Leto LXXIV~ St. Z9Z p! D HMIMMlO plaćao* v gotovtnL LJcMJana, torgfc MU decembra 1 ribnikov, nad morjem pa so bila sestreljena tri so-vražr. i k ova letala. Nemška letala so bombardirala angleško mesto Hull ob reki Humber ter so se vsa nepoškodovana vrnila na svoje oporišče. Nemški napad pri Toropcu Berlin, 21. dec. s. Zapadno od Toropca, kakor se doznava iz vojaškega vira, so nemške čete dne 20. t. m. nadaljevale z napa-doim, ki as«tno s^užbo so opravljali oddelki vseučiliške milice in avan-gvard:sti-konjeniki. Odlikovanec z zlato kolajno Carlo For-zali. vojni slepec, ki je tudi izšel iz šole fašistične mistike, je takoj po pozdravu Duceju, ki ga je odredil zvezni tajnik, spregovoril svoje spominske besede o pokojnem in dejal, da je umestno spuščati se v pretekle spomine, samo zato, da spet zaživimo veliko duhovn^ veličino pokojnika, ki je bil ves prežet vere, dobrote in resnice. Prav v tej veliki duhovni lepoti živi osebnost tega učitelja in apostola večno, saj prav to lepoto Fašizem postavlja kot obrambo proti materialističnemu življenju drugih civilizacij, ki imajo za svoje embleme Hollywood in jazz. Govornik je nato govoril o Arnaldu Mussoliniju kot novinarju, kot človeku in kot očetu. Notranja potrtost zaradi smrti njegovega dra- gega sina Sandra ga ni spremenila v skeptika. Njegova bol se je spremenila v večji vir dobrote. Zaradi svojega trpljenja ob tako bridki zgubi je še bolj ljubil svojega bližnjega. Lubil ga je prav zato, ker se je v svojem trpljnju in v svoji veri naučil ljubiti. In doraščajočim generacijam je zapustil čudovito dediščino: za dogmo je postavil resnico, za zastavo luč, ki prihaja iz naše zavesti med tem ko je vedno zapostavljal življenjske povprečnosti. Po njegovem zgledu so se mladi naučili levje stopati v borbo za ideale in sedaj je večina njegoveh učencev zgled požrtvovalnosti, junaštva, mučeništva in slave. Prav je, ako tem mladim ljudem prepustimo to bogato dediščino Arnalda. Tako bodo njegovi ideali trajni in bodo vedno doživljali uspehe^ Poslušalci so pozdravili govornikova izvajanja z navdušenim pritrjevanjem, ki se je zaključilo z manifestacijami Duceju in s petjem Giovinezze. Takoj nato sta se podpredsednik šole fašistične mistike Mez-zasoma in Borsari s člani konzulte podala v Covo in v stare prostore Ista »Popolo d' Italia«, kjer sta položila cvetje, ki so }( pridružilo cvetju mladih Arnaldovih izbrancev. Rim, 21. dec. s. Ob priliki 11. oblet nuv NBjtrti Arnalda Mussolinija so davi ob 1«*, uri brali v svetišču za revolucijo paduli mašo v spomin na Ducejevega brata. Cer-« kvenegaa odredba, so se udeležili tajnik Stranke, podtajniki, člani direktorija Stranke, inšpektorji in zvezni tajniki, aeft raznih odsekov in funkcionarji raznih urar dov. Mašo je ob globoki zbranosti vseh navzočih bral vojni duhoven Milice general Don Rubino, ki je po zaključnem cerkvenem obredu v gin jenih besedah prikazal Arnaldovo osebnost in delo, poveličujoč duha požrtvovalnosti, ponižnost njegovega zglednega življenja ljubezen do domovine in družine ter njegovo vero. Spominska svečanost se je zaključila s fašističnim po* zdravom, ki ga je odredil tajnik Stranico, Rieti. 21. dec. s. Na pobudo novinarskega sindikata in zveze svobodnih poklicev in umetnikov je v cerkvi San Nicolo in Michele Archaangelo škof v Riettiju bral mašo v spomin na Arnalda Mussolinia. Bo cerkvenem obredu, so bili polo/enj lovor-jevi venci v prostorih zveze borbenih Fa>-šije in novinarskega sindikata, kakor tudi ob doprsnem Arnaldovcm kipu na trgu Cavour. Svečaanosti so se udeležili tudi prefekt in vse lokalne oblasti in hierarh^ zastopstva Oboroženih sil in režimskih organizacij. V gledališču GIL-a je v nabito polni dvorani predsednik zjivodii za fašist čno kulturo proslavil spomin Arnalda Mussolinija. Nastajanje Velike vzhodne Azije Poglobitev zavezništva med Japonsko in Tajsko Tokio, 21. dec. s. Predsednik vlade Tojo je ob priliki prve obletnice podpisa zavezniške pogodbe med Japonsko in Tajem izrazil svoje zalovoljstvo nad uspehi tega sodelovanja in je dejal med drugim, da morata obe državi trdno vztrajati do končne zmage. V bitkah, ki čakajo Japonsko, Tokio ve, da lahko računa s prijateljstvom Tajske, ki bo sodelovala z njim v tem smislu. Japonska zaupa v lojalnost te države. Tojo je nato izrazil svojo hvaležnost predsedniku tajske vlaie za njegovo sodelovanje v tem prvem zavezniškem letu in je pripomnil, da usoda narodov Vzhodne Azije zavisi od Japonske ter je poveličeval skupno borbo za uvedbo novega reda v Vzhodni Aziji. Zunanji minister Tani pa je v tej zvezi izjavil: Čakajo nas še velike preizkušnje, toda prepričan sem. da se bodo vezi me i Japonsko in Tajsko tem bolj poglobile, kolikor večje bodo težave, ki nas še čakajo. Tokio, 21. dec. s. Ob prjl'ki prve obletnice zavezništva med Japcnsko in Tajsko (Siamom) je zastopnik japonske vlado Hori poveličeval pomen in važnost tega dogodka. Japonski narod zelo visoko ceni Čustva, ki prevevajo tajski narod glede tega zgodovinskega zavezništva in drago- cenega sodelovanja za neizbežni uspeh \ oj* ne za Veliko vzhodno Azijo. Angl. si >4 ameriška izkoriščevalna hegemonija bo utrpela vedno hujše udarce, dokler ne bo v5tajenje azijskih narodov' zmagalo n;*d njo. Odnosi med Tajom in Japonsko, je z£l-ključil Hori, boTimes« piše s v nekem svojem uvodniku: Ob koncu vo^ne se bo Velika Britanija nedvomno ztašla v slabšem položaju kakor pred vojno. Ko bodo ob koncu konflikta prenehali veljati vsi sporazumi o najemu in posojilu, se bo angleško gospodarstvo znašlo v zelo nevarnem položaju. Tedaj bodo prišli na vrsto nele veliki obračuni z Zedinjenimi državami na osnovi sporazumov o najemu in posojilu, temveč se bo pojavilo tudi vprašanje prehoda iz vojnega v mirovno gospodarstvo. Nenadoma bo treba uvoz plačati z izvozom, če tudi bi bilo mogoče izkoristili v ta namen angleško poljedeljsko proizvodnjo bolj kakor doslej, ne bo to vplivalo na zmanjšanje uvoza. Nekaj lahko trdimo že sedaj: Anglija je v tej vojni izgubila vse svoje inozemske kredite, ki so ji v mirnem času nudili vsa potrebna sredstva za plačevanje uvoženih življenjskih potrebščin in surovin. Ako bo hotela sedaj Velika Britanija plačevati uvoz, bo morala izvažati več ko v preteklosti, kar ne bo tako lahko. Eno izmed težav bo predstavljala okolnost, da so bili dominioni prisiljeni zaradi vojnih težav sami proizvajati lažno blago, ki ga prej v veliki meri uvažali iz domovine. Mnoge nove industrije bodo iskale svojo zaščito z vsemi sredstvi in bodo skušale v nekaterih primerih konkurirati z Veliko Britanijo v izvozu Mag« na nevtralna tržišča. ;Zato ne moremo — pravi list — v vsem obsegu oceniti žo •-naprej, kako bomo mogli rešiti vsa gospodarska vprašanja, ki se bodo po vojni pojavila.« Ne glede na to pesimistično sliko, ki jo podaja londonski organ o gospodarski bodočnosti Anglije, ki ie Se bolj potrjuje usodno angleško napako, da je izzvala ta konflikt, je zanimivo opozoriti tudi na cinično kapitalistično priznanje, da je doslej prenos britanskih kapitalov, investiranih v inozemstvu, z nasiljem in spletkami, služil za plačilo onih mastnih obrokov hrane, ki si jih je dovoljeval angleški narod, in onega udobja, ki so si ga privoščili privih-girani sloji. i ran 2 \ \ K O Oi torek. 