, izvršna direktorica EBA (Electronic Bussines Agency) in predsednica Savinjsko-šaleške pv f* zupanscpo CRSH Rečica ob Savinji i Velecenjeni, naznanjamo, da bo na dan 5- vinotoka leta Gospodovega 2014 na reČiškem trgu frenariou sejem. Izkažite nam to Čast in pridite že zjutraj tega dne ob 9- uri na Rečico, kjer boste navzoči, ko se bo dvigala trška zastava in takoj za tem začela kupčija. Ponovitev otvoritve bo popoldne ob 14. uri. Ce bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden kasneje. Ari« 14 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Šolstvo, Iz občin, Gospodarstvo, Kultura OSNOVNA ŠOLA NAZARJE V NOVI PREOBLEKI S toplotno izolacijo bodo znižali stroške energentov V poletnih počitnicah je na na-zarskem vrtcu in šoli potekala energetska obnova objektov. Vrtec je dobil novo zunanjo podobo po več kot treh desetletjih in pol, stari del šole pa po desetletju in pol. Slavnostni dogodek - predajo nove pridobitve v uporabo - so v osnovni šoli pripravili tretji torek v septembru. Prerez traku sta ob pomoči vrtčevskih in osnovnošolskih otrok opravili ravnateljica Vesna Lešnik in županja Majda Pod-križnik. Ob kulturnem programu pevcev in pevk nazarskega mladinskega in otroškega pevskega zbora in otrok iz vrtca sta spregovorili tako Ravnateljica Vesna Lešnik (levo) in županja Majda Podkrižnik ob predaji nove pridobitve v uporabo (Foto: Marija Šukalo) ravnateljica kot županja. Slednja je med drugim poudarila, da se je občina lani uspešno prijavila na javni razpis ministrstva za infrastrukturo in pridobila skoraj 136 tisoč evrov. Razliko do celotne vrednosti, okrog 200 tisoč evrov, bo pokrila občina. Na obeh objektih so izvedli toplotno izolacijo fasade in toplotno izolacijo podstrešja ter zamenjali stavbno pohištvo. Lešnikova je izpostavila, da bodo prenovljeni prostori zagotovili tako otrokom kot zaposlenim prijetnejše bivanje in delovne pogoje, dolgoročno pa bodo znižali stroške za porabo posameznih energentov. Marija Šukalo KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Spomnili so se prezgodnje smrti soigralca in prijatelja Nandeka V soboto, 13. septembra, niti dež ni oviral članov gornjegrajskega kulturnega društva, planincev in prijateljev pokojnega Dobreževega Nandeka, da bi se ne zbrali na Menini planini in obudili spomin na njegovo prezgodnjo smrt pred 50 leti. Ob spominskem obeležju, kamor so položili cvetje in prižgali svečo, so kulturni program izvedli Vika Venišnik, Stane Rojten, Jože Remšak - Zotler in Tatjana Bezovšek. Dobrežev Nandek iz Gornjega Grada je bil nepozaben igralec v številnih komedijah, njegova posebnost pa je bila po besedah Jožeta Rem-šaka - Zotlerja, da je vedno pozabljal besedilo in bil odličen improvizator, saj gledalci tega ni- koli niso opazili. Pel je tudi v cerkvi na koru, med ljudmi pa je veljal za posebneža, saj se je iz vsake situacije znal pošaliti. Številni njegovi sosedje, prijatelji in sokrajani so težko razumeli, zakaj jih je zapustil tako mlad, v 31-tem letu je nepričakovano umrl na Menini. Z njim je bil takrat njegov prijatelj Alojz Mavrič, katerega besede so tudi zapisane na spominskem obeležju: »Usoda, ki človeka vodi, odloča sama, kje in kdaj ga vrnila bo prirodi.« Čeprav je bil Nandek komedijant, je Zotler v govoru poudaril, da se je pred 50 leti za igralca Nandeka odvila zadnja prava drama, v kateri je za kulise poskrbela narava sama. Spo- min nanj pa ni zamrl niti po dolgih letih, saj se je spominske slovesnosti udeležilo lepo število ljudi. Štefka Sem SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Okrepili so sodelovanje z mladimi Pred kratkim je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica pripravila sestanek z mladinskimi organizacijami v Saša regiji. Na zadnji, razširjeni seji upravnega odbora so se namreč člani zbornice dogovorili za pospešeno sodelovanje z mladimi na našem območju. Med drugimi temami pogovora tega srečanja je bila izgradnja 3. razvojne osi. Prav temu projektu pa je bil namenjen tudi nedavni sestanek predstavnikov SŠGZ in Koroške območne gospodarske zbornice s predstavniki resornih ministrstev v Ljubljani. Srečanja v Saša regiji so se udeležili predstavniki dveh mladinskih asociacij iz Velenja in sekretarka Kluba zgornjesavinjskih študentov Katja Stradovnik. Po besedah direktorja zbornice mag. Francija Kotnika so pri mladih naleteli na pozitiven odziv, saj si ti želijo sodelovati pri odločitvah, ki bodo znatno vplivale na tukajšnje okolje in s tem tudi na življenje mladih v regiji. Marija Lebar Ob spominskem obeležju so kulturniki in planinci pripravili kratek program. (Foto: Štefka Sem) 15 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Organizacije, Kultura CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Deset avtohtonih dreves za deset plodnih let Tudi ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik je sodelovala pri ureditvi učnega sadovnjaka. (Foto: Tatiana Golob) Pred desetletjem se je v Jakijevi hiši v Nazarjah na pobudo takratne direktorice Ljudske univerze Velenje (LUV) Mirjane Šibanc in Občine Nazarje odprl Center za samostojno učenje Nazarje. Uspešno obdobje je center v ponedeljek, 15. septembra, obeležil z zasaditvijo desetih avtohtonih sadnih dreves, ki jih je podarila Fundacija Sadni gozd, s tem pa že nastaja učni sadovnjak za učence OŠ Nazarje. Obenem je bilo praznovanje obletnice