ŠTEV. 17.
Pnitnin* plačana t gotovini.
V LJUBLJANI, sobota, 22. januarja 1927.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in
praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UFRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Posameina Številka Din 1.—.
LETO rs
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka f	za	odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Madjarska zahteva.
Od nekdaj že uživa madjarska politika sloves, da je ena najbolj spretnih.
za časa Avstrije so Madjari to jasno dokazali. Z vso brezobzirnostjo so izrabljali avstrijske notranje boje in čeprav še 1. 1848 žigosani od dunajskega dvora kot veleizdajalci, so imeli vendar že leta 1867 svojo samostojnost. Pri tem pa so pokazali še drugo spretnost. Do-čim so pridno izrabljali narodnostne razlike v Avstriji, niso niti najmanje pustili, da bi se govorilo o narodnostnih razlikah na Madjarskem. Pustili so sicer, da je šla avstrijska vojska na Ma-djarsko delat volitve in da se je tako avstrijska vojska osovražila celo pri zatiranih neinadjarskih narodnostih, toda po volitvah je bilo vsako vmešavanje
vstrije v madjarske razmere prepovedo0- -	° S.° Smeli sicer Hrvatje< leta
1848 žrtvovati svojo kri za zmago nad madjarskimi izdajalci, ampak v°priloe Hrvatov Avstrija ni smela nikdar nastopiti, temveč jih je morala 1. 1867 žrtvovati Madjarski.
Po vojni je ostala madjarska politika enako spretna. Nič manj ko Avstrija se je borila Madjarska proti antanti in Tisza je bil tisti, ki je vladal v vojnih letih nad Avstrijo. Toda že kmalu po vojni je uživala Madjarska simpatije* antante in razne antantne komisije v Bu-dapešti so se trudile, da so te simpatije čim najbolj poudarile. Pečuj je bil vsled tega za nas izgubljen. In pozneje, ko so prišle na dan grozovitosti, ki so jih uganjali razni detašmani,. ko se je civilizirani svet zgražal nad strahotami taborišč za internirance, niso simpatije Anglije za Madjarsko niti najmanje ipadle in slej ko prej ie uživala Madjarska vso podporo Anglije^, ker je znala igirati vlogo najbolj sigurne trdnjave proti boljševizmu. In falzifikatorski proces? Če bi mi kaj sličnega zakrivili, ves svet bi bil proti nam in najtežje odredbe bi deževale na našo državo. Madjarski pa se ni nič zgodilo in čeprav si je upala falzi-ficirati denar Francije-velesile.
Zdi se nam, da danes Madjarska igra podobno spretno igro. Od veleposlaniške konference zahteva odpravo vojaške kontrole^, da bo mogla tovarna v Gyoru z vso naglico in neprikrito izdelovati orožje. In že ima na veleposlaniški konferenci močne zavzenike in treba ji je streti samo še odpor Male antante* in njena zahteva bo izvršena.
In da zlomi ta odpor, dela madjarska diplomacija z vso paro, račun pa bomo plačali mi. Skušali so najprej nas zlepa pridobiti. Horthy je govoril v Mohaču o skupnih srb^ko-madjairskih interesih, o skupni zgodovini obeh narodov in že je bil ujet g. Ninčič in je ponudil Madja-rom prosto luko v Splitu. Na tihem pa je seveda g. Ninčič upal, da bo tako Madjarska opustila svojo zvezo z Italijo. Prišla je nato pogodba o italijanskem protektoratu nad Albanijo in takoj nato vest o slični pogodbi med Madjarsko in Italijo ter o potovanju Bethlena v Rim, ■kjer se naj bi vse to izvršilo. Namen je bil prozoren. Madjairska je z italijanskim protektoratom grozila, da bi nas omehčala in da bi prodrla njena zahteva po odpravi vojaške kontrole.
Slično ko na nas, pa pritiska Madjarska tudi na Rumunijo in zato ji dela upe na personalno unijo in na naš Banat. Rumunija mora kot prva pomagati zlomiti odpor v Mali antanti, ki je danes že itak tako zrahljana, da obstoji 'komaj še na papirju.
Ali sklenem-o sovražni italijanski obroč proti nam, ali pa ustrezite naši zahtevi. Tako se glasi madjarska alterna-
Demonstrativen nastop radičevcev v finančnem odboru.
Beograd, 22. jan. Vladna večina v finančnem odboru je včeraj popoldne nadaljevala svoje delo na proračunu ministrstva za presveto. Ker se je na dopoldanskem sestanku govorilo o stvari samo v načelu, so popoldne prešli na podrobno razpravo. Zaradi tega se je pričetek seje finančnega odbora malo zavlekel in se je začela šele ob pol 6. Med sejo finančnega odbora so poslanci vladne večine ves čas imeli v sobi poleg sejo in razpravljali
o	redukciji proračuna za prosvetno ministrstvo. Zanimanje je bilo veliko.
Ko je bila seja finančnega odbora otvorjena, je povzel besedo minister za prosveto Miša Trifunovič in podal svoj ekspoze. Povedal je, da znaša njegov proračun 873 milijonov, to je za 80 milijonov več kakor lani. Pa tudi to je samo toliko, da more prosveta še životariti. Ljudski pouk je slab. Imamo 8000 ljudskih šol z 800.000 otroci. To je prav majhen odstotek. Srednjih šol imamo 300, na univerzah imamo 30 fakultet, število vseučilišč-nikov znaša 11.000 s 700 profesorji. Značilno je, da tla pride na subotiški fakulteti na 42 (lijakov 11 profesorjev. —
Ko je Trifunovič še dalje govoril, je prišlo do velikih prerekanj z opozicijo. Posebno Davidcvič in Grol sta se ostro vmešavala v besede. Zato je Trifunovič svoj govor prekinil.
Za njim sta govorila zemljeradnik Jo-ca Jovanovič in demokrat Grol, ki sta oba ostro kritizirala prosvetno politiko.
Trifunovič je h kraju še enkrat začel govoriti ie*r je odgovarjal na nekatere navedbe opozicije.
Ker so se v sosedni sobi še vedno po-gaj ali za prihranke v prosvetnem mini-strstvu, je predsednik finančnega odbora za nekaj časa prekinil sejo. V vrstah opozicije so zaraditega zagnali hrup, ki pa je kmalu ponehal, ker se je zgodilo nekaj zelo važnega. S seje vladne večine sc nenadoma prišli poslanci HSS v finančni odbor in tu postavili zahtevo, da se končno že spremeni Trifunovičeva prosvetna politika. Zahtevali so, da se sprejme v vsem njihovo stališče, ker bo sicer HSS iz vse stvari izvajala posledice. Člani HSS so povdarjali, da so oni dozdaj v narodni skupščini in med narodom pri vsaki priliki povdarjali, da treba nehati s politiziranjem in pričeti z delom. V ta namen ser eni mnogo žrtvovali. Radikali pa niso hoteli sprejeti tega njihovega stališča. Zato so člani HSS izjavili, da ne morejo več sodelovati z radikali. V znak, da izvajajo konsekvence, bodo zapustili dvorano. — Nato so radičevci res odšli iz dvorane. Novinarjem so izjavili, da ne bodo glasovali za proračun, če se ne bo uva-ževalc njihovo stališče. Oni zahtevajo, da se pri delu med narodom in v skupščini vpo tevajo tudi njihove razmere. Ako bi radikali nastopil; proti temu, oni nočejo in ne morejo podpirati nobene situacije, ki bi od njih zahtevala vedno le koncesije. Glede na to zapuščajo sejo finan-
tiva in priznati je treba, da je ta alternativa efektna.
Dočim pa Madjari tako korakajo h cilju pa je naša zunanja politika brez glave ter tava med intrigami, ki jih servirajo tuje vlade. Z zavezanimi očmi hodimo ob prepadu in upamo, da bo nas naša sTeča obvarovala pred padcem. Za nameček pa se še igramo s krizami, s parlamentarnim nedelom, z notranjimi prepiri ter sploh z vsako stvairjo, ki nas mora pred tujino oslabiti.
Ni treba prav nič posebno poudariti, da vodi taka slepota Ln taka brezgla-vost le v nesrečo.
čnega odbora s trdnim sklepom, da se ne vrnejo v njo, dokler ne bedo njih zahteve sprejete.
Ta nastop HSS ^o opozicionalci zelo odobravali. Zavladala je splošna nervoznost in z nestrpnostjo se je čakalo, kaj bo. Po prvem zaprepaščenju so bili zastopniki HSS takoj poklicani nazaj. Oni so se povrnili in seja se je nadljevala. Sprejete so bile potem vse važnejše zahteve HSS. Samo glede učiteljišča v Kninu ni prišlo do sporazuma. Za dovršitev te šole so zahtevali radičevci, da se sprejme v proračun postavka 600.0C0 Din. Radikali so smatrali, da s tem delajo samo koncesije nekaterim radičevskim poslancem. Ko pa je minister Trifunovič izjavil, da bi iz tega napravil vprašanje, je bila dosežena v odboru večina za to postavko.
V	seji plena je nato Stankovič predlagal nekatere redukcije, glede katerih se je sporazumela vladna večina. Te redukcije so bile precej mnogoštevilne tako glede materialnih kakor glede osebnih izdatkov. Od 280 okrajnih nadzornikov je bilo črtanih 142, ker so to po večini ljud-ej, ki jih je namestil Pribičevič in ki so se bolj bavili s poiltiko, kakor s poukom.
Potem je govoril Vesenjak, ki se je v glavnem bavil z razmerami v Sloveniji.
Juraj Demetrovič se je spedtikal nad nekaterimi redukcijami.
Slavko šečerov in Smodej sta zahtevala, naj se poslanci po imenih prešteje-jo, da se ugotovi kvorum. Med tem pa so prišli v dvorano nekateri radikalski člani odbora, ki so bili do tedaj v klubu.
Šečerov je nato prešel na kritiko proračuna in je na koncu izjavil, da bo glasoval proti. Isto je izjavil poslanec Smodej.
Na koncu je minister Trifunovič v daljšem govoru odgovarjal na pripombe opozicije. Nato je bil preračun sprejet z 9 proti 3 glasovom. Radičevci so se vzdržali glasovanja.
Tr ifkovic je sprejel vse predloge opozicije in radičevcev in izjavil, da bo v plenu skupščine podal obširen ekspoze o svojem delu.
Finančni odbor se sestane zopet danes popoldne ob 3. Delali bodo pa samo do 7., da potem lahko vsi poslanci dospejo na volišča, kamor bi radi odpotovali. V ponedeljek popoldne bo finančni odbor zopet nadaljeval svoje delo.
MISIJA DR. LAZE MARKOVIČA.
Budimpešta, 22. jan. O misiji dr. Laze Markoviča se doznava, da pride on v Budimpešto v sredo in da se bo začel tam pogajati glede jugoslovensko - madjarske arbitražne pogodbe. On je bil že spočetka o tej stvari poučen, ker je bil v Ženevi posredovalec med Bethlenom in dr. Ninčičem. Tudi se zatrjuje, da se bo Hory zopet vrnil v Beograd na svoje poslaniško mesto.
KOSTA NOVAKOVIČ NA DUNAJU.
Dunaj, 22. jan. Znani komunistični voditelj Kcsta Novakovič, ki je pred nekaj dnevi pobegnil iz Beograda, je dospel na Dunaj. Tu se je takoj javil policiji. Dovoljeno mu je bivanje na Dunaju, toda ne sme se baviti s politiko. Novakovič odpotuje čez nekaj dni v Moskvo.
RUMUNSKO-MADJARSKA POGAJANJA
Bukarešta, 22. jan. Včeraj je dospela v Bukarešto madjarska delegacija, ki se bo pogajala z Rumunijo za ureditev obmejnih ednošajev med obema državama.
St. Radič ie silno optimističen.
Zagreb, 22. januarja. Včeraj popoldne je Stjepan Radič dal izjavo o oblastnih volitvah. Rekel je, da mu od vseh strani prihajajo iz naroda najlepša poročila. Povsod vlada posebno veliko zanimanje za Dalmacijo in za naše Primorje. Povsod navdušeno sprejemajo misel o skupnem delu s seljaštvom Črne gore, Vojvodine, Južne Srbije in Šumadije. Po poročilih iz Like bodo pravoslavni kmetje Srbi že sedaj glasovali za kandidate HSS. Volivni izid za HSS je natančno že znan. Oni bodo imeli okrog 300 zastopnikov, prej več kakor manj. V sami zagrebški županiji bo HSS imela od 80 zastopnikov 70. V vseh ostalih treh hrvatskik župnijah bo imela HSS večino. V Bosni bo dobila 50 mandatov, v Medjimurju 10, v Prekmurju pa 6 od 9-tih. Za Vojvodino se pri današnjem terorju število ne da določiti. Somišljeniki HSS v Črni gori in Južni Srbiji bodo dobili kakih 10 mandatov. Videlo se bo že po sedanjem merilu moči, da sme HSS tudi brez zemljoradnikov pri parlamentarnih volitvah računati sigurno na 100 mandatov (?). Z zemljorad-niki pa se bo to število še znatno povečalo. Radiča veseli, da je Boža Maksimovič takoj telefonično dal ukaz, da se morajo vsi zaprti čuvarji skrinjic HSS takoj izpustiti na svobodo. Če se to ne bi zgodilo, bi vodstvo stranke napravilo sklep, da HSS ne sme glasovati za proračun notranjega ministrstva.
NEMŠKI DEMOKRATI PROTI MEŠČANSKI VLADI.
Berlin, 22. jan. Ko je Manc predsedniku republike Hindenburgu vrnil mandat, je sinoči Hindenburg Marxa znova pozval v avdienco in mu zopet poveril mandat za sestavo vlade in sicer meščanske vlade.
Marks je takoj začel pogajanja z zastopniki meščanskih skupin. Pismo Hindenburga, s katerim je bil Marx poverjen s sestavo meščanske vlade, je izzvalo veliko ogorčenje, ker nasprotuje'to pismo parlamenarnim običajem. Izraz >meš?an-ska stranka« se ne more vezati s centrom. Socialisti se obračajo ostro proti Hindenburgu, demokratje pa izjavljajo, da je njihovo sodelovanje absolutno nemogoče.
SENZACIONELEN RAZBOJNIŠKI NAPAD V ZAGREBU.
Zagreb, 22. jan. Sinoči je bil v Zagrebu izvršen senzaeionelen razbojniški napad na Mednarodno banko v Zagrebu. Okrog 6. je prišel v banko neki v vojaško obleko oblečen človek in tam izročil list, s katerim je zahteval 500.000 dinarjev. Hkrati je zahteval, da se ne sme napravljati noben hrup, ker 'bo sicer streljal na vsakega, ki bi napravil kakršnokoli sumljivo kretnjo. V dokaz, da misli resno, je dvakrat ustrelil v dvorano. V banki so se seveda silno preplašili. Pred vrati so se začeli zbirati ljudje. Neki redar, ki je stal na Zrinjev-cu, je stopil v banko. Ko pa je zlikovec nanj nameril samokres, se je redar umaknil in šel po pomoč. Zlikovec je med tem odšel iz banke in medpotoma trikrat ustrelil ter pri tem ranil dva mimoidoča človeka, med njimi nekega 12-letnega dečka precej težko. Zunaj je. zločinec začel bežati po ulici. Piri kavarni Zagreb pa so ga prijeli in odvedli na policijo. Tam so ugotovili, da se zlikovec zove Stanislav Canko in da je znan vlomilec, ki je izvršil že več vlomov in bil že večkrat kaznovan. Cankov je zdajt služil kot redov pri 35. polku.
Koga naj volim?
Mnogi naši prijatelji in somišljeniki, ki so mnenja, da je zaveden državljan vedno dolžan izpolniti svojo vclivno <iolžnost, nas sprašujejo, katero stranko in katerega kandidata naj volijo in ko--mu naj oddajo svoj glas. Vsled tega se ■čutimo dolžne, da povemo tudi o tej stvari svoje mnenje.
