Poštnina plačana v gotovinL
Leto XXn., št 162
Ljubljana, sobota 12. julija 1941*XIX
Cena cent. 70
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon Stev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 34-92 ln 33-92.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St- 42.
Računi pri poŠt. ček. zavodih: LJubljana št. 17.749.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije ln Inozemstva Ima
Unione Pubblicita Italiana Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka* Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera:
Unione Pnbblicita Italiana S. IL, Milano
Na vzhodu boji brez odmora
Pa končanem čiščenju v zaledju se pričakuje nov nemški ofenzivni sunek — Večji boji na področju Ostrova, Polocka in Lepena
Zahvala Nj. V. Kralja in Cesarja ljubljanskemu mestnemu svetu
Stockholm, 11. jul. d. Snoči objavljeno posebno vojno poročilo nemškega vrhovnega vojnega poveljništva o rezultatih velikih bitk pri Bialystoku in Minsku pojasnjuje, zakaj se je brzina nemške ofenzive na vzhodni fronti v zadnjih dneh nekoliko zmanjšala.
Kakor so tukajšnji vojaški opazovalci že prej napovedali, je nemško poveljni-štvo hotelo najprej docela očistiti področje za svojimi sprednjimi črtami, kjer so ostali še številni sovjetski oddelki, ki so motili zvezo med fronto in zaledjem. Zadnje dni so bile v tem zaledju izvršene odločilne operacije, ki pomenijo popolno uničenje sovjetskih čet, ki so se tu udei-stvovale v gverilskih akcijah. Ogromno število vojnih ujetnikov in velike količine zaplenjenega orožja dokazujejo, da je bilo to čiščenje za fronto nujno potrebno, preden se more ofenziva nadaljevati z novo dinamiko. Po mnenju tukajšnjih vojaških opazovalcev je treba zaradi tega pričakovati, da bo v naslednjih dneh ofenziva na srednjem bojišču zopet napredovala z začetno brzino.
Večji boji se še vedno bijejo na področju Ostrova, Polocka in Lepena, kjer v borbi med tanki odločilno sodeluje na obeh straneh tudi letalstvo. Sovjetski odpor je izredno ogorčen in odstopajo sovjetske čete le po težkih izgubah. Na drugih bojiščih borbe včeraj niso bile tako velikega obsega kakor prejšnje dni.
Na južnem delu srednjega odseka so madžarske čete prodrle preko reke Zbruč ter napredovale že več kilometrov globoko v Podclje v Lkrajini.
Na severnem odseku so finske in nemške čete po ziomu sovražnikovega odpora v vzhodni Kareliji predrle na več točkah zopet globlje med nasprotnikove obrambne postojanke.
Ogromen plen
Glavni stan Hitlerja. 11. jul. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil objavlja:
Z dvejno bitko pri Bialvstoku in Minsku se je sedaj končno zaključila največja materialna in obkoljevalna bitka. V naše roke je padlo 323.898 ujetnikov, med njimi več poveljujočih generalov in divizijskih komandantov. Zaplenjenih ali uničenih je bilo 3332 oklopnih vozil, 1809 topov in velike množine vsakovrstnega drugega orožja.
S tem se je skupno število ujetnikov na vzhodni fronti povečalo nad 400.000 mož. število zaplenjenega ali uničenega sovražnikovega vojnega materijala je narastlo na "615 oklepnih bojnih vozil in 4423 to-pcv. Sovjetska unija je doslej izgubila vseh skupaj 6233 letal.
Pogreške sovjetskega vojnega vodstva
Stockholm, 11. jul. d. Zelo značilne podrobnosti o izrednih nemških uspehih na vzhodni fronti objavlja berlinski dopisnik švedskega lista »Afton bladet«. Pod naslovom »Bialystok — knock out udarec« piše berlinski dopisnik tega lista med drugim:
Sovjetska vojska je v tehničnem pogledu mnogo boije opremljena, kakor pa sta bilj francoska in angleška, ki sta bili lani poraženi na zapadni fronti. Obrambno orožje in oprema sovjetske vojske sta deloma naravnost izvrstne kakovosti. Sovjetski vojak se kot posameznik lahko primerja edinole še z nemškim vojakom, toda navzlic vsemu temu je bil poraz sovjetske vojske pri Bialystoku večji in se je hitreje zaključil, lcakor pa so ga doživeli iani Francozi na zapadni fronti. To dejstvo si je mogoče tolmačiti edino na ta način, da na vsem svetu ni mogoče več najti nobene tako nenavadne kombinacije med najbolj dognano tehnično opremo na eni strani ter med največjo površnostjo in zabitostjo, ki jo na drugi strani kaže sovjetski generalni štab.
V bitko pri Bia!ystoku, pripominja dopisnik švedskega lista, je sovjetski generalni štab poslal dve svoji elitni armi j i, ki sta bili 100°/o motorizirani. Obe sta bili zbrani ob nemški meji in bi morali pričeti ofenzivo proti nemškemu generalnemu guvernermentu. Poljski. Ako bi nemški generalni štab pričel vojno proti Sovjetski zvezi ie teden kasneje, bi tekli potoki krvi za dosego uspeha, ki so ga dosegli Nemci s sorazmerno majhnimi človeškimi žrtvami. Z naglim nemškim udarcem je bila prizadeta sovjetska vojska na tem odseku sredi svojih koncentracijskih operacij.
K obkolitvi velikega dela sovjetskih armi j na področju pri Bialystoku pripominja švedski dopisnik, da je bila izvršena že 39 ur po izbruhu vojne. Dopisnik pravi dobesedno: »To je dejstvo, ki nima primere v vsej vojni zgodovini in presega tudi vse, kar je doslej pokazala nemška vojska«.
Umik sovjetske vojske se nadaljuje
Stockholm, 11. jul ja d. Dasi sovjetska vojna poročila skušajo dokazati, kakor da jim je uspelo nemško ofenzivo zadržati, se vendar iz pisanja sovjetskih listov dovolj jasno vidi. da se umik sovjetske voj-
ske nadaljuje na vsej fronti. Tako n. pr. današnja »Izvestja« zopet priporočajo vsem prebivalcem Sovjetske unije, ki se nahajajo v vojnem pasu, naj organizirajo čim hitrejšo evakuacijo vse živine z vojnega področja ter na i povsod uničijo pota. po katerih se bliža sovražnik Ta navodila prebivalstvu dovolj jasno dokazujejo, da pritiskajo nemške čete zmerom globlje v notranjost Sovjetske unije »Izvestja« pozivajo nadalje vse prebivalstvo na vojnem področju, naj se smatrajo »kot vojščaki
rdeče vojske« ter naj sodelujejo v gverilski vojni za f rento.
Stockholm, 11. jul. ir. Švedski listi se bavi j o s Stalinovo zapovedjo, naj sovjetsko prebivalstvo pred nemško vojsko uniči vse, nato pa beži. Listi poročajo, da rusko prebivalstvo ne posluša te Stalinove zapovedi ter da se zato vedno bolj mno-že v Rusiji procesi proti nepokornikom. Zlasti v pokrajinah, v katerih obstoje separatistični pokreti, so procesi povzročili nove strahote.
Prodiranje na severni fronti
Cilj nemško-Hnske ofenzive sta murmanska železnica in
Belo morje
' holm, 11. julija u. Na obsežni mur-maniM fronti, ki meri približno 1000 km, napredujejo finske m nemške čete v smeri na murmansko železnico. Proga veže Leningrad s Severnim Ledenim morjem in je pri Kandalakši ter Murmansku oddaljena 1000 km od stare finsko-sovjetske meje, pri Soroki 200 km ter pri Potrozavodsku takisto 200 km cd izhodišča fin&ko-nem-;kih čert. Napadajoča vojska je osvojila Repolo ter prodira v smeri proti Soroki ob Belem morju, ograža IJhtuo ter Ulanko s končnim ciljem Kandalakšo. Prodirajoče finsko-nemške čete so ponekod prodrle do 60 km globoko preko nove fmsko-ruske meje.
Zasedba Salle in Repole je v toliko strateškega in še bolj moralnega pomena, ker S'ta bili ti mesti često imenovani v vojnih poročilih med finsko-rusko vojno ter sta tvorili glavni oporišči sovjetske vojske. V Salli so Rusi imeli zelo utrjeno oporišče, ki je bilo zvezano z murmansko železnico s čisto novo progo do Kandalakše. Tu so Rusi v teku prošlega leta zgradili tudi velike vojašnice in skladišča.
Prvič v zgodovini se lahko zabeleži, da predira v teh krajih sovražnik od zapada proti vzhodu. Poročila naglašajo. da so finske čete na uspešnem pohodu na Srdoboj in na Viborg južno od Salle. V drugih odsekih se finske operacije razvijajo »po določenem načrtu«.
Iz Estonske poročajo, da se nemške čete pomikajo preko Pernave. Vest o zasedbi Pernave in Pilina je izzvala zadovoljstvo na Finskem, ker sta bili ti dve mesti močni oporišči sovjetskega letalstva, ki je z juga močno ogrožalo južno obrežje Finske. Finci upajo, da bodo skoro vsa ruska letališča v Estoniji v posesti Nemcev ter da bo s tem odstranjena velika nevarnost sovjetskih letalskih napadov.
Helsinki, 11. julija d. Poveljnik nemške vojske na Finskem general Falkcnhorst je obvestil maršala Manncrheima v posebni brzojavki o zavzetju trdnjave Salle. Maršal Mannerheim se je zahvalil z brzojavko, v kateri je izrazil svoje čestitke k temu uspehu.
Mannerheimov proglas finskim vojakom
Helsinki, 11. julija s. Vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerheim je izdal naslednje dnevno povelje:
Izjavil sem finskim Karelijcem, da ne bom vtaknil svojega meča v nožnico prej, dokler Finska in vzhodna Karelija ne bosta svobodni. Izgovoril sem to prisego v imenu finske vojske v zaupanju v naše pogumne može in naše žene, ki so pripravljene za vsako žrtev. Finska Karelija je po slavni zimski vojni čakala poldrugo leto na dan zopet ne vrnitve. Bojevniki za neodvisnost, možje slavne zimske vojne, moji hrabri vojaki — Karelija se preraja! Njeni bataljoni korakajo med vašimi vrstami. Voiaki, zemlja, po kateri hodite, je prepojena s krvjo in s trp.jenjem naše rase. Ta zemlja je sveta. S svojimi dejanji boste ustvarili Finski veliko in srečno bo-dočnost!
Letalski napadi na Helsinke
Stockholm, 11. julija u. V Helsinkih je bil včeraj i>etkrat letalski alarm, zdi se pa, da bombe na mesto niso bile vržene. Protiletalsko topništvo je nastopilo dvakrat. Finsko lovsko letalstvo je sestrelilo v sredo in v noči na četrtek 14 sovjetskih letal. Finsko bombno letalo je bombardiralo šest sovjetskih motornih torpednih čolnov, ki so zapuščali pristanišče Baltiški.
Po tukajšnjih informacijah so celi okra-ji estonskega glavnega mesta Talina uničeni. Med drugim je razdejan stari del mesta, švedska cerkev in znameniti okraj Domberget. Včerai zjutraj je estonski radio že oddajal prva navodila začasne uprave v soglasju z nemškim vojaškim povelj-ništvom z namenom, da poskrbi za vzpostavitev reda. (Piccolo).
Stalinov prekop onesposobljen za plovbo
Helsinki, 11. julija d. Po informacijah, ki so dospele iz sovjetskih virov, je skušalo sovjetsko mornariško povelj ni štvo svoje podmornice, ki so zasidrane v raznih lukah na Vzhodnem morju, poslati skozi tako zvani Stalinov prekop na Severno Ledeno morje, toda prekop je bil
po številnih napadih nemškega strmoglav-nega letalstva že tako poškodovan in na nekaterih mestih tudi popolnoma porušen, da sedaj na kak prehod podmornic ni mogoče več misliti.
Bern, 11. jul. d. švicarski tisk priobčuje iz nemških vojaških krogov izvirajoče vesti, da posvečajo v Berlinu zelo veliko pozornost delovanju nemškega strmoglavne-ga letalstva proti »Stalinovemu prekopu«, ki veže Vzhodno morje s Severnim Ledenim morjem. Nemško vojno poveljništvo je namreč zvedelo, da je sovjetsko poveljništvo hotelo spraviti večje število edinic svoje vojne mornarice, ki so blokirane v Finskem zalivu, po tem prekopu v Severno Ledeno morje, odkoder bi bile najbrž premeščene na kakšno drugo uspešnejše operacijsko področje. Zaradi tega je nemško letalstvo pričelo silovito napadati Stalinov prekop. Ena izmed podmornic, ki je plula po prekopu, je bila potopljena. Po mnenju nemških vojaških krogov nI izključeno, da se je oddelku sovjetskih podmornic vseeno posrečilo prepluti prekop ter doseči Severno Ledeno morje. Nemški strmoglavci nadaljujejo napade z nezmanjšano silovitostjo, da napravijo prekop neuporaben.
Operacije madžarske vojske
Budimpešta, 11. jul. d. šef madžarskega
generalnega štaba poroča:
Dne 9. julija so bili naši brzi oddelki v borbi za prehode preko reke Zbruč s sovražnimi oddelki, ki ščitijo umik glavne vojske. Bojne operacije se razvijajo v sodelovanju z nemško vojsko. Doslej je bilo ujetih 25.000 sovražnikovih vojakov.
Nagrade za rumunske vojake
Bukarešta, 11. jul. s. S kakšnim navdušenjem je rumunski narod sprejel sveto vojno proti komunizmu, kažejo zbirke denarja za nagrade vojakov, ki so se v borbah posebno izkazali. V nekaj dneh je bilo zbranih nad 21 milijonov lejev. Tudi prispevki in darila v blagu so zelo številna.
Bukarešta, 11. jul. s. Izdan je bil odlok, s katerim pripada vsa imovina, ki jo je sovražnik pustil na osvojenem ozemlju v Bukovini in Besarabiji, državi. Kdor se bo hotel te imovine polastiti, bo obsojen na smrt.
Poslanik Cripps pri Stalinu
Stockholm, 11. julija rs. Londonski radio javlja, da je Stalin včeraj že drugič sprejel angleškega veleposlanika Crippsa. Pri razgovoru je bil navzoč tudi Molotov.
New York, 11. jul. ir. Po tukajšnjih informacijah zahteva sovjetska vlada od Anglije, da naj v pomoč sovjetski vojski Angleži ustvarijo novo fronto na kopnem proti Nemčiji. Stalin je baje to povsem nedvoumno dal razumeti angleškemu veleposlaniku Crippsu ob priliki njunih zadnjih razgovorov. Sovjeti rabijo od Anglije sicer tudi tehnične in gospodarske pomoči, orožja in municije, predvsem pa hočejo, da organizirajo Angleži novo fronto, da bi se na ta način prepričali o resnosti in iskrenosti angleških zagotovil, da hočejo pomagati Rusiji.
Nova vojaška zveza
Tokio, 11. jul. d. Japonski listi objavljajo v senzacionalni obliki brzojavko iz Šan_ ghaja, ki pravi, da se pripravlja vojaška zveza med Anglijo, Rusijo, Zedinjenimi državami in Kitajsko
Japonska in vojna v Evropi
Tokio, 11. julija (Domej) Na včerajšnji tiskovni konferenci je bilo službenemu zastopniku japonskega informacijskega ministrstva zastavljeno tudi vprašanje, ali ministrstvo lahko da kako pojasnilo o ozadju transferiranja ameriške pacifične vojne mornarice v Atlantski ocean. Japonski službeni zastopnik je odvrnil, da dejstvo transferirania ameriške vojne mornarice s Pacifika na Atlantik ni omililo napetosti na Daljnem vzhodu. Vladni zastopnik je še prijiomnil, da Japonska nikakor ne smatra navzočnost ameriške vojne mornarice na Tihem oceanu za to. na čemer bi se bilo mogoče iznodtikati. Na vprašanje predstavnikov tiska, zakaj ie Japonska odredila izselitev žena in otrok jarvonske narodnosti iz Moskve. ie vladni zastopnik odvrnil da je bil to samr- varnostni ukrep. čigaT nujnoKit pač izvira rz nemško-nifke vojne, da t»a ta ukren nikakor ne znači premembe v položaju.
Na brzojavne izraze globoke udano-sti, ki jih je ljubljanski mestni svet s svoje prve seje poslal Nj. Velilčanstu Kralju in Cesarju, je prvi pobočnik Vladarja odgovoril ljubljanskemu županu z naslednjo brzojavko:
Vladar je z velikim zadovoljstvom sprejel izraze, ki mu jih je sporočil ljubljanski mestni svet tudi v imenu meščanstva in mi je naročil, da sporočim njegovo prisrčno zahvalo za vljudno misel.
Bombardiranje Nikozlje in Haife
Letalski napadi na tobruške utrdbe in angleška mehanizirana vozila pri Tobruku
Glavni Stan Oboroženih Sil
je objavil 11. julija svoje 401. vojno poročilo:
Naša letala so vnovič napadla letališče v Nikozijj (Ciper) ter so uničila na tleh sovražna letala.
Druge edinice so bombardirale petro-lejske naprave v Haifi. Povzročile so velike požare, ki so goreli še po več ur.
V	severni Afriki so edinice osi bombardirale naprave in utrdbe trdnjave v Tobruku in s strojnicami obstreljevale angleška mehanizirana vozila vzhodno od Solluma.
Sovražna letala so napadla Bengazi in Derno.
V	vzhodni Afriki običajna aktivnost prednjih oddelkov naših posadk v Amari. Sovražnik je poskusil letalske napade na področje Gondarja. Naše lovsko letalstvo je nemudoma interveniralo in je sestrelilo dve sovražni letali.
Preteklo noč so angleška letala vnovič bombardirala Neapelj. Povzročena je velika škoda na zasebnih zgradbah. Obžalujemo 5 mrtvih in 33 ranjencev. Napad je trajal približno 3 ure.
Rim, 11. julija s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča z operacijskega področja:
Angleško letalstvo je drago plačalo svoje zadnje napade na Tripolis. Izmed 7 letal, ki so se udeležila napada, se jih 6 ni moglo več vrniti na oporišča. Dve letali so sestrelili naši protiletalski topovi, dve letali naši lovci na pristaniškem področju, ostali dve pa naši lovci izven pristanišča-Odlični uspehi so bili doseženi z našim orožjem tudi v nekaterih napadih na bojišču in pri napadih na sovražne postojanke. Italijanska in nemška letala so nadaljevala z uspešnim bombardiranjem utrdbe Tobruk. Zadete so bile ladje, pristaniške naprave in skladišča zlasti na področju utrdbe Pilastrino in Solaro. Stebri dima eksplozije in požari so kazali, kako uspešno je bilo bombardiranje. Letalstvo osi je bombardiralo tudi znatne skupine sovražne vojske, ceste in železnice ter avtomobilske kolone v zaledju in vzhodno od so-lumskega odseka.
Princesa Piemontska med ranjenci
Neapelj, 11. jul. ir. Kr. Visočanstvo princesa Marija Piemontska je dopoldne pose-tila v bolnišnici ranjence z letalskega napada, ki so ga izvedla preteklo noč angleška letala na mesto.
Nemško vojno poročilo
Na vzhodni fronti nad 400.000 ujetnikov
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. julija. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, je bila z dvojno bitko pri Bialvstoku in Minsku sedaj zaključena največja bitka z materijalom in obkoljevanjem v svetovni zgodovini. 323.898 ujetnikov, med njimi več poveljujočih generalov in divizijskih poveljnikov je padlo v naše roke, razen tega pa je bilo zaplenjenih ali uničenih 3332 oklopnih voz, 1809 topov in velike množine drugega orožja.
S tem se je celotno število vseh na vzhodni fronti doslej ujetih zvišalo nad 400.000.
Število zaplenjenega ali uničenega sovražnikovega materijala se je povečalo na 7615 oklopnih voz in 4423 topov.
Sovjetsko letalstvo je izgubilo doslej 6233 letal.
V	boju proti angleškemu preskrboval-nemu ladjevju so potopile podmornice na severnem Atlantiku 4 sovražne trgovske ladje s 27.000 tonami. Vzhodno od Peter-heada je letalstvo potopilo 4000-tonski tovorni parnik.