namenjeno uradni ustanovitvi Univerze za tretje življenjsko obdobje Zgornje Savinjske doline. PONUDBA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZELO NARASLA Prireditve, ki je potekala v okviru praznika občine Nazarje, se je udeležila večina zgornjesavinjskih županov, načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale, ravnateljica OŠ Nazarje Vesna Lešnik in direktorica LUV Brigita Kropušek Ranzinger. Slednja je izrazila veselje nad dejstvom, da so zgornjesavinj-ski župani razumeli in podprli načrte LUV, predvsem pa, da je bil center med Zgornjesavinjčani tako dobro sprejet. V začetku so v centru ponujali samo možnost samostojnega učenja, kasneje je ponudba različnih izobraževalnih programov zelo narasla. Preko tisoč udeležencev se je izobraževalo na različnih področjih, nekatere programe je center izvajal tudi v vseh ostalih zgor-njesavinjskih občinah. Županja Nazarij Majda Podkri-žnik se je LUV zahvalila za dobro sodelovanje in povedala, da bo centru na občinski slavnostni seji podeljeno tudi posebno priznanje za sodelovanje. »UNI III« NAŠE DOLINE URADNO USTANOVLJENA Kot simbolen dokaz plodnosti centra v minulih desetih letih so povabljenci s Kropušek Ranzinger-jevo poprijeli za lopate in v imenu vsake izmed zgornjesavinjkih občin, mozirske upravne enote ter na-zarske šole zasadili drevo. S tem so pripomogli k ureditvi učnega sadovnjaka osnovne šole. Obletnica je bila tudi primerna priložnost za uradno ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje Zgornje Savinjske doline. Ta bo vsaj v začetku delovala v okviru LUV, ob povečanju aktivnosti starejših prebivalcev naše doline pa bo mogoče stopila na samostojno pot. Za kulturni program so pod mentorstvom zborovodkinje Katje Gruber poskrbele članice nazar-skega osnovnošolskega zbora. Tatiana Golob VESELO POPOLDNE V SMARTNEM OB DRETI Skrbijo za prenašanje ljudskega izročila tudi na mlajše rodove Ljudske pevke Lipa, šmarskega kulturnega društva, ostajajo zveste tradiciji in že vrsto let pripravijo Veselo popoldne s svojimi prijatelji. Tudi letos so se na odru šmar-ske podružnične šole predstavile drugo nedeljo v septembru. V uvodu je pozdravne besede obiskovalcem in nastopajočim namenila županja Majda Podkrižnik. Ljudske pevke skupaj prepevajo že sedmo leto. Izdale so dve zgoščenki, posnele videospot, prepevale v različnih krajih po dolini in širše. Prepričane so, da je ljudska ustvarjalnost neponovljiva in izvirna ter v krajih, kot je Šmartno ob Dreti, predstavlja bogati vir kulturne ponudbe. Zato so pevsko druženje dodale v mozaik praznovanj ob prazniku nazarske občine. Obiskovalcem so zapeli tudi otroci pevskega zbora podružnične osnovne šole Šmartno ob Dreti. Kot gostje so za prijetno vzdušje skrbeli še ljudske pevke skupin Pušeljc, Lastovke iz Mislinje, pevci in pevke društva kmečkih žena iz Oplotnice in pevska skupina Štirje revni iz Oplotnice. Poskočne ritme sta prispevala tudi ansambla Mika- nas in Savinjski fantje. »Ljudska pesem je bila nepogrešljiv del našega življenja. Že več stoletij krepi zavest naroda, razveseljuje ob različnih priložnostih. S svojo iskrenostjo in izbirnostjo pa postaja vse bolj aktualna tudi danes,« pa je med drugim izpostavila moderatorka Nataša Bele. Marija Šukalo Ob zaključku koncerta so se Ljudskim pevkam Lipa na odru pridružili mnogi nastopajoči in z njimi zapeli Prav lepa je ta šmarska fara. (Foto: Marija Šukalo) 16 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Kultura RAZSTAVA V JAKIJEVI HIŠI OB PRAZNIKU OBČINE NAZARJE Prekipevajoča energija na platnih Janeza Štrosa Občina Nazarje je ob svojem prazniku v galeriji Jakijeve hiše gostila slikarja Janeza Štrosa. Ob otvoritvi razstave 19. septembra se je zbralo precejšnje število obiskovalcev in bogat kulturni program je še dodatno obogatil »govorico« oljnih platen večinoma precej velikih formatov. »Barve so barometer avtorjevih občutij in razpoloženj, so možnost komuniciranja z neskončnimi obzorji, z gledalcem in s seboj,« je med drugim povedala umetnostna zgodovinarka Anamarija Sti-bilj Šajn. Ob otvoritvi je zazvenela harfa pod prsti Maje Urlep. Sledil je pozdrav predsednice nazarskega kulturnega društva Vladimire Plano-všek, nato sta sestri Maja in Daša Urlep združili zvok harfe in flavte v V okviru Festivala ovčje volne so v solčavskem centru Rinka tretjo soboto v septembru pripravili kulturno kulinarični večer pod naslo- vom Bicke moje pčej, pčej. V prvem delu so premierno predstavili igro z istim naslovom. Avtor igre, scenarist in režiser Nejc Slapnik, se je ob hčerki Doroteji preizkusil tudi kot igralec. Za glasbeno podlago je poskrbel citrar Domen Matk. Rdeča nit pogovora med hčerko in očetom so bile ovce in skrb za ži- skladbi iz filma Lepotica in zver. Povezovalka je spregovorila o ustvarjanju Janeza Štrosa in povedala, da so njegove slike začele vali. Obenem se je skozi pogovor zrcalil odnos otrok do staršev v preteklosti in spoštovanje odraslih. Ob tem so obiskovalci lahko spozna- li življenje kmeta na Solčavskem v preteklem stoletju, ko so posamezne kmetije imele tudi več kot dvesto ovac. Te so gnali spomladi na Strelovec, jeseni pa nazaj. Seveda tako »oča« kot njegova hči nista mogla mimo hudomušnih prigod, ki so jih uganjali pastirji na Strelovcu in ko so prignali nastajati pred desetimi leti, po težki življenjski preizkušnji. Ob ustvarjanju slikar doživlja