ZADRUGAR NALOGE MEDNARODNE ZADRUŽNE ZVEZE ZA ČASA VOJNE / •ZADRUŽNIŠTVO JE EDINI SOCIALNI J N EDINI DEMOKRATSKI IZHOD JZ DANAŠNJE GOSPODARSKE RAZRVANOST1 / OKREVALIŠČE ZADRUŽNIH USLUŽBENCEV NA POHORJU / NASI. OGNJIŠČE: 17. STARIH ODEJ NOVE"/ OTROŠKE ODEJICE IZ VOLNENIH KRP / LIMONIN SIRUP ' PREHRANA: PREPROSTI JEDILNIKI | VRT IN CVETLICE: NAGELJ / LEPOSLOVJE: STRAH / V SPOMIN 7 SREBRNI RUDNIKI ! ZA MLADE ZA-DRUGARJE: MEDVEDJA KRALJIČINA / ZADRUŽNI VESTNIK Obvestil®. Obveščamo vse naše člane, da znašajo po sklepu upravnega odbora nabavlj. zadruge povračila za 1.1939.: za poravnane kreditne nakupe 4°o za izvršene gotovinske nakupe 5°o Tozadevna obvestila prejmejo člani od svojih edinic v mesecu marcu. Upravni odbor. Tlabipamtm teman začne vadi veiik&mčmh praznikov še 16. mwtca. MANUFAKTURN! ODDELEK je pravkar prejel večjo izbiro goto vili po najnovejših krojih. Na zalogi ima vse vrste siulbemih čepic, po želji napravimo tudi po naročilu. ZADRUGAH GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽ. ŽEL. št. 2 Ljubljana, 20. februarja 1940 Leto XVI T H. J. May: Naloge Mednarodne zadružne zveze za časa vojne T/r oliko vojne prilike neizogibno spremene normalno delovanje xV Zveze, vemo iz izkustev med svetovno vojno 1914—1918 in lahko pokažemo nekaj poti, po katerih moramo danes hoditi. Skušali bomo to storiti, medtem pa istočasno razviti naš načelni načrt, ki smo ga zasnovali. Predvsem si hočemo ogledati bistvo — značaj vojne, v katero smo danes zapleteni, in obenem primerjati cilje in vzroke prejšnjega konflikta. Zadostovalo bo morda našemu namenu, spomniti na io, da je bila vojna iz leta 1914., kot se žal v zgodovini le prepogosto dogaja, vojna, ki ni izkazala nikakih višjih namenov kot stremljenja po razširitvi ozemlja, pridobitve prirodnih pomočkov in nadzorstvo nad gospodarskimi procesi na eni strani, po drugi pa željo, utešiti politične in vojaške ambicije. Šlo je v resnici za imperialistično vojno. Vojna ali pričakovane njene posledice niso neposredno ogrožale zadružnikov in njihovih organizacij, bodisi narodnih (po državah), bodisi mednarodnih. Narodne zadružne ustanove so se v več primerih, zlasti pa v vojujočih se državah, in sicer obeh taborov, izkazale v resnici za narodne gospodarske sile, ki so storile naj učinkovitejše ...nebojne" usluge občestvu, vštevši armado na bojišču. Zadružniki, tako v armadi kot v civilnem življenju, so se mogli dogovarjati preko meja neovirani od svojih vlad in si medsebojno nuditi pomoč v težavah, ki so jih prinašali vojni odnosi. Zadružno članstvo je bilo za sporazum in prijateljstvo med onimi, ki so jih njihovi imperialistični vladarji imeli za sovražnike. Značaj in okol-nosti vojne so narekovale našemu gibanju politično nevtralnost in „vsak za vse in vsi za enega" je bila neizpodbijana deviza zadružnega pokreta. Vojna, v katero je danes zapletena Evropa, ima popolnoma drug značaj. Ni prišla nad nas kot blisk iz jasnega, kot posledek tajne diplomacije, ni to vojna, glede katere je živel narod kot takrat leta 1914. do zadnje ure v brezskrbni nevednosti, temveč je prišla kot odpor in ko je postalo večini jasno, da je v izbiri med uničenjem edina rešitev v tem, da se proti sili nastopi s silo. V tem konfliktu mora biti prizadevnost zadružnikov jasna. Namen zadružništva je, nadomestiti sedanji družabni sistem z našim preprostim načrtom pravične združitve, ki bi, mednarodno uporabljen, kolektiviziral skupne prirodne pripomočke, vzporedil (koordiniral) gospodarski vložek in gospodarske možnosti ter proglasil vojno ter trinoštvo za nezakonite. Če si tako predočimo možnost in namen zadružništva, potem nam je to, kar nam je dragoceno kot državljanom, kot zadružniku dvojno drago, ker zastopamo stališče, da predstavlja naše zadružno gibanje čisto demokracijo, in da zavisi njegov nadaljnji obstoj od temeljnih načel svobode, za katere se danes voj uje vojna. To je razlog, zakaj smo v poslednjih oklicih skušali poudarjati odgovornost organiziranja zadružnega gibanja, da z vso svojo močjo nastopa v tej borbi za svobodo in zmago zakonitosti. Vendar pa ta oklic ne pomeni niti kakega poziva mednarodnim zadružnim ustanovam, naj z orožjem podpirajo zahteve demokratičnih sil, niti ne, naj sodelujejo pri strašnem uničevanju človeških življenj in pri vseh drugih vojnih grozotah. Gre le za moralni prispevek, ki ga doprinesemo s tem, da proglasimo in prikazujemo naše strnjeno hotenje, da se morajo obnoviti človečanske pravice. Kličemo zato zadružnikom vsega sveta, naj vsak pri vsaki priliki, ki se mu nudi, sedanjemu stanju posveti ves svoj vpliv in zastavi vse svoje moči. To je le izvajanje našega prepričanja, da predstavlja največjo silo za mir in pravico na svetu neprestano nravstveno pregovarjanje vseh ljudi, ki so dobre volje. Glavne naloge Mednarodne zadružne zveze za časa vojne moremo radi tega po naših vidikih in našem mišljenju povzeti v sledečih šestih točkah: 1. Vzdrževati moramo dopisovanje — občevanje, in kolikor le možno, osebne stike s člani, to je z narodnimi organizacijami, ki so včlanjene v Zvezi. 2. Osigurati moramo izdajanje publikacije „Mednarodnega zadružnega vestnika" in vzdrževati razne druge poročevalske službe s posebno kroniko zadev, ki so med vojno za narodne zadružne organizacije posebne važnosti. 3. Razmišljati moramo o njih in pripravljati glavne smernice, po katerih naj se po vojni zopet obnovi polna delavnost Zveze. 4. Skušati moramo doseči soglasje v presoji načel, ki naj se postavijo za osnovo takemu svetovnemu redu, ki bi zavaroval svobodo, varnost in svetovni mir. 5. Določiti moramo, kaj naj prispevajo organizirane zadružne ustanove, da se sprejme in uresniči tak program. 6. Močno si motamo začeti prizadevati, da pridobimo za članstvo v Zvezi ona zadružna gibanja, ki nastajajo in se sedaj razvijajo na kontinentih izven Evrope. Sedaj je s temi različnimi stvarmi takole: 1. Medsebojni stiki. Predvsem bi omenili, da med svetovno vojno 1. 1914—1918 občevanje med Zvezo in njenimi članicami nikoli ni bilo prekinjeno. Omejitev in zmanjšanje občevanja je bilo sicer neizbežno, kot je to tudi danes primer, ali nikoli ni z nobeno državo popolnoma prenehalo. V zvezi s temi izvajanji je pomembno omeniti morda najodličnejše dejstvo, da je Osrednja zveza nemških kon-sumnih društev v Hamburgu prevajala, tiskala in razpošiljala po drugih državah nemško izdajo Zvezinega glasila (Internationales Ge-nossenschafts-Bulletin). Vsebino „bulletina“ je pisatelj teh vrstic pripravil v Londonu in britanske državne oblasti so dovoljevale olajšave glede pošiljanja materiala in tiskanih izvodov med Londonom in Hamburgom. Kaj podobnega je dandanes nemogoče iz dveh razlogov. Prvič: leta 1933. je radi narodnosocialistične kontrole nad zadružništvom nemško zadružno gibanje prestalo biti član Zveze in drugič: ko je izšla istega leta septembrska številka, so narodno socialistične oblasti glasnik Zveze ..Internationale genossenschaftliche Rundschau61 prepovedale in izgnale. Spričo neizbežnih omejitev, ki jih predpisujejo za odpravo in spričo cenzure, posluje trenutno pisemski promet še primerno redno in hitro. Kar se tiče vzdrževanja stikov z zadružnimi zvezami po državah, moremo torej pričakovati, da bo le malo težkoč. Teže, čeprav kot domnevamo ne nemožno, pa bo potovati v različne države in obiskovati nacionalne kongrese in druge skupščine, kar se je vedno izkazalo, da je velikega pomena in vrednosti za Zvezo, ker se s tem utrjujejo medsebojni odnošaji in ustvarja pravo razumevanje nacionalnih problemov. Medtem, ko pišemo te vrstice, dohajajo vabila na jubilejna zborovanja na kontinentu. Kraj, kjer naj bi zboroval prihodnji kongres Mednarodne zadružne zveze, ki bi se moral vršiti leta 1940., je bil izza izbruha vojne predmet pismenega zanimanja dveh držav. Minuli mesec* smo prejeli prispevke iz držav, ki leže na obeh straneh vojnega pasu. Moremo radi tega reči, da je „duh“ zadružne armade prav dober. Bojimo pa se, da osrednjega načelstva in upravnega odbora v bližnji bodočnosti ne bo lahko sklicati. Nekateri člani upajo, da bo možno imeti seje, vsi so pa prepričani o koristih, ki bi se mogle s tem doseči. Iskali bomo prilike in možnosti, da uresničimo te upe. 2. Publikacije. Razlika, ki obstoja med nadzorovanjem vsebine in razpošiljanjem tiskovin za časa zadnje in sedanje vojne, pomaga * tl. May je ipisal to svoje poročilo začetkom novembra p. 1. (— Op. uredn.) poudariti veliki razloček med obema konfliktoma. Šele jeseni leta 1915. ali okroglo 14 mesecev po izbruhu vojne nam je bilo zaukazano, da moramo imeti oblastveno dovoljenje za razpošiljanje naših publikacij v inozemstvo. V sedanji vojni so pa dobili veljavo ti predpisi že v prvem mesecu in so vezani na mnogo ostrejšo cenzuro kot kdaj poprej. Zveza je zadostila zahtevam, ki so jih glede na to stavili na njo in je dobila od vojnega ministrstva potrebno dovoljenje. Upamo, da bomo mogli vzdržati bistveni značaj našega „Vestnika" in vseh treh izvestij Zveze, čeprav bodo razlogi štednje in skrčeni prispevki iz drugih držav zahtevali, da se informacije in poročila zgostijo na najnižje število strani. 