Posamezna številka Din 1 Poštnina v gotovim. St. 55. V Ljubljani, v sredo 5. marca 1924. Leto I« NARODNI i umu Q i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. • Mesečna naročnina: ! I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I ? Neodvisen političen list. f -n- Ure^ništvo: Wol£ova m!?ce št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. , I Trile zavezniki. Če bi dejali pred letom dni, da se Veže stranka gg. dr. Žerjava, dr. Kramerja, Ribnikarja, da imenujemo le generale, z Radičem, ta nas gospodje nemara tožili. Tako zelo so namreč še Pred letom dni obsojali demokratski listi Radiča — kot veleizdajalca. In če bi pred par meseci dejali, da Se veže stranka gg. dr. Žerjava, dr. Kramerja in Ribnikarja s stranko z. dr. Korošca, bi bili gospodje zopet silno razžaljeni in pisali bi o nezaslišanem obrekovanju, ki bi ga zagrešili. Tako zelo so namreč ti gospodje še pred par meseci obsojali klerikalizem in .zato Proglašali vsakogar skoraj za veleizdajalca, ki ni hotel pristati na njihovo Spekulacijo z naprednim blokom. Danes pa so ravno isti gospodje razžaljeni, če pravimo, da je opozicijo-tialni blok — bluf, danes pa so prav isti Sospodje razžaljeni, če ne verujemo v resnost zveze Radič, Davidovič in dr. Korošec. Odkod ta temeljita in nenadna iz-Bretnemba, se mora nehote vprašati 'Slovenska javnost. Propagatorji opozicijonalnega bloka »ravijo, da se ustvarja opozicijonalni blok le vsled želje, da se vendar enkrat zatre v naši državi korupcija, da se feši naše notranje-politiono vprašanje m da se likvidira s pozitivnim jugoslo-venstvom hrvaško vprašanje. Prav lepo in iskreno bi želeli, da bi ta lepa želja čimpreje uresničila, loda zakaj se niso gospodje že preje spomnili na korupcijo, zakaj niso gospodje že preje branili čisto jugoslovanstvo, zakaj so se gospodje šele se-aj spomnili na hrvatsko vprašanje? ... 'Sakdo od nas vet da je bila korup-Clja Pred leti še večja, kakor pa je da-nes- Kar se je nekdaj grešilo z izvoznicami, v carinski službi, pri demobili-^acijskem blagu, taki grehi se sedaj resnično ne dogajajo več. Zakaj niso jtospodje nastopili proti korupciji tedaj, <> so imeli vrhu tega moč? Zakaj so se pUiili na korupcijo šele danes? a Je nekaj. Korupcijo more zatreti ki j0.je ^tTl pri sebi- Be' afera v . pa je dokaz korupcije in riffitn.r1^6 ^ru^be dokazuje ko-&Pros-t;, ^^dcaj se gospodje ne *ate teh argumentov proti sebi? j. n hrvatsko vprašanje! Demokrat lega Je ki ne£iraI obstoj ie k^Prf^anja demokratska stranka 0ov7rLe, Dert v hrvatskern vprašanju uročna njegovo poostritev. Danes Vprat* K0spodie ker ni hrvatsko r eno.- Kd0 1)0 verjel v da ko Pa vsakdo ve, Zli bila ^ ^ ^ * odločevalo o ‘"‘igi jugoslovenstva* demokrat. stran-^ najmočnejša. verSt0^e m0reni° W1 ^oi^i volji J^eu, da so argumenti, ki jih iznašajo 3agatorji opozicijonalnega bloka, listni, temveč moramo reči, da sloni r^za opozicijonalnega hloka le na do-‘«epu po v]adi S tem pa je načeto drugo važno po-če naj prinese opozicijonalni I>ot 2ma?° njegovim propagatorjem, em je jasnc\ da je zmagovalec tisti, v opozicijonalnem bloku najdejo moč. , !<• Pa je brezdvomno — Radič hi 0 je tudi Radič jasno povedal. Ključ o nove vlade leži v njegovi roki wi odhod njegovih poslancev v Beo-*ad bi mogel teoretično povzročiti pada? ndanie vlade- Vrhu-tega je že se-h. I Radič po poslancih skoraj tako ‘oean ko gospoda Davidovič in Ko-°sec skupaj. Ali hočeta gg. Davidovič ih Korošec d!?f1C,ijoaalni blok za to, da naraste p truktivna Radičeva moč še bolj? Ali moreta nuditi gospoda garancije, da le ,niuiino delo za opozicijonalni blok za Radiča? Ali moreta gospoda tm *•da Radič od svoje intransigent-'°sti popustu? daj^v^r° zavez,ništvo je mogoče le te-^fdar so dogovori jasni Zakaj ne «vij° gospocije SV0jih dogovorov, so aJ,.ne povedo jasno in odločno, da Radu oni 28 Radičevo stališče ali pa iS2a njihovo? držav;01 asp*rira na vodilno mesto v ig tej'li mora Povedati, kaj da hočei, - ^ dolžnosti se ne morcio ogniti niti Nadalievanle raissrave © proračunu. DEBATA O SODIŠČIH. — DR. NINČIČ • SPORAZUM Beograd, 4. marca. (Z) Današnja seja narodne skupščine se ie začela ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je bila specijalna debata o proračunu ministrstva za pravosodje. Prvi je govoril posl. £. Halil beg Hrasnica (muslimanski klub), ki je kritiziral posebno pravosodne razmere v Bosni, kjer so sodniki, kakor tudi drugi uradniki slabo plačani, vsled česar vlada velika nezadovoljnost, a veliko število jih je sploh zapustile slfižbo, tako da traja dolgo časa, da se končajo posamezne preiskave in razprave. Potrebna jc reorganizacija sodišč. Dalje se je pritoževal, da sodne oblasti zaple-njajo take članke, ki so bili v Beogradu svobodno obelodanjeni. Glasoval bo proti proračunu. Za njim je govoril demokrat g. Ko-sta Timotijevič, ki pledira za neodvisnost sodnikov in sodišč ter napada strankarsko pojmovanje, ki je zavladalo v nekaterih sodniških krogih. Po-vdarja, da v Vojvodini še do danes niso zakoni prevedeni na naš jezik, vsled česar morajo sodniki med razpravo prevajati madžarski tekst. Dotaknil se je tudi vprašanja sekvestrov, rekoč, da je treba danes znova vzbuditi narodu vero v pravosodje. Glasoval bo proti proračunu. Posl. g. dr. Hohnjec (jugoslov. klub) je protestiral proti redukciji uradnikov in zahteval za nje povišanje plač, obenem pa govoril proti povečanju sodnih taks. Izjavlja, da bo glasoval proti. Po govoru socijaiista g. dr. Sekuliča, ki je istotako izjavil, da bo glasoval proti proračunu, je bila seja ob 13. uri zaključena in nadaljevanje napovedano za pol 17. uro. Ob 4. uri popoldne se je nadaljevala seja narodne skupščina Zunanji minister dr. Ninčič je govoril o sporazumu z Romunijo im naglašal, da je ta sporazum velike politične važnosti. Tež-koče za dosego tega sporazuma so bile velike. Dobili smo v krajih, ki pripadajo nam veliko sonarodnjakov, tako v Sur-janu, kjer je od 759 prebivalcev 406 Srbov, v Velikem Gaju od 2702 prebivalcev 1362 Srbov. Enako razmerje je tudi v drugih krajih, ki smo jih dobili. O SPORAZUMU S- ROMUNIJO. ~ ODOBREN. Kar se tiče otoka Moldave, smo ga odstopili za enak kompleks zemljišča v Banatu. Današnje meje med nami in Romunijo so dobre v narodnem pogledu in je neopravičeno nezadovoljstvo, ki se je pojavilo v nekaterih krogih pri nas. Dr. Ninčič naglasa, da je taka razmejitev najboljša soludja, ki je bila v danih razmerah sploh možna. Poudarja, da imamo sedaj določene meje proti Bolgarski, Avstriji in Madžarski i« e romunskim sporazumom so določene meje tudi proti Romuniji, ki je naša prijateljica in zaveznica. Ostane'nam še razmejitev med Italijo in Slovenijo ter upamo, da bo tudi ta meja v kratkem določana. Tako bo naša država dobila končno svoje meje. Ker je romunski sporazum povoljen za naše nacijonalne interese, prosi dr. Ninčič narodno skupščino, da ta sporazum sprejme. Nato povzame besedo član opozicije dr. Slavko Sečerov, ki v eno in polurnem govoru dokazuje, da ta konvencija z Romunijo predstavlja izpremembo mirovnih pogodb, s katerimi je bila meja točno določena, in smo mi odstopili Romuniji več, kakor pa smo od nje dobili. Konštatira, da so podatki, ki jih je navedel zunanji minister dr. Ninčič o krajih, ki so nam bili odstopljeni, netočni glede skupnega števila prebivalstva. To število znaša 12 tisoč duši, to pa niso narodni elementi, ampak predstavljajo narodne mamjšine. Sečerov protestira proti temu, da je ostalo v Rornuij: še veliko srbskih sel. V imenu opozicije izjavlja, da bo glasoval proti. Dr. Ninčič na krako odgovarja Se-čerovu in pobija njegove navedbe. Nato govori Dušam Grgič, ki v dolgem govoru hvali sporazum in naglaša, da