katarzo in ko ustvarja svoja barvita dela, to iz- in telo živino nazaj v dolino. S predstavo so želeli postreči s hrano za dušo, obenem so pripravili promocijo izdelkov iz volne, ki so v preteklosti nastajali ob večerih, danes pa jih izdelujejo solčavske filcarke. Drugi del večera je bil kulinarič- gleda tako, kot da riše svoj dnevnik. Notranji vzgibi, občutja in doživetja se zarisujejo na platna barvito in spontano, saj so odraz njegove podzavesti. Anamarija Stibilj Šajn je poudarila, da umetnikovo razprševanje, prelivanje, pretakanje, konfrontira-nje v materialno krepkejše nanose in lazurne barvne opne ustvarja slikovni organizem, ki vsakemu gledalcu prinaša svojo zgodbo duše. Sledila je otvoritev razstave in ta čast je pripadla županji Majdi Pod-križnik. Ob ogledu slik se je udeleženim zgodilo prijetno druženje ob klepetu in prijazni pogostitvi. Pred tem so si prireditelji in slikar še izmenjali darila in se skupaj s fotografijo zapisali v zgodovino spominov. Slavica Tesovnik no obarvan. Tokrat so obiskovalci uživali v peni dimljene postrvi, ki je bila za predjed, v domači sirnici, jagenjčku in pečenem krompirju. Večer so zaključili s pečenimi jabolki z orehi in žlinkrofi s suhimi hruškami. Marija Šukalo www 4. FESTIVAL OVČJE VOLNE BICKA V SOLČAVI Večer hrane za dušo V Centru Rinka je kuharica Fanika Kočnar pripravil bogat meni. (Foto: Marija Šukalo) Nejc in Doroteja Slapnik sta obiskovalcem predstavila prigode in nezgode iz pastirskega življenja, citrar Klemen Matk pa je zgodbam dodal glasbeno noto. (Foto: Marija Šukalo) 17 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Kronika, Ljudje in dogodki DRZEN ROP POSLOVALNICE DBS V GORNJEM GRADU Sv* «I Iv •• • pomočjo pozornih občanov policija roparje hitro ujela V petek, 26. septembra, se je v Gornjem Gradu zgodil rop banke. Oborožena roparja sta ob 8.30 uri oropala poslovalnico Deželne banke Slovenije in s pomočjo tretjega osumljenca, ki ju je čakal z avtom na parkirišču za cerkvijo tudi pobegnila. A dobro opazovanje občanov, ki so policistom posredovali prave podatke, je roparje pripeljalo v roke policistov še isti dan, skupaj z gotovino, ki so jo odnesli z banke. Policisti so ugotovili, da so kazni- tnega Kranjčana in 33-letnega srbskega državljana privedli k preiskovalnemu sodniku, ki jima je odredil pripor, vse tri pa so kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja ropa. Za to dejanje je zagrožena zaporna kazen od treh do petnajstih let. KOT PONESREČEN FILMSKI POBEG Na banki sta bili v času ropa poleg uslužbenke dve stranki. Ko sta zamaskirana in oborožena ropar- Ena od pištol, s katero sta grozila uslužbenki banke. (Fotodokumentacija PU Celje) Poslovalnica Deželne banke Slovenije, ki sta jo minuli petek oropala oborožena roparja. (Foto: ŠS) vega dejanja ropa osumljeni 22 in ja vstopila, je eden od njiju stopil k 24 let stara moška doma iz obmo- okencu in s pištolo zagrozil usluž- čja Kranja in 33-letni srbski drža- benki, naj mu izroči gotovino. Ro- vljan. Celjski kriminalisti so 22-le- parja sta takoj, ko sta gotovino do- REKORDEN PRIDELEK Slabo poletje, debel paradižnik Čeprav letošnje poletje ni bilo ravno poletno, pa se najdejo pridelki, ki jim je vredno nameniti pozornost. Eden izmed teh je paradižnik, ki je zrasel na Primaščevi kmetiji v Savi-ni, na višini preko 700 metrov nad morjem. Paradižnik, ki je tehtal 834 gramov, je zadostoval za večerjo štiričlanske družine, na vrtu Mihaele Kaker pa se je menda našlo še nekaj malenkost lažjih paradižnikov. Upamo, da se po »težkem odkritju« v dolini ne bo preveč kuhal ciganski golaž. Saj poznate sestavine: ukraden paradižnik, ukradena paprika ... ŠS bila, zbežala iz banke proti parkirišču, kjer ju je v črnem audiju z ljubljansko registracijo čakal tretji osumljenec. Kot so v ponedeljek povedali na celjski policijski upravi, je uslužbenka takoj poklicala policijo, od nje in občanov pa so dobili informacije, na osnovi katerih so kasneje storilce ujeli v Nazarjah. Občani so namreč v Gornjem Gradu opa- GOTOVINA V NAHRBTNIKU Osumljenca so mozirski policisti in celjski kriminalisti na podlagi dobrega opisa občana v Nazarjah prijeli in jima odvzeli prostost. Eden od njiju je poskušal pobegniti, vendar ga je policist dohitel in prijel ravno v trenutku, ko je v zabojnik s smetmi odvrgel nahrbtnik z ukradeno gotovino. Enega od roparjev so policisti prijeli pri blokih v Nazarjah. (Foto: PM) zili vozilo roparjev, v katerem so bile tri osebe in to sporočili organom pregona. Po ropu so se ti odpeljali proti Mozirju, a ju je voznik odložil že v Gornjem Gradu, kjer sta se v gozdu preoblekla, odvrgla oblačila in peš nadaljevala pot proti Na-zarjam. Šofer naj bi v tem času zamenjal vozilo. V gozdu med Rad-mirjem in Gornjim Gradom so bili kasneje najdeni predmeti, ki so jih uporabili pri storitvi kaznivega dejanja (orožje, oblačila in maske). Po poročanju policije so roparji drzni rop skrbno načrtovali in na predrzen način tudi izvedli. 