Takoj pa moramo poudariti, da nam je popolnoma nemogoče izjaviti odkrito, za kate«ro stranko naj volivec glasuje. Izjavili smo že ponovno, da ni danes stranke, za katero bi mogel volivec iti res z navdušenjem v boj. Večina naših prijateljev bo morala zato izbirati med vloženimi listami samo s stališča, da se odloči za stranko, ki po njihovem mnenju predstavlja manjše zlo. Zato moramo podati le smernice, ki jih naj volivec upošteva in mislimo, da bedo te smernica vsakogar obvarovale, da bi glasoval za napačno listo.
Položaj Slovenije zahteva kategorično, da glasuje volivec samo za stranko, ki jo dokazala s svojim delom, da je res slovenska stranka. V tem oziru ni mogoč noben kompromis, ker gre danes za temeljne potrebe Slovenije. Kdor je Slovenec, kdor se čuti Slovenca, mora voliti slovensko in nič drugače. Mislimo, da vsaj našim prijateljem ne bo težko potegniti razlike med res slovenskim! in pa le »tudi slovenskimi« strankami.
I>rugo važno dejstvo je, da sme poštenjak voliti samo stranko, ki je vedno pazila na svoje dobro ime in ki je s svojim delom dokazala, da se nima bati nobenih afer, temveč da je bila vedno poštena in nekoruptna stranka. Tudi v tem oziru ni težko razdeliti stranke na dva tabera.
Slovenstvo in poštenje, to je danes glavno in to oboje morajo okrepiti nedeljske volitve. Slovenstvo zato, da po-
stanemo v resnici enakopravni državljani in da bo naše gospodarstvo napredovalo, poštenje, ker brez tega je vsak red in vsak napredek nemogoč.
In to velja enako za izbiro stranke, ko za izbiro kandidatov. Slovenski volivec bo volil samo slovenskega kandidata, poštenjak bo volil samo poštenjaka in slovenski poštenjak samo slovenskega poštenjaka. Poštenjaki pa so vedno dosledni in tudi na to ne pozabite.
Vsake volitve bi morale pomeniti očiščenje javnega življenja in v tem je njih glavni pomen, ne pa da narede toliko in toliko poslancev. Volitve so dan sodbe za vse, ki so zlorabljali narodno zaupanje, ki so delali za sebe, mesto da bi delali za narod.
Prepričani smo, da nobenemu našemu prijatelju ne bo težko uganiti, katera stranka je bila tista, ki je najbolj omadeževala naše politično življenje. Zato pa smo tudi mnenja, da bo vsak naš prijatelj storil svojo dolžnost in poskrbel, da bo madež Slovenije tem manjši!
Govorimo le ljudem, ki mislijo s svojo glavo, ki ne nasedajo na fraze, temveč, ki vsako svoje dejanje prevdarijo in ne imenujemo nobene stranke in nobenega bloka. Vseeno pa mislimo, da smo govorili dovolj jasno. Zato pa smo tudi prepričani, da ni med našimi prijatelji nikogar, ki nas ne bi razumel in ki ne bi vedel, katere stranke ne sme voliti, če hoče ostati zvest sebi in svojim idealom.
Voliti je breba manjše zlo, kaj pa je bilo največje zlo Slovenije, ve vsak, ki je ostal zvest Sloveniji. Kdor gre v nedeljo na volišče, mora iti za zmago slovenske misli, za zmago samoupravne in Združene Slovenije. In s tem je povedano vse!
Izjava.
Iz:avlia.m, da mi ni nikdar ugajala pisava nesvobodnega, od velekapitala plačanega časopisja. Radi tega nisem nikdar odgovarjal osebno na napade in natolcevanja tega časopisja. Te vrstice tudi sedaj niso namenjene lažid em okra takemu časopisju, ampak le v informacijo mariborskim volivcem.
Volivci naj vedo, da Davldovičevih demo-kraitOv ni prav nič sram priznati, da so laži-demokrati s svojimi •nasilnimi batinaškimi metodami, z napačnim .pojmovanjem narodnega edinstva in jugoslovanstva ter protisocialnim delom omogočili uspešno razširjanje prave demokracije* kakor jo pojmuje Da-vidovič. Skupim intelektualcev v Mariboru smatra za dolžnost, ostati zvesta velikim id-.ilom svojega voditelja.
V	Mariboru se je Davidovičeva demokrat-aka stranka posvetovala in dogovorila z Jovanom Banjaninom, urednikom »Svobodne
Tribune« in članom glavnega odbora Davi-dovičeve demokratske stranke v Beogradu. Pristala je na to, da nastopi pri sedanjih oblasitnih - volitvah na listi strank, ki so za sporazum in ravnopravnost med brati. Da-vidovičevci v Mariboru se nikdar ne bodo podali skupaj z batinaši, ker jim njihov ponos brani poljubovati palico nasilja. Na skupni listi poleg SKS je tudi skupina NSS, ki noče v družbo s svojimi nekdanjimi preganjalci. Za to skupino NSS stojijo prvaki na-
s klici »dol klerikalci!« Nekdo se oglasi: »Živel Pribičevič!« odzoveta pa se mu cela dva mladeniča).
Dr. Hacin nato očrta vse gospodarske in politične napake SLS ter nemoteno zaključi svoj govor.
Drugi govornik, minister na razpoloženju
g. Ivan Pucelj,
pozdravljen z dolgotrajnim aplavzom, v katerem utonejo trije, štirje žvižgi nekaterih nekulturnih pristašev SDS in SLS, se zahvali najprej za ovacije in za žvižg, nato pa prične svoj govor, ki ga bodo vsi njegovi nasprotniki, ki so se udeležili včerajšnjega shoda, še dolgo pomnili. Najbolj pa g. Albin Turk, ki je bil prepričan, »da je bolj brihten, kakor pa gospod minister Pucelj!« Jasna, odkrita, moška in duhovita beseda g. Puclja je popolnoma razorožila vse nasprotnike. Njihove hrupne protidemonstracije izostajajo, esdeesarji se zadovoljujejo z neslanimi opazkami, klerikalci pa s skromnimi manifestacijami za dr. Korošca. V »junački boj« pa poseže g. Albin Turk, ki mu pa g. Pucelj ne ostane ničesar dolžan in mu vrne vse s trojnimi obrestmi.
G. Pucelj izvaja: »Če pošljejo koga iz mesta k nam na kmete, ga kmetje mirno poslušamo ter nato presodimo, če je govoril nam povšeči. če pa vi, ki motite današnji shod, mislite, da boste, kmetu, ki govori v mestu, zavezali usta, 9te se zelo motili. Najslabši boj v politiki je tisti, ki se vodi z nasiljem, s podkupovanjem in s terorjem.
Medklic: Kaj ste napravili vi kot minister?«
G. Pucelj: »Mnogo, da, premnogo, in če nisem napravil drugega, da vas malo razburim. sem napravil dovolj!
Slovenska kmetska stranka se bori za popolno enakopravnost vseh državljanov, Srbov, Hrvatov in Slovencev in za pravice vseh slojev.
O. Turi:: »Kaj ste napravili za uradnistvol«
G. Pucelj: »Uradnikom nismo nikoli ni-I česar obetali, zavedali pa smo se, da je do-
i	ber uradnik steber kmetskega prebivalstva. J 284-tim uradnikom sem kot minister v svojem j resoru reguliral položaj.«
!	G. Turk: »Uradnike ste prestavljali!«
I	G_ Pucelj: »Prestavljal sem jih in sicer	ti-
| ste, ki jih je PP režim premestil iz Slovenije ; v Sarajevo in v Srbijo. Vrnil sem jih zopet domači zemlji — Sloveniji.
Manifestacija za Rusijo.
G. Turk se za kratek čas umiri, premišljuje, kaj bi g. Puclju »krepkega« povedal, nato pa zakliče:
»Radič je šel v Moskvo!«
G. Pucelj: »Da, Radič je šel v Moskvo	in
se je vrnil iz nje. Danes ko obkrožuje Italija našo državo, pa z najvišjega mesta prosijo Radiča, naj posreduje, da spravi našo drživa v stike z Rusijo. (Tu nastane burna manifestacija za Rusijo, pri kateri sodeluje vsa dvorana z izjemo g. Turka in nekaj njegovih tovarišev.)
G. Pucelj nadalje razpravlja o kmetski politiki, ki je prva zahtevala zbližanje z Bolgarijo, kar pa sta preprečila Pašič in Pribičevič.
Medklic g. Turka: »Kaj ste storili proti korupciji?«
G. Pucelj: »Povem vam, jaz sem tisti, ki
rodno-socialističnega pokreta v Mariboru:	u rucei.. >rovem vaul,
Bračun, dr. Jurečko, dr. Rostohar, delavca ; . napravji OTadbo proti dvajseterim zagreb-Verlič. Mencinger in dr. Pohteo v Zagrebu, i	sAip.rni5kiin	uradnikom.	ki	so	eoliufali
Verlič, Mencinger ki je za narodni socializem žrtvoval več, kakor sploh kdo drugi. Za temi idealisti je stal tudi tisti, ki ga sedaj ni_ več med njimi, nepozabni dr. Otokar Ribar.
Profesor Josip Ribarič, Maribor.
Shod SKS v Ljubljani.
Mnogo se je šušljalo po Ljubljani, ko so se pojavili zeleni lepaki z vabilom na s.iod, ki ga je sklicala SKS za včeraj zvečer v Mestni dom. »SDS bo shod razbila!« in »SLS bo razbila shod!« Da so obstojali gotovi nameni, onemogočiti Slovenski kmetski stranki njen prvi nastop v Ljubljani, se je pokazalo tudi na včerajšnjem shodu. Posebno samostojni demokrati so se trudili, da bi z vpitjem in z motenjem govornikov razbili shod, dosegli pa so le to, da so od časa do časa prekinjali s kričanjem govornike SKS, shoda pa niso mogli razbiti.
Ves potek shoda pa je dokazal, da je v Ljubljani še vedno dovolj ljudi, ki morejo mirno poslušati političen govor tudi od svojih političnih nasprotnikov.^ Ves shod v Mestnem domu *se more beležiti le kot velik moralni plus za SKS. Nastop glavnih govornikov dr. Hacina in nar. poslanca g. Puclja pa je pridobil SKS mnogo simpatij tudi med onimi volilci, tti so dosedaj poznali to stranko le iz njej nasprotnega časopisja.
Nakane nasprotnikov SKS, da shod razbijejo, so ostale vsekakor brezuspešne. Čep:rav so generali SDS nagnali vse polno 14 do 18 letnih mladeničev z ulice, in tudi poskrbeli za njih »navdušenje«, čeprav je bil v Akademskem kolegiju izobešen lepak, s katerim so poživljajo vsi kolegijaši-akademiki, da še pred »hodom zasedejo dvorano, da bodo »go-' ornike nosili na ramah!« m čeprav se je posrečilo gotovi razbijaški tolpi, s katero se
le imel priliko seznaniti sam dr. Korošec na
svojem shodu dne 1. februarja 1®2a,v onu‘, priti v dvorano, vendar je shod potekel tako, da more biti SKS le zadovoljna. Prav nič niso pomagale organizirane gruče pristašev gDS-arskih razgrajačev, kljub vsej tej protj-akciji so govorniki, - kar je glavno - mogn odprito povedati Ljubljančanom svojobesedo in razkrinkati vse protislovensko delo SDS.
Shoda SKS v Mednem domu se je udeležilo približno 1000 oseb. Ze v začetku se je pokazalo, da se nekaterim strankam še ni posrečilo vzgojiti svojih pristašev v duhu paria Sarizm in liberalnosti Glavno vlogo Vmedkltcatelja« pa ie prevzel g. Albin ur e, ki pa je svojo nalogo dokaj slabo opravil in oa je g. Pucelj s svojimi odgovori na njegove neslane medklice tako osmešil da se bo naj-brže le malokdaj še upal poskušati razbijati
kak shod. Mnogo je bilo na shodu tudi socialistov in komunistov, ki pa so se zadovoljili s tem, da so pred vrati razdeljevali svoje volilne lepake, v dvorani pa so se vedli dostojno ter so ob priliki, ko je g. Pucelj omenjal Rusijo, burno izrazili svoje simpatije zanjo.
Shod je otvoril v imenu SKS
g. dr. Marušič,
ki je v svojem nagovoru omenjal, da je sedaj meščanstvo, njegova ideologija in inteligenca v globoki krizi in razkroju in da se, kaicor vedno ob taki priliki, ;Pojaylia .gl°b°ko pr * pričanje, da more priti izboljšanje le od matere zemlje in od kmečkih množic. Z ostrimi besedami je nato ožigosal sedanjo volilno borbo, ki se vodi na takšen način, da je sramota za vso Slovenijo.
Dr. Hacin,
burno pozdravljen z aplavzom somišljenikov in s protidemonstracijami esdeesarjev m klerikalcev, izjavlja da kot kandidat ne daje Ljub ljančanom nikakih obljub, kakor jih je dajal dr. Korošec na shodu v »Unionu« (burni protesti klerikalcev) in kakor jih je dajal dr Žerjav, da bo požrl klerikalnega zmaja. (Protesti nekaterih pobalinov.) Nato v stvarnem govoru razloži, da se proti SKS boTita dve stranki SLS in SDS. Načela SDS glede razmerja med državljani in državo so preje avstrijska, pruska ali madjarska, samo jugoslovanska ne. Enako napačna so načela SDS o narodu in jugoslovanstvu. (Pet do šest mla- | deničev prične tu kričati s tenkim glasom: »Pustite narod piri miru!« Nastopijo hrupne demonstracije in kontroverze med pristaši SLS in SDS. Esdeesarji pričnejo u videvali, da so sejali veter, želi pa vihar — nakcijo s strani pristašev SLS. Nekateri voditelji SDS brezuspešno mirijo svoje mlade pnstase. rri-prost kmet vstane in začne protestirati proti takemu motenju ■shoda.
Ko se razmurjenje poleže, nadaljuje dr. Hacin mirno svoj govor. Tretja kapitalna napaka SDS je politična nemorala. Slavonska banka je eno poglavje v-njeni zgodovini.
Druga stranka, ki je SKS nasproti je SLS (pristaši SLS uprizorijo dobro organizirano , manifestacijo za dr. Korošca ter prično peti ! himno »Hej Slovenci!«, redki pristaši SDb j obrnejo ost svoje srditosti proti klerikalcem .
škim železniškim uradnikom, ki so goljufali državo za težek denar in nabavljali slab premog.
G. Turk priznava? »No, to pa je tudi edino, kar ste storili. Sploh pa ste postali minister le po milosti — dr. Žerjava.«
G. Pucelj: »No, po moji milosti pa g. Žerjav ne postane nikoli več minister!«
G. Turk še nekaj trdi, da so skušali radi-čevci preprečiti oblastne volitve, nakar mu g. Pucelj pove, da jih je on predlagal in da sta HSS in SKS imeli že dolgo te volitve v svojem programu. G. Turk se v skrajni zadregi spomni na razveljavljenje Trgovske zbornice, toda tudi tu mu g. Pucelj razloži, da je bilo toliko goljufij in sleparij pri volitvah, da so se te volitve morale razveljaviti.	,
G. Turk še nekaj sitnari radi poplavljen-cev, pa tudi tu mu g. Pucelj razloži, koliko je bilo zanje storjenega.
G. Pucelj nadaljuje mirno svoj govor. Njegovim sugestivnim besedam podleže vse oj>o-rekanje nasprotnikov, ki mu ne morejo do živega Govornik konča s pozivom, naj voli pri volitvah vsakdo SKS, čemur se odzove dolgotrajen in buren aplavz.
Shod zaključi ob 10. zvečer dr. Marušič. Po shodu prično pristaši vseh strank manifestirati za svoje stranke. Pride do resnih spopadov, gruča akademikov, pristašev SDS navali na nekega odbornika SKS, ki ga pa rešijo njegovi pristaši.
