«Mwwto paatal« — Leto XXII.. št. 267 \*ni*C|ubljana, petek tO. novembra 1942*XXI Cena cent. 80 uptituisitu guDiniu ruuuiiien aiict V. Teletoo k. i 1-21 11-23. il-24 Inserattij xlnn "on Vr 11 *lie IZivLjL-CuNt, iAMi«lV|j ca JS12M u Kj Ualiit tu inozemstva ima Unmnr »iThhlK-tf* Iralian* S \ ^fTLAN^ lmi|i Ttak dto razen pooedel|k* Nlistllli mah m e * e č o o Lir 18-—■ M inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jn- tromc Lit 36.50. Uredoiiivo: OUilM. Pnccimiera ulica ttev. 9. tefefMi fcev. 51-22. 31-23. 31-24. _B o It o p m « e p t n i < i i o. OONCTSSIONARIA ESCLLSIVa pel ta puh- blicrta di provenienza italiana ad estera: Unione Pubhliciti luliana S A MILANO ESSicace attivitš delPaviazione In ASrica Um incrociatore leggero ed un cacciatorpediniere colpiti luneo le coste liblche — Continui attacchi contro le forze avversarie in nsarcia e contro i cantpi d'aviazione H Quartier Generale delle Forze Armate eomunica in data di 19 novembre 184''-XX'. il seguente bollettino di guerra n. 908: I movimenti delle truppe italo-germani-rhe in Cirenaica si svolgono regolarmente. Azioni delTaviazione britannica sono stale efficacementc eontrastate: quattro «Hur-ricane« risultano distrutti dalle batterie controaeree. Lungo le coste liblche bombardieri te-desehi hanno ripetutamente colpito nn Incrociatore leggero ed un cacciatorpediniere. Nel Nord Africa Francese formazioiu delFAsse attaceavano forze avversarie in marcia e campi di aviazione. Velivoli nemiei hanno effettuato questa notte un'incursione su Torino: sono segna-lati danni sensibili a fabbricati eivili e al-cuni incendi. prontamente domati. Le vit-time fra la popolazione sono 24 niorti e 33 feriti. I nomi c cognom! verranno pub-blicati sui giornali locali, 11 contegno della popolazione e stato cahno e disciplinato. elovanie letalstva v Afriki Lahka krlžarka In rušilec zadeta vzdolž libijske obale — Neprestani napadi letalskih skupin Osi na sovražne čete na jjjihcfiu in na letališča Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 1». novembra naslednje 908. vojno poročilo: Premikanja italijansko-neniških čet v Cirenaiki se v redu razvijajo. Akcijam britanskega letalstva smo sc uspešno upirali: protiletalske baterije so uničile 4 letala tipa Hurrican. Vzdolž libijske obale so nemški bombniki ponovno zadeli neko lahko križarko in neki rušilec. A" francoski Severni Afriki so letalske skupine Osi napadale sovražne oborožene sile na pohodu in letališča. Sovražna letala so preteklo noč izvršila letalski napad nu Torino, zabeležena je občutil:* škodo na civilnih poslopjih in nekaj požarov, ki so bili takoj pogašeni. Žrtve med civilnim prebivalstvom znašajo 24 mrtvih in 52 ranjenih. Imena teli oseb bodo objavljena v domačih listih. Zadržanje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano. Poht&mečje Lavalu Vichy, 19 nov. s Ministrstvo za informacije sporoča: Ministri in državni pod-tajniki so se zbrali k posvetu pod predsedstvom maršala Petaina. Ob koncu zasedanja je bilo sklenjer.o objaviti v uradnem listu naslednji zapisn;k seje, podpisan od maršala Petaina in šefa vlada Lavala: »šef vlade je poročal o političnem in vo-iaškem položaju na podlagi obvestil admi- rala Platona, ki jih je prinesel s svoje nedavne misije v Tunisu. Spričo izrednih okoliščin se jc maršal Petain, ki bo še nadalje predstavljal francosko suverenost in kontinuiteto domovine kot šef države odločil, dati šefu vlade Lavialu potrebna pooblastila, ki mu bodo omogočala naglo in v vsakem trenutku ter povsod obvladati težkoče, ki jih sedaj preživlja Francija« Vichv, 10. nov. s. Poročajo, da sta de-misionirala admiral Euphen, državni tajnik za mornarico, in državni tajnik za promet Dibrat. Na njuni mesti sta imenovana admiral Abrial, državni tajnik za mornarico, državni tajnik za industrijsko proizvodnjo Dichelonne pa bo prevzel posle državnega tajmka, za promet. Finančni minister Ca-tala je prevzel tudi ministrstvo za narodno gospodarstvo. Španija ne zaupa anglo-ameriškim obljubam