33-letni srbski državljan je namreč prišel v Slovenijo zgolj zaradi izvedbe kaznivega dejanja in bi Slovenijo, če ga policisti ne bi prijeli, takoj zapustil. Policisti pa so občanom, ki so jim hitro posredovali kakovostne in uporabne informacije o storilcih, izrazili hvaležnost. ŠS 18 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Organizacije, Kultura, Oglasi SVETOVNI DAN TURIZMA V MOZIRJU Letos plakete naj gostinskim objektom Turistično društvo Mozirje, ki mu predseduje Andrej Klemenak, je poskrbelo za obeležitev dneva turizma, ki ga 27. septembra praznujejo po vsem svetu. Osrednja prireditev s podelitvijo plaket najbolj urejenim gostinskim objektom v mozir-ski občini je bila 25. septembra v restavraciji Gaj. Gostinske objekte so razdelili v dve kategoriji. Prva so bili gostinski lokali. Med njimi so zlato plaketo prisodili hotelu Golte, srebrno restavraciji Gaj in bronasto dnevnemu baru Ribič. Priznanje je prejela še gostilna Vid. V drugo kategorijo so uvrstili bare in okrepčevalnice. Najvišje so Prejemniki priznanj Turističnega društva Mozirje z njegovim predsednikom Andrejem Klemenakom (drugi z leve) in vodjem ocenjevalne komisije Antonom Venekom (desno) (Foto: BK) ocenili bar Žako, na drugo mesto se je uvrstil Miš Maš, Pri Tatjani, na tretje pa okrepčevalnica Pepel. Tudi v tej kategoriji so podelili še eno priznanje. Prejela ga je slaščičarna Polonca. Uvod v prireditev je pripadel pevcem iz vrst Otroškega pevskega zbora OŠ Mozirje, ki ga vodi Lijana Blagovič. Andrej Klemenak je izpostavil letošnji slogan dneva, ki se glasi Turizem in razvoj skupnosti. Ta panoga gospodarstva je v svetu med najhitreje rastočimi, zato bi ji bilo potrebno dajati več pomena. Turizem je kot vezni člen med različnimi skupnostmi, s tem pa lahko skrbi za trajnostni razvoj. Tudi na podeželju, ki običajno težje industrije nima, s tem pa manj zaposlitvenih možnosti. Komisija iz vrst članov društva, ki jo vodi Anton Venek, je širom občine junija in septembra opravila ocenjevalna obhoda. Pod drobnogled so vzeli okolico objektov, ocvetličenost, čistočo in notranjost. Pri slednjem je veliko težo nosila urejenost sanitarij, skrb za odpadke in prijaznost osebja. Benjamin Kanjir GOSTOVANJE GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V AVSTRIJI Še dokaz več, da glasba ne pozna meja Občina Gornji Grad je od leta 2006 pobratena z občino Gospa sveta (Maria Saal), ki leži na Gosposvetskem polju v bližini Celovca. Izmenjava izkušenj na vseh področjih je navezala tople stike med prebivalci obeh občin, predvsem velja izpostaviti kulturno sodelovanje. Ob letošnjem Čebelarskem prazniku v Gornjem Gradu je gostovala godba iz Avstrije, obisk pa je prvo sep- Izvajanje koračnic je pri nas drugačno kot v Avstriji, zato so poslušalci z velikim zanimanjem prisluhnili programu zgornjesavinjske godbe. (Fotodokumentacija godbe) tembrsko nedeljo vrnila Godba Zgornje Savinjske doline. V kraju Gospa sveta poteka v omenjenem terminu njihova jesenska prireditev, ki se začne s svečano mašo in se nadaljuje na krajevnem trgu s kulturnim programom. Letos so nastopili domači nonet, godba in folklorna skupina, program pa je obogatila zgornjesavinjska godba. Dogajanje se je nato preselilo na prireditveni prostor. Godbeniki naše doline so se predstavili s polurnim koncertom in navdušili tamkajšnje občinstvo. Stil izvajanja koračnic je pri nas drugačen kot v Avstriji, zato so poslušalci s še toliko večjim zanimanjem prisluhnili programu. Pred odhodom domov so si godbeniki in predstavniki Občine Gornji Grad ogledali še koroški muzej na prostem. Gre za prikaz 400 let stare koroške gradbene kulture. V idilično okolje so postavili stare kmečke hiše, kašče in mline. Objekti so opremljeni z vso opremo, ki se je uporabljala v tistih časih. Izmenjava obiskov godb je znova dokazala, da glasba ne pozna meja, in nakazuje nadaljnje sodelovanje med obema orkestroma, kakor tudi občinama. Matej Kranjc 19 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Ljudje in dogodki ULA ČIŽMEK, ZLATA MATURANTKA IZ MOZIRJA »Žalostno, da je v Sloveniji toliko perspektivnih mladih izobražencev z vizijo, ki pa jim okolje ne ■ w v • dopušča razvoja« Ula je ena izmed 284 zlatih maturantov, ki so v minulem šolskem letu zelo uspešno zaključili srednješolsko izobraževanje in se v teh dneh odpravljajo na študij v enega izmed slovenskih univerzitetnih mest. Na maturi je Ula dosegla 33 točk, pravzaprav ji je do vseh točk in s tem naziva diamantne maturantke zmanjkal le en procent. A to so le števila in izračuni, prihodnost bo zagotovo obarvana s številnimi drugimi zanimivimi izkušnjami, ki jih bo mladi Mozirjanki prinesel načrtovani študij farmacije v Ljubljani. ZANIMA JO NARAVOSLOVJE Ula je obiskovala I. gimnazijo v Celju. Maturo je opravljala iz petih predmetov, in sicer iz slovenščine, angleščine, matematike, vse tri na višjem nivoju, ter kemije in psihologije. Dosegla je 33 točk, in, kot pravi, »izgubila le eno točko pri slovenščini, do vseh točk so mi zmanjkali le trije procenti. Podala sem ugovor, zaradi katerega sem pridobila še dva procenta, a žal je bil vseeno en procent premalo.« Matura je mimo, Ula se je vpisala na Fakulteto za farmacijo v Ljubljani na enoviti magistrski študij farmacije. Kot pravi, se je za ta študij odločila, ker jo že od nekdaj zanima naravoslovje. »Menim, da je to zlata sredina med medicino in kemijo. Ljudem pomagaš, svetuješ, jih zdra- Uli Čižmek je do vseh točk in s tem naziva diamantne maturantke zmanjkal le en procent. viš, hkrati pa se izobraziš o proizvodnji in sintezi zdravil in zdravilnih učinkovin, trženju, raziskovanju, diagnostiki, analizi. Tako je po končanem študiju tudi spekter zaposlitvenih možnosti zelo velik, odvisno od posameznikovih želja, zanimanj in osebnostnih lastnosti. Sama sicer še ne vem, kam se bom usmerila, saj moram najprej spoznati sam študij.