Kakih petdeset pobalinov poskuša napasti s Puclia ko pa se prikaže prvi pendrek, izginejo kot kafra. Klerikalci pojo »Hej Slovenci!« sem pa tja kak esdeesar zavpije »*'-vel Pribičevič, živel Žerjav!« Odziv pa je slaboten in se izgubi v zraku. ...	...
£e ne v drugem, pa se je shod posrečil SKS vsaj v enem oziru: SKS in g. Pucelj sta postala tudi v Ljubljani popularna.
Politične vesti.
- Zadnji dan volilnega boja. Strankarski aparati delajo z vso paro in vse
ui ^	.bolj hude stvari o	nasprot-
nikih in slika se pristašem^naravnost^v rož-
nrave. Nastopa se z najbolj arašidu*™ s-Uhirajo ie najbolj hude stvar, o nasprotnikih in slika se pristašem naravnost v rožnati luči votivna situacija. To je sedanje delo strank in pod vplivom tega dela je tudi vlada. Vse samo ugiba o vohvnih reMltaflh in ie se pripravljao razni politični vod ] na krizo, ker pričakujejo, da bodo oblastne volitve ustvarile čisto novo situacijo. Ni zato izključeno, da se bo Y P?na^_ž® čelo o vladni krm govoriti in da »bo za lo-januarja sklicana Narodna skupščina sprejela vest o demisiji vlade. Seveda pa je vsa-
ko prorokovanje nehvaležno in presenečenja n'j90 izključena; Vendar pa je eno jasno, da je sedanja vlada mnogo .premalo avtoritativna, da bi mogla tudi samo pričeti reševati sedanjo akutno gospodarsko krizo. Svojo bazo mora nujno razširiti in tudi če bi na nedeljskih volitvah ohranila svojo pozicijo, mora vendarle razširiti svojo koalicijo tudi na druge stranke. Predvsem pa mora odpraviti to težko napako, da ni v njej niti enega Slovenca. Izpopolnitev vlade je zato nujna in želeti je samo to, da se ne bo potratil čas in denar z nepotrebnim in dolgotrajnim križar en jam.
= Laza Markovič proti Stjepanu Radič*. Laza Markovič je imel v Mostaru agitacijski govor, v katerem je ostro napadal Radiča. Izjavil je, da ne mine teden, v katerem ne bi Radič poživljal Hrvate v protisrbsko fronto in sramotil naše politike. Ako je ikak človek proti sporazumu — mnogi mislijo, da je to Svetozar Pribičevič —, potem je to le Stjepan Radič. Ta človek nadaljuje svojo staro politiko. Mi pa ne moremo nadaljevati te koalicije in politike sporazuma z Radi čom. Uzunovič je dobil zaupnico večine kluba le pod pogojem, da napravi, če naleti zopet na Radičeve- napade, konec tej koaliciji. Danes je odprta pot za koalicijo tudi z drugimi strankami in ne samo z Radičev«. Vrata za sporazum so odprta za Da vido-viča in Pribičeviča ali za Korošca. Mi rin* največja stranka >in napravimo sporazum » komur hočemo.
= Italija ponuja Bolgariji zvezo. V dobro informiranih sofijskih krogih se trdi, da je Italija ponudila Bolgariji zveZo. Neki ugle* den bolgarski politik je izjavil z ozirom na približanje Italije Bolgariji, da se vlada še ni odločila, ali sprejme italijansko ponudbo. Vlada bo najpreje vprašala angleško vlado za mnenje in se bo šele po odgovoru končno odločila. Isti bolgarski politik je dodal še, da eventualna bolgarsko italijanska ; zveza ne bo vplivala na dobre odnošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo.
= Bolgarski časopis o pogajanjih me>l Jugoslavijo in Rusijo Sofijska »La Bulgarie«, j oloficielno glasilo zunanjega ministrstva, priobčuje obširno poročilo o najnovejši .mednarodni situaciji. List smatra za dovršeno dejstvo, da je Jugoslavija stopila v pogajanj z Rusijo(?) in pokazuje na nevarncet, ki preti v slučaju tega sporazuma samostojnosti Bolgarije. Isti časopis smatra za ipotrebno, da demantira vse vesti, ki trdijo, da namerava sklenili Bolgarija z Italijo slično pogodbo, kakor Albanija.
= Hindenburgov apel na Marxa, da sestavi meščansko vlado. Predsednik nemške republike je »poslal dr. Marxu sledeče pis- f mo: Velecenjeni goapod državni kancelarl Zunanji in notranji politični položaj države , zahteva delazmožno in močno vlado. Vlada bo mogla najuspešnejše delovati, če se bo mogla opirati na večino v parlamentu. Ustvaritev take večine s pritegnitvijo levice je v®a:j za enkrat nemogoča. FoJ'k^ ustvariti vlado, ki bi se opirala samo na stranke sredine, se je ponesrečil. Zato se obračam na Vas, gospod državni kancelar s prošnjo, da prevzamete sestavo vlade "na podlagi večine, sestavljene iiz meščanskih strank. Obenem apeliram na vse v poštev prihajajoče skupine parlamenta, da v interesu domovine potisnejo v stran vse osebne pomisleke in različnosti nazorov, da se združijo ipod Vašim vodstvom k sodejovanju in se postavijo za vlado, ki je odločena delati ne za in ne proti posameznim strankam, temveč zvesta ustavi samo za blagor domovine. Ta nova vlada naj ima to posebno dolžnost, čeprav ji ne bi pripadali zastopniki levih strank, da na enak način ko vse druge državne potrebe varuje opravičene Interese delavstva in naj reši v stremljenju, da služi vsemu nemškemu narodu in vsem njegovim slojem, pred nami stoječa važna politična, gospodarska in socialna vprašanja.
—	Poslanski klub centroma je imel takoj nato sejo, če naj Marx sprejme Hindenburgov mandat. Njegov siklep trenutno še ni znan, vendar pa je po prejšnjih izjavah voditeljev centroma le malo verjetnosti, da bi centum pristal na vlado desnice. Zlasti se, ker se demokrati zelo upirajo sodelovati pri samo desničarski vladi, ki je po njih mnenju naravnost uperjena proti socialnim demokratom. Če bi demokrati na svojem stališču vztrajali, kar je zelo verjetno, potem se misija dr. Marxa ne bo posrečila in edin izhod iz krize so nove volitve.
—	Pred ofenzivo proti Šangaju. >DaiJy Telegraph« poroča iz Londona, da se je položaj na Kitajskem silno poostril. En misijonar je bil ubit, dve bolnici, ena šola in ameriška misija 60 bile od sodrge izropane. Kitajski admiral je sicer zapovedal usmrtitev plenilcev, toda povelja ni mogel izvršiti,
ker ni več gospodar situacije. Tujci beae v paniki iz Fučana. Kakor poroča »Mamina P6st«, so kantonske čete sklenile, da prično takoj z ofenzivo proti Sangaju. Evropejci »o izdelali podroben načrt za obrambo Sangaja. Ancleški listi poudarjajo z zadoščen em, da ■vlada med Evropejci popolna solidarnost.
Ameriško brodovje Tihega oceana od-nluin na Kitajsko? Iz \Vashin«tona se poroči da je dobilo ameriško brodovje t?™0 povelje, da takoj odpluje na Kitajsko. VrStla L £ namreč dolga konferenca med mornariškim ministrom Willburem in drzavnm, tajnikom Kellogom; na tej konierenci sta razpravljala predvsem o alarmantnih vesten komandanta ameriškega brodovja Wilhama v Aziii Ta je poročal, da je kitajska regularna armada brezmočna proti kitajskim nacionalistom in da ne more nastopiU prot. plenitvam evropskih naselbin. Da, dogajci se celo da kitajski vojaki sodelujejo pri ple
dovie na Kitajskem — obstoječe iz 44 torpednih lovcev in topničank -- mnogo preslabo Ameriško tihomorsko brodovje je že
odpUiloiz San Diega inplujekakorsez
gotovostjo računa, že na Kojsko. če j te vest resnična, potem je to dokaz, da je vojna na Kitajskem pred durmi.
Politika sporazuma Nemcev v Slovenili«
(ODGOVOR G. ANTONU LAJOVICU NA ČLANEK V »JUTRU« ŠT. IB DNE 16. T. M.)
Velecenjeni gospod svetnik!
Prečital sem Vaš članek in se ga razveselil. Vaša izvajanja pozdravljamo Nemci v Sloveniji, ker ste v njih - kot pripadnik in zastopnik napredne in narodne slovenske inteligence, kot zastopnik slovenskega liberalizma in slovenske demokracije zavzeli svoje stališče k vprašanju nemške manjšine v Sloveniji, istočasno pa tudi k politiki sporazuma, ki jo je bila inavgurirala nemška manjšina. Potemtakem smatram, da so Vaši nazori o nemški manjšini v Sloveniji splošni nazori Vaše okolice, namreč: liberalne, demokratske in narodne slovenske inteligence. Morda Vam je znano, da sem že tri •Sta —- z,last i pa po ženevskem manjšinskem ■kongresu — v sinkih z voditelji primorskih
vencev, ® poslancema gg. dr. Wilfanom
‘ti dr. Besednjakom, in s koroškimima poslancema gg, ()r. i-etekom in Poljancem. vons&kve.ntno zastopajoč pred več leti zasnovano evropsko ter mednarodno manjšin-®.° politiko (glej mojo brošuro >Europa und die vOlkischen Minderheiten«, Eugen Diede-^ena 1925 ter moje razprave v »Neue Ziiricher Zeitung«, »Neue Freie Presse itd.) sean v sodelovanju s »Političnim in gospodarskim društvom Nemcev v Sloveniji vzpodbudil znani Koroški memorandum ik rešitvi ma šinskega vprašanja na Koroškem. Ta n*en:oi_:ndum, ki ga je komentiral 'vos evropski t.sk, je bil v kopiji dostavljen notranjemu m prosvetnemu ministrstvu v Beogradu. Na tej ureditvi so goriški in tržaški Slovenci prav tako zainteresirani katkor Nemci v Poadižju, ker pričakujejo od vzorne rešitve vprašanja slovenske manjšine na Koroškem ugodno in blagodejno reakcijo na rešitev manjšinskega vprašanja v Italiji.
0.v.^11i 'se trudimo s pospeševanjem manjšinskega vprašanja na Koroškem,-vendar nas pri tem težko ovira splošna indiferentnost slovanske javnosti, slovenskih strank in zlasti slovenske inteligence. Politika Nemcev^v Sloveniji je zgrajena na manj-amsko-poli.tičnih zahtevah in principih obeh ženevskih kongresov, ki ju je z vz<*ledro iniciativo vodil Slovenec Vosrf 1. fo, (Glej referat dr. Wilfat T?eh koSs h v za.lnjem zvezku revije »Panevrop^f v tej sievjiivi se nahaja tudi obširen referat o tem problemu izpod mojega peresa i Po ht.ka ki jo zagovarjajo Nemci vltoveiS temelji na pob tik ,, ki so jo utemeli^11^:
®.tcp.nl^ 38. ^njšinskih skupin cele Evrope (t. j. 40 milijonov manjšinskih narodov), je iorej politika sporazuma aktivnega sodelovanja in sodgovornosti v državi, je politika resnične in poštene demokracije, kakor jo mogoča K- na idejnih in politično-praktičnih temeljih avtonomije in federalizma. Bistvo te avtonomije oziroma federalizma je popolno respektiranje posameznega individ.ua spričo _ enakopravne uvrstitve v zajednico. ,iV .smislu Paula de Lagarde, Konstantina Flantz-a, Fr. W. Foerster-ja in T. G. Masajka, ter v nasprotju do pruskega ali sličnih centralizmov). Ta politika se ujema z mojimi manjiinsko-politi&nimi smernicami, ki tudi spadajo k idejnim podlogam ženevskih kongresov. (Glej tozadevne kritike v tisku: ZlVOjlll Balugdžid, »Politika«- Fr W Foerster. »Neue Ziiricher Zeituiig-t, »Germu-nia<, »Menschheit«; Prof. dr. C. Itrn,-Uhau-Hcn,’ »Neue Freie Presse«; prof. Valentin, '»Vossi«che Zeitung'.; dr. Leo Epstcin, >Bo-hemia<; vladni predsednik dr. 0. Jungliajis v demokratskem tisku Nemčije; Božidar Borko v »Novi Evropi«; Špectator in A. Gabršček v »Narodnem Dnevniku«).
V	smislu ženevske manjšinske politike zagovarjamo Nemci v Sloveniji manjšinsko-politični aktivizem kakor se zavzemamo za pravično rešitev koroškega manjšinskega vprašanja v duhu ženevskih zahtev. V toku meseca januarja ;t. 1. se bo vršila v Avstriji konferenca raznih poklicanih politikov o manjšinskem vprašanju na Koroškem. Zastopan bo tudi Berlin, ki je po vstopu Nemčije v Društvo narodov ter po sklonu nem-*> Iblija-kega ,p;kt» „1? zaiSLS, na tem, da se manjšinske razmere v Italiji ueidi.o na moder, vzajemni in mirni način.
V	Balinu vedo - in jaz sem vedno pojasnjeval v tem s'n;slu —, da bi utegnila vzor-'i ' rebitev manjšinskega vprašanja v A v-strijt in v Nemčiji, kakor je sedaj v pripravi, oiajaati ugodno rešitev tega vprašanja ne samo v Južni Tirolski, marveč tudi Julijski
Benečiji in drugod. (Glej moje razprave: Measchheit 192U št. 48 in 50; »Brucke«, Strasbourg 1926, št. 5; »Neue Ziiricher Zeitung« z dne 27. avgusta 1920 št. 1373, »Neue Freie Presse« z dne 3. sept. 1920 št. 22.260 in »Reconciliation«, London 1926 štev. 11.) •S predsednikom »Političnega in gospodarskega društva v Sloveniji, g. dr. Jluhieisen-om sem debil vabilo, da se udeležim te aktualne konference o koroškem vprašanju kot strokovnjak, pisec in inicijator svoječasnega Koroškega memoranduma. Temu vabilu se hočem odzvati in zato Vas uljudno prosim sledeče:
Ker smo manjšinski politiki prisiljeni pri vseh poizkusih za rešitev manjšinskega vprašanja ozirati se na mentaliteto večinskega naroda in zlasti na njegovo vodilno inteligenco, bi Vas uljudno prosil: podajte mi Vaša načelna izvajanja, Vase nazore o politiki nemške manjšine v Sloveniji, ki ste jih obelodanili v >Jutru< in ki utegnejo biti nazori vodilne liberalne in demokratske in-telingence Slovencev, v adekvatnem nemškem prevodu. Ilotel bi namreč Vaša izvajanja prečitati na omenjeni konferenci, nikakor pa nočem, da bi moja interpelacija ojačila oziroma oslabila le eno samo besedo Vašega članka. Prosim Vas za ta izvajanja, ker boste gotovo pozdravili dejstvo, da spoznajo Vaše mnenje tudi nemški zastopniki iz Berolina. Ker ste se s problemom slovenske manjšine na Koroškem in jugoslo-venske manjšine v Italiji gotovo bavili temeljiteje kot s politiko nemške manjšine v Sloveniji, Vas prosim prav prisrčno, v interesu medsebojne jasnosti, podajte mi Vase mišljenje o manjšinski politiki na Koroškem in v Sloveniji in sporočite nam Nemcem spričo omenjene konference, kako si \ a.sa okolica, t. j. liberalna in demokratska 'inteligenca Slovenije, zamišlja možno,^ realuo-poliiično rešitev manjšinskega vprašanja na Koroškem in v Primorju. Prepričan sem, da boste moji želji zadostili v resnično demokratski in liberalni miselnosti, da boste sedaj, ko ste našo politiko sporazuma tako odločno in -sigurno obsodili, povedali, ravno tako obširno in načelno, kako naj zastopajo
—	z izgledom na realno-političen uspeh! — slovanske manjšine na Koroškem in v Primorju svoje težnje. Kakor vidite, ne gre za polemiko z Vašimi izvajanji, ki jih je pač mogoče ovreči, >saj smatram, da je novinska in besedna polemika najbolj slaba poiiiič-na metoda. Meni je za pozitivno in konstruktivno delo na polju evropske manjšinske zaščite. V področje te zaščite vključujem v liberalnem in demokratičnem smislu seveda tudi slovenske manjšine na Koroškem in v Primorju. Mimogrede bodi omejeno, da sem enemu izmed slovenskih koroških poslancev obljubil, zavzeti se glede glede njegove pritožbe radi več slovenskih delavcev, ki nimajo nikakega državljanstva, pri neki kompetentni in naklonjeni mi mednarodni instanci.