22. decembra 1942-XXI Stev. 2C2 Obnova poštne službe Ljubljana, 21. decembra Visoki komisarijat za Ljubljansko do-krajino objavlja: Dodatno k naredbi z dne 15. julija t. 1., ki sta jo izdala Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnika XI. ar-mijskega zbora, se obnavlja poštna služba tudi za slovensko ljudstvo s takojšnjo veljavo v naslednjih poštnih uradih: 1) Adlešiči; 2) Banja Loka pri Kočevju; 3) Begunje pri Cerknici; 4) Borovnica; 5) Brezovica pri Ljubljani; 6) Cerknica; 7) Črnomelj; 8) Devica Marija v Polju; 9) Dobrova pri Ljubljani; 10) Dobrunje; 11^ Dolenja Vas pri Ribnici; 12) Draga-tuš; 13) Faia pri Kočevju; 14) Gradac v Belokrajini; 15) Grahovo pri Cerknici; 16) Grosuplje; 17) Horjul; 18) Hotedrščica; 19) Ig pri Ljubljani; 20) Jezica; 21) Kočevje; 22) Kočevska Reka; 23) Koprivnik pri Kočevju; 24) Kostanjevica na Krki; 25) Krka; 26) Krmelj; 27) Gornji Logatec; 28) Dolenji Logatec; 29) Loški Potok; 30) Lož; 31) Ljubljana. 32) Metlika, 33) Mirna peč, 34 Mckro-nog. 35) Mozelj. 36) Nova Vas pri Rakeku, 37) Ncvo mesto. 38) Ortnek, 39) Planina pri Rakeku, 40) Polhov Gradec. 41) lenjskem 44) Rob na Dolenjskem, 45) Rov-I te, 46) Semič. 47) Sodražica. 48) Sta-» ri trg na Kolpi, 49) Stari trg pri Rakeku, 50) Stična. 51) Struge na Do-' lenjskem, 52) št. Jernej 53) št. Vid pri j Stični, 54) Škofljica, 55) šmarje-Sap, 56) šmihel pri Novem mestu. 57) Toplice pri I Novem mestu. 58) Trebnje, 59) Tržišče, 60) Turjak. 61) Uršna Sela, 62) Velika loka, 63) Velike Lašče. 64) Videm-Dobre-polje, 65) Vin:ca pri Črnomlju, 66) Višnja Gora. 67) Vrhnika, 68) Zagradec na Dolenjskem. 69) Žužemberk. Sestanek Pokrajinskega odbora podpornega združenja Prc^zcđmkavo poručilo o delu v tekočem finančnem letu Ljubljana. 22. decembra V prostorih Pokrajinskega podpornega združenja so je sestal njegov pokrajinski odbor. Predsednik je podrobno poročal o delu. opravljenem v tekočem finančnem letu. Podčrtal je pomembno pobudo, ki jo je Združenje dalo preko občinskih odborov k vsem vrstam podpornega delovanja. Sodelavcem ljubljanskega odbora je sporočil dosežene uspehe, ki so resnično pomembni in do katerih je bilo mogoče priti samo z odločno voljo in gorečnostjo, ki navdušujeta vse voditelje. Siromašno prebivalstvo glavnega kraja in pokrajinskih občin ie čutilo to socialno solidarnostno akcijo, ki jo hoče Duce, in je ob vsaki priložnosti pokazalo svojo hvaležnost. Predsednik je nato orisal finančni položaj združenja, ki se je gibal v tekočem računskem letu v okviru proračuna kljub ureditvi in začetku delovanja pet obednic in delitvi hrane otrokom v zavetiščih. Končno je podčrtal obstoječe sodelovanje s Fašistično zvezo. To sodelovanje hoče napraviti podporno akcijo čimbolj učinkovito v korist potrebnim. Zhvalil se je zaupnici ženskega Fašija za človekoljubno delo in za sodelovanje tovarišic obiskovalk. Predsednik je zaključil svoje poročilo, ugotavljajoč, da sp bile kljub težko-čam smernice Visokega Komisarja uresničene tudi na tem. področju. Na to je tajnik Združenja poroča o nekaterih tehničnih vprašanjih, končno pa je odbor prešel na odobritev ostalih točk dnevnega reda. Razprave o posameznih točkah dnevnega reda so se udeleževali ljubljanski župan, pokrajinski zdravnik, predsednik glavnega odbora in predsednik Zveze delavcev, ki je izrazil hvaležnost delavcev in njihovih družin za dobrotna delovanje, ki ga je opravilo Pokrajinsko podporno združenje. Vekslm in instrumentalni koncert v Operi Spoznali smo dvoje italijanskih mojstrov pevcev, pozdravili povratek Karlovčeve in se radovali VldaHseve > »Prima Ljubljana, 22. decembra. Vokalno - instrumentalni koncert v Operi, prirejen v korist podpornega sklada slovenskih umetnikov, zaznamuje krasen uspeh. Občinstvo med katerim so bili tudi mnogi Italijani, je popolnoma zaseilo razpoložljive prostore. Navzoči so bili najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter Stranke, na čelu jim Visoki komisar Eksc. Grazioli z gospo, Eksc. poveljnik Armad, neg azbora. Zvezni tajnik, komandant Divizije alpskih lovcev general Ruggero, mestni poveljnik general Montagna in drugi odličniki. Instrumentalni del koncerta je izvaja-l pod vodstvom marljivega in vztrajnega dirigen-ra Dem. Zebrcta operni orkester, ki je so-deLcvoii tudi pri vseh selistovsikih točkah. Sean je produciraj priljubljeno uverturo B. Smetanove Prodane nevesite. posebno dr-bn.' Mascagnijev popularni intermezzo ("a\a"c--:a ru^rcana in kratki dražesmi Dvora ko v Slovanski ples st. 16. Kvarter s< -rov jc bi'1 odličen in nam je nudil prelep pevski uičitek. Srečen slučaj je ornoignčil sodelovanje dveh pevcev umetnikov, bar:rFašiji v okopjhc objavlja list društvena poročila o delovanju Stranke ter njenih organizacij v pokrajini. OGLASE ZA BOtUiNO ŠTEVILKO bomo mogli sprejemati le do srede zvečer ob 19» Prosimo cenjene oglaševalce, da to upoštevajo* UPRAVA „SLOV. NARODA" Delitev racioniranih živil v januarju Bankovci posebne serije Ljubljana, 22. decembra Uredba ministrstva financ z dne 25. novembra 1942-XX je odobrila v Kraljevini obtok bankovcev po 1000. 500. 100 in 50 lir iz posebne serije, namenjene za italijansko Vzhodno Afriko. Za izdajo teh bankovcev je bila Italijanska banka pooblaščena z ministrsko uredbo z dne 28. marca 193S-XVI in s spremembami in dopolnitvami v ministrski uredbi z dne 8. avgusta 1938-XVI. Ti bankovci, ki so drugačne barve kakor običajni in nosijo na zgornjem in spodnjem robu hrbtne strani napise v rdeči barvi: »Serie speciale Africa Orientale Ita-liana-s in :»£ vietata la circolazione fuori dei territori deli' Africa Orientale Italiana« ( »Specialna serija za Italijansko Vzhodno Afriko - in : Prepovedan je obtok izven ozemelj Italijanske Vzhodne Afrike«) so zato izenačeni v vsakem pogledu z onimi, ki so v obtoku in jih je treba sprejemati z vsemi učinki. Dapolavoro v Ljubljani Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani nadaljuje svoje vsestransko delo za dopolavo-riste in pripadnike Oborožene Sile. Vodstvo ustanove izdaja tedenske preglede o tem delu. Iz takega pregleda posnemamo, da je bilo delovanje Dopolavora v čau oči 7. do 13. decembra 1.1. res živahno. Družba razne umetnosti »Cavalinkt, ki jo je najel Pokrajinski Dopolavoro, je dajala dne 7. t. m. zanimiv spored za pripadnike Oborožene Sile v Novem mestu. Naslednjega dne je gostovala V Črnomlju, kjer je bila ista predstava predvajana za tamkajšnje vojaštvo. Dne 9. t. m. pa so predstavo ponovili v dolenjski metropoli. V sedežu ustanove na Taboru so dajali 12. t. m. filmsko predstavo za pripadnike Oborožene Sile, 13. t. m. pa po eno predstavo za slovenske dopolavoriste in pripadnike O. S. Dne 11. t. m. pa so predvajali filme v vojaški bolnišnici in v vojaških skladiščih na Kodeljevem. Živahno filmsko delovanje je ustanova razvila za vojake 248. bataljona BTC. T. M. Filme so vrteli 7.. 8., 10. in 12. t. m. Vsak dan so tudi številne vojake pogostili v okrepčevalnici Dopolavoia za Oboroženo Silo. Dne 9. t. m. je bil izročen poveljniku II. napadalne legije Črnih Srajc radijski sprejemni aparat, dne 13. t. m. pa se je vršila prijateljska tekma v namiznem tenisu med Hermesom^, "»Korotanomi: in železničarskim Dopolavorom. mesečno mesečno mesečno mesečno Potrošniki Znižanje voznine za vseucilisčnike Zaupnik vseučiliščne organizacije v Ljubljani sporoča, da je ministrstvo za promet raztegnilo ugodnosti, ki jih imajo fašistični vseučiliščniki obmejnih pokrajin, tudi na slovenske dijake člane OUI (Organizacija vseučiliščnikov v Ljubljani), ki posečajo univerze v Bologni, Milanu, Padovi, Pavijl, Triesteju in Benetkah. Popust na vozni C2-ni znaša 50*;r za potovanja iz Ljubljane do sedeža omenjenih univerz. Dijaki, ki hočejo biti deležni omenjenega popusta, naj se javijo v tajništvu vseuči. liške organizacije. Ljubljana. 