V	pretekli noči so močne skupine bojnih letal bombardirale z udarnim učinkom preskrbovalno luko Hull ob reki Humber.
Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti pristaniškim napravam v Great Yarmouthu in Bervicku kakor tudi proti letališčem in postojankam žarometov v vzhodni in južni Angliji.
Pri poskusih sovražnika, da bi napadel v teku včerajšnjega dne obalo Kanala, so sestrelila lovska letala 21, protiletalsko topništvo 4, mornariško topništvo pa 3 angleška letala. Dve lastni letali pogrešamo.
Sovražnik je v pretekli noči s slabimi silami vrgel manjše število rušilnih in za-žigalnih bomb na nekaj krajev zapadne Nemčije. Izgube civilnega prebivalstva so neznatne.
Monakovo, 11. jul. s. Vsi listi pišejo o nemškem prodiranju v Rusijo. »Volkischer Beobachter« pripominja, da je treznost in rezerviranost nemških vojnih poročil vedno znak za velike dogodke. Vsi vedo, da se za redkobesednostjo poročil skrivajo operacije velike važnosti. Ko se bo pisala zgodovina sedanje vojne, se bo moglo ugotoviti važno dejstvo, da je znalo nemško vrhovno poveljništvo vedno molčati in govoriti o pravem času. Vedno smo poudarjali, piše list, da je na »Stalinovi črti«, za katero se sedaj bijejo boji, sistem močnih utrdb, ki segajo posebno globoko in da se bo sovražnik srdito upiral. Vemo tudi, da se bo borba za te postojanke končala v nemško korist.
Opustošenje angleškega letališča pri Suezu
Berlin, 11. jul. d. Kakor je javilo včerajšnje nemško vojno poročilo, so nemška letala nedavno ponoči zelo uspešno napadla angleško letališče v Ismailianu ob Sueškem prekopu. Naknadna poročila javljajo, da je imel napad naravnost uničujoč učinek. Na letališču je bilo na tleh razvrščenih nad 100 najmodernejših letal, ki so bila razdejana. Poleg tega so bile povzročene strašne eksplozije v skladiščih municije in bencina. Vse naprave so bile popolnoma uničene. Napad je Angleže povsem iznenadil in so se vsa nemška letala brez poškodbe vrnila na svoja oporišča.
Letalski boji na zapadli
Bombardiranje mest v vzhodni Angliji — Angleška letala
nad zapadno Nemčijo
Stockholm, 11. julija d. Kakor poročajo iz Londona, so tudi nreteklo noč nemška letala v več skupinah napadla Anglijo in so bili ti napadi osredotočeni predvsem na dve mesti ob se\ernovzhodni angleški obali. Nemška letala so metala zažigalne in rušilne bombe, ki so povzročile na raznih objektih škodo ter zahtevale manjše število človeških žrtev.
Britanska admiraliteta je snoči v posebnem komunikeju sporočila da sta bili potopljeni dve angleški pomožni vojni ladji.
Berlin, 11. julija d. V noči na petek je angleško letalstvo z manjšimi silami zopet preletelo razne dele zapadne Nemčije. Angleška letala so metala rušilne in zažigalne bombe. Kakor ie bilo davi sporočeno z merodajnega mesta, je bilo med prebivalstvom prizadetih predelov ubitih in ranjenih manjše število ljudi Po doslej dospelih informacijah ni bila nikjer povzročena škoda, katere obseg pa še ni popolnoma gospodarstvu.
Berlin, 11 julija s Doznava se, da med letalsko bitko, ki se je razvila včeraj opoldne nad Calaisom, Cherburgom in Boulo-gneom ni bilo sestreljenih samo 17 sovražnih lovcev, kakor je bilo sprva sporočeno,
temveč 19. Angleško letalstvo je skupaj izgubilo 21 letal.
Stockholm,, 11. julija d. Ker zadnji napadi angleškega letalstva na Nemčijo niso dosegli učinka, kakor sd ga je obetalo angleško letalsko ministrstvo, in zaradi tega tudi niso potolažili angleške javnosti, ki neprenehoma zahteva »povračilnih letalskih akcij proti Nemčiji«, je bil sedaj prisiljen spregovoriti novi angleški minister za letalsko proizvodnje*. da poskusi z besedami nadomestiti to, kar Anglija ni mogla doseči s svojim letali. Novi minister za letalsko proizvodnjo je obljubil angleškemu prebivalstvu, »da ne bo minilo nekaj mesecev, ko bo pričelo angleško letalstvo take napade na Nemčijo, kakor jih je moral doslej utrpeti London.« Obljubil je, da bodo nova britanska letala z enako silo bombardirala Berlin kakor so nemška letala bombardirala London. K tej obljubi pa je pristavil, da bo seveda do tega prišlo po sodelovanju z Zedinjenimi državami, ker po-magajo sedaj tudi ameriški letalski tehniki dvigati udarnost britanskega letalstva.
INSERIRAJTE V „JUTRUM2
Protivojne demonstracije v New Yorku
Pristaši protiintervencijonistične opozicije se množe
Gospodarstvo
Dobra žitna letina v Vzhodni Evropi
New York, 11. jul. d. Včeraj je prišlo pred poslopjem newyorškega lista »New York Post« do velikih demonstracij zaradi pisanja tega lista, ki ščuva Zedinjene države na takojšnjo vojno proti Nemčiji. V včerajšnji izdaji je namreč »New York Post« objavil uvodnik, v katerem direktno zahteva takojšnjo vojno napoved Nemčiji. V popolni nepreračunljivosti skuša list dokazati, da je Amerika dejansko že v vojnem stanju z Nemčijo ter piše, da je v vojni zato, ker sta ogroženi eksistenca in svoboda Zedinjenih držav. Svoje hujskanje na vojno utemeljuje ta list, češ, da je za Zedinjene države nečastno zahtevati od Angležev, naj žrtvujejo svoja življenja, in jim vrh tega dajati v roko ameriško orožje, da je njihova smrt tem bolj gotova.
Demonstracij pred poslopjem tega lista so se udeležile mnogoštevilne organizacije, ki zasledujejo pacifistične in izolacionistične cilje. Tako n. pr. so bili številno zastopani člani organizacije »Najprej Amerika!«, organizacije »Ohranimo Ameriko izven vojne!«, kakor tudi mnogoštevilne zastopnice mednarodne ženske lige in zastopniki sekte Quaeckerjev. Demonstranti so nosili napise: »New York Post« zahteva vojno — ameriško ljudstvo kliče — Ne!«
Stockholm, 11. jul. s. »Stockholm tidingen« poroča iz New Yorka, da je bilo po približni cenitvi pred par tedni 75 % prebivalcev Zedinjenih držav proti vojni intervenciji, ko pa je izbruhnila nemško-sovjetska vojna, se je število protiintervencijonistične opozicije znatno pomnožilo.
Ovire izolacionistom
New York, 11. jul. s. Ameriške oblasti so pričele ovirati delovanje protiinter-vencijskih krogov, ki je postajalo v zadnjem času vedno bolj uspešno. Ameriške oblasti postavljajo voditeljem pokreta vse mogoče ovire. Tako so odrekle senatorju Wheelerju dovoljenje, da bi v mestni dvo-
Washington, 11. jul. d. Kakor poroča International News Service, je anketa med *lani mornariškega odbora senata ugotovila, da je večina članov odbora nasprotna Roo-seveltovemu načrtu, da bi se po okupaciji Islanda pričelo ožje sodelovanje med angleško in ameriško vojno mornarico. Senator Allander je izjavil, da bi tako sodelovanje pomenilo takojšnjo vojno ne samo z Nemčijo, temveč tudi z Japonsko. Senator Weeler je dejal, da bi sodelovanje ameriške vojne mornarice z angleško predstavljalo aktivni poseg v vojno. Roosevelt bi za tak ukrep moral naprositi najprej kongres za dovoljenje.	»
VVashington, 11. jul. d. Ameriški listi objavljajo nekatere podrobnosti o ozadju ameriške zasedbe otoka Islanda. Po teh informacijah naj bi bil na zasedbo pristal celo islandski parlament in sicer z glasovanjem po govoru min. predsednika Jonasona, v katerem je pristal na to, da zasedejo otok ameriške čete, ki bodo stacionirane tu skupaj z angleškimi četami, ki so se že poprej izkrcale na Islandu. Dogovor, ki je bil sklenjen med islandsko in ameriško vlado baje določa, da se bodo britanske čete umaknile z otoka, čim bo tjakaj dospelo dovolj ameriških čet za vzdrževanje okupacije.
Odklonjena Rooseveltova predloga
Washinpton, 11. jul. d. Reprezentančna zbornica je včeraj s 159 glasovi proti 70 odklonila predlog, da bi smel predsednik Roosevelt konfiscirati tvornice vojnega ma-terijala, v katerih izbruhnejo stavke, pa se prizadeti nočejo obrniti na oblasti za posredovanje. Prav tako je bil odklonjen predlog, da bi smel Roosevelt postaviti delav-
Nedostatk! v angleškem oboroževanju
Rim, 11. julija, s. V angleški spodnji zbornici je bilo včeraj slišati precej kritik na račun vlade zaradi nekaterih hudih pomanjkljivosti, ki so se pojavile v angleškem oboroževanju. Med drugimi je labu-rist Garrov Jones kritiziral okoliščino, da v angleških tovarnah še ne izdelujejo v serijah neki tank, ki so ga pričeli graditi v letu 1939. Model tega tanka je bil tolikokrat izpremenjen, da tovarne še niso prišle do serijske izdelave. Nadalje so na seji ugotovili, da na stotine letal, ki so prispela iz Amerike, še zmerom niso montirana, čestokrat demontirajo šele zgrajene tanke, da bi tako dobili posamezne dele, ki jih je treba zamenjati pri tankih, ki so že v rabi.
Halifax bo ostal v Londonu do Jeseni
Washlnfft«n, 11. jul. d. Britanski poslanik v Washingtonu lord Halifax je včeraj potrdil predstavnikom tiska, vest o svojem potovanju v London. Pripomnil je, da bo nastopil potovanje takoj, ko dospe v Washington novi britanski poslanik pri ameriški vladi sir Ronald Campbell. Dejal je, da se bo bržkone mudil v Angliji več tednov in da se bo vrnil v Washington šele jeseni.
Wavell prispel v Bombay
Ankara, 11. jul. d. Po informacijah turških listov je bivši vrhovni poveljnik britanskih čet na Bližnjem vzhodu general Wavell prispel v Bombay v Indiji. Kakor znano, je bil general Wavell premeščen s svojega prejšnjega mesta v Indijo, kjer je bil imenovan za vrhovnega poveljnika britanskih sil na tem področju.
Arabski pokret
proti Angležem
Aleppo, 11. jul. s. Vodja upora za svobodo Palestine Aref Abdul Rasah, ki je leta 1938 načeloval arabskemu uporu, je na poti skozi Aleppo izjavil predstavnikom sirijskih listov, da sveta vojna proti Angliji in židovstvu še nikoli ni bila tako potrebna kakor sedaj, ker sta oba resna nevarnost za arabski svet. Izjava je podana v obliki poziva na arabsko prebivalstvo v Siriji.
Izgredi v Damasku
Carigrad, 11. julija, d. Iz Damaska poroča-'©. da je prišlo v mestu ponovno do hudih spopadov med prebivalstvom in angle-
rani v Atlanti priredil zborovanje, za katerega je vladalo v vsem mestu že veliko zanimanje.
Roosevelt zahteva nove kredite
W!ashington, 11. jul. d. Kakor poročajo
iz merodajnih ameriških krogov, je Roosevelt poslal kongresu predlog za odobritev nadaljnjih kreditov 4.700 milijonov dolarjev za potrebe dodatne oborožitve ameriške vojske in mornarice. Reprezentančna zbornica bo o tem predlogu v kratkem razpravljala. Predlog je Roosevelt izročil reprezentančni zbornici v obliki posebnega pisma, ki ga je naslovil na zborničnega predsednika.
Luka v San Frandscu zaprta z minami
Washington, 11. jul. d. Admiraliteta Zedinjenih držav je obvestila ameriške mornariške kroge, da so bile položene mine pri vhodu v zaliv luke San Francisco v Kaliforniji. Admiraliteta obvešča obenem vse trgovinske ladje, da bodo morale pluti v luko tri in pol milje južno od svetilnika »Mile Rocks«. Mine bodo ostale pred San Franciscom trajno.
Prepoved potovanja Američanov po morju
New York, 11. jul. d. Ameriški listi poročajo, da bo verjetno v kratkem izdelan odlok, ki bo prepovedoval vsem ameriškim državljanom, ki po potrebi potujejo v Veliko Britanijo, da bi se smeli posluževati za potovanje pomorske poti. V bodoče bodo ameriški državljani smeli potovati v Anglijo samo z letali, ker je postala po mnenju ameriških mornariških izvedencev civilna plovba čez Atlantik že tako nevarna, da nihče ne more več prevzeti odgovornosti za varnost potnikov.
stvo v tvornicah vojnega materiala v primeru stavk pod vojaško zaščito.
Spor med Perujem
in Ekvadorjem
Buenos Aires, 11. jul. s. Tudi včeraj se je nadaljevalo v argentinskem zunanjem ministrstvu delo za mirovno posredovanje v obmejnem sporu med Perujem in Ekvadorjem. Perujski poslanik maršal Benadi-bes je imel dveurni razgovor z argentinskim zunanjim ministrom o stališču perujske vlade.
Buenos Aires, 11. jul. d. Argentinski zunanji minister je sprejel včeraj perujskega poslanika in se je razgovarjal z njim nad dve uri. Razgovor je očividno v zvezi s prizadevanjem Argentine, da posreduje v sporu med Ekvadorjem in Perujem. Kakor se je zvedelo, je perujski poslanik obširno razložil zunanjemu ministru stališče svoje vlade, navedel pa je pri tem povsem iste argumente, ki jih je sporočila perujska vlada že pred izbruhom sedanjega konflikta.
Argentinski državni podtajnik za zunanje zadeve je naprosil vsa argentinska diplomatska zastopstva v Ameriki, naj Intervenirajo pri vseh ameriških državah za skupno posredovanje v sporu med Ekvadorjem in Perujem.
New York, 11. jul. ir. V Miami je prispel posebni diplomatski zastopnik Peruja, nato pa še delegat Ekvadorja. Oba sta takoj nadaljevala potovanje v Washington. Potujeta v posebni misiji, o kateri pa nista hotela dati nobenih podatkov. Verjetno je potovanje v zvezi s poskusom posredovanja Zedinjenih držav v perujsko-ekvadorskem sporu.
škimi vojaki, ki so prirejali izgrede. Posebna delegacija prebivalstva se je sedaj napotila k poveljniku angleške vojske s prošnjo za intervencijo.
Upori v Iraku proti Angležem
Teheran, 11. jul. s. Iz Iraka poročajo o uporih iraških plemen proti Angležem in proti sedanjim pripadnikom vlade. Skupine upornikov neprestano ovirajo gibanje angleških čet na področju Evfrata. Druge skupine delujejo v okolici Mosula. Dozna-va se, da je odšel predsednik iraškega senata, ki je znan anglofil, v svetišče muslimanov v Nedjefu z namenom, da prekliče objavo svete vojne proti Angliji, ki je bila napovedana s strani protiangleških nacionalistov, prebivalci muslimanskega svetišča pa so priredili velike demonstracije in ga prisilili, da je pobegnil.
Velika eksplozija v angleškem premogovniku
Stockholm, 11. jul. d. Kakor poročajo iz Londona, je v noči na petek prišlo v velikem premogovniku v distriktu Rhonda pri Glyn Neathu v grofiji Glamorgan v Wale-su do velike eksplozije treskavih plinov. Do slej so iz rovov potegnili 15 mrtvih in večje število ranjenih, vendar število človeških žrtev še ni točno dognano.
Ponesrečene ladje
Stockholm, 11. julija, ir. Pred otokom Oeland so včeraj tri neznane ladje naletele na mine in se takoj potopile. Brodolomce so rešili ter so jih prepeljali na švedsko obalo.
Dol. Logatec, 11. julija.
Včeraj dopoldne je šel 12-letni posestniški sin Anton Znidaršič iz Bezuljaka sušit seno. Spotoma je našel v grmovju granato srednjega kalibra. V svoji neprevidnosti je začel razbijati po njej s kamnom. Nenadno je granata eksplodirala. Far. . je raztrgalo levico ter je dobil strašne rane na spodnjem delu prsnega koša. Objel ga je tudi plamen ter je pri živem telesu gorel kakor bakla. Dobil je smrtno nevarne opekline. Koža, kolikor ni zoglenela, je v cunjah visela od njega.
Ljudje, ki so bili v bližini in so slišali
Konferenca vladne stranke v Sofiji
Sofija, 11. jul. d. Včeraj popoldne se je vršila seja poslancev bolgarske vladne stranke. Na seji sta poročala ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov o zunanjepolitičnem položaju, notranji minister Gabrovski pa je podal sliko notranjepolitičnega položaja Finančni minister Božilov je govoril o gospodarskem položaju Bolgarije. Debate se je udeležilo 20 poslancev. Seja je trajala tri ure.
Bolgarski komunistični poslanci izročeni sodišču
Sofija, 11. jul. d. Sobranje je soglasno
odobrilo predlog vrhovnega državnega tožilca o izročitvi 9 komunističnih poslancev sodišču. Verifikacijski odbor sobranja ugotavlja v svojem poročilu, da so komunistični poslanci nadaljevali svoje podtalno rovarjenje, čeprav je bila komunistična stranka uradno prepovedana. Poslanci so hoteli povzročiti krvave nerede v Bolgariji.
Pospešena žetev v Bolgariji
Sofija, 11. julija, d. Za zasiguranje žetve je sklenil ministrski svet odrediti mobilizacijo vseh poljedelskih delavcev, vozil in sploh vseh sredstev, ki lahko pomagajo pri žetvi.
Huda nesreča v luki Hongkonga
Šanghaj, 11. julija d. Pred vhodom v luko Hongkong so tri kitajske džunke, ki so bile natovorjjne s petrolejem, zadele na mine. položene pred vhodom v zaliv, ter zletele v zrak Ker se nobena izmed reševalnih ladij ni upala na kraj nesreče zaradi nevarnosti, da prav tako postane žrtev min. ni bilo mogoče rešiti niti tistih mornarjev, ki so srečno ušli smrti pri eksploziji petrolejskih sodov. 30 mornarjev je pri tej nesreči poginilo
Francoski narodni praznik
Vichy, 11. jul. d. Glavni tajnik maršala Petaina je izjavil da se bo 14. julij sicer praznoval v Franciji kot narodni praznik, zaradi narodne žalosti pa bodo samo službe božje v cerkvah, na spomenike padlih vojakov bodo položeni venci.
Žetveni dopusti na Slovaškem
Bratislava, 11. juilija s. Vojni minister je odredil dopust za pretežni del rezervistov, ki sc uvrščeni v oddelke vojske, ki so še v zaledju fronte. Rezervisti se bodo nemudoma vrnili na svoje domove, da bodo lahko pomagali pri žetvi. Iz enakih razlogov bodo kmečkim posestnikom vrnili zasežene konje.
Izsleditev komunistične
organizacije na švedskem
Stockholm, 11. juL d. Skoro vsi švedski listi poročajo, da je bila odkrita v Skandinaviji velika komunistična organizacija, ki je pripravljala sabotažna dejanja. lasti zahtevajo, naj oblasti energično nastopijo proti komunistom.
Iz Hrvatske
Smrtna obsodba komunista. Dne 8. julija je bil v Zagrebu ustreljen 381etni inž. Budisav Borjan, pravoslavne vere, rojen v Krički, kotor Knin. Borjan je bil zaradi komunizma zaprt v Lepoglavi in na smrt obsojen zaradi komunistične propagande.
Predstavniki ruskih emigrantov in Ukrajincev. Hrvatsko zunanje ministrstvo je določilo kot predstavnika ruskih emigrantov, ki žive na ozemlju nezavlsne Hrvatske Georgija Perhmina, predstavnika Ukrajincev pa Vasilija Vojtanovskega. Imenovana gospoda zastopata koristi svojih rojakov na Hrvatskem.