3. Delo po vojni. Ko še vedno iščemo naukov iz preteklosti, bi poudarili, da sc med zadnjo vojno nikoli ni poskušal napraviti nikak načelni načrt za delo v času po vojni, ker je bilo nemogoče pripraviti kako sejo, ki bi imela vsaj malo — približno reprezentativni značaj, kajti šele leta 1921. je postalo članstvo upravnega odbora Zveze mednarodno. Upravni odbor Zveze so do tega časa sestavljali izključno le britski zastopniki. Začetkom tretjega leta vojne so pa vendar voditelji francoskega zadružnega pokreta sklenili sklicati konferenco zastopnikov nacionalnih zadružnih zvez aliiranih držav, da bi se na njej stavili predlogi za obnovo delovanja Zveze po zaključku vojne. Ta konferenca je zborovala septembra 1916. leta v Parizu in je sklepala: 1. O gospodarski politiki ali i ranče v med vojno in po vojni. 2. O pomoči, ki naj se nudi opustošenim pokrajinam na Francoskem in v Belgiji. 3. O tem, da se naj ustanovi urad za trgovsko statistiko, ki naj bi postal stržen Mednarodne zadružne velenakupovalne družbe. Nadaljnji dve konferenci sta bili že po vojni — leta 1919.; prve so se udeležili zastopniki aliirancev, druge pa aliiranci in nevtralci. Na njih so poročali in sklepali o istih zadevah kot na konferenci 1. 1916., dodali so le še vprašanje: „Kdaj, kako in v kaki obliki naj Zveza obnovi svojo mednarodno organizacijsko in propagandno delavnost." (Konec prihodnjič.) Dobro ga je zavrnil. Češki humorist František Rubeš se je v mladih letih učil igranja na harfo. Sosed se je hotel norčevati iz njega in mu je dejal: „Dragi Rubeš, ti igraš kot David, samo tako lepo ne!“ „Ti pa," ga je zavrnil odrezavi Rubeš, „govoriš kot Salomon, le tako pametno ne!" Milan Zgaga, dijak VIII. razr. drž. real. gimnazije v Novem mestu: Zadružništvo je edini socialni in edini demokratski izhod iz današnje gospodarske razrvanosti 'J ivimo v težki dobi velike gospodarske stiske in razrvanosti. Go-/j spodarstvo najbogatejših držav se maje; še pred kratkim časom premožni stanovi so preko noči prišli ob vse. Velik del človeštva tvori nov stan — brezposelnih. Hočejo dela, zaslužka, kruha zase in za svoje družine, a zaslužka in kruha ni, ker ni dela! Državniki in gospodarski strokovnjaki vseh narodov in držav si belijo glave, predlagajo za zboljšanje stanja razne načrte, ki naj zadovoljijo človeštvo in zopet vzpostavijo ravnovesje in harmonijo v gospodarstvu in pravo razmerje med produkcijo in konsumom. Velekapital skuša z raznimi koncesijami ohraniti svoje položaje, mnoge države pa hočejo s tako zvanimi gospodarskimi programi ublažiti trdoto svojih soci-alno-političnih načel. V vsem tem rnetežu — v poslednjem času igra veliko vlogo tudi vojna — pa se čisto točno in jasno z vedno večjim uspehom oblikuje pravilnost zadružne ideje. Stanovi in narodi, ki so si znali ustvariti dobre zadruge in so očuvali idejo zadružne samopomoči čisto, danes manj trpijo pod težo gospodarskih razmer kakor oni, ki nimajo dobrih in močnih zadružnih ustanov. V naslednjem se bom omejil na gospodarski in moralno-vzgojni značaj nabavljalnih zadrug, to je. na vlogo, ki jo imajo le-te pri reševanju socialnega vprašanja. Večkrat se govori o materialnem in ekonomskem značaju nabavljalnih zadrug; hvalijo se dobre lastnosti njihovega blaga, zmerne cene in tudi točna mera. Toda premalo se poudarja, da nabavljalne zadruge slone na novem principu uslužnosti in ne na težnji za dobičkom. še redkejše pa se sliši kaj o moralnem značaju organizacije konsumentov. Princip uslužnosti, ki je temelj nabavljalnim zadrugam, ni le gospodarski, temveč tudi moralni princip. Nasprotno pa ima privatna trgovina za cilj le dobiček. Trgovec ne bo trgoval, če ni gotov dobička. Tudi najkoristnejše poklice bi ljudje opustili, če ne bi bili rentabilni. Toda nabavljalne zadruge ne težijo za tem, da bi obogatile nekaj oseb, temveč iščejo koristi skupnosti. Princip uslužnosti je že obsežen v širšem in višjem principu ljudske solidarnosti. K razvoju in okrepitvi tega principa pa vodi zadružni pokret. Na žalost se vedno pretirava značaj borbe v prirodi in svetu. Borba za obstanek, razredna borba in vojna imajo zares še zelo veliko vlogo; toda vse to vpliva večinoma slabo. Nasprotno se je treba vzajemni pomoči zahvaliti, da človeštvo še ni iztrebljeno in popolnoma pokvarjeno. Zakon vzajemne pomoči igra mnogo večjo in predvsem plemenitejšo vlogo, kakor zakon borbe. Od vseh oblik sodobnega zadružništva je nabavljalna zadruga ona oblika, ki v največji meri ustreza najvažnejšim zahtevam članstva. V nabavljalnih zadrugah sodelujejo konsumenti vseh slojev naroda in tako one koristijo vsem. Ta korist pa ni le ekonomska, temveč tudi moralna. Člane nabavljalnih zadrug ne bo zapeljala n. pr. razna lažniva reklama, da bi si delali nepotrebne izdatke. V vsaki nabavljalni zadrugi so člani gospodarji, solastniki in vzajemni nadzorniki, ki so med seboj solidarno povezani in imajo skupne interese. Pomočniki in zastopniki nabavljalnih zadrug niso agenti trgovca, ki bogati na račun kupca, temveč so sluge organiziranih konsumentov. Nabavi jalno zadrugarstvo ima že samo na sebi neko vzgojno moč. Prvič, ono navaja svoje člane na skupno delo. V nabavljalni zadrugi se člani polagoma odvajajo misliti individualistično in navajajo spoznavati svetle strani medsebojne odvisnosti. Pri tem pa ta odvisnost od drugih ne išče od članov nikakih posebnih žrtev. Zadružna organizacija je nenavadna zveza egoizma in altruizma, sebičnosti in nesebičnosti. Drugič, nabavi jalno zadružništvo vzgaja svoje člane ne samo za kolektivno delo, temveč tudi za ustvarjanje kolektivnega imetja. Osebno ali privatno imetje ne zadostuje, da bi se moglo človeštvo dvigniti i materialno i moralno. Privatno imetje je glede sredstev proizvodnje lahko celo škodljivo. Toda težnje, da bi se privatno imetje z nasilnimi sredstvi uničilo, niso upravičene, niti etične. Tak preobrat bi zahteval mnogo žrtev in je dvomljivo, da bi se postavljeni cilj dosegel. Socializacija je mogoča in uspešna le, če se izvrši postopoma. V zadrugah, prav posebno v nabavljalnih, vidimo sredstvo za izvedbo socializacije brez nasilstva in odškodnin. Nabavljalne zadruge so prišle do velikih zadružnih imetij v Angliji, skandinavskih državah, v Švici itd. in to po mirni poti, vrh tega pa še vedno v nepretrganem delu za dobro najpotrebnejših. Na ta način zadružna organizacija pripravlja in vzgaja ljudi za mirno reformno delo, brez borbe, ki je človeštvo že tako dovolj utrudila. Tretjič, zadružništvo ne zavaruje le red in mir na zunaj, temveč tudi na znotraj. Člani nabavljalne zadruge se le polagoma navajajo na boljše. Ako ostanejo zvesti svoji nabavljalni zadrugi, potem ne bodo zašli v dolgove. Zakaj cilj nabavljalnih zadrug je prodaja blaga za gotov' denar in kdor želi, da njegovi dohodki zadostujejo njegovim potrebam, mora kupovati v nabavljalni zadrugi. Zakaj drugače se bo zakopal v dolgove in živel v popolni zavisnosti od drugih, toda to pomeni, odpovedati se svobodi. Zato moremo reči, da teži nabav-ljalno zadružništvo za gospodarsko neodvisnostjo in je to posledica reda, ki zagotovi obstoj družini, ker uravnovesi njene izdatke in dohodke. Nadalje, nabavljalne zadruge razvijajo v ljudeh čut enakosti. V nabavijalni zadrugi se vsak enako postreže. Vsak član ima enak vpliv na zadrugino poslovanje. Nabavljalno zadružništvo je demokratska organizacija v pravem pomenu besede. Prav tako privede nabavljalno zadružništvo razne poklice in razrede v tesnejšo zvezo, ker dokazuje, da imajo vsi poklici in razredi iste interese, namreč, da je za njih velikega pomena dobra kakovost blaga, zmerne cene in pravica glasovanja v upravi. Nekatere druge gospodarsko-politične organizacije slone na osnovi stalnega podtikanja in poudarjanja razlik med razredi in poklici. Nabav-Ijalna zadruga pozna le konsumente in njih skupni interes. Francoski državnik Clemenceau je dejal ob neki priliki: „So-cialno vprašanje obstoja samo zato, ker ljudje niso dejanski kristjani." Ta trditev drži v tem smislu, da krščanstvo gojimo bolj v besedah, kakor pa v dejanjih. Toda zadružna organizacija je naj-* lažja in najbolj praktična pot za uresničenje Kristusove zapovedi: ,.Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." Waland Štefan, Maribor: Okrevališče zadružnih uslužbencev na Pohorju FAanes, ko se zadružništvo širi v neverjetnem tempu, tako da lahko I J mirno govorimo o zadružni dobi, se s tem veča tudi število zadružnega uslužbenstva. Nedvomno je uslužbenec največji steber ustanov, ni samo delovna moč, ampak tudi širitelj zadružne ideje. Tudi med uslužbenci samimi se zadnja leta širi propaganda zadružništva, v katerem vidi edino rešitev iz gospodarske in socialne stiske. Tako so zadružni uslužbenci v dobi štirih let ustanovili svoje kreditne zadruge. Prva je bila ustanovljena pri Zvezi leta 1936. v Beogradu, drugo v državi so ustanovili leta 1936. uslužbenci Nabavljalne zadruge usl. drž. žel. v Ljubljani, tretja je bila ustanovljena za vse zadružne uslužbence v dravski banovini v Mariboru leta 1937. Vsem tem zadrugam je cilj, da širijo idejo varčevanja in lastne samopomoči. Socialni položaj zadružnega uslužbenca kakor tudi ostalih nameščencev ni takšen, kakor bi moral biti. Danes ni dovolj, da je zadružni uslužbenec strokovno podkovan, temveč mora biti tudi prežet z zadružnimi idejami. Vsak član zadruge se mora zavedati, da je gospodar svoje ustanove, da pa ta od njega tudi lahko več zahteva kakor privatne ustanove. Vsak uslužbenec po naporni službi komaj čaka, da svoj kratko odmerjeni dopust čim bolje izkoristi, v prvi vrsti za zdravje. Kamor koli se danes obrneš, imaš vtis, da se naš uslužbenec počuti med ostalimi letoviščarji kakor človek drugega reda, ker si ne more privoščiti tega, kar si lahko privoščijo drugi. In radi tega je vzniknila misel, da si zadružni uslužbenci postavijo lastna okrevališča na planinah in na morju. Dne 29. oktobra 1939. se je vršil ustanovni občni zbor Stavbene zadruge zadružnih uslužbencev v Mariboru, katere poglavitni namen je, skrb za ustanovitev raznih okrevališč in letovišč. Storjen je bil sklep, da se postavi prvo planinsko gorsko letovišče na Pohorju. Idejna skica okrevališča na Pohorju. V ta namen je bilo kupljeno na Pohorju 182.113 m2 (32 oralov) veliko zemljišče. Parcela leži na južni sončni strani Pohorja nad 1100 m nadmorske višine. Je po večini smrekov in bukov gozd, gotovo med najidealnejšimi prostori s krasnim razgledom proti Boču, Donački gori, Sljemenu, Ivanščici, Prekmurju in ogrski ravnini, Ptujskemu polju, Halozam, Slovenskim goricam itd. Parcela leži nekako v sredini med Mariborsko in Ruško kočo, kjer so močni izvirki vode. Po vrhu meji na pešpot, spodaj pa na novo zgrajeno avtomobilsko cesto. \j **\>cre£/e SLOVENJGRA*fC g« 'SW * planinski toča planinska pot «—— plastne* SOO 1000. 1500 rr, — ieJezmca Pohorske postojanke. Dohod do bodočega okrevališča bo po novi avtomobilski cesti, 22 km iz Maribora, ali peš iz Maribora po obronkih Pohorja preko Sv. Bolfenka, ali s postaje Hoče (3 ure hoda). Obiskovalci bodo imeli možnost za krasne sprehode skozi smrekove in bukove gozdove do Sokolske koče (20 minut), Mariborske koče (40 minut), do Pohorskega doma (50 minut), Poštarskega doma (60 minut), do razglednega stolpa (50 minut), do Ruške koče (20 minut) itd. preko vsega Pohorja. Pozimi so v bližini krasni smuški tereni. Zgraditi hočemo veliko okrevališče z najmanj 100 posteljami, s popolnim komfortom in z lastno elektrarno. Pred domom bo velik bazen za kopanje z umetnim segrevanjem vode in raznimi prhami. Cene v domu bodo res zadružne, dosegljive najslabše situiranemu uslužbencu ali članu zadruge, posebno tistim, ki morajo iskati zdravje po dragih letoviščih. V tem domu naj vlada mir, udobnost in domačnost in ne šopirjenje visoke elegance. Sklep skupščine je, da lahko postane član vsak zadružni uslužbenec v državi in da so lahko člani tudi zadruge kot pravne osebe, tako da bodo imeli pravico uživanja vsi zadružni člani. Želja vsega zadružnega uslužbenstva je, da bi prišlo čimprej, vsaj v dobi dveh let do uresničenja tega lepega načrta, seveda s pomočjo vsega članstva zadrug, kateremu služi zadružni uslužbenec. Conilna sila pri tem delu naj bo ljubezen, pa tudi zavest, da služimo s tem dobri stvari. Zato naj vsak po svojih močeh doprinese majhen delež v lastno in splošno korist. IZ STARIH ODEJ NOVE. Včasih imamo v hiši odeje, ki so se nam že tako izrabile, da ne vemo kam z njimi. Nič več niso tople, grde so, pa se vendar ne moremo ločiti od njih. ker jih ne moremo porabiti niti za cunje niti v kak drug namen. Starim odejam preskrbimo novo prevleko in spet nam bodo služile še dosti časa. Odejo najprvo skrbno ppc-remo, pošljemo, ako je potrebna, potem pa jo vtaknemo v prevleko, katero smo naredili iz kakega pralnega blaga. Prevleko najprvo na dveh straneh sešijemo, potem pa odejo vanjo utaknemo. Zdaj sešijemo skupaj odejo in prevleko na vseh štirih straneh in še parkrat po dolgem in počez. Ko šivamo skupaj, moramo misliti pri tem na to, da ne delamo pregostih šivov, ker bomo sicer imeli preveč dela z razdiranjem, ko bo treba prevleko oprati. OTROŠKE ODEJICE IZ VOLNENIH KRP. Volneni barvasti kosi blaga nam res dosti ne koristijo. V sleherni hiši pa se dobijo volneni komadi oblek, šalov ali nogavic, ki jih ni za kaj uporabiti, ko se komad strga ali postane premajhen. In vendar moremo iz takih krp sestaviti tako tople in lepe otročje odejice, pa tudi odeje za odrasle, ki jih vzamemo s seboj, ko gremo na daljše izlete ali pa na potovanje. Greh je zavreči, posebno pa v današnjih časih, ko bo volne primanjkovalo, vsak tudi najmanjši košček volne, ki nam še lahko daje toploto in nam koristi. Volnenim stvarem najprvo odstranimo debele robove, potem pa jih skrbno operemo v mlačni vodi, v kateri smo razstopili milo. Izplakujemo tudi v mlačni vodi in posušimo krpe tako, da jih najprvo zavijemo v debelo brisačo ali flanelaste krpe. Ko so suhe, jih zlikamo in začnemo šivati drugo poleg druge, dokler 'nimamo tako velike ploskve, kakršne si želimo. Zdaj nalagamo spet krpe druga na drugo poleg druge, ako želimo imeti odejo bolj toplo in debelo. Ko je odeja sestavljena in je dovolj velika, široka in debela, jo vtaknemo v kretonasto prevleko in jo sešijemo kot zgornjo odejo. Take odeje so vsekakor veliko bolj primerne za potovanje kakor tople volnene. Nikjer se odeja tako grdo ne umaže kakor na vlaku in po kolodvorih. Odejo v kretonasti prevleki pa lahko hitro in kjer koli izperemo in zopet oblečemo. Koliko naših ubožnih otrok bi na ta način prišlo lahko do toplih odejic, če bi se zbrali vsi volneni, nerabljeni komadi po hišah in se predelali v odejice! Nobene posebne spretnosti ni treba za tako delo, samo dobre volje in ljubezni do otrok, pa bi šlo. Pred kratkim sem videla, kako je neka ubožna žena vlekla iz zaboja za smeti velikanski volneni šal oranžne barve. Kakor čreva se je vlekel iz pepela in smeti. Na več straneh je bil strgan, videle so se precej velike luk- nje, a ni bil toliko uničen, da bi ga skrbna roka ne mogla predelati še v kako drugo koristno stvar. Predstavljala sem si, kako topla otroška odejica bi se lahko naredila iz te rute. Šal bi zganili, da bi bil dvojen, potem bi vsega pošili in strgana mesta bi pokrili z drugimi mehkimi, toplimi krpami, pa preprosto pralno prevleko bi mu preskrbeli. Bog ve, če je ta žena znala šal koristno porabiti! Megličeva. LIMONIN SIRUP. Potrebujemo: 1 kg sladkorja, K 1 vode in sok desetih lepih, sočnih limon. Skupaj zmešamo, kuhamo pol ure in večkrat premešamo, še tople nalijemo v kozarce za marmelado, dobro zavežemo in hranimo na zračnem. ne presvetlem prostoru. Limonin sirup lahko uporabljamo kot zdravilo malim otrokom, če so prehlajeni ali drugače slabotni. Damo jim po nekaj žličic na dan. Otroci to radi uživajo, ker ima sirup zelo prijeten sladkokislikast okus, ki zelo prija ustam posebno med prehlaje-njem. Ce imamo namen sirup uporabljati kot dodatek čaju namesto limone, tedaj lahko dodamo soku nekoliko več limon. Tak sirup nam posebno prav pride takrat, ko na trgu ni dosti limon, so drage in malo sočne. Glede sirupa ne moremo reči, da nam da isti nadomestek kakor limona, vendar dobimo okus po limoni in to je dovolj, posebno če dodamo čaju še malo ruma, ki smo ga morda sami napravili doma. Sleherna gospodinja ve povedati kako neprijetno je, če nima pri roki limone, ako mora neutegoma komu postreči s čajem. Če pa imamo v shrambi kozarček takega sirupa, ki ga lahko postavimo tudi na mizo pred gosta, se nam ni treba bati, da bomo v zadregi, če moramo v naglici servirati čaj ali punč. PREHRANA G. Prašnikarjeva: PREPROSTI JEDILNIKI. (Nadaljevanje in konec.) 