Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'— inozemstvo Din 30 . Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri postnem ček. uradu šiev. 13.633. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13 TELEFON ŠTEV. 552. e UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. IPašrnina plačana v gotovini. ŠTEV. J 82. v LJUBLJANI, torek, 17. avgusta. Posamezna številka Din P—. LETO III, SDS in slovensko gospodarstvo. Stranka, ki je pričela svojo politično kariero z Agro - Merkurjem in jo neizbrisno zapisala z uničenjem cele vrste denarnih zavodov, ta stranka ima obe-šenski pogum, da se pusti proslavljati s Svcjim gospodarskim delom. Nobene pravice nima SDS govoriti o Sv°Hh zaslugah za slovensko gospodar-stv°) ker so pod težo njenih grehov zmle-,e ,v Prah vse njene eventualne zasluge, vdor je kUpigii nad Slovenijo izgubo za I2gubo, ta nima pravice govoriti kot o Sv°ji zaslugi, če ni tudi vsako akcijo v Procvit Slovenije onemogočil. Kdor je ubil Jadransko banko in vrhu tega na .tak način kakor je to zagrešila SDS.. ,,ta nima več pravice pojavili se v slovenskem gospodarskem življenju. Kdor je zapravil vso nacionalizacijo, ta se je izbrisal iz slovenskih vrst, ta naj gi e v službo onih, za katerih račun je izvršil to neoprostljivo dejanje. Kdor je pomagal valiti na Slovenijo breme za bremenom, dajatev za dajatvijo, naj ne sodeluje pri reševalnem delu, ker vse se mora bati, da sodeluje samo zato, da v prvem kritičnem trenutku zopet razbije vse reševalno delo. Ni mesta in ga ne sme biti v slovenskem gospodarstvu za stranko SDS, zavej vsak njeu korak, vsaka sled njenega koraka je odtisnjena s težko denarno izgubo slovenskega gospodarstva. Ni v Sloveniji denarnega zavoda, v katerim ni esdeesarska noga poteptala ko hunsko kopito vsak napredek. In ni panoge na-r od nega življenja, kjer se ne bi tako zelo Uresničil Tavčarjev izrek o cekinu, ki se v govno izpremeni, samo da pride v esdeesarske roke. Nekako je bilo še mogoče, če je SDS delala reklamo s svojim kulturnim delom. Tu se napake ne vidijo tako jasno in izrazito, ker vladajo pač razni nazori O kulturi.. Toda, kadar govore številke, . tedaj je vsaka debata odvečen številke PKtvijo, da je SDS za stomilijone olajšala Slovenijo, bilo še slovenske stranke, ki bi tako škodovala Sloveniji, ko SDS. In ni še bilo stranke, ki bi tako škodovala gospodarskim krogom in stanovom ko SDS. lf|b >Trgovca treba pretepati z bičem, ko . fijakerskega konja, da bolje teče,« tako ie dejal ugledni esdeesarski voditelj in je bilo vedno geslo SDS v nastopanju Proti trgovcem. Zato so tepli trgovce s Protidraginjskim zakonom, zato so jih tepli g. vedno novimi davki, zato so me-taii v kos vse njih spomenice in pred-stavke in zato so z. . ... jati vsak poskus Cvfcf uJallll.ubl-In kakor trgovce, tako sr/'j'','"svt’-!ltve-ke. Ali mar ne stoji več'v ulici stavba, katere kamenje kri« 0* ij^! bežni SDS do slovenskega obrtnika? Milijone in milijone plačuje slovenski obrtnik za zavarovanja, a nobene besede nima nad njih upravo. Preomejen je naš prostor, da bi mogli tu našteti vse udarce, ki jih je zadala SDS slovenskemu obrtniku. Pa saj tega niti treba ni, ker fe vse tc slovenski obrtnik le predobro. In slovenska industrija? kot prava gosposka stranka se ponaša naša SDS in zato bi človek pričakoval, da bo vsaj slovenska industrija z njo zadovoljna. Pa niti ta ni in ne more biti. Samo eno dejstvo naj pove vzrolj nezadovoljstva. Samo tista industrija je zaščitena, ki < obstoji tudi v Srbiji. Vsa druga slovenska industrija pa hira in se bori za obstanek. Zakaj znal se je pobrigati Beograd za svojo industrijo, ni se pa znala pobrigati za slovensko industrijo — naša SDS. Uzunovič o volitvah RADIKALI SE PRITOŽIJO NA DRŽAV NI SVET. Beograd, 17. avg. Sinoči je predsednik vlade Uzunovic podal novinarjem veliko politično izjavo o rezultatih občinskih volitev v Srbiji in Črni gori in o njih pomenu. V svoji izjavi je bil Uzunovic stari ra-dikalski advokat, ki je v stvari odgovarjal na izjave poedinih demokratskih prvakov in preko novinarjev polemiziral z njimi. Predsednik Uzunovic je rekel, da prej ni podal novinarjem za to nika-ke izjave, ker še ni dobro vedel za rezultate občinskih volitev, a jo poda sedaj, ko se ve, da so radikali sijajno zmagali v Beogradu in v celi državi. (Neki novinar se pri tem nasmehne). Uzunovic pravi, da številka 8450 radikalnih glasov, ki jih je dobila radikalna stranka v Beogradu, znači zmago radikalne stranke, zmago radikalov neglede pa to, da so se cepili in ne glede na to, da niso dobili beograjske občine,. Radikali so poklonili demokratom beograjsko občino, ker se ne more reči, da so si jo ti s prepričanjem in z večino izvojevali. Neki tukajšnji list ima vest, da so demokrati s svojimi 6533 glasovi izrazili krepak protest proti sedanjemu stanju v Beogradu. Toda to število je za 2 tisoč manjše od števila, ki so ga dobili radikali na zadnjih volitvah. Ako se pri tem še omeni, da je 228 glasov oddanih od ljudi, ki niso živi, razen tega, da so glasovali nekateri, ki so odsotni iz Beograda, za kar so priče na razpolago, potem se vidi, da ti rezultati niso realni. Ako se doženejo te nepravilnosti, potem bo vložena pritožba na državni svet, da se volitve razveljavijo. Mi smo zmagali, a oni so izgubili povsod. Radikalna stranka je na volitvah v Beogradu potolkla demokratsko listo z 2 tisoč glasovi. Ako se to zna, ne vem, kako morejo demokrati trditi, da so zmagali na volitvah v Beogradu. Številke govore. Davidovič se je silno zaletel, ko je izjavil, da so zmagali, zlasti je karakteristična izjava Ljube Davidoviča v ,.-Pravdi«, kjer je rečeno, da so ti rezultati tudi najboljša manifestacija stanja v celi državi. To še posebej podčrtavam, ker vem, da so demokrati ali izgubili občine ali pa so dobili manjše število glasov. Pa da šef opozicije prizna, da so bile volitve za opozicijo povoljne in da so oni s tein rezultatom zadovoljni! E pa lepo! Jaz sem kot šef vladne večine zadovoljen z rezultatom volitev. Ako sem zadovoljen jaz in Davidovič, pomeni to, da smo vsi zadovoljni s tem, kar nam je narod poklonil in poveril. Jasno je, da so demokrati povsod izgubili svoje pozicije in čudim se, zakaj imajo toliko veselja. Sinoči je Kumanudi podajal izjave, v katerih je trdil, da smo korupcionisti. Kumanudi je sinoči dejal, da pomeni Ja-kczvana zmaga demokratov v Beogradu protest proti korupciji. Pa kak protest je to, ko smo mi radikali dobili več glasov ko oni. Ti demokrati niso nič čuli o izidu volitev iz notranjosti, kjer so povsod premagani. Uzunovič še dalje polemizira s Kuma-nudijem in pravi, da je Kumanudi naglasil, da je Beograd prvikrat podal odločen protest proti nasilju. Beograd je glasoval svobodno in je, glasujoč svo-' bodno dal večino radikalom. Naša zmaga v celi državi znači potrdilo tega, kar smo mi pripovedovali in izjavljali o politiki sporazuma. Kar se .tiče korupcije, p tem ni govora, ker se s tem bavi anketni odbor. Uzunovič vztraja pri svoji izjavi, ki jo je podal v hotelu »Pariz«, da ne more tista občinska uprava v Beogradu, ki ne uživa zaupanja vlade pričakovati od nje nikake podpore. (Čudimo se le«, da se predsednik vlade spozablja do take izjave. Op. ured.) Uzunovič aludira na dr. Kosto Jovanoviča, podpredsednika, da je bil nekdaj komunist. »Še« nekaj,« je dejal Uzunovič h koncu, »od 2186 občin jih imajo radikali 1563, to znači 75 odstotkov, a 623 občin, to je 25 odstotkov, so dobile vse ostale stranke skupaj. To je najboljši odgovor Davidoviču, da ne dela prognoze, kako dolgo bo ta vlada živela.