22. decembra Prehranjevalni zavod Visokega komisa- rijata sporoča: Meseca januarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča racionirana živila: 1. Na navadno živilsko nakaznico: dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke, mesečno 1000 gr riža. mesečno 1000 gr testenin, mesečno 500 gr sladkorja, 100 gr slanine, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila. na področju mestnega pre-skrbovalnega urada Ljubljana, ki niso pridelali fižola ali ki ga niso pripeljali v Ljubljano z dovolilnico Prevoda, bodo dobili razen tega še 300 gr fižola na odrezek »A«. 2. Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za rečne delavce); dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke. 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD I + II (za težke delavce): mesečno 300 gr riža, mesečno 300 gr testenin ter dnevno 250 gr kruha ali 215 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke. 4. Na dodatno živalsko nakaznico SD I + II — III (za najtežje delavce): mesečno 300 gr riža, mesečno 300 gr testenin ter dnevno 350 gr kruha ali 297.5 gr krušne moke ali 525 gr koruzne moke. 5. Na dodatno živilsko nakaznico GM a (za otroke do 3 let): Športni pregled Sprememba cenika za božična drevesa Pred dnevi objavljeni cenik za božfrčna drevesca se spreminja v toliko, da se smejo cene za jelke gibati med 10 In 50 lir, ne pa kakor je bilo objavljeno v prvi objavi od 10 do 60 lir. Tableteniško prvenstvo Hermesa športna Sekcija Hermesa bo pr redila za božične praznike pod pokroviteljstvom Že-lczničarskega Dopolavora in po odobritvi OND svoje interno klubsko prvenstvo v namiznem tenisu. Prvenstvo se bo začelo v soboto 26. in končalo v nedeljo 27. L m. Tekmovalo se bo za prvenstvo štirih skupin: kategorija A. kategorija B. jutvorji izpod 15 leit in ženske. Posebno ogorčena bo borba za naslov sekcijsikega prvaka, ki bo prejel za nagrado poka>l, dar tvrdke Eberle. Za nas'lov prvaka se bodo predvsem potegovali najboljši igralci: Bogataj, Poženel in Roman Strojnik. Odločilne borbe bodo zaradi izenačenosti zelo zanimive, posebno, ker bo odločitev padla nedvomno šele v zadnjih igrah. Lepa praktična darila bodo prejeli tudi zmagovalci v ostalih skupinah. V kategoriji B se bodo borili za ugodno mesto doslej na turnirjih še ne plasirani igralci. Igre te skupine bodo šc posebno zanimive, ker bosta odločala tudi elan m tekmovalna zagrizenost. Isto velji tudi za mladinsko skupino, kjer se bodo izkazali novi talenti tableteniške igre. Prvič je v klubsko prvenstvo uvedena ženska skupina, in Hermes bo v nadcljo dobil svojo prvo tableteniško prvakinjo. Začel se bo turnir v soboto 26. ob 14.. nadaljeval pa v nedeljo 27. ob 8. zjutraj. Vstopnina bo propagandno nizka: 1 liro. Tu m ur bo v prireditveni dvorani hotela Mikliča, * — V diviziji C italijanskega nogometnega prvenstva so pri sosedih v nedeljo počivali. Kdino triestska Pomziana in isolska A m pele a s/ta se dogovorili za op>redujcm« na XII. ali prvo povratno kolo. Tekma je bila v Triestu m je Ponziana visoko premagala Ampeleo. Tekma, ki ji je prisostvovalo 1500 gledalcev, se je končala 9:2 (4:1). — Hokej: Semčija — Slovaška 10:2. Na stadionu Bratislave v Bratislavi je bila v soboto- meddržavna hokejska tekma med N'emčijo in Slovaško, ki ji je prisostvovalo okoli 6000 gledalcev. Zmagali so Nemci z 10:2 (3:0, 6:2. 1:0). V nedeljo se je tekma ponovila pod spremenjenim imenom: Berlin — Bratisilava. Tudi v tej tekmi so bili Nemci uspešnejši, vendar so jim Slovak? nudili več odpora. Berlin je zmagal s 5:2. — Zmaga boksarja Prviettija v Haagu. Italijanski boksar lahke kategorije Roberto Proietti je v četrtek nastopil v Haagu proti Holandcu Janu Nicolaasu. Zmagal je po točkah in se s* tem kvalificiral za borbo s sedanjim evropskim boksarsk:m prvakom lahke kategorije Botro. — Švicarski hokejski kfub Da\f>s je 9 t. m. nastopil v Stockholmu pnrti AIK. Tekma jc ostala neodločena 2:2. Dva dni nato je izgubi! proti Harumarbvju 4:0. Očetove muke V tramvaj je vstopil gospod z dečkom V naročju. Komaj je sedel, je deček že začel z izr-račevanjem: — Očka: — Kaj je? — Zakaj ima ta gospod v svoji torb: to-Pko denarja? — je vprašal deček svojega c£eta in pokazal s prstom na sprevodnika. — Zato. sinko moj. ker mora njemu plačati vsak, kdor se vozi. To je sprevodnik in zato ima v tcibi tol'ko denarja, — je pojasnil cče sinu. — Očka, ali bom tud jaz lahko spre-vodnk. ko do rastem ? — Seveda boš lahko! Samo če se boš v želi dobro učil, če boš znai dobro čitati. — Zakaj? — Ker mora znati vsak sprevodn'k dobro čitati. — Zakaj pa ti ne znaš dobro čitati, očka? — Jaz? ■— se je začudil oče. — Saj znam dobro čitati. — Zakaj pa potemtakem nimaš torbe? Oče se je zasmejal. Za njim so se za- ■rtn^ali tud drugi potniki. — Tcrbe ne rrorem imeti, ker nisem sprevodnik, — je pojasnjeval oče svojemu sinu. — V tramvaju je lahko samo en sprevodnk. nadeve*.'1^ dečkove cči so bile še vedno aprte v Rprevodnikcvo torbo, polno de-sarja. — Očka, rsli imaš ^udi ti tolik? denarja? — vprašal dečko znova. — Imam! — Kje? — Doma, sinko. Kje pa je denar doma ? Dečkov oče je hotel obrniti pozornost na kaj drugega. — Glej. tam korakajo vojaki! — je dejal in pokazal s prstom skezi okno na ulico. m Toda manever se ni posrečil. Deček se rploh ni zmenil za vojake, temveč je ostal pri svojem. — Očka, ti nimaš doma nobenega denarja, — je izjavil odločno. — Odkcd pa veš to? — Mama to vedno in povsod pripoveduje. — No, no, dovclj si se naklepetal! — mu je posegel oče v besedo in si obrisal potno čelo. Poglej raje malo skozi okno. Glej. kako lep avto vozi tamle. — Očka, rad bi izstopil iz tramvaja. — Takoj izstopiva. Tramvaj se je ustavil. Toda očka se ganil. — Očka. zakaj ne izstopiva? — Ker še nisva prispela na cilj. — Zakaj pa še nisva prispela? — Zato ... zato... je zajecljal oče, odkril in si obrisal potno čelo. Opazil je, kako so uprte vanj oči prisotnih, polne pričakovanja. — Na cilj še nisva prispela zato, ker sva še tu! Nikar tako neumno ne vprašuj! Poglej raje t'sto-le gospo na ulici. Ali vidiš kako lepega psa ima? ni se Toda deček še vedno ni hotel odnehati. Njegova pozornost se ni dala obrniti drugam. — Očka., jaz sem hotel izstopiti. — Počakaj še malo. — Kako dolgo se bova še vozila, očka? — še deset minut. — Prej si pa rekel, da bova takoj izstopila, očka. — Saj tudi bova! — Torej pa izstopiva! — Cuj, sinko! Kaj nisi slišal, ko sem ti dejal, da bova izstopla čez deset minut! — Ali je to dolgo, deset minut ? — Ne, to bo takoj minilo. — Očka, nli je to Že m-nilo? — Tako hitro pa to ne gre. Poglej na mojo uro. Ko bo veliki kazalec na devet, bova na cilju. — In potem izstopiva? — Da, sinko. Dotlej pa lepo molči. — Očka, zakaj mora biti veliki kazalec na devet? — Ali znaš ubogati? — Ti si prej rekel.. . — Nehaj že vendar! — se je razjezil končno potrpežljivi očka, ki mu je bilo že kakor da sedi na trnju. — Bistroumen dečko. — je pripomnila debeluhasta dama, sedeča nasproti očetu. Ali je to vaš sinko? — Da. — Ali je veliki kazalec Že na devet, očka ? — še ne. — Saj niti pogledal nisi. očka. Očka je potegnil iz žepa uro. — Evo, prepričaj se. da še ni teliko! — Očka, ti si rekel, da bova takoj izstopila. — Mclči! Nikar me ne nadleguj! — Bože moj. kako radovedni so ti otroci! — je pripomnila debeluhasta dama. Reakcija gospoda očeta: — Hm. da. — Koliko je pa star? — Tri in pol. — V teh letih so otroci najbolj dražest-ni. Ali je to vaš edinec? — Da. — Ko je bil moj v teh letih — Očka! — Kaj je. sinko? — Kje imaš doma denar? — V omari! — Kaj pa je to omara? — Molči, ne vprašuj tako neu'.ano! — Ko ie bil moj v teh letih, - - je nada-levala debeluhasta dama, — ni mogel izgovarjati črke »k«. Toda pozneje .. . — Očka, kje imaS doma omaro? Očeta je oblival pot. Okrog sebe je videl same vprašaje. Pest al je besen. — Pojdi, izstopiti morava! — Toda kazalec še ni na devet, očka. Očka se je prituhnil, kakor da ne sliši, kakor da je gluh in slep.. . Zaklel se je. da se s svojim sinkom nikoli več ne bo vozil v tramvaju. mesečno 500 gr riža, mesečno 500 gr testenin ter mesečno 500 gr sladkorja. 