5. jedilnik: Krompirjeva juha: 4 dkg masti . . . a 21'50 din 0‘86 5 dkg moke ... a 5‘80 „ 0T9 ^ kg krompirja . . a 1'60 „ 0"80 sol, čebula, česen, majeron, lavorjev list, zel. peteršilj, kLs......................,, P— din 2'85 Juho pripravimo: V prežganju iz masti in moke prepražimo najprej sesekljano čebulo in potem še česen, nakar zalijemo, solimo, pridenemo sesekljan zelen petršilj, vse začimbe in na male kocke zrezan krompir, ki ga skuhamo v juhi. Lahko tudi en del krompirja pretlačimo. Fižolov g u 1 a ž : 5 d kg masti ... a 21‘50 din 1*08 1 čebula...................... 0"40 4 dkg moke ... a 5'80 „ 0‘15 paprika, sol, kis.........„ 1*50 40 dkg fižola ... a 5"— „ 2’— din 5‘13 Fižolov gulaž pripravimo: Na masti prepražimo sesekljano čebulo in moko, nakar pridenemo papriko in hitro zalijemo, pridenemo kuhan in odcejen fižol ter skupno dobro prevremo. Nazadnje gulaž po okusu še okisamo in če treba, papriciramo. Špageti : 40 dkg špagetov . . a 7‘50 din 3'— sol............................ OTO 3 dkg masti ... a 21 "50 „ 0'65 din 3'75 Špagete pripravimo: V slanem kro-ku skuhane špagete preplaknemo z vročo vodo, odcedimo in zabelimo z mastjo ali z ocvirki. Kosilo stane: juha.......................din 2"85 gulaž......................... 5"13 špageti....................... 375 Za 5 oseb..................din 1173 ali na osebo din 2’35. 6. jedilnik: Močnikova juha: 15 d kg moke ... a 3"80 din 0"57 1 jajce......................„ 1"60 4 dkg masti ... a 21"50 „ 0‘86 čebula, sol, paradižnik, zelen peteršilj.................... 1‘50 din 4‘53 Juho pripravimo: Moki primešamo v skledi z vilicami raztepeno jajce ter še z rokami nadrobimo sukančke, ki jih prepražimo v razbeljeni masti, v kateri smo prepražili sesekljano čebulo. Ko močnik zarumeni, primešamo še malo paradižnikove konserve, zalijemo po potrebi z vrelo vodo, juho solimo pridenemo še sesekljan zelen peteršilj in dobro prevremo. Mesna omaka: Vi kg govedine . . a 10"— din 5"— 5 dkg masti ... a 21"50 „ 1"08 6 dkg moke ... a 3"80 „ 0"23 sol, majeron. čebula, kis, poper ......................... 1"50 din 7"81 Omako pripravimo: Na masti prepražimo sesekljano čebulo in potem še. zmleto govedino druge vrste. Ko zarumeni in se zmehča, potresemo z moko, ki jo prepražimo in nato zalijemo po potrebi, pridenemo strt majeron ter po okusu solimo, popramo in okisamo, ter omako še dobro prevremo. Kvašeni štruklji: 35 dkg moke ... a 5"80 din 133 1 žlica olja, sol.........„ 0"60 1 dkg kvasu...............„ 0"50 1 'A del. mleka ... a 2"50 „ 0"37 1 jajce...................„ 1'60 din 4"40 Štruklje pripravimo: Presejano moko denemo v skledo in nekoliko pogrejemo. Kvas razdrobimo v skodelico in posebej pristavimo z nekoliko mlačnega mleka in moke. Ko je sha-jan, primešamo moki ostalo mlačno mleko, v katerem smo stepli sol, jajce in olje, in slednjič pridenemo še sha-jan kvas ter testo steptamo, da postane gladko in napravlja mehurčke. Testo pustimo potem na primerno toplem kraju shajati. Ko se je dvignilo za dvakratno višino, ga pregnetemo in napravimo 3 približno 15 cm dolge štručke, ki jih pustimo še enkrat shajati. Lepo shajane štručke kuhamo 20 minut v slanem kropu in nazadnje jih zrežemo na manjše štruklje in serviramo k omaki. (Ce jih pa ne serviramo z omako, tedaj jih moramo zabeliti z mastjo, prepraženimi drobtinami ali z ocvirki.) Kosilo stane: juha.............. omaka............. štruklji.......... Za 5 oseb .... ali na osebo din 3*35. 7. jedilnik: Rezanci na goveji juhi: 15 dkg moke ... a 3'80 din 0"57 1 jajce..................... 1"60 korenje, peteršilj, zelena, čebula, paradižnik, poper, sol.......................2"— 1 kg govedine................ —"— din 4" 17 din 4‘53 „ 7"81 „ 4'40 din 1674 Zapis za govejo juho je bil že večkrat v „Zadrugarju“. Enako tudi za rezančno testo. Polpete: Vi kg goved. II. vrste a 10'— din 5*— 10 dkg kruha . . . a 5 — „ 0‘40 čebula, sol, česen, teršilj . . . . zeleni pe- ., r- 3 dkg moke . . . . a 3‘80 „ 0'12 1 jajce „ V60 8 dkg masti . . . . a 21‘50 „ 172 din 9’84 Polpete pripravimo: Meso skuhamo v juhi, potem ga ohladimo, zmeljemo z mesnim strojem in primešamo v vodi namočen, ožet in pretlačen kruh, na malo masti prepraženo sesekljano čebulo, strt česen, sesekljan zelen peteršilj in po potrebi solimo. Iz zmesi oblikujemo lepe hlebčke, ki jih povaljamo v moki in spečemo v razbeljeni masti na štedilniku, ali lahko tudi v pečici. Zabeljen krompir: 1 "50 kg krompirja . a 1"60 din 2‘40 10 dkg ocvirkov . . a 10"— „ 1'— sol........................„ 0’10 din 3‘50 Krompir olupimo, zrežemo na večje kose, skuhamo, odcedimo in zabelimo z ocvirki. Mešana solata: V* kg pese .... a 3'— din 075 zelje • • „ 172 Vi del olja .... a 16’50 „ 0‘83 Vi del kisa .... a 5*— ,. 0‘25 sol, kumina .... . . „ 0‘20 din 375 Kuhano, olupljeno in na tenke liste zrezano peso solimo, potresemo s kumino in zmešamo z oljem in kisom. Otrebljeno zelje zrežemo na tenke rezance in tudi solimo, potresemo s kumino in zmešamo z oljem in kisom. Obe solati naložimo v lični obliki v eno skledo. Kosilo stane: juha . ...... 4*17 polpete 9*84 krompir 3‘50 solata 3*75 Za 5 oseb .... ali na osebo 4*25. . . . din 21*26 Kosila stanejo za 1 teden: 1. dan: .... 7*85 O 16*32 3 17‘46 4 . 14*84 5 s, 1173 6. .. .... 16*74 7 21*26 Za 5 oseb . . . skupno: din 106*18 Za 1 osebo din 21‘24, torej povprečno dnevno din 3'— na osebo. Aleksander Dumas. Neki nepomemben pisatelj bi rad zaslovel in prišel do popularnosti. Pisal je Dumasu, ki je bil takrat prav na višku svoje slave, in ga prosil za pomoč in sodelovanje pri neki svoji drami. Dumas mu je odgovoril: „Žal mi je, a z vami ne morem sodelovati. Saj vendar ne gre, da bi konja in osla vpregli v isti voz.“ Pisatelj pa mu ni ostal dolžan: „Gospod, kako ste se drznili imenovati mene — konja?" Kmalu nato sta bila obadva največja prijatelja. Josip Štrekelj: Nagelj ~^\osti je znakov ob cestah, poteh in hišah, ki kažejo potnikom in I J vozilom kod in kako naj potujejo in kam naj krenejo. Na razpotjih n. pr. so puščice, nad vrati gostilen vabi veja noter, pri 'rokodelcih so znaki njihovih izdelkov itd. Če je pa na oknih in mostovžih nagelj, je znak, ki kaže in pravi, da so v hiši dobri ljudje, vzorna gospodinja, poštena dekleta in ljubka slovenska domačnost. Mnogo nekdaj zelo obrajtanih cvetlic je kruta moda zavrgla in odbrala druge. Tudi nagelj je bil pred okoli 50 leti potiskan, da bi dal mesto kameliji in tuberozi. Vrtnarji so ga jeli opuščati, češ da se njegovi cveti brez opore ne morejo držati pokonci. Ni se pa temu uklonila slovenska hiša, zakaj to je njen znak. Naš nagelj ima tradicionalno, zgodovinsko pravo, katerega mu ne more vzeti moderna sila. In morda prav zaradi tega je zavzel nagelj v zadnjih letih spet prvo mesto. Nageljnov je nad 200 vrst od raznih neznatnih po travnikih pa do velikih, polnocvetnih, ki jih gojimo v posodah ali na vrtu. Vsaka vrsta obsega več sort, ki se razlikujejo po rasti, obliki cvetov in po barvi. Barve so pa različne in tudi pisani so; modrocvetočih pa ni. Nekateri cveto enkrat v letu, nekateri pa ponavljajoče (remontirajo), celo pozimi, ako so na svetlem prostoru in v primerni toplini. Po trajnosti jih delimo v enoletne, dvoletne in večletne ali trajne. Enoletne nageljne vzgajamo iz semena, ki ga posejemo