« Maksimovič predloži nov občinski volilni red NEUSPEH MAKSIMOVIČA. Beograd, 17. avgusta. Izid volitev v Srbiji in Črni gori je vzbudil vihar ogorčenosti proti radikalnim disidentom, nekaterim radikalnim ministrom in narodnim poslancem. Zlasti lete napadi na ministra notanjih del Božo Maksimoviča, ki je s svojo nepopustljivostjo in ne«toleran-co zakrivil cepljenje liste v Beogradu in tako pomagal demokratom do zmage. Splošno se sodi, da bi do tega ne bilo prišlo, ako bi bil Pašič na krmilu države in ako bi se pri gotovih ljudeh ne. bila vzbudila ambicja za vodstvo v stranki. Del radikalov trdi, da je Boža Maksimovič napravil to nalašč, medtem ko drugi trde, da je napravil eksperiment, ki se mu ni posrečil. Več ko gotovo je, da zaradi tega on osebno največ trpi in da bo iz tega izvajal konsekvence. Maksimovič je zelo pobit. Radikalni ministri so včeraj zagotavljali, da je ta malenkostni poraz radikalov koristen za vso stranko, ker bo v bodoče previdnejša. Vlada smatra, da to ni za njo katastrofalno in ne vidi nobenega povoda za to. da Iti morala demisionirati. Vlada se lahko vrže v skupščini in ne na občinskih volitvah. Po teh volitvah bo vlada opustila namero, da bi izvedla volitve v Vojvodini in v onih krajih, kjer je to nameravala.. Maksimovič bo v najkrajšem času predložil vladi in nato narodni skupščini zakonski načrt o občinah. Na ta način se misli, da bi doŠlo do ponovnih volitev tudi v celi Srbiji in Črni gori. LJUBA DAVIDOVIČ O BEOGRAJSKIH VOLITVAH. Beograd, 17. avgusta. Novoizvoljeni odborniki občine Beograd so imeli včeraj sestanek, ki so se ga udeležili člani kra-Jevf6 demokratske organizacije. Na tem sestanku je govoril Ljuba Davidovič, ki je konstatiral, da je zadovoljen z rezultatom volitev, ker je ta rezultat povoljen za demokrate in porazen za radikale. Ta i poraz je tem večji, ker so radikali vpo-rabljali teror, ki je znan celemu svetu. Rezultat občinskih volitev v Beogradu kaže, da demokrati niso zmagali samo s 500 glasov* ampak da je večina večja, ker je znano, kakšna sredstva je uporab-Boža Maksimovič in njegovi tovariši, s« sestanku je bilo sklenjeno, da sin/“ ie bila poedinih okS"S Vfd" P" » T nrireiali mnntr ♦ Be°grada demokrati lio v noč 6’ U *«* PRAZEN ODGOVOR BOLGARSKE. Beograd, 17. avgusta. Sinoči se je v Becgradij^azširila vest, da je bolgarska vlada odgovorila na kolektivno noto naše države, Grške in Rumunije. V ministrstvu zunanjih poslov pa so ob 9. zvečer izjavili, da naša vlada dosedaj še ni prejela note. Iz Budimpešte javljajo, da je bolgarska vlada poslala odgovor naši vladi in da je odgovor objavljen v sofijskih listih. V odgovoru se bolgarska vlada najprej čudi, da sta se protestu pridružili tudi Grška'in Rumimija. Vlada najodločnejše odvrača od sebe očitek, da bi imela zvezo z makedonskim komitetom in z makedonskimi četami, ki povzročajo incidente na meji. Na koncu se bolgarska vlada izjavlja pripravljeno, da hoče storiti vse, da se ti incidenti preprečijo, kakor je to delala ze dosedaj. Po tej vesti odgovor iz Budimpešte daje dovolj satifiskacije naši državi. DOSEDANJI REZULTATI. Beograd, 17. avgusta. Po dosedanjih rezultatih je skupni rezultat ta-le: Radikali so dobili 1452 občin, demokrati 401, zeml j uradniki 67, samostojni demokrati 17, nevtralci 8, federalisti 6, republikanci 3. DEMOKRATI UVEDEJO PREISKAVO O DOSEDANJEM DELU BEOGRAJSKE UPRAVE. Beograd, 17. avg. Novo izvoljeni podpredsednik občine Kosta Jovanovič je včeraj izjavil, da nameravajo demokrati izbrati komisijo, ki naj bi proučila delo dosedanje uprave in njene nepravilnosti in krivce izročila sodišču. 1 stotakb je izjavil, da demokrati ne bodo v osebni politiki malenkostni in da ostanejo vestni uradniki na svojih mestih. ne Naj ne govoričijo gospodje, da so imeli samo tri ali dva poslanca. Vso moč so imeli leta in leta v Sloveniji in niti najnižji državni uslužbenec ni mogel priti do službe, če ni SDS v to privolila. In znala je tudi SDS paradirati in groziti s svcjo močjo in jo izrabljati. Sedaj pa bi hoteli zvračati vso krivdo na druge. Ne bo šlo! Slovenija ve, da je imela SDS vso moč in Slovenija ve, da zadene njo glavna krivda. A Slovenija pa tudi vidi grozno pustošenje, ki ga je SDS po-vzroia v slovenskem gospodarstvu in zato se je vsa Slovenija združila proti njej m zato je poraz SDS pri volitvah v , Zbornico neizogiben, i ^ Naj spozna tudi na lastni koži stran-| a> ki je povzročila toliko bankrotov, kaj j se pravi doživeti — polom in celoten . bankerot. Pravica mora tudi v sloven-I skeni gospodarstvu zmagati. NAPOVEDUJE SE REKONSTRUKCIJA VLADE. Beograd, 17. avgusta. Minister zunanjih poslov dr. Ninčič odide na Bled, da poroča kralju o jesenskem zasedanju Zveze narodov. Na Bledu se bo mudil nekoliko dni. Misli se, da bo tudi predsednik vlade Uzunovič odšel na Bled najkasneje v četrtek. Zatrjuje se, da je njegov odhod na Bled v zvezi z rekonstrukcijo vlade. NEZADOVOLJSTVO Z NINCICEM RASTE. Beograd, 17. avg. Sinoči ob 7.10 je odpotoval dr. Ninčič na Bled. Politični krogi spravljajo nje«govo potovanje v zvez« s situacijo v vladi, ker so začeli radikali javno izražati svoje nezadovoljstvo zaradi osebne politike, ki jo izvaja dr. Ninčič v svojem resoru. Poravnajte naročnino! Vedno enaki. Zagrebška »Riječ«, novosadska »Zastava« in drugi listi so pisali v svojih poroiSilih o proglasu slovenskih gospodarskih krogov z ozirom na volitve v Trgovsko zbornico, da je to proglas vseskozi separatističen in da hočejo imeti Slovenci od države vse, njej pa da nočejo ničesar dati. S posebnim veseljem pa se v vseh teh listih povdarja, da so ta separatističen proglas podpisali tudi nekateri radikali in radioevci, ki da so danes sami največji centralisti. Če bi listi, ki so objavili te očitke na naslov Slovenije, le malo pomislili, bi morali spoznati, da so napisali veliko neumnost Vendar je/le malo predebela, če se v eni sapi trdi, da je proglas separatističen in da so ga podpisali največji centralisti. Eno izključuje drugo in če so Rijee«, »Zastava: in drugi listi vseeno objavili to neumnost, potem sledi iz tega samo eno, da ni izrastla na njihovem zelniku, temveč da jim je bila poslana in da so jo potem brez vsake kritičnosti objavili. Nobenega dvoma pa ne more biti, kdo da je bil tako prijazen in spravil to kleveto Slovenije v hrvatske in srbske liste. Mogli so to biti samo naši esdeesarji, ki so opetovano že dokazali, da smatrajo kot najbolj zaslužno delo, če govore pred Hrvati in Srbi slabo o Sloveniji in če jo čim najbolj očrnijo kot separatistično in protidržavno pokrajino. Vse njih politično delovanje v Beogradu je pravzaprav obstojalo samo v tem, da so priporočali sebe s klevetanjem Slovenije. Vsa Slovenija bo utonila v separatizmu, če ne bodo oni imeli vse moči v Sloveniji; to je bil od nekdaj stalni refren naših es-deesarjev in ostal je še do danes. In posrečilo se jim je tudi, da so marsikoga v Beogradu prepričali in če danes nima Slovenija vseh svojih pravic, potem je to v prvi vrsti »zasluga«' ravno teh esde-esarskili klevet. Vsa Slovenija je zato obrnila SDS hrbet in tudi najbolj povprečen politik bi moral spoznati, da Slovenija ne more iti s tistim, ki jo kleveče v Beogradu kot seperatistično in protidržavno. Zakaj klevete in nič drugega niso očitki Slo- venije, da je separatistična. Zlasti podla kleveta pa je, da je bil proglas gospodarskih krogov separatističen. Samo proti onemu nezdravemu centralizmu, ki je Sloveniji stalno samo jemal in ji prav ničesar dal, je bil naperjen proglas gospodarskih krogov. Težke posledice tega slabega centralizma je doživela Slovenija v največji meri in zato se tudi samo proti njemu obrača. In to mora storiti, če noče, da propade vse slovensko gospodarstvo. Tega nezdravega centralizma je naravno vse tako sito, da so proti njemu vse stranke brez izjeme. Edino SDS hodi tudi v tem oziru svojo staro pot in zato še vedno denuncira Slovenijo kot separatistično. Ne, Slovenija ni in ne bo separatistična. Kakor noben Slovenec niti v mislih ne zahteva, da bi se vojaška uprava de-antralizirala, tako tudi noben Slovenec ne bo proti centralizaciji prometnih sred-stve, carine in sličnem, samo če bo ta centralizirala, tako tudi noben Slovenec pa ne