je dr. Ninčič upošteval pri tein sporazumu bolj narod kakor pa zemljo. Poziva skupščino, da glasuje xa sporazum o razmejitvi z Romunijo. Preide se na glasovanje. Glasuj« se dvakrat v načelu in v poedinosti. Po izjavi predsednika narodne skupščine je dasovalo 159 poslancev, od teh 108 za in 51 proti. Ob 8. uri zvečer je bila seja zaključena in je odrejena prihodnja seja ca jutri ob 9. uri z dnevnim redom: nadaljevanje diskusije o proračunu ministrstva za pravosodje. Polževa pot opozicije. Beograd, 4. marca. (Z) V Beo-gradu se pričakuje delegacija HRSS, ki bi imela jutri prinesti v narodno skupščino pooblastila poslancev hrvat-skega narodnega zastopstva. Vladina večina je na svojih konferencah že določila svoje držanje napram prihodu Radičevcev v Beograd. Pri teh posvetovanjih je sodeloval tudi dr. Laza Markovič, ki je poročal o svojih vtisih in podatkih iz Zagreba. To poročilo se strinja z izjavo g. dr. Cimiča, da Ra-dičevci ne pridejo v Beograd, temveč, da bodo k večjem zahtevali verifikacijo svojih mandatov. V tem smislu je s. dr. Markovič obvestil tudi predsednika narodne skupščine. Vlada je sklenila, da se bodo mandati vzeli v pretres v svrho verifikacije šele po sprejetju proračuna. Kar pa se tiče Radiča osebno. ostanejo prejšnje naredbe v veljavi, PO katerih se ima Radič takoj po prihodu v našo di*žavo zapreti. V vladinih krogih se bavijo z mislijo, da se ustvari taka situacija v parlamentu, ki bi onemogočila sestavo opozicijonaln. bloka. V to svrho bi namreč vlada po spre-jetju proračuna poslala narodno skupščino za nekaj mesecev na odmor, med najnovejši zavezniki. In ti že celo ne ker vsa javnost ve, da so si med seboj nasproroti morilcem Gareisa in se znova prične z največjim političnim procesom, kar jih Nemčija pozna: namreč proti generalquartier-meistru Ericbu Ludandorffu, slikarju-dekoraterju Adolfu Hitlerju in njihovim pomagačem, obtoženim, da so hoteli s silo vreči republik, konstitucijo nemške države in bavarskega »Freistaata« tar jo nadomestiti z vojaško diktaturo. V začetku se je imela vršiti obravnava v malem romantičnem mestu Landsberg na Lechu, kamor so prepeljali obtožence, da bi se izognili nemirom. Pozneje so iztaknili v sredini samega Mflnchena nekako trdnjavo, izolirano od ostalega mesta in pa lahko obranljivo: staro vojaško šolo, stoječo za impozantno zgradbo prometnega ministrstva in prav v bližini cirkusa »Krone«, kjer so se vnemajoči govori Hitlerjevi tolikrat razlegali. Po revoluciji je citadela še služila za vojaško šolo, v kateri je mladina, pripravljajoča se za službo republiki, prišla v kontakt s fanatizmom Rossbacha in s prikrivanim hrepenenjem po osveti Luden-dorffa; ti mladiči so bili ki so podpirali generala, po njegovem državnem udaru 8. novembra, proti državni bram-bi, ki jih je pa po kratkem odporu razorožila. Ves Miinchen iegleda te dni kot oblegana trdnjava. Dveh' ulic na preho- dite, ne da bi. vas natančno ne premo-tril kriminalni komisar v civilu. Vsa Reichsvvehr, kar je je bilo na razpolago, kantonira v predmestjih in deželna policija je najmanj potrojena. V trdnjavo vojaške šole je dovoljen vstop šele po strogem izpraševanju in treba je imeti posebno dovoljenje, izdano od policijske prefekture. Več kot dvesto tujih časnikarjev je prosilo za dovoljenje prisostvovanju pri procesu; večina je dobila »Einreisebewilligung«, dragoceni »Auswew»« pa ni bil izdan v več kot desetih eksemplarih, po večini Angležean iw Amerikancem. Prepovedano jim j« pa nositi seboj iotografične aparate; Amerikancu, ki je tiščal svoj maJi kodak pod suknjo, so ga konfisci-rali v prid bavarske svobodne države. Redno tdegrafično poročanje je skoraj nemogoče, ker j* oblast rezervirala vse aparate za sebe. Se celo na glavni pošti nasproti centralnega kolodvora odklanjajo sprejemanje brzojavk za časopise pred 10. uro zvečer. Zato pa niso pozabili postaviti pri trdotfavi male barake s pristno bavarskim napisom: »Fiir Bier u. Weisswiirste ist gesorgt.« Sodna dvorana je velika, pusta ira stroga. Feldgrau prevladuje. Ljudsko sodišče, trije poklicni sodniki in štirje porotniki stolujejo na ogromnem odru. Na desno je šet miz za obtožence. Pri prvi sedita mlad mož brezpomembne fizionomije in figura* trda kot iz mra-inora, bleda ki nedostopna: Hitler in Ludendorff. Za njima je bivši policijski prefekt Ernest Poehnar, s potlačenim nosom, dalje zelo elegaaitni in močno nervozni » Oboram tmann« Frick in cela vrsta statistov: Roehm, Weber, Briick-ner, Kriebel, Wagner in Pernet, zet Lu-dendorffov. S kor o vsi so oblečeni v svoje uniforme prejšnje armade; Hitler nosi tudi železni križ prvega in drugega veda. Le Ludendorff je v modrem oblačilu, in njegove pesti ne zapast e žepov suknje. Državni pravdnik začne čitati obtožnico, ki se nanaša na sJecleče točke: 1. Noč od 8. novembra. 2. Zgodovina puča. 3. »Bojne zveze«, pehotna šola. 4. Boj po alicah Muncheua. Kakor proti Hitlerju. 5. Bavarska in >Reich«; modro-belo proti črno-beio-rudeči. Državni pravdni se trudi dokazati nedolžnost generalnega komisarja v on Kahra. Vztraja pri dejstvu, da je v »Bttrgerbriiu« vou Kahr bil prisiljen od Hitlerja, da se je pridružil uporu. Je pa pod vzel takoj vse korake proti njemu, kakor hitro je bil na svobodi. Državni pravdnik zahteva izklučenje javnosti za ves čas obravnave. Motiv proti javnosti, ki pa splošno tti znan, je po mojih informacijah ta: general Lu-dendorfi je zasnoval imeniten načrt, kako spraviti bojne zveze v državno hrambo, da bi bil tako v stanu korakati proti Francozom v Poruhrju. Ta načrt zavzema tako mesto med pripravami za puč, da se državni pravdnik neprestano boji kakih indiskretnosti tekom obravnave. Obtoženci protestirajo proti njegovi zahtevi in porotniki jim ugodijo: vojaška šola se bo na ta način spremenila, po zaslugi demagoga Hitlerja, v dvorano ljudskih shodov. Zasliševanja se vlečejo brez konca. Dvakrat so prekinjena; Adolf Hitler govori na dolgo in široko. Kaže predvsem na svojo vojaško karijero kot do-brovoljec v bavarski armadi; bil je naj-hrabrejši med vojaki. Večkrat ranjen je le čudežno ušel smrti: bil je zastrupljen od strašnega plina, izumljenega od Nemcev, ki so si ga pa Angleži prisvojili. Po vojni je hotel »popraviti zločin berlinskih izdajalcev« z organiziranjem revanše. »Bojne zveze« narodno-soci-jalne stranke, katere šef postane Hitler leta 1920, so bile jedro nove armade, ki bi se v ugodnem trenutku obrnila proti Franciji in jo poteptala. Začasno je bilo treba pobijati »notranjega zmaja«, to je marxizem in »pristaše sunka z bodalom*, Leta 1922 v jeseni je že bilo izgubljeno Poruhrje. AH ta katastrofa je mogla podpreti vse načrte Treba je bilo organizirati ne pasivno rezistenco, ki je smešna, ampak aktivno fronto v ozadju Poruhrja. Vžgan brutalen fanatizem bi mogd rešiti Nemčijo, če bi Berlin hotel... Pa Berlin je bil pre- slab. preveč inficiran od mandstičnega strupa. Treba je bilo na delo samim: »in mi s ponosom ponavljamo, da smo bili mi, ki smo dali edino možni odgovor na francosko ,žalitev’,« se pohvali Hitler. Šlo je torej, da se pobije Berlin: kako se naj to izvrši? »Modro-beli« so si dejali: »Bavarska mora poslati »Reichu* ultimat.