februarja v zabojčke in postavimo na svetlo in toplo. Ko odrastejo na tri do štiri liste, jih pikiramo v razdalji 3—4 cm, da se bolje ukore-ničijo. Proti koncu aprila jili posadimo na vrt v gredo v razdalji 20 cm. Ti c vete j o od konca junija dalje do zime. Ako sejemo to vrsto nageljnov maja ter jih v začetku septembra v kepah presadimo v lončke, cveto pozimi, ako jih postavimo na sončen in topel prostor. Tudi s potaknjenci razmnožujemo to vrsto nageljnov. Taki pa se ne razrastejo v tako krepke rastline kakor iz semena. Najlepši, raznobarvni in najbujnejše cvetoči enoletni so tile: chabaud (šabo), mar-jetni in kitajski. Tudi dvoletne nageljne vzgajamo najuspešneje iz semena. Ti pa cveto šele v naslednjem letu. Sejemo jih pa v začetku maja in po piki ran ju presadimo v začetku septembra na stalno mesto v gredo. Proti zimskemu mrazu so popolnoma odporni, razen italijanskih in ameriških, ki jih moramo odeti s smrečjem. Vrtnarji gojijo italijanske in ameriške v cvetličnjakih zaradi prodaje cvetja pozimi. Najlepši iz te skupine so: italijanski, ameriški, grenadin, dunajski in bradati ali turški. Lepše sorte od prvih dveh razmnožujemo s potaknjenci, ker se potom semena izprevržejo. Daši te vrste nageljnov uspevajo nad dve leti. jih vendar ne gojimo dalje, ker pešajo. Za okras oken in mostovžev so pa večletni nageljni najbolj priporočljivi. Najhvaležnejši so: gorenjski viseči, tržaški, kartuzijanski in binkoštni. Izmed teh je edini binkoštni odporen proti mrazu, zato gojimo sorte binkoštnih nageljnov na prostem, ostale pa le v posodah. Po barvi sta gorenjski in tržaški rožnate barve, ostala dva pa v več sortah raznobarvna. Gorenjski cvete samo enkrat v letu, junija, tržaški pa ponavljajoče vse leto. Ker nima vsakdo tople grede, seje m o nagel j n e v zabojčke z luknjico in vrhu te drenažo za neoviran odtok vode. V te vložimo dobro kompostno zemljo, pomešamo z % rečnega peska, ki jo poravnamo in z deščico nekoliko potlačimo. Po površju tako pripravljene zemlje potrosimo seme. ga pokrijemo s V2 cm debelo plastjo zemlje in tudi potlačimo z deščico. Po setvi zalijemo in posodo postavimo na toplo in svetlo. V preveč senčnem ali temnem prostoru bi se mlade rastlince pretegnile in pomrle. Paziti moramo, da se zemlja ne posuši, zato setev po potrebi zalivamo z mlačno vodo. Seme kupimo v trgovini s semeni, ki ga dobavljajo umetni vrtnarji. Ako bi nabrali seme n. pr. od polnocvetnih dunajskih nageljnov in to vsejali, bi pridelane rastline z malo izjemo vse cvetele z enojnimi cveti. Potomci vseh rastlin, ki so bile vzgojene potom umetnega oplojevanja, se povračajo v prvotno nekultivirano stanje prednikov. To opazujemo tudi pri sadnem drevju, da iz pečkov in koščic zrastejo divjaki. Da pa nam uspe iz semena vzgojiti polnocvetne nageljne, se poslužimo umetnega oplojevanja. V ta namen odberemo kot materno rastlino z enojnim, n. pr. belim ali rumenim cvetom. Čim se na tej cvet odpre in se pokažejo prašniki, jih postrižemo. Kot očeta odberemo lepo zraščen cvet z nezobčastimi cvetnimi lističi temnordeče ali rožnate barve. Ko na tem pelod (cvetni prah) dozori, ga z malini lasnatim čopičem prenesemo na pestič matere rastline. To opravljamo o opoldanskih urah in v lepem vremenu. Nato odenemo cvet z gazo, da bi veter ali čebele ne prinesle pelod od drugih cvetov. Ako se semenska glavica debeli, je bila umetna oploditev uspešna, tedaj gazo odstranimo in varno tudi venčne lističe, da obvarujemo glavico gnilobe. Tako umetno oplojen cvet zaznamujemo s trakom, da bi ga ne zamenjali s kakim drugim. Ko semenska glavica porumeni, jo poberemo, posušimo in seme izluščimo. Ako se namreč se- menska glavica posuši na steblu, razpoka in seme se porazgubi. Tako umetno oplojenih rastlin so potomci po večini polnocvetni z ozirom na očetovsko in materno rastlino v raznih barvah v zadovoljstvo vzgojitelja. j * j Iz potaknjence v. vzgojeni nageljni se pa ne iz-prevržejo, ker so del materne rastline. Te nabiramo zlasti na večletnih maja, pa še več jih odžene iz cvetnih pecljev (stebelc) avgusta. Uspešneje pa je, ako potaknjence odtrgamo iz pecljev, kakor če bi jih rezali. Spodnje liste potaknjencev pa odrežemo. Tudi ni napačno, če spodnji člen razpolovimo. V primerno globok zabojček ali cvetlični lonec z drenažo na odtočni luknjici položimo do polovice dobre kompostne ali humozne zemlje, pomešane z % peska. Še boljša kakor taka zemlja je šotni zdrob. Vrhu zemlje oziroma šotnega zdroba nasujemo 2 cm debelo plast peska. V tako pripravljeno posodo posadimo potaknjence, pa le tako globoko, da spodnji konec sega le do zemlje. Globokeje posajeni potaknjenci se neradi primejo. Ko je nasad končan, pokrijemo posodo s šipo, ki jo namažemo z ilovico ali pa jo odenemo s papirjem, da bi sončni žarki preveč ne greli. Po potrebi zalivamo, ne pa zračimo. V teku šest tednov se vkoreni-čijo, kar razvidimo iz rašče. Tedaj jih z zračenjem utrjujemo in na to posamezno posadimo v lončke. Ako imamo večji nagelj v posodi, vzgojimo nov naraščaj tudi z grebeničanjem. V ta namen zakopljemo posodo v vrtu do gorenjega roba. Posamezne odganjke vpognemo preko roba posode navzdol v 4 do 5 cm globoke jamice tako, da konci odganjkov mole iz zemlje. Nekaj nad vpognenem delu mladike naredimo od enega člena do drugega navzgor zarezo (jezik) do polovice globoko. V to zarezo vtaknemo droben klinček, da rana zija. Tedaj zasujemo jamico z dobro zemljo in z zalivanjem skrbimo, da se zemlja ne posuši. Po šestih tednih se grebenica vkoreniči, da jo lahko odrežemo od materne rastline in samostojno posadimo. Nageljni uspevajo na sončni legi in v srednjetežki zemlji. Tako pripravimo, ako kompostni zemlji primešamo nekoliko vrtne zemlje in 7» peska; ali pa tudi, če težki glinasti zemlji primešamo nekoliko humusa in peska. V lahki zemlji tudi na prostem nageljni bolehajo. V posodah rastoče nageljne gnojimo vsakih 14 dni z razredčeno gnojnico. Če pa te nimamo, gnojimo z mešanico umetnih g'nojil. Na 10 1 vode vzamemo 2"5 dkg kalijeve soli, 5 cm 3>0 — 111 Kakor volna pod 1 ali nad 5 cm 300 — IV Volna načesana a'i načupana, pa tudi nastrižena, nad 5 cm dolga, pomešana z o valj ki ali brez drugih smeti in moljev, bela (sprejema se samo po potrebi) 180 — V klobučevinasta, zgnetena ali sicer povsem bela dlaka brez smeti itd. (sprejema se samo po potrebi) 30 — Vsaka od zgoraj navedenih vrst volne ali dlake mora biti absolutno čista in bela, brez vsakršnih smeti, slame, hrane, zrnja, naftalina ali celo bobkov. V volni ne sme biti najmanjše sledi po moljih ali njihovih jajcih in ličinkah. Volna mora biti sortirana po navedenih vrstah, zavita v papir ali vreče (izvzemši super-vrste). Volna se plača takoj, če se jo osebno prinese, sicer pa po prejeti pismeni soglasnosti v teku osem dni. Ako v tem roku pismenega odgovora ni, se smatra to za pristanek, sicer se pa volna vrne na stroške lastnika. Cene se razumejo Iranko poslovalnica „Žeg-oze“ v Ljubljani brez embalaže-netto. Interesentom priporočamo knjižico „An-gorski kunič“ za ceno od 10"— din za komad, ki se lahko pošljejo tudi v poštnih znamkah. Gospodarski in tržni pregled Suhe slive. „JugosIov. Loyd“ od 8. februarja 1940 piše, da je privilig. izvozno društvo „Pri-zad“ nakupilo 7000 vagonov suhih sliv in je od te količine 6000 vagonov že prodanih. Za tisoč vagonov sliv pa baje ni iz-gleda, da se bodo prodale v tej izvozni seziji. »Politika" z dne 16. februarja piše, kako se naša cenena suha sliva v inozemstvu pretvori v drago sadje. Naše slive, katere so bile izvožene po „Prizadu“ v Češko-moravski protektorat, se tam prav strokovnjaško predelajo, in sicer na ta način, da se izločijo koščice in ida se v slive 80-tice mesto koščic ustavijo drobnejše slive (120). Napravijo se za te slive novi elegantni paketi in lične etikete ter se tako naše suhe slive iz Požege, Doboja in Bičke prodajajo kot pristno kalifornijsko in turško sadje. Na etiketah blešči arabski pozdrav „Sa-lem alejkum". Kg takih naših predelanih sliv stane v Pragi od 15 do 20 Kč. Ali ne bi znali morda tudi mi sami svoje sadje tako pakirati in etikirati? Naša zadruga je nakupila večjo količino suhih sliv v Bosni. Kvaliteta teh sliv je ena izmed najboljših in se ne da primerjati s slivami, ki so se prodajale po postaji in direkciji v