Upam, da se bo vodilna in napredna slovenska inteligenca zavedala svoje odgovornosti v manjšinskem vprašanju že z ozirom na svoji slovenski manjšini na Koroškem in v Primorju. Zato pričakujem, da mi boste Vaša izvajanja o rešitvi manjšinskega vprašanja na Koroškem in v Primorju rade K?	razpolago,	in	sicer	Vas pro-
sim, blagovolite to storiti, £e le mogoče, do 28. t. m., da zamorem tako Vaše, kakor tudi mišljenje 'vodilne slovenske inteligence ne samo o politiki nemške manjšine v Sloveniji, marveč tudi Vaše mišljenje o slovenskem manjšinskem vprašanju na Koroškem in v Primorju predložiti zastopnikom pri prihodnjih manjšin sko-političn ih posvetovanjih.
ričakujoč zaželjcnega odgovora in zahvaljujoč se Vam za Vaš trud, beležim
z odličnim spoštovanjem udani
Dr. Cainillo Moraeutti.
Kratke vesti.
Fašistovsko notranje posojilo so podpisovali tudi Italijani iz Dalmacije. Splitski Italijani so podpisali 585.0€0 lir.
Holandske vojaške oblasti so na Javi obsodile radi upora dva komunista na smrt, enega v dosmrtno ječo in štiri na petnajst let ječe. Z: ; Jenile so 15.000 izkaznic komunistične št. .ke.
ta/aii«—ar ;> •
Okoli nas se kuje čvrst obroč, da nam prepreči možnost direktne zveze z Rusijo. Obroč kujejo Angleži.
Drugi obroč kuje Anglija okoli Rusije. S tem gre nekoliko težje, ker je Rusija velika in ker se Kitajci ne dajo tako na lepem ukovati v angleško verigo.
Amerika sklepa stomilijonske kredite (v dolarjih!) za pomnožitev mornarice in letal.
Predsednik francoske republike Doumer-gue navdušuje Francoze v javnih govorih za povečanje francoske že itak velike armade.
Italija vzgaja že otroke po vojaško in namerava pomnožiti svoje letalstvo še za nekaj .tisoč aparatov.
Avstrijska žandarmerija na Gradiščanskem poroča svoji vladi kako se oborožuje Madjarska v tajnih podzemeljskih fabrikah za orožje.	,
Pilsudski zahteva, da mora biti vsak
Znamenja.
kmečki dom na Poljskem vojaška trdnjavica.
Nemčija gradi na Poljski meji utrdbo za utrdbo. Koliko orožja in vojaških potreb lahko izdela Nemčija v par dneh, je še vsem dobro znano.
I.	t. d.
Če ta znamenja prav kažejo in kažejo brez dvoma prav, bo v Evropi kmalu zapet zagrmelo. Od Kitajskega do Evrope dandanes ni več tako daleč.
Kdor se čuti v nevarnosti pred ognjem,'se navadno zavaruje ob pravem času, če je pameten.
_ Mi Slovenci pa nobenih znamenj ne vidimo, ampak kobacamo lepo mirno naprej po starem blatu in se igramo brez, vse skrbi •»■klerikalce« in »liberalce«... Tako ..čakamo--mirno,. da bomo. v miru božjem in: ne$ri-pravljeni doživeli še en udarec;,-
Apel na železniškega ministri);
(Iz vrst železničarjev.)7
Imenovanje generala za prometnega -Tnifri-stra je izzvalo, v .javnosti iznemadenje,; med železničarji'samimi 'pa tudi upanje, da se morda pod železno roko novega ministra, ki pozna le točnost in red, prične nova era na naših železnicah in v samem ministrstvu.
Naš promet je v skrajno slabem stanju, kar občutijo posebno gospodarski krogi, ki s strahom zrejo v bodočnost, če bo trajalo še nadalje sedanje stanje. Toda ne samo to! Znane so afere, ki so dvignile svoj čas toliko prahu, tako zagrebška in subotiška afera, kjer je oškodovana država za 22 milijonov dinarjev samo pri premogu. Znane so pa tudi afere v ministrstvu samem (proga Top-čider—Mala Krsna itd.). Vse to kriči po temeljiti remeduri in da se že enkrat izčisti Avgijev hlev. Ko je g. St. Radič ma javnem shodu iznesel nekaj teh afer na dan, ga je zato. bivši prometni minister Krsta Miletič nazval z vucibatino. Isti minister je pustil na svojem mestu še nadalje glavnega krivca zagrebške afere, namesto da bi ga odstavil •in uvedel proti njemu kazensko postopanje.
G. Krsta Miletič, kakor tudi njegov naslednik g. Vasa Jovanovič, za katerega je g. PribičevAč na shodu v Ključu dejal, da ve o svojem resoru le toliko, da so vagoni na štirih kolesih, nista nič storila, da bi nastal red. Ta dva gospoda sta vse strokovne in glavne referate prepustila svojemu pomočniku g. Bori Popoviču, da jih je ta reševal kakor je pač vedel in znal, oziroma kakor je njemu prijalo.
Pregovor je, da nova metla dobro pometa. Gosp.” minister je s svojim proglasom na osobje pokazal, da hoče energično delati. Prepovedal je vse intervencije, celo poslancem. Odredil je tudi dneve, ob katerih bo sprejemal stranke. Ali enake naredbe in proglase so izdali tudi prejšnji prometni ministri.. Novi prometni minister je med dru-
gim odredil, da noče občevati direktno s svojimi načelniki in referenti,; ampak potom svojega pomočnika g. Bore Popoviča. Pa tako je bilo tudi pri njegovih prednikih. Tudi ti so prepuščali vse v rešitev svojemu pomočniku. Baš to je, na kar hočemo opozoriti novega prometnega ministra. Ta bojazen tiči v vseli, ki so zainteresirani na prometnih vprašanjih,, v prvi' vrsti pa usluž-benstvo samo. Pri poslednjih je g. pomočnik v slabem spominu. Jasno je ,da bal on drži v svojem ministrstvu kot neobhodno poireb-ne g. Mihajla Iliča, Nedeljkoviča in druge, ki imajo mnogo na vesti glede našega prometa, uslužbencem pa kratijo njihove po zakonu zajamčene pravice. Po zaslugi teh gospodov se uslužbencem še vedno ni vštelo vojaško službovanje, kar se je zgodilo že pri vseh ostalih ministrstvih. Da položaj bednega osobja še poslabšajo, so se pri oblastnih direkcijah vpeljale deljene ure. In takšnih krivic je nešteto. Zaman so vsi naperi železničarske organizacije Udruženja jugoslov. narodnih železničarjev, da osobju pridobi nazaj odvzete pravice in skuša zboljšati položaj osobja, ker se baš ta organizacija bori poti kliki v generalni direkciji iu v ministrstvu, katero ima danes prvo in odločilno besedo.
Novemu g. ministru svetujemo, naj se informira pri bivšem ministru g. Radojeviču, zakaj je bila njegova prva skrb ob prejemu svojega resora, da je pripravil uikaz za upokojitev gg. Bore Popoviča in Mihajla Iliča. Tega pa ni mogel izvršiti, ker je bil med tem vržen iz vlade. Omenjena dvojica danes faktično upravlja na škodo države naš promet, da so skoraj uničene naše želeanice in Se dogajajo razne umazane afere. Ostalo bo pri starem, ako nova metla g. ministra Milo-j savljeviča ne pomete z vso svojo energijo ! in sicer z vrha navzdol.
IZJAVA.
Podpisani Mestni odbor NRS je bil glede od Slavenske banke »za organizaciju i štampu radikalne stranke« v Sloveniji baje naklonjenega zneska objavil izjavo, v kateri je prišel do zaključka, da je smatrati za dokazano, 1. Da je upravni svet Sl. banke odobril izplačilo dotičnega zneska, 2. da se je izplačal znesek na roke g. Avgusta Praprotnika, gen. ravnatelja Slavenske banke.
Ker bi iz te izjave morda kdo vtegnil sklepati, kakor da je naklonjeni znesek ostal v rokah g. Praprotnika ali pa da ga je on zopet vrnil Slavenski banki, izjavlja podpisani Mestni odbor lojalno, da so nadaljne poizvedbe mej tem dognale, da je g. A. Praprotnik nakazani znesek resnično izročil in sicer v roke, ki jih je on smatral takrat (1. 1923.) za upravičene za sprejem denarja.
Mestni odbor NRS v Ljubljani.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 22. januarja: Triglavska bajka. Red C. Nedelja, 23. januarja ob 15. uri popoldne
Ugrabljene Sabinke. Ljudska predstava pri lepi krčmarici. Ljudska predstava pri znižanih cenah izven.
Ponedeljek, 24. januarja: Pahljača lady Wln-dermere. Red E.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sobota, 22. januarja: Cosi fan tutte. Red B. Nedelja, 23. januarj aob 15. popoldne Car-men. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 24. januarja zaprto.
Torek, 26. januarja: Figarova svatba. Red C.
Jos. Wester, Kriza naše srednje gole.
Cena Din 12.—, s poštnino Din 14.—. Naša srednja šola preživlja po dosedanjih relormah težko krizo. Bliža se usodni čas, ko bo narodna skupščina razpravi' la o načrtu srednješolskega kakor tudi drugih šolskih zakonov. Kakršni bodo ti zakoni, tako bo vse naše šolstvo osnovano; kakršna pa bo nova srednja šola, tak bo ves narodni inteligenčni naraščaj taka bo bodočnost naroda! Namen brošure, ki jo je spisal šolnik z 28 letno šolsko in upravno prakso je, da se v tem kritičnem času opozore merodavni činitelji na važnost šolske rpforme in se pouči o tem vsa javnost.
Gh. Lucieto:
36
Spomini francoskega; vojnega
detektiva.
Prvič so delavci, k i s o delali. v tej j e k 1 a r n i i u s o bili specialisti, dobivali ni n o g o višjo plato kot njih tovariši. Od tod je prihajala zavist, niržnja in v mnogih slučajih (udi sovraštvo, kar je čisto naravno. Drugič pa so korali ti specialni delavci priseči, da ne bodo ničesar izdali, kar se godi v tovarni. I o ■pa. ni šlo kar tako, kajti tisoči drugih delavcev so imeli poglede obrnjene nanje in so skušali dognati, kaj se godi za zidovi skrivnostne tovarne. To je iz psihološkega stališča čisto razumljivo.
Da bi dobil potrebne podatke, mi torej nikakor ni bilo treba .prodreti samemu v notranjost tovarne. Zadostovalo mi je, da sem hodil v kavarne in gostilne, kjer so se zbirali delovodje in delavci ter sem poslušal njih pogovore.
Naravno je, da so se zelo pogosto (pogovarjali o tehničnih stvareh. Dognal sem na podlagi primerjanja skoraj čisto natančno število tr.pniv vseh vrst in-granat vseh kalibrov, ki so jih vsak dan pošiljali iz tovarne.
To so bili- zelo važni podatki, toda nikakoir ne oni, katere sem hotel dobiti.
Kako naj bi si preskrbel te podatke? Ali naj bi •kljub vsej nevarnosti skušal vstopiti v tovarno kot delavec? To bi se mi gotovo posrečilo, toda trajalo bi predolgo.
Moral sem nemudoma-dobiti le podatke, kajti na vsej fronti od Rena do Severnega mor-ia 'bedo Nemci začeli uporabljati novo bojno sredstvo, ki so ga izdelovali ravnokar pred mojimi očmi.
Da je pa bilo mogoče to vojno sredstvo uničiti, ga je bilo treba poznati. Treba jo bilo, da nas no pre-sonetijo z njim, treba je bilo, da jih mi prehitimo.
Tako daleč sem prišel v svojem raziskavanju, ko sem nekega lepega dne obedoval v gostilni >E s s e -n e r - H o f f«, ki je, kot vse, kar se nahaja v Essenu, v posesti Kruppove rodbine. Tu sem čisto slučajno zvedel, da bodo preizkusili čez nekaj dni v prisotnosti nemškega cesarja, Ludendorffa in Hindenburga, pred avstrijsko-turško vojaške komisijo nove vrste <n-anate, kojili splošna uporaba bo čisto sigurno pripomogla k zmagi centralnim državam.
Ta novica je bila velikanske važnosti!
O njej ni bilo dvomiti, kajti tako sta se pogovarjala dva divizijska inženjerja Kruppovhi tovarn, in za te ni bilo nikakih- skrivnosti pod milim nebom.
To novico mi je potrdil isti večer eden orožnikov posebne straže, ki je stražila tovarno in ki je bil v teku časa postal moj prijatelj, ker sem mu dajal za pijačo. Ta mi je oni večer.dejal:
— Te francoske svinje in še večje angleške svinje, bi se kar tresli, če bi vedeli, kaj jih čaka!
Ker sem se delal, da me njegovo pogovarjanje ne zanima dosti, je nadaljeval:
Iznašli smo novo granato, ki je tako silna, da bo v razdalji 100 m okoli nje vse poginilo, če se razleti!
—	No, spet kaka nova raca, sem dejal. Že šest mesecev se govori o tej stvari!
Orožnik se je ujezil, ker mu nisem hotel verjeti, in je vzkliknil:
— Kaj, raca? Ko sem zadnjič s svojimi lastnimi očmi videl, kako so napolnjevali tako granato!
— Z damskim pudrom, kaj ne! sem mu odvrnil in se na glas zakrchotal. Bodite vendar pametni in ne pustite si natveziti takih neumnosti. In če bi res obstojala tajna fabrikacija takih granat, ali mislite, da bi se vršila pred očmi navadnega orožnika? Če bi bili oficir ali inženjer, bi že razumel, toda orožnik...
Takoj sem možaka spravil v slabo voljo. Da sem si upal dvomiti ne samo o njegovih besedah, temveč tudi o njih važnosti, je presegalo že vse meje!
Dnevne vesti.
JAVITE NAM TELEFONIJO VOLIVKE REZULTATE 1 SAŠA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 562!
— Prva seja zdravstvenega sveta pri ministrstvu za narodno zdravje. Novoustanovljeni zdravstveni svet pri ministrstvu za narodno zdravje bo imel te dni svojo prvo sejo.
izseljevanje v Ameriko. Te dni se je
o-ipeljala iz Splita skupina 50 jugoslovenskih iaseljenikov v Južno Ameriko. Istega dne se je vrnilo iz. Buanos Airesa par naših ljudi, ki »o bili tam po 20 in več let.
-ir. Sarajevski profesorji — zaščitniki mo-raleu Profesorji' L drž; gimnazije v Sarajevu so se pritožili pri inšpektorju v ministrstvu prosvete da se vprizarjajo pri dijaških predstavah v Narodnem gledališču pogosto igre, ki niso za srednješolsko mladino. V pritožbi naglašajo tudi potrebo, da pri^stvuje cenzuri filmov v Sarajevu kak srednješolski profesor. Inšpektorat prosvetnega ministrstva je priporočil, da naj cenzurirajo poedine gledališke igre za dijaške predstave šolske uprave v sporazumu z gledališko upravo. V komisijo za cenzuro se pošlje en, profesor.
— Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. v Ljubljani ugotavlja: žirija je sestavljena in posluje po mednarodno priznanih pravilih za področje oblikujoče umetnosti. Trditev o izstopu kateregakoli strokovnjaka iz žirije za oceno osnutkov je netočna. Z ozirom na to odpadejo vsi pomisleki pisca članka >Nemogoč prostor za spomenik Petra I. v Ljubljani«, ki se nanašajo na izbero in preureditev prostora za spomenik. Dopisnik navaja, tudi visoko pretirano postavko za preureditev prostora. O prispevkih, ki so namenjeni za spomenik navaja g. X. Y. podatke, ki 90 nam še neznani. Ako se bodo uresničili bo odbor potrjen v pričakovanju, da mu je podpora celokupne javnosti zagotovljena, ako odštejemo škodo, ki jo trpi stvar z objavljanjem netočnih podatkov.
— Za Dr. Rybaf<Sv fond. V počaščenje spomina prerano umrlega dr. Rybafa jo zbralo uradništvo Narodne banke v Ljubljani za Ju-goslovensko Matico 400 Din. Iskrena hvala!
— Podružnica Jugoslovenske Matice v Kranjski gori vabi svoje članstvo na občni zbor, ki se vrši dne 12. februarja t. 1. ob 20. uri v hotelu »Razore a sledečim dnevnim redom: Poročilo odbora, Volitev novega odibo-ra, Slučajnosti.	.
— Iz državne službe. V 4. skupino I. kategorije bo v smislu uradniškega zakona prevedeni: dekan stolnega kapitlja v Ljubljani in kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani Alojzij Stroj in dr. Mihael Opeka ter kanonik stolnega kapitlja v Mariboru dr. Maks Vraber.
— Iz prosvetne službe. Dr. Gregor Žerjav, profesor na učitelišču v Ljubljani, je pomaknjen v 6. skupino I. kategorije.
— Smrt slovenskega duhovnika v Amemki. Kot poroča zadnji »Amerikanski Slovenec«, je umrl v Albany, N. Y. p. Bonaventura Čt-ček, bivši dolgoletni župnik v Indianopolis, Ind. P. čiček je bil rojen pri Manji Magdaleni pri Mariboru. Kot frančiškan je bil dalj časa v Ptuju, v Ameriko so ga poslali leta 1894. Bil je vzoren duhovnik, ki ga ohranijo ameriški Slovenci v hvaležnem spominu.
— Preganjanje advokatov ne-Italija-no v od strani italijanske vlade. Iz Bozen-a Por°“ai?r Vlada je razpustila odvetniško zbornico za Tirolsko in Istro ter izdal* naredbo, po kateri smejo izvrševati v Italiji prakso samo advokati, ki znajo perfektno italijanski ter 9e niso pokazali nikdar kot nasprotniki fašistov-skega režima.
— Statistiku vseh v ino*emstvu živečih Italijanov. Kot poroča »Llnformatore della Stampa«, bo naročila italijanska vlada vsem itaUjanskim konzulom in drugim državnim zastopnikom, da imajo pričeti z ™vim natančnim štetjem vseh v inozemstvu živečih Italijanov. Na podlagi teh podatkov se sestavi na-tačna statistika po vsem svetu razkropljenili Italijanov in njihovih poklicev. Ta statistika bo prišla — mimogrede omenjeno — tucii marsikateri rodbini, ki ima svojce v inozemstvu, a ne ve za njihovo bivališče, prav, dasi' to ni njen prvotni namen.
_ Cehoalovaške ženske lige zapor smrtno Čehoslovaške ienBke lige so predložile Predsedniku republike adreso, v kateri ga po-zivliaio da naj neke smrtne obsodbe ne podpiše. Obenem protestirajo lige zoper vpora -ljanje smrtne kazni sploh, ker ta	,
imela niti pričakovanega uspeha, da bi služita kot ustrašilno sredstvo.
— Theodore Duret umrl. Skoraj 90 let star ip umrl v Parizu doyen francoskih umetnost-ShSSi;, Tbeote Duret tl je M », ;= radi svoje starosti ena od najbolj cisianm osebnosti pariškega umetniškega svetaŽe m časa empire-a se je udejstvoval pubtasM" in sicer je pisal kot strog republikanec, zgolj v vladi sovražne liste, pogumno m ‘empera-montno Takrat je ustanovil tudi lasten list tribune FraneMsec, v katerem je nadaljeval boj zoper režim do debakla cesarstva Praneje in nreDotoval skoraj ves svet. Najrajši pa se e mudU na Španskem in na Portugalskem. Posvetil se je popolnoma Študiju vpodablja-joče umetnosti in zbiral je dobre slike, ki jih
o	podaril zadnja leta, potem ko je oslepil, vse raznim pariškim muzejem. Bil je prvi pro pagandist impresionizma, za katerega se j boril neumorno s peresom in predavanji. Ma-net, Whistler sta bila njegova intimna prijatelja, tudi je opozoril on prvi javnost na Re-noir-a Claude-a Monet-a, Pissaro-a, prvi j zastavil svoje ostro pero za te, tedaj še neznane pozneje hudo osovražene in napadene, končno pa tako slavne umetnike. TudU«^-ski slikar Hokeneai se ima zahvaliti Guret u, da je prišel v Evropi do priznanj^
—	Prisilno zdravljenje v sovjetski Rusiji.
V	sovjetski Rusiji so uvedli sistem prisilnega zdravljenj* spolno bolnih. Sedaj razpravlja
odbor ljudskih komisarjev o zakonskem načrtu, po katerem naj se uvede prisilno zdravljenje tudi za pijance. Pijance oziroma pijanke bodo oddajali v posebne sanatorije, kjer se bodo odvadli pijače.
  Za neikdanje dvorne ekvipaže v Budimpešti ni kupcev. V Budimpešti je naprodaj 50 ekvipaž nekdanje cesarske rodbine. Pred poldrugim letom je kupil namreč neki madjar-ski konzorcij dunajski dvorni vozni park ter prepeljal ekvipaže v nadi, da jih bo z velikim dobičkom prodal v Budimpešto. Med ekvipa-žami se nahajajo med drugim ekvipaže cesarja Franca Jožefa, prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda itd. Konzorciju se ni posrečilo prodati niti ene ekvipaže. Te dni je konzorcij likvidiral in ekvipaže so romale v skladišče neke tovarne voz.
— Prvi poljski zlatniki. Iz Varšave poročajo: Te dni so bili izdani v promet prvi poljski zlatniki po 10 in 20 zlotih. Poljska banka zamenjava te zlatnike za inozemske.
— Orkan v Beogradu. Že par dni divja v Beogradu izredno močna »košavat — znani mrzli beograjski vihar. V noči od' srede na četrtek se je izpremenil v orkan, ki je mesto, posebno višjeležeče dele, tako opustošil, da ’izgleda koi po potresu. Orkan je podiral dimnike, trgal s streh opeko, ruval drevesa, odnašal cestne svetilke, napisne deske trgovin itd. Povzročil je tudi več. manjših in večjih požarov. Med 8. in 10. uro zvečer je izbruhnil požar, ki je upepelil tvornico za katran in asfalt. Vsaka pomoč je bila zaman: v dveh urah je pogorela tovarna, zgrajena iz lesa, do tal. Orkan je bil tako silen, da je odnašal goreče trame ter dvignil in treščil v Donavo 6 metrov goreče strehe. Stanovalci sosednjih hiš, so kampirali iz strahu, da se razširi požar tudi na njihove hiše, vso noč v mrazu na prostem. Botanični in domi vrt sta strašno opustošena. Neki luksuzni avto je treščil orkan v neki tovarni avto. Luksuzni avlo se je razbil, dočim je ostal tovorni avto nepoškodovan. Eden od potnikov, ki so sedeli v luksuznem avtomobilu, je bil težko poškodovan. Prepeljali so ga v bolnico.
— Gripa v Zagrebu se še vedno širi. Zdravniki, ki imajo opravila dan in noč, cenijo število obolelih na 3000. Umrli sta, kolikor je doslej znano, samo dve osebi. Zdravniki menijo, da se bo gripa širila še kak teden dni, nakar začne epidemija pojemati.
— Zdravnika zadela med operacijo kap. Šef ginekologične klinike v Budimpešti, univerzitetni profesor dr. Hubinyi je operiral predvčerajšnjim neko žensko na spodnjem delu telesa. Med operacijo mu je padel nenadoma nož iz roke, nakar se je opotekel in zgrudil mrtev na tla. Njegovi asistenti so ga prenesli v sosednjo sobo, mogli so pa samo ugotoviti, da ga je zadela kap in da je mrtev.
— Nesreča v cirkusu. Te dni se mudi v Stuttgartu cirkus Sarasani. Predstave prireja v neki veliki mestni dvorani. Te dni, baš v trenutku, ko se je imela pričeti predstava, se je udrla neka precej visoka tribuna, na kateri se je gnetlo kakih 500 oseb. Ker se je udirala tribuna razmeroma počasi, nesreča ni bila tako velika kot bi bila sicer; 55 oseb je odneslo lahke poškodbe, 4 pa težke, vendar pa ne smrtno nevarne. Občinstvo se je vedlo zelo disciplinirano, naravnost uzorno: niti med ponesrečenci niti med ostalim delom občinstva ni nastala niti panika. Cirkuški personal je lokal v popolnem redu in miru izpraznil.
— Odprta vrata vagona. Te dni so povzročila odprta vrata vagona nekega vlaka v bližini Miirzzuschlaga, ki se je srečal z drugim vlakom, precejšnjo nesrečo. Vrata so se obregnila ob v nasprotni smeri vozeči vlak, j razbila pri tem pri dveh. vozovih Sipe, iztrgala okvirje oken ter deloma poškodovala stene j vagonov. Pri tem so bili štirje potniki in stro- ! jevodja težko poškodovani.	-	|
— Strašen samomor stiarke. Neka 85-letna starka v Varšavi se je naveličala živeti in sklenila umreti. V to svrho je zložila sredi svoje sobice velik kup časopisov, ga zažgala in nanj sedla. Ker pa jo je preveč peklo, je jela iz vsega grla kričati, vsled česar so udrli v stanovanje sosedi, ki so potegnili starki gorečo obleko s telesa, vendar pa je zadobila originalna starka že dotlej tako težke opekline, da jim je podlegla.	.
— Škrlatinka v »Theresianum«. Ker je obolelo par gojencev dunajske terezijanske akademije na škrlatinki, je odredila dunajska mesna občina, da se tako internal kot gimnazija za 14 dni zatvori.
— Pomorska tragedija pred sodiščem. V Londonu se bo zagovarjal te dni kapiten parnika »Burutu« William Jones radi težkega zanemarjanja službe. Predzgodovina procesa, ki je edini svoje vrste v angleški judikatun je izredno tragična; katastrofa francoske jadrni-ce »Eugen Schneider«, pri kateri je poginil komandant, vsi oficirji in dvajset vriih mornarjev. To katastrofo je povzročila malomarnost kapitana Jones-a. V božični noči 1926 je plula velika francoska jadrnica preko kanala »La Manche«. Noč je bila jasna, morje mirno in nikdo ni mislil, da preti kaka nevarnost. Posadka je veselo obhajala božični večer, kljub temu pa je vršil vsak svojo službo vestno kot vedno. Nenadoma je zagledal na straži stoječi mornar v daljavi parnik, ki je prihajal bliže in bliže. Izprva se radi tega seveda ni nihče vznemirjal. Po pomorskem kodeksu se ima parnik jadrnici izogniii, ne pa narobe. Ko pa je prišel parnik v bližino, da bi bil moral kreniti na stran in se to ni zgodilo, je je a dajati posadka francoske jadrnice vse mogoče signale, da bi opozorila posadko parnika nase, toda zaman. Da bi se umaknila jadrnica, nato ni bilo misliti, ker ni bilo časa. Zato je zaklical komandant: »Sauve qui peut« (resi se kdor more), toda samo štirim mornarjem se ie posrečilo pravočasno odvezati rešilni čoln ter ga vreči v morje, tik predno je prišlo do
■ katastrofe in se je zaletel ogromni parnik v jadrnico ter jo razldal kot orehovo lupino, da ' se je v par trenutkih potopila z vso posadko
vred. Štirim mornarjem, ki so se rešili na parnik, se je nudil tam nenavaden prizor: Vse moštvo je bilo pijano kot čep ter je ležalo večinoma na .tleh. Prav tako pijan je bil kapiten Jones, ki je ležal v svoji kabini sredi ogromne množine praznih šampanjskih buteljk. Ko so ga zbudili niti ni vedel, kaj se je bilo pripetilo in predno je dal povelje, da naj se vržejo rezilni čolni v morje, ni bilo niti o jadrnici, niti o njeni posaditi ne dulia ne sluha več...
— Vsi pogrebi na občinske stroške. Iz Ton-louse-a poročajo:	Občina Ollivus, center francoske cvetlične kulture, je sklenila, da priredi odslej vsak pogreb na občinske stroške.
— Občinski bilježnik — deiravdant. PreJ par tedni je opazil občinski odbor v Doboju v poslovanju občinskega bilježnika Satnerja neke nekorektnosti. Vsled tega je bil Satner odpuščen in občinski odbor je jel natančno kontrolirati knjige. Sedaj je pregled knjig končan in ugotovljeno, da je poneveril Satner 150.000 dinarjev občinskega denarja. Satnerja so zaprli.
— Aristokrat — šef tolpe vlomilcev. Na
Reki so aretirali nevarno vlomilsko tolpo, ki ima na vesti številne vlome. Med drugim so vlomili aretiranci svoječasno tudi v zagrebški okrožni urad za zavarovanje delavcev, odkoder so odnesli 150.000 Din. Člani vlomilske tolpe so: brata Carlo in Giulio Pre-mru in dekleti Pia in Ema Zanutelli, poglavar tolpe pa je bil baron Leonard Ghieczy, veleposestnik iz Cabra, ki je bil prav tako aretiran. Mladi baron Ghieczy je prihajal pogosto v Reko, kjer je vzbujal pozornost s svojo eleganco in razsipnostjo in kjer slovi tudi kot izrboen plesalec charlestona. Zdi se, dn je mož nekoliko prismojen. Pri njem so našli številne slike, na katerih je fotografiran v Adamovem kostumu ter cel katalog ljubav-nih pisem. V preiskovalnem zaporu plaka in zatrjuje, da je popolnoma nedolžen.
— Preprečen dinamitni atentat v Bukarešti. Policija v Bukarešti je razkrila te dni zgolj slučajno večjo količino dinamita, ki je bil •zakopan en meter pod zemljo na eni najbolj prometnih cest. Poleg dinamita je bil peklenski stroj. Dinamit je bil razkrit samo par ar predno bi bil ekslodiral peklenski stroj. Več osumljencev je bilo aretiranih.
— Ali je žena s 40 leti stara ali ne? V prejšnjih časih bi se zdelo tako vprašanje smešno in nikdo ne bi bil okleval: vsakdo, tudi dama za katero gre, bi bil odgovoril: »da!c Dane3 je stvar bolj komplicirana. Treba je samo, da pogledaš na cesti, v gledališču, v plesni dvorani ali pa tudi doma nekoliko okrog sebe in prepričal se boš, da nikakor, ni tako lahko razločevati moderno mater od njene hčere. (Sicer je pa mati dostikrat mnogo bolj privlačna 'kot Merka). Če pa je še vedno kdo tako nemodern, da trdi, da je žena s 40 leti stara, riskira — vsaj na Francoskem, »da bo tožen 'radi žaljenja časti in obsojen.« Slava, da je izreklo prvo tako sodbo gre sodišču v Montpellier-u. V Montpellier-u je tožila namreč neka 40-letna dama gospodiča, ki se je izrazil glede nje, da bi bila »pravo blago za Denis-a. Denis je namreč starinar v Montpellieru. Sodnik je spoznal obtoženca krivim,. ker je smatral, da je hotel obtoženec s tem reči, da spada žena med «staro šaro,« •kar pa ni res ker ženska s 40-leti še ni stara. Tako je rečeno v sodbi dobesedno. S tem je vprašanje oficijelno rešeno, vsaj za Francijo. Seveda ne smemo pozabiti, da se odlikujejo Francozi s posebno galantnostjo.