« Generalni komisar vou Kaiir je odkrito napovedal vojno tiemški državi in se znašel v trajnem stanju veleizdaje. General von Lossow je odpovedal pokorščino svojemu šefu, generalu von Seecktu. Oni so predvsem Bavarci. Razložil sem jim, govori Hitler, da ne morejo korakati proti 64 milijonom Nemcev. Predlagal sem enega samega vojaškega poveljnika, ki bi imel zaupanje vseh Nemcev, Luden-dorffa; enega samega političnega diktatorja, zmožnega narekovati svojo voljo, Ernesta Poehnerja. Oktobra I. 1923 sun zvedel iz popolnoma zanesljivega vira, da pripravlja general voo Seeckt narodno diktaturo. O te sem govoril z generalom voo Lossowora, ki je smatral to za »zadnjo slamnato bilko«. Istočasno pa je nadaljeval s Kahrom svojo politiko izoliranja in izdelal nov načrt, kako spraviti s pota Berlin in razpršiti državni zbor. Ludendorff nasprotno je videl le to rešitev: apel na celo Nemčijo »a pogajanja radi narodne diktature s predstf-vniki poljedelstva, utdustrije iti trgovine ... Majhen konček zastora je privzdignjen. Hitler je goverii z odkritosrčnostjo, ki je \ečkiat razburila državnega pravdnika republike, in razvil pred našimi očmi nekaj scen u filma, »navitega« od pangermanov, ki ga bodo tudi enkrat v praksi izvajali, s Hitlerjem ali pa kon: drugim na čelu. S pravnega stališča je obtožen dejanj prvih dri! revolte bolj von Kahr kot pa Hitler Danes že so nam dopisnikom prepovedali vstop v dvorano. Razpravljajo o podrobnostih Ludendorffovega načrta. Utis imamo, da gre bolj sca posvetovanje generalnega štaba kot za sodno obravnavo. izmenjava e»isem med Londonom in Parizom. V svojena stremljenju, da bi dovedel do čimprejšnje rešitve perečih evropskih problemov, jc naslovil Mac Donald na francoskega ministrskega predsednika pismo, v katerem jasno in odkrito izraža svoje misli o splošnem evropskem položaju in predvsem o položaju obeh zavezniških držav. Nič manj odkrit in točen ni odgovor, ki aa je poslal Polncare angleškemu premieru. Uvodom naglaša Mac Donald, da lina pismo namen pripraviti pot za medsebojno popolno zvezo in brezobzirno preiskati obstoječe težkoče. V Angliji vlada splošno mnenje, da skuša Francija proti mirovni pogodbi ustvariti stanje, ki bi ii omogočilo dobiti ono, kar se ji ni posrečilo dobiti pri mirovnih pogajanjih. Nasprotno so bili številni Francozi mnenja, da lili bo popolno uničenje Nemčije rešilo nevarnosti, ki je res obstojala. Zahtevali so mejo ob Renu, bili pa so razočarani. Mesto tega je bila Franciji ponudena solidarna garancija Zedinjenih držav in Anglije. Ker pa so Zedinjene države odpadle, si je Fraucila poiskala druga jamstva. Tudi glede odškodnine je bilo francosko javno mnenje razočarano. Niti pričakovanja in tudi ne cenitev iz leta 1921 ne odgovarjajo razmerju gospodarskega stanja. Položaj Anglije je povsem drugačen. Dežela je sicer zavarovana, toda ogroženo je gospodarsko življenje, ker ne more Nemčija plačati odškodnine in so*tudi ostale države težko prizadete. Radi tega povzroča francoski sklep. Nemčijo upropastiti, na Angleškem veliko vznemirjenje. To se po-lašča angleškega javnega mnenja tudi radi močne vojaške organizacije v lastni državi in vsied francoskega interesa na oboroževanju držav osrednje Evrope. Te podpira Franclja, medtem, ko morajo angleški državljani plačevati visoke davke za obresti vojnih posojil. Čeravno so taka euvstva »motna, morata oba državnika z njimi računati. Mac Donald je mnenja, da niso nasprotstva v naziranjih taka. da se ne bi dala premostiti. Francoski narod ž«li varnost in amjleski str#mi za istim ciljem. Tod« Ansleži tele varnost pred novimi vojnami. Kako se bo to doseglo, jc vprašauje časa i« jc odvisno od dobrega razmerja med Francijo in Anglijo. Francoski narod hoče odškodnino, A*aleži vzpostavitev tržišč. V svojem odgovoru je Poincare naglasil. da se oni Amrleži, kJ menijo, da želi Francija nemško propast, motijo. Franci!« je nemSka upnica in bilo bi nesmiselno povzročati propast dolžnika. Francija ni nikdar želela niti pedi nemškega ozemlja in to je on sam kot predsednik republike izjavil Wilsonu in Lloyd Georgeu že 28. aprila 1919. Tudi ni Francija nikdar ničesar zahtevala, kar bi ji ne slo po mirovni posod-bi, in tijcga želja bi bila. da se ta izvede. Glede oboroževanja je Poincare naglasil. da je isto naperjeno proti revanžnim željam Nemčije, Da ima močne posadke tudi na zapadni strani države, leži vzrok v tehnični organizaciji armade. Nikakor pa Francija ne misli na vojno z Anglijo. Politika napram državam Male Antante je imela vedno miroljuben značaj. Stopila je v zvezo z vsemi državami, ki imajo interes na tem, da se izpolnijo mirovne pogodbe. Francoske denarne subvencije nikakor ne zmanjšujejo finančne mod Francije. ker jih jc dala samo proti zanesljivim garancijam. Francija bo Kljub temu lahko plačevala svoje dolgove. Nemško ozemlje so Francozi zasedli, da bi Nemčijo prisilili k plačevanju dolgov in zlomili odpor nemških industrijskih magnatov. Ta pritisk bo prenehal, čim bo Nemčija plačala ali pa bo francoska varnost zaslgurana. V tem oziru bodo dali izvedenci v kratkem svoje mnenje, ki bo morda pripomoglo do nagle rešitve vseh problemov. Francija je zadovoljna, da je Mac Donald spravil odškodninsko vprašanje v zvezi z vprašanjem medzavez. dolgov. Tudi glede Društva narocov, ki naj bi bilo jamstvo za trajen mir in v vprašanju razorožitve nista angleško ia francosko stališč« daleč narazen. Obe pismi bosta prvovrstna, zgodovinska dokumenta ie zgodovinske dobe, ko se je Evropa bolj kot kdaj prej trudila, da bi ustvarila tako stanje, ki bi omogočilo nemoten razvoj in napredek. Politična vasti. Radičevci In opozlcijonalnl blok. — »Vreme« plšo: Zanimivo je, da ne smatrajo samo v radikalskiJi, temveč tudi v gotovih opozicijonalnih krogih Radičevega prihod* v skupščino za zadosten temelj ustvaritve opozicijonainega bloka. Ustvaritev bloka je odvisna še od nekaterih drugih činjenic in to v prvi vrsti od ureditve odnošajev med klerikalci in radičevci, ki se nikakor ne bodo mogli sporazumeti o razdelitvi interesnih sier v slučaju novih volitev. Iz verodostojnega vira nam je znano, da so radičevci pri sklepanju federalističnega bloka s klerikalci izjavili, da se ne morejo odreči svojim načrtom glede razširjenja svoje organizacije v Sloveniji in da hočejo imeti v tem oziru popolnoma svobodne roke. Klerikalci so kljub temu prvotno pristali na zvezo z Radičem, ker so mislili, da velja ta njegova izjava samo za čas volitev. Blok z Radičem so smatrali samo začasen, dokler ne pride do ugodnejše kombinacije. To kombinacijo pa hočejo klerikalci ustvariti na vsak način do novih volitev. Zato so bili oni ves čas pogajanj za ustvaritev opo-zicijonalnega bloka v tesnih zvezah z radikali. Te sveže med radikalci in klerikalci še vedno niso prekinjene in se zdi, da so samo sedaj, ko se govori o prihodu radi* čevcev, postale še bolj živahne in resne. Druga ovira pri ustvaritvi opozlcijonalnega bloka je g. Pribičevič. o katerem smo zvedeli, da se bo s svojimi poslanci takoj oddvojil od demokratskega kluba, kakor hitro bi prišlo do sporazuma med Davldovi-dovlčem in Radičem. = Jugoslovensko-albanski oduošai!. V, razgovoru z dopisnikom beograjske Politike* je izjavil albanski poslanec in predsednik opozicije Ourakuči, ki je zelo znans osebnost v albanskem javnem življenju, glede tega vprašanja nekako sledeče: Odkar so bile določene meje med Jugoslavijo in Italijo, ni nobenega razloga, ki bi motil prijateljsko sosedstvo med obema državama. Posebno so potrebni dobri gospodarski odnošaji za severne Albance. Zelo potrebna bi bila regulacija Drlma, za kar sta se obe vladi že pogajali. Ako bi potem prišlo do trgovinske pogodbe, bi postali odnošaji prijateljski. Med obema državama Je bilo / precej nesporazumljenj. ki pa so k sreči odstranjena. Slovanski živelj v Skadru in Braku uživa mnogo ugodnosti glede šolstva in veroizpovedi. — Avantl Itallal Pod tem naslovom J« priobčila beograjska »Politika« pismo ii Milana, ki se peča z rimskim sporazumom. Dopisnik je mnenja, da znači sporazum za Italijane samo prvo etapo na njihovem pohodu proti vzhodu. Z dnevnega reda so spravili »Reški problem*, da bi spravili u* dnevni