Madrid, 18. nov. s. Glede dekreta o delni mobilizaciji, ki ga je Franeo podpisal, poudarjajo v tukajšnjih krogih, da ta ukrep izraža špansko zadržanje glede angloame-riših zagotovil z ozirom na pravice nevtralnih držav in zlasti na ozemlju Španije in španskih interesov med sedanjimi operacijami v francoski Severni Afriki. Dodajajo še, da je, čeprav je general Franco spi-ejel zagotovila, vendarle bolje, zaupati lastnemu orožju kot besedam dragih. Nezlomljiva skupnost Os! Dogodki v Afriki so še v polnem razvoju in ni si mogoče ustvariti že sedaj povsem jasne slike o njih nadaljnjem razpletu, vendar pa je že sedaj izvem vsakega dvoma, da je njih pozitivni rezultat za države Osi ne glede na potopitev skoro tretjine vsega prevoznega brodovja An-glosasov — v tem, da se je le še bolj poglobila že itak trdna skupnost Osi, ki je skupnost čustev, idej, volje in naporov za dosego končne zmage. Prav tako nezlomljiva pa je tudi skupnost, ki veže države Osi z Japonsko v okviru trojnega pakta Nihče bolj od Anglosasov samih čuti tesne povezanosti med japonskimi uspehi na južnem Pacifiku in uspehi osnega letalstva m podmorniškega orožja na zaipadti ki so vsemu svetu dokazali, da jc evropska trdnjava pod vodstvom Osi zares nezavzetna. Kar velja za Anglosase na splošno, pa velja še prav posebej za Zedinjene države Severne Amerike, ki so sedaj zaposlene kar na dveh bojiščih, pacifiškem in atlantskem. ne da bi se mogle odtegniti svojemu angažiranju, kajti tako na enem kakor na drugem bojišču so sile Trojnega pakta poskrbele za tolikšno zapletenost Američanov v boje, da zanje poti nazaj ni več. V obeh primerih so Zedinjene države navezane predvsem na svoje brodovje kot bojno in oskrbovalno sredstvo, a prav to je izpostavljeno sedaj najhujšim udarcem ln izgubam. še pomembnejši od teh materialnih uspehov Osi in Japonske pa je psihološki uspeh Osi v Evropi, ki predstavlja dejansko najhujše razočaranje za Anglosase. Direktor »Deutsche Allgemeine Zeitug« Silex je v zvezi z novim razvojem na sredozemskem področju zapisal te dni med drugim: »Severnoameriški napad na Sredozemlje je na najbolj viden način poglobil skupnost usod obeh si! Osi. Ta skupnost je našls med drugim svoj izraz v tovariški vzajemnosti protiukrepov na morju, v zraku in na kopnem. Razširja pa se na vsa živlieni-ska področja, od bojišč do notranje fronte, od poljedelske proizvodnje do oboroževanja in sploh vsega vojnega gospodarstva obeh narodov... Za sovražnika so to huda razočaranja. Svoje mostišče v Afriki bodo morali Američani braniti po dolgih In nevarnih pomorskih poteh. Sovražnik se je sicer izkrcal, toda borba se šele sedaj začenja.« S svojimi jasnimi in odločnimi izjavami. je podrl vse sovražne utvare tudi nemški propagandni minister dr. Gobbels. V svojem govoru, ki smo ga v izvlečku že objavili, se je med drugim dotaknil tudi vprašanja notranje strnjenosti nemškega naroda in je v tej zvezi pribil, da predstavlja nemški narod danes, kakor včeraj, »ogromno moralno trdnjavo, ki je nihče ne bo mogel napasti«. Dr. Gobbels je v tem pogledu opozoril tudi na bistveno razliko med nemškim položajem leta 1917 in današnjim, ko je dejal, da je bila pred 25 leti morala nemškega naroda močno izpod-jedena, medtem ko je danes ne le povsem nedotaknjena, temveč celo tako visoka kakor še nikdar doslej v nemški zgodovini. To pa iz dveh razlogov: zaradi tesne povezanosti vseh Nemcev na osnovi narodno-socialističnih idealov in pa zaradi trdnega prepričanja vsega nemškega naroda, da je zmaga samo še vprašanje časa. To prepričanje ima svojo utemeljitev v dejstvu da se ofenzivna sposobnost nemškega orožja doslej ne le ni zmanjšala, temveč se je celo povečala. Glede anglosaškega poskusa v severni Afriki pa se je dr. Gobbels omejil le na ugotovitev, da predstavlja poskus otvoritve drugega bojišča, a ostalo bo samo pri poskusu, kajti evropska celina je danes nezavzetna trdnjava, ki lahko ofenzivno nastopa navzven v vse smeri, ki pa ji od zunaj nihče ne more do živega. Ta neza-vzetnost ne izhaja le iz materialne obrambne pripravljenosti evropskega kontinenta, temveč predvsem iz njegove duhovne pripravljenosti. ki je dosegla svoj višek prav v neporušni in nezlomljivi duhovni skupnosti obeh velesil Osi, ki je dovolj močna, da lahko prestane vse preizkušnje. Absolutna zvestoba Madžarske do Osi Budimpešta, 19 nov. s. Nocoj se je sestala zbornična komisija za zunanje zadeve. Razen članov komisije so prisostvovali sej.