Velik gozdni požar na Lopudu. Pred dnevi je nastal požar v bukovih gozdovih na otoku Lopudu. Ogenj se je naglo širil in na pomoč so morali prihiteti gasilci in meščanstvo Dubrovnika. Več ur so ljudje z združenimi močmi in največjimi napori gasili, dokler se jim ni končno posrečilo omejiti silnega požara. Ogenj je povzročil veliko škodo.
Treznostni ukrepi v Zagrebu. Ministrstvo prava in bogočastja v Zagrebu je izdalo stroge ukrepe, s katerimi je prepovedano pijančevanje. Vsak državni uradnik ali nameščenec, ki ga najdejo pijanega v lokalu ali na cesti, takoj izgubi službo. Prav tako je državnim uradnikom in nameščencem najstrože prepovedano vsako kritiziranje ali omalovaževanje poglavnikovih odredb.
Letos se obeta bogat ribolov. Letos bodo ribiči vzdolž obale vzhodnega Jadrana nasolili velike količine sardel. Zveza ribiških zadrug je nabavila okoli 15.000 sodov, od katerih vsak drži po 60 kg. Računajo, da bodo ribiči v teku letošnje sezone nasolili 50 do 60.000 sodov. Ce računamo kilogram slane ribe po kakih 18 dinarjev, predstavlja to vrednost blizu 665 milijonov dinarjev. To je znatno več kakor v preteklih letih, ko je znašala vrednost osoljene ribe kakih 40 milijonov dinarjev. Letni lov sar-dele znaša približno 50 odst. vsega ribolova na Jadranu. Vrednost ribiškega inventarja pa znaša okrog 66 milijonov dinarjev. Cene slane ribe so se zadnje dve leti dvignile za 400 odst. Pred osmimi leti je bil kg slane sardele po 2 dinarja.
V Sremu že žanjejo. Zaradi dolge in hladne pomladi se je letos tudi žetev nekoliko zakasnila, vendar so v Sremu že poželi ječmen. Po vsem Sremu že mlatijo ječmen, ki je dobro obrodil in zadovoljuje tudi glede kakovosti.
eksplozijo granate, so takoj prihiteli na pomoč. Dečka so prepeljali v Dobec, kjer so ga prevzeli italijanski vojaki in ga z vojaškim sanitetnim avtomobilom prepeljali v Cerknico. Tu mu je zdravnik dr. Pušenjak nudil prvo zdravniško pomoč ter mu dal injekcijo za omiljenje bolečin. Nato so vojaki ponesrečenega fanta prepeljali v vojaško bolnico v Dolenjem Logatcu. Ni pa mnogo upanja, da bi ostal pri življenju. Ta nesreča naj bo nov opomin vsem, zlasti pa staršem, naj pouče otroke o nevarnosti igranja z najdenim orožjem in municijo.
Iz Budimpešte poročajo, da bo nova letina kmalu prinesla zboljšanje stanja preskrbe Vzhodne Evrope z živili, kar je na eni strani pripisati dobremu vremenu, zlasti v zadnjih tednih, na drugi strani pa ukrepom za povečanje posejane površine, ki so bili izvršeni zlasti v Madžarski, Ru-muniji in Bolgariji. Tako bo vzhodna Evropa kot dobaviteljica žita v boljši meri izpolnila svojo nalogo kakor lani.
Stanje posevkov na Madžarskem se je v zadnjih tednih še znatno zboljšalo. Po madžarskem uradnem poročilu so dobro napredovali posevki ozimne pšenice, kakor tudi jare pšenice. Isto velja za rž in jari ječmen ter za oves. Stanje posevkov s koruzo ni enotno in stoje zgodnji posevki nekoliko slabše nego poznejši, vendar se je vegetarska doba za koruzo šele dobro pričela. Izredno dobro je stanje krmilnih rastlin in stročnic. Madžarska vlada je za odkup letošnjega pridelka znatno povišala odkupno ceno, da na ta način zasigura celotni odkup letošnjega pridelka. Nasproti lanskemu letu je bila odkupna cena za pšenico povišana za 26%, odkupna cena za
Produkcija premoga v Istri
Družba »Arsa« Soc. An. Carbonifera, s sedežem v Rimu, ki pripada poldržavni družbi Azienda Carboni Italiani, je v letu 1940 zabeležila povečanje čistega dobička na 5.48 milijona lir nasproti 3.35 milijona lir v prejšnjem letu. Družba bo na delniško glavnico 100 milijonov lir izplačala nespremenjeno 5 odstotno dividendo.
Družba »Arsa« izkorišča znani premogovnik Arsa (Raša) v Istri, kjer se pridobiva črni premog s 7500 kalorijami. Ze pred stoletji so v dobi benečanske republike tu pridobivali premog. Rudniki v Ar_ si so bili prejšnje stoletje last družbe za sladkor na Reki, pozneje so prešli v last hiše Rothschild, od katere jih je odkupila Trboveljska premogokopna družba, ki je te rudnike izkoriščala do svetovne vojne. Po končani svetovni vojni pa so rudniki prešli v last novo ustanovljene družbe »Arsa«, pri kateri je od leta 1935 udeležen izključno italijanski kapital.
Produkcija premoga je v teh premogovnikih znašala leta 1921 komaj 80.000 ton, leta 1930 se je dvignila na 200.000 ton, leta 1937 na 900.000 ton, predlanskim pa je dosegla že 1,015.000 ton. Lani se je produkcija zaradi nesreče v rudniku začasno zmanjšala, vendar računajo v bodoče še z nadaljnjim povečanjem produkcije. Geološka raziskavanja so namreč pokazala, da bo produkcijo mogoče še povečati. Lani je družba Azienda Carboni Italiani, ki je lastnica delnic družbe Aisa, povečala glavnico od 300 na 600 milijonov lir, predvsem za financiranje novih investicij za produkcijo premoga v Istri.
Oskrba z milom v vojni
Sedanja vojna narekuje v vseh evropskih državah posebno štednjo z živalskimi in rastlinskimi maščobami, zlasti pri uporabi teh maščob za izdelovanje mila. Zato so v vseh prizadetih državah pričeli z živo propagando za racionalno uporabo mila, tako da se pralni učinek mila do skrajnosti izkoristi.
Izkušnja pri pranju je že davno pokazala, da se pri uporabi trde vode, ki vsebuje apno, mnogo mila uniči na ta način, da se apno v vodi veže z milom v netop-ljivo snov, ki škoduje tudi tkaninam, ker zalepi pore na vlaknih in v tkanini, kar predstavlja vrhu tega oviro pri pranju. Izgube mila pri pranju s trdo vodo so prav znatne in se pogosto uniči tudi ena tretjina pralne sposobnosti mila. Zato so v mnogih državah pričeli s propagando za uporabo posebnih kemičnih sredstev, ki odstranijo apno iz vode, nakar se pri pranju porabi manj mila.
Vrhu tega so v zadnjih letih odkrili važna nadomestna sredstva za pranje, ki zavzemajo vedno večjo vlogo v oskrbi z milom, zlasti v Nemčiji. V Nemčiji izdelujejo maščobne alkoholne sulfonate, ki se izdelujejo prav tako iz naravnih maščob, vendar zahtevajo pri enaki pralni sposobnosti le polovico maščobne vsebine. Vrhu tega se tudi brez škode uporabljajo za pranje s trdo vodo.
Velik napredek pa so dosegli v Nemčiji z izdelovanjem sintetičnih maščobnih kislin, ki se posredno izdelujejo iz premoga. Pri izdelovanju sintetičnega bencina po sistemu Fischer-Tropsch nastanejo kot postranski proizvod ogl j iko-vodikove spojine višje stopnje, ki tvorijo izhodišče za izdelovanje sintetičnih maščobnih kislin. V Nemčiji so pričeli v znatnem obsegu izdelovati take sintetične maščobne kisline, ki se že v velikem obsegu, deloma v zvezi z naravnimi maščobnimi kislinami, uporabljajo za izdelovanje mila. Z razširjenjem produkcije omenjenih maščobnih kislin je dana možnost znatnega zboljšanja oskrbe z milom in zlasti možnost, da se prihranijo tehnične maščobe za drug namen, maščobe, ki so namenjene prehrani, pa za samo prehrano.
Gospodarske vesti
= Pomoč italijanskih tehnikov pri javnih delih na Hrvatskem. Iz Rima poročajo, da je bilo pri zadnjih trgovinskih pogajanjih med Italijo in Hrvatsko poleg sporazuma o blagovnem prometu in klirinškega sporazuma tudi sklenjeno, da bo Italija stavila Hrvatski na razpolago tehnične moči za gradnjo novih železnic in za elektrifikacijo obstoječih železnic, za gradnjo in rekonstrukcijo cest in za modernizacijo industrijskih podjetij. Da se bo gospodarsko sodelovanje med obema državama še poglobilo, bosta otvorjena v Rimu in v Zagrebu dva stalna urada italijansko-hrvatske gospodarske komisije.
= Rumunski izvoz nafte. Iz Bukarešte poročajo, da se je navzlic izbruhu vojne na Balkanu v aprilu rumunski izvoz nafte povečal v primeri z lanskim letom. V letošnjem aprilu je Rumunija izvozila 279.870 ton nafte nasproti 263.730 tonam v aprilu lanskega leta. Od celotne izvožene količine je šlo 46.5 po železnici, ostalo pa se je izvozilo po Dunavu. Nafta je bila v pretežnem delu izvožena v Nemčijo, Italijo in Švico. V aprilu je izvoz nafte po prednosti predstavljal 72 odstotkov celotnega rumunskega izvoza.
rž celo za 42«/0 in odkupna cena za oves za 30°/o.
Tudi Rumunija bo imela letos dobro žitno letino. Na podlagi vladinih ukrepov je uspelo povečati s pšenico posejano površino od 1.989 na 2.25 milijona hektarjev. Celotna z žitom posejana površina znaša letos 5.5 milijona hektarjev, kar je več, nego je znašala posejana površina v mejah stare Rumunije. V dunavski nižini so pričeli že z žetvijo. Pričakuje se, da bo Rumunija pridelala 22.5 milijona metrskih stotov pšenice, to je za 99 milijonov metrskih stotov več nego lansko leto. Posebno bogata pa bo letina stročnic, ki se že zdaj ceni na 3.5 do 4 milijone ton in bo pri tej letini imela Rumunija 0.6 do 0.7 milijona ton izvoznega presežka.
V Bolgariji se je z žitom posejana površina zaradi priključitve Dobrudže nadalje povečala. Celotna letošnja posejana površina se ceni na 1.7 do 1.8 milijona hektarjev. Kakor je razvidno iz poročila bolgarskega kmetijskega ministrstva, je tudi v Bolgariji stanje posevkov prav zadovoljivo. Pričakujejo tudi večjo letino krompirja in stročnic.
— Hrvatsko-nemški dodatni trgovinski sporazum. Te dni se je mudila v Berlinu hrvatska trgovinska delegacija, da reši še nekatera vprašanja, ki so ob sklenitvi hrvatsko - nemškega trgovinskega sporazuma v juniju ostala še odprta. Delegacija pod vodstvom ravnatelja za zunanjo trgovino dr. Cabasa se je te dni vrnila v Zagreb. Pogajanja v Berlinu, ki jih je za Nemce vodil tajni svetnik Hudetschek iz zunanjega ministrstva, so se nanašala predvsem na končni seznam blaga, ki ga bo Hrvatska uvažala iz Nemčije. Hrvatska bo uvažala v prvi vrsti železniški material za zboljšanje in obnovo hrvatskih železnic, tako mostovne konstrukcije, kretnice, signalne aparate itd. kakor tudi predmete iz železa, ki se potrebujejo za obnovo hrvatskega gospodarstva, nadalje surovine za farmacevtsko industrijo, barve, papir, lepenko, tekstilno blago itd. Predviden je tudi uvoz določenih količin bakra za hrvatske železnice. Pri teh pogajanjih je bil nadalje sklenjen sporazum o plačilnem prometu Hrvatske s Srbijo, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in generalnim guver-nemanom Poljske. Tu gre za multilateralno pogodbo, po kateri bodo vsa plačila šla preko nemško-hrvatskega kliringa. Določeni bodo le še seznami blaga, ki ga bo Hrvatska uvažala odnosno izvažala iz teh dežel. Priprave za obnovo blagovnega prometa s Srbijo so že v teku. Končno je bil sklenjen dogovor, ki omogoča izvršitev kupčij, sklenjenih pred uveljavljenjem hrvatsko - nemškega trgovinskega sporazuma, pri čemer bodo uvožene odnosno izvožene količine tega blaga vštete v nove kontingente. Na podlagi tega sporazuma bodo hrvatski uvozniki lahko takoj uvozili blago, ki je bilo že prej naročeno v Nemčiji.
= Odkup srebra v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je Srbska narodna banka izdala poziv, po katerem morajo vsi imetniki srebra to srebro ponuditi banki na odkup. Za kilogram srebra bo banka plačala 600 din (30 mark).
—	Posebne določbe glede omejitve potrošnje diplomatskih predstavnikov na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala naredbo, po kateri so akreditirani diplomatski zastopniki skupaj z osebjem poslaništva odnosno konzulatov izvzeti od predpisov naredbe glede racioniranja življenjskih potrebščin in dobe od zunanjega ministrstva in državnega urada za prehrano posebne potrošniške izkaznice, ki dajejo pravico na štirikratno količino racioniranih živil in dvojno količino racioniranih oblačilnih predmetov.
—	Sprememba nazivov hrvatskih tvrdk. Tvrdka Jugofilm v Zagrebu je spremenila svoj naziv v Gloria-Film, tvrdka Jugosla-venska Shell d. d. y Zagrebu pa v Hrvatska Shell d. d.
Racioniranje premoga v Angliji
V Angliji se je v začetku tega meseca uveljavilo racioniranje premoga. Vlada, ki je izdala zadevne ukrepe, poziva ljudstvo, naj bo s premogom do skrajnosti štedlji-vo, ker mu ne more jamčiti, da bo mogla ohraniti sedaj določeno mesečno količino tudi za prihodnje mesece. Obenem ga poziva, naj uporablja z vso štedljivostjo tudi plin in električni tok.
Londonski »Daily Telegraph« poroča, da so doslej samo v Lancashireu zaprli 177 tekstilnih zavodov, drugih 81 tovarn pa bodo morali zapreti v bližnjih dneh, ker primanjkuje bombaža.
Anglija
išče mehanikov
Iz New Yorka poročajo, da so uradi za nabiranje ameriških mehanikov za Anglijo registrirali doslej 5000 kandidatov, med katerimi je pa le malo res specializiranih sil. V bližnjih dneh bo odpotovala v Anglijo skupina kakšnih 30 specialistov za radio. Anglija je zaprosila Ameriko za 30.000 specialistov. Te bi bilo mogoče dobiti seveda samo iz ameriške industrije, ki jih ima že sedaj premalo.
Zamenjava diplomatov
Člani madžarskega poslaništva v Moskvi, ki jih vodi opolnomočeni minister Kristoffy, prispejo v Leninakan na rusko-turško mejo, kjer pričakujejo tudi člane sovjetskega poslaništva v Budimpešti, ki so odpotovali iz madžarske prestolnice čez Beograd, Niš in Sofijo v Carigrad.
Starka med kaznjenci
Kaznjenci v kaznilnici Leavervvortha v Kansasu so proglasili stavko, ker so jim bili podaljšali delovni čas. Doslej so delali 39 ur na teden, odslej bi morali 40 ur. Kaznjenci, ki izdelujejo čevlje in krtače, pravijo, da se ne bodo vdali novemu delovnemu času, če jim dodatne ure ne bodo plačali dvakrat toliko kakor »normalne« ure.
Ameriški senat proti sodelovanju
z angleško vojno mornarico
Granata ga je razmesarila
Strašna nesreča, ki vnovič svari pred nevarno igro
z orožjem
Prihod Eksc. Puzzolua
Na kolodvoru so visokega gosta pozdravili predstavniki oblastev, nato pa je obiskal pravosodne ustanove našega
mesta
Danes malo po 12. je prispel v Ljubljano državni Podtajnik pravosodnega Ministrstva Eksc. Puzzolu. Odličnega gosta so na glavnem kolodvoru pričakali Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli, Eksc. general Robotti in Ek*.?. general Orlando, nadalje major karabi-nerjev g. Cavallero ter predstavnik stranke g. Gatti. Izmed predstavnikov ljubljanskih oblasti so pričakali državnega Podtajnika župan dr. Juro Adlešič, predsednik apelacije dr. Golia, višji tožilec dr. Kravina, predsednik vrhovnega sodišča dr. Konda ter zastopnik vrhovnega državnega tožilstva dr. Stuhec. Po toplem sprejemu, ki ga je bil visoki gost deležen na kolodvoru, se je v spremstvu Vis. Kom. Eksc. Graziolia in ostalih zastopnikov odpeljal v mesto, kjer si je -v teku popoldneva ogledal ljubljanske pravosodne ustano-uove.
Obisk visokega dostojanstvenika, ki predstavlja samo enega v nizu dogodkov, s katerimi je Italija doslej izpričala svojo pozornost in skrb Ljubljanski pokrajini, bo za ureditev našega pravosodstva v novih razmerah nedvomno velikega pomena. Takoj po svojem prihodu v Ljubljano je Eksc. Puzzolu navezal stike s predstavniki naših pravosodnih oblastev in je z njimi z živahnim zanimanjem obravnaval vsa vprašanja, ki jih je načel prehodni čas. Pri tem je pokazal tisto dobrohotno razumevanje za vse pereče potrebe Ljubljanske pokrajine, ki smo ga bili zmerom doslej deležni od vseh visokih predstavnikov italijanske uprave, obenem pa je pokazal tudi odločno voljo in pripravljenost, pripomoči k najsmotrnejši ureditvi našega pravosodstva. Ko visokega predstavnika Pravosodnega Ministrstva pozdravljamo v svoji sredi, mu želimo najlepše bivanje v naši metropoli in upamo, da bo poslanstvo, ki ga je privedlo v Ljubljano, obrodilo najlepše plodove za našo pokrajino.
Pogled na Kongresni trg pred nunsko cerkvijo med nastopom Benjamina. Giglija
Živahna kupčija na živilskem trgu
Socivja in zgodnjega sadja je bilo dovolj, manj izbire pa je bilo na ribjem trgu in v mlečnih izdelkih
Prizadevanje mestnega tržnega urada v sodelovanju z drugimi oblastvi ima v pogledu preskrbe prebivalstva z živili vidne uspehe. Nenavadno hitro je bila namesto varljivega kupčevanja na merice uvedena prodaja na težo. Vsa živila, ki so na kakršen koli način namenjena za prodajo skušajo organi tržnega nadzorstva spraviti na trg, tako, da so dostopna po maksimi-ranih cenah vsem gospodinjam. Zdaj so posebno na delu prekupčevalci, oblastva pa hočejo to vmesno zaslužkarstvo odpraviti in dovesti v neposredni stik na trgu proizvajalca-kmeta in potrošnika.
Včerajšnji petkov trg je bil spet dobro obiskan. Prodajalke iz Krakcvega in Trnovega ter iz okoliških krajev so pripeljale toliko sočivja in zgodnjega sadja, da so gospodinje lahko izbirale in se založile z res prvovrstnim blagom po še dokaj zmernih cenah.
Krompir in za sedanji čas zgodnja po-vrtnina bosta v ceni popustila. Solata je zdaj najcenejša in si jo več ali manj za-beljeno lahko vsak privošči. Krompir je po 2 L; na mestni tržnici ga prodajajo še ceneje, vendar po njem ni bilo velikega povpraševanja. Fižol v stročju je po 4 do 4.5 L, paradižniki po 4 L. Čebule, ki je je v začetku pomladi tako primanjkovalo, je zdaj dovolj po 4 L kg. Kolerabic, kumar in buč je vsak dan več naprodaj; prav tako zelja in ohrovta. Staro kislo zelje, ki že ni bilo več okusno, je popolnoma pošlo. zeljarji pa so že narezali novega.
Izredno veliko je bilo včeraj naprodaj gozdnih jagod po 5 L liter. Ljudje pa se rajši posladkajo z borovnicami, ki so samo po 2 L liter. Breskve so po 8 L kg, marelice po 10, hruške po 8 do 10, ribizelj po 4 do 5 L kg. Ringloja in sorodnih sadežev je dovolj na izbiro po 6 do 10 L kg, češnje pa so po 8 do 10 L.