red »Jadranski problem«. Pri tem pa Jim ne gre samo za »Jadranski problem« radi Jadrana ali Dalmacije, marveč radi »Drang nach Osten«. Da ne bo Italija obstala na tej točki, kaže Mussolinijeva Izjava, da mora Italija obrniti svoj pogled na vzhod in stopiti v prijateljske odnošaje predvsem z državo, ki )o na tej poti sreč« prvo. O tem pričajo tudi proglasi fašistov skih organizacij, ki jim načeluje Mussolini. Ir. njih izzveneva, da ni kri italijanskih mučenikov Se dovolj maščevana s povratkom kvarnerskega bisera v naročje mater« Italije. * Angleški kralj obolel. Angleški kralj Jurij je lahno obolel na influenci, ki je nekaj dni mučila tudi kraljico. Smrt Italijanskega diplomata. — V Brescia je umrl italijanski diplomat grof Vincenc Betoni. V svoji mladosti je bil pride-Ijen italijanskemu poslaništvu v Atenah, pozneje je služboval v Londonu Petrogradu, na Dunaju in končno pri zunanjem ministrstvu v Rimu. = Sestava uove belgijske vlade. zadnjih vesteh bo vladna kriza rešena * kratkem na ta način, da bo novo vlado sl*1 sestavil Theunis, ki bo dobil mandat za P°" slovrii kabinet, sestavljen iz uglednih par-lamentarcev in tehnikov. Zmanjšano bo obenem število ministrstev. = Mussolinijevi mornariški načrti. Pr* sprejemu v Rimu navzočih admiralov i* Mussolini naglasil, da pričajo vsi najnovei-ši dogodki o velikem pomenu mornarice. Italija Je zaenkrat povoljno opremljena! ima nedotakljivi Brenner in Snežnik. Kal se tiče morja, ne more tega trditi. Radi tega bo Italija skušala pomnožiti svoje bro-dovje. Mornarica mora bfti za vsak slučaj pripravljena. itHiliiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniaiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiflUitttUlfISl mlllnlliliillliuilm :i dobavila Druiba Ilirija« Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo ftudl na obroke. Prosveta. Ljubljanska opera je proslavila spomin na stoletnico rojstva očeta čeike opere Be-drlcha Smetane z dvema slavnostnima predstavama. V soboto rvefier so peli po dolgih letih zopet op*ra »Poljub«, v nedeljo popoldne pa »Prodano nevesto«. Gledališče je bilo obakrat slavnostno razsvetljeno, pogrešali smo pa pred rampo vsaj kip no smrtnega češkega skladatelja, ovenčan z lavorjem ali vsaj ozaljšan s cvetjem in zelenjem. Operni ensambel se je z ljubeznijo in spoštovanjem pripravil za čim popolnejšo izvedbo obeh Smetanovih del. »Poljub« ie bil izvrstno naštudiran, celotni dojeni je tožila edino le zasedba, ki za slavnostno reprezentančno predstavo ni bila prvovrstna. Kakšno si mislimo v tem slučaju zasedbo Yk)g, sl ne upamo povedati, ker bi bilo takoj več zamer, čeprav brez vsake potrebe. Sollstlnje ln solisti so se potrudili vsak Vo svojih najboljših močeh in zmožnostih, orkester in zbor sta sodelovala z vnemo ln sta dokaj uveljavljala intencije svojega dirigenta, t. kapelnika Balatke, čigar glavna zasluga Je, da nam naša opera nudi češka dramatična dela v dostojni bt sprejemljivi izvedbi. Režija In inscenacija »Poljuba« ste hvalevredni, posebno lepe so nov« dekoracije, katere je naslikal g. Skružny. Nedeljska »Prodana nevesta« je bila animirana predstava. Nje lepe domač« melodije šc dolgo ne bodo zastarele. Tudi tokrat so ogrevale naša srca. Poseben sijaj je dala predstavi samorasla kreacija Keca-la mojstra pevca g. Betetta. Odlikovala gtft 5i‘rtl/ity~ v vlogi Janka in gdč. Rozumova v vtogi Marinke. Gdč. Ro z umeva se je pri nas lepo uvedla. Nje glas je prikupen, igra živahna. Žal pa. da nastavek njenega glasu ni brezhiben. Zelo je podoben onemu svoje učiteljice g. Borove. Gdč. Rozumov* je pela v »Poljubu« in v »Prodani nevesti« »e v slovenskem jeziku, toda docela nerazumjivo. Ko sl odpravi napačen nastavek in se dodobra seznani z našo vokalizacijo, bo imela opera v nji hvalevredno moč. Male vloge v »Prodani nevesti* niso kalile splošnega dobrega vtisa. Zboru so prešle partije »Prodane neveste« v meso in kri, prehiteva pa po stari navadi še vseeno. Orkester je bil temperamenten in dosti precizen, balet prav razveseljivo napredujoč, komedijantska scena v zadnjem dejanju živahna in slikovita. Da se Je občinstvo radovaJo nad svojo ljubljenko »Prodano nevesto« ob Jubileju stoletnice rojstva nje skladatelja je pač razumljivo. Aplavza je bilo po vsakem dejanju, pa tudi po priljubljenejših arijah, duetih iu sekstetu na odprtem odru — mnogo, umogo. Solistom in solistinjam so poleg tega poklonili lepe šopke. —o— MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE - »CAROSTRELEC«. V četrtek 28. februarja je prišla v našem Narodnem gledališču kot 129. predstava v tekoči sezoni na vrsto premijera Webrove tnodejanske romantične opere »Carostre-lec*. Delo je glasbeno naštudiral marljivi ravnatelj opere g. Andro Mitrovič, režiral g. Urvalek. scenično zasnoval pa gledališki scenograf g. profesor Viktor Cotič. Webro-v.a opera »Carostrelec« je tako oo libretu kakor po glasbi privlačna in samnuva « ker je bila v celoti prav dobro podana, te tudi dobro uspela. Gledališč« ie :»tk» nabito polno, razpoloženje izvrstno in aplavza mnogo, včasih pri odprti scen,! tudi preveč, ker se s takimi apiavti igralci spravllajo samo v sadrego in se taloo rnoti lep razvoj iti potek podajaJija- Ga. Mitrovičeva m gdc, Vladlmlrova sta prejeli šopke. Webrov »Čarostrelec« je že prekoračil sto let svojega nastanka (prva vpruontev se ie vršila v Berlinu 1. 1821) je pa še danes prav tako svež in prikupljiv, kakor nekoč. Delo preveva prijeten romantičen Jun, tako glasbeno kakor vsebinsko to je harmonično In enotno prelito v dovršeno celpto. Vseeno je, naj bo že kdo prijatelj ali neprlja-telj stare glasbe, »čarostre^.cu« mora priznati abslstenčno pravloo v družbi tistih oper. ki bodo ostale stalno na repertoarjih. Ta opera je bila za nemško operno literature velikega epohalnega pomena, zato ni čudno, da so Nemci stoletnico njeue prve uprizoritve proslavili skoro v vseh svojih gledališčih in da bodo enako slovesno pro-slavili tudi stoletnico komponistove smrti, ki se bo vršila 1. 1926. S to našo premljero je »Čarostrelec« zavTšil svoj prvi pohod po slovenskih odrih. V Ljubljani so Jo dalj prvič 1. 1893. torej že pred tridesetimi leti. v Trstu pa l«ta 1914. * ».»tu kVbK 17*1. Naše gledališče j« op*ro vsestransko, tako glasbeno. Igralsko ln scenično, dobro naštudiralo. V sceničnem oziru Je bilo par nedostatkov, ki pa gredo bolj na rovaš ml-zerije s katero se ima vodstvo boriti, kakor pa na rovaš njjpga samega. Orkester je pod sodstvom g. Mitroviča do vt sen o izvajal orkestralen spored, dobri pa so bil! tudi posamezni pevci in pevke ter dalje zbori. Nekaj dlatovaclj posameznikov je prešk) teko, da s* skoro n bo opazile in tih zato ni vredno posamezno omenjati. Splošno je ugajal g. Skrivanič, ki je pel drugega lovca Maksa. Njegov simpatičen m precej močan touor se je prav dobro prilegal romantičnemu kotorihi Webrove glasbe in miljeju igr«. Prav dober je bil takrat g. štasljar kot prvi lovec Gašpar in šteje ta nastop lahko mod svoje najlepše. Ga. Mitrovičeva (Agata) je briljirala kakor vedno ln 2opet rotrdMa, da je naša najboljša ženska operna moč; enako je tudi gdč. Vladlmlrova dobro izpolnjevala svoje mesto v četverici glavnih vlog kot Agatina mlada sorodnica Anica. G. Urvalek. le bil boljši v vlogi kneza Otokarja. kakor v vlogi kmeta Kilijana in isto-tako tudi g. Štagljar v vlogi puščavnlka ni dosegal lovca Gašparja. O. Oovorov, knezov dedni gozdar Kuno ni mogefl priti do pravega izraza ne kot pevec, ne kot hrralec; predvsem bi se moral otresti nekih manir, ki se pri njem ponavljajo v vsaki vlogi. Gdč. Lubejeva Je bila prijetna družica. V splošnem štejemo vprizoritev »Carostrelca« lahko k našim najboljšim opernim predstavam In bo radi tega tudi blagajna gotovo prišla na svoj račun. —s. Vlil. muzikalno predavanje (aranžma kons. prof. Jeraja) ie privabilo v nedeljo dopoldne v Filharmonijo zopet toliko mladih poslušalcev in poslušalk, da malo pred enajsto uro že ni bilo dobiti nobene vstopnic« y«č. G. dr. Mantuani je izčrpno preda- val o Smetani in njegovem glasbenem delu med Cehi Predavanje so pojasnjevale ski-optične slike. Koncertne točke — izključno Smetanove skladbe — so Izvajali gdč. Zi-kova, g, Cvejič, g. Šimenc, g. Slajs in njegova soproga, ki so želi za svoja krasna izvajanja viharno pohvalo. 