vrečah. Konkurence takega manjvrednega blaga se ne bojimo. Pšenica, moka in koruza. Cene teh, za naše članstvo najvažnejših živil so stalno v porastu. „Prizad“ izvaža nakupljeno pšenico v Italijo in Nemčijo, prekupei in veleposestniki pa ne nudijo pšenice, ker imajo denar in lahko čakajo še višjih cen. V naši državi bi bila primerna cena pšenici din P— za kg; danes se pa prodaja po din 2"— do din 2'20 za kg. Veleagrarci v Banatu, prekupei in „Prizad“ Bodo zaslužili težke milijone, konsumenti, državni uslužbenci in delavci ter prebivalstvo pasivnih krajev pa trpijo in gladujejo radi previsokih cen žita in moke. Ilrvatska banovina je dobila 2000 kd. prostih uputnic za prevoz žita in moke v pasivne kraje, kjer se bode žito prodajalo po znižanih cenah. Kaj pa pri nas v naših pasivnih krajih to ne bi bilo potrebno? Kava. Iz naše države nameravajo izvoziti večje količine cementa v Ameriko. Za kompenzacijo dobimo baje surovo kavo iz Brazilije. Riž. Po časopisnih vesteh bo „P,rizad“ uvozil iz Italije 500 vagonov luščenega riža. Vino in žganje. „Pirizad“ bo baje začel nakupovati in posredovati pri nakupih vina in žganja in pomagati pri večjem izvozu teh pridelkov. Plače državnih nameščencev. PTT, glasilo poštnih nameščencev, objavlja uvodnik o potrebi povišanja prejemkov državnih nameščencev! Med drugim piše: »Državni uslužbenci že leta ne žive več življenja kulturnih ljudi. Davno so minuli časi, ko je bila v proračunu državnega nameščenca določena gotova vsota tudi za kulturne potrebe. Leto za letom je izginila iz njegovega proračuna postavka za postavko. Poslednje čase pa že gre za vprašanje golega življenja. Vsako povišanje prejemkov, ki ne bi bilo res zadovoljivo, bi povzročilo še slabše posledice kakor sedanje nevzdržno stanje. Vera v socialno pravico se bo vrnila le tedaj, če se bodo merodajni krogi iskreno in resno lotili reševanja vprašanja prejemkov državnih nameščencev, in to čimprej brez odlašanja! To vprašanje je prav tako važno in nujno, kakor je kmečko in delavsko vprašanje." Želzniški uslužbenci so najtežje občutili podražitev življenjskih potrebščin. Tako piše beograjski dnevnik „Vreme“ z dne 15. februarja t 1. „Vreme“ je objavilo tablico plač železničarjev vseh ka- tegorij in delavcev ter navaja, da znašajo dolgovi železniških uslužbencev, delavcev in uradnikov preko 200 milijonov dinarjev. Izšla je uredba o kontroli cen. Po novi odredbi je prepovedano sa-molastno povišanje cen v veletrgovinah, tovarnah, industrijskih podjetjih in obr-tih. Uredba ima 11 členov, ki se vsi nanašajo na kontrole cen zgoraj navedenih podjetij. Člen 1, t. 2 se glasi: Pod predpise te uredbe ne spada prodaja lastnih pridelkov s strani kmetovalca. Iz tega je razvidno, da kmetovalci, vrtnarji, veletrgovci, ki sami pridelujejo žito, krompir, zelje in druge vrste poljskih pridelkov, smejo dvigati cene kakor se jim poljubi, ker ne spadajo poti kontrolo in jih ne zadenejo kazni te uredbe. Kratko povedano, da ostane vse pri starem. Krompir se bo lahko prodajal po din 2'— in dražje, radie po din 20"—, pšenica po 2"— do 3"— din itd. Moka 0gg ni zaščitena po tej odredbi, temveč le ostale vrste moke. Nakup živil. Naša zadruga nakupuje živila, kakor so to moka, mast, olje, milo, makaroni, sladkor, kava, riž, prekajeno meso, cikorija itd. za enomesečno potrebo članstva iz preprostega razloga, da dobe člani vedno is veža živila, na drugi strani pa, ker zadruga nima na razpolago gotovine ali posojila kakšne kreditne zadruge ali banke, da bi nakupila večje količine živil in se s tem založila za več mesecev. Iz teh razlogov se ne more primerjati denarno poslovanje naše zadruge in nakupi z drugimi nabavljalnimi zadrugami, ki imajo vedno na razpolago milijonska denarna sredstva kreditnih zadrug, ki jim omogočijo priložnostne nakupe ob pravem času za takojšnje plačilo. Vendar se je tudi vodstvu naše zadruge posrečila oskrba članstva s krompirjem še pred nastopom zime. Nakupili smo ga in ta- koj razprodali preko 25 vagonov. Tudi nakupi moke so bili posrečeni, tako da smo predajali moko 25 do 40 para ceneje kot trgovci. Naše cene v zadružnih trgovinah niso pretirane ter so prekalku-lirane tako precizno in pošteno, da to lahko zagovarjamo pred članstvom in oblastjo. J. L. Pomanjkanje govedi. Ker so razni prekupci in mesarji zadnje mesece pokupili vse težke vole v zasavski dolini za izvoz v Nemčijo, je nastalo pravo pomanjkanje govedi za zakol j za prehrano domačega prebivalstva. Cene goveje živine so se radi tega izvoza močno dvignile. Na ilastnel potrebe prebivalstva v naših pasivnih krajih se ne misli prav nič. Tudi kmetsko prebivalstvo samo bo trpelo spomladi, ko ne bo živine za vprego in za delo na polju. L. J. Drva. Zadruga je preskrbijavala svoje članstvo z suhimi drvmi po nizki ceni, dokler je bilo kaj stare, po nizkih cenah nakupljene zaloge. Zaradi dolgotrajne in ostre zime so člani pokurili vso zalogo in si morajo nabavljati kurivo preko običajne zimske potrebe. Zadruga si je z največjimi težkočami nabalvila nekaj vagonov suhih drv po sedanjih, višjih cenah. Pripominjamo, da še nobeno leto ni zadruga prodala tako veliko količino drv in da še nikdar doslej ni bilo tolikega povpraševanja po kurivu. Cena drv je močno porastla, ker se izvažajo drva v Zagreb, Subotico, Novi Sad, Beograd, največ pa v Italijo in Švico. Prekupci in trgovci plačujejo drva po 115"— din za m3 Iranko postaja Rakek in to vsako količino brez razlike, če so drva suha ali sveža. Letošnjo zimo posestniki niso pripravili veliko drv, ker so bili na orožnih vajah in ker je oviral visoki sneg in mraz delo v gozdovih. Slutimo, da bodo cene drv še porastle in ostale vse leto visoke. I. L. Križanka št. 2 Vodoravno: 2. del živalskega telesa; 4. rimski hišni bog; 6. zavezniški komandant vojske; 6. bivši poljski zunanji minister (fon.); 9. poslanec; 11. boksarjevo orožje; 13. kraj na Tolminskem; 15. poveljnik angleških čet v Franciji; 16. del sobe; 17. španska oblika imena Neža; 18. muslimanski sveti prostor v Mekki; 19. beograjska književna založba (kratica za Nova Literatura); 20. inicijali znanega našega slikarja; 21. kača; 22. dva soglasnika; 23. glasbeni instrument (množ.); 26. prebivalci južnoruskih ravnin v starem veku; 27. glagol premikanja. Navpično: 1. čehoslovaški politik v emigraciji; |2. ustreljeni nacionalno-social. šef. SA (fon.); 3. ime ogrskega min. predsednika Te-lekyja; 4. mednarodni sporazum; 5. slovaški politik; 6. nemška režimska organizacija; 7. ime angleškega min. predsednika; 8. češki politik agrarne stranke; 10. tvorec ruske revolucije: 11. šum, povzročen pri strelu; 12. japonski vojni minister; 13. razbojniki; 14. črka (izgovorjava); 22. japonski zunanji minister; 25. kratica za konjsko silo; 26. nikalnica. Rešitev križanke št. 1 Prav so rešili: Ramovš Janko, Škriba Terezija, Šinkovec Marjan, Makuc Dra-gomil, Twrdy Alfred, Cilenšek Vitomir, Žumer Mira, Kleinstein Anica, Pipan Anton, Kocjan Rudolf, Cilenšek Milutin, Kopač Rozalija, Lešnik Tomaž, štrukelj Milan, Flandja Ivan, Korit- Rajko, Zaviršek Anton, Jeraša Janez, Karba Milka, Kovačič Ivan, Sitar Alojzij, Obersnel Oskar in Ižanc Rudolf. Opozarjamo, da mora uredništvo prejeti rešitve najmanj do vsakega 15., da bo mogoče imena reševalcev priobčiti v naslednji številki. Na policiji. „Da bi nam olajšali iskanje trupla Vašega moža. ali bi nam mogli povedati kakšen posebni znak je imel vaš mož?“ „Da, gospod, govoril je skozi nos.“ Pregled potnih listov. „Kdo more dokazati, da je ta dama res Vaša žena?1' „Če mi morete dokazati, da ni, bi Vam bil resnično hvaležen.61 ..Zadrugar44 izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, posamezna številka 3 Din. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. 2.. Ljubljana, Masarykova cesta, kamor se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold. Tvrševa cesta štev. 89. — Tiskali J. Blasnika nasled.. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš. Prazne Vz litrske steklenice Člane obveščamo, da rabi zadruga vedno večjo količino .