6. Na dodatno živilsko nakaznieo GUM b (za otroke od 3. do 9. leta): mesečno 100 gr sladkorja, mesečno 1000 gr marmelade na odrezek »15«. 7. Na dodatno živilsko nakaznico CJM e (za mladino od 9. do 18. leta): mesečno 100 gr sladkorja, mesečno 1000 gr marmelade na odrezek »VII* ter dnevno 50 gr kruha ali 42.5 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke. Na koliko dnevnih odrezkov navadne in dodatnih nakaznic bodo izdajali trgovci enotno in na koliko koruzno moko, bo objavljeno pozneje. Tudi glede delitve sira bodo potrošniki obveščeni pozneje. Prevod priporoča razdeljevalcem Eivil, da si ohranijo ta in druge članke, ki urejajo prehrano, ker jim bodo služili pri razdeljevanju. Izredna delitev mesa in marmelade za božične praznike Prehranjevalni zavod Visokega Kom ca« riata sporoča ' Za božične praznike bodo dobili potrošniki v dneh 23. in 24. decembra kot Izredno količino 150 gr mesa in 3i)0 gr marmelade na osebo. Meso bodo prejeli na običajni nač-n, marmelado pa na od: »G< navadne živilske nakaznice. — Armstrong je premagal I.ouja Jenki risa. V Portiamlu je svetovni boksarski pr\ .i < lahke kategorije llcnrv Armstrong pa dat Louja .lenkinsa. Jenkins je bi'1 v obrnem kolu knoikautiran. — Madžarsko nogometno prvenstvo je prejšnjo nedeljo prineslo v ligi naslednje izide: Kluž-Vel. Vaiadin 2:2. Elektronih-Haladas 3:2. Szeged-Novi Sad 3:0 Besknrt-Tdrekves 7:1, KACLWMFC 8:1, Va. < -Krak 5:2, Ferenevnro5»_Tdrekves 5:0. Gai ma-Dvac 5:3, Szolnok-MVFE 3:0 Ditn i-vag-Hatvani 3:0 in Salgotarjan.Gai 1 -3:3. — Redka prednost zmagovalca na k' lesarski veledirki. Iz Buenos Airesa por jo o izidih vsako leto z velikim zanimanje u pričakovane kolesarske dirke Doble Ju-nin katere proga je dolga 600 km. Zmaj i v tej izredni naporni veledirki, ki so se je udeležili vsi argentinski prvaki, si je pribori] Anton Bertola, ki je prišel na oUj v 17 urah in 30 min. (povprečna hitmst :i i km na uro). Nenavadno pa je da mu drugi dirkač argentinski prvak Mati. sledil šele čez 31 minut. Tolikšno preda si pribori redko kateri zmagovalec v kole-sarskih dirkah. — Met kladiva na zasn«'fc«nem lgnš< u. Finski metalec kladiva Veirila je ned . . , treniral na igrišču, ki je bilo pokrito aan . gom. Svoje orodje je zagnal 51.52 m dale kar je najboljši letošnji finski rczulta: . metu kladiva. — Druga /n.:i«;i i 1.1 h).n.-K i h bok*ar). v na Švedskem. Pred 3000 gledale! 1p > včeraj teden v dvorani Eiikdal v Stockholmu ievanžna tekma med Italijan« sko boksarsko reprezentanco in IVCdlh moštvom B. Italijani so zmagali 7:1. I J ! > A K Danes: Torek, 22. decembra: Demetr Flavijan. DA V A ■Ni E PRIREDIT V Y Kino Matica: Srčna pota. Kino Sloga: Mati. Kino Union: Nepozabljeni poljub. Prva produkcija šole Glasbene Matiee ob 17.30 v mali Filharmonični dvoran Razstava Mušić-Sedej-Zonič v Jakopite-vem paviljonu. Razstava slikarskih del Franceta Pai-lovca v Obersnelovi galeriji. DEŽIRNELEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resi jeva cesta 1, Rahovec. Kongresni trg 12, in Nada K -motar, Vič-Tržaška cesta. GLEDALIŠČE D K A.M A Torek, 22. decembra: ob 16 30: Oče. R | Torek Sreda, 23. decembra: ob 16.30: Primer dr. Hirna. Red Sreda Četrtek, 24. decembra: zaprto Petek. 25. decembra, ob 16. uri' Oče Aal~ Izven. OPERA Torek, 22. decembra: ob 16.: La Boheme. Red Premicrski Sreda, 23. decembra: Slepa inis. Izven. C -ne od 24 lir navzdol Četrtek, 24. decembra: zaprto Petek, 25. decembra: ob 16.: Traviata. I vrven. Cene od 24 lir navzdol Radio Litiblfana SREDA, 28. DECEMBRA 104» XXI. 7.30: Napovedi in romance. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. IS.20; Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.4r,: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pisano glasbo vodi dirigent Seg-urini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Operna glasba. 14.30: Na harmonik > igra Vlado Golob. 14.50; Operetna glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert go_ dalnega orkestra ->Glasbene Matice«, rodi dirigent L. M. škerjanc. 19.00: »Govorimo italijansko«: — poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poročila v slovenščiai. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa. --Poročila v italijanščini. 20.20: Komen* n dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Radio za družino. 22.15: Zanimivosti v slovenščini. 22.25: Moderne pesmi vodi dfci. gent Zeme. 22.45: Poročila v italijanščini. V boju s prehladom, hripo in angino Ali se prehlajenja lahko ubranimo? — Previdnost Je potrebna zlasti, će obolimo za angino Le t os je p:ehiajenjt Ljubljana, 22. decembra bilo pri nas sorazmerno malo kar je najboljši dokaz. kak"» so ta cbolenja odvisna od vremena; ljudje, ki so podvrženi pogostim prehlajenjem, ie-tcs niso imeli prilike tožiti nad vi&žnim vremenom. Prav tako n: bilo toliko naglih vremenskih sprememb, nenadnih ohladitev in »vročinskih valov« Prava sezona pre-hlaienj se na začenis zdaj. pozimi, ko ie mnogo večje razlika med z*uianjo toploto in toploto posto valnu lei stanovanj. Mnogi delamo v zakurjenih prostorih in ko pridemo na prosto čutimo neprijetno razliKo med umetno in naravno toplcto. Razen tega se marsikdo neprimerno oblači za zimsko vreme ali nosi slabo obutev T'sti ki kurijo v sobah, so precej mehkužni :n vajeni so preveč razgretih prostorov. Pre-hlajenja se res ni megoče vselej otresti, čeprav se nam zdi. da smo še tako previdni. Nikakor tudi ni mogoče našteti določnih pravil, kako se moramo varovat' pred prehlajenii. Vendar je mogeče vsaj do neke mere preprečiti obolenji zaradi prehla jen j. Ecj proti prehladu Ko se zanimamo za nasvete, kako bj se naj obvarovali prehlada, nas zdravniki navadno najprej opozarjao naj bi se primerno oblačili. Nekateri mislijo, da se moramo ob hladnem vremenu čim bolje obleči. V mestm vidimo, kako skrbe mamice za svoje ctroke, da bi se ne prehladili; zavijajo jih kakor mumije. Na vlečejo na otro kev se, kar morejo. Toda prav ti otioci so g sto prehlajeni. Zaradi pretople eoleke sc muhkužni ter tem bolj občutljivi za najmanjši prehlad. Slabo oblečeni in obut; •'raci, ki brozgajo pe luž3h z raztrgano I utvijo in k: so včasih vprav p sneli od mraza, pa r stajajo zdravi. Ali nas torej * pla obleka in dobr,? obutev obvarujeta prehla jenja? Zdi se. da je potrebnejše tesno utrjevanje, kakor da se toplo ob*a-člmo. Vendar s tem tudi ni rečeno, naj se pozimi oblačimo čim bolj lahko. To tvega brez nevarnosti le dobro utrjen člo\ ck, a vsakdo si ne sme domišljati, da je dovolj odporen proti mrazu Predvsem se pa moramo zavedati, da so prehladne bolezni ilezljive, da jih torej povzročajo bolezenske klice ter ne nastajajo le zaradi ohla-litve telesa. Res je sicer telo manj odperno roti bolezenskim kalem, ko se preveč chla-alj pregreje, vendar to najbrž ni edini goj obolenja. Vsakdo se lahko sam preča, da pogosto .boli za prehladno boleznijo, nahodom, hripo ali angino, ne da bi edel kdaj se je prehlad'1, spominja se a, da je prišel v stik z bolnim človekom. I goče je torej obclenje za .prehladno bo-aijo brez prehla jenja. Zaščitna sredstva Vsekakor je zelo potrebno, da se varujemo kolikor mogoče nalezljivega obole-lja, ter da se ne družimo brez potrebe 5 bolnimi ljudmi. Prva zapoved bi pa mo-:ala biti. da bi bolnjki ne šilih; med o'ul> *.er ne trositi bolezenskih kali. Sleherni