Ribji trg je bil včeraj dobrozaložen s sardelicami in žabjimi kraki. Sardelice so prodajali po 10 L kg in so jih gospodinje pridno kupovale, medtem ko za žabje krake. ki so imeli ceno 40 do 80 cent. po velikosti. ni bilo posebnega zanimanja. Sladkovodnih rib je bilo malo na trgu in so bile do 9 že razprodane.
Lupcvo cvetje
Dolga leta smo pri nas zanemarjali gozdne proizvode, ki nam jih narava nudi tako rekoč zastonj. Le malokateri so znali izkoristiti te prirodne zaklade. Edino gobe, izmed teh pa le nekatere od številnih vrst užitnih, ki jih nudijo naši gozdovi, borovnice, gozdne jagode in maline so bile upoštevane mimo številnih drugih hranilnih in zdravilnih rastlin, ki gredo dobro v denar. Zdaj, ko so nas razmere prisilile, šele polagoma uvtdevamo, koliko neizkoriščenega prirodnega bogastva smo leto za letom puščali v nemar. T o spoznanje pa še ni dovolj Izkoriščanje naravnih dobrin je še vedno nesmotrno, treba pa je načrtno organizirati. Kori'i od tega ne bodo imeli le posamezniki, ampak ves narod, ker se bo na lahek način pomnožilo narodno premoženje. Doslej, kakor rečeno, temu ni bilo tako. Le majhen primer z ljubljanskega trga nas o tem zgovorno prepričuje.
Lipovo cvetje ima že od nekdaj veljavo med našim ljudstvom v domačem zdravilstvu. V mestu in na deželi je zlasti upoštevano kot cfober zdravilni čaj. Ljudje zato vsako leto pridno nabirajo lipov cvet, ga pesuše in shranijo za čez zimo. Letos je bilo zaradi pomanjkanja in visoke cene pravega čaja še posebno dosti nabiralcev lipovega cvetja Zdaj že cvete kupčija z njim. Tudi na živilskem trgu ga prodajajo.
Liter borovnic
G. dr. Jože Rus, bibliotekar vseučiliške knjižnice in član odseka za kontrolo cen, nas je opozoril na naslednjo zgodbico, ki se je bila včeraj primerila na trgu:
Kmetica je prinesla košaro borovnic in jih prodajala po 2 liri liter. Na trgu je bil precej živahen vrvež, gospodinje so z vnemo posegle po njih in jih skoraj razgrabile. Pa se od zadaj pririne v gnečo neka ženska in svoji prednici, ki je imela borovnice že v rokah, skoraj s silo iztrga, češ:
— Dajte jih meni, jaz dam za liter 2 liri in pol!
Takšni primeri na žalost niso redki — že nekajkrat je »Jutro« pisalo o njih. Listi svarijo in uče, oblastva z vso strogostjo preganjajo vsak primer navijanja cen, pa naj ga zagreši prodajalec ali kupec, a kakor vidimo, niti stroga kazen niti dobra beseda ne spametujeta ljudi. Dogodivščina z današnjega trga še toliko bolj zgovorno priča o pomanjkljivi morali našega človeka, ker gre vendar za navijanje cen pri sadežu, ki predstavlja v tem letnem času kos najpreprostejše ljudske prehrane in bi prav zato morala biti njega cena čim nižja. Kupovalki, ki je na tako brezvesten način dvignila ceno, očitno ni treba gledati na vsak krajcar, če so celo borovnice, ki so jih zdaj polni vsi gozdovi, za njene pojme prepoceni. Takšen človek pa je nevaren blaginji skupnosti in zasluži eksemplarične kazni.
Vsem meščanom in meščankam, ki jih opravki vsak dan privajajo na trg. pa ponovno polagamo na srce, naj takih prestopkov ne jemljejo ravnodušno na znanje. temveč naj zmerom brez odlašanja pokličejo stražnika.
PsdprSmo baj
preti j stiki!
Ljubljana, 11. julija.
Deset let je minilo, odkar vodi Protituberkulozna zveza težko borbo proti najhujši socialni bolezni — jetiki. Vse do začetka njenega poslovanja je bila prepuščena skrb za pobijanje jetike izrecno samo zdravnikom, ki pa v veliki večini niso bili špecialisti. Za stvar vneti in požrtvovalni možje so ustanovili našo Zvezo ter pričeli po njenih krajevnih edinicah z žilavim delovanjem v vseh večjih krajih Slovenije.
V razmeroma kratkem času je vzniklo na slovenskem ozemlju enaindvajset pro-tituberkuloznih dispanzerjev, ki so oprav-jali svoj človekoljubni posel v vseh večjih industrijskih krajih Slovenije. V zvezi s temi dispanzerji je izpopolnjevalo njihovo delovanje sedeminštirideset krajevnih protituberkuloznih lig, ki so prejemale navodila za svoje udejstvovanje od svoje centrale Protituberkulozne zveze.
Sredstva za vzdrževanje protituberkuloznih dispanzerjev so bila sicer jako skromna, vendar pa je Protituberkulozni zvezi uspelo, da je z vsakoletnimi rednimi podporami bivše banske uprave in z raznimi prispevki široke javnosti omogo-gočila uspešno delovanje vseh dispanzerjev. Prireditve tako zvanih protituberkuloznih tednov v zadnjih letih so zbirale znatna gmotna sredstva, s katerimi je Zveza nabavila posameznim dispanzerjem deset rentgenskih aparatov, en aparat Državni šolski polikliniki v Ljubljani in večji mobilni rentgen-aparat za rentgenske preglede na terenu. Vsi protituberkulozni dispanzerji so bili najmoderneje opremljeni ter imeli za vodje špecialiste-ftizio-loge. ki so jim stale ob strani strokovne zaščitne sestre. Uspehi, ki so jih dosegli posamezni dispanzerji, so se zrcalili v dejstvu. da je znašal pred petimi leti v dravski banovini odstotek umrlih za jetiko 15 na 10.000 prebivalcev, dočim je ta odstotek v nadaljnjih petih letih plodonosnega delovanja Zveze in dispanzerjev padel na 10.
Protituberkulozna zveza je vpletala v svoje strokovno delovanje, posvečeno predvsem pobijanju jetike, izvrševanje svojih nalog tudi na drugih poljih social- 'j nega skrbstva. Izdajala je strokovno gia- |
silo »Delo proti tuberkulozi«, primerno pažnjo je posvečala stanovanjskemu vprašanju, prehrani šolskih otrok in v zadnjem času tudi zaposlitvi j etičnih rekon-
valescentov. Iz leta v leto je s široko pro pagandno akcijo (strokovna predavanja, izdajanje posebnih poljudnih brošur, razglednic itd.) seznanjala ljudstvo z nevarnostjo jetike in je v tej smeri uspešno vršila svojo nalogo .
Nove razmere so razcepile njeno delovno področje, ki je obsegalo vso Slovenijo tako, da je ostalo pod njenim vodstvom od enaindvajsetih dispanzerjev samo še šest takšnih ustanov in sicer: Ljubljana - mesto, Ljubljana - okolica, Cerknica pri Rakeku, Metlika, Kočevje in Novo mesto.
Ves naš narod se mora zavedati ogromne škode, ki bi zadela zdravstveno skrbstvo, ako bi morala Protituberkulozna zveza z delom prenehati.
Zato se Zveza po tej poti ponovno obrača na vse plasti našega naroda z nujno prošnjo, da omogočijo z denarnimi prispevki nadaljevanje njenega koristnega dela in da jo v njenih ciljih po svojih najboljših močeh v gmotnem oziru pod-pro. (Cek. račun pri Poštni hranilnici 15-531). — Protituberkulozna zveza v Ljubljani.
Ferdo Wigele — 70 letnik
Danes praznuje na Dolenjski cesti pod zelenim Rakovnikom 70lttnico življenja in 501etnico življenjskega poklica šolski upravitelj v p. g. Ferdo VVigele. Pač je na mestu. da s« ga spominjamo ob tem prazniku, ki ga obhaja sam, oddaljen od vseh svojih domačih. Njegov edini še živeči sin Ferdo, ki sii je izvolil poklic svojega očeta, se nahaja v nemškem vojnem ujetništvu, a snaha z otroki je v Vel. Kikindi.
Slavljenec se je rodil v Ziljsiki Bistrici na Koroškem, kjer je njegov oče služboval kot učitelj, 12. julija 1871. Zaradi nenaklonjenosti p«stO'jnih oblasti se je oče 1810 preselil na Kranjsko v Zagradac, a čez tri leta nato na Rob pri Vel. Laščah, kjer je po 7 letih 3. marca 1890 umrl. Sin Ferdo je bil dovršil štiri gimnazijske razrede in sc jt nahajal že v tretjem letnika tedanjega učiteljišča v Ljubljani, ko mu jc umrl oče. Učiteljišče je dovršil 1. 1891 s prav dobrim uspehom. Svojo učiteljsko službo je nastopil v Ljubljani na mts ni nemški šoli, kjer je ostal le eno leto in bi! premeščen na lastno prošnjo v Stari trg pri Ložu, kjer jc služboval 17 let, ko je bil imenovan 1909 za nadučiteija v Loškem potoku. Tu je služboval do svoje upokojitve 1929.
Jubilant je bil vedno in povsod vesten in skrben stanovski tovariš. Vesele narave, a v šob natančen in prikupen med mladino in odraslim svetom. Te lepe lasitnosti ga dičijo še duiies. Želimo mu še mnogo veselih. srečnih let!
Ureditev potrošnje v gostinskih obratih
Prehranjevalni zavod je v zadnjem času potom svojih okrožnic ter potom časopisnih objav obvestil in seznanil vse pre-skrbovalne urade in javnost s podrobnimi navodili o uporabi živilskih nakaznic in oddaji racioniranih živil. Ker se nekateri gostinski obrati še danes ne drže navodil pristojnih preskrbovalnih uradov, daje Prevod ponovno naslednje pojasnilo:
Osebe, ki nimajo živilske nakaznice, ne morejo dobiti v gostinskih obratih živila, za katera je uvedeno racioniranje. Izjemno je dovoljeno izdajati kruh brez nakaznic le začasnim gostom tujcem največ za dobo dveh dni. Po preteku tega roka morajo imeti taki gostje živilsko nakaznico, ki jo dobe pri preskrbovalnem uradu do-tične občine.
Za vsak izdani obrok kruha ter juhe z rižem ali s testeninami morajo gostinski obrati odrezati svojim gostom pripadajoči kupon nakaznice. Odrezki za moko ali kruh so v ta namen razdeljeni na 2 dela ter se lahko uporabijo pri kosilu in pri večerji za vse dni v mesecu.
Kdor nima živilske nakaznice, ne more dobiti juhe z rižem al; juhe s testeninami. Za nakazilo juhe veljajo tako odrezki za riž kakor odrezki za testenine, ravnaje se po zalogah kuhinje.
Veljavni so le odrezki tistega dne, ko je gost na hrani ali pa odrezki naslednjih dni, nikakor pa ne zapadli odrezki starejšega datuma.
Vsak naslednji mesec bodo gostinski obrati dobili nova živila na podlagi odrezkov nakaznic, ki so jih zbrali v prejšnjem mesecu.
Spremembe v hrvatski vladi
Zagreb, 11. julija.
Zagrebški listi prinašajo celo vrsto odredb, s katerimi je poglavnik dr. Ante Pavelič izvršil nekaj važnih sprememb odnosno izpopolnitev v vladi. Tako je bil dosedanji državni tajnik ministrstva narodnega gospodarstva dr. Vladimir Košak imenovan za državnega zakladnika, dosedanji veliki župan v Jajcu inž. Hilmija Bešlagič za ministra prometa in javnih del, dosedanji minister udružbe dr. Joža Dumandžič za ministra kmečkega gospodarstva, dosedanji državni upravitelj za prehrano Marijan šimič za ministra trgovine, obrti in industrije, dosedanji minister narodnega gospodarstvač dr. Lovro Sušič za ministra udružbe. Podpolkovnik Dušan Kralj je bil imenovan za državnega tajnika v ministrstvu za promet, dr. Pavao Canki pa za državnega tajnika v ministrstvu kmečkega gospodarstva.
S Spodnje štajerske
Smrt v predoru. Ivan Zarinič, 431etni čuvaj klavnice v Slovenski Bistrici, je, kakor poroča graška »Tagespost«. v železniškem predoru pri Poljčanah iz nepojasnjenega razloga iz drvečega vlaka skočil skozi okno. Z vso silo ga je vrglo ob steno predora in ga odbilo pod kolesa, kjer je obležal tako razmesarjen, da ga ni bilo mogoče več pripoznati. S težavo so orožniki iz Poljčan ugotovili njegovo indentite-to. Zarinič je bi znan kot miren, delaven človek in je s svojo družino — zapušča ženo in 4 otroke — živel v najlepšem soglasju, zato je njegova žalostna smrt vzbudila toliko večje sočutje med prebivalstvom.
Mariborčani morajo prijaviti poslopja, ki So v gradnji. Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je odredil, da se morajo predstojnemu delovnemu uradu prijaviti vsa poslopja, ki so bila 1. julija v gradnji, bodisi da se ie delo na stavbi vršilo, ali pa je bilo prekinjeno Vsa poslopja. ki se začno graditi po l. juliju ie treba prijaviti najkasneje mesec dni po pričetku gradnje. Gradbena dela se smejo po 1. juliju začeti in po 1. avgustu nadaljevati samo, če je pristojni delovni urad izdal dovoljenje. Iz te omejitve so izvzeta samo poslopja, katerih gradbeni stroški ne presegajo 500 RM.
Zaščita ptic. Državna zveza za zaščito ptic v Stuttgartu je pooblastila g. Hei'-mana Berga, da prevzame organizacijo zaščite ptic za Maribor in okolico.
Nemški Rdeči križ ima svojo podružnico tudi v Celju, kjer je bila te dni usta-
novljena. Ob tej priliki je bilo zapriseženih 75 pomočnikov in pomočnic nemškega RK. Uvodno besedo je spregovoril zdravnik dr. Weikmann, o nalogah nemškega RK pa je razpravljal dr. Bayer.
Dr. Ley na Spodnjem Štajerskem. V četrtek je prispel v Maribor državni organizacijski vodja dr. Ley. Prispel je s Koroškega, da se porazgovori s političnimi prvaki Spodnje Štajerske, s katerimi se je sešel na sestanku. Iz Maribora je odpotoval v Gradec.
Smrtna kosa. V mariborski okrožni bolnišnici sta preminila 451etni posestnik Franc Gomboc in 331etna zasebnica Marija Halabia; v Pregljevi ulici v Mariboru je umrla 581etna Hermina Tiesengraber; nadalje so umrli v Mariboru 811etna zasebnica Marija Juršič, 131etni železničarjev sin Feliks Mikič, 68-letna slikarjeva soproga Marija Rener, E81etna zasebnica Antonija Krajnčeva in 361etni elektrikar Franc Jarc. V Radvanju pri Mariboru je umrla 56-letna posestnica Katarina Robičeva, na Pobrežju pri Mariboru pa 72-letna zasebnica Terezija Springerjeva.
žrtev prometne nesreče je postal v Mozartovi ulici v Mariboru osemletni ključavničarjev sin Franjo Uranjek. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel.
125 vrtnarskih in sadjarskih društev je zdaj na Spodnjem štajerskem in južnem koroškem področju.
Dogovorjeni brzojavni naslovi. V smislu odredbe državne poštne direkcije v Gradcu so razveljavljeni vsi s prejšnjo jugoslovansko poštno ter brzojavno upravo dogovorjeni brzojavni naslovi. Kdor se hoče v bodoče posluževati navedenega brzojavnega postopka, se mora pri pristojnem poštnem uradu dogovoriti glede novega brzojavnega naslova. Celoletna pristojbina je 30 RM.
Prvi nemški tečaj je bil otvorjen te dni pri Spodnji Kungoti. Udeležuje se ga 84 Kungočanov.
70.000 poljskih in gozdnih gospodarstev je na Spodnjem štajerskem v smislu najnovejše statistike 8% teh gospodarstev ima po več ko 20 ha, 32% po 5—20 ha, 60% pa manj kc 5 ha. Njiv in vrtov je 40%. travnikov je po 19—40%, pašnikov 6—52%. Sadnih dreves je okoli 2.500 000. Vinogradi se raztezajo na površini 18 000 ha. Hmeljarski nasadi obsegajo 1500 ha. Gospodarstvo zavzema predvsem zapadnej-še predele Spodnje štajerske, gozdovi so razširjeni na površini, ki zavzema 40% spodnještajerskega področja.
Bodimo discipliniran? in trezni!
ŠPORT
Počitniški spored za jutri
Drobni nasveti
Svetlo pleska nega poh;štva ne smemo pogosto umivati z milom in vodo, ker izgubi sijaj in sčasoma odrgnemo tudi barvo. Čistimo ga tako: V sklcdico z mlačno vodo vlijemo nekaj petroleja, pomešamo in namakamo v to tekočino krpo, s katero čistimo madeže s pohištva. Krpa mora biti vedno č;sta, zato jo menjajmo prav tako pa menjajmo tudi tekočino, ko je umazana.
Mastne madeže s parketov odstranimo 9 svežo ilovico, ki jo položimo za prst debelo na madež. Ilovico odstranimo šele naslednji dan in ko se deščice posuše, jih izbrišemo in namažemo s parketnim loščilom.
Oljnate ali masitne madeže s preproge odpravimo s kašo ;z magnezije »n bencina, ki jo namažemo na madež in počakamo, da se posuši, potem pa skrtačimo prah.
Obnovite naročnino! |
Tamle sredi maja in tudi ves junij je kazalo vse tako, kakor da se bo športna sezona pri nas oživela kar v celoti. Najprej so začeli nogometaši, potem so polagoma prišli na teren še atleti in potem ... namesto da bi bilo šlo tako dalje po vrsti, so se začeli še oni maloštevilni, ki so prišli na plan, spet umikati v ozadje, nekaterih pa sploh še nismo videli, odkar so šli mimo nas razburljivi aprilski dogodki.
Zadnjih 14 dni, posebno od tedaj, ko je Slovenska nogometna zveza odredila svojim mesec dni počitka, pa so se naša športna igrišča spet skoraj čisto izpraznila. Športniki vseh panog so zdaj navezani samo nase in na svojo najožjo okolico in odtod je prišlo ono mrtvilo, ki smo se ga zmerom bali, ker brez konkurence v športu ni pravega razmaha. Zdaj je nastopila takšna doba, iz katere pa si prav za prav niti ne moremo pomagati. Zato je treba še tembolj pozdraviti vse, ki se v tej suši trudijo na vse načine, da bi športne vrste obdržali strnjene in bi tudi občinstvo čisto ne pozabilo, da je nekoč v Ljubljani lahko videlo marsikatero dobro športno prireditev.
Ena takšnih suhih nedelj bo jutri, ki pa vendarle ne bo popolnoma brez sporeda. Za življenje na športnih terenih so se pobrigali pri SK Planini, ki bo v dopoldanskih urah izvedla na stadionu ob Tyrševi cesti
dvojni atletski miting,
in sicer najprej za moške, za njim pa še za ženske.
Nastop ljubljanskih atletov bo v bistvu spet samo — že četrta — repriza vseh po-aprilskih mitingov v Ljubljani, s to privlačnostjo pač, da so se atleti po znanem sklepu SLAZ drugače opredelili po klubih, tako da so moči med posameznimi klubi precej izravnane.
Na ženskem mitingu, ki ga bomo imeli po precej dolgem odmoru, bodo razen članic prireditelja SK Planine nastopile tudi atletinje ŽSK Hermesa, ki bodo to pot nastopile sploh prvič. Vsekakor ^ za razvoj ženske atletike v Ljubljani velike važnosti, da imamo sedaj dve ekipi, kajti samo konkurenca ustvarja dobre rezultate. Sicer pa ima ženska atletika pri nas že bogato preteklost. V prvih 10 letih po svetovni vojni so se posebno odlikovale atletinje ASK Primorja, ki so dosegle nekaj mednarodno priznanih rezultatov, od katerih naj omenim samo svetovni rekord Krischeve v metu diska z nekaj nad 31 m. Pozneje sta imela zelo dobre atletinje tudi SK Ilirija in pa TKD Atena, med katerimi so bile vedno srdite borbe za prva mesta. Potem je ustanovila žensko sekcijo SK Planina in dosegala precej lepe uspehe, čeprav ji je manjkalo konkurence, s katero bi se lahko češče pomerila. Sedaj pa, ko je ustanovil žensko sekcijo — toda ne samo na papirju — tudi ZSK Hermes, lahko zopet pričakujemo nov vzpon v tej panogi.