% liter-skih steklenic, katere pldčuje najugodneje po dnevnih cenah. Preglejte svoja podstrešja in kleti, kjer imate gotovo shranjene take steklenice. Lahko jih vsak čas prodaste zadrugi, katera Vam jih plača po ugodni ceni. Ponovno objavljamo termine za dovoz živil na dom elanom, ki naročajo blago v prodajalni Ljubljana gl. kol. V izogib nerednostiui in nepotrebnih voženj naprošamo članstvo, da se točno ravna po teh datumih in da svoja naročila odda prodajalni vsaj dva dni pred dnevom za dostavo blaga na dom. Razvoz živil na dom se vrši po sledečem redu: Mesto in Galjevica: dne 22. in 23. v mesecu ter dne 5. in 4. v mescen, Laverca, Grajska planota: dne 5. v mesecu, Zelena jama, Jarše, Tomačevo: dne 24. in 25. v mesecu ter dne 2. in 3, v mesecu. Moste, Kodeljevo, Stepanja vas, Zaloška c. od prelaza dalje: dne 26. in 2". v mesecu ter dne 4. in 5. v mesecu. Pod okoliš ..Mesto-* je smatrati sledeče ulice in ceste: Metelkova, Resljeva, Masarykova, Slomškova, Pražakova, Kolodvorska, Čopova, Komenskega, Sv. Petra, Vidovdanska, Ilirska, Tabor, Fiignerjeva, Jegličeva šmartinska do prelaza, Jenkova, Bolgarska, Grablovčeva, Domžalska Zavrti Bohoričeva Korytkova, Holzapflova, Cegnarjeva, Zalokarjeva. Ravniharjeva, Pod okoliš „Galjevica“ je smatrati: Galjevico, Dolenjsko cesto, Ižansko cesto, Stradone, vse, Okoliš „Zelena jama": Ljubljanska, Bernekerjeva. Pohlin ova, Bezenškova, Tovarniška, Okoliš ,.Moste": Zaloška cesta čez prelaz, Vodmntska, Društvena, Pod Ježami, Okoliš ..Kodeljevo11: Ob Ljubljanici. Zadružna, Povšetova, Mahničeva, Bazoviška, Oh Zeleni jami, Moškerčeva. Središka, Zvezna, Na klančku, Ribniška, Oglarjeva, Krekova, Salezijanska, Khraova, Krekov trg študentovska, Poljanska Barvarska steza, Kapiteljska, Zrinjskega, Ciril Metodova, Stare Pravde, Strosmajerjeva, Streliška, Mešičeva, Domobranska, Hradeckega. okolico dolenjskega kolodvora in Rudnika. Koroščeva Pokopališka preko proge, Bavdkova, Šmartinska čez prelaz, okolica sv. Križa. Slapničarjcva, Predcvičeva, Pokopališka do prelaza, Marenčičcva, Poljska pot Malijeva, Gortanova, Cankarjeva, Kodeli jeva. Dovoz blaga v Dev. Marija v.Polju sc vrši dne 8. v meŠecu. Dovoz blaga v Log. Notranje gorice, Podpeč, Preserje se vrši dne 9. v mesecu. Sprememba odpreme za progo Grosuplje- Kočevje na dan 5. v mesecu. Ta sprememba je potrebna vsled lažjega in točnejšega odpremljanja. Ako je navedeni dan nedelja ali praznik, se izvrši dostava ali odprema po železnici en dan kasneje. Opozarjamo člane, da dostavljamo brezplačno na dom le v prednjih terminih, sicer je plačati za dostavo din 4‘—. m -m>mst-mrV: ss:. .'•i- - ,r;. i 1 ..-■ A/> v; '-rti'l'J J.% 1 >.A' ..- \ •# yA' . "^Ar; ■■ , ,. : 1 mmif m. m m m ■ M,,/ m 4v/M '1 MI- MI Al , M MM 1 m 111- n m r >.A Al M v%i, trd-*, 'MM •;■•' 'V'. !.:' .•*1 &■; . AAMAM rrrrirA y/: « A jtito s" ,4't A v?, »« ir - ti AtfAslifM PWf«ap'; 5f;#!;f5«v 'm:; Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, r. z. z o. z. v Ljubljani CENTRALA: LJUBLJANA, MASARVKOVA CESTA 17 e TELEFON ŠT. 46-52 IN 46-53 PRODAJALNE Ljubljana: Maribor: Glav. kol, Masarykova cesta 17, telefon št. 4652-3 Koroški kol., Frankopanska c. 34, telefon št. 2061 Gor. kol., Bleiweisova cesta 35, telefon št. 4651 Glav. kol., Aleksandrova cesta 42., telefon št. 2825 Jesenice: Prešernova, telefon št. 606 Prodajamo samo članom. NIK št. 2 Zadruga si pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati event, zvišati. Na reklamacije se oziramo le takoj ob prejemu blaga. Mlevski izdelki Riž Moka Ogg kg 3-80 Carolina • kg —' ,, 0g y> 3-80 Ia „ 12-50 „ št. 2 y) 3-60 Ila 11-— „ št. 5. .... . y> 3-40 „ ajdova y> 550 „ koruzna .... V) 2-50 krmilna 1-50 „ pšenična krmilna . n 2-20 Deželni pridelki „ ržena » 3-20 Čebula, domača. . . . kg 250 Otrobi, pšenični debeli . n 1-90 Čebula, pražena „Ccpo 4 deza 6-— „ „ drobni . * 1-70 Česen . kg 8 — Zdrob, činkvantin . . . r> 3-60 Fižol, tetovski . . . • D 6-50 „ koruzni .... » 2-90 Grah zelen .... 13-— „ pšenični .... v 4-40 Ješprenj 5'— Žiki-n zdrob kg . . . zav. 6-50 Ješprenjček .... 7-50 Kaša 4-50 Koruza, debela . . . • n 1-85 —— „ činkvantin • v 2-75 Krompir C313 Pica za kure .... 275 Testenine Ptičja hrana .... n 8-- Domače Ječmen 275 Fidelini kg 7-50 Oves 2-50 Krpice . 750 Proso . . . . - • • 2-90 Makaroni 7 50 Pšenica 240 Polži 7-50 Zelje kislo . . . . 4-— Rezanci 750 „ „ v sodčkih Špageti 7-50 Btto-Netto . . . . 1 ” 375 Zvezdice 7-50 saičeee Makaroni kg 10-50 — Polži y> 1050 Jajčne v leartenm Sadje južno, suseno m sveže Makaroni kg 1150 Špageti 11-50 Rozine, Ia • kg | 14-50 Jajnine vseh vrst . . . y> 17-— Rozine, Ila ... . n j 12-50 A. C. >, n . . . v 18-— Hruške suhe . . . . . » I «- Slive, suhe . . ... kg 8 — Orehi celi . . . . . . 7-50 Orehova jederca . . . „ 24-- Fige v vencih . • • • » 7-50 Lešniki, tolčeni . • • • » 43-— Limone .... . . . kom. -■75 Mak plavi . . . ... kg 18-- Mandeljni, Ia . . . . . v 52-— Rožiči, celi -. . . . . y> 6-50 Rožičeva moka . • • • » 6 50 Pomaranče . . . . . kom. 1-50 Sladkor Kocke kg 15-50 Sipa, drobna .... yf 13-75 „ debela .... v 13-85 V prahu d 15-50 Bonboni y> 30 — „ Fourres, Ia . . e 42-— Bonboniere kom. po izb. Kandis kg 32- Margo slad r> 44-— Šumeča limonada . . . kom. 1’ Sol Fina • kg 4-— Morska ” 1-50 Kava Surova Santos . „ Braziljska Žgana Melange . „ Braziljska 84- 75-- 105- 93-- žitna kava Ječmenova, slajena, zadružna ..................kg Ječmenova, zadružna . „ Ržena, slajena, zadružna „ Kneipp.................... Perola....................» Proja..................... Žika......................» Ječmenova kava, odprta » 12- 50 8-50 13- 50 15 — 13-50 10 — 13 — 6-— Ostale kavine primesi Cikorija Franck a Vz kg kg 19 — „ Franck a XA kg 20-50 „ kolinska a Vz kg V 19- „ kolinska a V\ kg » 20-- Enrilo n 22-— Figova kava v 24-— Redilna kava ” 22 — Mast Mast la kg 2150 „ v dozah .... doza 112-50 Čajno maslo la gorenjsko V 40-— „ „ štajersko . v 38-— Kuhano maslo .... n 36 — Mesni izdelki Carsko meso kg 21-— Hrenovke kom. 2-- Jezik, goveji kg 24-- „ svinjski .... V 24- Kare brez kože .... V 23 — Krače V 14-50 Kranjske klobase . . . Meso, prekajeno, vratina Prsni vršci . . . Reberca, brez kože Salama, krakavska „ letna „ milanska „ mortadela „ navadna „ ogrska . „ pariška . „ posebna „ tirolska Slanina, hamburška . „ krušna . . . „ papricirana . „ prekajena, deb. „ soljena . . . „ tirolska . . Svinjske glave, brez kost Svinjski parklji . . . Sunka, domača, kuhana „ praška . . . „ zvita .... Želodec suhi .... kom. kg 3-50 22 — 18 20 24 21 60 25 12 60 22 24 22 23 22 23 23 22 23 15 8 45 24 23 27 Ribe — paštete Polenovka..............kg Rusi...................kom. Sardele, očiščene, v olju „ Sard. obr. s kaper., mala doza „ „ „ v velika „ Sardine .... Pašteta, jetrna . „ sardelna Guljaž, goveji . Vampi .... kom doza 28-— 1-25 —•75 4-50 7-50 T— 6 — 350 1-25 525 6- 50 7- 50 6-50 Delikatese Citronat..............kg j 100-- Naš čaj...............zav. ; 6 - Čaj v dozah . . . vel. doza ; 38- Čaj v dozah . „ „ zavitkih Čaj v zavitkih . „ brazilski „Mate“ „ odprti . . . čokolada a V\ kg i/ » '10 „ i/ ,1 '20 „ z lešniki mal. doza zav. V zav. Vio kg V. mlečna Čokolada ribana Drobtine . . . Gorčica . . . . Vi« kg Vi ,, » kg tabl. kom. tabl. V n Jajca, štajerska, dnevna cena....................... koz. 22-— 5- 50 12--13-— 26-— 4-25 250- 13-50 6- 25 3-25 1-50 8-— 16-— 6- 50 12-75 50- 7- — 20 — 8- — Na progo jih ne moremo pošiljati. Guljaž ekstrakt . . . . Julian, mali „ veliki „ na drobno . . . Kakao, holandski . . . Kaprni Keksi v zavitkih . . . zav. steki. dkg kg zav. 3'50 11-— 22-50 1-45 68-60-— 6'— 20 — „ „ a lkg . V „ na drobno . . . kg 20-— „ v pločev. dozah . doza 24-— Kruh črn in bel . . . • štruca 2-- Kumarce, kozarec . . . 38'- do 70'- Kvas kg 42 - Maggi, mali steki. 11-— „ srednji . . . . V 18-- „ veliki V 28-- „ na drobno . . . dkg 1-50 „ kocke .... kom. 1- ,, ,, .... 6 * 5-— Marmelada, jabolčna . . kg 19 — „ „ doza a 1 kg" v 20-— Marmelada, marelčna . . 29-— ,, j j doza a 1 kg V 30-- Med, cvetlični .... y) 21-— „ ajdov r> 18-— „ cvetlični, mali koz. kom. 13-— „ „ vel. „ * 25- „ „ mali lonč. V 1-50 ,, ,, sred. V 4'— „ ,, vel. „ n 7-— Desert šnite v 1-50 Napolitanke, dolge . . . n V— n n zav. 15-— Oblati r 15-— Otroški piškoti .... 16 — Prihajajte v prodajalna v odrejenem terminu, pa bodete dobro in hitro postreženi. Embalažo pošiljajte pravočasno. Ista mora biti dobro očiščena ter označena z imenom in člansko števiiko. Ovomaltine, mala . . . doza 1 10-50 „ namizno . . . . 