« OPOZARJA NA NESTIMULATIVNO OKOLJE Glede študija v tujini še ni resno razmišljala, se pa zaveda, da večina mladega visoko izobraženega kadra doma nima velikih možnosti za razvoj kariere. »Varčevalni ukrepi, nestimulativno okolje in omejene možnosti spodbujajo mlade izobražence, da si prihodnost gradijo v tujini, saj menijo, da bodo tam živeli bolje. In to ne le v najbolj osnovnem smislu preživetja, temveč tudi v smislu intelektualnega preživetja. Tam jih spodbujajo k izobraževanju, za trud in dosežke pa nagradijo. Žalostno se mi zdi, da je v Sloveniji vsako leto toliko novih perspektivnih mladih izobražencev z vizijo, ki pa jim okolje ne dopušča razvoja, ki bi pomenil tudi razvoj države same. Poleg bornega financiranja, ki jih onemogoča, menim, da je razlog za to tudi v strahu države pred visoko izobraženimi, ki bi lahko otežili njeno upravljanje in ogrozili visoke položaje.« Mladi ljudje, odprti za znanje, kot je Ula, se torej dobro zavedajo socialnih in političnih razmer, ki vladajo v naši državi. Čas bi bil, da jim država resno prisluhne in s tem omogoči hitrejši razvoj tudi sebi. Tatiana Golob ZAKLJUČIL SE JE 25. PIKIN FESTIVAL Dobrodelna in zabavna Pika osvojila otroke vseh starosti Minulo soboto se je v Velenju zaključil 25. Pikin festival, na katerem se je v sedmih dneh zabavalo več kot sto tisoč obiskovalcev. Festival pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s so-organizatorji. Številne gledališke predstave, koncerti, predstavitve kulturno-umetniških dejavnosti in poklicev ter 80 ustvarjalnih delavnic na temo Zemlja pleše kaže na to, da je za nami eden najuspešnejših Pikinih festivalov. Tokrat so Pike in gusarji spoznavali dobrodelnost in prostovolj-stvo, ki sta pokroviteljici festivala in predsednici Zveze prijateljev mladine Slovenije Darji Groznik zelo blizu. Že prvi dan je na prizorišču ob Velenjskem jezeru Piko Nogavičko, kapitana Nogavičko, Tomaža in Anico pričakalo več kot trideset tisoč obiskovalcev, kar presega vse dotedanje otvoritvene dni. Otroci so velikih oči in širokih nasmehov opazovali, kako je igriva Pika postala za teden dni županja. V naslednjih dneh so spoznavali Pikin svet. Radovedni obiskovalci so se gnetli v Muzejski, Plesni, Kino, Knjižni, Likovni, Glasbeni in Lutkovni četrti, kjer so v trenutku odplavali v svet domišljije. V Pikini mestni hiši so imeli otroci priložnost podariti sladkarije socialno ogroženim družinam in se naučiti, da smo lahko vsi dobrodelni. Festival je bil poln otrok tudi v dopoldanskem času, ko so ga obiskale organizirale skupine otrok iz vrtcev in šol, ki so spoznavali, da je učenje po Pikino zelo zabavno. Festival je namreč zasnovan skladno z vzgojno-učnimi načrti. Katja Remic Novak Dobrodelne Pike in gusarji so ves teden polnili kartonasto torto s sladkarijami, s katerimi bo Rdeči križ dopolnil družinske prehrambne pakete. (Foto: KRN) 20 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Šport, Organizacije I 5. JURETOV VZPON NA POKLJUKO Zmagal za prijatelja Tretji vikend v septembru je bil tekmovalen za ljubenskega kolesarja Andreja Marovta Helešiča. V soboto se je prvič po smrti dobrega prijatelja, kolesarja Jureta Ro-biča podal na dirko v njegov spomin, Juretov vzpon na Pokljuko, in zanj tudi zmagal. Z Robičem sta bila dolgoletna dobra kolesarska in osebna prijatelja, zato je želel biti najboljši zanj in zase, kar mu je tudi uspelo. Ciljno črto je prečkal prvi, kot je to tolikokrat storil Robič. Heli se je udeležil tudi nedeljske dirke v kraju Basaldella v Italiji. 6. memorial Fontanini je obsegal šest krogov popolne ravnine v skupni dolžini nekaj čez 80 kilometrov. Tekmovanje je končal na drugem mestu v skupni razvrstitvi in se z uspešnim tekmovalnim vikendom poklonil prijatelju Robiču v spomin. ŠS STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Andrej Marovt Helešič je bil prvi na Pokljuki in drugi na memorialu Fontanini. Odprto strelsko tekmovanje Strelsko društvo Gornji Grad že nekaj let organizira nagradno odprto strelsko tekmovanje z malo-kalibrsko puško leže brez naslona, na 50 metrov. Letos so ga na strelišču v Zagradišču izvedli v nedeljo, 21. septembra. Udeležilo se ga je 31 strelcev. TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE ZA MLADINO Ekipe GZ ZSD sodelovale tudi v pokalnem delu Zgornjesavinjska gasilska zveza je na tretjo septembrsko soboto pripravila tekmovanje gasilske mladine za društva v zvezi in četrto, finalno pokalno tekmo za pokal Savinj-sko-šaleške regije. Izvedba dogodka je bila zaupana nazarskemu občinskemu poveljstvu in PGD Gorica ob Dreti. V obrtni coni Prihova se je v gasilskem znanju pomerilo kar 69 ekip pionirk in pionirjev ter mladink in mladincev gasilskih zvez Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter Prebolda in Žalca. Pionirji so se preizkusili v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode. Med deklicami so to nalogo najbolje opravile pionirke PGD Mozirje, med dečki pa PGD Rečica ob Savinji. V mladinski kategoriji so se preizkusili v mokri vaji s hidrantom, v vaji razvrščanja in teoretičnem znanju. Med dekleti so si največ točk priborile prav tako PGD Mozirje, med fanti pa PGD Radmirje. V pokalnem delu so med pionirji in mladinci slavili PGD Dreši-nja vas, med pionirkami