Da bodo gledalci v nedeljo znali ocenjevati vrednost doseženi h" rezultatov, navajamo rezultate z lanskega drž. prventva atletinj, na kateri so imele Slovenke najboljše uspehe.
Tek 60 m: 1. Brandstetter (Rapid) 8,1; 2. Muravs (železničar) 8,4; krogla: 1. Ne-ferovič (Hašk) 10.90; 2. Lovše (Maraton) 9.59; daljina: 1. šentjurc (Žel.) 4.86, 2. Pri-bošek (žel.) 4.75; disk: 1. Neferovič 34.40, 2. Tome (Planina) 29.10; 100 m: Brandstetter (R) 13.3; 2. Muravs (Zel.) 14.3; kopje: 1. Neferovič (H) 32.31; 2. Gerlah 30.90; višina: 1. Pribošek (Zel.) 135; 2. šentjurc (Zel.) 135.
DKSK »Edinstvo« obvešča vse klube in dirkače, da je dirka, ki bi se morala vršiti v nedeljo 13. t m., odložena za nedo-
ločen čas zaradi tehničnih razlogov. Dsn, kdaj se bo vršila, bo naknadno javijen v časopisih. Predsednik.
V nekaj vrstah
Velika kolesarska mednarodna etapna dirka okrog Hrvatske, ki so jo za konec meseca pripravljali v Zagrebu, je bila iz tehničnih razlogov, predvsem pa zaradi sedanjih razmer po svetu odgodena na pozneje. Odločilni faktorji v kolesarski zvezi so se dolgo posvetovali glede tega sklepa, nazadnje pa sc se le rajši odločili, da bodo namesto te velike dirke izvedli nekaj manjših kolesarskih prireditev in pa posebno ocenjevalno vožnjo z mednarodno udeležbo, v Zagrebu.
Poverjenik za šport na Hrvatskem še dalje čisti športne vrste in klube. Po zadnjih odlokih je razpustil Kajak klub Zagreb in postavil za poverjenika novega hrvatskega Kajak kluba v Zagrebu absol-viranega tehnika Josipa Crnadka. Enako se je zgodilo tudi športnemu klubu Djer-djeležu v Sarajevu, pa tudi kegljaški pod-savez v Zagrebu je dobil svojega poverjenika.
Blanke, član mariborskega Rapida in dobro znani udeleženec vseh večjih teniških prireditev v bivši dravski banovini, je osvojil prva mesta v singlih in doublih na tekmovanju štajerske Hitlerjeve mladine v Gradcu.
Velike športne prireditve bodo jutri v nedeljo na Vrbskem jezeru pri Celovcu. Glavni del sporeda bodo tvorile lahkoat-letska tekmovanja v znamenju dvoboja med Salzburgom in Celovcem, ločenega za moške in ženske.
Nemški teniški igralec Henrik Henckel je v nedavnem turnirju proti Hrvatski petdesetič nastopil kot reprezentant Nemčije. Ob tej priliki mu je vrhovno športno vodstvo izročilo častno darilo.
Otvoritev plavalne sezone
Prihodnji torek zvečer nastop Ilirijanov med seboj
Po dolgem času bo imela ljubljanska plavalna publika spet priliko videti na startu ilirijanske plavalce, ki bodo pokazali uspehe dosedanjega treninga. Kljub drugačnim razmeram delo v kopališču ni zamrlo, ker se vsi zavedajo, da plavalne tradicije, ki jo ima Ilirija, ne smejo opustiti in uspehi, ki so jih dosedaj Imeli, ne smejo biti samo lavorike, za katerimi bi se skrivalo brezdelje.
Žižek, Pelhan, Finčeva in drugi so dosedaj na treningih pokazali, da so v prav dobri formi in trener zagotavlja, da bo letos ilirijanska plavalna družina v svojih nastopih sigurno dosegla enake uspehe kakor prejšnja leta. Vabila, ki iih je prejela plavalna sekcija Ilirije iz Budimpešte ter iz raznih krajev Italije, pričajo o visoki vTcd-nosti ljubljanskega plavalnega športa, ki ga cenijo tudi v tujini. Tudi skakalci, ki letos po dolgem presledku spet trenirajo pod strokovnim vodstvom, bodo prav tako pokazali občinstvu svoje znanje.
Tekma bo v torek 15. t. m. ob 20.30. v slabem vremenu pa naslednji dan ob isti uri. Vstopnina bo 3, 6 in 8 lir.
SLAZ — službeno! Naprošamo naslednje gg. sodnike, naj sodelujejo v sodniškem zboru na III. lahkoatletskem mitingu SK Planine: Gorjanc (vrhovni sodnik), Fine (vodja tekmovanja), dr. Nagy, dr. Zebot, Cuderman, Hvale, Soukal, Trtnik, Zupančič, Glavnik, Mevlja, prof. ©ernetič (starter), Hafner, dr. Cenčič, Rozman, Sa-fošnik.
Bitka
Na vsej Stalinovi črti, zlasti v osrednjem odseku med Berezino in Smolensk om, se vršijo bitke takšnega obsega, kakršnih doslej svet še ni videl, piše berlinski dopisnik tržaških »Le Ultime Noti-zie« Luigi Milanese.
To je najsilnejši spopad med oklopnimi in pehotnimi silami in njegov izid bo morda odločilen za Rusijo. Gre za eno samo veliko ofenzivo od Baltika do Ornega morja, toda vojaški 'kritiki razločujejo v njej štiri poedine akcije, ki jih imenujejo po imenih mest, kamor je napad po vsej priliki usmerjen.
V prvem odseku je napad usmerjen
S roti Lennigradu in so tu nemške čete osegle bregove Čudskega (Pejpuškega)
jezera, kjer se dviga med Pskovom in Ivangorodom najmogočnejši ruski utrjeni obrambni sistem. V drugem odseku je napad usmerjen proti Smolensku oziroma vzdolž avtomobilske ceste proti Moskvi. V tretjem odseku imajo nemški oddelki, ki so osvojili Lvov, nalogo, da zasedejo Kijev. Tu se trenutno vršijo tudi najhujši boji. V četrtem odseku je napad preko Bukovine in Besarabije usmerjen proti Odesi.
Velika uloga je v teh napadalnih akcijah določena nemški zračni vojni sili, in sicer ta uloga, da onemogoči sovjetski aviaciji vsako delo ter da z bombami napade vsako rusko utrdbo ter zbiranje čet Ti boji bodo trajali morda še nekaj časa, a dokler ne bodo odločeni, jih nemško
vrhovno poveljstvo ne bo podrobneje navajalo, da bi nasprotniku ne dajalo informacij. Nasprotno pa navajajo sovjetska poročila zmerom nove zmage, čeprav istočasno priznavajo, da se boji vršijo čedalje bolj na vzhodu in priznavajo tako nemško napredovanje.
Med tem ko se na fronti Stalinove črte razvijajo bitke mas, pri čemer branijo utrjene naprave sto tisoči sovjetskih vojakov z žilavostjo in podporo bojnih voz ter mnogo topništva, imajo nemške rezervne divizije v zaledju opraviti z razpršenimi boljševiškimi vojaškimi oddelki, ki skušajo nadaljevati gveriljo in motiti oskrbo. Tu je torej mnogo drugih majhnih bojišč, ki pa nimajo velikega pomena.
Reka Seret
Italijansko protiletalsko topništvo
v štiri smeri
Z afriškega bojišča
Poleg Pruta se v vojnih poročilih z rusko-madžarskega bojišča često navaja tudi reka Seret. Honvedski oddelki so to reko že prekoračili.
Seret je levi pritok Donave v njenem spodnjem delu,. Izvira v Bukovini pri Ši-potu v severovzhodnem predgorju Karpatov in se pozneje združi z Moldavo, zavije v loku proti jugu, nato pa se obrne proti jugovzhodu in teče vzporedno s Pru-tom. Končno se pri Galacu združi z Donavo. Tek Sereta meri v dolžino 470 km. Na desnem bregu Sereta leži mesto istega imena v bližini stare rumunske meje.
Begunci iz Aleksandrije
Iz Rima poročajo, da število beguncev, ki zaradi vojne nevarnosti zapuščajo Aleksandrijo in Suez, stalno narašča. Doslej je zapustilo svoje domove ter se preselilo drugam že 325 tisoč oseb.
Vlada je zgradila v bližini Aleksandrije posebna taborišča. Gospodarsko življenje v Aleksandriji je skor popolnoma zamrlo. Trgovine so večinoma zaprte, tvornice ne obratujejo. Pri zadnjem bombnem napadu na Aleksandrijo je bil resno poškodovan tudi mestni vodovod.
Požar in eksplozija v osrčju New Torka
V eni izmed velikih trgovin na Broad-wayu v Ne\v Yorku je nenadno izbruhnil velik požar. Med tem ko so se gasilci trudili. da ga obvladajo, je nastala eksplozija. ki je enega gasilca ubila, 29 jih je pa težje ali lažje ranila. Vzrokov požara in eksplozije niso mogli ugotoviti.
na libijskem bojišču
V nemirnem Minsku
Svojevrstna tišina vlada okoli nas, piše poročevalec propagandnega oddelka v nemškem vojnem stanu. To so prve ure, ko nam je dano, da se lahko nekoliko osvestimo. V zadnjih osmih dneh smo bili neprestano na pohodu ali v borbi, v borbi in na pohodu, brez najmanjšega odmora. Bili smo v takšnih bojih, katere je nasprotnik tako pripravil, da nismo vedeli, kaj nas čaka po njih. Premikali smo se po cestah proti severu, po peščenih poteh še izza Pe-
cudsko jezero
Zadnja poročila z vzhodnega bojišča omenjajo ponovno Pejpuško jezero. To jezero, ki mu pravijo Rusi Čudsko jezero, leži med Pskovom in Leningradom ter je 26 km dolgo. Obenem s Toplim jezerom, ki je z njim v zvezi, obsega 3513 četvor-nih km površine.
Čudsko jezero ima 15 do 16 m globine ter je zelo bogato na okusnih ribah. Na jugu sprejema vase reko Velika j o, na za-
padni strani pa drugo vodo. Jezero je nagnjeno proti Ivangorodu ter odteka v Finski zaliv. Bregovi so mu plitvi, peščeni, deloma močvirnati. V jezeru je tudi nekaj obljudenih otokov. Najvažnejša med njimi sta Porka in Talabski.
Cudsko jezero je bilo nekoč glavna vodna zveza med hanzeatskimi mesti ob Vzhodnem morju in Rusijo. Ladje vozijo tukaj od Jurjeva (Dorpata) do Pskova.
Samo vojaki, vajeni puščave
lahko korakajo s takšno brezskrbnostjo po afriških tleh, kakor kaže ta primer oddelka
italijanske vojske
tra Velikega. Naša edina naloga se je glasila: Naprej! Naprej ne glede na to, kaj se godi ob strani, kaj nas lahko preseneti. Na levi in desni so bili veliki gozdovi.
Le pri nekaterih utrdbah so trajale borbe nekoliko dalj časa, vse drugo se je odigravalo bliskovito, bodisi z naše, še bolj pa s sovražne strani. Doživeli smo prizore, kakršnih ne pomnimo. Videl sem sovjetskega vojaka, ki je na nekem križpotju lezel po vseh štirih, trosil ostre žeblje na cesto ter je potem, ko se je umaknil v stran, naše oklopno vozilo, ki se je moralo ustaviti zaradi napake, obstreljeval s strojnico. S tankov pregnani vojaki so streljali na nas iz žita. Dva težka sovražna tanka sta ponoči vozila skozi gozd, ob robu katerega se je razvrstila naša divizija. Povsod na cesti našega pohoda so se razvijali posamezni spopadi.
Veselili smo se Minska, kajti po dolgem času smo si želeli zopet enkrat strehe nad glavo, želeli smo si vode, da bi se umili in nekaj ur počitka v spanju. Toda v Minsku smo našli samo kadeča se pogorišča. Iz razvalin so streljali na nas četniki. Težko delo je takšno mesto toliko očistiti, da imajo tisti, ki prihajajo zadaj, prost prehod. Mnogi vojaki so odložili svoje uniforme in so začeli pleniti, ženske, ki so se pozneje izkazale za njih pomočnice, so jim pri tem šle na roko. Bilo je naravnost blazno! Sovjetski avtomobili so se pojavili, ko smo bili mi že nekaj ur v mestu, in so izkrcavali pehoto. ki se je takoj skušala razbohotiti — k sreči brez podlage. In potem proti večeru, ko smo menili, da je že nastopil čas miru, se je pojavil v sredini mesta težak sovjetski tank, ki je streljal iz vseh topov. Naše topništvo ga je ukrotilo. Toda iz stolpa so poskakali vojaki in so s pištolami streljali na nas. Pokosili smo jih z nekaj streli.
Oklopno vozilo ameriškega izvora »Mak 2«, poškodovano od orožja Osi v Severni Afriki
Metropola Bukovine
Černovice, katere je prošle dni zavzela nemško-rumunska vojska, so bile glavno mesto nekdanje avstrijske province Bukovine. Mesto leži na desnem bregu Pruta, v bližini ruske in rumunske meje ob železniški poti, ki vodi proti Lvovu.
Ta kraj je srednjeveliko mesto z mešanim ukrajinsko-poljskim in deloma tudi rumunskim prebivalstvom. Ni brez pomena industrija Černovic. Imajo pivovarne, mline, žage, oljarne, tudi tvornico za stroje. Živahna je tudi trgovina z živino in lesom. Mesto ima lastno univerzo.
Zasedba Černovic v sedanji vojni ni
bila lahka. Poročila pravijo, da je mesto domala razdejano. Neki očividec opisuje svoje vtise po prihodu v osvojene Černovice takole:
Ko smo v ranem jutru vdrli v mesto, se nam nudil strašen prizor. Na mnogih mestih so še tleli požari, ki so izbruhnili v soboto pred padcem. In od povsod so letele svinčenke na nas — iz podstrešnih sobic, iz kletnih oken. Židje so streljali s posebno vnemo. Vsi, ki smo jih našli v mestu, pripovedujejo, da imajo za seboj težke ure. Zgodovinska katedrala v mestu je popolnoma razdejana.
Z ročno granato proti tanku
Afganistan hoče ostati nevtralen
Afganistanski kralj Zahir je ob otvoritvi novega zasedanja zakonodajne zbornice podal izjavo, da hoče Afganistan v tej vojni ostati popolnoma nevtralen. Izrazil je upanje, da bo mogla ta dežela ohraniti politične in prijateljske odnošaje z vsemi državami, pri čemer ji bo uspelo ohraniti nedotaknjene svoje lastne pravice in koristi.
2e pred nekaj dnevi so člani naše oklopne divizije, piše nemški vojaški poročevalec Siegfried M. Pistorius, razpršili neko brigado sovjetskih tankov. Sovjetski vojaki so se rešili samo z begom. Zdaj skušajo posamič uiti skozi strnjen obroč, ki jih obdaja.
Motociklist je prinesel vest: Pred mestom smo opazili težke sovjetske tanke! Kakor ura se spravi ogromen aparat v gibanje. Telefoni zvonijo, sli prihajajo, povelja sledijo in v nekaj minutah so priprave za sprejem sovražnika gotove.
Oddrdramo v smeri najavljene tanka. Minemo lesen most in pustimo za seboj zadnje hiše podeželskega mesteca. Tedaj ci se pojavi pred nami v oddaljenosti komaj nekaj sto metrov težko oboroženi 52tonski sovjetski tank. Obrnemo, da si poiščemo kritje.
Drdranje se nam bliža, že razločimo ropotanje verig. Tod mimo mora, sklepa-
Nemški diplomati na poti skozi Turčijo
Osebje bivšega nemškega diplomatskega poslaništva v Moskvi s poslanikom von Schulenburgom na čelu se vrača v Nemčijo. Te dni pričakujejo poslanika in njegove sodelavce v Turčiji. Zaradi tega je nemški poslanik v Ankari von Papen osta-vil svoje poletno bivališče v Therapiji na Bosporu ter je odpotoval v Ankaro, kjer bo sprejel von Schulenburga in njegovo uradništva
mo, kajti ta pot drži brez nevarnosti čez močvirje. Orjak zdrdra mimo nas. Še se ne oglasi noben strel. Tedaj pa plane iz grmovja nemški pionir in vrže steklenico bencina proti tanku, nato še ročno granato. Urno odskoči in se stisne k tlom.
Silna detonacija raztrga zrak, veriga se raztrga, bencin se vname. Sovjetski tank začne goreti. Nekaj časa se pomika dalje kot goreča bakla. Kmalu nato pa se razletijo jeklene plošče, municija eksplodira in v cesti nastane velika jama.
V graščinski sobi v Chebu na Če.škem je vratar kazal tujcem in izletnikom kraj, kjer je bil umorjen znani vojskovodja Wal-lenstein. Nekoč je naletel na obiskovalca, ki je rekel:
»Meni pa se zdi, da Wallenstein ni bil umerjen tukaj, ampak v sosedni sobi.«
»Kar pravite, drži.« se je odrezal vratar, »ampak sobo, v kateri je bil umorjen Wallenstein, pravkar snažijo, pa kažem gostom začasne to, v kateri smo sedaj.«
VSAK DAN ENA
Ruski ujetniki v Nemčiji
Na neko vprašanje inozemskih novinarjev v Berlinu, kaj bo nemška vlada storila z ruskimi ujetniki, je bilo dano pojasnilo, da bodo sovjetski ujetniki v Nemčiji zaposleni pri poljskih in drugih obnovitvenih delih.
Kaj delajo v Moskvi
Nemški dopisni urad javlja preko Amsterdama, da je moskovski radio te dni pozval vse mladeniče in mladenke na delo za obrambo sovjetske prestolnice. Mladina bo kopala jarke, ker so vsi moški pod orožjem.
»Toliko sem plačal za tvojo trajno on-dulacijo — in zdaj vidim, da ti vsi lasje stojijo pokonci!«
1
in »Štirje letni časi"
Kulturni pregled
»Madama Butter51y"
Kakor o priliki prve predstave rimske opere, so tudi predstavi »Madame Butter-fly« prisostvovali odličniki z Visokim Komisarjem Grazioli jem, generalom Robotti-jem in županom dr. Adlešičem na čelu. Tudi tokrat je bilo občinstvo, ki je napolnilo operno gledališče, nad vse navdušeno; napeto je sledilo poteku dejanj in svoje priznanje izražalo s pusrčnimi in dolgotrajnimi aplavzi. hvaležno za umetniški užitek, ki so mu ga nudili člani rimske opere in ki jim bo ostal v najlepšem spominu. ★
Po »Traviati« s Serafinom, Gigliem, Ca-niglio in Becchijem smo z razumljivim zanimanjem pričakovali izvedbo Puccinijeve »Madame Butteifly« ki je bila po glavnih vlogah zasedena povsem drugače. Naslovno vlogo je pela Augusta Oltrabella, ki seveda še zdaleka ne dosega Caniglie, pa ima vendar prav simpatičen glas svojevrstne barve, ki zbuja povsem deljene individualne občutke. Po močnem vibratu v prvem dejanju se je v drugem močno razži-vela in razvila svoj glas. ki izkazuje velik obseg in polnost, zlasti v višinah, kjer je bila zelo učinkovita in zveneča. Oltrabella kaže izdelan glas, ki je po 'egah prijetno izenačen; pevka mu ume dati mnoge finese, ki so predvsem v zvezi z dramat-skim glasovnim oblikovanjem in tako tudi z izrazitim čustvenim doživljanjem. Tudi njena igra je bila zelo precizno oblikovana, stilno dosledna in v mejah potrebnih fino<- Celotni lik njene Madame Butter-
fly je bil estetski prav lepo izdelan in v skladu s pravilno muzikalno zamislijo. Vlogo Suzuki je igralski skrbno izdelano in pevski prav ugodno predstavila Edmea Limberti. dočim je Pinkertona pel Ales-sandro Ziliani, ki glasovno sicer ne razodeva nič izrednega, pač pa prav lepo kulti-viranost in pravilno uveljavljanje potrebnih tehničnih elementov, s čimer v celoti dosega ugoden učinek in skupno z umirjeno igro ustvarja simpatičen lik. Glasovno prijetno učinkujoč in v igri potrebno zadržan je bi; tudi Emilio Ghirardmi, ki je oblikoval vlogo Sharplessa. Ostale vloge so celoti primerno izvedli Tina Macchia (Kate Pinkerton), Addlio Zagonara (Goro), Gino Conti (princ \amadori) Emesto Domimci (Bonzo) in drugi. Kakor že o priliki izvedbe »Traviate« je bil tudi tokrat zbor, ki ga vodi Giuseppe Conca, odlično naštudiran, precizen v petju m dogajanju prilagojen tudi igralski.