deluje dobro, temveč nasprotno ubija vse gospodarstvo, državno ravno-tako ko slovensko in zato mora biti vsak gospodar proti sedanjemu centralističnemu sistemu in naj pripada tej ali drugi stranki. Ne samo kleveta, temveč tudi najtežji udarec slovenskemu gospodarstvu je trditev o separatistični Sloveniji. S to es-deesarsko kleveto se hoče že naprej diskreditirati slovenske zahteve,- z njo se daje že najrej Beogradu orožje v roko, da odbije slovenske zahteve, ker kaj bi dajal — separatistom. Z neizmernim trudom in vztrajnostjo, kakor je pozna samo slovenski narod, se trudi Slovenija, da si izboljša svoje gospodarstvo, pa pride esdeesarski klevetnik in z očitkom separatizma onems gači Sloveniji vsak uspeh. Leta so delali že to in kakor so delali preje, tako delajo tudi danes. Zato pa mora Slovenija nastopiti proti njim tako, kakor je to vedno storila. Vedno enaki st naši esdeesarji, vedno enak mora biti odpor proti njim in volitve v Zbornico morajo to še prav posebno dokazati. i Kako |e dosedaj volil Beograd. Za pravilno presojo beograjskih nedeljskih volitev si je treba ogledati dosedanje volih ne rezultate. Iz teh rezultatov se vidi, da so radikali od skupščinskih volitev 1. 1920 stalno (napredovali in dosegli pri skupščinskih volitvah 1. 1925 svoj višek. Nasprotno so komunistične in socialistične stranke dosegle svoj višek 1. 1920 in potem stalno padale, dokler auso padle v nedeljo na uajnižjo stopnjo. Demokrati so stalno napredovali in vse kaže, da tudi v nedeljo še dolgo niso dosegli jiajviSje stopnje. Njih stalen porast 'je teni značilne j&i, ker so med tem tudi demokrati doživeli razkol, samo da njim niso postali disidenti tako nevarni kakor pa radikalni stranki. — Samostojni demokrati, kakor v vsej državi, tako »o tudi v ^eogradu nazadovali absolutno in relativno. Nad njimi se završuje neizprosna usoda. Pripomniti je še treba, da je število volil-t-ev v Beogradu silno naraslo in da v splošnem pri volitvah ni bila udeležba posebno velika. Leta 1920. je štel Beograd samo 16.422 volilcev, letos pa že 27.645. Največja je bila udeležba pri skupščinskih volitvah l. 1903, ko je znašala 75%, a najnižja v nedeljo, k.o je znašala komaj 62%. Vzrok majhne udeležbe je ,v tem, ker se delavski razred vedno bolj absemtira od volitev, deloma pa je vzrok tudi v razcepljenosti radikalov. ^ Pri posameznih volitvah so bili doseženi i bedeči rezultati: 1. Volitve v Ustavotvorno skupščino: Vseh volilcev 16.422, volilo je 12.108 volil- cev ali 73%. (Razcepljenih in neveljavnih glasov ne omenjamo.) JDobili so: Radikali . 4278 Neodvisni delavci 4008 Demokrati 821^ Republikanci 440 Obrtniku 3o0. 2. Skupščinske valitve dne 18. marca 1923: Vseh volilcev 18.384 volilo 13.782 ali 7oA>- Dobili so: ■Radikali '^O Demokrati 402j? Neodvisna delavci 1-*» Socialisti Republikanci Neodvisni radikali 520 Najemniki Naprednjaki 321 238 3. Občinske volitve avgusta meseca 1. 1923. Vseh volilcev je bilo samo štiri mesece kasneje že 21.079. Volilo je 15.402 volilcev (73%) z rezultatom: Radikali 6405 'Meščanski blok (demokrati) 4979 Neodvisni delavci 1537 Socialisti 312 Srbska stranka 169. 4. Februarske skupščinske volitve 1. 1925. Vaeih volilcev 25.832, volilo pa je 18.246 volilcev ali 70%. Dobili so: Radikali 9372 Demokrati 5994 Samostojni demokrati 870 Neodvisni delavci . 824 Republikanci 505 Neodvisni radikali 105 Zemljoradniki 86 Srbska stranka 84 Nova stranka _ b4 5. Nedeljske občinske volitve. Vseh vpisanih volilcev 27.645, od katerih je volilo samo 17.159 ali 62% ^lilcev. Dobili so: Demokrati 6578 Ofieielna radikalna lista 6226 Robičevi radikali 2521 Komunisti 774 718 342 Če pa primerjamo rezultate nedeljskih volitev z onimi lleta 1925, potem dobimo v odstotkih sledeče številke: Leta 1925 Letos napred-% % ali naz. % Radikali 51.5 36.4 — 15-J Obe radikalni listi 51.5 51.1 — Demokrati 32.9 38.4 + Samostojni demokrati 4.7 4.1 — O.o Tudi z ozirom na manjšo udeležbo so absolutno in relativno nazadovali radikali in samostojni demokrati, dočim so absolutn0 in relativno napredovali demokrati. Brez dvoma je, da bi pri prihodnjih volitvah, če bi radikali sedanje volitve razveljavili, denio-(krati še bolj napredovali. Samostojni demokrati Socialisti Politične vesti. —/ j« bil ves trud. Naši samostojni demokrati so 6» silno trudili, da pridobe zapel to sebe g. dr. Kukovca. Njih ejnisarji so riko-raj dnevno obljubljali nebesa na zemlji m z najlepšimi vabili prosili dr. Kukovca, da ostane zvest samostojno demokratski stranki. Goapodje so pač čutili, da bi bil sedaj z ozirom na predstojeSe voMtve v Trgovsko zbornico nastop dr. Kukovca proti SDS slasti usoden. Toda vai ti napori esdeesarjev šo bili zaman in v soboto je g. dr. Kukovec definitivno vstopil v Slovenita) kmetsko »traaktf. — Upamo, da bo vsaj sedaj našel g. dr. Albert Krainer čas, da odgovori na znano odprto pismo dr. Kukovca. = Volitve mislijo razveljaviti? Zagrebški listi pišejo, da nameravajo radikali nedeljske občinske volitve v Beogradu razveljaviti. Vemo sicer, da so beograjski mogotci marsičesa r vajeni 'in da zlasti občinska avtonomija ne uživa njih posebne naklonjenosti, kakor ljubljanski slučaj zelo drastično dokazuje toda vseeno mislimo, da se radikali do take nasilnosti — kar bi bilo razveljavljenje nedeljskih volitev — vendar ne bodo spozabili. Saj eo vendar oni imeli vso oblasl v rokah in oni so vodili volitve in razveljavljenje volitev bi pomenilo le lastno obsodbo. Ni se jim bilo treba prepirati, potem ni bilo go. Če so se pa že prepirali, potem ni bilo treba da piše g. Pašič pitično pismo, temveč naj bi se jasno odločil za eno ali drugo stran, pa bi ofieielna radikalna lista gotovo dobila onih 300 glasov, ki jih je za večino potrebovala. Tako pa treba nositi posledice drugače bo rezultat še bolj žalosten. __ Poparjenost med beograjskimi radikali zaradi poraza pri nedeljskih volitvah je silno velika. Zlasti se to vidi iz izjave Karajovano-viča, ki je dejal po volitvah novinarjem: »Izgubili smo. Kaj naj rečem drugega, ko da ismo izgubili. Demokrati triumlirajo. Toda treba reči, da je za demokrate glasovalo tudi veliko socialistov in komunistov. Veni, da želite novinarji od mene kako izjavo. Če bi bil izvoljen, bi vam tudi kaj povedal. Taiko pa vam res ne morem nič drugega povedati, ko to, da smo izgubili.< = Ninčič o konfliktu z Bolgarijo. Na povratku z Bleda se je razgovarjal dr. Momoilo Ninčič z novinarji o bolgarskem konfliktu. Med drugim je dejal, da predstavljajo sedanja upadi komatov poslednji poskus makedon-stviijuSčih, da spTavijo vpraSaaije Macedonije pred Zvezo narodov. Toda naša država tega. nikdar ne more dopustiti, ker je macedonsko vprašanje definitivno rešeno, če bi se v kakršnikoli obliki .skušalo o item vprašanju razpravljati pred Zvezo narodov — kar je pa čisto neverjetno — potem bo naša država raje izstopila iz Zveze narodov, kakor pa da bi to dopustila. : Pred ustanovitvijo evropskega jeklenega trusta. V Parizu se vrše pogajanja med francoskimi!, nemškimi in belgijskimi industri-jalci v svrho ustanovitve mednarodnega jeklenega trusta. Pogajanja, ugodno napredujejo, ni pa še .prišlo do popolnega soglasja vsled odpora francoskih in belgijskih lastnjfkov plavžev. Pravijo, da še ne morejo točno povedati vseh potrebnih podatkov glede kontingenta, ki bi ga oni sprejeli, ker še mi dovršena obnovitev industrije v porušenih krajih. Angleški industrijaloi so o poteku pogajanj sproti obveščeni. Da bi pa pristopili k trustu, ni verjjetno, ker si hočejo zasiigurati odjemi v svojih kolonijah. Pogajanja se septembra meseca nadaljujejo in napoveduje se, da bo pri njih doseženo popolno soglasje. Ker se pogajanj udelžuje tudi zastopnik francoske vlade, je pričakovati, da bodo interesa kon-sumentov varovani in da ne bo pomenila ustanovitev jeklenega trusta samo izropanje konsumentov. če bo namen trusta samo ta, da odpravi nepotrebno