er ne more estati doma zaradi x ncdolž-ega< nahoda. zarad' lažje influence ali .; ne. a nikomur izmed njih bi vendar ne ilo treba okuževati gledat šivih dvoran, ina, se po vsej sili vc žiti na natlačenemu mvaju ter kihati in pljuvati povsod na estah in v gostilnah, če že bolniki ne mo-jo ostati v postelj' ter mera jo zahajali Ino v službo, naj bi se vsaj vračali na-•. nost iz službe domov in naj bi ne tiščali • loma tudi v prostm urah. Toga pa ni g če doseči, zato se pač morajo zdravi mi varovati kolikor mogoče prehladnih •lenj. Ko vse kiha in kašlja, naj bi se \2rbali prostrrov. kjer se zbirajo ljudje v množicah, v zabaviščih in drugje. Pa i na tramvaj bi se naj ne tlačili ob hu-srnečj. Pcznamo pa tudi nekatera za-:na sredstva proti prehladn:m boleznim, kateri hvalijo ta sredstva, drugi druga, večina ljudi se sploh ne varuje. Zdraviti priporočajo, naj bi si zjutraj, proden uronio od doma. usta in zhe še posebno :o umivali in izpirali ter grgrnl'. in s cer z raztepino hipermanganskega kali-> — tako da je voda malo rdeča — ali z ^odstotno raztopino vedikovega dioksida, č*e se žo no moremo izogniti mnežice ljudi in no opustiti vožnje na tramvaju, vsaj ne odpirajmo preveč ust in ne govo-I imo. če hočemo biti posebno prevdn'. je prav. da si zakrivamo usta s čistim robcem. Usta si moramo izplaknitl tudi pred c - dom. Co zahajamo v gostilno, je najbolje, da imamo svoj kozarec in jedilno o-odje. Varujmo s? z!?sti piti iz kozarca, ki so ga žo uporabljali drugi! — Prav je f"voda tudi, da se drbro oblačimo, predvsem pa. da imamo vedno suhe no^-e Nešteto preh^ajenj je treba pripisovati slabi cbutvd. će jmamo noge mrkre po več ur. .- ne moremo navadno otresti prehla;enja. čeprav sme šo tako utrjen5. ZnaM obolenja Pogosto prehladno bolezen lahko preže-nemo še. čeprav se že kažejo prvi znaki obolenja. Ko* se nas oprimlje nahod nas navadno začne boleti glava. Pred hujšo boleznijo, inHiienco. se pa človek počuti, kakor da so ~i premlatili. Utrujen je, zbada ga v prsih, peče ga v grlu. ima težke ude. h a ga v križu in boli na seveda tud- glava. Včasih bolezen preženemo če se začnemo zdravfti takoj ko se nas šele loteva. Ce utegnete, je najbolje, da takoj ležete, se nap;jete dobrega vročega čaja in vzamete tablete ali praške, da se preznojite. Priporočljiv je tudi sek citrone. ki ga pa ne dodam j v vroč čaj, temveč ga pijemo samega. Nekateri zelo hvalijo čebulo, češ di so z njo že večkra; pregnali nahod ka-■■: r z jodom ali drugimi sredstvi. Nekateri se na tudi uspešno branijo prehladn'-h cbo-lenj s stalnim izpiranjem nosu s slano vo-do. Zdravil je mnogo, a navadno nobene ne pomagajo posebno učinkevito, ko se nas bolezen že povsem polasti. Čudno se vam bo morda zdelo, da se človeka ne oprime tudi tako lahko prehladna bolezen. Če skrbj za redno prebavo. Ob živahnom prenavljanju estane organizem krepkejši ter uničuje bolezenske klice. Dobra prebava ie pogosto znr.k čvrstega zdravja. Zelo mnogo je odvisno od prehrane, kako se počutimo In kak? smo odporni proti nalezljivim boleznim. Dobra prebava tudi dokazuje, da organizem no trpi zaradi pomanjkanj"', vitaminov. O prehladnih boleznih še vedno ne ven»o marsičeca. Povzročitelj nahoda je še neznan. Epidem j a hripe, ki je nastopila po svetovni v:;in:. je bila baje posledica po- manjkanja vitaminov. Zato smemo domnevati, da so prehladne bolezni morda v zvezi s pomanjkanjem vitaminov, odnosno v nepravilni prehrani pozimi. * Nedvomno ni naključje, da je največ prehlajenj pozimi in spomladi. Organizem je tedaj manj odporen, ker živimo pretežno v zaprtih prostorih, pogrešamo solnca in svežega 2,raka, se premalo gibljemo in neprimerno hranimo. Tudi prebavne težave so pozimi bolj pogoste. Hude posledice prehlada Prehlajenje navadno omalovažujemo, čeprav pogosto zapuščajo hude posledice. Prehlajenje je večkrat začetek hujših bolezni. Prehladna bolezen izčrpa odporno silo organizma, da se ga tem laže loti hujša bolezen: pogosto je posreden vzrok pljučnice, jetike ali druge smrtne brlezn.. če se med prehla.-enjem ne zdravimo, se navadno kmalu potem zopet prehladimo. Posamezni ljudje nalezejo nahod skoraj vsak mesec pozimi. Bolehajo po 14 dni; tretji teden so še slabotni, četrti teden se jih pa bolezen zpet polasti z vso silo. Kljub temu mnogi pravijo, da prehladnim boleznim n-treba pripisovati posebne pozornosti V resnici je nemogoče, da bi zaradi prehlada opustili vsi delo ter ostali v postelji, ker bi sicer zaradi tega morali pozimi ustaviti vse življenje. Toda, če bi se varovali z večjo resnostjo lažj'h prehladnih bolezni, bi najbrž ne nastopale epidemije influerce in bi angina ne zahtevala toliko žrtev. Tudi angino nekateri prištevajo med lažja obolenja in ostajajo na nogah bolni. Večkrat se je že zgodilo, da je kdo »nenadno* umrl. ker se ni zdravil, ko ga je mučila angina cele tedne: nastopile so »komplikacije* m navidez zdravega človeka je bolezen pobrala Marsikdo se pa tudi zdravi, a ne pravilno; pretirano zdravljenje je lahko prav tako ŠKodljivo kakor če se bolnik sploh ne zm-n' *»a bolezen. Tako nekateri mislijo, da. mor« bolnik ko se mu jed najbolj studt čem več jesti tei t!ač-jo vanj jedi in razne pria^e. **speh tega pitanja je, da bolnik dob' še vecjc vročico ter da se mu srebava še delj časa ne uredi Zato je najbolje, da se boln'k v začetku posti, dokler mu jed ne začne dišati. EVNE VESTI — Junaška smrt maniplskega vodje. V Fucepiju je umrl junaške smrti maniplski vodja Mihael Giacomini. ki je pripadal bataljonu »M*. Itlijansko časopisje objavlja vsebino njegovih poslednjih pisem, ki jih je poslal svojcem in ki v njih izraža svojo junaško pripravljenost za borbo do poslednjega srčnega utripa. — Se tesnejše sodelovanje italijanskih in nemških obrtnikov. Ob priliki svojega bivanja v Rimu sen je vodja nemškega obrt_ ništva in podpredsednik mednarodnega obrtniškega središča Hans Asehnert sestal s preisednikom navenedega središča ter sočasnim predsednikom nacionalne fašistične obrtniške federacije nac. svetnikom Petrom Gazzottijem. V okviru temeljitih razgovorov je bil zasnovan delovni načrt, ki ga bo uresničilo v bližnjih mesecih mednarodno obrtniško središče s posebnim ozi-rom na pobude, ki se tičejo propagande in tehničnega izpopolnjevanja v različnih rokodelskih strokah obrtništva posameznih evropskih držav. V duhu obojestranskega prijateljstvaa so bili naznačene naloge, ki je postavljeno pred nje italijansko ter nemško obrtništvo. Te naloge se ne nana. šajo samo na vojni čas, ampak tuii na dobo po končani vojni. Tičejo se preivsem okrepitve in poglobitve obrtniške zavesti pri obrtništvu vseh evropskih narodov in držav. Rezultat rimskih razgovorov se bo čutil prvenstveno v še tesnejših in še čvrste jših vezeh, ki bodo spajale v bodoče italijanske ter nemške obrtniške vrste. Sklepi, ki so bili storjeni, se bodo verjetno raz_ silili tudi na obrtništvo onih evropskih držav in narodov, ki so prijateljsko povezani z italijanskim in nemškim narodom. — Za razvoj drugih kultur. Pristojni organi ministrstva za polje lelstvo in gozdove proučujejo, kakor poroča agencija »Agit . navedbe in poročila, ki so jih zbrali pokrajinski kmetijski inšpektorji in ki so bila prenesena na razvoj drugih kultur v poteklem letu. Ti t datki so važni ne samo zaradi tega. ker v jotavljajo doseženi pridelek, ampak tudi z^adi tega. ker so v tem okviru vrinjene kulture postavljene v sestavni kompleks, kjer so je nadejati raz_ veseljivega razvoja, ki ga lahko dosežejo te kulture. V pripravi ze načrt, s katerega izvedbo bo lahko beležil pridelek novega poljskega leta čim lepši razvoj. V tem smislu bodo prejeli pristojni