-; člani vlade, ki jim je predsednic vlade in zunanji minister Kallay podal izčrpno poročilo o zunanje-političnem položaju. V zborničnih krogih se naglasa eno-dušno pritrjevanje, s katerim so navzoči vzeli na znanje Kallayeve izjave, ki je med drugim še enkrat ugotovil neomajno premočrtno jn dosledno dosedanjo zunanjo politiko vlade. Ta politika temelji na absolutn* zvestobi državam Osi, s katerimi se Madžarska bojuje proti boljševzmu. Jutri bo predsednik vlade govoril o istem predmetu pred senatno komisijo za zunanje zadeve. Huda eksplozija v stock-holmskem pristanišču Stockholm. 19. nov. s. V prosti luki stockholmskega pristanišča se je primerila huda eksplozija v tovarn, za acetilen. Skoro vse naprave te tvornice so zletele v zrak pr,j čemer .ie bilo 14 oseb ranjenih, med tem; 2 težko. Uspešni boji na vseh ruskih bojišč h Pri Tuapseju uničeni sovražni oddelki — Rumunski uspeh ob Donu Sovjeti so povsod utrpeli hude izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo? V bojnem odseku prj Tuapseju s0 bili deli sovražnika obkoljeni in uničeni. Novi hudi napadi so bil; včeraj zavrnjeni tudi vzhodno od Alagira, obenem pa razbita zbiranja čet s topniškim ognjem in v letalskih napadih. Bojna letala so razen tega kljub slabim vremenskim razmeram z dobrim učinkom bombardirala sovjetske baterije in železniške cilje. V Stalingradu borbe napadalnih oddelkov. Rumunske čete so na front; ob Donu zavrnile več napadov, pr; čemer so prizadele sovražniku znatne izgube. Nove borbe so tukaj v teku. Ponovni sovražnikovi napadi so bili zavrnjeni tudi na Ribičjem polotoku. V hudih obrambnih borbah zadnjih dni se ie na odseku pr; Volhovu posebno odlikoval bataljon gorskih lovcev iz Berchtes-gadena. V tem odseku je sovražnik napadal z 9 bataljoni strelcev, podprt z močnimi oddelki oklopnega orožja. Po štiridnevnih ogorčenih borbah od moža do moža so sc vsi napadi izjalovili ob izredno krvavih izgubah za sovražnika. V Cirenaiki so sc m-mško-italijanskj od- delki dalj« odloči!; od sovražnika. Hitra nemška bojna letaki so napadala oklopne izvjdniške vozove in motorna vozila sovražnika vseh vrst. Prj napadih na sovražno mornarico na morskem področju okrog Dcrne sta bila ena križarka in en rušilec hudo zadeta v letalskih napadih. Nemško jn italijansko letalstvo Je bombardiralo pristaniške naprave v Bonj ter motorizirane sovražnikove sile na alžirsko-tuniškj obali. V borbi proti nekemu konvoju pred Ca-sablanco je nemška podmornica potopila sovražno ladjo. Pri napadih angleških letal na pristaniške kraje zasedenega zapadnega ozemlja je imelo francosko prebivalstvo velike izgube. Tri sovražnikova letala so bila sestreljena. Sovjetski poraz pri nmenskem jezeru Berlin, 19. nov. s. Kakor se jc izvedelo cUmcs dopoldne iz vojaškega vira, so trenutno na odseku južnovzhodno od Ilmen-skega jezera v teku operacije, ki pomagajo izboljšati nemško bojno črto. Na tem od seku so bili c včeraj zaposlene v borbah tri čete nekega grenad irskega polka, k.: sc na- stopile proti sovražnim postojankam r*a nekem hribu, ki jc bil močno zastražen s sovražno posadko. Navzlic si Ritemu zapornemu ognju, ki so ga rdeči spustil i proti nemškim napadalcem, se je tem poslednjim posrečilo po srditih bojih, ki so se med drugim bili tudi na nož. pregnati sovjetske čete z njihovega utrjenega sistema, pri čemer sio dosegli tudi taktično zelo važne kote. En sam bataljon grenadirjev jc v enem dnevu zasedel 125 trdnjavic. Sovražnik jc pustil na terenu nad sito mrtvih in v l;ke količine vojnega gradiva. Zajetih je bilo tudi mno-!?o> ujetnikov. Odbiti