— »Svinjski jodler«. Dunajska »Reichs-posk se boji, da se bo pridružila modernim plesom in jazz-godbi nova invazija iz Amerike: »Svinjski jodler«. Kaj je to? O tem nas iniormira »World«. Neki možakar v Omain je razkril izredni muzikalični talent tamkajšnjih svinjskih pastirjev. Priredil je med njimi na radio-poitaji tekmo, tako, da se je čuiO njihovo kričanje daleč okrog po Ameriki. V jugozahodnih ameriških državah živi namreč na prostem, na obžirnih pašnikih, kakih 30 milijonov prascev. Zato, da jih pastirji kličejo skupaj, jim je potreba »svinjskega jodlerja«. Če bi hoteli zbrati vse mnogoborjne glasove in melodije, ki se jih poslužujejo pri tem svinjski pastirji v Nebraski, Indiani itd., w lahko sestavili celo »antologijo svinjskih klicev.« Omenjeni možakar je zbral najveeje umetnike med svinjskimi pastirji v Omahi, ki so »jodlali« celo uro pred jury-jo, številnimi poslušalci in milijoni, zbranimi pred radio-aparati širom Amerike. Štirje »umetniki« so bili odlikovani s kolajnami.
— Lovce in trgovce 8 kožami divjih živau opozarjamo, da se vrši v pondeljek, dne 24. t. m. običajni kožni sejem na prostoru ljubljanskega velesejma. Tega dne bo prevzemala lovska zadruga kože od poedincev v svrho dva dni kasneje se vršeče organizirane pr«*3' je dražbenim potom. V pondeljek se začne sejem ob 8. uri zjutraj in traja do 8. ure popoldne. Prinesite vsi vse razpoložljive kože. Tudi majhne količine so dobrodošle.
— Otok zakladov od Stevensona, dalje L Cankar, Zbrani spisi I. zv., Gradnikc, De, Pro-
fundis, Goltaj TngtavskabajkaPuškinKap^
tannva hči Gruden, Miška osedlana, uepeijaK, Moderna francoska lirika, Sienkievvicz, Z ognjem in mečem, Izidor Cankar, Obiski, Erjavec, Izbrani spisi, Petronij, Pojedina pri Trimalhijonu, Finžgar, Zbrani spisi V. x Jurčič, Zbrani spisi III. zv., Milčinski Drobiž, Gaspari-Košir, Gor čez Izaro, Tavčar, Zbrani spisi IV. zv., Gradnik, Srbske narodne pesmi, in celotna zbirka vseh 46. letnikov »Liublianskega Zvona« — vse te knjige v tisočih izvodih tvorijo dobitke III. književne tombole Jugoslovanske Matice, koje se prične 4. februarja t 1. m traja do 25. marca t. 1. Žrebanje se bo vršilo na sledeči način: V petek, dne 3. februarja se izžrebata prvi dve številki, ki se potem priobčita v so-. goto, odnosno v nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor je zadel obe številkii v en S vrsti, t. j. ambo, pošlje tablico v zaprti kuverh
I	Jugoslovenski Matici v Ljubljani, ki mu do bitek takoj in brezplačno odpremi na označeni ' naslov. Naslednji petek, 11. februarja se iz-
žreba tretja številka, ki se takisto priobči v sobotnih, odnosno v nedeljskih številkah vseh slovenskih devnikov in vsi oni, ki so sedaj izmed treh zadeli dve številki v eni vrsti, pošljejo svoje tablice v Ljubljano. 18. in 25. februarja bodo izžrebane številke za terne in kvaterne, 4. in 11. marca za preostale kvater-ne in činkvine, 18. in 25. marca pa za preostale činkvine in tombole. Postopek za sprejem dobitkov je vedno isti. — Tablice po S dinarje so na prodaj pri vseli šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pa pri Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Še-lenburgova 7-II.
— »talne naročnice »Gospodinjskega koledarja« Jug oslov. Matice opozarjamo, da bo koledar za leto 1927 kmaiu popoluoma razprodan, vsled česar naj si ga se pravočasno naročijo.
— i-roti gripi razdaja Društvo za narodno zdravje v Ljucijani svojim članom razkuze-valno sredstvo po znižani ceni. Ker je precej gotovo, da se a pogostim izmivanjem ust in grla lahko uspešno varujemo te bolezni, zato priporočamo svojim članom, da se tega po-služijo. izdajanje ten razkužil je v SoIski polikliniki (pri Drž. učiteljišču) vsak dan od 8. do 10. ure dopoldne.
Ljubljana.
1— Volitve in dolgčas. Včasih je bilo lepo na tem svetu, najlepse pa ob volitvam .foseo-no na dan samin volitev! Ze zjutraj na vse. zgodaj so čakali na gospode volilce lijaKarji — seveda gratis in Iranko! — Kamor se je otlo treba le komodno vsesti in se peljati, ampak ne takoj volit, temveč na golaš na podlagi napredka, ali pa na ajmont na podlagi vere, kakor je ie naneslo, navadno pa na oboje,, kajpada tudi gratis in franko. Če so volili na magistratu, se je razvilo veselo življenje od »Sokola« tja do »Ferlinca« in daleč na poljane in na predmetju Sv. jt-etra so se razlegale vesele pesmi za narod ali pa za vero ali pa za napredek vnetih volilcev. Najbolj pa so bili gospodje volilci vneti za vino in pivo. Litri so korakali na mizo kar v četverostopih, sodčki piva pa so se valili iz kleti kakor pijančki po veselih ljubljanskih ulicah ob pozni ponočni uri. To je bilo življenje, pravo življenje in zato so ljudje tudi radi hodili volii, ne pa kakor danes, ko zijajo volilcem nasproti samo tiste puste ia prazne žare — goiaža, ajmohta, vina in piva in fajakerja pa nikjerl Današnji časi so silno žalostni in žalost je prevzela današnje gospode volilce tako zelo, da niti veselih pesmic več ne pojo, ampak samo tisto zategujejo: Jaz bom pa doma o-sta-a-la, jaz bom pa doma o-sta-a-la, doma bom vilice puup-ca-la!
— Jugoslovensko-angleško društvo v Ljubljani naznanja svojim članom, da je preselilo svojo knjižnico iz Gosposvetske ceste 5 v hišo Jadransko-podunavske banke, I. nadstr. — Obenem naznanja odbor vsem članom, da je sobni red j>očenši s torkom 25. t. m. sledeči: Soba je za čitanje časopisov, publikacij itd. na razpolago vsak torek, petek in soboto od 18. do 20. ure. Knjižnica bo poslovala vsak torek in petek od 18. do 19. ure; vsako sredo od pol 21. ure dalje se bodo pa vršili običajni konverzacijski večeri. Prvi tak večer bo v sredo 26. t. m. v novi društveni sobi. Člani se vabijo k obilni udeležbi. — Odbor.
1— Društvo za narodno zdravje v Ljubljani je imelo svoj prvi sestanek v torek, dne 18. t. m. ob 20. uri v čakalnici Šolske poliklinike. Kljub neugodnemu vremenu je prišlo precejšnje število članov. Najprej je g. šef Higienskega zavoda dr. Ivo Pirc predaval o cepljenju proti kozam; pokazal je tudi lep film o tem, tako da so vsi navzoči kaj lahko razumeli zanimivo predavanje. Da so navzoči z zaul-
manjem sledili gospodu predavatelju, prija tudi debata, ki se je potem razvila. Zvedeli smo vso ugodnost cepljenja proti kozam ter pridobivanje cepiva nekdaj in sedaj. Ob tej priliki je g .predavatelj govoril tudi o cepljenju proti drugim nalezljivim boleznim, omenil ■
davico in škrlatinko, proti katerim je cepljenje posebno uspešno. — Po debati je sledil razgovor o* društvenem delu in nanovo so se vpisovali novi člani in razdelile društvene legitimacije članom, ki so bili navzoči. — Prvi naš sestanek je pokazal, da bodo ti sestanki prav uspešno'utirali pot pojmom higiene in bolezni v vse sloje.	..
1— Rezervni oficirji — člani ljubljanskega pododbora se opozarjajo, da se vrši v ponedeljek, dne 14, februarja 1927 ob 20. uri III. redni letni občni zbor pododbora. Kraj se naznani naknadno. Eventualne predloge za dnevni Ted je poslati upravi pododbora do 13. februarja. — Uprava pododbora.
1— »ženski Pokret« v Ljubljani opozarja na-predavanje, ki bo v nedeljo, 23. I-, ob 10. uri dopoldne v zbornični dvorani ljubljanske univerze. Predava dr. Henrik Tuma o temi »Žena iz sociološkega stališča«. Brez vstopnine, samo prostovoljni prispevki.
1— Opozarjamo na Svetosovsko beee<io, ki se priredi v četrtek dne 27. januarja t. 1. dopoldne na Taboru. Predprodaja vstopnic v trgovini Dobrič v Prešernovi ulici, na večer prireditve pa pri blagajni na Taboru.
1—	Samomor 15-letnega dečka. Včeraj zvečer okrog 18. ure so našli na, oziroma ob pro-gi gorenjske železnice na dvoje prehgano truplo 15-letnega Ivana Ribnikarja adopt.vne-ca sina gostilničarja »Pri Ančmku« v Si&ki. Deček se je vrgel očividno iz doslej neznanega vzroka v samomorilnem namenu pod vlak.
Podatki ljubljanske policije v letu 1926.
Ljubljanska policija je dosegla v tetu 1926 naslednje rezultate: Radi hudodelstva je bilo predvedenih 331 oseb in 278 ovadenih; od teh je bilo 517 moških in 92 žensk. Radi raz-
nih deliktov so policijski organi predvedb m
aretirali 428 oseb, ovadili pa 5965	^
katerimi je bilo samo radi cestno nrestonkov 2437 oseb ovadenih.. Policijsko Kovanih je bilo skupaj 3710 oseb in s.cer nn zaoorno kazen 391 oseb, na globo pa 331« ! oseb. Skupaj se je iztirjalo 128.040 Din globe
Vojaška pred izobrazba je poverjena pravzaprav fašistovski milici, člani fašistovske predstraže ki so bili kot »Balilla« ia kot piedstražarji že deležni vojaške vzgoje, se s 17. letom uradno vpišejo v drugi tečaj za predvojaško izobrazbo. Najbolj značilno pri vsem pa je, da si fašistovska stranka prisva- j ja pravico do monopola nad vsemi temi pa- j nogami mladinske vzgoje, kajti čl. 2 odloka j zakona, s katerim se izpreminja prvotni za- j kon, pravi izrecno, da se ne sme ustanoviti j nobena druga organizacija, ki bi hotela izvr- I Sevati katerekoli točke programa, ki si ga je stavila organizacija predstraže in »Balilla«. Ce pa je kje že taka organizacija, se mora najkasneje do 29. t. m. razpustiti.
Edino izjemo tvorijo katoliški skauti, ki smejo imeti svoje organizacije v krajih z več nego 20.000 prebivalcev, toda tudi te organizacije morajo nositi na svojih praporih faši-slovski znak in začetnice Balillske organizacije.
S tako popravljenim zakonom m pravilnikom je praktično vzeta vsaka možnost, da bi se mladina vzgajala izven fašistovskih vrst.
Ce je to vprašanje v ostali Italiji le vprašanje strankarskega prepričanja, je to v okrajih, kjer bivajo Slovenci in Hrvatje predvsem narodno vprašanje.
Novi zakon naj bi bil končni pečat na listini, s katero se obsoja slovanska manjšina v Italiji na smrt.
Vzeli so ji vse ljudske in srednje šole, vzeli so ji pravico do vporabe svojega jezika pred sodnijo in drugimi javnimi uradi, da celo pred načelnikom lastne občine kjer so sami Slovani Občinarji, z nasiljem gonijo najmlajšo deco v otroške vrtce »Lege Nazionale« in »Italie Redente«.
Z novim zakonom pa hočejo vsiliti vse slovanske otroke še v mladih letih, ko pohajajo Čl 3 nravi	t> i-n ! šolo v fašistcrvske vrste najprej med »Balillo«,
in ' predsSo	?P	•	>Ballllo<	v »predstražo« in končno v milico. Nato IZm	fc’	Sim	ljudem pod Italijo se obeta usoda jani-
v prid ubožnega zaklada. Iz policijskega okoliša je bilo izgnanih 348 oseb. Samomorov je belo 21, nesrečnih slučajev smrti pa 27.
Izdanih je bilo 1155 orožnih listov, 1221 ' dovolilnic za razne zabave in 2719 novih potnih listov. Starih {Kitnih listov je bilo podaljšanih 4710, inozemcem pa se je vidiralo 6043 potnih listov.
V Ljubljani je 212 sprejemnih radio - apa- ; ratov, 206 osebnih avtomobilov, 88 tovornih | avtomobilov, dva avtobusa in 303 kočije. Ker niso prijavile vozil, je bilo 21 strank kaznovanih na 17.286 Din denarne kazni.
Shodov je bilo v Ljubljani 25, občnih zborov pa 427.
Ljubljano je obiskalo 51.924 tujcev. Najdenih predmetov je bilo prijavljenih 668, izgubljenih pa 515. V 207 slučajih so se izgubljeni Predmeti našli in vrnili izgubiteljem.
Primorsko.
Vojaška vzgoja mladine v Italiji.
*J'r.a{tni list »Gazzetta ufficiale« od 12. ja-rJa t. 1. je objavil odlok zakon, s katerim
? nekoliko preureja zakon o državni orga- j nizaciji fašistovskega šolskega naraščaja Bacila«.	-	•	f	. .	j
V istem listu je izšel tudi pravilnik, in si- : c®r upravni in tehnično - disciplinarni za iz- j vršitev tega zakona. Posebno zanimiv je teh- ! ničnov - disciplinami pravilnik, ki kaže vso ; astanovo v pravi luči. je čl. 1. pravi: Mili- j feroka predstraža (miliza avanguardia) in i »Balilla« imata namen vzgajati mladino fi- i zicno m moralno tako, da postane vredna no- ■ vega načina italijanskega življenja
Ustanovitev predstraže in »Balille« je obvezna. Po čl. 2. se morajo namreč ustanoviti v vsaki občini odseki ene ali druge organi- j zacije. Ti odseki so zavisni od pokrajinske i organizacije in po tej od državne.
neugodnemu vremenu 8000 ljudi, da bi prisostvovali finalni borbi za zimski bokal. Čeravno niso bila tla veled snega v idealnem spanju, je potekla igra med Waekerjem in Slovanom zelo napeto in je stala tudi v športnem oziru na višini. Zmaga Waokerja, id so odločili zase boj 3 : 1 (1 : 1), je bila v polni meri zaslužena. Vendar pa je bil izid negotov do srede druzega polčasa, ko je Wa-cker v dveh minutah zabil dva gola.
Strnjen naskok na Tunneya. Znani mam-ger Tex Rickard se je pogodil z Gene Tun-meyem, da se vrši v septembru boksmalah za svetovno prvenstvo in je določil sledeči program za izločalu e tekme. Prvi m® teh se vrši med Berlenbachom in P-aoliiioni, če bo mogoče, že v februarju, seveda če Paolino srečno prestane boj proti Hansemi. V drugem izločilnem boju v marcu ei bosta istaila “nasproti Malonejr in Sharkey ter zmagovalca obeh navedenih bojev. V četrtem ‘izločilnem boju ee bori zadnji zmagovalec proti Jack Delaneyu in kdor zmaga v tem bogu, nastopi proti Dempseyu. Zmagovalec liz tega boja se bo boril slednjič s Tunneyem za prvenstvo. Ce se bo stvar res tako iztekla, ikakor hoče Tex Rickard, potem bo to res pravilno zasnovan in izpeljan boj za svetovno prvenstvo, ker zgoraj navedeni bokserji tvorijo elito amerikanskah borcev in najboljši med njimi bo zmagovalec.