Orkestru je dirigiral Oliviero de Fabri-tiis, ki je z izrazito, močno dinamično in čustveno poglobi ieno interpretacijo dal tehnično odličnemu korpusu velikega poleta in dramatskega učinka. S tem je sicer bil orkester na posameznih mestih inten-zitetno in interpretacijski nasproti solistom ter zboru premočan in jih je tu pa tam zakrival, vendar pa je bil sam na sebi izvrsrten kakor že v »Travia>ti«, kjer mu je mojster Serafin dal seveda povsem drugačno, operi primerno interpretacijo ter zato v tem pogledu kajpada primerjava ni
možna. Režija Marcela Govonija je bila odlična, stilno dognana in je dosegla vse kvalitete muzikalno poglobljenega in razgibanega igralskega potekanja. Prav tako je bila odlična scenerja Alfreda Furighe, ki je bila nasproti našim razmeram kljub svoji relativni skromnosti naravnost sijajna. Kot celota je bila uprizoritev »Madame Butterfly« po rimski operi nedvomno na zelo lepi estetski višina in je tudi dosegla svoji kvaliteti odgovarjajoči usipeh.
V drugem delu večera je balet kraljeve rimske opere izvedel balet »Štirje letni časi<r iz Verdijevih »Siciljskih večernic«. Že ideja sama je nad vse mikavna in je dala koreografu Aureliu M. Millossu dovoli prilike, da je izklesal iiz nje močno, stvarno učinkovito enoto, ki je bila v popolnem skladu z estetskimi zakonitostmi. Posamezne scene so potekale lepo povezano in neprestano gibljivo ter v povsem logični sle-ditvi V glavnih vlogah ie posebno izstopila tehnično zelo izpopolnjena prima balerina Attilia Radice, dalje Filippo Maruc-ci, ki je predstavljal čarodeja princ Pomladi in Jeseni Marcello Fenchel in vini-čar Giovanni Brinati; vsi navedeni, ki so prikazali solistične vloge, izkazujejo visoke tehnične zmogljivosti, ki so nujne članom baleta velike opere. Njim so se po tehnični izdelanosti prilagodili tudi vsi ostali sodelujoči (pastirčki, pastirji in vi-ničarke), ki so tvorila s solisti zelo lepo estetsko skladnost. Pri vseh. zlasti pri nosilcih važnejših vlog, je izsitopil tudi izrazito občuten vsebinski moment, ki je skupno z ostalimi čimitelji pripomogel k ustvaritvi žive, plastične baletne reprodukcije visoke izvajalne ravni. Orkestru je prilagojeno dirigiral Nino Stinco, ki je s pravilno in učinkovito interpretacijo do-
prinesel svoj delež k izravnani smiselni enotnosti glasbe in plesa.
Če bežno pregledamo vsa gostovanja kr. rimske opere v ljubljanskem gledališču, moramo ugotoviti, da so odlično prikazala kvaliteto, ki je opere, kakor je rimska, dostojna in smo jih z oairom na priznani sloves omenjene institucije že tako pričakovali. Po kvaliteti izvedb je bila na prvem mestu nedvomno »Traviata«, med solisti kajpada Caniglia, Gigli in Becchi, med dirigenti pa fino čuteči in poglobljeni Serafin ter čustveno močno razmahnjeni Fa-britiis. Dalje smo imeli priliko občudovati sijajno izdelani orkester, ki je zvenel s polnim bleskom in ga karakterizira zlasti še močna interpretacija ter finesa dinamike in tempov, končno pa še odlični zbor in izvrstne scenične ter režijske zamisli, ki so znale tudi relativno majhne dimenzije ljubljanskega opernega odra izrabiti kar najbolj izčrpno in učinkovito. Kakor v vsakem velikem gledališču pa kaže tudi rimska opera, da so ji majhne, oziroma stranske vloge pevcev problem, ki se ga da kvaliteti v korist uspešno reševati le z najbolj skrbno tehnično pripravljenostjo in stilno prilagojenostjo. PoseHne vrednosti pri izvedbah rimske opre je dejstvo, da smo dve umetnini Verdija in Puccinija slišali v originalih ter od italijanskih izvajalcev, ki nam morejo vsi, tako pevci kot dirigenti, režiserji in orkester najbolj verno in najbolj prepričevalno prikazati notranjo vsebino njihovih mojstrov z vsemi mnogimi finesami, iz katerih prečesto odmevajo značilnosti narodovega duha in so jiim zato nedvomno najbolj dostopne. Tako je gostovanje rimske opere bilo poleg čisto umetniškega tudi umetnostno-vzgojnega pomena in je po visoki kvaliteti obeh
omenjenih vidikov v celoti doseglo uspeh in smotre.	cd.—
Koneert na Kongresnem trgu
Zamisel koncertov in gledaliških prireditev pod milim nebom je bila za Ljubljano vsekdar vabljiva, vendar je pros-lula vremenska nestanovitnost, ki označuje naše mesto, otežkočila organizacijska prizadevanja v tej smeri. Z velikim zanimanjem in s teplo hvaležnostjo je naJe občinstvo' pričakovalo koncert z rimskimi umetniki na Kongresnem trgu odnosno v Unionu. Sama tako se je nudila prenckateremu ljubitelju lepega petja prilika, da sliši sloveče pevce iz Rima, saj je moglo naše tesno gledališče sprejeti oba večera sorazmerno majhen del občinstva. Vreme, ki je vse do zadnjega trenutka pred koncertom izkazovalo svojo naklonjenost, tako da je omogočilo koncert pod milim nebom, je v drugem delu koncertnega programa ponasaja-lo in prireditev se je bila morala nekoliko prej zaključiti.
Zgornji del Kongresnega trga s porta-lom baročne cerkve CJ.ršulink daje prireditvam te vrste krasno sc^nerijo, dasi prostor akustično ni najsrečnejši Stopnišče cerkve je bilo spremenjeno v koncertni pedij in obdano z obrnim zelenjem, nad katerim so visele državne zastave in prapori. Ves koncertni prostor je bil označen z zastavami in liktorskimi znaki. Dolge in široke vrste sedežev razdeljene v tri skupine, je že pred 17. uro zasedlo občinstvo, ki je tesno napolnilo tudi stojišča. Na podiju je sital poleg klavirja mikrofon za radijsk7 oddajo, ki jo je pre-skrbel Eiar in tako ustregel mnogim Um*

Kronika
*	.Potomka Petrovičev umrla. Na Četi-nju je umrla ga. Zlatana Jovičevič, sorod-nica črnogorske kraljevske rodbine Petrovičev. Pogreba ugledne pokojnice se je udeležilo mnogo ljudstva z Visokim Komisarjem Mazzulinijem, poveljnikom divizije generalom Tuccijem in drugimi odličnlki. Na čelu sprevoda so nosili velik venec Kraljice in Cesarice pa vrsto vencev naj-odličnejših predstavnikov italijanskih ob-lastev. v cerkvi sv. . laha je arhlmandrit opravil pogrebne svečanosti v navzočnosti sorodnikov in zastopnikov.
* Dr. Beno Sabothy umrl. Iz Kranja smo prejeli vest, da je umrl tamošnji odvetnik dr. Beno Sabothy. Zadela ga je kap.
*	Smrt bivšega predsednika jugoslovanskega senata. V Zagrebu je umrl dr. željko Mažuranič, bivši predsednik jugoslovanskega senata in bivši minister.
*	Film iz Garibaldijevega življenja. Ga-ribaldinska legija je skupno s filmsko clružbo Lux razpisala poseben natečaj za filmsko besedilo iz Garibaldijevega življenja in njegove dobe.
*	Zračni promet na progi Zagreb— Sarajevo. Poročali smo že, da je bil otvor-jen zračni promet na progi Berlin—Dunaj —Gradec—Zagreb. S 15. julijem bo pa podaljšana ta zračna proga do Sarajeva. Na tej progi bodo letala potniška letala ob torkih, četrtkih in sobotah, in sicer tja, nazaj pa samo od Sarajeva do Zagreba. Na progi Zagreb—Gradec—Dunaj—Berlin bodo pa letala potniška letala ob ponedeljkih, sredah in petkih.
*	Olje iz Dalmacije. Med naravnim bogastvom, ki ga premore dalmatinska zemlja, zavzema oljka eno najpomembnejših mest. Oljčni gaji v Dalmaciji, ki pa doslej niso bili deležni prav smotrne gojitve, so dajali do 20.000 stotov na leto. Kljub skromnemu pridelku je bilo še zmerom mogoče izvažati 50 odstotkov letine. Z uporabo boljših metod se bo proizvodnja pod novo upravo lahko dvignila, da bo Dalmaciji in Kraljevini v veliko korist.
*	Zapora nad prodajo vina dvignjena. Ker so se vinogradniške organizacije v Italiji zavezale, da bodo dobavile za vojsko potrebne ko' ? vina do novega pridelka, je Ministi * o za poljedelstvo in gozdove dvignilo zaporo nad prodajo vina, ki ie bila uvedena z ministrskim odlokom dne 25. aprila. Poslej je prosta prodaja vina vsake vrste in vsake stopnje alkohola, ki so ga prodajalci imeli ob času objave tega odloka v količini, nižji od sto hektolitrov. Vinogradniki in trgovci, ki premorejo večje količine, si morajo priskrbeti posebno dovoljenje pri svoji stanovski korporaciji.
*	Nemški otroci letujejo na italijanskem morju. Z brzovlakom je prispelo v Trst 160 nemških otrok z Dunaja, ki so nadaljevali pot v obmorsko kolonijo pri Sv. Pelagiju pri Rovinju, kjer bodo ostali dva meseca na počitnicah. Kmalu nato je prispel poseben vlak, s katerim se je pripeljalo 300 nemških otrok iz Monakova, Kolna in Diisseldorfa. Ta skupina, katere letovanje prireja organizacija hitlerjevske mladine, bo počitnice prebila v Opatiji, kjer ostane 6 tednov. Mlade potnike so na tržašksm kolodvoru pozdravili predstavniki nemškega generalnega konzulata in racionalnosocialistične stranke.
*	101-letna starka, ki se zanima za križarsko vojno proti boljševizmu. V zavetišču za onemogle v Bujah v Istri živi 104-letna Antonija Kardoševa, vdova Radino-va, ki je po rodu iz Nove vasi na Mirni, a se je v Buje primožila. že 20 let biva v zavetišču in je slepa, a je vendar še zmerom vedrega duha ter ima močan glas in tenek posluh. Vsakega znanca takoj razpozna po govorici. Imela je dve hčerki, ki pa sta že obe umrli — druga pred leti, ko
i je bilo 70 let. žena, ki se je rodila leta 1337., se še živo spominja vojne leta 1848. Prav tako pa se z vso vnemo zanima za dogodke današnjih dni in je odločna nasprotnica boljševizma. Ko je lani v decembru istrski Prefekt obiskal zavod, mu je starka izrazila željo, da bi rada vsako nedeljo mašo poslušala po »mašini« (po ra-liju). Njeni želji je bilo takoj ustreženo in zdaj redno vsako nedeljo s pomočjo ^čarobne škatlice« prisostvuje svetemu opravilu.
*	Dve smrtni žrtvi dela. .V delavnici
tvrdke Pasquini v Milanu se je v četrtek primerila huda nesreča. Na lepem se je utrgala, veriga na žerjavu in težak stroj je z vso silo udaril dva delavca, 27-letnega Karla Oisinelija in 33-letnega Benjamina Pol ca. Dobila sta zelo hude poškodbe, ki sta jim po kratkem trpljenju podlegla.
*	Požar. V sredo je začelo v nekem i hribu nad Vrhpoljami goreti grmovje, in j ker je bilo vetrovno, je bila nevarnost, da
se vname tudi gozd v bližini. Gasilci Iz Ajdovščine in Vipave so na alarm takoj pritekli na pomoč in njihovi nagli intervenciji gre zahvala, da je bil ogenj kmalu zadušen.
*	Transmisija ubila 5-letnega otroka.
Na nepojasnjen način je komaj 5-letni Olimpio Vicentini iz Teora pri Vidmu dobil v roke ključ od električne centrale. Odklenil je in vstopil v strojnico, ki je bila v polnem pogonu. Radovedno se je približal turbini, pri tem pa ga je zagrabil transmisijski jermen, ga z bliskovito naglico dvignil v zrak in ga z vso silo treščil ob zid, da je obležal mrtev. Nekaj trenutkov nato je oče, ki je bil zaposlen v bližini poslopja, našel truplo vse razmesarjeno. Proti čuvaju elektrarne je uvedena preiskava.
*	Na cesti je padel. V goriško bolnico so pripeljali starčka Josipa Blažiča, ki je na cesti tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo.
*	Huda nesreča na progi. Na železniški progi v bližini mostu pri Sv. Luciji na Soči se je pripetila huda nesreča. 29-letni Karel Juh iz Tolmina je šel čez progo pa ga je zgrabila lokomotiva, ki je tisti trenutek prihitela od druge strani. Pri tem je dobil hude poškodbe, med drugim si je prebil lobanjo. V težkem stanju so ga prepeljali v goriško bolnico.
*	Nezgoda filmskega režiserja. Nedavno se je skupina filmskih igralcev, režiserjev in tehnikov, ki je v pokrajini ob Comskem jezeru snemala prizore za film »Zaročenca«, vrnila v Rim, da v ateljejih nadaljuje delo. Pri tem se je pomožnemu režiserju Valentiru Bosiu pripetinenavadna nesreča. Na konju je nadziral delo, pa se je žival na lepem splašila in ga vrgla na tla. Nerodno poškodovanega so ga prepeljali v bolnico.
*	S češnje je padel in se ubil. Spirito
Ballatore, 391etni kmet iz San Lorenza pri Saluzzu, je splezal na češnjo, da bi nabral nekaj sadja. Ravnal pa je tako neprevidno, da se rnu je odlomila veja pod nogami in je padel 5 m globoko na tla. Pri padcu je dobil hude notranje in zunanje poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnico. Nekaj minut po prevozu pa je poškodbam podlegel.
*	Knjigarna Kleinmayr & Bamberg, Miklošičeva cesta 16, Ljubljana, dobavlja kakor prej, najhitreje domačo in inozemsko literaturo (knjige, časopise in muzi-kalije). Poslužite se našega posredovanja.
*	Tečaj italijanščine — nov — se na željo mnogih interesentov otvori 14. julija. Honorar nizek. Prospekte daje: »Chfisto-fov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. (—)
Iz Ljubljane
u— Spremenljivo vreme imamo že nekaj dni. Nikakor se noče popolnoma zjasniti. Deževni oblaki se kar naprej pode po nebu in od časa do časa pošljejo nekaj moče na zemljo. Ozračje se je dodobra ohladilo in številne kopalce pregnalo z obrežja rek in potokov. Le najvztrajnejši so ostali vodi zvesti, morajo pa s telesnimi vajami in z igro z žogo preganjati kurjo polt. V četrtek popoldne se je pripravljalo k nevihti, veter pa je odgnal oblake proti jugovhodu in je v mestu padlo le malo dežja. Okoli 6 se je naredila na vzhodu krasna mavrica, ki pa je kmalu izginila. Oblaki so tudi včeraj ves dan prepregali nebo in je le kdaj pa kdaj posijalo sonca.
u— Upraviteljstvo III. mešane ljudske šole v Ljubljani vabi ves učiteljski zbor in vse učence te šole, posebej še učence III. in IV. razreda višje ljudske šole, da se videleže pogreba svoje dobre učiteljice Vide Jakličeve. Zbor v soboto 12. t. m. ob 16.30 pred šolo.
u— Dijaški počitniški tečaji italijanščine in nemščine pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, bodo pričeli v ponedeljek, dne 14. julija. Prijave se sprejemajo v pisarni zavoda. (—) u— Iz pisarne Rdečega križa. Pozivamo g. Jožefa Broliha. naj se takoj zglasi v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b, kurirski oddelek.
u— Seja odseka za kontrolo cen. Danes dopoldne bo seja odseka za kontrolo cen, ki deluje pod okriljem Vin. oddelka Visokega Komisariata in v katerem so zastopani predstavniki trgovcev in konzumen-tov. Današnja seja bo razpravljala o določitvi cen riža.
u— Kup nesreč. V bolnico so pripeljali 371etno Angelo Mahorčičevo, delavko Go-lobove tovarne na Viču. Padla je s kolesa in si zlomila roko. Prav tako je moral v bolnico Anton Sever, 371etni posestnik iz
Ambrusa pri Novem mestu, ki je doma krmil živino, pa mu je vol stopil na desno nogo in mu jo zlomil. Angela Mulhova, 401etna delavka iz Prezida pri Stični, pa je padla in si zlomila desnico.
u— Rdečemu križu je v počaščenje bla-gopokojne g. Silve Lahove darovala rodbina Ciril Troštova 60 lir. Iskrena hvala!
n— Prodajo jajc, ki se je doslej vršila na mestni stojnici na Vodnikovem trgu, je mestna občina ukinila z današnjim dnem.
u— Koristno uporabljen prostor. Mestna občina je pred nekaj leti uredila široki prostor na oglu Marmontove in Langusove ulice v ličen park, ki je brez dvoma v okras temu mestnemu okraju. Posajena so bila prijazna, okolici primerna drevesca in posajena lepa, zelena trava, čez mali javni park je speljana tudi z drobnim kamenjem posuta pot, ob kateri sta lični klopici. V zadnjem času pa se je park na nenavaden način spremenil. V smislu nasveta naj se vsak košček zemlje po možnosti koristno uporabi, so nekateri stanovalci v bližnji okolici obdelali ves park in ga posejali z raznimi pridelki. Zdaj so kali že močno po gnale in namestu cvetlic in ostalih nasadov, se na malem trgu bohotijo lepa solata, paradižniki, fižol itd. Klopi sredi nenavadnega parka sta se kar skrili v bogatem zelenju važnih pridelkov, ki zelo lepo uspevajo, tako rekoč sredi mesta, saj stojijo okrog in okrog lepe in velike vile.
u— Dela na Koleziji obnovljena. Okrog bodočega kopališča Kolezije je spet oživelo. Po daljšem zastoju, ki so ga povzročili vojni dogodki pri nas, so bila pred kratkim obnovljena dela za gradbo novega kopališča, ki bo stalo na mestu starega, lansko leto porušenega, številni delavci so najprej navozili velike količine debelo in drobno lomljenega kamenja, peska in be tona. že prej izkopani, jami za kopalna bazena so razširili in ugladili. Začeli so tudi z betoniranjem dna, za kar je že nasuto kamenje. Delo naglo napreduje in bo novo kopališče, če bo vreme naklonjeno, v kratkem dograjeno.
u— N®vo lice Opekarske ceste. Odkar so bila dovršena kanalizacijska dela na dolgi in ravni Opekarski cesti, je slednja dobila povsem drugačen izgled. Jarka na obeh straneh ceste sta zasuta, da ni več ne duha ne sluha o umazani, smrdeči vodi, ki se je počasi premikala v blatnih jarkih. Tu so zdaj speljane moderne betonske cevi. Opekarska cesta je zdaj še enkrat širša in bo mogla imeti, prav široke in udobne hodnike za pešce. Ko bodo padli stari, košati kostanji, bo tudi cestišče povsem ustrezalo bodočim zahtevam te važne, naglo se razvijajoče prometne žile. Namesto kostanjev bodo nasadili koristnejše drevje, cestišče in hodniki bodo seveda asfaltirani in končno speljana tramvajska proga do Karlovške ceste čez Prule. Most čez Ljubljanico bo zamenjan z novim, širšim in močnejšim. Na obeh straneh Opekarske ceste že zdaj neprestano rastejo nove hiše in vile.
u— Spet žrtev patrone. Na kirurški oddelek so pripeljali Draga Obranoviča, 20-letnega posestnikovega sina iz Fare pri Kočevju. Nekje je našel vojaško patrono in toliko časa razbijal po njej, da je eksplodirala in mu močno razmesarila levo roko.
u— Učiteljska tiskarna d. d. v Ljubljani
je darovala namesto venca na grob umrlega tovariša Ferda Juvanca 100 lir Učiteljskemu odboru za socialno pomoč. Iskrena hvala!
u— Strojepisni tečaji — novi — se prično 15. julija. Na razpolago prospekt. Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. Telefon 43-82. Dnevni in večerni tečaji. (—)
u— Mestno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta M i s, Poljanska cesta 15,11, telefon 32-84.
u— O violinski virtuozinji Pini Carmi-rellijevi, ki bo nastopila v ponedeljek 14. t. m. v veliki Filharmonični dvorani, pišejo kritiki velikih inozemskih časopisov med drugim sledeče: Med najbolj nadarjene violinistke, kar jih je prišlo v poslednjih letih iz Italije, spada mlada Pina Carmirelli. Njen ton je izredno topel, obvlada vse tehnične težave svojega inštrumenta in sijajno interpretira tudi najtežje skladbe tozadevne literature. Zopet drugi list piše, da potrjuje vsak koncertni nastop mlade umetnice njeno izredno muzi-kalno nadarjenost, virtuozno tehniko m sijajno interpretacijo. Vsak njen nastop potrdi v polni meri to, kar se piše in kar se sliši o njeni umetnosti. Umetnica bo igrala v ponedeljek v prvem delu Fresco-baldijevo Arijo, Vivaldijevo Sonato v d-duru in Bruchov koncert v g-molu. V drugem delu koncertnega sporeda pa vrsto krajših violinskih skladb. Na klavirju jo bo spremljala Marija Sala. Začetek koncerta bo točno ob pol 9. uri zvečer, pred-prodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
Italijanski tečaj
LX.