PGD Andraž nad Polzelo in med mladinkami PGD Braslovče. Najboljše zgor-njesavinjske ekipe v kategoriji pionirji in pionirke so bili dečki PGD Rečica ob Savinji na četrtem in deklice PGD Mozirje na drugem mestu. V kategoriji mladinci in mladinke so v moški kategoriji PGD Mozirje osvojili enajsto in v ženski konkurenci drugo mesto. Marija Šukalo Na tekmovanju je z 92 krogi zmagal Zdravko Vrankar iz Kamnika. S 86 krogi mu je sledil Primož Kopušar z Ljubnega ob Savinji, tretji s prav tako 86 krogi, a manj zadetimi desetkami, je bil Renato Ura-nič iz Kamnika. ŠS V obrtni coni Prihova se je v gasilskem znanju pomerilo kar 69 ekip pionirjev in mladincev. (Foto: Marija Šukalo) VETERANSKO TEKMOVANJE V STRELJANJU Prehodni pokal za ekipo že drugič v Kamnik Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinj-sko-Zadrečke doline je 20. septembra organiziralo drugi memorial Edija Mavriča - Savinjčana v streljanju na strelišču v Zagradišču. V posamični konkurenci so medalje prejeli najboljši veterani območnega združenja in člani Policijskega veteranskega društva Sever za celjsko območje - Odbor Mozirje, v ekipnem tekmovanju pa so sodelovale vse prijavljene ekipe. Tekmovanja se je udeležilo 32 strelcev, za organizacijo je poskrbelo Strelsko društvo Gornji Grad in člani območnega združenja. Tretje mesto na tekmovanju ekip so osvojili (z desne): zmagovalec tekme Peter Bezovšek, Ivko Poličnik in Andrej Kolenc - drugi na tekmi. Medalje in pokale jim je podelil Bojan Štrukelj (prvi z (Foto: Štefka Sem) posamične posamični leve). Zmago na tokratnem memoria-lu si je pristreljal Peter Bezovšek (76 krogov), sledil mu je Andrej Kolenc (73) in Alojz Brunet (71). Bezovšek, Kolenc in Ivko Poličnik so tudi sestavljali ekipo, ki je na ekipnem tekmovanju osvojila tretje mesto, zmagala je ekipa iz Kamnika in drugič zapored osvojila prehodni pokal, drugo mesto je pripadlo ekipi Grosuplja. Pred tekmovanjem je udeležence pozdravil podpredsednik območnega združenja Bojan Štrukelj, ki je tudi podelil medalje in pokale, bočki pevci pa so pripravili krajši glasbeni program. Štefka Sem 21 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Kronika, Zahvale Preventivne aktivnosti za izboljšanje varnosti pešcev v cestnem prometu Da bi se izognili udeležbam pešcev v prometnih nesrečah, ki imajo skoraj vedno za posledico telesno poškodbo, velikokrat pa so za pešca tudi usodne, policisti svetujejo, da v jesensko-zimskem času, ko je vidljivost zaradi noči, megle in pogostih padavin zmanjšana, upoštevate naslednje nasvete: - nosite svetlejša oblačila z našitimi odsevnimi telesi, - pri hoji na neosvetljenih delih nosite odsevna telesa (kresničke) ali svetilke, - za hojo, kjer so zgrajeni, vedno uporabljajte pločnike, - izven naselja hodite po pločnikih, če teh ni, hodite po bankinah oziroma tik ob robu vozišča, po levi strani vozišča v smeri hoje, da lahko pravočasno opazite vozilo, ki Policisti Policijske postaje Mozirje v cilju zagotavljanja večje varnosti udeležencev v cestnem prometu pozivajo vse občane, da jih obvestijo na telefonsko številko 03-839-18-80 ali 113, ko v cestnem prometu opazijo pešca, ki nezanesljivo hodi po cesti, je zaradi hoje ponoči v temnih oblačilih slabo viden, ki hodi po napačni strani ali sredini ceste, vijuga po cesti zaradi vinjenosti itd. S tem bomo skupaj mogoče izboljšali varnost v cestnem prometu in preprečili, da bi takšen pešec postal žrtev prometne nesreče. Policijske patrulje bodo v času od oktobra 2014 do aprila 2015 poostreno nadzirale ravnanje in opremljenost pešcev pri udeležbi v cestnem prometu in spoštovanje predpisov do pešcev. Vsak dan si delal in garal, potarnati pa nisi znal, le delo te krepilo je, ti dalo novo upanje. A ko bolezen je prišla, je bitka izgubljena bila, čeprav te med nami ni, si z nami, v naših srcih ti. V SPOMIN Jožetu POTOČNIKU iz Poljan 10.2.1925 - 4.10.1994 Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi pelje nasproti, in se mu umaknete, če vas voznik ne opazi, - vozišče prečkajte na za to označenih mestih (prehodih za pešce). Pred prečkanjem se kljub temu, da prečkate vozišče na prehodu za pešce in imate formalno prednost pred vozili, prepričajte, če se prehodu približuje kakšno vozilo. Če se prehodu približuje eno ali več vozil, raje počakajte, da vozila odpeljejo, šele nato stopite na prehod za pešce in prečkajte vozišče. Zavedati se morate, da je vaša hi- trost gibanja bistveno počasnejša od hitrosti vozil, to hitrost pa je vizu-elno zelo težko natančno določiti, - če prečkate vozišče izven označenih prehodov za pešce oziroma tam, kjer prehodov ni, prečkajte cesto po najkrajši poti, pravokotno na smer vozišča, - prečkanje vozišča naj vedno poteka z običajno hitrostjo hoje (med prečkanjem se ne obotavljajte in tudi ne tecite preko vozišča), - zavedajte se, da so vremenske in vozne razmere takšne, da je potrebno biti še posebej pozoren in zaradi teh razmer upoštevajte daljše poti zaustavljanja vozil, - če ste uživali alkoholne pijače in boste udeleženi v cestnem prometu kot pešec, bodite posebej previdni pri hoji (v primeru, da je zaužita količina alkohola prekomerna, odsvetujemo vsako aktivno udeležbo v cestnem prometu). Moja ljubezen te objema ves čas, saj ve, da v resnici ostal si pri nas. Odslej v mojem srcu boš stanoval, in moj angel varuh še naprej ostal. V SPOMIN Bojan KOSMAČ 28.3.1977 - 3.10.1999 Mineva 15 žalostnih let, odkar si nas zapustil. Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, ga obiskujete na grobu in mu prižigate sveče. Nj'egovi domači 22 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Zahvale, Oglasi Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu (T. Pavček) ZAHVALA ob izgubi brata in strica Antona PREPADNIKA 13.6.1931 - 18.9.2014 iz Raduhe se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečene besede sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala g, župniku Vikiju, patronažni sestri ge. Veri, govornici ge. Valeriji, pogrebni službi Morana, praporščakom, pogrebcem in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Vsi njegovi V SPOMIN Anton MLINAR 12.4.1920 - 26.9.1994 iz Podvolovljeka Minilo je 20 let, odkar ni več med nami dragega očeta, dedka in pradedka. Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Življenja pot seje končala, v naših srcih in spominih pa za vedno boš ostala. ZAHVALA ob izgubi sestre in tete Marije PAHOVNIK 13.11.1925 - 15.9.2014 iz Gornjega Grada se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podporo v najtežjih trenutkih, za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Belaku za lepo opravljen obred, hvala pevcem, pogrebcem, praporščakom, govorcu in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni V SPOMIN 3. oktobra mineva petnajst let, odkar med nami ni več naše drage Vide KOTNIK Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ohranjate lep spomin nanjo. Nj'ena družina Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 23 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Za razvedrilo Cvetke DUHOVITOST NE POZNA MEJA Družina Jelšnik iz Šmartnega ob Dreti je letos zmagala na državnem tekmovanju v planinski orientaciji. Najboljši so bili v kategoriji F, v kateri tekmujejo družine, še boljše pa je bilo ime, ki so si ga dali. Poimenovali so se Milka z Jelšniki in s svojo izvirnostjo zabavali vse, ki so se jim predstavili. Omenjena zmaga jim je prinesla še županjino priznanje ob občinskem prazniku. Najbolj zaželeni pa bi prav gotovo bili te dni na Ljubnem ob Savinji. Tam sta bili namreč zadružni trgovini brez milk, kaj šele z Jelšniki. NAJ TO PRIDE V REDNO RAZVADO Da drevo ni daleč od padlega jabolka, dokazuje ljudski godec Franci Podbrežnik starejši. Prav kakor Franci Podbrežnik mlajši je tudi on za hece, saj se je na srečanju ljudskih pevcev v Solčavi skoraj skotalil po stopnicah v krilo ljudske pevke Helene Jezernik Hri-beršek. Objem'vanja in smeha bilo je obilo. Kar kakeri pevki se je milo storilo, ker se tega še več godcev ni spomnilo. VČASIH SO ROZ'CE SADILI, DANES PA DREVESA Nekdaj so fantje na svojih osvajalskih pohodih dekletom »rožice sadili«. Danes so časi drugačni. Dekleta so postale izobražene dame, ki si same služijo svoj kruh in ne nasedajo več lepim besedam oziroma sajenju rožic. A fantje oziroma gospodje, kot je Jože Miklavc, se ne dajo kar tako. Če ne gre s sajenjem rožic, bo pa mogoče drevo zaleglo. 24 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Križanka, Informacije [f A VELIK NERED. ZMEDA BREZVEREC, SOVRAŽNIK KRŠČANSTVA VRSTA HRASTA MESTO V BELGIJI (AALST) I BOG DEŽJA PRI MAJIH SESTAVIL: PETER UDIR ŽENSKA, KI SE POKLICNO UKVARJAŠ KLANJEM PLES V TRIČETRTIN-SKEM TAKTU JAPONSKA NABIRA". KA BISEROV RAZJEDA. KI JO POVZROČAJO NEKATERE SPOLNE BOLEZNI HOJA DOLGO OVOREZNO INDONEZIJSKO BOOALO PCDDEBLO MNOGOČLE- NARJEV, KOLOBARNIKI LOČEN PROSTOR V GOST. LOKALU OSN. DELEC S POZITIVNIM EL. NABOJEM OTOK V S-DALMACIJI KEMIJSKI SIMBOL ZA SILICIJ MERILO O LEPEM. SKLADNEM V CAR. RUSIJI KRAJ IZGONA MESTO V SZ ITALUI MAKEDON. SKO KOLO BRIT. OTOK V IRSKEM MORJU AM. IGRALKA (NATALIE) VDANOST V USODO V ISLAMU KDOR KAJ USTANOVI DRUŽBENI POLOŽAJ OKRASNI PREDMETI. OKRASJE IGLA ZA KVAČKANJE RAZVITA. ODRASLA ŽUŽELKA SIM BOL ZA VOLTAMPER TELOVADNA PRVINA FR. BIOLOG. ZAGOVORNIK EVOLUCIJSKE TEORIJE (JEAN-BiAPTISTE) PISARNIŠKI USLUŽBENEC GRAFIČNA STORITEV NEKD. IRANSKO NOMADSKO PLEME ZADNJE PRE-DIVO. TULTE SUDANSKO LJUDSTVO, TUDI BI FANT PL£MlSKEGA RODU, KI STREŽE VLADARJU. PLEMIČU STARORIMSKI POZDRAV VLADO ČUS LESNI PREMOG PETER ESTERHAZÏ DAV1ČO. OSKAR SNEC, STISNJEN V KROGLASTO OBLIKO REDEK IZRAZ ZA GOSTOBESEDNEGA. ZGOVORNEGA ČLOVEKA BRITANSKA PLOÊClNSKA MERA KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v septembru ODRASLI: Strayed, Cheryl: Divja : izgubljena in najdena na pešpoti življenja, Billingham, Mark: Boječka, Gilbert, Elizabeth: Jej, moli, ljubi, Maxwell, Megan: Tudi princi na belem konju razočarajo, Milek, Vesna: Cavaz-za : biografski roman, Flynn, Gillian: Ni je več, Foley, Gaelen: Ognjeni lord, Stockett, Kathryn: Služkinje, Adler-Olsen, Jussi: Fazanarji, Garwood, Julie: Glasba senc. MLADINA: Pilkey, Dav: Kapitan Gatnik in strahotna vrnitev Zvončkohlača Cinglja, Green, John: Krive so zvezde, Davis, Jim: Garfield, brez dela ni jela, Kovač, Polona: Loverboy, Suhodolčan, Primož: Peter Nos je še vedno vsemu kos, Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Tr-donje in Lakotnika, Simon, Francesca: Grozni Gašper ima uši, Ca-salis, Anna: Mišek Tip pri babici in dedku, Pilkey, Dav: Prigode Uka in Glaka, kungfujskih pračlovekov iz prihodnosti, Suhodolčan, Primož: Hud planet. Slovarček: CHAC - bog dežja pri Majih; KATORGA - v carski Rusiji kraj izgona; LAMARCK - francoski biolog (Jean-Baptiste); J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PASMA, SRP. ALTIMETER, RAOS, PINA, DAN JEZIKOV, ERG, KLET, ME, APA, VSOTA. BELEC, DOKTRINA, GRLO, AHERON, PIRA, ČUK, PO, OPARINA, TISA, TRIPS, USAHNITEV, EKS1KATOR, OPEKA, RAT, I BANI, ŽIVAL v_J 25 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Oglasi Petek, 3. oktober Napovednik dogodkov ob 11.00. Pred Juvanovo hišo v Lučah Osrednja kulturna prireditev ob Dnevih evropske kulturne dediščine ob 16.00. Restavracija Gaj Mozirje Otvoritev 6. Sadjarske razstave ob 16.