Gospodarstvo.
*	-	l----v .	lil aivti JMKiju
po zakonu pravico do vstopa v »Balillo« vsi j »e šo’oobvezni otroci, v predstražo pa od 14. do 17. leta.
V mestih je ta vstop kolikor toliko prosto-
£ SUuk^‘“u"e’ v'“5e!
A8l‘“,li «* Parjena M-
Prisilen pa je vstop na deželi. Očeta ki ie v javni s uzbi, odslovijo iz s]užbe k i a vpise svojega sina v »Balillo«, go-.tilni&riem m obrtnikom jemljejo koncesijefako s^ branijo poslati svoje otroke v te organlLciie
\° ,ahko veseli, če odneslo Te nekaj batin m če jun naprtijo hišne preiska-ve, pri .'latenh jim navadno podtikajo orožje,
tako da se morajo še zagovarjati pred sodnikom.
Čl. 4. pravi: Predstraža in »Balilla« sta vojaško^ organizirani. Enajst dečkov in vodja tvorijo četo (squadra), tri čete manipel, tri manipli centurio, tri centurie kohorto in tri do -šest kohort legijo.
Načelnike predstraž s činom častnika imenuje poveljstvo fašistovske milice.
Za načelnike milice se izberejo po možnosti učitelji, ki so obenem častniki fašistovske milice.
:Da dosežeta obe organizaciji, ki sta sicer tesno med seboj združeni, svoj namen skr-tjlta predvsem 1. da vcepijo mladini čut discipline in vojaške vzgoje 2. zn vojaško pred-izobrazbo (ki j© bila doslej poverjena orga-nizaciji »Sur s um corda«, 3. za gimnastično -športno vzgojo, 4. za duševno in prosvetno izobrazbo, 5. za strokovno in duševno izobrazbo, 6. za versko vzgojo in udejstvovanje. Program je za obe organizaciji v...9dhimlhwyrdg se le po načinu, kako se bo izvajal.
Glede zadnje točke predvideva pravilnik, da vdobi vsaka kohorta svojega kaplana, vrhovno versko nadzorstvo pa bi izvrševal ■bšrednji nadzornik, ki se je izbral med katoliškimi duhovniki.
Nadzornika in kaplana imenuje sam ministrski predsednik.
-Verski pouk bo obsefjal predvsem katoliško moralo ln krščanski nauk, sveto pismo in evangelije. Vsi cerkveni obredi bodo po katorski veri in redu.
Glede strokovne in tehniške naobrazbe pravi odlok, da se bodo pokrajinske in ob-črnike organizacije dogovorile z že obstoie-fanti organizacijami in za za ustanovitev strokovnih in obrtnih šol.
Glede športa nalaga pravilnik vsem šotam, občinam ter sploh vsem ustanovam, da stavijo vse pripravne prostore, telovadnice in športna polja na razpolago predstraži in »Ba-Iilli«.
Šim ljudem pod Italijo
čarjev
Šport.
Carlsen je skočil 65 m daleč. V Pontresini je skočil Norvežan Dagfinn Carlsen na skakalnem nasipu Bernina 65 m daleč. Prvi skok je bil 43, drugi 59, tretji pa 65 m, za 2 m daljši od lanskega. S tem je Carlsen zmagal v tekmi in si priboril prehodni pokal sp. kluba Bernina. Drugo mesto je zasedel Švicar Hans Ei-denbenz s 37, 58 in 59 m.
Zdravnik v boksringu. Ker so se v zadnjem času primerili trije smrtni slučaji pri boks-matcmh v Zj. .državah, je odredila ne\vyorška bokserska komisija, da je zdravnik, ki prisostvuje bocksmatchu, upravičen, prekiniti boj cim se pokaže po njegovem mnenju nevarnost za življenje ali zdravje enega izmed tekmecev. To pravico je doslej imel le sodnik, ker je komisija pred par meseci razsodila, da ne sme sekundant proklamirati svojega borca premaganim s tem, da vrže v ring brisačo ali' gobo.
Iz mednarodnega ringa. Teddy Sandvvinna, mladi nemški bokser, je k. o. potolkel v Londonu Angleža Fred Jounga in sicer v 10. rundi. — 7,790.993 dolarjev je zaslužil »lavni amerikauski manager Tex Rickard v zadnjih treh letih s svojimi prireditvami v Madison dnhu f-Oardenu. Od velikanske vsote je
Netylrk'p7g9oV)adnIh dal’ mesto - SvedSkrb!k“e%er9^\iT° S° kupCiieS
v Ameriki prerokovali sijajno prihodnj^“°S
je te dni vrnil razočaran domov. Premagal je samo Risko-ja in Carterja, proti vsem drugim pa je podlegel, tako napram Gormanu, Mac Carthyju in Maloneyu. — Bliskovito zmago si je zopet izvojeval Španec Paolino v Ha-vanni. 2e v 10. sek. je k. o. potolkel kubanskega prvaka težke teže Friero.
Kateri so najbolj priljubljeni francoski športniki? Pariški športni časopis »1’Auto« je nedavno pozval svoje bralce, da mu napišejo ime najbolj priljubljenega francoskega športnika. Največ glasov je dobil sabljač Gandin,
BORZE 21 januarja.
Ljnbljana. (Prve številke povpraševanje, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 0—83, Voj-škoda 342—344, zastavni in komunalne Kranjske 20—2 2,Celjska posojilnica 195—198 (197), Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 99 do 100, Praštediona 895—0, Kreditni zavod 170—180, Strojne 80—0, Trbovlje 360—0, Vevče 120—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. — Blago: Zaključena 2 vagona lesa. Tendenca v lesu nespremenjena, za deželne prideke zelo čvrsta.
Zagreb, dne 21. jan. Newyork ček 56.704— 56.804, London izplačilo 275.7—276.5, Cuiih izplačilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 799.5 do 802.5, Berlin izplačilo 1348—1351- Praga izplačilo 168—168.8, Milan izplačilo 244.75—
246.75.
Curili, dne 21. jan. 1927. Beograd 4.135, Ne\vyork 519.125, London 25.1975, Pariš 20.585, Berlin 123.1125, Dunaj 73.2325, Praga 15.375, Milan 22.43, Bukarešta 2.725, Sofija
3.75, Budimpešta 90.7475.
X Prevozno ugodnosti udeležencev VII. Ljubljanskega vzorčnega velesejma (2 — 11. julija 1927). Republika Nemška Avstrija je priznala vsem udeležencem našega letošnjega velesejma v osebnem in tovornem prometu 50 odstotni popust od normalnih tarif. Enako ugodnost so dovolile tudi vse naše parobrod-ne družbe. Ugodno rešitev v pogledu železniških olajšav se pričakuje še od naše države, Italije, Madjarske in Češkoslovaške.
To in ono.
sele na drugem mestu je nekdanji francoski nacijonalni heroj bokser G. Charpentier, za tem sledi kolesar Grassin, dočim zavzema Suzana Lenglen šele četrto mesto. Na 5. mestu vidimo kolesarja Henri Pelissiera, na 6. težkoatleta Rigoulota, na 7. teniškega igralca Lacostea, na 8. se je placiral kolesar Michard, na 9. lahkoatlet Bara ton in šele nalO. nogometaš Nicolas. Med prvimi desetimi so torej trije kolesarji in dva tenisigralca.
Dunajska nogometna tekma za zimski po-I kal. V Pratru se je zbrailo v nedeljo vkljub
BIVŠA CESARICA CHARL0TTA UMRLA.
V gradu Bouehout pri Bruslju je umrla pred kratkim V starosti 87 let bivša mehikan-ska cesarica Charlotta.
Charlotta je bila hčerka belgijskega kralja ioer°-P a. 1 Rojena je bila leta 1840. Leta (f^Tnin6 Je P01-0.*'1« lePa in izobražena prin-H2,rLi!,dVr0.d° Ferdinandom Maksom Habsburškim, bratom cesarja Franca Jožefa I., ki je bil takrat guverner lombarsko - beneškega kraljestva, pozneje pa »komandant avstro - ogrske vojne mornarice. Charlotta in Maks sta živela večinoma na Miramaru v sreči in zadovoljstvu. Idilično življenje je bilo na mah pretrgano, ko se je dal Maks pregovoriti, da se pridružil v hrepenenju po cesarski kroni, ekspediciji Napoleona III. v Mehiko. Res je dosegel sicer leta 1864 cesarsko 'krono, toda cesar je ostal samo 3 leta. Že ko je umaknil Napoleon svoje čete iz Mehike, je hotel Maks cesarsko krono odložiti, toda na prigovarjanje svoje soproge je lo opustil in' njegov tragičen konec je znan.
Ko je postala po odhodu Napoleonovih čet situacija za Maksa neugodna in vedno bolj kritična, mu je hotela preskrbeti Charlotta pomoč. V to svrho se je peljala v Evropo ter posetila Napoleona. Ker so jo hoteli odpraviti, je udrla takorekoč s silo v kraljevo palačo ter zahtevala od Napoleona burno denarja in vojaških čet. Toda Napoleon ji ni mogel po-
Karel Capek:
PISMO IZ ITALIJE.
Iz Palerma v Taormino.
S težkim zla‘om mi plačajte te vrstice, ne zaradi njihove posebne lepote, ampak zato, ker moram sam zanje toliko plačati. A če računam za vsako zvezdico deset centimov in centim za vsako globoko šumenje morja, deset lir za rdeči plamenček na vrtičku Etne in za balzaonski zrak pol lire na uro — .koit vidite, ne računam niti palme, ne starega gradu, celo grškega gledališča ne, ki sedaj ponoči nima ničesar, s čemer bi vaibilo — no, vredno je tega in bog naj bo zahvaljen, da me je poslal v te kraje.
S svoo čudežno močjo me je vodil naprej iz Palerma počez čez Sicilijo, čez vrsto golih, čudnih in žalostnih gričev ekozi drevored, kaktov in žveplene rudnike v Girgen-•ti, ki je mestece na griču in malo dalje cela serija grških templjev. Zidani so bili v dor-ekem Tedu in zaradi .tega eo zelo lični. Bil je ravno praznik Vnebovzetja in domače ljudstvo 'je prihajalo od blizu in daleč k tem najboljše ohranjenim grškim spomenikom, pili so tam in jedli in razlagali otrokom, da so to neki grški templji, drugi so resno merili z žepnimi metri vretena in 'kvadre in bili sploh očividno ponosni na omenjene templje. Zgodilo se .m-i je na povratku, da se mi je pridružil neki Girgent-
i mladenič, govoreč nekaj, kar je sam amatrail za francoščino; ne vem več, kako a naenkrat sem hodil v sredi cam.j , mi dvanajstimi zelo lepimi dekli-tov in v”a-miiPa ie šlo krdelo 'krasnih fan-svilene dlaie in ob.dano s čredo koz bele, toval v zlatem r^v,lUh r°s' Tako sem P°* njaje češko, italSw> z?Pa.da< govoril me-
ben vodji takega
nas je srečal, na oslu ali	•	u	•
je odkril in dolgo gledal za n^i Usmrti ne bom pojm.l tega antičnega dogodki Nato me je bog vodil po zei0 zveriženih potLh od Afriškega k Jonskemu morju Ob cesti so zopet griči, zeleni ali z belimi grebeni, žvepleni griči ali z jamami razriti, kot sir, in čtjdna mesta, ki so zlezla na vršičke zelo visokih gor, kolt Enna inexpugna'bilM ali Castrogiovanni, ki moli v oblake nad malim kolodvorom, skoraj popolnoma skritim v predoru; pa se pojavi nad zorečim žitom zasnežena Etna in zgine v oblakih, pridejo malarična barja in modro morje in končno Siracusa, mesto na otoku, odlomek starih Sirakuz. Te so bile namreč na celini in so bile zelo razeežne, imele so gledališče, amfiteater in slavne kamnolome, in k vsemu temu so še kristjani napravili ogromne katakombe, Ti kamnolomi se imenujejo latom i je i n so keasni; to so rastlinski raji, obdani s skalnimi stenami; edini vhod «tra-
ži kustos, kateremu je treba plačati in zato je tiran Dionisos zapiral v imenovane lato-mije svoje vojne ujetnike. Tudi v Siracuzi imajo kmetje poslikane vozove, le da mesto historičnih prizorov dajejo prednost prizorom iz življenja vznešenih razredov; med njimi so posebno očarljivi kosi.
Izgleda, da premalo govorim o antičnih spomenikih. Gotovo bi mogel o tem napisati kaj 'več; v vodniku je navedeno vse, stoletje postanka, debelina vreten in število stebrov. A morda imam premalo zgodovinarskega duha; moji najlepši utisi iz antike so bolj prirodni, kot na primer zlati zapad v ožarjenih girgentekih templjih, ali beli pol-danaki žar v grškem gledališču, kjer švigajo po sedežih prekrasne zelene gaščarice; ali samoten laurus nobilis pri zlomljenem stebru, ogromna, Črna vož na dvorišču hiše tragičnega poeta v Pompejih, vonj begonij — 'ah, najkraanejše in naj^lj brezmejne na svetu n »o stvari, ampak trenutki, nezgrabliive sekunde.
Na .koncu pa Taormina, zemeljski raj nad šumečim morjem, otok vonja in cvetja med skalami, lučice pri morju, rdeče žareči Etna. — Ne, sedaj misli na domovino; in že bi bilo vse stokrat krasnejše, misli na rodni dom, na deželo tekočih vod in šumečih gozdov in preskromne, intimne nežnosti.
Ne moreš zaiti, če obračaš obraz k domovini.
magati, ker je bil preveč angažiran drugje zato ji je pomoč odrekel, očitajoč ji pri tem da je vodil Maks slabo politiko ter je francoska pričakovanja varal. To je Charlotto strahovito razburilo. V predsobi se je zsru-iii •? S0 i1,Prinesli kozarec vode, ga je odklonila z vzklikom: j Zastrupiti me hoče-jo « Te besede so bile simptom bližajoče se blaznosti. Ko je dobila pozneje tudi iz Belgije negativen odgovor, je stavila vso svojo nado
"LP^,T°Kda, tudi papež j° -ie neprijazno odslovil. Kljub temu se je podala ponovn k njemu. Vrgla se je papežu pred noge ter ea prosila, naj jo ščiti pred morilci ter ji da zavetišče v Vatikanu. Papež in kardinal Anto-nelli videč, da imata opravka z ž:včno bolno damo, sta jo skušala pomiriti. Ob 7. zvečer se je vrnila res v hotel, toda ob 11. je prihitela zopet v Vatikan ter se ni hotela vrniti, češ, da je Vatikan njeno zavetišče. Prihodnji dan ■se je njeno stanje zboljšalo. Kriza je minila, velika razburjenost se je umaknila, apatiji in melanholiji. Nato je odvedel Charlotto njen brat v Miramare, končno pa, ko se ji je popolnoma omračil um, so jo nastanili v gradu Bouehout, kjer je živela okrog 60 let, ne da bi se bila njena bolezen zboljšala.
'O tragični smrti svojega soproga ni izvedela nikdar ničesar, neprestano je imela pri sebi uniformirano lutko, o kateri je mislila, da :e njen soprog, cesar Maks.
HIŠA V MONAKOVJ5M, V KATERI STRAŠI.
. Monakovski listi so prinašali te dni senzacionalna poročila o tajinstvenih dogodkih, v stanovanju vdove nekega zdravnika v Mona-kovem. Vdova stanuje že več let v drugem nadstropju neke hiše v Augustenstrasse. Pred tednom dni je vzela v službo neko 14-letno 5;';'d'co\ ^er se je izkazala prejšnja služkinja kot hudobna. V eni od štirih sob stanuje kot podnajemnik mlad visokošolec. V nedeljo po-poldne sta bila študent in služkinja aama doma. Nenadoma je pozvonilo. Ko je odi o-la služkinja vrata je zagledala pred seboj visoko raslega moškega v črnem plašču in z mo-dnm klobukom na glavi. Mož je vprašal pa prejšnji služkinji. Deklica se je možaka ustra-sila, spreletelo jo je, kot da jo je zadel električni tok m jela se je po vsem telesu tresti. Ko je_ mozu odgovorila, da prejšnje služkinje ni vec v tej služb', je postal mož vsiljiv, zato jS. vrataT,hltro zaloputnila. Povedala je stvar l'e ,§el ta pogledal, kdo bi utegnil biti vsiljivi tujec, je možakar žs izginil.