konkurira ruje, potem bo trusi gotovo v gospodarsko korist Evrope. Zato tudi mi čudno, če nekateri Amerdkanci nastopajo proti ustanovitvi jeklenega evropskega trusta, ker se boje, da hi od tega trpela ameriška industrija. Na pariških pogajanjih je bilo tudi doseženo kontingentira-nje odjema za Češkoslovaško, Poljsko in Avstrijo. — Predsednik Masaryk o manjšinah. V listu »Mondo« Je lalla objavljena Masarykova ’ izjava o narodnih manjšinah. V tej izjavi pra- vi Masaryk, da se on iii češkoslovaška vlada bavita z vprašanjem narodnih manjšin. Vendar pa je razlika med narodnimi manjšinami na Češkoslovaškem in v Italiji. V Italiji da so narodne manjšine neznatne iu zato nimajo te važnosti ko na Češkoslovaškem kjer tvorijo n. pr. Nemci skoraj četrtino prebivalstva. Nemci se do danes še niso pomirili z razmerami na Češkoslovaškem in zato je treba z njimi skleniti kompromis. Vendar pa ne sme imeti sporazum z Nemci napake, da bi se ga moglo tolmačiti l^ot slabost češkoslovaškega naroda. = Angleški rudarski štrajk propadel. V vseh 'jamah vzhodne Srednje Anglije se je ‘pričelo aopet delati. V večini jam se dela v polnem obsegu in sicer na podlagi osem-urnika. Rudarji so torej sedemumik žrtvovali. V vsem se je vrnilo na delo okoli 70% udarjev. Nasprotni pozivi delavskih voditeljev, zlasti tajnika Cooka, so ostali brez učinka. Misli se, da se bodo še ta teden vrnili vsi angleški rudarji na delo. Angleški rudarski štrajk je s tem končan. ,r = Paneiev (nuncij se ne vrne v Prago, v •ougovoru na Masiwrykov interview izjavlja vatikanski dostojanstvenik, da ni misliti, da bi se pri sedanjih razmerah vrnil papežev nuncij na Češkoslovaško. Husova proslava se je letos vršila na Isti način ko lani. Češkoslovaška vlada pa pri tem zahteva vse pravice, kakor jih je imela Avstrija. Posledica tega je, da je 12 škofij nezasedenih, češkoslovaška vlada se ne sme mešati v cerkvene zadeve in dokler se to ne zgodi, ne pride nuncij v Prago. Clemenceau je izjavil, da ne bo odgovoril na izvajanja senatorja Boraha, ker nima nobenega mandata, da bi nastopal v imenu Francije. Kandidiral ne bo več, tudi če mu bi bil ponujen čisto siguren mandat. BELEŽKE. In »Slovenski Narod« molži. Od vsega nekdanjega svobodomiselstva in od vseh lepih tradicij ni ostalo »Slovenskemu Narodu« nič drugega ko njegov boj proti klerikalizmu. Sedaj pa bo menda »Slovenski Narod« izgubil še ta .edini in danes že precej žalosten ostanek. j . Nepobitno je namreč dokazano, da je ofici-elni zastopnik SDS izjavil, da se njegova stranka pogaja samo s SLS. »Slovenski Narod« pa na tako izjavo molči. Kje ste vendar junaki, da nastopite za najsvetejši svoj boj in da zagrmite proti onim, ki se hočejo pogajati samo s SLS. Vendar še niste pozabili, kako ste pisali, če je kdo samo pomislil, da bi se pogajal s temi klerikalci. Sedaj pa se najde slavna SDS, ki se hoče sploh samo z U*Ali rešene bo skočil »Slovenski Narod« iz kož©? Ali pa se nemara še sam želi z njimi p<>; gajati. Ampak bo prepozno, ker so ga *11(11 | tu Že drugi prehiteli. VOLILNA PISARNA Združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in industrijcev v Sloveniji se nahaja v Kolodvorski ulici st. 8. Na njo naj se obračajo naši somišljeniki glede informacij! Agitirajte za zmago stanovske misli nad nasilniškimi metodami pristašev strankarske odvisnosti Trgovske zbornice od SDS! OPOZORILO TRGOVCEM IN OBRTNIKOM! Zvedeli smo, da razpošilja te dni predsednik trgovskega gremija za ljubljansko okolico, Žerjavov kandidat Zebal raznim trgo'-ceni okrožnico, v kateri jih poziva na sestanke k razgovorom o volitvah v Trgovsko zbornico in o sestavi kandidatne liste. Eksjpo-nenti SDS v vodstvu trgovskih gremajev in obrtnih zadrug, bodo po naročilu tajništva SDS gotovo delali podobno po vsej deželi-Opozarjamo trgovce in obrtnike, da ne nasedajo tem mahinacijam, ki služijo samo agi-taitoričnim namenom SDS, kajti kandidatno listo je generalni štab te stranke že rdavmaj sestavil. Vse te okrožnice naj zavedni trgovci in obrtniki zavrnejo. Edino nestrankarsko, strokovno in res stanovsko listo bo sestavil samo Volilni odbor združenih staaovskib kandidatnih Ust trgovcev, obrtnikov ia iudii-strijcev Slovenije. Vse drugo je samo zloraba stanovskih organizacij s strani SDS. M8BJ. i ' KONGRES JUGOSLOVENSKE ŠAHOVSKE ZVEZE. Včeraj se je pod predsedstvom dr. Milana j Vidmarja otvoril šahovski kongres v Ljubljani. Šahovska zveza šteje 28 klubov, od ka- ,j| terih so bili na kongresu sledeči zastopani: 5 1. Zagrebški šahovski klub, 2. Društvo ljubiteljev šaha, Beograd, 3. Šahovski klub Sp. šiška, 4. Šahovski klub Tuzla, 5. Šahovski klub Karlovac, G. šahovski klub Subotica, 7-Šahovski klub Novi Sad, 8. Šahovski Varaždin, 9. Šahovski klub Vršac in 10. Ljub- ljanski klub. Izvolil se je po izvršitvi dnevnega reda sledeči odbor: Pred*ednik dr. Mi- j lan Vidmar, I. podpredsednik g. Todorovič, Beograd, II. podpredsednik dr. Wolf, Zagreb, tajnik Kosta Rožič, blagajnik dr. Bane-kovič in poleg njih še štirje odborniki iz Zagreba. Zvečer se je na čast udeležencem kongresa in turnirja vršil pozdravni večer v restavra- > ciji Zvezda Prireditev se je udeležil predsednik gerentskega sveta dr. Dinko Puc in 'i gerent Anton Likozar. Velikega župana je zastopal dr. Dragotin Lončar. Po končanih napitnicah je zvezni reditelj izvedel žrebanje in razdelitev igralcev v dve enako močni grupi. V grupi A igrajo sledeči igralci: 1-Mrzlikar, Ljubljana; 2. Tot, Vršac; 3. Uren-čarski, Zagreb; 4. inž. Tekavčič, Ljrubljana; 5. prof. Kouomara Tuzla; O. Rupnik, Ljubljana; 7. Kalabro, Varaždin; 8. Agapjeje\ Zagreb; 9. Ačimovič, Beograd; v grupi B " 1. Furlani, Ljubljana; 2. Jonke, Karlovac; 3-Didzinski, Zagreb; 4. Vogelnik, Ljubljana; 5. dr. Singeir, Zagreb; 6. Marjanovič, Pančevo; 7. Dernovšek, Ljubljana; 8. Rožič, Zagreb, 9. Kulžinski, Novisad; 10. Poljakov, Bograd; 11. Dumič, Zagreb; 12. Vidmar, Ljubljana. Danes ob pol 9. uri je pričelo prvo kolo in igrajo sledeči pari: A) Mrzlikar—Jerošov, Tot—Pirc, Grenčarski— Riesl, TekavEif—Ačimovič, Kozomara — Agapjejev, Rupnik—Ka-laber. B) Furlani—Vidmar, Jonke—Dumič, Didzinski—Poljakov, Vogelnik—Kulainski, dr. Singer—Rožič, Marjanovič—DeroovSek. I. kolo. Turnir A. Oba turnirja 6ta pričela točno ob pol 9. uri zjutraj. Že 'takoj spočetka se )e opazilo, da' so igralci dobro teoretično podkovani. Vendar je prva odločitev padla že okoli pol 11. dopoldne. Prof. Kozomiura je nepričakovano »pregledal izgubo dveh kme- J tov, kar je Agapjejev seveda hitro izrabil. •Med tem je Pirc z mladim Totom iz VrSca Zašel v fantastično pozicijo, sledila je kratka, zelo interesantna igra nakar je sledil miroljuben reinifi. Okoli partije Rupnik—Kalab**’ se je kmalu nabralo veliko število kihicev-kajti po vsej dvorani je krožil glas, da se favoritu Kalabaru slabo godi. Okoli pol.’1, je mali Rupnik prisilil svojega nasprotniku k predaji. Ta zmaga je silno iznenadila, ker se je splošno pričakovalo hitre zmage Kala-bara. Malo pred prekinitvijo je prednl svojo partijo Riesl proti Grenearskemu. Mrzlikar je krepko dobil proti ljubljanskemu prvaku Jerošovu, ki je igral nekoliko pod svojo močjo. I TURNIR B. iPrva odločitev je padla tu v partiji Marja-novič-Dernovšek. Dernovšek je igral daleko pod svojo formo in je spregledal mat v treh potezah. Sledil mu je~ kmalu Ciril Vidmar, ki je očividno utrujen od turnirskih priprav. Furlani je proti njemu izvedel zdravo in krepko napadalno igro in je dobil po lepi žrtvi kvalitete. Didzinski je dosegeJ s ljakovom remis. Vogelnik je po težki .podlegel novosadskemu prvaku Jonke je dobil proti Duiniču, ki ,l.a<1J2StiRo-Vrbaniča iz Zagreba. Dr. Sin#?rs hudo iifu dobro otvoril, pozneje P‘‘Jte»d končnici, stisko i.n je izgubil partijo P" Tekavčiča Ačimovič je u^ k; ^ 'Popoldne se je pr* Gdf Je)aein ^ wle(i ga udeležuje pet izgubi la sv0jo partijo nervozne ig £erne. Morda bo zanjo drtuga u«OrjuruK pri znanih dogodkih, radi katerih tse pritožujejo radičevci, res podobne ekscese kot v Ljubljani, bo postopala vlada z dotioui- \ mi organizacijami »Orjune, ravnotako kot se ie to zgodilo glede ljubljanske »Orjune«. ' — Poštnino bodo * vi šali. Kakor znano, je zahteval tinandni minister od vseh ministr-štev, da reducirajo izdatke za bodoče prora- i čulisko leto za 10 odstotkov. Vsled tega nameravajo v več ministrstvih temu primemo zvišati dohodke. Tako nameravajo v poštnem ministrstvu zvišati vse poštne pristojbine, predvsem pa poštnino za novine. 