urali točna navodila. — Industrija kožnih nadomestkov. Mlada italijanska industrija, ki se je v razmeroma kratkem času sijajno prilagodila količ nskim ter kckovo=tnim potrebam potrošnje, je industrija kožnih nadomestkov-Na razpolago so sedaj potrošnikom že različne vrste kožnih nadomestkov. Nekateri teh nadomestkov so izdelani iz kože, drugi pa iz drugih tvarin. Med nadomestnimi ^7-delki kožnih tvarin je treba omeniti predvsem stisnjeno kožo, nadalje takozvani fibroleum. corioleum itd. Vsi ti kožni nadomestki se pridobivajo z industrijsko obdelavo kožnih odrezkov ter odpadkov. Kakor poroča agencija »Agit«, se ti kožni odrezki ter odpadki preustroj i jo tako, da proizvajajo lahko iz njih neke vrste kožni bombaž, ki mu primešajo sorodne ali slične tvarine. V posebnih stiskalnicah se ta bombažna kožna tvarina zvalja. tako da postane nepremočljiva. Med kožnimi nadomestki, ki pa niso izdelani iz kožne tvarine. ampak iz nekožnih snov'., je omeniti predvsem kožo-karton ter ko-žo-platno. Oba kožna nadomestka sta izdelana iz specialne kartonske vrste ter specialnega prepojenega platna, prirejenega in pretlačenega iz izvlečki kuhanega Janu. Znana pa je tudi posebna vrsta koži slične tvar:ne. ki jo danes zelo uporabljajo namestu podplatov v čevljarski industriji, zlasti pri izdelavi čevljev za de-co in mladino. Ta nadomestni kožni izdelek je izredno trpežen ter zelo lahek in služi zelo koristno avtarhičn'rn svrham na področju nadomestnega kozarstva, ki povsem ustreza dnevnim potrebam potrošnikov. — Vodnikova družba sporoča svojim so-delavcem-povei jenikom in vsem članom, da so izšle Vodnikove knjige in sicer: Vodnikova pratika za 1. 1943. in Janka Kača povest 'Na novinah". Člani prejmejo knjige pri svojih poverjenikih, direktni člani pa v pisat ni Vodnikove družbe, Puccinijeva ui. 5 (poslopje Narodne tiskarne). Letošnja Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Unionu: ob '216. in &t& uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v kinu Union ob 10.30. v kinu Matici in Slogi ob 10.. v vseh treh ob V214.. iol6. in »'2 18. urj KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Največji Glglijev film, film pretresljive vsebine in krasnega petja je Mati Emma Gramatica, Beniamino Gigli KINO UNION — TELEFON 22-21 Bogato dekle išče svojega neznanega izvoljenca! K!epezabljeni paljub V glavnih vlogah: Valentina Cortese, Carlo Campanini, Otelio Toso KINO MATICA -— TELEFON 22-41 Očarljiva Clara Calamat v pretresljivi ljubavni drami. Razkošje, ples! Srčna pota Odlični soigralci: Sandro Ruffini, Miria di San Servolo, Adr. Rimoldi članarina znaša 16 L in odpravnina 1 ali 2 liri. Člane zamudnike pozivamo, da čimprej obnovijo svojo članarino, ker naklala letošnjih knjig ni velika. Prijave sprejema pisarna Vodnikove družbe. Puccinijeva 5, knjigama Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3, knjigarna Učiteljske tiskarne, Fran_ Ciškanska ul. 6 in šentjakobska knjižnica. — Zimski vrtni pridelek. Tudi v zimskem času lahko doseže vrtni pridelek lepe uspehe. Tako izkazuje lanski zimski pridelek zelja 4500 tisoč metrskih stotov. PrdeLek cvetače je b:l 2,4.00 tisoč metrskih stotov, artičoke pa 650 do 800 tisoč metrskih stotov. Največ zimskega zelja so pridelali v Lombardiji. Venetu in Lucani-ji, največ cvetače v Campaniji in Tosca-ni, največ artičoke pa v Sciliji, Sardiniji in Laciju. — Vedno večji delež italijanske tekstilne industrije. Gospodarsko finančni dopolnilni vestnik agencije >"AgiU poroča: V okviru vse tesnejšh trgovinskih in gospodarskih stikov med Italijo in Bolgarijo je omeniti predvsem pomembni delež italijanske tkaninske industrije k tekstilnim potrebam sodobne Bolgarije. Ob priliki poseta. ki so ga napravili v Italiji predstavniki bolgarske oblačilne stroke, je bilo sporočeno italijanski tkaninski industrij: naročilo za 300.000 kg specialnega blaga iz umetne svile. To blago bo dobavljeno Bolgariji po nizkih cenah, saj ima omenjeno naročilo predvsem namen, da preskrbi manj premožne bolgarske sloje s cenenim, toda solidnim blagom iz umetne svile — Pokrajinski sveti gospodarskih zavodov. S posebnimi navodili, ki So bila sporočena pristojnim organom, je odredil minister za poljedelstvo in gozdove, da morajo prisstvovati vsem sestankom pokra-j'nsk'h kmetijskih ustanov- Namen te nove odredbe je v tem. da se ustvari čim bolj potrebna in čim tesnejša povezanost med m nistrstvem in pokrajinskimi gospodarskimi zavodi ter čim bolj smotrna vzporeditev ciljev omenjenega m:'n strstva ter pobud teh gospodarskih zavodov. IZ LJUBLJANE —lj Prva produkcija sole Glasbene Ma. tiče. Drevi ob pol 6. uri začne v mali fil-harraonični dvorani prva produkcija šole Glasbene Matice v letošnjem letu. Spored produkcije obsega 25 točk, ki jih izvajajo najrazličnejši gojenci klavirskega in vio-linskegra oldelka ter oddelka za čelo. Spored je zelo pester in starši ter prijatelji glasbenega napredka bodo imeli dovolj prilike, da se prepričajo o vestnem in temeljitem glasbenem pouku na Matični šoli. Jutri v sredo bo pa druga javna produkcija v veliki filharmonični dvorani in bo za_ čela ob tri četrt na 6. uro. Spored te produkcije pa obsega izvedbe klavirskih gojencev, dalje nastop gojenca, basista Korošca iz solopevskega oldelka. šolski orkester pod vodstvom Karla Jeraja ter mladinski zbor pod vodstvom ravnatelja PolL ča. Sklepno točko sporeda izvajata mladinski zbor in šolski orkester, Pobčevo Božično suito pod njegovim vodstvom. Natančni spored obeh produkcij so na razpolago v knjigarni Glaeuene Matice po 3 lire. spored velja obenem kot vstopnica v dvorano. —lj Začetek koledarske zime. Po astronomskih lačunih se začenja zima danes ob 12.40. ko stopi solnce v znamenje kozla. V tej jeseni je bilo že nekaj hladnih dni, pravega zimskega dne. ko bi bila temperatura ves dan izpod ledisča. pa se ni bilo. Spoštovanem čitateljem In oglaševalcem ! Stara, lepa navada, da lastniki naših tvrdk izrekajo v »Slovenskem narodu« svojim odjemalcem božične in novoletne čestitke, je tudi letos v častni meri ohranjena. Zaradi omejenega obsega pa ne moremo hkrati objaviti vseh čestitk, niti nam ni možno, da bi r novoletni številki objavili tudi male oglase. Zato smo se iz tehničnih razlogov odločili za naslednji razpored: Božične čestitke bodo izšle v »Slovenskem narodu* dne 24. decembra, novoletne čestitke pa se bodo zvrstile od bo/ičnih praznikov pa do sv. Treh kraljev, če bo potrebno. Priporočamo se uglednim tvrdkam tudi za nadaljnjo naklonjenost, spoštovane naročnike in čitatelje pa prosimo, naj upoštci'ajo naše upravičene razloge. 605 a-S UP R Al'A »SLOVE S S K E C A S A R O DA« jug. tlak Zlasti zadnje čase. odkar je zavladal je izredno toplo. Včeraj je bil zračni zelo visok in tudi davi je bil še mnego nad normalo. Počasi se je začelo ohlajevati, zato smemo pričakovati, da se bo vreme izboljšalo ter se bo jug umaknil hladnejšim vetrovom. Včeraj je maksimalna temperatura še znašala 8.5°. Noč je bila nekaj časa jasna in svetla, ker je svetila luna. Kmalu je pa megla zagrnila mesto in megleno je bilo tudi davi. vendar megla ni bila gosta. Današnja minimalna temperatura je znašala 3° ter je bila torej precej nižja od včerajšnje. — lj Davkoplačevalcem v opozorilo: Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša, da je plačilo davkov in sploh vseh davščin dovoljeno le po poštni položnici na račun davčne uprave ali pa direktno pri blagajni davčne uprave na Vodnikovem trgu. Davčni izvrševalci niso pooblaščeni sprejemati denarja na račun raznih davščin in taks. V svrho razbremenitve blagajne pa bi bilo želeti, da se izvrše plačila čim več potom pošte. Blagajniška vplačila večjih zneskov ali vplačila z različnimi novčanicami je treba opremiti z denarnim seznamom. —Ij Odsek 7jl oblačilne nakaznice vabi vse upravičence, fc* se oblačiln h nakaznic za leto 1942-43 niso dobili, ter jih imalo pravico dobit pri litibljanskem mestnem pre-krbovalnem uradu, naj pridejo ponje med uradn:mi urami na Ambrožev trg 7. I- nadrPAJX« Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zg'eda kot nov. Lastna delavnica, haloga novih klobukov. — Se priporoča — Rudolf Pajk. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 3S. Miklošičeva cesta št. 12. — Nasproti hotela Union. ALI res se ne veste, da vam opdas v slovenskem Narodut odvzame vse VaSe skr-01 ? Ce iščete službo ill stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom tz~ aolnil željo. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek. 22. decembra 1£42-XXI itev. 202 ika pravica pred stoletji Lfuhlfanslo mestno sodišče je strogo kaznovalo tudi manjše zločine — Rabclj — krut služabnik pravice Ljubljana, 21. decembra L;ubljana je vse prej kakor mesto zlo-č nov in zločincev^ v tem pogledu res ni velikomestna in se nam ni treba sramovati, da ne tekmujemo z velikimi mest:, K er so umori, poboji, vlomi in rop: vsakdanji. Pisec ljubljanske kriminalne kronike nima mnogo dela. Niti večje tatvine ni:o pri« nas pogoste. Reči smemo, da I. ana ne uživa slovesa čednostnegn mesta le V novejšem času. Nedvomno so bili v nji tudi v starih časih zločini redki. Ce e bilo pa včasih več zlečinov tudi v Ljubljani, ne smemo tega pripisovati večj: t e!:, arjenosti prebivalstva- V starih časih bili morda zločini od časa do časa bolj t r^esti. ker so bile splošne razmere po-* m drugačne in ker je bilo povsod več »izgubljenih eksistenc«. Nedvomno je trebil pr psovati številne zločine tudi temu. da je bila splošna prosvetljenost prebivalstva na mnogo nižji stopnji. Mnogi ljudje so bili posuroveli in ker so bili vajeni gledati smrti v oči. se tudi niso i i bali kazni in so grešili brez premisleka. To moramo razumeti, da bomo raznio. : tudi laže krutost pravice v tistih časih. »Srednjeveške kazni« \ 'arih časih so tudi v Ljubljani kazne v ali zločince »srednjeveško«. Kdor je grešil, ni smel pričakovati obzirnost:, ko je padel »v roke pravice«. Tedanje kazni se nam zde krute in ne moremo razumeli, dr. so bili ljudje tedaj tako surovi. Življenje je bilo tedaj v splošnem bolj surovo, zato so bili surovi tudi ljudje. Na pomen k... ni so tedaj gledal: drugače kakor dandanes- Kazen bi naj vplivala zastrašilno. t: kc da bi odvračala ljudi od enakih zlo-č . v. Zp.to so bile tedaj kazni tudi javne. S kaznijo niso menda skušali poboljšati zločinca, temveč so ga hoteli predvsem kaznovati ter zaznamovati. Zato je pa i . i a b ti kazen čim strežjai V obsojencu ni o gledali bodočega skesanca, ki bi ga naj kazen tako pretresla, da bi stopil na pravo življenjsko pot. Kazen je bila naravna posledica zločina, »plačilo« za l. »h. Zločinec je izgubil človeško vred-n< :. zato pa tudi ni bilo treba postopati < v Pko z njim. Pogosto je b:i zločinec -.- v cč ali manj tesni zvezi s hudičem in k ' zaveznika hudiča ga je vsak iskreno u ražil, predvsem čarovnice, ki so jim pripisovali sarna črna dejanja. Tedaj še niso spoznali, da je več ali manj zla v vsakem človeku n da tudi sleherni človek, ki o pregreši, ni tako povsem slab. da bi g. oilo treba primerjati s peklenščkom. Niso upoštevali, da je človek igrača nešteti b sil ter da nima povsem svobodne volje. V zločincu so videli le prclvsem ci.rMe zlodeja in zato ga je bi o treba uniči ti ter se nad njim maščevati hudiču. Za tatvino smrtna kazen K. li je bilo več vrst in nekatere so bile tako krute, da se dandanes človeku upira r iti o njih- Smrt na grmadi ni bila nit: najhujša. Včasih je rabelj dobil nalogo, ci.. ie moral obsojenca ali obsojenko zadaviti ali utopiti. Rablji, ki so bili pogosto sa t: ti, so podaljševali smrtne muke ob- i sejenca. Listine nam govore, da so v starih časih za kazen celo pokopavali žive. ; k: r je bil menda višek krutosti, čeprav i tamo, da poznajo nekateri Azijci podob- 1 nc- azni še dandanes. Takrat so v državljanski vojn: Azijci prisilili uietnike. da so si izkopali grob, nakar so jih zasuli v J njem do vraiu. Strašna kazen je bila do- i lečena v srednjem veku za detomorilko: n; :: knili so jo na kol ali živo pol: mali. Pi . • tako kruta kazen je pa doletela vča-r b udi mater, ki je otroka samo odložila. B . mijo so kaznovali enako kakor posilstvo- grešnika so utopili Da so bile sred-D eške kaznj res silno stroge, sprevidi-r tega, da so obsojal: na smrt tud: r. e. Ze za tatvino nad 25 liber vredni .. včasih pa celo za 10 liber. so tatu ob .1:. Milejša kazen je doletela le nedo-tne tatove, k: jih je smelo mestno sodišči kaznovati po svojem preudarku K r voprisežniku so odrezali jezik ašna kazen je doletela tudi krivopri-sež! ka. če se je izkazalo, da je krivo pri-s gel. Dandanašnje kazni Za krivo prisego se pač ne morejo primerjati s srednjeve-š Tedaj so kr voprisežniku odrezali ;* . kajti grešil je »predvsem ta organ, ki j a izgovarjal po nemarnem prisego. Za-1 i o pa kri voprisežniku odsekali tudi ; . .ki jih je vzdignil pri prisegi. V straš-. liti mukah so tudi umirali ^Absagerji«, . . r so imenovali klateže, ki so se kla-tili po svetu ter preživljali z izsljevanjem- Ustavljali so ljudi in jim izročali pisma, češ da se morajo strogo ravnati po njih in ne smejo tega nikomur izdati. Malo je bilo obsojencev Tcda. če so b:!e kazni tako hude, so bile tem bolj redke. Menda so bili zločini redki ter so kazni dosegle svoj namen. Zgodovinarji, ki so listali po mestnem arhivu, so sicer dognali, da so bile srednjeveške kazni izredno krute, a da so nad zloč ncem le redko zlomili palico. Pogosto najbrž niso mogli prijeti zločinca. Med najbolj pogostimi zločini so bili v starih časih Doboji. ki je njih prišlo navadno v gostilnah. Ce zločnea nso mogli prijeti, so razglasili najprej trikrat njegovo ime ikih 14 dni izpred mestne hiše. odnos-no /. balkona mestne hiše. Potem so ga pa obsodili in kontumaciam*. Sodbo so pre-čitali pred mestno hišo kakor navadno Sodne obravnave >o bile taine. le razglasitev sodbe je bila javna. Obsoienca. ki so ga obsodili na smrt. so izročili pred mestno hišo. ko so prečita li obsodbo rablju. Ob tej priliki so zlomili nad njim palico, nakar so ga izročili rablju- Zgodovinarji sodijo, da so v Ljubljani v starih ah le redko lomili palice nad zločinci. Zlasti malo obsedb je bilo v 13. stoletju. Tedaj so bili že vami časi- Roparjev in tatov ie bilo čedalje manj in ljudje niso bili več tako surovi. VOJNI Po 301etni vejni Nekateri pripisujejo 30-Ietni vojni, da so ljudje postali tako surovi, kar se ie zrcalilo tudi v tedanjih kaznih. Resnica je. cla v Ljubljani niso vsaj nič bolj milo ravnal; z zločinci kakor v drugih krajih. Justifikacije so bde res surove. Navadna usmrtitev v Ljubljani je bila. da so obsojencu odsekali glavo. Vesili jih menda niso tako pogosto. Surovo je pa bilo. da so zločinca še razčetverili. ko so mu že od--1 kali glavo- Baje so ravnali posebno surovo zlasti s kmečkim: uporniki, ki so jih v času kmečkih uporov privedli precej v Ljubljano. Življenje v srednjeveških ječah se je tudi razlikovalo od dandanašnjih ureditev. Ne smemo pa misliti, da je bilo živl;enje v -strašnih srednjeveških zaporih*, kakršne si zamišljamo dandanes, res vedno tako strašno. Smeli bi celo trditi, da so vladale v tranči. ki je bila ječa za najhujše z/ečince, včasih idilične razmere. To smerno vsaj soditi iz listin, k: nam pravijo, da je bilo dovoljeno obiskovanje jetnikov