Zvečer ob šestih se je pričel zagoneten kraval, lu je trajal do ranega jutra. Najpreje so zvonili vsi električni zvonci, ne da bi stal kdo pred vratini. Zvonenje je trajalo nem-ene-norna nad eno ura. Ob 8. je začelo na' vrata trkati, obenem se je pričel v stanovanju pravi pekel. Kozarci, lase, vaze, sklede in drugi predmeti so leteli po zraku. Nevidna roka je odprla okno pralnice, kakor tudi več vrat. Nevidna roka je prebrskala kovČeg služkinje ter vrgla na posteljo gospe kozarec vode. Go-spa je postavila kozarec na nočno omarico, toda kozarec je zletel v kot in se razbil. Pod odejo dijakove postelje se je znašla nakrat skleda, polna vode, čevlji in drugi predmeti itd., itd.
Proti jutru so poklicali policijo, ki je doživela ministeriozne dogodke deloma tudi sama. Tako je priletel enemu od stražnikov v hrbet nož, v glavo pa kozarec.
»Iz krogov znanega izvedenca na polju pa-rapsihičnih pojavov, barona pl. Schrenk-Notzinga poročajo, da gre nedvomno za slučaj telekinezije, ki se pojavlja posebno v letih razvoja. Taka dekleta pa morejo, ne da bi se tega sploh zavedale, izpreminjati hudobne ženi® v-“ejani°> ne da bi prišle pri tem s kom ah a,Sun v,o?ehno dotiko.c lako so poročali...
Lahkoverni ljudje so verjeli. Toda danes je stvar pojasnjena: Ko so predvferaišniim
novo služkinjo zdravnikove vdove na policiji malo trše prijeli, je priznala, da je ins^eni-rala vso stvar ona. Čitala je bila o sličnem slučaju in poizkusila je. Ona je odpirala in zapirala okna, loputala z vratmi, metala krožnike itd. Pravi, da ni bilo ljudi — z vrlim policajem vred — prevariti niti težko.
Po mnenju zdravnikov je dekle histerično, oziroma nekoliko prismojeno.
Anekdote.
-Neki zelo bogat, toda tudi prav skop gospod je pogosto posečal prijateljsko družino. Domača služkinja se je zelo jezila, da ji n,i dal nikoli nikake napitnine. Ko ga je nekoga večera zopet spremljala k hišnim durim, mu je rekla: »Sinoči se mi je sanjalo, da ste mi dali sto dinarjev napitnine.« — »To je nač mato preveč,« je odvrnil gost, »toda — le obdrziite jih!<
»Ko se oženim,« je rekel lahkoživček, »mora biti moja žena prava dama v salonu, v kuhinji dobra kuharica in v spalni sobi slado-strastna koketka.« Po poroki je moral kon-otatiraU, da so se stvari žal zamenjale med seboj. Njegova žena je bila v.salonu koketna, v kuhinji ugledna dama in v spalnici kuharica.
Duhovit zdravnik je rekel o nekem svojem pacijentu, ki je bil na zelo slabem glasu:
t’pmJ	I 9labeea pripovedujejo o
m .m«zu vendar ima ta Človek bogato” notranje življenje. Ima namreč trakuljo.«
Dva nekdanja urednika, Horny in Sdren-sen, sta postala kot prva novinarja danska ministra. Javnost je bila zelo radovedna, ka-ko se bosta oba vedla v svojih novih položajih in nekega dne je nekdo vprašal kralja Kristijana, kako je z njima zadovoljen. Kralj se je laskavo izrazil o njihovih sposobnostih: »Sta prav izvrstna ministra, imata pa navado, da mečeta mnoge spise v koš, ker jih smatrata najbrže za kake pesmi o pomladi ali za kaj takega.«
Fritz Bondy:
Osvojitev Berlina.
»Približno petdesettisoč mark. Kdor dobi, jo bo bržkone tudi za Štirideset tisoč rad zopet prodal. S tem prihranimo desettisoč in stroške.«
»Sijajno. Kaj še?«
»Ne preč dobitkov. In same luksurijozne ■stvari. Potem pošle vsaka prodajalna svoje poslednje marke.«
»Na primer?«
»Drugi dobitek avtomobil tretji majhna jahta, četrti biserna ovratnica, peti konj, šesti aeroplan — brez motorja seveda — sedmi potovanje na sever, osmi letni abonement v kinu, deveti bronast kip Karla Velikega, deseti japonski svileni pinč.«
Generalni ravnatelj pisarne »Gelar«, je stresal ta imenik naravnost iz rokava. »Briljantno. Koliko bo to stalo?«
Mr. Bloomsfield je beležil.
»Avto dobim za štiri tisoč, jahto smo za vsak slučaj kupili pri polomiji grofa Stotteritz za tri tisoč, biserna ovratnica tudi tri tisoč, konj, — nisem strokovnjak — recimo dva tisoč, aeroplan tudi toliko, potovanje največ tisoč, abonment v kinu mogoče petsto, kip Karla Velikega mi je »sta lše od zadnjega razpisa, prepustim ga vam za toliko, kolikor stane materijal, pinča dobim tudi za dvesto, tristo... vse skupaj... recimo okroglo sedemdeset do osemdeset tisoč.«
»Bi šlo. Najvažnejše...«
* »Da, reklama...«
»Mislil sem, da bi teden dni inseriral v vseh listih Nemčije.«
Mr. Bloomfield je stresel glavo. »Zaprav- j
ljanja sit,« je dejal. »Velik udar v Berlinu je več vreden.« Poglobil se je v razmišljanje. »Kdaj bi bilo treba spustiti?«
»Najkasneje v soboto zvečer.«
»Danes je sreda. Bo šlo. Dobim od van pleinpouvoir?«
»Kako visoko?«,	*•
»Recimo, en miljon!«
Zaupnik Henry Forda je pomislil. »Imam le čeke za Newyork.«
Mr. Bloomfield se je komaj vidno smehljal. »Čeki so dobri, opravljeni posli so boljši. Vložili bomo svoj denar, dokler ne bodo čeki izplačani; zato pa petnajst pfenigov od vsakega nalivnega peresa.«
Tokrat se je mr. Smith zamislil. Računal je precej dalje.
»Trinajst in tri četrt,« je dejal.
»Recimo štirinajst in dve petini.«
»Velja.«
»Koliko je še v skladišču?«
»Dva miljona.«
»Jamčim vam za 4 milijone pošiljateljev.« Mr. Smith je vstal. »Preskrbeti moram torej še dva miljona.«
»Na vsak način. Zvečer dobite natančen načrt reklame. Imam velik načrt v glavi... Berlin bo iz sebe... nekaj, kar še ni bilo.« »Zanesem se na vas.«
Gospoda sta se prisrčno poslovila. Razgovor jima je utrdil v srcu prepričanje o izrednih sposobnostih amerikanske rase.
IV.
Mr. Washington Smith ni privoščil ta dan niti sebi niti svojemu tajniku miru. Komaj sta prejela petdesettisoč mark, ki jih je gospod Leiser posodil za deset dni, dvajset od sto, sta se še enkrat peljala v tovarno.
Gospod Jacob ni kosil opoldne, ker se je bal, da pride med tem mr. Smithov tajnik. In gospod Jacob še zmirom ni prav veroval svoji sreči. Bilo je preveč neverjetno ... sko-ro nemogoče!«
Razdvojeni občutki so mučili gospoda F. V. Jacoba, ko je zagledal skozi okno zeleno lakirani avto, iz katerega je izstopil gospod Smith in za njim manjši gospod, bržkone tajnik. Gospod Jacob se je s isilo pridržal, da ni tekel gostom nasproti. Naslonil se je na mizo in pričakal trkanje...
Onadva sta odštela denar na mizo in gospodu Jacobu je bilo žal, da bo dal za tisti mali sveženj svojo tovarno. Toda misel na novo iznajdbo mu je pregnala toblake iz srca.
»A proposk je dejal gospod Smith, »koliko stane izdelava peres?«
Jacob se je žalostno smehljal »Mene je stalo pero dve marki petdeset.«
Zdelo se je za trenutek, kakor bi bilo mr. Smithovo srce sposobno kakšnega občutka. Izpustil je glas, podoben obžalovanju. »Pokažite vaše kalkulacije.«
Gospod Jacob je odprl knjige in predložil kalkulacije. Zdaj je nastopil mr, Davidson in izkazalo se je, da njegovo tehnično znanje gotovo dosega trgovsko sposobnost mr. Smitha. Našel je kmalu možnost potrebnih sprememb, ki bodo pocenile izdelovanje nalivnih peres. Po treh urah risanja in računanja je nastal model držala, ki bi stal triinšestdeset pfenigov in kakoršnega bi stroji v tovarni lahko izdelali do stotisoč na dan.
Gospod Jacob je opazoval načrt in končno vzdihnil:
»Ta nalivna peresa pa skoro niso več po-
dobna moji iznajdbi.«
»O pač,« ga je tolažil mr. Smith. »Črnil« bo ravnotako iztekalo.«
Večer je izpolnil pogovor z generalnim ravnateljem pisarne »Gefar«. Mr. Bloomfield je razložil svojemu rojaku natančen načrt, bitke. Za soboto zvečer je bila pripravljena iluminacija, kakšne še ni bilo, odkar je pogorela Troja. Seveda je ravnatelj pridržal podrobnosti za sebe, ker je hotel presenetiti mr. Smitha. V nedeljo zjutraj bi potem poslali liste v boj. Vsi berlinski dnevniki bi naj imeli stran dolge ineerate z natančnim besedilom razpisa nagrade, hvalo Jacobovih nalivnih peres, članek urednika za gospodarstvo in končno opis iluminacije.
Da bodo ta dan vsi brezposelni razdajali po Berlinu barvaste listke, je bilo tako samo po sebi razumljivo, da je mr. Bleom-field le mimogrede omenil.
Gospdje so se razšli šele pozno ponoči; seveda niso šli spat, pač pa vsak na svoje-mesto ... da nadaljuje delo ...
V.
Velika bitka se je pričela. Bilo je točno devet, ko je generalni ravnatelj Bloomfield pritisnil na zvone in otvoril bobneči ogenj lugi nad Berlinom. Svoje baterije je dobro razdelil. Niti ene strategično važne točke ni prezrl. Pred vsemi kolodvori cerkvami in javnimi poslopji so valovali orjaški snopi iz mno-gcbarvnih svetil in žarometov. Firma je izrabila tudi politiko. V komunističnih okrajih so blestele besede »Jacobova nalivna peresa so najboljša« v obliki sovjetske zvezde, v demokratičnem okraju so se pa strokovnjaki zadovoljiti e politično indiferentnim znakom.
(Dalje prihodnjič.;
\(i tovarn vinskega kisa, d. z a. z., Ljubljana,
ff a amuuisi	Rudi
najtinefšl Isi najokusnejši na« mlsnl kis las vinskega kisa.
jr aAHTBVX)TB PONUKBOI -«*C
Tehnično In hlgljenlčno najmoder-nejc urejena klsarna v Jugoslaviji.
Kmraai t|ubl|aiui, Dunaick« CMtu »t le, II. nadstropja
O r e v a
vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi Kupim tudi
surovi Irt stopljeni loj
in ga plačam po najvišji dnevni ceni.
los.Bergman, Ljubljana. Poljanska c 85
s 9t
GROM"
CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDI-CIJSKI BU1IEAU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
S Naslov braojavkom: ,OHOM*.
Telefon Int. St. 45-4.	~
|=	PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek.	|
§§	Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku-	3
/	iantnimi	pogoji.	P
=§	Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. za	=
ekspresne pošiljke.
^l!II!!!!ltl!Il!l!Ii:iill!Illl!iillill!llliiillllUlllll!llllli!llillI!lillllllilllilIllllllll
Sirite »Narodni Dnevnik"!
Najboljši šivalni stroi in kolo
}• edino le
■a dom, obrt In Industrijo ▼ v»eh opremah.
Istotam pSefilni stroj DUBIED
Pouk * vezanju b izplifen.
Večletna garancija \
D tla vitic« xa popravil«.
Mik« etn«, tudi na «brok«.
Josip Peteline
Ljubljana
Mm Prii«»»«ga ipiiutti.
TE8IKO-5PERILO
asa moške, i ene in ot.»oke, volna y re fcarveh. rokavice, nvpav^ce, «t«t**?1. trtice, rtp iii iji-
niki za J-o 8' e in iovc<-. dpžnfki, kioti, sifoni, 7epr> old. re"ce, Tilce, noži, ?karje, e šivilje, kro-
t«\.,arie( in i>i»vce
r< !• o !f pri tvrdki
£S*f?. ijKS*
P > .
š S	$ fetat §
b’’sc .i c	v	sporFi^uiita,
Na'ni5jc cenc !	Na veliko in raslo
fCjCSf)
Z
♦
t
I
MALI OGLASI.
Za vsako besedo 6e plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Kupujem
motorje
1 samohodne ali prevozne, z ali brez dreš, sesalni plin, surovo olje ali bencin. Prednost imajo Lancovi »Buldog«. Ponudbe je poslati z navedbo cene, etarosti in tovarne na naslov: Mijo Kovačič, Klo-ster, pretinac.
Iščem elegantno
»obo s separatnim vhodom in električno razsvetljavo. Plačam do 500 Din mesečno. — Ponudjbe na upravo lista pod »Soba«.
Premog - Čebin
Wolfova l/II. - Telei. 56.
Proda se ceno
kompletni nemško-angle-ški slovar .in nekaj angleških knjig. — Naslov pove uprava Nar. Dnevnika.
Prodam ceno
>Mayerjev Lexikon< 5 i*-daja in »Weltall und Mensckheit«. Naslov pove uprava lista.
Absolvent
trgovske Sole išče meate
kot skladiščnik ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo h kakemu desnemu podjetju. — Nastopi lahko takoj ali a 1. februarjem. Ponudbe prosi pod »Skladiščnik«: na upravo lista,
KMETSKI HRANIINI »a P©!©J
UlM poštne hran!!ilc« št 14.257	regr.	fcodr.	as	neom.	zav.
Mi p
v Cfc
&
IN
auas poštn« itrinr.sic* st 14.23/	reg,	aiodr.	as neom. zav.	  ~	^
v Ljubljani, Tavčaijeva (Sodna) ulica štev. t, pritličje
VB u c 1jr »» V* ■ « O •
Brzojavki: ..KMETSKI COM
Telafon šrss. 247
Daje;
PoioJUa na vknjižbo, proti poroJivu ter zastavi premičnin ln vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredita v tekočem računa pod najugodnejšimi pogoji.
Olirestuje
v?oge na «Fsi0/	od-
knjižlce ^ /o povedi čistih
Vrije stalna viage in vloge v tek, ralunu po dogovoru.
Preskrbuje:
Kavcije, inkase. srečke in vrednostne pnptrfe ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure:
Vsak delavnik od 8. — 12.1/, in od 3. — *.*/r
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
TISKARNA MERKUR
Laataa
tr.
Ttato i—
I«, brofcra, etnik«, tabela, Statuta, rar Mia, letaka, lepaka. _ poeetniee S. t A
m LJUBU ANA« Simon^Oreeoriiieva ulica 13.
TELEFON ŠT. 661
Isdijatolj: Aleksander Zeiemikar. — Urejoje Vladimir Svetek. — Za tiskamo »Merkur« odgovarja Andrej Sever. Val v Ljubljani.