100 letnice Smetanovega rojstva sta se pohvalno spomnili dve ljubljanski knjigarni In sicer knjigarna Jugoslovenske Matice n« Kongresnem trgu ter knjigarna Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici s tem, da ste razstavili v svojih Izložbenih oknih Smetanovo sliko in izdaje njegovih glasbenih del. Album slovenskih napevov. 50 slovenskih narodnih napevov, uredil Fran Gerbi& za vijolino in klavir priredil Fran Koru«; Zbirka narodnih pesmi, katere bodo mlad* goslači (prva lega) zelo veseli. Porabna bo za igranje doma v družini, kadar se učenec naveliča šolskih vaj. Prireditev za gosli J® včasih samostojna, pripravna in označen« s prstnim redom. Staršem priporočamo, nabavijo Izdalo svojim mladim goslačem. Odys, Imenovana povsod »Lepa Ody*<<* najpriznanejša plesalka današnje Evrope* priredi v ljubljanski operi svoj večer v s0" boto dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer. Njen spo* red Je sestavljen iz točk, s katerimi lej1*" segla sljalne uspehe v Londonu, Parizu Madridu, Rimu in dunajski secesiji. Drugi koncert Jugoslovenske komor«* glasbe se vrši v pondellek dne Na sporedu so skladbe Konjevlča, 5101061“ ja In Dvofaka. Stojišča so v predprodaji v Matični knjigarni Dnevne vesti. — Nepoštena žurnafistika. Naš nedeljski članek o komunafini politiki je »Slovenca« drugače pomagati, kakor da je falzi-nec« drugače pomagati, kakor da je falzi-ficiral naše stavke in pod narekovaji »citiral« iz našega članka besede, ki jih v članku spioli bito ni. Žalostno, da se poniža slovenski časopis do tako sramotnih »argumentov«. — Redukcija na državnih železnicah. Od tajništva NRS smo prejeli: Medtem ko Komunisti in demokrat! z demagoškiml frazami begajo železničarje, je dosegel Akcijski odbor NRS s svojim tihim in doslednim de!om uspeh, ki je prihranil marsikateremu nameščencu državnih železnic v Sloveniji skrb za družino in za boodčnost Na progah državnih železnic v območju ljubljanske direkcije ni bil po posredovanju NRS reduciran noben nameščenec. — Spomenik kralju Petru. Meščani boemske Krupe so sklenili, da postavijo spomenik kralju Petru 1. Spomenik se svečano odkrije na Veliko nedeljo leta 1925. — Mariborska »Straža« za Narodno gledališče. Mariborska »Straža« piše v svoji zadnji številki, da bo odslej posvečata vso Pažnjo našemu Narodnemu gledališču v Mariboru. V tem smislu prinaša tudi že re-?f£*oar za Prihodnje dni. Doslej je »Straža« gledališče ignorirafla in se zanj sploh ni zmenila. • rr J*f°Wa. Jakob Intihar, Studenec-Ig pn Ljubljani prosi dobrosrčne ljudi, da mu na 1X3 nK)^ v njegovi veliki bedi. Humarjeva družina je brez vseh sredstev » Preživljanje. Oče je star in slep, mati za ”, nesposobna, dvoje sinov pa leži 00.mli že čez eno leto. Darove za bedno ■ndharjevo družino, bodisi v obleki ali de- anu, sprejema tudi uprava »Narodnega unevnika« v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1. c . 7- Planinska razstava v Beogradn. dm Planinsko društvo namerava prire-rJSJf "pogradu za velikonočne praznike iz-»200 planinskih slik ter turistovskih in "msko-športriih potrebščin. V interesu slo-®nskih izdelovalcev teh artiklov ter trgov-\ se “deleže te izožbe. Razstavilo 1 i, X5®’ kar s« nanaša na turistiko in irrttui. Dort- V prvi vrsti pridejo v poštev ‘““‘ domače proizvodnje. Vsi predmeti razenj eni za razstavo se Imajo poslati do i!a u?Jmarca t 1. z označbo cene in llrme li^.^dustrijaica Staneta Vidhiarja v Ljub-« ie te prijaznosti prevzel zbiranje ter za ilSil® teh Pre,dmetov v Beograd. Stroški ra2$tOTlja]tev 56 razde^° 0,3 P05311164116 hju ~~ Inozemcl v Beogradu. V letu 1923 je Ueni reglstriranih v Beogradu 16.620 dovo-iih jstanovanja podanikom tridesetih tu-av. Med temi je državljanov iz Rufe j«..50, 42 Češkoslovaške 920, te Avstri-j® Iz Madžarske 245, iz Nemčije 227 in “ Italije 127. 1 Krin,lnalna statistika Iz Beograda. n-?rotwl se 5e izvršilo v Beogradu 5 ro- 1, umorov, 13 ubojstev, 5 detomorov, ~_vl’°01,oy. 3 slučaji ponarejevanja denarja ^ 3 nasllstev, 23 težkih po- ?*■ goljufij in 28 ostalih prestopkov. Navadnih tatvin je bio 495. m . ~ ^ovo kopališče blizu Dubrovnika. sklm- ^ » družba je. z velikimi investlcij-nar^c stroški uredila novo kopališče v Ku-il Tlf-jnoj poleg Dubrovnika. Kopališče £ ?frK^frneie, Ufeieno in je pripravljenih za letoviščarje čez 300 sob. — Točno In vestno uradno poslovanje. iz manjšega mesta v Južni Srbiji nam tja premeščen slovenski častnik piše: Dobil sem od doma dopisnico, da so ml poslali paket pred petimi dnevi. Ker sem dotlčno blago nujno potreboval, so mi pošiljko označili ekspres, za kar so morali plačati poleg drugih pretirano visokih poštnih pristojbin, še pristojbino za ekspres, ki znaša 5 Din. Ekspresna pošiljka se mora nujno naslovniku dostaviti. Tako vsaj govore poštni paragrafi. Ker pošiljke le nisem dobil, sem šel P05*0’ ie vendar to, da paket ne prl e- ^ slej, moja pošiljka Bo^vje"aK, P^fla v poštnem kotu. -JJ1*, ,,a Vročena, da je nisem čuip ‘ , ^emu se potem pla- salv 23 ekspres, če se pa po- stlike takoj po prihodu pošte ne dostavljajo? — Razprava proti čarugl. Preiskava wob znanemu razbojniku Carugi je kon-*®P, if že ves preiskovalni materijal v rokah državnega pravdnika, da vloži ob-£ Can,1‘ “ ž* spalne bolezni. Kakor smo J« obolelo v Beogradu za spalno « oseb. Sedaj prihaja tudi iz |wvega Sada vest- da Je v tamošnj! bol-t ^eznijo bolan Lazar Ačimov “ Kovina, ki spi nepretrgoma že 14 dnL p Protialkoholno gibanje v Sarajevu. r*rotKilkobolno gibanje v Sarajevu se je v *aanjem času živahno razmahnfo pod vodstvom društva »Prosvete«. Posebna pažnja s« Posveča antialkoholni propagandi med srednješolsko mladino in med delavstvom, uruštvo Je priredilo več predavanj, in dalo Pobudo za ustanovitev brezalkoholne restavracije. — Volkovi v bližini Sarajeva. Vsled “enavadno hude zime so se pojavili v oko-*•« Sarajeva volkovi, ki so v velik strah okoliškemu kmečkemu prebivalstvu. v — Nova korupcijska afera na Češkem, '•©c oficirjev češkoslovaškega vojnega ml-'•jstrstva Je Wk) aretiranih in izročenih di-'^zijskemu sodiSču, ker so osumljeni, da so «ejemall od dobav bencina večje vsote Podkupnin. Zajedno z oficirji je bilo aretlra-tudi več civilnih oseb, med temi dl-ektor družbe za nafto Bennoni, ministeri-svetnik dr. Svatek in glavni »rednik Prhkega Uradnega lista. ~ Atentat na predsednika madžarske StJ?