Vaja v pogovoru. Discorso di ripe-tizione.
Chi era smarrito nel deserto? Dove era smarrito un Arabo? Un Arabo solo (en sam Arabec) era smarrito nel deserto. Quanti Arabi erano smarriti nel deserto? Erano molti Arabi smarriti nel deserto? Erano smarriti nel deserto due o tre Arabi? Perche l'Arabo si vide minacciato dalla mor-te? Si vide minacciato dalla morte perche non aveva mangiato da due giorni. Questo Arabo aveva dunque farne? Questo Arabo era dunque molto affamato? Perche aveva farne? Si vide minacciato da un altro uomo? Dove passo 1'Arabo? Vi sono molti pozzi in un deserto? No, signore, non vi sono molti pozzi in un deserto. Vi sono pocchi pozzi in un deserto? Vi-cino a che cosa passo 1'Arabo? Quale Arabo passo vicino ad un pozzo? L'Arabo che čra smarrito nel deserto e che era minacciato dalla morte perche non aveva mangiato da due giorni, passo vicino ad un pozzo. Dove fanno bevere i loro camelli le carovane? Quanti camelli ha una carovana? Ne ha poehi o molti? Chi fa bevere i camelli nei pozzi? Le carovane fanno bevere i loro camelli nei požzi del deserto Fanno tutte la carovane bevere i loro camelli nei pozzi del deserto? Che cosa vide? Che vide? Cosa vide? (Vse tri vprašanja pomenijo isto, zadnji način je najobičajnejši.) Dove vide questo piccolo sacco di cuoio? Sulla sabbia del deserto? Era grande o piccolo il sacco che vide quando passo vicino ad uno di questi pozzi del deserto? Di che cosa era fatto (narejen) questo sacco? Sono tutti i sacchi fatti di cuoio? Quanti sacchi vide l'Arabo vicino al pozzo? Vide un sacco solo. Non vide due o tre sacchi? No, signore. non vide due o tre sacchi. Ali. No, signore, non ne vide due o tre. Cosa (pass rem. je storil) fece l'Arabo? Da dove (od kod) rac-colse 1'Arabo questo sacco? Cosa
u— Druga pevska tekma v Operi se bo vršila v nedeljo, 13. julija ob 20. uri v Operi. Zanjo vlada nenavadno zanimanje. Priglasilo se je že preko 60 tekmovalcev iz najrazličnejših stanov: mnogo dijakinj in dijakov, visokošolcev, sodni pripravnik, uradnikov in uradnic, dentistka, pekovski, krojaški, trgovski in torbarski pomočnik, tiskarski uslužbenec itd. Tekmovalci bodo peli poleg narodnih in umetnih pesmi tudi pesmi naših komponistov Škerjanca, Pavčiča, Prelovca, Vilharja, Premrla, Pre-ka, Medveda, Gerbiča. Poleg teh bodo peli znane arije iz različnih oper: La Boheme, Traviata, Madame Butterfly, Evgenij Onjegin, Faust, Rigoletto, Marta itd. Zastopani so tudi skladatelji Paolo Tosti, Grieg, Schumann, Gluck, Lowe, Pergolese, Gior-dani, itd. Občinstvo opozarjamo, da bo javna pevska preizkušnja v nedeljo dop. ob 10, za katero veljajo cene od 5 Lit navzdol, zvečer ob 20. uri pa bo pevska tekma, zanjo pa veljajo cene od 10 Lit navzdol. Občinstvu priporočamo nakup vstopnic v predprodaji pri dnevni blagajni v Operi.
vi— Uršulinsko šolo podirajo, v zvezi z regulacijo Šubičeve ulice in njenega podaljšanja na Kongresni trg so pred tedni začeli podirati nizko poslopje, v katerem je bila Sinkovčeva trgovina s čevlji. Zdaj pa že razkrivajo streho severnega dela uršulinskega samostana, ker bodo ta del poslopja v zvezi z regulacijo podrli. Najprej bodo uredili ulico v zgornjem delu, kjer že kopljejo temelje za nov samostanski zid in izpeljujejo kanalizacijo ob hišah Pokojninskega zavoda. Cestna dela pa bodo še dolgo trajala, ker bo treba navoziti še mnogo nasipnega gradiva. Zemljišče je namreč vzdolž vsega vrta mnogo nižje.
—u Zaradi snaženja uradnih prostorov mestnega socialno - političnega urada na Ambroževem trgu ta urad za stranke ne bo posloval v ponedeljek in torek 14. in 15. t. m.
Iz Novega mesta
n— Preskrba z mesom. Občinski prehranjevalni urad opozarja vse prebivalstvo naj se zaradi preskrbe z govejim mesom
dem. da so lahko udobno doma poslušali slavne pevce. Z leve strani se je razvrstila vojaška godba, ki je zaigrala nekaj točk pred koncertom.
Koncert, ki je imel dobrodelni namen m čigar pokroviteljstvo je prevzel Visoki Komisarijat, so obiskali tudi prcdstavitelji civilnih Oblasti z Visokim Komisarjem Eksc. Graziolijem na čelu, dalje prodsta-vitelji Vojske in razni domači odličniki. Občinstva se jc kar trlo in najpo^gumnej-š.a mladina je splezala celo na znamenje. Ko je stopil na podij slavni Benjamino Gigli in začel koncert, ga je pozdravilo dolgotrajno ploskanje, ki so ga bili po vsaki točki deležni vsi sodelujoči, posebej še Gigli, Maria Caniglia in Gino Bechi, ki so — kar lahko takoj zapišemo — poželi levji del uspeha.
Sodelujoči — poleg omenjenih še Tina iMacchia in Maria Huder — so izvajali program, ki je obsegal večjidefl operne arije iz Cilea, Puccinija, Verdija, Giordana in Rossmija. medtem ko je B. Gigli zapel še čustveno lepo popevko de Cresccnza »Ron-dini al nidow in dodal dve šaljivi popevki, ki sta s> svojo šegavostjo posebno užgali. Izmed koncertnih točk je zbudil največje navdušenje duct z Gigliem in Bcchijem. Če bi razpoloženja ne motile pretnje z nevihto in pri nekaterih točkah tudi zvonje-nje v eni izmed bližnjih cerkva, bi navdušenje občinstva nedvomno dobilo še bolj manifestanten izraz, kakor ga je že. Vsekakor ostanejo ti pevski nastopi udeležencem v neizbrisnem sipominu kot doživetje višinske pevske umetnosti, dostojne tako bleščečih in star h tradicij, kakor odlikujejo tudi na tem področju italijanski narod. Odveč bi bilo označevati velike m splošno priznane kvalitete sodelujočih so-
listov, subtilno kulturo njihovega glasu m prednašanja, silne dramatične akcente, ki so jih polagali v posamezne arije. Njihov nastop je bil eden tistih redkih nastopm-, ki bi jih hoteli doživljati še in še, in če ne bi bila posegla vmes »»vis» maoir« v obliki dežja, bi občinstvo nedvomno izvabilo še kaj dodatkov. Premnogi so odhajali i željo, da bi slavne pevke in pevce kmalu zopet slišali v gledališču ali na koncertnem podij u našega mesta
Utrinek
Na mnogih točkah sveta sta morda v teh trenutkih poplavila strah in groza neznana človeška srca, ki so prav kakor naša dojemljiva za opojnost čustev, za lepoto harmonij, za srebrni sij mesečine, ki se je razlila po mestu. V očeh še nosimo prvo mesečino toplega poletnega večera in že se potapljamo v čudovite valove mu-zike. Koncertna dvorana je polna ljudi. Na podiju sede trije mojstri in izvabljajo svojim instrumentom zvoke, ki uganjajo čarovnijo z našimi čustvi. Prenašajo nas v druge svetove. Izgubljamo težo snovi, razlivamo se z mesečino po neznanih poljih, kjer se srebri potok in kjer si rusalke na vrbah češejo bujne lase. Za hip smo utekli iz ujetništva trdih življenjskih dejstev; nič več nas njihova kladiva ne tolčejo v možganih. Napili smo se vina melodij in se kakor omotični opotekamo po svetu, ki je ustvarjen iz sanj in prividov. Preklinjajte nas in nas zavidajte z vsem pravičnim gnevom v duši, daljni trpeči ljudje, ki ta hip ne vidite mesečine, čeprav je razlita okrog vas in ne slišite druge muzike, kakor je fortissimo vašega strahu in gneva. Mi smo se napili nečesa, kar je tako daleč od sveta in njegove resničnosti, kakor nebo, ki je enako lepo
in enako ravnodušno v vseh dogajanjih na Zemlji: v spremembi njenih geoloških period in v kratkotrajnih potresih zgodovinskih plasti njenega prebivalstva. Nebo je ravnodušno, resničnost je mrzla, toda noči so tople in mesečina je čista; poželjivo, z napol odprtimi očmi srebljemo omamno uteho umetnosti. Kakšna blaznost, in vendar kako človeška, kako zelo človeška!
Tolstoj ni imel prav v svoji obtožbi glasbe. ki jo je v »Kreutzerjevi sonati« zvezal s spolnimi nagibi, z ljubosumnostjo in z zločinom. Globlje je segel v čar zvočne poezije Shakespeare, ki je v »skladu sladkih zvokov« odkril etično silo, zakaj oni, kogar ne gane ta harmonija, je ustvarjen za hlimbo in razbojstvo. Glasba je, prav kakor poezija, ustvarjalka rahlih duševnih vrednot, nežnih čustev, tihega sočutja, plodnega nemira in neutešljivega hrepenenja po nečem, kar se z zvoki razblinja v nadčutni svet, v Absolutno. Njene besede nimajo okornosti našega jezika, ne izdajajo umetnika tedaj, ko je treba izraziti najtanjša čustvena drhtenja. Glasba je ena sama vibracija, eno samo sproščanje človekove omejenosti v neskončnost. Samo v globoki žalosti in v strastnem veselju nam duša tako valovi, kakor pod svetlimi in čistimi sunki zvočnih harmonij. Toda zvočno valovanje deli naši notranjosti tolažbo in jo odvrača od temn:h senc tega sveta; v nji se obhajamo s svetostjo nadzemeliske Sanje.
Zaprimo se vase in poslušajmo te čarobne zvoke, poslušajmo in sanjajmo o boljšem, lepšem svetu. Ta trenutek je naš. Zazrimo se skozi nieeov bežni utrio v večnost. Natočite. mojstri, še tega božanskega vina, da se ga napijemo, preden se spet otožni pogreznemo v sivino naših dni...
Zapiski
ZATON ROMANA?
Hrvatski pesnik Olinko Delorko se v svojem članku »Nekoliko misli o A. G. Matošu« (»Hrvatski narod« z dne 8. t. m.) bavi tudi z vprašanjem romana in prihaja do naslednjih zanimivih misli in opazk:
Najizrazitejši pesniški duhovi sodobne Evrope so izgubili vero v roman. Na pr. v Italiji: če izvzamemo stvaritve Pallazze-schija, Alvara in Cicognanija. ki pa niso kdo ve kako velike, je književna elita glede vseh ostalih nerazpoložena nasproti romanu in cdo povesti. Pod vplivom teh misli sie mnogo bolj proučujejo Leopardije-va »Moralna dela«, knjiga, ki jo je sikušal njen pisec določiti kot »delo pesniških sanj, razpoloženj in melanholičnih kapric ali pa kot izraz pisateljeve nesreče«. Taki spisi se čitajo bolj kakor Manzonijev roman »Zaročenca«. Z ene strani Papini in Soffici, z druge Cecchi. Cardarelli in Bal-dini, pisatelji nenavadne umetniške rahlo>-čutnosti, o čijih delu lahko rečemo že da-nesi, da je klasično — prepuščajo roman D'Ambri, Gottiju in drugim podobnim. Zlasti Cecchi in Carderelli, dva morda najizrazitejša pisatelja sodobne Italije, sta se omejila na prozo, ki ni daljša od deset, petnajst strani. Toda kakšna čudesa sta v nji pokazala! Paul Valery in ostali francoski pisatelji, ki so se z njim proslavili po vojni, takisto gledajo z nezaupanjem na roman, ker dvomijo o njegovi pesniški možnosti. Rciman jim ni zadosti čist. Kot zmes in znes retorike, politike, sociologije, etnografije itd. je mnoge pisatelje upropa-stil. Danes beremo na pr. »Salambo« samo v odlomkih, čeprav se je Flaubert odlikoval po izredni disciplini iai občutljivosti, j Redki so pisatelji, ki ume jo po zaslugi sivo- *
disse (pass. rem. je rekel) trovando il sacco? Di che cosa era pieno il nostro Arabo? Era pieno di una speranza. Di che speranza era pieno? Era pično della speranza di trovare nel sacco dei datteri o delle nocciuole. Cosa trovo nel sacco? Ci trovo delle perle. Trovo delle perle nel sacco il nostro Arabo? Si, signore, ce ne trovo. Cosa era nel sacco che trovo? Delle perle erano nel sacco che trovo. Ci erano delle perle. Cosa fece quando trov& questo sacco? Quando ecc., si affret-to ad aprire il sacco, (ad aprirlo). Cosa disse r Arabo quando vide quel che conteneva il sacco? Era contento alla vista di quel che conteneva il sacco? Perche non ne era contento? Cosa sperava di trovarci? Sperava di trovarci qualche cosa da mangiare. Trovo nel sacco qualche cosa da mangiare? Poteva mangiar le perle?
Nepravilni passati remoti in participi passati.
V zgodbi o izstradanem Arabcu in v gorenjem pogovoru smo našli več oblik Passato remoto, ki se ne skladajo z vzorci pravilnih glagolov. Nekateri glagoli, n. pr. dire, fare, vedere, imajo v prvi in tretji osebi ednine in v tretji množine naglas na deblu in drugačno končnico. Dire se glasi v passato remoto: dissi, dicesti, disse, dicemmo, diceste, dissero. Fare: feci, facesti, fece, facemmo, faceste, fecero. Vedere: vidi, vedesti, vide, vedemmo, vedeste, videro. Tri oblike: dicesti, dicemmo, diceste so torej pravilne, z isto končnico in z naglasom na njej kakor pri vseh drugih glagolih, ostale tri: dissi, disse, dissero se pa imenujejo krepke in si jih je treba za vsak nepravilni glagol posebej naučiti. Pri takih glagolih je navadno nepravilen tudi participio passato, tako je od dire — detto, od fare — fatto in od vedere — visto ali veduto. Mi si jih bomo pri vsaki lekciji nekoliko zapomnili, pa bc šlo brez težave.
vsak odjemalec prijavi najbližjemu mesarju oziroma mesarju, pri katerem je doslej običajno dobival meso. Vsi odjemalci se morajo mesarjem prijaviti najkasneje do 15. t. m., nakar bodo mesarji sezname svojih odjemalcev v treh izvodih predložili preskrbovalnemu uradu. Prav tako morajo vsi gostinski obrati do 15. t. m. prijaviti točno število oseb, ki so pri njih na hrani, in za točnost teh prijav je odgovoren lastnik gostinskega obrata. Občinski preskrbovalni urad opozarja vse odjemalce, da bodo vsi, ki bi se dvakrat prijavili, najstrože kaznovani, ter bodo razen tega za določeno dobo tudi izgubili pravico, prejemati meso.
n— Otvoritev italijanskega tečaja. V nabito polni fizikalni dvorani novomeške realne gimnazije je bila v sredo ob pol 20. otvoritev italijanskega tečaja, katerega prireja za svoje naročnike brezplačno tukajšnja podružnica »Jutra«. Otvoritvi tečaja je prisostvoval tudi okrajni civilni komisar g .dr. Otto Grisseli, ki je osebno z daljšim nagovorom otvoril tečaj. G. komisar je ob tej priliki izrazil svojo posebno zadovoljstvo nad velikim zanimanjem, ki so ga s tako veliko udeležbo pokazali naši naročniki za ta italijanski tečaj in je obljubil, da ga bo tudi s svoje strani z vsemi sredstvi podprl. Gospodu komisarju se je v slovenskem in italijanskem jeziku zahvalil za njegovo pozornost in njegove vzpodbudne besede šef podružnice »Jutra« in vodja tečaja g. Bogdan Pušenjak ter tudi omenil, da bo baš dobro znanje italijanskega jezika tvorilo most med slovenskim in italijanskim narodom, zaradi Cesar je tudi naloga in cilj tega tečaja, da prispeva k še boljšemu razumevanju in še ožjemu sodelovanju med obema narodoma. Po daljšem predavanju o sodobni jezikovni metodiki se je izvršila razdelitev vseh slušateljev v dva tečaja, ki se bosta vršila v fizikalni dvorani gimnazije. Prvitečaj bo vsak ponedeljek in četrtek, drugi pa vsak torek in petek in sicer oba ob 20. ter se obeh tečajev udeležuje okrog 70 slušateljev.
Obnovite naročnino!
je prvinske pripovedne moči ustvariti taka mesta, da nam ob njih zastaja dih in da pri čitanju pozabljamo na pomanjkljivosti, ki redno spremljajo slehern roman...«
Prvo bolgarsko pevsko društvo v Skop-lju »Boris Drangov« je priredilo nedavno koncert v Sofiji. Program je obsegal ma-cedonske pesmi in plese.
Razstava nordijske umetnosti v Stock-holmu. Medtem, ko je vojna zajela v tej ali oni obliki vse severne dežele razen švedske, so kulturne vezi med skandinavskimi narodi ostale. Kot primer razveseljive kontinuitete, ki kaže, da niti vojna usoda ne more pretrgati dela za kulturno zbliževanje sorodnih narodov, navajajo velikopotezno organizirano razstavo nordijske umetnosti, ki se je nedavno začela v Stock-holmu. Razstava prikazuje umetnostni razvoj teh dežel v zadnjih petdesetih letih. Izmed 608 razstavljenih umetnin poteka 280 del iz Danske, 175 iz Norveške, 131 iz Finske in 22 iz Islandije.
Verdi v slikah. C. Gatti je sestavil knjigo »Verdi nelle immagini«, ki šteje 800 ilustracij in združuje ves slikovni material, kar ga je bilo mogoče dobiti o velikem italijanskem skladatelju.
B. Croceja Estetika (»Estetica come scienza dell'espressione e linguistica generale«) je dosegla pravkar sedmo izdajo. Knjiga je preložena v mnoge jezike.