'i — Napredovanja v ministrstvu pravde. V pravosodnem 'ministrstvu izidejo te dni ukazi o napredovanju večjega števila sodnikov in sodnijskega osobja ter ostalih uradnikov, ki Spadajo pod Tesort tega ministrstva. — Iz prosvetne službe. V prosvetnem ministrstvu pripravljajo mov^ ukaz o naniešče-nju novih Šolskih nadzornikov ter premestitvi in upokojitvi učiteljem v vseh krajih naše dri, Natnovo bodo nameščeni učitelji iin učite- liadstevilni; Za učitelje in učiteljice, ki so to J»_0 štu so rezervirana me- tembrom m°eli nastoPiu že ® 1. seip- , ~1.'KoIn!^e* P™v«ukor kraljevino SHS v Ljubljani. Ravnokar je dotiskana lična bro- šurica pod naslovom »Osnutki referatov in 'koreferatov za II. Kongres pravnikov«. Brošura obsegajoča ekseerpte iz predavanj o Predmetu, ki se bo o njih obravnavalo n« Kongresu, se razpošilja sedaj vsem članom. Legitimacije se bodo pričele razpošiljati prihodnje dni, tako da jo bo imel vsak član najkasneje do 1. septembra že v rokah. Kakor že javljeno, je dovolil g. minister saobra-£aja udeležencem četrtinsko vožnio po železarno pSfew\^W° Pri «dhOdu eno-tudi za povratek, «e .jim bo veljavna dilom pripravljalnega odbora 1KJcazali 6 potr-gresa udeležili. Znižanje velja septembra in sicer za vse brze, r,otni^?„ mešane vlake izvzemši S. O. E. elani, ki eo se prijavili neposredno Stalnemu odboru v Ljubljani, se poživljajo, da javijo z dopisnico 'takoj, ikdaj prispejo v Ljubljano (ualačni datum, da se jim preskrbi pravočasno stanovanje) in kje žele, da se jim pripravi stanovanje '(v hotelu ali privatno). Ker bo udeležba ogromna, se naprošajo vsi, ki imajo sorodnike ali znance v Ljubljani, da se nastanijo pri njih. Za časa kongresa bo posloval v Sodni palači informacijski biro, ki bo dajal ves čas vse potrebne informacije. — Rektor ljubljanske univerze dr. L. Pitanje se je mudil te dni v Beogradu, kjer se ae posvetoval o raznih vprašanjih univerze s pomočnikom prosvetnega ministra Obrado-vičem. — Vojno - geografski institut v Beogradu. V vojnem ministrstvu je odobren večji kredit za dovršit ew nove zgradbe »Vojno-^eogralskega instituta« v Beograd«. Z nadaljevalnimi deli 'bodo pričeli koncem tega me- , seča, tako da bo zgradba tekom jeseni do- J vršeain. — Nemški dijaki v Beogradu. Te dni je dopotovala v Beograd večja skupina nemških dijakov. Pripeljali so se po Donavi z neko dunajsko ladjo. V Beogradu so ostali celo popoldne ter 6i ogledali mesto, nakar so zvečer odpotovali v Carigrad. — Ceplenje proti kužnim boleznim v poplavljenih krajih. Inšpektorat ministrstva za narodno zdravje je prevzel že takoj prve dni poplav vse mere, da se ne bi razpasle v poplavljenih krajih kužne bolezni. Zato se vrši intenzivno cepljenje proti tifuzu. Samo v Cpatinu in okolici je bilo cepljenih že nad 20 tisoč ljudi. — Petdesetletnica. Abiturijenti moškega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1876 obhajajo v četrtek, dne 19. avgusta svojo petdesetletnico. Izmed 25 takratnih gojencev zadnjega letnika jih živi še 12, namreč: Fran Gabršek, Matija Hiti, Fran Jeglič, Ivan Kern, Janez Levec, Leopold Punčuh, Julij Sadnik, Anton Skubec, Viktor Sotina, Josip Topolovšek, dr. Henrih Tuma in Božidar Valenta. Izmed njihovih sedanjih profesorjev živi le še Viljem Hinhart, poznejši deželni šolski nadzornik za Štajersko. Sedaj biva v Gradcu. Na jubilejnem programu je med drugim sv. maša zadušnica za umrle sošolce ob 9. uri dopoldne v trnovski župni cerkvi v Ljubljani, opoldne istega dne skupno kosilo v gostilni pri Mraku na Rimski cesti št. 4 v Ljubljani, potem pa izlet. — Iz državne službe. Imenovani so: za inšpektorja pri oblastnem hidrotehničnem oddelku v Ljubljani inž. Štancar in Alojzij Hočevar, za gumarskega nadsvetnika pri mariborski oblasti šumarski nadkomisar ini. Emil Pupi«, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu Ljubljana okolica veterinar pripravnik dr. Leopold Hribar, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu Celje in delovodjo stalne bakteriologione stanice v Celju veterinar istega okrajnega glavarstva s sedežem v Bre-slovici Filip Kulterer, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Otočcu pripravnik Ladislav Fidrmuc, za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Valpovu, pripravnik Martin Mencinger, za poljedelskega referenta novomeškega okraja učitelj na kmetijski šoli na Grmu, državni ekonom novomeškega okraja Franjo Kafol, za veterinarja v Kaetvu veterinar pri okrajnem glavarstvu v Kočevju Franjo Golar. — Vpokojen je višji šumarski komisar pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Andrej Odlazek. — Smrt Slovenca v Neretvi. V petek popoldne se je kopal v Neretvi v neposredni bližini Neretve 19-letni Jurij Breznusek, rodom iz Slovenije. Ker ni poznal nevarnosti te reke je plaval precej daleč od obale. Tam ga je zgrabil vrtinec, ki ga je potegnil na dno. Njegovega trupla še niso našli. — Zapet poiskušen samomor državnega uslužbenca radi premestitve. Ivan Blažac, upravnik pošte v A vdovcu je poslal poštni direkciji v Sarajevu več prošenj za pireme-ščenje. Vse njegove prošnje so bile odbite. To ga je tako ujezilo, da je sklenil izvršiti samomor. Prerezal si je žile na roki ter popil.'vrini tega 3e večjo dozo lizola. V težkem stanju so ga našli ljudje ter ga rešili hudih muk in gotove smrti. Dočim so bile prej vse njegove prošnje za premestitev zaman, se ga je po tem činu poštna direkcija usmilila ter ga premestila v Nevesinje. Pri tej priliki so kontrolirali njegov urad in našli vse v najlepšem redu. — Nova železniška zveza Reka—Trst. Kakor poročajo, je dosjiel v soboto na Reko italijanski prometni .minister Ceiiano. Cilj njegovega potovanja v Julijski krajini in Reki je, da spozna natančno potrebe teh pokrajin, predvesm pa, da pouči na terenu načrt zgradbe železniške proge, 'ki bo spajala Reko s Trstom in ki naj bi tekla v dolini Raše. — Patrijarli pravoslavne cerkve obišče Hr-vatsko in Dalmacijo. Koncem tega meseca obišče patrijarh srbske pravoslavne cerkve Hrvatsko in Dalmacijo. — Spremljal ga bo predsednik duhovnega suda Mihajlo Popovič in vladika Brankovič. Patrijarh se bo zadrža'1 dalj časa v Plaškem in Šibeniku, kjer mu pripravljajo slovesen sprejem. — Veliki manevri italijanske armade. V Petek so se pričeli v Cittavecchia veliki manevri italijanske armade, ki jim prisostvuje mmishsM predsednik in vojni minister ba B^d^lia epremstvu Seta generalnega šta- vI,J!!