1 16-50 „ srednja . . „ | 24-— „ olivno 99 22-- „ velika . . „ 43- „ „ la „Medicinal“ 99 27*— Paradižniki, V8 kg . . . 99 4-50 Francosko žganje, mala steki. 10 — i/ 99 • 2 99 • • • y> 10 — „ „ srednja 24-— 99 1 99 v 19'— „ „ velika 48-— Sir, Jason kom. 1-25 Brandy, a 0'171 . . . • ,, ,, skati. 7-50 „ 0’351 . . . V 28-— ,, emendolski, la . . . kg 30-— „ 0701 . . . v 46-- • „ Parmezan . . . . „ 80-— Liker, Balkan, grenki . . 1 42 — „ stiski V 26 — „ „ sladki . . ,, 42-— „ trapistovski . . . V 23-— „ Pelinkovec . . . 99 37 — „ edamski v 26-— „ razni 9 38-— Soda, jedilna 20’— Rum la, a Vz1 . . . steki. 34-— Sir gouda 99 28-— ,, la, „ 11 ... . 9 58-- Pudingi in pecilni „ Ha, „ Vz1 . . . . Esenca za liker .... V 25-- 5-- praški Rumova esenca .... V 8-— Citronin prašek za puding zav. 2-75 Žganje, borovničar, š. Vz 1 99 21 — Čokoladna krema . . . „ 3-75 „ brinjevec, „ Vz 1 99 21- Čokoladni prašek za pu- „ h ruševec, „ Vz 1 n 21 — ding * 3-— „ slivovka, „ Vz 1 99 16'— Malinov prašek za puding 2-75 „ tropinovec, „ Vz 1 9 21 — Mandelnov prašek za pu- Vino, belo, štajersko . . l 12-— ding , „ 2-75 „ Muškat. Silvanec . » 14- Pecilni prašek .... n 1-— „ Župsko, črno . . . 12— Pripomoček za vkuhava- „ cviček 99 12— nje 99 2-25 „ belo, dalmatinsko . 99 10— Rumenilo 99 1-25 „ Opolo 99 10-— Vanilijeva krema . . . 99 3-25 „ Prošek 99 26— Vanilijin prašek za puding „ 2-75 „ Vermut .... 99 30— Vanilijin sladkor . . . „ 1 25 Malinovec, a Vz 1 . . . steki. 14— Zmes za šartelj .... „ 13- „ odprti . . . kg 18-- Dišave Radenska voda 14/i01 . . steki. 750 Vz 1 . . 99 375 Cimet, cel in zmlet . . zav. 3-- Rogaška voda 14/i01 . . 99 7-50 Ingver 99 3-— „ „ Donati 11 » 7— Janež v 2-50 Grenka voda Fr. Jožefova 99 11— Kamilce Klinčki (žbice), celi in kg 34 — zmleti 2-50 Potrebščine za perilo Korjander 2-50 Kumna 99 2‘50 Mila Lavorjevo listje .... 99 1-— Ilubertus nav kg 16— „ zrnje .... 99 !•— „ terp 17— Majaron kg 65-— Ilubertus, sivo .... r 14-50 Muškatov cvet .... zav. 3 — Merima 16— Muškatovi orehi . . . kom. —•75 Schicht, navadno . . . kg 1550 Paprika, huda .... zav. 3 — „ terpentin . . . 16-50 „ sladka . . . 99 3-— Zlatorog, navadno . . . r> 1550 Piment, cel in zmlet . . 9 2-50 „ terpentin . . v 16-50 Poper, „ ,, „ . . e 3-— Radiša milo nav. . . . . » 15-50 Vanilija v šibkah velika kom. 4-— Žafran 1-— Pratnl pražiti Tekočine ,,Ena“, milne luske . . kg 42 — „Henko“ soda . . . r zav. 2-50 Kis za vlaganje .... 1 4’— Lux 99 4-50 „ nav., dvojno močni . 99 3-50 Perion 99 5-- „ vinski » 5-- Persil 99 5— Olje, bučno 99 18-- Radion 99 5-50 „ italijansko .... 99 22-- Snežinka 99 4-50 Ženska hvala...........zav. Radost peric................ Teksil...................... Belil....................... Druge »otrebiilne Soda za pranje Lug .... Boraks . . . „ carski Škrob rižev . zav. skati. 7) zav. Plavilo v kockah Plavilni papir Pralni stroji, leseni, mali kom. ,, ,, ,, vel. „ Pralni stroji, pločev. mali » ,, ,, ,, vel. n Vrvi za perilo . . 15 m 20 m 25 m 30 m 35 m 40 m Obešalniki za sušenje perila .....................kom. Ščipalka za perilo ... » Toaletni predmeti Milo, Elida..............kom. „ Favorit „ 7 cvetlic „ Glicerin „ kopalno . . vel „ kopalno . . ma „ Karbol „ mandeljnovo „ Marija „ Olivia . . 2-50 2-50 2-50 2-75 2-50 4*— 2-50 5-75 5— 1-50 250 1-50 15— 16— 17'— 19-— Cene PO kvaliteti 20- „ domače „ Osiris . . „ otroško „ za roke . „ Speick „ za britje la ,, » tt Ha Cirnean Chlorodont Doromat . Kalodont . O dol” . . tnal vel ve Olje, orehovo, pristno Olje za sončenje in ma sažo............... Ustna voda Cirnean . Kolonska voda . . mala „ . . vel. mal vel mala steki, sred. 8- 50 8— 9- 50,6 -13— 8— 5— 750 10— 5— 7’50 5— 7— 8— 4-50 9— 8-50 3— 7— 7— 8- 50 7— 13— 22— 35— 65— 8— 6— 19— 13— 24-— Esenca za kolonsko vodo steki. 16-— Krema za kožo Cimean . doza 10— Krema za kožo Elida nočna tuba 14-— Krema za kožo Elida dnevna 9 14 — Ni ve a krema .... doza 11 — Uran „ .... 9 10— Parfum steki. 10- Puder Elida skati. 12'— Vazelin „ doza 7-25 Šampon „ zav. 3-- Potrebščine za čevlje Krejma, črna . . . mal. skati. 5-50 ,, „ . . sred. 9 T— » vel. 9 13-— „ rjava . . . . 9 5-50 „ rumena . . . 9 5-50 „ bela . . . . 9 5'50 „ sortirana . . . 9 3-- Mast za čevlje, črna . . 9 5 — „ „ „ rjava . zav. 5-— Belin 9 2 — Olje za mazanje podpla- tov steki. 8'- Krtače za blato .... kom. 4'— „ „ mazanje . . 9 1-50 „ „ svetlenje . . 9 12-— Vezalke, črne, kratke . par 1-25 „ „ srednje . 9 150 » „ dolge . . 9 1-75 „ rjave, kratke . 9 125 „ „ srednje . 9- 1-50 » » dolge . . 9 1-75 „ usnjene, črne 9 2 — „ „ rjave . 9 2 — Razno Brusači kom. 13 — Celofan, papir . . . . zav. 250 Čistilo za parkete . mal. doza 18'— „ ,, „ • vel. 9 23'— Črnilo steki. 3-25 Elit mal. doza 16'— vel. 9 29 — „ s škropilko .... kart. 51-- „ škropilka . . . . kom. 22-— Grafit 9 —•50 Hobby, prašek .... zav. 4"— Kadilo kg 35-— Kolofonija 9 11-— Kladiva za meso . . . kom. 12-— Kolesa moška, kromirana „ damska, kromir. . „ moška, poniklj. Plašči za kolesa . . Zračnice za kolesa Likalit............. Krtače za obleko . „ „ parkete . Krtače za ribanje . Ia 1150' do1450'-1150'-do1550'- kom. 9 zav. kom. 1200-70 — 16 3 16 27 5 6 Krtače za roke . . . „ „ roke, dvostr. „ „ zobe, male . „ „ „ velike „Mali sadjar11 »Mali vrtnar11 Metle, male . , „ velike Metlice, otroške „ za obleko . „ „ posodo . Morska trava Ia . . Muholovci .... Nagrobne lučke . . „ ,, v keram lončkih............ Nočne lučke .... Obešalniki, mali . . Olje za šivalne stroje Omela, bombažna . . „ mala .... „ za parkete . Omelčka za čiščenje steklenic . . Pasta za peči Peharji, srednji „ veliki Papir klosetni Peresniki Pergament papir . . Pesek za email posodo „ „ alum. Pile, trioglate srednje „ „ velike . „ plošnate, male . „ „ srednje „ „ velike . Platn. vreč. za ca 8 kg » » » » 15 kg » » » » 25 kg d >i ,» )» 45 kg Prašek za čiščenje zlata in srebra .... Prazne pušice . . . Predpražniki Ia . . . ,, Ha . . * „ lila (slama) Prijatelj gospodinj (za štedilnik) .... Pahljači, brez ročaja . „ z ročajem . Semena zelenjadna Sidol .................. Svitol.................. Vitol................... Sita patent .... Snažilne gobice za po- V'3 v sodo Solnice, lesene . . Stručnice, male . . 9 2-75 Stručnice, velike . . . kom. 8-— 9 5'— „ srednje . . • 9 7-— 9 9-— Sukanec, bel, črn 9 13 — št. 10—12 .... . vali. 4-50 knjiga 5 — Sukanec, bel, črn 9 5'— št. 16—36 .... 3-50 kom. 1050 „ 40—60 .... 2-75 9 13-— Sveče, dolge .... . zav. 9 6'50 9 6-75 „ kratke . . . . zav. 9 1-75 9 9 kom. • kg 4'— „ božične . . . . zav. 5-75 kom. —•75 Svinčniki, navadni . kom. 1-50 kart. 11 — „ tintni . . . 3-50 Šivanke . zav. 1-50 kom. 3-75 Smirkovo platno, belo . pola 1-50 skati. 1-75 „ » sivo • 9 2-- kom. 2-50 Sparklet steklenice . kom 150- steki. 4-75 „ patroni, polni • 4-50 kom. 32-— ,, » prazni 9 2-50 9 12-— Sted Regulator obroči: 9 24-— 160—220 mm . . . * 9 60- 230—240 „ . . . . ^ 75-— 7.50 do 15'- Sted Regulator plošče: skati. 3-— 18X12 col .... . v 115-- kom. 4‘- 21X12 „ .... . 120- » 4-50 Tepači, mali .... 8'50 zav. 250 „ srednji . . . 1350 kom. 2-- „ veliki . . . * 9 18'5(i pola !•— Umetno gnojilo . . . • kg 2'— zav. 1‘— Vim 2-50 9 1-50 Vit 4-50 9 2'— Vžigalice 10-— 9 250 . skati. 1-— kom. 5 — ,, male . . . • OoO 9 5-50 Zobotrebci .... . zvez. —•25 9 9-50 Jedilni pribor, navadni, Po 9 11 — alpaka in kromiran . . izbiri 13 — 5-— Kurivo 9 8 — Drva, bukova, cela . . g 9 11-50 » „ žagana . > S 'E 9 16-50 „ mehka v kolob. . -3 g Premog, trboveljski, kosovec o CL zav. 3-25 Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna. kom. 5, 10 Velika izbira manufakture, perila, 16'- do 49'- nogavic, rokavic, galanterijskega bla- kom. 10 — ga, dežnikov, klobukov in preprog. 4-— Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelana, stekla, žarnice itd. 9 110-- Naša prodajalna na Jesenicah pro- 9 12'— daja poleg špecerije tudi vse galan- 9 15'— terijsko blago. zav. 1'— Naprošamo člane, da prilagajo k na- tuba 5-50 ročilu platnene vrečice za vse drobno 5-— blago. Vrečice lahko dobite v vseh naših 550 prodajalnah po nizki ceni. 9 on. Svetujemo, da hranite vse mlevske kom. l\) — izdelke odprte na zračnem in hladnem prostoru. 9 1-50 Člani, ki jemljejo moko v origi- 9 — nalnih vrečah se naprošajo, da 9 6-— vreče vračajo. *XW