v samem zaporu. Tako zvemo iz neke listine, da je prijatelj jetnice zahajal k nji dan za dnem ter z njo do polnoči popival kakor v zasebnem stanovanju. Pazniki niso bili posebno tenkovestni in so se radi udeleževali napitnic. Prav lahko jih je prijatelj obsojenca napojil, zato pa tudi pobegi iz zapora niso bili nič posebnega- Krajevni zgodovinar ceio trdi, da je magistrat molče pripuščal take razmere, kajti s prež vijanjem in pošiljanjem obsojencev na oni svet so bili stroški. Zločinca, ki jim je popihal iz zapora, se jim ni bilo treba bati. saj je bežal kolikor mogoče daleč, da b; ne padel zopet v roke mestn- pravici. Zapor ni bil najhujša kezen V tistih časih zapor tudi ni bil najhujša kazen. Zločincev niso radi kaznovali z zaporom že zato. da jih ni bilo treba vzdrževati, a druge kazni so se jim zdele tud: učinkovitejše. Tako so n. pr. tatice, ki jih niso zapirali, surovo pretepli za kazen ter izpustili. Tolkli so jih po zobeh, pogosta kazen je pa bila. da so jim našteli palice- Razen tega so tatove zapirali v železno kletko kakor zveri ter jih razstavljali. — O drugih sramotilnih kaznih ni treba govoriti posebej, ke rso v splošnem znane. Tako je znano, da je stal tudi v Ljubljani pred mestno hišo sramotni steber. Razen tega je bila pred mestno hišo tudi sramotna klop. Na njo so posa-jali obrtnike, ki so se pregrešili v svojem poslu. O »potapljalki«. brunu, ki so ga uporabljali pri čevljarskem mo^tu. da so za kazen kopali peke v Ljubljanici, smo že govoril. Posebne kazn so bile določene tudi za mesarje. Sramotilna kazen je bila, posebno za ženske, pometanje ulic- V tistih časih, ko je nesnaga ležala po pol leta na cesti je bilo.pometanje res kazen... Križanka št. 11 Besede pomenijo Besede pomenijo: Vodoravno: 1. gorovje na severnem robu češke. 8. morje. 14. drag kamen. 15. piu-nmsk? ptico, 16. žito. 17. kratica pri označbi spola. IS. smoter, cilj, 19. računski rezultat, 22. evropsko gorovje. 23. začetnice. 25. stara povišinska mera, 27. precllcg, 2S rusko žganje 29. začetnici priimka in imena pred leti umrlega slovenskega pesnika Potniške. 30 za las je manjkalo: kmalu. 32. veznik pesniško apostrofiran. 34. an-gloški picatelj t Robinson« >. 35. predlog1, 36. moško ime. 37. trata, travnik. 39. začetnici imena in priimka siovečega nemškega filozofa, 40. stalne, trajajoče. 41. pesmi. 42. prst. 43. kratica za krajcar, t L najbolj razširjena ir lina (skupno ime), 45. piepioga (arab.; Aškerčeva pesem!), 47. letna doba, 49. viednostni papirji: učinki. 51. brez spremstva, 52. finsko jeze» o. 54. da i lat.), 55. srbsko moško ime. 56. nedoločena količina. 58 Nootov ded. ki je doživel 969 let. 59. staroslovansko pleme. 60. dve skupno. Navpično: 1. Ijudožcrstvo; najhujša surovost. 2. poljrka cvetlica, 3. student tehnične fakultete, 4. oče. 5. asirsko glavno mesto ob Tigrisu. 6. del colesa. 7. pot ali cesta po Barju. 8. prej v narečju, 9. veznik. 10. kavni dodatek. 11. kratica za tujo valuto. 12. kmetica, doma iz vasi v ljubljanski okolici. 13. vojno področje. 15. tenk tesna, majhne širine 17. seznami prireditvenih točk, 20. narodne igre v Senju, 21. nemška kratica za deiniško družbo. 21. francoki maršal, armadni gcncra-štabni poveljnik v prejšnji svetovni vojni ( '• 1931 i. 26. pi ebivalci hrvatskega mesta. 29. smoter prava, 31. nedoločni zaimek. 33. domari mesni izdelki. 34. pritrdilnica, 35. imenitna pečenka. 38. del živalske vozne opreme,440. zalet premikajočega se telesa v drugo tel .-. 11. sorodnice. 46. naziv, označba. 48. jezei.. na Tibetu. 50. kombinacija kart pri pokriju (fon.), 53. sedma in šesta črka besede pod 13. navpično, 57. začetek abecede. Keš-tev križanke št. 10. Vodoravno: 1. Demosten, 2. Avogadro. 14. Debar. 15. Ibar, 18. karat. 19. Dante. 20. ud. 21. T:bor. 22. Lia. 23. ples. 25- sen. 26. planet. 23. pra, 29. voz, 31. očiten, 35. mak. 37. erar, 38. gio. 40. Banat, 41. ah, 42. Brest, 44. nc-irur, J5. gnil, 47. omara. 49. Casanova. 50. Subotica. Navpit no: 2. ed, 3. med, 4. obal. 5. Sanin, Italijanske čete na Korziki 6. trta. 7. ni. 8. ar. 9. okis. 10. gaber. 11. Aron. 12. dar. 13. rt. 16. bula, 17. Adon, 23. plače, 24. sever, 26. pro, 27. ton, 30. tanin, 32. Iran. 33. Tahi, 34. premo. 35. mama, 36. karo, 38. grob, 39. osat, 40. bes, 43. tri, 44. na. 45. ga, 46. 1. s. 48. ac. STRETNOST — Ali imate pri vas spretne strojepiske? — vpraša gospod v posredovalnem urr,du. — Seveda jih imamo. Štiri izmed petih, ki smo jim prejšnji mesec preskrbel, :Ur.'*.-be. so se omožile s svojimi šefi. **** &vori s čitatelji „Rad bi postal četveronežec" »Nekdo ie pisal, da hi ne hotel menjati s kunci tistih rejcev živali, ki jih v Ljubljani imenujemo ..zajčkarje". Vendar mislim, da se vsem kuncem v reji mcnJiiov ne godi tako strašno in da jc prav. če tudi jaz opišem posebne ljubitelje živali. Brali sme o nckak:nih bolestnih ljubiteljih živali, v resnici žrtvujočih se v blagor živalstva, o ljubiteljih, ki nc morejo ubiti niti muhe in ki pitajo vse živali po vrsti, nc da bi pričakovali od tega kakršno koli korist, živali ljubijo iz posebnega nagiba m ta telesna dela usmiljenja do živali jim nudijo posebno zado -čenje — morda tem večje, čka večje so žrtve in težave z rejo. Potem smo spoznali mimogrede ..zajčkarje". ki bi radi reu;!i živali brez vsakih žrtev in brez nojinanjsega truda kakor cigan svoje otroke. Zanimivi 90 pa tudi razumni rejci, ki sc posvečajo reji povsem po predpisih in točne/ d c lojenih načelih umnega gospodarstva. Vendar ne nameravam poveriti o njih; rad bi vas namreč seznanil z neko posebno vrsto' ljubiteljev živali, ki jih ne kaže kratko^-malo uvrstiti v razred bobi tudi na račun otrok: a jabolko ne pade daleč od drevesa* tudi i troci mleka nc marajo. Rajši pijejo lipov čaj ki prigrizujejo z maslom namazan kruh. Kljub temu naš znanec kupuje mleko v vseb <-bbk.ih- naravnega, kondenziranega tekočega, v prahu itd. Vo vsem, Semur ie mleko ime. p seže med prvimi, kakor da jc to njegova sveta dolžnost. Vpra>a'l sem ga, čemu kupuje mleko (namreč naravno), pa me jc dcbe'o pogledal in vprašal, ali ne vem. da jc iz mleka mogoče i/de!(.vati sir in celo mafilo, — Tudi i/ kondenziranega? sem naivno vprašal. — Zakaj nc ssurno recepta še nimam! Potrpi te. pr v i. >e trenutek! Moram vendar :e povedati da je naš znance tudi kunčjerejec. Redi menda SO ra/.nc druge živali, toda nas zanimajo kunci. — Oni dan sem si zažjlol mleka; ne >ranuijem se poi-vedati, da sem mlekofil, kolikor me je. Menda sem imel privid: \idel sem. kako jc naš znanec strcgcl po vseh pravilih gostinske umetno-sti svojim kuncem — z mlekom. Priznati moram, da Sem velk ignorant, kajti dotlej nisem vedel, da tudi kunci čislajo mleko. Drugič me je to tem bolj presenetila«, ker sem nedavno bral pod naslovom ..Kunca irkar!", kako se godi meščanskim kuncem. Tretjič pa . . .. ko sem ari opivmogel od presenečenja, bi raj postaj — četveroinižce, čeprav za ceno nuiče ništv;u Kaj zato, če bi me klali pol ure. ko bi me pš r:ta!i nrei mesece in mesece s sladkim mlekom! Z ma-ijo b' b;l zalit, da bi no/a niti nc mogel čutiti. Oakala bi mo tudi posmrtna slava: v nebo bi me opevali pri nedeljskem kcsiilu in odsev kunčje slave bi se jim lesketal na mastnih podbradkih. Zdaj menda razumete, zakaj bi rad postal četveronošce, namreč kunec mešane pasme« Zrpet nova vrsta ljubiteljev ž:vali, da! Tudi takšni rejci so mogotci, o tem so no kaže prepirati. Kljub temu jih ne b;«:n »-proslavljali, čeprav znajo še tako vzo»mo skrbeti za svoje živali, a graja lesenih ušes ni še nikdar bolela. Nc bomo jih proglašali za vzornike rejcem ter nc priporočali drugim ljubiteljem živali, naj tudi