‘VSka Polno« angleškim rudarjem. »Vorvvartsi poziva vse nemške delavce in ? v,v. naJ pirajo prispevke za pomoč angleškim .rudarjem. — Kmetski sovjet proti delavskim sovjetom. Iz Berlina poročajo: Ruski federativni kmetski svet je poslal v imenu 100 milijonov ruskih kmetov vsem velesilam memorandum, v katerim jih poziva, da intervenirajo, da dobe oblast v Rusiji oni v svoje roke, sicer bodo is pomočjo rdeče armade s silo vrgli sedanjo diktaturo delavskih sovjetov. Ruski kmetje ponujajo vsem velesilam mir in ve- ‘koncesije. Memorandum je podpisal Gaj-(Odeov pre<*sednik sveta ruskih kmetov. — Op. ured )OSt M to vesl prepuščamo drugim. K5 fw»’ K«uv davka I>a6irav.no šo biti davki v NeSi precej zman^ana, so dosegli ta visoki zni-sek, 'kakšnega m Nemčija Se nikoli zabeležila. Iz tega se da sklepati, da je gospodarstvo Nemčije vsekakor v dobrem stanju. — Redukcija uradnikov v Belgiji. Belgijski ministrski svet je sklenil reducirati število državnih uradnikov na stale* iz leta 1913. — Tihotapstvo s saharinom. Beograjska policija je zasačila pet ptičev »šv er carjev« topot ne iz »švercarske« Slovenije, kot se imajo navadi nekateri Srhijanci, nego 3 iz Zagreba in dva iz Beograda. Te dni se je namreč pripeljala v Beograd elegantno oble- čena dama, ki je vzbudila pozornost policije. V hotelu, kjer se je nastanila se je izdala za Jeleno Radovič iz Zagreba. Policija pa je ugotovila, da se piše Jelena Kreštek, doma iz Našič. Ko je zapustila hotel sia jo zasledovala dva policijska agenta. Pred vhodom tio-tela jo je čakal neki mladenič, kateremu je Jelena izročila neki zaboj. Policijski agenti so fanta ustavili ter preiskali pakev. V paketu so našli 8 zavojev saharina po 250 gramov. Zaito so odvedli damo in mladeniča na policijo. Tu so našli v torbici Jelene še 4 zavoje saharina po 250 gramov. Zaslišana Kreštekova je priznala, da je dobivala saharin od Štefana Bite, agenta iz Zagreba. Dalje je priznala, da je pomagal pri utihotap-ljanju saharina uradnik na glavni pošti v Zagrebu Sertič. Policija je izvršila pri njem hišno preiskavo. Pri tej priliki je izdal Senic tretjega sokrivca Rad. Savčiča, v čegar stanovanju je v njegovi odsotnosti policija našla večjo količino saharina. Vsi trije tihotapci so bili aretirani; Carinska oblast jih je obsodila na denarno globo čez 300 tisoč dinarjev. — Politični uboj v požarevačkem okrožju. V noči od 11. na 12 t. m. je bil ubit Sava Paunovič, seljak v Dubočki, v mlavskem srezu. Paunovič je bil odbornik radikalne liste pri občinskih volitvah. Vsled tega smatrajo, da je bil ta uboj izvršen iz političnih motivov. Ubijalca so prijeli in zaprli. Tragična smrt visokega funkcijonarja francoske državne banke. Eden od najvišjih funkcijonajev francoske državne banke Jules Decamps, ki je sodeloval kot finančni strokovnjak pri več mednarodnih konferencah ter spremljal bivšega francoskega finančnega ministra Pereta v svrho ureditve medzavez-miških dolgov v London, se je te dni s svojim avtomobilom ponesrečil pri Gueretu. Počila mu 'je namreč nenadoma pri avtomobilu pnevmatika, vsled česar se je avto, ki je vozil z največjo brzino prevrnil. Decamps je ostal na mestu mrtev, njegova žena težko ranjena, dočim so ostali njihovi otroci nepoškodovani. Decamps je bil profesor na visoki šoli političnih znanosti. i — Velika poplava v Koreji. Vsled silnega deževja je poplavljen večji del province Cliu-seihokudo v Koreji. Silne in nenadoma narasle vodne mase so odnesle na stotine hiš in ljudskih žrtev. — Morski roparji na Donavi v Runuiniji. Na prostranih močvirjih in obalah Donave med Galcom in Brajlo v Rumuniji so se pojavile tolpe gusarjev, podobne onim, ki so pred desetletij strahovale oudotno prebivalstvo. Središče teh novih razbojnikov je predel Medelštajmi. Njihov poglavar se imenuje po svojem okrutnem predhodniku '»Terent dru-gl<. Zadnje dni eo napadli ti roparji več parobrodov ter prisilili potnike, da so jim izročili vse svoje dragocenosti. Vsak dan napadajo ribiče ter jim jemljejo ribe. Bili so tako drzni, da so napadli celo neki parnik v pristanišču v Brajli. Posadka je napad odbila. Pri napadu je bilo ranjenih na obeh straneli vec oseb. Dva dni nato so našli na ladji sledeče poročilo: »Vrnili se bomo in maščevali. Tereni drugi, kralj močvirja.« Oblasti so organizirale ^sledovanje teh roparjev. — Židje v sovjetski Rusiji. Kakor poročajo ruski listi, se nahajajo v sovjetski Rusiji raiJii°ne Židov. Od teh je 1 milijon obrtnikov, 1 milijon trgovcev; okrog 800 tiso« se jih peča z drugimi poklicii — 150.000 se jih bavi s kmetijstvom. Zadnje število vidno narašča, ker sedanja vlada podpira njihovo naseljevanje na Krimu in v južni Ukrajini. Strokovno so Židje organizirani mnogo bolje kot Rusi. Zidovsko prebivalstvo je dalo večje število uradnikov in delavcev, nego ostalo prebivalstvo Rusije. — Navo grobnica japonskih cesarjev. Japonski kronski svet je sklenil sezidati svojemu vladarju :in njegovim potomcem novo veličastno grobnico, ker je postala sedanja premajhna. V njej je pokopanih že 119 bivših Japonskih vladarjev. Današnja vladarska hiša na Japonskem, se smatra kot najstarejša na svetu. n - Killerjev Pravm*k obdolžen goljufije. in e maki listi pišejo o senzacionalni aferi zna-n.em®kega pisatelja Aleksandra Glei-J:™1 'Pussvvnrma, Schillerjevega pravnuka. bU-ieUu mož je prišel v denarne stiske. Da . *e.. resil, je hotel na rafiniran način ogo- 1 j ut ati neko zavarovalno družbo. Na svojem gra zapečatil vpričo svojega vrtnarja pa-vJ;:“er6m se je nahajala za izredno vi-6 “ ,°? zavarovana ovratnica ter ga poslal Ivoio 'idreso" «^05^' Ko ?e 'pri,sp61 Pa,ket na svojo aoreeo, so našli v njem samo — mrtvo •Je zadevo prijavil ^policiji, ki je našla ovratnico v pisateljevm stanovanju. Domneva se, da je napravil Gleichen - Russ-vvurm dva enaka paketa, »aprl v enega od njih živo miš ter ga poslal na pošto nadejaje se, da bo nuš paket med transportom pregriznila in ušla, vsled česar se bo mislilo, da je bila ovratnica ukradena. Gleicihen - Russ-vviurnia, ki so ga nedavno, ob priliki njegove (10-letnice po vsej Nemčiji slavili, so zaprli, po par dneh pa zopet izpustili, vendar pa je moral odložiti predsedniško mesto v društvu za zaščito nemških pisateljev. ~ A-merikanski dvoboj. Na cesti Fulmes —Maria VV a ld ra st na Tirolskem so našli le dm neznanega mrtveca, ki je izvršil samomor f tem, da si Je pognal kroglo >v srce. Zapustil je pismo, v katerem pravi med drugim: Sem rajlia.^ Sorodnikov nimam. Prosim, ® Prvin i^i°1Je bre7‘ vsakega po i zvedava-wja‘ ! se.m uniSil. 'Motiv mojpga sa-momora je amerikainski dvoboj. Na žepnem l°A P«JC samomorilec monogram H^ke v Madridu ukradene. K poročajo iz Madrida, so odnesli ne-poznani tipi dz stanovanja sina bivšega špan-skega manjistna originahia dela Velasqueza, ti zia« a in Van Dycka. Ukradene slike se cenijo na 2 'miiijonona pezet. n~ '■‘“ftoki dvorec na AnaleSfcNU Pred nekaj dnevi je zgoreli do tal starinski dvorec lorda JB4ythft -v gta^ded Essexu. Starega lorda, ki je ležal tetko bolen v postelji, so morali a vrmi spustiti skozi okno. Pri lem se je vrv utrgala in lord je zadobil težke poškodbe. Dvorec je bil ena od najstarejših -zgradb v Angliji.'V njem se je nahajalo veliko število redkih in drugih umetnin. dobra usna O cikorija , ' dorr^ Ljubljana. 1— I)r. Fran Virant ne ordinina od 18. do 28. avgusta 1926. 1— Pevski zbor Glasbene Matice v, Ljubljani. Od 17. avgusta dalje so vaje za ženski zbor v torek in četrtek ob 20. uri, za moški zbor v .sredo in petek ob 20. uri. Prosimo točnosti. — Odbor. ]— Dva nevarna vlomilca pod ključem. Ljubljanska policija, je aretirala dva nevarna ptička. Prvi je radi vlomov in 'tatvin že ope-tovano kaznovani Janez Možina iz Laverce, ki so ga iskale oblasti že dalje časa radi več vlomov, ki jih je izvršil v Ljubljani in Stepanji vasi. Lopova je zgrabila roka pravice, ko je zapravljal lahko pridobljeni denar v neki 'ljubljanski gostilni. Drugi je znani lat koles Janes Bregant iz Smlednika. OBČNI ZBOR SLAŠČIČARJEV. V pondeljek, dne 16. t. m. se je vršil popoldne ob 2. uri redni občni zbor slaščičarjev, medičarjev in izdelovalcev kandit v prostorih hotela »Štrukelj«. Občni zbor je otvoril načelnik g. Novotny, ki je pozdravil vse navzoče in delegata iz Maribora g. Pelikana ter zastopnika pomočniškega zbora. Na poziv načelnika so navzoči zborovalci zaklicali pokojnima, za obrtništvo zaslužnima možema, gg. Knezu in Korziki trikrat »Slava!