« v ,?,entl‘ Neznani napadailcl so v ke S. napadli predsednika madžarske stran-J(jyana Cetela in ga težko ranili z ^voiverskimi streli, Podeui!.Pvd?ora Zadrn* Italijanska vlada Je nov n? , ruJ Podporo v iznosu 2 milijo-^•'iov to^est 3avnih zgradb, na- *« Ie~ p® 2n?: Pred letoni dni Milit kf co i. Npvem Sadu neki študent alk. Subotiškn H,r abliu nastanil kot zdrav-Proti niemn državno pravništvo je hotelo toSn?m"oUw Mil.?ensI£ rtopanle’ ka- lasnjen način , ,na do danes še nepo- 2 St R ^iliču se 'e cel« p°- doktorja medicina v V no£ Pretvoril iz S®* namestnik dr« torla Juriš In je po-Ko »o pa ^. Mn.F^vnik3 v Somboru. N.TJS; Mičel Milič * goljufi- Ljubljana, 4. marca 1924. jami in tatvinami na veliko. »Udejstvovanje« Miliča je pa moralo napraviti konec in zadnje dni ie drž. pravništvo v Novem Sadu izdalo nalog, da se Miliča aretira. Toda tudi sedaj ni dosegla roka pravice Miliča, ker je zaznavši za nalog aretacije, neznanokam pobegnil. Ljubljana. — Predavanje. Danes, v sredo, predava v »Bratstvu« Ljubljana režiser narodnega gledališča g. Josip Šest o dramski umetnosti, nakar opozarjamo vse ljubitelje gledališča. — Stanovanjski zakon. V pondeljek zvečer se je vršila na mestnem magistratu v Ljubljani anketa, ki jo je sklical socialnopolitični *odsek občinskega sveta z namenom, da se razpravlja o vprašanju izpre-membe, odnosno podaljšanja stanovanjskega zakona. Anketa je bila zelo dobro obiskana in, so se proti ukinitvi stanovanjskega zakona, ki ščiti najemnike, izjavil zastopniki stanovanjskih najemnikov, zastopnik delavske zbornice dr. Likar, zastopnik zveze obrtnih zavodov g. Franchetti in zastopniki raznih strokovnih organizacij. Za razveljavljenje današnjega stanovanjskega zakona je nastopil predsednik hišnih posestnikov g. Ivan Frelih in zastopnik zveze industrialcev dr. Golia. Zastopnika trgovske in obrtniške zbornice in zastopnik zveze trgovskih gremijev se nista izjavila ne /.a in ne proti podaljšanju stanovanjskega zakona, ker njune organizacije, ki imajo v sv>ji sredi organizirane tako hišne posestnike kot najemnike, niso še o tem sklepale. Anketo je vodil podžupan dr. Stanovnik, ki je pri drugi točki dnevnega reda vse navzoče zastopnike organizacij prosil, ča naj pošljejo sociijalno-političnemu odseku t najkrajšem času pismene predloge o tem, kako naj' mestna občina odpravi stanovanjsko bedo in na kakšen način naj mestns občina prične z gradbo novih stanovanjskih hiš. Rešiti je predvsem vprašanje, ali naj mestna občina za zgradbo stanovanjskih hiš najame posojila, ali pa naj zviša gotove občinske davščine. — Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane za čas od 24. februarja do 1. marca izkazuje, da je umrlo 30 oseb, med temi 13 moškega In 17 ženskega spola (tujcev 13). Med tem časom se je rodilo 31 otrok, 22 moškega (dva mrtvorojena) in 9 ženskega (eden mrtvorojen) spola. — Nesreče. Pri mizarju Petru Bizjaku v Sp. Šiški je padel mizarski romočnik Anton Nadižar tako nesrečno, da si ie zlomil več reber na desni strani. — V kemični tovarni v Mostah se je polil delavec Andrej Frantar z ostrim lugom po desni nogL — V papirnici v Vevčah si je poškodoval že-lezostrugar Stanko Trošt levo roko, strugar Etbin Fink tudi po levi roki, elektriker Franc Orehek pa je padel ravnotam z lestve ta je dobil težke poškodbe na glavi po rokah in nogah. Maribor, — Glavni odbor Jadranske Straže v Mariboru. Med članstvom Jadranske Straže v Mariboru se je pojavilo stremljenje, ki propagira misel ustanovitve glavnega (oblastnega odbora za Mariborsko oblast s sedežem v Mariboru. Poborniki te namere so mnenja, da bi glavni odbor s sedežem v Mariboru lahko uspešnejše deioval za razširjenje podružnic Jadranske Straže po štajerskih mestih, trgih in vaseh. O tej zadevi • 7a?Pravlja(l tudi odbor na eni zadnjih sej P "akOT izgleda. namerava staviti tudi cen-v Splitu tozadeven predlog, oziroma prošnjo za dovoljenje osnovanja glavnega odbora. V Mariboru samem se J. S. zelo le-^ razvija in namerava že spomladi aran- ske obrarnbe*riredtteV V ^orist n POinor- „ Protidragjnjsko gibanje. Stanovske organizacije v Mariboru sklicujejo za 9. t m ob vol 10. uri dopoldne v Narodnem damu skupen maniiestacijski shod proti draelnli m njenim povzročiteljem. Kuluk Mariborski magistrat je dovršil seznam obvezancev za kuluk za prvo polletje 1924. Seznam ostane 14 dni razgrnjen na magistratu. V tem roku je mogoče vložiti eventualne pritožbe, ki jih je kolkovati s 25 dinarji. Kraljeva zahvala. Na udanostno brzojavko, ki jo je poslala mariborska »Jadranska Straža« o priliki ustanovnega zbora kralju, Je prejel predsednik »Jadranske Straže« polkovnik v pokoju g. Priča od kabinetne pisarne pismo, v katerem se mu sporoča kraljeva zahvala za Izražena čuv-stva udanostl. P*c2. državnega Dečjega doma. 19 letni , nest *oslatJ pakete v Poljsko samo do 5 kg. X Dunajski pomladni sejm in stavka bančnih uradnikov. Za popolnoma neverjetni slučaj, da bi trajala stavka dunajskih bančnih uradnikov do pomladnega velesejma, je dunajska sejmska delniška družba vse poskrbela, da prepreči vsako oviranje sejma. Posebno bo poskrbljeno, da bodo obiskovalci sejma lahko hitro in udobno za« mogli zamenjati svoj inozemski denar. DOBAVE. X Dobava raznega električnega mate-rijala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo raznega električnega materijala. Pogoii se nahajajo na vpogled vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne pri ekonomskem ode'en ju (Gosposvetska cesta, nasproti Velesejma), kateremu je vposlati kolekovane ponudbe do 8. marca 1924. — Primorske vesti. p Smrt Italijanskega Iredentista. V Koptu Je umrl italijanski nacijonalist seu«-tor Feliks BennatI, ki Je ves čas svjjega življenja razvijal v Istri živahno iredentistično propagando. Bil je poslanec v dunajskem parlamentu: za časa svetovne vojne se je nahajal v ItallJU P Bandit Collarig v PuH. Te dni k dovedli bandita Collariga v Pulo, da ?a na licu mesta zaslišijo o zločinih, M jih je izvršil v tem kraju. Kakor znano ima Collarig tam skritega tudi precej orožja, ki g« bo ob tej priliki pokazal oblastvom. p Jugoslovenskl zastopnik pri istrskem prefektu. Te dni Je obiskal zastopnik irtr-skih Jugoslovenov dr. Vra^ovlč prefekta istrske pokrajine in mu izjav® zadovoljstvo istrskih Slovanov nad sklenjenlni sporazumom, ki bo gotovo na korist tudi slovanski narodni manjšini v Italiji. Nadalje le izjavil, da so Istrski Slovani pripravljeni sodelovati, da se utrdi prijateljstvo med obema narodoma. Končno je izjavil, da nima samosiojen nastop Slovanov v Italiji nikakega opozicijskega značaja in Izrazil upanje, da bodo volitve svobodne. Radovedni smo. ako se bo tudi po zadnjih lekcijah og’asH k besedi videmski »Otomale dl Udine«. p Prepoved prodajanja orožja. Trpovci z orožjem in municllo so dobili ukaz, da ne smejo od 1. marca do 10. aprila prodajati tega blaga. Prepoved bi bila umestna, ko bi ne izgubila vsakega pomena z dejstvom, da so baš oni, ki bi orožje eventuelno bili. že dovolj preskrbljeni. ■ n—!.■■■! ii, t- DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: »Hamlet«. Red F. Opera: »Travlata«. Red C. Kino Matica: »Plesašica Navarro«. — Velika družinska drama. V gl. vlogi Asta Nielsen. Kino Ideal: »Dve siroti«. Pustolovnu drama. V gl. vlogi atlet Buffalo. Kino Ljubi), dvor: »Kneževa ljuba«. V glavni vlogi Eva May. V Mariboru: Narodno gledališče: »Carostrelec«. D. Nočna lekarniška služb« v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek pri Zmajskem mosta Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Kupite samo v čehoslovaškj. izrabite ijedinn velečim v Pragi I______16. — 23. marca.