Pascalove »Misli« (»Pensieri«) so izšle v novem, komentiranem prevodu A. Canto-nija Canillija v Laterzovi zbirki »Piccola Biblioteca Filosofica«.
G. P. Scarlata poetika z naslovom »I fondamenti della poetiea« je izšla v novi predelani izdaji.
Antologijo diplomatskih dokumentov zgodovinskega pomena je zbral A. Anchie-ri v knjigi »Antologia storico-diplomatica«. Izbor obsega dobo 1815—1940.
/
Naše gledališče
D B A M A
Začetek ob 20. url. Sobota, 12. julija: Okence. Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. Nedelja, 13. julija: Via mala Izven. Cene od 7.60 Lit navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev.
Jože Kovič hi Branka Rasbergerjeva Igrata glavni vlogi v »Okencu«, delu O. Scheinpflugove. Kraljeva Nakrst, VI. Skr_ hinšek,_ Blaž, Verdonik. P. Kovič, Košuta, ter Košič igrajo pa ostale važne vloge. Režiser: J. Kovič.
John Knittl, znani švicarski pisatelj, je napisal dramo »Via mala«, ki vsebuje prizore velike dramatike. V njih je analitično podan zločin, ki mu prihaja preiskovalni sodnik na sled. Njegova plemenita nrav in globoko človeško občutje ga privedeta v konflikt med vestjo in paragrafom. Učinkovita igra je zanimiva, posebno za pravnike, ker se peča z zanimivo rešitvijo konflikta Igrali bodo: Nakrst, Mira Danilova, Košič. Starčeva, Rakarjeva, Kraljeva. Košuta. Blaž ter Juga Boltarjeva. Režiser Peter Malec.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor išče službe, plača za vsako besedo L. —.30, takse L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 1.—. Najmanjši znesek je L. 7.—. Za ženitve in dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa L. —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši znesek je L. 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
Službe išče
Beseda L —.30. taksa — .60, za daianie naslova ali za šifro t i.—.
Službo gospodinje
k starejšemu, boljšemu gospodu, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500«.
12585-2
OPERA
Začetek ob 20. url.
Sobota, 12. julija: Pri treh mladenkah. Premiera. Red premierski.
Nedelja 13. julija: ob 10. dopoldne: Javna pevska preizkušnja. Izven. Cene od 5 Lit navzdol. Ob 20: Pevska tekma. Izven. Cene od 10 Lit navzdol.
Zgodba Sehubertove tihe ljubezni do
dunajskega dekleta je zajeta v Schubert-Berthejevi spevoigri: »Pri treh mladenkah«. S čustvom in humorjem naslikani biedermajerski Dunaj je okolje, v katerem se dejanje godi. V glavnih partijah bodo nastopili: Vidalijeva Janko, Zupan, Po-ličeva ter: Polajnarjeva, Barbičeva, Spanova, Belizar in Modest Sancin. Dirigent D. Zebre. Režiser: D. Zupan. To bo zadnja opereta, ki jo bo uprizarjala naša Opera v tekoči sezoni.
Vse tekmovalce, ki so se prijavili za pevsko tekmo, obveščamo, da bo v nedeljo 13. t. m. ob 10. uri javna pevska preizkušnja. Note po možnosti prinesti s seboj.
Prodam
Beseda t —.60, taksa —.60, z* daianie naslova ali za Šifro L 2.—.
Kuhinjsko garnituro
nerabljeno, iz medenine, notranjost pocinkana, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12596-6
Pridelki
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 2.—.
Krompir
lepo, zdravo, odbrano italijansko blago, po L 1.50 oddaja vsako količino A. Volk, Ljubljana, Reslieva c .24.	12604-33
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro I 2.—.
Opremljeno sobo
v centru mesta, elegantno, v novi hiši, s kopalnico, iščem. Plačam do L 220.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elegantna«.
12586-23a
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice iščem za dve osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša hiša«.	12583-23a
Hladilnike
male na led, za gospodini stvo, dobite pri tv. Jamnik, Cesta v Rožno dolino 40, telefon 47-52.	12602-6
Hladilniki
za mala gospodinjstva na razpolago pri Franc Golob, Ljubljana, Wolfova ul. 8.
12579-6
Streho za
3-tonski avto
novo, 4.50 m dolgo, 2.15 m široko, prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
12606-6
RaSfo Ljubljana
Soboti, 12. julija 7.30: poročilo v slovenščini. 7.45: siloven-si.a glasba. V odmoru napoved časa. 8.15: poročila v italijanščini. 12.30: poročila v silovenščkri. 12.45- pestra glasba. 13: napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: komunike Glavnega Stana Oboroženih Sil v sdovenščmi. 13.17: radijski orkester in zbor. dirigira Mario Šijancc. 14: poročila v italijanščini. 14.15: simfonični koncert, dirigira mojster Simcnetto. 14.45: poročiila v slovenščini. 17.15: nove gramofonske plošče (Cetra). 19.30: poročila v slovenščini. 19.45: operetna glasba. 20: napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20: predavanje v slovenščini. 20.30. Donizettijeva opera »Lucia di Lammermoor«. Opera v treh dejanjih. Med odmori približno ob 21.10: vesti v slovenščini, ob 21.55: slovensko predavanje, ob 22.50: vesiti v slovenščini.
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Krrgres kopalnih ustanov
V Budimpešti se je vršil konec maja mednarodni kongres za balneologijo. Udeležili so se ga zastopniki Nemčije, Švice, Slovaške in Hrvatske. Povabljenci iz Italije, Francije in Rumunije, ki niso mogli pravočasno prispeti v Budimpešto, so brzojavno odobrili vse važne sklepe na kongresu. Sklenjeno je bilo med drugim, da se izvede organizacija kopaliških uprav na znanstveni in tehnični podlagi.
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BPILJPNTE
SHOBOCOE SRFIRJE RIIIIHE •
BISERE I.T.D. STARINSKI NAKITE TIR UMETNINE PO NAJVIŠJIH CENAH STRRR TVRDKA
Jos EBERLE
LJUBLJANA,TYRSEVA 2
Niirj-jk - . * . -v W
HOTEL "r SION -
KLISEJE
ENO iN VEČBARVNE
SV.PETRA NASIP ST.23
INSERIRAJ V „JUTRU"!
5-6sobno stanovanje
komfortno, po možnosti v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L'dob-no«.	12594-21a
Sobo s kuhinjo
po možnosti tudi s kopalnico, iščem za 15. avgust ali 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto in sončno«.
12546-21a
Sobo odda
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Sostanovalca
v čisto sobo, po zmerni ceni, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Opremljeno sobo
lepo, sončno, v strogem centru, oddam takoi ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12600-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12582-23
Sobe išče
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v centru, išče Italijan. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Gospod«.	12584-23a
Beseda l —.60. taksa —.60 za daian<e naslova ali za šifro L 2.—.
Prodaja — kupuje
vsakovrstne hiše, parcele, niive, travnike in gozdove: Zaje Andrei, realitetna pisarna, Ljubljana, Tavčarje va ul. 10.	12591-20
Beseda 1. —.60, taksa —.60, zn dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Garažo
poleg Visokega Komisariata oddam. Dr. Jemc, Tobačna ul. 6, tel. 34-94.
12581-17
Vsakovrstni prevozi SEMENIč Privoz 13 Telefon 36-92
Dražbe
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Prodaja smrekovega čresla.
Mestna hranilnica ljubljanska proda iz svojega gozda S a h e n pri Kočevju cca. 16.000 kg smrekovega lubja. Ponudbe je poslati do sobote 26. julija t. 1. dopoldne na upravo gozdov M. H. L. Kočevje štev. 189, kjer so tudi pogoji dražbe interesentom na razpolago.
12466-32
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Mlada psa
ilirskega ovčarja in foxte-rierja, oba z rodovnikom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12597-27

Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova di za šifro L 2.—.
Spedicijska tvrdka »Jugoport«
carini v Postojni vse uvozne in izvozne pošiljke. Hi tra odprava. Dopisi »Jugoport« Rakek, telefon št. 3.
12467-31
Interprete giurato
della iingua italiana, zapriseženi tolmač za italiianskj ezik _ dr. Mikuletič Fortu nat. "Kralia Petra trg 9 — tel 34-32.	36-31
Prevode v italijanščino, nemščino
in razne druge jezike kakor tudi prepise, razmnoževanj n razna pisarniška dela izvršuje »Servis biro«. Preskrbi razne listine in opravi vsa pota in posle zanesljivo in diskretno. Obračajte se vsakem primeru na po-strežno pisarno »SERVIS BIRO«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29/H, tel. 21-09.
12603-31
Slovsnski novinar
in pisatelj, dolgoletni glavni in resorni urednik dnevnikov in revij, vešč tujih jezikov, bivši okrajni načelnik drž. vojne zavarovalnice in tajnik denarnega zavoda išče primernega mesta v Ljubljanski pokrajini. — Ponudbe pod šifro »Značajnost« na oglasni oddelek Jutra«.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo ljubljeno mamo, gospo
IVANO STRNIŠA
k večnemu počitku, jo obdarovali s cvetjem in izrazili sožalje in nas tolažili, se prisrčno zahvaljujemo.
Najlepša zahvala pevcem »Sloge« in g. dr. prima-riju Guzelju za lajšanje zadnjih ur trpljenja.
Sv. maša zadušnica bo v sredo 16. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, dne 11. julija 1911.
Cfearlo — Vozni red
Bloke -
Percorso: Proga:
5.40
6.16 6.33
6.40 6.50 7.02 7.28 7.44 7.50 7.53 8.00 8.20
15.40 16.16 16.33 16.40 16.10 17.02 17.28 17.44 17.50 17.53 18.00 I8.2C
Impresa: Podjetje:
Ljubljana
Ljubljana - Novavas Babnopolje
M Ljubljana
Zogar-Kurešček Turjak Rašica Vel. Lašče Karlovica Novavas-Bloke Bloška Polica Lož
Stari trg Igar-as Babnopolje
PEČNIKAR ANTON
— Dolenjska c., telefon 49-28
7.40	20.25
7.04	19.49
6.47	19.32
6.40	19.25
6.30	19.15
6.18	19.03
5.52	18.37
5.36	18.21
5.30	18.15
5.27	18.12
5.20	18.05
5.00	17.45
Žalujoči ostali

••» Vv ' ••'	h- ' -.-•.rji.-/.
t
Za vedno nas je zapustila ljubljena soproga, zlata mama, stara mama, tašča, svakinja in sestrična
HEDVIKA KALIN, roj. Žvokelj
poštarica v pok.
Pogreb preblage rajnice bo v soboto, dne 12. t. m. popoldne ob 16. uri z Zal, iz kapelice sv. Krištofa, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 11. julija 1941.
TOMO-IVAN, soprog — IVO, DANILO, MARJAN, BORIS, ZDENKO, sinovi — MACA, JOŽA, ZORA, MAVRA, snahe —- vnuki in vnukinje
ter ostalo sorodstvo.
Prosimo tihega sožalja.


a servizio deli' eiettricita
Oggi tutti gli elettroprodotti, gia for-midabili consumatori di rame, si pos-sono fare e si fanno vantaggiosa mente con leghe di alluminio. Queste leghe sostituiseono egregiamente il rame sia perche ottimi conduttori del-l'elettricita, sia per la loro forte resi-stenza meccanica alla tensione, sia per la loro leggerezza che fa rispar miare nelle palificaziom. L'ossidazione superficiale ottenuta con sostanze adatte costituisce un ottimo isolante che elimina dagli avvolgimenti di alluminio la rivestitura di filo. Oltre che la fabbricazione di conduttori elettrici, barre, tubi, cavi, fili di alluminio per connessioni elettriche, l'al-luminio con le sue leghe offre un campo immenso a nuove applicazioni.
LUHiiilJ
¥ službi
elektrike
Danes se vsi električni izdelki, ki so bili nekdaj tako strahoviti porabniki bakra lahko delajo in tudi se z veliko koristjo delajo iz aluminijevih spojin. Te spojine izborno nadomeščajo baker bodisi kot sijajni prevodniki, bodisi radi svojega močnega mehaničnega odpora proti napetosti, bodisi radi svoje lahkote, s katero se prihrani mnogo na drogovju (podpornih konstrukcijah). Oksidirana površina, ki se doseže s primernimi sredstvi, tvori najboljšo izolacijo, ki pri aluminijevi žici nadomešča prevleko. Poleg izdelovanja električnih prevodnikov, drogov, cevi, kablov in aluminijeve žice za električne napeljave, nudi aluminij še neizmeren delokrog za razne druge uporabe.
• •
mminioMumirjU
METALLO DEL DOMINIO-GOSPODUJOČA KOMA
E' COMPLETAMENTEITALIANO-JEPOPOLNOMA ITALIJANSKA
Smrt soproge L. Barzinifa
Te dni je umrla soproga znanega italijanskega publicista in pisatelja Luigi j a Barzinija. Pokojnica je bila sotrudnica ilustrirane izdaje »Popola d' Italia«.
Dva obešena razbojnika
V Samsunu na anatolski obali črnega morja, so javno obesili dva moža. Izvršila sta grozovito razbojništvo, in sicer sta neusmiljeno ubila tri ženske in jih razkosala, da bi jih okradla.
J. i^steven	3
SKRIVNOSTNA KRČMA
»Jako sem vam hvaležna, gospa. A vidite, starih hiš sem že nekako vajena. Hiša mojega deda v Lexingtonu je bila na glasu, da strašijo v nji duhovi.«
»Zelo mladi ste še,« je nadaljevala s čudno ža-lobnim glasom. »Ko boste pa kdaj tudi vi občutili to, kar sem jaz občutila za temile vrati, boste nemara verjeli, da mrtvi niso mrtvi.«
Zgrabila sem se, da ne bi izgubila oblasti nad seboj, in vprašala:
»Kaj ste občutili, gospa Bodeyeva?«
»Oh, nič, nič,« je zašepetala. »Sem pač uboga, nevedna starka. Lahko noč.«
Njene mrke črne oči so se še enkrat uprle vame. Nato se je zavila v ruto, krenila na cesto in naglo odšla.
n
Brand Gervaise
Vem, da ni bilo zelo spoštljivo, ali čez nekaj trenutkov sem ob pogledu na togi hrbet gospe Bodeyeve, ki se je oddaljevala po cesti, nehote zamrmrala: »Oh, piši se v uho!« To me je pripravilo v smeh in mi pomagalo, da sem pregnala megle strahu, ki jih je bila Bodeyka nakopičila nad mojo glavo.
Docela pa mi je odleglo nekoliko pozneje, ko se je pripeljala družba izletnikov v avtomobilu. Ko so videli naš novi izvesek, so ustavili in naročili čaj. Bili so gospod in gospa Oli ver jeva iz Filadel-
fije ter njuna hčerka. Morala sem jim pojasniti, da bo gostilna šele jutri odprta in da sem ta mah sama; ker sem pa videla,^da jim je kraj močno všeč, sem jim razkazala naše posestvece.
Njihovo navdušenje se je polastilo tudi mene. Kar zaljubili so se v razgled po reki in v romantično samotnost hiše. Spominjala jih je raznih starinskih kotičkov v Evropi. To me je ohrabrilo, da sem j ela govoriti o naših načrtih, o tem, da je v reki prostorček, kjer se lahko kopaš, o tem, da mislimo kupiti za goste dva čolna, in o mizicah, ki jih bomo razpostavili vzdolž potoka, da bodo gostje poleti lahko obedovali pod milim nebom. Pohvalila sem jim materina kuharska čudesa, in gospod Oliver, ki je bil arhitekt in na oko zlata duša, mi je rekel, da ga vse to spominja njegovih otroških let in ga že ob mojem pripovedovanju obhaja neznanski tek do jedi.
Tedaj sem mu razkazala še balinišče pod drevjem, pokriti vodnjak in stranski krili gostilne, ki sta bili namenjeni za goste in skoraj takisto stari kakor hiša sama; v enem teh dveh poslopij smo bili že uredili dve sobici za hišne.
Bolj od vsega pa jih je zanimala notranjščina gostilne: velika veža v ameriškem naselniškem slogu, starinska izba, ki sva jo bili namenili za salon, obednica, ki je bila prejšnje čase kuhinja in je imela veliko ognjišče in prastaro krušno peč. Občudovali so leseni opaž, starinska vrata iz celega lesa in stopnice, ki so vodile v gornja nadstropja. Pohištvo, ki je bilo dospelo pred nekaj urami, je bilo le za silo postayljeno. Mnogi kosi so bili naša rodbinska last, večina pa jih je bila v naselniškem
slogu in sva jih bili morali kupiti za težke denarje. Kar tolažilo me je slišati njihovo hvalo iz ust arhitekta, kakršen je bil gospod Oliver.
Potem sem jih odvedla v kuhinjo, kjer je bilo spet veliko gnjišče. Tu sem jim pokazala loputnico, ki je vodila v klet; tudi v klet smo šli, kajti gospod Oliver je rekel, da mnoge hiše iz naselniške dobe niso imele kleti in da bi rad videl, kako je napravljena.
Nazadnje sem razkazala še spalnice v prvem nadstropju, nekatere majhne, a kaj prijazne, če si si jih zamislil s preprogami na tleh in zavesami na oknih, druge pa dokaj večje, za tiste goste, ki bi hoteli dalj časa ostati pri nas. V te je bil dohod iz glavne veže; ker pa je bila hiša nekajkrat povečana z novimi prizidki, se ni manjkalo nepričakovanih hodnikov, ovinkov in kratkih stopnic v stranskih krilih.
Nato je gospa Oliverjeva naročila v mojo veliko radost sobe, ki so imele okna na čelno stran. Rekla je, da s hčerko že dalj časa želita preživeti nekaj dni na kmetih in da si ne moreta misliti prelest-nejšega kraja, nego je ta. Čez dva dni prideta in ostaneta dva tedna. Še danes me ob samem spominu znova obide veselje, ki me je prešinilo tisti mah. Pomislila sem, kako srečna bo mati, ko se pripelje in zve, da so gostje že napovedani! Mimo tega mi je bila pa Gracija Oliverjeva že od prvega hipa po duši; tako podobni sva bili druga drugi, da bi naju bil marsikdo imel za sestri.
Spremila sem jih do avtomobila in poslovili smo se kot stari prijatelji. Gospa Oliverjeva me je klicala kar za Ano, kakor da sem ji rodna hči. Avto-
I mobil je že vozil, ko so se še ozirali po meni in mi mahali z rokami, dokler jih ni skril ovinek.
Komaj pa so izginili, se mi je zazdelo, da postaja vse spet od sile samotno in pokojno. Sobice je zdaj zahajalo, in dasi je bilo na večerni strani še svetlo, so se na severu grmadili oblaki ter očitno napovedovali nevihto. Mahoma sem začutila, da se ne bi bilo prav nič prijetno vrniti v hišo in tam sama hoditi po praznih sobah. V duši mi je odmevalo nekaj, kar me je čudno spominjalo mrmranja gospe Bodeyeve. Neznan avtomobil je z veliko hitrostjo pribrzel mimo hiše, in že je bilo spet vse mirno. Obšla me je skušnjava, da bi vendarle odnehala in šla prenočevat v ashlandsko gostilno.
Šiloma sem se ohrabrila in krenila proti hiši, da si pripravim trohico večerje, ko je pritajeno šuš-ljanje za mojim hrbtom storilo, da sem se sunkoma ozrla: pred menoj je stal mož, ki je bil prišel tako tiho, da ga vobče nisem slišala.
Bil je človek južnjaškega lica, srednje postave, širokih ramen, z oglatim obrazom, orlovskim nosom in čudno podsmehljivim, ostrim izrazom v očeh. Imel je dolge, dokaj kuštrave lase in hlače iz rebrčastega žameta, čeprav je bilo že na prvi pogled videti, da ni delavec. Prsti njegovih podol-gastih rok so bili tanki, nohti skrbno otrebljeni. Srajca, ki jo je nosil pod vratom odpeto, je bila videti čista! Kar me je pa najbolj prevzelo, je bila dolžina spodnje čeljusti in gornje ustnice, ki sta mu dajali trd, rekla bi, oster izraz. Ta čas, ko sem ga gledala, je mož zganil ustnico v lahen nasmeh in znova spregovoril s tistim svojim pritajenim, šušljajočim glasom.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.