« Nato je predsednik poročal o poteku zadnjega izrednega občnega zbora, o katerem smo mi že poročali, ki pa ni dosegel zaželje-nih uspehov, ker se sušniarji še vedno vtikajo v izključne pravice slaščičarjev. Sledilo je letno poročilo o zadružnem delovanju v preteklem letu. Zadruga je imela uspeh, da so oblastva mnogim nepoklicnim izdelovalcem halve odrekle obrtno pravico. Tudi^ ostalo delovanje zadruge je bilo prav uspešno. Načelnik je nato j»rečital zapisnik zadnjega občnega zbora ter izrednega občnega zbora. Blagajniško poročilo je podalo ugodno sliko denarnega stanja zadruge. Računski pregledniki so odobrili blagajniško poročilo, nakar so zborovalci soglasno izglasovali odboru absolutorij. Tudi proračun za leto 1926 je bil soglasno sprejet, enako je bilo soglasno sprejeto povišanje zadružnih doklad na 100 Din. G. Pelikan iz Maribora je kot zvezni načelnik podal svoje poročilo, v katerem je povdarjal, da pripadajo člani slaščičarske obrti k najinteligentnejSim in najbolj umetnostnim obrtnikom. Obrt slaščičarjev temelji na podlagi higijenske čistosti in okusa. Na-glašal je potrebo strokovne šole pri nas. V gospodarskem oziru pa ne smemo poznati ni-kakega strankarstva. Pri točki slučajnosti je načelnik poročal o pomočniških izkušnjah, o obrtniški »Samopomoči1;. ter o vprašanju zadružnega tajnika. G. Golež je kritično presojal delovanje zadruge. G. Novotny in g. Pelikan sta pojasnila vse sporne zadeve. Občudovati je le naporno delo g. Novotnya, ki izvršuje sam vse delovne funkcije pri ljubljanski zadrugi slaščičarjev v splošno korist te obrti. Občni zbor je pokazal Veliko stanovsko zavest slaščičarskih in medičarskih obrtnikov. Šport Nov svetovni rekord v damskem plavanju. Pri plavalnem mitingu v Stockholmu je napravila gdč. Hazelins v prsnem plavanju na 400 m nov svetovni rekord, ker je preplavala to progo v 6:59.3. Stari rekord je dnžala mis Geragthy s 7:04.8. Norveški rekord v metu kopja. Pri lahkoatletskih mojstrstvih v Oslo je vrgel znani norveški metalec Eugen Torp kopije oboje-ročivo 109.82, m in postavil deželski rekord. Ntirje Švedi tečejo 800 m pod 1:59. Pri moj-strstvuh v Stockholmu so pretekli 4 atleti 800 m v manj kakor 1:59. Prvi je bil Johan-nson v 1:57.4 — drugi Akerdahl v 1:57.8 — tretji Krafft v 1:58.3 — četrti Eriksson v 1:58.5. Ostali pomembnejši uspehi so: 400 m pregraje: Mohiin ;v 58,5 sek. — 5000 m-Adamsson v 15:31.9 — disk: Liining 40.87 m. Novi plavalni uspehi. Arne Borg je sitar-tal neposredno po svojem prihodu v Stoak-holrn v plavanju na 880 y, ki jih je preplaval v krasnem času 10:44. — Johnny Weiss-milMer je zboljšal v Minneapolis svetovni rekord na 220 y ria 2:11.4 Martha Norelius je plavala istotam 880 y v 12:47.2, mis Gerag-thy pa 220 y v 2:39.3. HiS Izvoz stdja. II. Pri dobavi sadja in južnih pridelkov na Dunaj in v. severna mesta je na prvem mestu Italija. Dovoz iz Italije in preko nje je ogromen. Zgodnji krompir začne že v Kirni; razno sočivje in zelenjava, črešnje, hruške, marelice in breskve prihajajo v ogromnih množinah dan za dnem — vse v ličnih ko&-kih iz deščic, vsi enaki. Potem —, groadje. Tudi banane iz zahodne Indije in s skih otokov dovajajo skoro i »ključno ni. Banane so drag pridelek, danes č^t 20 dinarjev kilo na debelo. Vsak groad banan — 28 do 30 kilogramov — je poaebe zapa- Stran 4. NARODNI DNEVNIK, dne 17. avgusta 1926. štev. 182. ggEg^ar/a-.- ^ufj.yfsirp,\k)amax ^seh evropskih držav dohaja blago 'vselTOelov sveta prihajajo kupci IX. dunajski mednarodni velesejem VfoKovi 1/U. • Telet. 56. 11 Uprava »Karodnesa Dnevnika1'* | i I makulaturni papir I 1 • 0 kg Din 4*50. ■ m kovan. Na jesen bo zopet ogromen dovoz jabolk iz Trentina in južne Tirolske sploh. Dopisnik v »Edinosti- nam postavlja Tirolce za vzgled. Po pravici! Ogromne so množine plemenitih jabolk, v glavnem le mah> vrst. Ali kako je to vse urejeno. Vsi zaboji so enaki. 'Na. naboju je natiskamo, odkod je blago, kaj je v zaboju, vrsta in pa številka I. ali II. za prima in eecunda. Prima blago so najdebelejša jabolka, ali vsa enaka, najmanjše pegice ne sme biti, toliko manj, da je kako jabolko le najmanj ranjeno ali le natisnjeno. Secimda jabolka so že različne velikosti. toda še vedno popolnoma zdrava. Zaboji I. in II. vzdržijo tudi čez zimo. Jabolka v zabojih s posebnim odznakom pa imajo kake pegice, grintice, ali so že nekoliko trpela, zato morajo biti takoj prodana. A v dobroti so enaka onim I. in II. Vse to je 'tako strogo natančno, da kupcu ni treba blaga videti, kajti na zaboju je vse zapisano in to brezpogojno drži. Ogromno gre denarja v Italijo! Kako se hoče Ogrska zopet uveljaviti na tukajšnjem trgu, sem povedal. Opazujem, da Ogrska zmaguje. Dovoz raste dan na dan. Za njo prihajajo Rumuni ali Madjari iz Banata in sosednjih krajev bivše Ogrske. Tudi oni so po večini že predvojni zalagatelji Dunaja, kjer imajo stare trgovske prijatelje. Dovoz raste. Ali niti enemu Italijanu Madjaru ali Ru-lnuirn ne pade v glavo, da bi čakal doma na kupca z Dunaja, da bi zgubljal čas in trosil denar aa dopisovanje, da bi svoje blago ponujal in zahteval denar naprej itd., — marveč pride z blagom na Dunaj in ga razdeli na Nascshmarktu med znane veletržce. Vagon blaga je zjutraj zgodaj na trgu in je tekom dneva prodano, zvečer je denar na mizi! Tako dan za dnem. Da je taka kupčija letos postala pravilo, sem že poročal. Za gotov denar so le tranzitne prodaje, med domačini pa zelo redke, vedno le v večjo korist dunajskega veletržea! ^ Iz Jugoslavije je glavni izvozni sadež — bosenska in srbijanska češplja. Bosenske češplje imajo prednost in so med vsemi najbolj cenjene, in sicer suhe kakor sveže! Kupčija s češpljami je, moremo reči — ogromna. Ima pa tudi že svojo zgodovino in njena pota so že popolnoma uglajena, vre-jena, udomačena. Naše češplje so šle in gredo še vedno v svet v glavnem preko Dunaja. Med tukajšnjimi veletržea in onimi v Bosni in Srbiji so že »tare zveze, ki segajo do 50 let nazaj; razvile so se marsikje že v ozko prijateljstvo in slikarstvo«. Poznam največ-jega trgovca s češpljami, ki je edina in izključno njegova trgovina že čez 40 let. Ustanovitelj te tvrdke je živel čez 30 let v Brčki, je bil tam 25 let celo občinski svetnik. Ima tri sinove, od katerih eden živi po večini v Jugoslaviji (celo gimnazijo je tam dtfkonča'1) in vodi nakupovanje, drugi sin je v Runui-niji, tretji pa ima svoj sedež v Londonu, odkoder ima svoje zastopnike v vseh nordijskih deželah, in — vodi izvoz suihili češpelj v severne kraje. Leta 1924 so prodali čez 4000 vagonov. Zadovoljujejo se tudi samo » 1000 Din dobička pri vagonu, kajti: die Men-ge macht’s! Kdo naj ž njimi tekmuje? Za uvod — vsakoletne kampanje kupujejo tudi sveže češplje, malenkost, samo par sto vago-nov. Poznam drugega veletržea, dobrega Ceha, jako cenjenega na tukajšnjem trgu, ali -tudi v vseh krajih Jugoslavije že 35 let. Vsako leto prepotuje Bosno, Srbijo, Banat, Vojvodino, kjer so veseli, ko jih »gazda« obišče in uredi ž njimi redno pošiljanje. Dalje poznani slučajno češkega Žida, uglednega veletržea 'S sadjem, ki ima grornne prostore na tuk. trgu; vagoni mu prihajajo tik pred skladišča. On ima nakupovalnico v Bosni. Trideset let vedno eno in isto! In tako je v .vsem skupaj nekaj čez dvajset veletržcev s češpljami. Za ta izvoz je torej dobro poskrbljeno, kar nam je prinesel čas brez posebne naše zasluge. Tekma :s takimi starimi zvezami, ki brezhibno poslujejo cela desetletja, je pac težka in ne svetoval bi nikomur v Sloveniji, da se tu vmes vtika, ker bi se skoro gotovo le opekel. Neka slovenska tvrdka je menila, da bi mogla prodati na Dunaj par sto vagonov svežih češpelj. Najbrže je dobila koga od mnogih srbskih trgovcev, ki bi jej blago poskrbel. Seveda sta s tem že d/a prekupca z neobičajnim apetitom na tem blagu. Pa piše svojemu zastopniku na Dunaj: Dobite nam ■kupca za 20 vagonov, neobvezno, po Din 3.50 tranco meja; pol plačila naprej, ostanek ob prevzetju. Tisti trgovci, ki edino bi prišli v poštev za fiksno kupčijo, so s krohotom odgovorili: Brzojavite, da jim mi danes obvezno prodamo 100^ vagonov po Din 2.75, tri dni pozneje 40 vagonov celo že po Din 2.50 franko .Brčka, kar znaša franco meja izpod 3 Din a plačilo šele po prevzetju. V slovenskem slučaju