____J Pomagajmo brezposelnim! Naprošani smo, da objavimo: V Ljubljani in okolici je približno 3900 brezposelnih. To število pa še vsak dan narašča. Ne po naši krivdi, temveč položaj le tak. da smo zgubili službe in sedaj smo izročeni na milost in nemilost mrazu In gladu. Da se izognemo najhujšemu pomanjkanju, srno sl izvolili »Odbor za pomoč brezposelnim«, ki bo deloval nato. da se s primernimi odredbami oblasti omili naše neznosno stanje. Država in občina naj investirata denar za iavne zgradbe, da bodo dobili na ta način brezposelni delo in zaslužek. Do tedaj pa, dokler se to ne bo zgodilo, naj nam pa država, kakor občina in druge javne institucije pomagajo preko teh trdih časov. Poleg teli faktorjev, pa apeliramo na vse pridobitne sloje trgovce, obrtnike, gostilničarje, kavarnarje. tovarnarje, banke in druge ustanove, da se odzovejo našemu klicu in nam priskočilo na pomoč. — Odbor za pomoč brezposelnim bo prihodnje dni razposlal na vse omenjene tvrdke poštne položnice, katere na* oni. ki nam hočejo pomagati, blagovolijo izpolniti in oddati na pošti. Pri tej priliki opozarjamo, naj direktno prinašalcem nihče ne izroča denarja, ker bi bila na tak način kontrola onemogočena. Odbor za pomoč brezposelnim bo vodil to javno zbiranje vsak teden, toliko ča- sa, d* prebijejo brezposelni vsaj najhujšo krizo. Imena enih darovalcev, ki bodo največ dai ovali, bomo objavili v časopisju. Kakor bo mogoče komu to tedensko zbiranje neljubo, tako prosimo vse slavno občinstvo, naj bo zagotovljeno, da bi tudi brezposelni mnogo rajši pošteno delali in zaslužili svoj kruh, kakor pa živeli od javna milosti. Naš položaj je pa tak. da zaenkrat n« vidimo druzega izhoda, zato I« enkrat prosimo: Pomagajte brezposelnim! Odbor za pomoč brezposelnim v Ljubljani. Šah. (Urejtije M. Kragelj, podpredsednk »Ljubljanskega šah. kluba«.) Končna študija. (Sestavit H. Rinck v Barceloni) Beli: Kft, Tc4, Se5; Črni: Ke7, Ldl. Le3; Naloga: Beli na potezi dobi igro. Gornjo študijo priobčuje med konkurenčno razpisanimi natečaji šahovskih končnic »švicarski šahovski list« (Schwei-zer Schachzeitung). — Rešitev končnice, kakor tudi imena pravil rešilcev, ki naj pošljejo svoje rešitve upravi »Narodnega Dnevnika«, priobčimo prihodnjič. Iz kraljestva šahovskih irtevnlb kombinacij: I. V neki partiji dr. E. Lasker (beli) con-tra Teichmann (črni) se je razvila po 14. potezi črnega naslednja pozicija: Beti: Kfl; Del: Tal: dl; LM; «1; S!3: B.: a2, co. dl, e3, f3, g2, h2. Crni: Kg8; Ddb; Ta8; 18; L#7; g4; Sc6; B.: »6, b5, c7. d5, g7, h7. Beli, svetovni mojster dr. E. Lasker, ie po zadnji (14.) potezi črnega, ki je privedla do gornje situacije, igral: 15.) h2—h3! — 15.)... poteza, ki a odtočnim napadom privede do irnage. 15.)... — Lg4—h*. -- Ako namreč 15.)... — Led, aledi 16.) eXf6. TXf6 ter 17.) Lg5. 16.) 92—g4 17.) e5—e6! 18.) Sf3—h4 19.) Sh4Xg6 20.) Lb3—c2 21.) Kgl—hi 22.) Q4Xf5 23.) Dc2—13 24.) Td—gl Lh5—f7 Lf7—g6 Sc6—a5 h7Xgo 16—15 Le7—d6 Db8—h4 G6Xf5 Beli grozi 34.) Lg5, kakor tudi 24.) LX t5, Df6, 25.) Dg2 25.) Tgl—g4 36.) C6—e7 27.) LclXf4 Dh4—h6 Ld6Xe7 ta črni je moral vdati. 11. Druga zanimiva končnica se je razvila po 22. potezi belega iz sledeče postave: Beli (P. Morphy): Kgl; Dc2; Td3; 11; Sa3; B.: b2. b4, c3. f2, g2, h3. Crni (Thompson): Kg8; Df4; Td8; C8; Lb6; B.: a7, b7,c6, 17, g5, h6. Crni j« nadaljeval: 22.) . . . , Lb6Xf2+» 23.) Kgl—hi. (ako 33.) TXf2. bi sledilo 23.) . . .. Tel+). 23. )......... Td8Xd3 24.) Dc2Xd3 Tee—e3 25.) Dd3—d8+ Kg8—g7 26.) Dd8—d4+ ........ (Na 26.) Dd7 bi sledilo: 26)..., Lg31, 27.) Tgl. Di2; 28.) Ddl. Le5; 29.) Dg4, Tel.) Df4Xd4 Te3—e2 Te2—el Lf2Xel LelXb4 26) ------ 27.) c3Xd4 28.) Sa3—c4 29.) TflXel 30.) Sc4—a5 m črni je zmagal po izborno prevedeni kombinaciji. Razno. Narod, ki ni vedel za svetovno vojno. Te dni se je vrnil v Petrograd znani ruski botanik Gorodkov, ki je bil na znanstvenem potovanju v daljni severni Sibiriji, kjer jt proučeval floro. Blizu obale Obe je našel zemljo, kamor še ni stopila noga nobenega Evropejca. Gorodkov opisuje rastlinsko bogastvo teh krajev, kjer je našel rastline, ki so znane botanikom samo iz Alaske in Severne Kanade. Najbolj pa se je učenjak čudil, ko je našel tam nepoznan narod, ki živi v polarnih krajih na severni obali Tihega oceana, ob pritoku reke Vagine. Ta narod je sličen Samojedom, toda se razlikuje od njih po jeziku. Gorodkov je dalj čaas proučeval običaje in način tega nepoznanega naroda. Tl nepoznani Azijati živijo v majhnih vaseh in so na zelo primitivni kulturni stopnji. Živijo popolnoma patrijarnalno v ozkem rodbinskem krogu. Ti novo odkriti ruski državljani niso imeli niti pojma o svetovni vojni in o veliki ruski revoluciji. Tudi Poljska ima svojega Caruso. ttaj-duška povojna romantika je našla tudi na. Poljskem svojega zastopnika. To je razbojnik Muhi Mihaljski, ki zanima že leta poljsko javnost Te dni je napisal o tem banditu članek celo poslanec Rabski v >Kuri-erju VVarszavskem«. Rabski ne vidi v Mt-haljskem navadnega bandita, ainpak ruskega agenta provokaterja. Opozarja na gotove karakteristične pojave, kako izvaja Mihaljski s svojo okoli 50 mož broječo četo opustošenja. Ugotovljeno je namreč, da je Mihaljski v mnogih slučajih prezrl razne dragocenosti, obleko in okraske, toda nikdar ni pozabil ukrasti iz hleva najboljšega konja. Mihaljski jc nekoč sam izjavil: vojak sem; kmalu boste videli, čemu so mi konji! Mihaljski je tako dobro preskrbljen s konji, puškami, granatami in strojnimi puškami, da mislijo v vasi. ki jo napade, da so prišli pravi vojaški oddelki. Rabski pravi, da so prebivalci Bele Rusije prepričani, da bo Mihaljski s pomočjo sovjetskih oblasti zaneti! revolucijo v Beli Rusiji. Rabski poziva poljsko vlado, naj razpiše veliko nagrado za glavo Mihaliskega. V zadnjem času je ubežalo v sovjetsko Rusijo 35 poljskih orožnikov v popolni opremi. ttenry Murger 55 La Boheme. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Ko je nesrečna igralka prišla ob pol ene ponoči na pozorišče, je čitala svojim kulisnim prijateljicam na obrazu veselje, ki so ga občutile, ko so videle, da je dvorana tako slabo napolnjena. Slišala je celo, kako je neka igralka izmed »jenih prijateljic rekla drugi: »Kaj ji je vrh tega šinilo v glavo, da je povišala cene!« »Mnogo, draga, igrali smo novost; tabouret je veljal en louis d’ or. Dobila pa sem le. šest frankov: ostalo je prejela moja modistinja. Če bi se ne bala tako ozeblin, bi šla v Petrograd.« »Lepa predstava njej na korist. Stavila bi, da gredo dohodki v hranilno puščico ali v konec nogavice.« »Oh, poglej njeno imenitno obleko iz rdečega gameta!« »Izgleda kot kuhan rak.« »Koliko si dobila pri zadnji predstavi, ki je Wla igrana tebi v korist?« je vprašala ena izmed Igralk svojo tovarišico. »Ta uboga Dolorčs ima prazno gledališče!« »Lože so slabo obiskane.« »Partere je prazen.« »Vraga! kadar vidijo ljudje njeno ime na lepakih, učinkuje to na dvorano kot pnevmatični stroj.« Zvečer po gledališču se je vrnila domov divja. Oosp. Birn’n se ni bil poslužil vstopnic in onih deset lož je ostalo praznih. »Kaj? Ni ti še trideset let, pa že misliš iti v Rusijo?« »Kaj hočeš!« je dejala druga; in pristavila je: »In ti, bo kmalu tvoja predstava?« »V štirinajstih dneh. Oddala sem že za tisoč tolarjev vstopnic, pri čemer ne štejem svojih oficirjev.« »Poglej, ves parterre odhaja.« »Dolorčs poje.« »Rdeča kot njena obleka je Dolorčs res pela svoj zopern kuplet. Ko je bila z velikim trudom pri kraju, sta ji pala pred noge dva šopka, ki sta ju vrgli dve igralki, njeni dobri prijateljici, nagnivši se čez rob svoje lože v parterju, pri čemer sta kričali: »Bravo, Dolorčs!