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma LSD ND Mozirje : NK Šmarje pri Jelšah ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Miška Mimi in Maček Hubert ob 18.00. Galerija Mozirje Domoljubni večer s predstavitvijo pesniškega prvenca Igorja Pirkoviča Slovenska pesem ob 9.00. Na sejmišču v Mozirju Pohod dedkov, babic in vnukov po pešpoti Mozirje-Nazarje ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma MC ND Mozirje : NK Hrastnik ob 11.00. Prireditveni prostor v Gornjem Gradu Gornjegrajski piknik ob 11.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma SC ND Mozirje : NK Hrastnik ob 9.00. Trg na Rečici ob Savinji Lenartov sejem ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma MD ND Mozirje : Rudar Velenje B Torek, 7. oktober ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige (psi) avtorja Erosa ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Mali Leonardo_ ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Miška Mimi in maček Hubert Četrtek, 9. oktober ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Muca Copatarica ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Miška Mimi in maček Hubert MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._ ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar. Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ CEPILNIKI - STISKALNICE Prodaja vseh vrst cepilnikov za drva. Polnilec salam, klobas. Vodna stiskalnica za sadje. Motorni prekopalnik s priključki. Tel. št. 041/675-562. Natek d.o.o., Mlinska pot 3, 3330 Mozirje._ ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca sivca, starega 1 teden; gsm 031/393-418. Prodam bikca, rdeči holštajn, starega 10 dni; gsm 041/589-165. Prodam bikca cik pasme, starega 6 mesecev; gsm 041/58-58-13. prodam bika limuzin, težkega 300 kg; gsm 031/228-217. Prodam teličko čb. bbp., staro 3 mesece, in neškropljen jedilni krompir; gsm 031/855186. Prodam bikca simentalca, starega 65 dni, 150 kg, za nadaljno rejo; tel. št. 58-35-147. Prodam dva bikca simentalca, 120 do 130 kg; gsm 031/759-955. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim 1 teden staro teličko simentalko; gsm 4 gume za 4x4 pirelli scorpion STR 225/70, R15 M+S, nove, za pol cene, prodam; gsm 070/22-44-30. Prodam krmni krompir, pšenico, možna dostava; gsm 031/821-129. Prodam dva mopeda tomos apng, l. 1987 in l. 2006. Oba sta odlično ohranjena; gsm 041/573-983. Prodam staro žago venecijanko, primerno za okras ali turizem. Po simbolični ceni; gsm 031/296-012. Prodam tri lesene sode za jabolčnik; gsm 041/298-608. Prodam suha cepljena brezova drva, metrska, 50 ali 33 cm dolga; gsm 041/513270. Prodam dva otroška sedeža za kolo do 25 kg, lesen poganjalec in 12 colsko kolo za deklico s pomožnimi kolesi, ki se lahko odstranijo; gsm 041/339-031. Prodam ročice za traktorsko kiperico (ročice za les); gsm 051/366-124. Prodam rabljen orbitrek fitnes, usnjeno žensko jakno M (42), grelnik - peč 2000 W; gsm 031/892-120. Prodam puhalnik, prešo, sadno mašino in bale; tel. št. 58-45-290. NEPREMIČNINE V bližini Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/423-152. Par najame - odkupi vikend, manjšo hiško z zemljo in gozdom; gsm 040/220-643. Oddam sobe v najem; gsm 041/280-005. OSEBNI STIKI Z dobrim namenom želim spoznati prijazno, zvesto, samsko dekle; gsm 041/240-403. 031/214-997. DRUGO - PRODAM Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. 26 Savinjske novice št. 40, 3. oktober 2014 Oglasi PROGRAM Mladinsko društvo Nazarje predstavlja projekt: ; 10 O". Prihod prijavi eni h in fcra;šs pfifrdstflvitav 10.00 — 11.00: Motnosti zaposlovanja v driavah EU- emisije EU RES i* Kri iwiSnvrfpt? 11 00-12.00. Woodstock Trnova pot do uspeha Ifiin . J......i Jri ■ .mri'- ■ i■:I-u-/■■_ WfiidlfccK 13 00-!SLOO U&Evafiam kjerkoli - pri! r>žrmsti za rast ■ -iti ■ j. fijnirr-:■ ."^vnil YJ.'Jili I 13 00-i 4 00 Z menltifslvcini tfo novih J-anefTnh pFiloSlHiift Aiui-nnr:i > H.-jlii inr.nj'.li r*:"jrm Urini tt ftj il^lttl 14 00-15.-. 'i > OaJtii udriHif nagradna .JTE 16.00-Ifi 00 PredsTaviii^1 brezplačnih mninMrr ^bbrt&Vflnja, nvfct ■■Jijhje in vnadivtonja ir^jj, P - I.i PI.iImiI.I L.L i V'1' 'i; 16 l!1.1-17.00 iigcdta splE'.ni Ir^ovinicE M alinea. 51 i J. 1i. j. ■■ fiV iLd'i" . Obvezna sci prijavo na mail: m.d nazariedlgfnall.ccrn do 05 10 201 ¿1 Vsa priidti v&nfa so brezplačna, Stevilc? masi je omejeno. (ft ULS I l I - —Ki LKHI ■ tirii'rthill Vrtnantvo in cvetličarstvo Bogdan Alei i.p. Loke pri Mozirju 14,3330 Mozirje k!: (KI 7$$5l?f.. 'Ml ¿il Sfeffi pk MX)-Msiijii< v. i Rgzervačffe m zafnjttčerie onJžpfjgBB dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... btbvmm.r Organiziramo tudi čisto Poiift/fjffr - četrtek od lil do 17 fc p!(1 v0 fa pazObnO foick: ndlt!.d&l'2 HIV Sthobr. ¿d ii. da22. % grajsko večerjo! Hedi lj