niti to še ni gotovo, če bi vagoni sploh odšli, dočim bi v dunajskem slučaju .takoj prišli na brzojavno odredbo. Tako vidite, je na Dunaju izključena kupčija s kako novo slovensko tvrdko. Kdor tukaj kupuje na debelo in za gotov denar, ta ima svoje čestite stare zveze in ne pojde z denarjem, v Slovenijo ter v naprej štel stotisoče — neznanim ljudem. Ako bi pa kdo prišel, pazite se, ker išče le čukov, ki mu pojdejo na lini in jih pri pr.vi priliki strahovito obrnaži. Poznam takega tiča, ki je lani osleparil slov. izvozno tvrdko za 80.f00 dinarjev. Ko je bilo prepozno, se je spomnila, da sem jaz na Dunaju in me je naprosila, da ji rešim, ako se še da kaj rešiti! Da se je prej spomnila, ne bi bila osleparjena! Tako je s te vrste izvozom na Dunaj. Ni mi znano, da bi odkod drugod prihajali kupci z gotovino v Slovenijo .in tu kupovali bosenske ali jsrbske češplje, da se obračajo torej na kovačiča namesto na kovača. Hotel sem le pojasniti ožjim rojakom, tla si ne delajo nepotrebnega dela brez upa na uspeih, ker vem, da je v Sloveniji ljudi, ki prihajajo na take misli in si delajo načrte v oblake. S tem seveda ni rečeno, da za Slovence ni kupčije s češpljami. Narobe: je dovolj polja tudi za to, toda — znati je treba. Za podjetne Slovence je tudi tu dela in zaslužka. O tem v zaključnem članku. A. G. BORZE. Zagreb, 16. avgusta. Devize: Newyork ček 50.464 — 56.764, London izplačilo 275.05— 276.25, ček 275.037—276.237, Pariš 155.5— 157.5, Praga izplačilo 167.38-168.38, ček isto, Curih izplačilo 1094.8—1098.8, ček isto. Milan izplačilo 186.4—187.6, Berlin izplačilo 1349.25 —1353.25, Dunaj 799.25—803.25, ček 799.15— 803.15, Budapešta 0.00793—0.0797. Curih, 16. avgusta. Beograd 9.1125, New-york 517.50, London 25.15, Pariz 14.05, Ber-lKako smeš nalepijati z občinskim gumijem plakate proti predsedniku?! »Vrag te vzemi! Govorili bomo po volitvah!« a>Vas spode še danes. Dejali vam dobo: vzemite čepico in odite domov. Tu sme biti nalepljena samo lista gospoda Bobiča, da veste!« Od agitacijskih plakatov je posebno zanimiv plakat samostojno demokratske stanke-Nad limenom Miloša Saviča je bilo napisano: »Beogajčani, nedvomno vam je znano, da je naše lepo in slavno mesto, mesto, ki mu gre glede umiranja za tuberkulozo prvenstvo v Evropi. Beograd je najbolj nesnažno mesto na Balkanu! Beograd je najdražje in najbolj neurejeno mesto v naši državi!« Da je napisal kaj takega ob kaki drugi priliki kak prečanski novinar, bi ga bili gotovo preganjali po tiskovnem zakonu. iZ največjimi črkami je bil tiskam plakat demokratov, iki pravi: »Kaj so nam vzeli radikali v občini 'in 'kaj so nam dali? Iz budžeta 300,000.000 na leto so po Noge ali brez nog, lahko te dohajaiii, čepia\ imaš štiri,« je dejala Kaa na kratko. Baloo se je trudil, da bi hitro tekel, vendar je tako lovil sapo, da je moral kmalu sesti; zaradi tega sta ga pustila, da pride za njima. Bagheera je hitel dalje v diru, kakor se navadno zibljejo panterji. Kaa ni zinila besedice, toda najsi se je Bagheera še tako trudil, orjaški skalnati piton je vedno držal korak z njim. Ko sta dospela do gorske reke, je prišel Bagheera nekoliko naprej, ter jo je preskočil, dočim jo je- Kaa morala preplavati, držeč glavo in dva čevlja njenega vratu nad vodo, ampak po ravnem ga je Kaa zopet dohitela. . . , >Pri zlomljeni ključavnici, ki mi je dala svobodo,: je dejal Bagheera, ko se je pomračilo, »nisi počasna.« >Lačna sem,: je odvrnila Kaa. »Poleg tega so mi fekle pisana žaba.« »Črv — zemeljski črv in rumen povrhu.« »Vseeno. -Naprej!« in Kaa je švigala po tleh, našla z nepremičnimi očmi najkrajšo pet in se je držala. V Mrzlih brlogih opičje ljudstvo sploh ni vzelo v misel Mowglijevih prijateljev. Pripeljale so dečka v propadlo mesto in so bile za trenutek prav zadovoljne same s seboj. Mowgli še nikoli ni bil videl indijskega mesta in dasi je bilo skoraj kup razvalin, se mu je zdelo vseeno čudovito, prekrasno. V davnih časih ga je bil sezidal nek kralj na majhnem griču. Še sedaj si lahko videl sledi ka menite poti, ki je vodila do razpadlih vrat, kjer so se držale zadnje iveri lesa obrabljenih, zarjavelih tečajev. Drevje je zrastlo v zidovju in iz njega. Mestno obzidje se je razsulo in je^ razpadlo m divje ovijalke so visele v košatih visečih šopih z oken stolpov v zidovju. , , Vrh griča je stala velika palača brez strehe m mramor po dvoriščih in vodnjakih je bil razpokan ter poln rdečih in zelenih marog; celo kameniti tlak na dvorišču, kjer so bivali kraljevi sloni, je izpodrila trava in mlado drevje. S palače si videl dolge vrste hiš brez strehe, ki so tvorile mesto in so bile podobne satovju, ki ga je napolnjevala temina, na trgu, kjer so se križale štiri ceste, velik kos- iz kamna, ki je nekdaj bil malik, jame in jamice ob cestnih vogalih, kjer so nekdaj bili javni vodnjaki, pa razmajane kupole templjev, kjer je ob straneh poganjal divji figovec. Opice so imenovale kraj njihovo mesto m so se delale, kakor da bi zaničevale džungelsko ljudstvo, ker je živelo v gozdu. Ali vendar niso vedele, čemu so bila poslopja zgrajena in kako naj jih rabijo. Posedale so v krožkih po veži kraljeve posvetovalne dvorane, se praskale, obirale bolhe in se delale kakor da so ljudje, ali pa so letale po hišah brez streh noter in ven, nabirale koščke ometa in stare opeke in jo shranjevale po kotih; kakor bi trenil, pa so pozabile, kam so jih poskrile; začele so kričati v prerivajočih se gručah in se pretepati, a so mahoma zopet opustile boj in se igrale po ploščadih kraljevih vrtov, kjer so za zabavo otresale rožne grme in pomaranče, da bi videle, kako pada sadje in cvetje po tleh. Preiskale so vse hodnike in temne predore v palači in neštevilne majhne temne sobe. Nikdar pa niso vedele, kaj so bile videle in kaj niso, in so se tako potikale po mestu posamič ali v dveh ali v večjih gručah in zatrjevale druga drugo, da se Vedejo kakor ljudje. Pile so iz rup, in ko so skalile vso vodo, so se steple zaradi tega; takoj nato pa so se strnile v gruče in vpile: »Nikogar ni v džungli, ki bi bil tako moder in'dober, tako prebrisan, močan in miren kot je Bandar-log.« Nato se je pričel cel dirindaj iznova, dokler se niso naveličale mesta; vrnile so se nazaj v drevesne vrhove v nadi, da se )o zunge s o ljudstvo vendarle pozanimalo zanje. . Movvgli, ki je bil vzgojen po džungelski postavi, ^ razumel tega načina življenja niti mu isto ni bilo vse(-Opice so ga privlekle v Mrzle brloge pozno popoldan: j namesto pa, da bi se podale k počitku, kakor bi Mow-! gli storil po dolgem potovanju, so si podale roke, t plesale in prepevale svoje abotne pesmi. 'vi tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi nafttneJSl In najokusnejši na-mizni kis te vinskega Kisa. 3^. zahtevajte ponudbo i Tehnično lit hloIJenlCno n^moder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji^ Pboma: Ijubguui, Danajika «>*•*» st- H' »»^Stropje, O MALI OGLASI Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1 —. Potnike dobro vpeljane sprejme vinska trgovina. Ponudbe in zahteve naj se pošlje na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova 21/III. pod »vinsko trgovina*. Krasne dekoracijske patent-divane r pH3o vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska Vabim na ____ Na dobro % r. hfaflO 86 3f*rej- S^bonenti. Stot trg £ 84/11., levo vrata St. I. rt :*maa Iščem malo, mirno sobico, tudi na periferiji mesta. Prosim naslove na u«r»v*i-štvo »Nar. Dnevnika«. MODROCE iz najboljSega d*«ačega in češkega platna, posteljne mn-eže, zložljive postelje, otomane, dekosaoijBke patent divane in tapetniške iadelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tap cinik 7, Ljubljana, Krek^Jf--— gteK*®110 »peko imajo stal-Združene operne d. d. v Ljubljani. Naročajte ,Narod. Dnevnik*. Izdajatelj In «lg.vo«it urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za ti*am. t hiubljani Andrej B«v«.