« Lahko si predstavljate, kako je bila divja. Ko je prišla tako domov, je odprla okno, čeprav je bilo sredi noči, zbudila papagaja, ki je zbudil poštenjaka gospoda Birn’ na, ki je bil zaspal v veri na dano besedo. Od tega dne je bila napovedana vojska med igralko in Angležem: vojska do skrajnosti, brez počitka in odloga, v kateri se nasprotnika nista strašila nobenih stroškov. Papagaj, ki je bil primerno vzgojen, je poglobil svoje znanje v albion-skem jeziku in je z najbolj hreščečim falsetom izgovarjal ves dan žalitve proti svojemu sosedu. To je bilo v resnici nekaj neznosnega. Dolores je sama pri tem trpela, a upala je, da bo gospod Birn’n danes ali jutri odpovedal stanovanje: to je namreč hotela doseči v svojem samoljubju. Pa tudi otočan je bil iznašel vse mogoče čarovnije, da bi se maščeval. Najprej je bil ustanovil v svojem salonu šolo za bobnanje, a pc” "skl komisar je to prepovedal. Oosp. Birn’n, ki je postajal čim dalje tem bolj iznajdljiv, je potem napravil v svoji sobi strelišče za pištole; njegovi služabniki so preluknjali vsak dan petdeset tarč. Komisar se je zopet oglasil in ga opozoril na člen mestnega zakonika, ki prepoveduje rabo strelnega orožja po hišah. Gospod Birn’n je nehal streljati. Cez osem dni pa je gospodična Dolorčs zapazila, da dežuje v njeno stanovanje. Hišni gospodar je obiskal gospoda Birn’na, ki ga je našel, ko se je hotel poslužiti morske kopeli v svojem stanovanju. Res so bile vse stene te zelo velike sobe obite s pločevino; vsa vrata so bila zadelana; in v ta bassin za silo je bil dan prinesti kakih sto butar vode, ki ji je primešal kakih petdeset stotov soli. Bil je to res majhen ocean. Ničesar hi manjkalo, celo rib ne. V vodo si prišel skozi odprtino v gornjem delu srednjih vrat in gospod Bim’n se je kopal tam vsak dan. Čez nekaj časa je dišalo po morju v stanovanju in gospodična Dolores je imela pol palca vode v svoji spalnici. Gospodar se je razjaril in zagrozil gospodu Birn’nu, da ga bo tožil, da mu plača škodo, ki jo je povzročil v njegovem stanovanju. »Jaz ne imel pravico,« je vprašal Anglež, »kopati se v svojem stanovanju?« »Ne, gospod.« »Če ne imel pravico dobro,« je rekel Anglež, poln spoštovanja do zakonov, ki so veljali v deželi, kjer je živel. »Škoda, jaz zelo zabaval mene.« In še tistega večera je zapovedal, da odtočijo ocean. Bil je zadnji čas: na parketu se je že bilo naredilo ostržišče. Kljub temu se gospod Birn’n ni odpovedal borbi in je iskal zakonitega sredstva, da bi nadaljeval to čudno vojsko, nad katero se je naslajal ves po-stopaški Pariz; ta pustolovščina se je bila namreč raznesla po gledališčih in drugih javnih prostorih. Zato je smatrala Dolorčs za svojo častno zadevo, da izide kot zmagalka iz te borbe, na katero so bile napravljene stave. 11)1 H n n so sledeči zvezki: .. Tajnost „ 2. Jenufa. „ 3. Sevilski brivec. j_ 4. Gorenjski slavček. 5. Mefistofeles. 6. Prodana nevesta. 7. Nižava. 8. Vrag in Katra. 9. Carostrelec. 10. Janko in Metka. 11. Zapečatenci. 12. Tosca. 13. Aida. 14. Gosposvetski sen. 15. Notredamski zvonar. n n Izdala in založila ivrnininilia" v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 4 Din. Dl BRESKVAR ord. od 10. dop. — 3. pop. HiiSerjeva ulica št. 7 (Gradišče). ! NAZNANILO. Podpisani naznanja s!av. občinstvu, da se J je popolnoma prenovil in povečal higije- I nični brivski salon v i »Hotelu Slon**, Ljubljana, Dunajska c. j v veži levo, ter se priporoča za obisk. j l Rudolf Jurman, brivski mojster i Prvorazredni moderfti brzo-pisalni stroj. ST0EWER^REC0RD Išče se za takoj ali pozneje stanovanje z dvema ali tremi sobami v Ljubljani Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista. Vrhunec finomehanike. Zastopstvo L ud. Baraga^ Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6|l. »ELIN M družba za električno industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale In naprave. — Velika zaloga motorjev In električnega materljala. — Cene Izredno nizke. — Postrežba točna. — Na ieljo poset Inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. * m MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadallna beseda 25 para z davščino vred. M Zi Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Veleposestvo, polovico gozd* 5,000.000 K z grajščino Mjl- 3 orale parka, takoj prosto VIIII, stanovanje. Posnetim od 3 d0 900 oralov r UaCblVu z inventarjem, ži. vino, grajščino ali vilo. Gostilna z ali brez posestva. Trgooske Žoga t mlinom tor posestvo. Pobalina *hižo'dobro mesto, I CMIIIJU proda realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. Zvezna tiskarna in knjigarna ftolfova ul. I v Ljubljani Marijin trg A V W V W Izdeluje vsakovrstne tiskovine,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. ZaN Moderna knjigoveznica, * Premog lep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika »Slovenska premo-gokopna družba" z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. 1/1. po Din 300'- postaja Ormož, Din 350-- postaja Ljubljana in Din 400'-v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg. Toploška tovarna pločevinastih State!] I. PleSke Ljubljana Karlovška cesta itev. 2 z lastno trgovsko t hišo šali sedovala večji kapital za povečanje trgovine. Ponudbe i vposlati pod »Mirni dom 32 na upravo lista. sestavke in inserate proti zmer-mu honorarju. Na razpolagi; tudi reklamnim družbam. Pri vprašanjih znamko) Ponudb« pod »Original« na upravo lista i ■j .»a asiv I IUHI proda za ceno Socin, pozen, se proda za po dogovoru. — Naslov uprava lista. Pia solo na razpolago, pod »Minut« IMi ta čas frblničar, vešč v vseh bolniških poslih, marljiv in (Krsten, išče primerne stužbe. Gre tudi kot sluga, vratar oziroma kaj sličnega. - Ponudbe prosi pod »Marljivost«, Krško, poštno ležeče. Reklamne atrakcije izvirne, za sejme in razstave proti zmernemu honorarju. Na razpolago tudi reklamnim družbam. Pri vprašanjih znamko. Ponudbe pod „Original“ na upravo lista. Grami s 13 ploščami, pet slovenskih komadov, skoraj nov se ceno proda. — Ivan Kurnik, mizar, Hrastnik ob S. M poslovodja oženjen, Jugoslovan, z inozemsko prakso, dober risar, govori več jezikov, Išče mesta za takoj ali s 1. aprilom. Cenj. ponudbe prosi na Mihajlovlč, poslovodja, Zagreb, Paromlinska o. 75. Zastopnik za Ljubljana in okolico se išče Reflektira se samo na starejše gospode z malenkostno kavcijo. Ponudbe z znamko »a odgovor na upravo lista. [ebiilLeli la korenjevo sem kupujamo. Sever & Komp. — Ljubljana, VVolfova ul. 12. Vrtnice. nizke, triletne cepljenke, štiridesetih, najlepših vrst, 12 — 14 Din komad, nudi sl. občinstvu v mestu in na deželi Anton Ferant, trgovski vrtnar, Ljubliana, Ambrožev trg 3. Krni. zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 V Nuber, Ljubliana, Gosposvetska cesta 5, U. nadstr. Mi pouk posameznikom in v skupinah daje diplomiran srednješolski profesor. Najmodernejše metodo. Naslov v upravi lista. Karo 1 je varstven* znamka, priznano najboljših in najtrpežnejših čevljev. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška o. 19, lastne delavnioe in ročno delo. Meblovana soba s hrano se odda v bližini Tabora. Naslov v upravi lista. Pozor, milit Lepa enonadstropna, pred vojno zidana hiša, v prometnem kraju, pripravna za vsako obrt, trgovino ali gostilno z zraven spadajočim hlevom in nekaj zemljišča, se vgodno proda. Več se poizve v Radomljah št. 5 pri Kamniku. Potnika po Slovenili dobro vpeljanega i s plačo in dnevnicami se sprei-| me. Ponudbe pod »Kavcija e Din 10.000« na Aloma Com-, pany. LJublian* t mm tovarna slamnikov, Vir pri Domžalah. Prodaja slamnike in klobuke najnovejše dunajske i® pariške mode po najnižji ceni. Popravila se točno izvršujejo. Voz zapravljen pol oljnatih osi, s stranskim' sedeži za odstraniti in ročni voziček (kripca) vse novo, proda po zelo nizki ceni Aloj*'! Potrebuješ, kolar, Vrhnika lavo jel So bogataši, katerim nic Jr"' zega ne manjka, kakor knjig* „Babi!onska uganka". Dobi ** v vseh večjih knjigarnah. lipo listo Me); sprejmem po ceni. Ponudbe p°" šifro „Ugodno“ na upravo Hgjj: Za sejme io izvirno reklamne atrakcije W zmernemu honorarju. Na polngo reklamnim družbam. nudbe pod ..Original" na uPr* vo lista. ______ Lakaji za dvor. Uprava Dvora v Beogradu P" trebuje prvovrstne lakaje- K flektira se predvsem na ose ki so služile po aristokrats hišah. Pogoji zelo ugodni, fiektanti naj pošljejo nomudo pismene ponudbe na -Slavko Plemelj, zastopstvo UPr ve Dvora, Ljubljana. fi]_— Mali oglasi imajo uspehi naslov'