sovjetski napadi na finskem o useku Helsinki, 18. nov. s. Poročilo finskega vrhovnega poveljništva javlja, da je so-vražnijc v zadnjih 24 urah dvakrat napadel na fronti v Karelski ožini in je bil obakrat gladko odbit Na front Aunuške ožine so finske čete odbile majhne sovjetske oddelke, ki so bili na oboroženem izvjd-n;štvu. Na ostalih frontah in odsekih so delovale patrulje Finsko protiletalsko topništvo je zrušijo nad Karelsko ožino dve sovjetsk: letali. Lovsko letalo »I 163« je strmoglavilo v neko jezero, lovsko letalo »Mig 3« pa je treščilo na tla. Proslava obletnice sankcij Resnobni obredi in mnažestvene manifestacije po vsej Italiji — Nezadržni pohod mladih narodov Rim, 19. nov. s. V vsej Italiji so proslavili sedmo obletnico sankcij v tako gorečem ozračju, kakor tedaj, ko se je nedvoumno dokazalo, kako črti sovražnik našo Domovino. Kakor tedaj je italijanski narod pod vodstvom svojega Duceja v neizprosni vojni proti istemu sovražniku, v vojni, ki se bo zaključila z najsvetejšo zmago za Domovino in za ves svet. Razlogi, ki so povzročili gospodarsko obleganje Italije leta 1935. so isti, ki so povzročili vojno na vseh kontinentih, predvsem popolno in neizprosno zanikanje pravice do življenja mlalih in proletarskih narodov in zanikanje revolucionarni načel za socialni in kulturn: napredek človeštva. Ti narodi in te revolucije ki so dokazale, :la se mora orožje senilne dekadence razbiti ob krvi in ideji. Pot mladih narodov je usodna in božanska pot. V vseh mestih in vseh naseljih kjer bije velikodušno italijansko srce je bila proslavljena v neločljivi skupnosti vere, ilealov in volje z resnobn'mi obredi in množestveninii manifestacijami sedma obletnica sankcij. Pred spominskimi ploščami na italijanskih občinah, ki spominjajo na krivično ženevsko dejanje, so defilirali oddelki mladinskih organizacij. Na sedežih federacij in Fašijev so zvezni tajniki in tajniki Fašijev svečano nagradili tiste, ki so v letu XX. prispevali s svojo iznadljivostjo k narodni gospoiarski avtarkiji. Izrednega pomena so bili obiski fašističnih obiskovalk pii narodnih ranjencih v bolnicah in okrevališčih. Obiskovalke so ranjencem prinesle tolažilno besedo Stranke in njene darove. Obiskale so tudi družine padlih in j'm izrazile solidarnost vseh italijanskih žen. V glavnih pokrajinskih mestih so narodni zavodi za fašistično kulturo priredili patriotične sestanke na katerih so se obujali spomini na politične in zgoiovmske razloge, zaradi katerih je nastal pivi angleški poizkus zaustaviti pohod mladih narodov. Močen odmev proslave v nemškem tisku Berlin, 19. nov. s. Manifestacije, ki so se včeraj vršile v Ita,liji o priliki sedme obletnice sankcij, so naletele na velik odmev v tukajšnjih listih ki ob tej priliki opozarjajo na ponosno zadr/anje fašistične Italije pred sedmimi leti proti koaliciji 52 sovražnih držav ter na nezlomljivo voljo italijanskega naroda, da bi koraka,! do kraja v popolnem zaupanju do Duceja. Isti ponos in ista borbena volja kakor tudi ista gotovost glede končne zmage prevevajo tudi danes kakor tedaj vse Mussolin.ijeve Italijane. Rimski dopisniki lisiov »Volkischer Beobachter«. »Deutsche Ailgememc Zei-tunsj« in »Lokailanzeiger« podajajo izčrpno poročilo o manifestacijah ki sr včerai bile v raznih itailijanfikih mestih ter podajajo v daljšem izvlečku govor ministra Grandi ja. pri čemer poudarjajo zlasti dejstvo da ie italijanski narod, strnjen okrog svojega Duceja. bolj ko kdaj koto odločen, da se bori z železno voljo, dokler nc doseže ne-■zogibne zmage. Ruitittiffsko občudovanje fašistične vzgoje Bukarešta, 19. nov. s. Ravnatelj lista »Actiunea«. k; se je nedayno vrnil iz Italije, je začel objavljati v svojem listu članke o Itab'j; leta 1942 Kaj sta naredila Duce in Fašizem za Italijo, se čuti in se vid" od prvega stika s to čudovito državo, čitamo v prvem teh člankov. Psec opisuje vse, kar vzbuja pozornost potnika, od policije na vlakih do zadržanja uradnikov in potem nadaljuje: »Novi in mogočni ritem k; ga je Duce vtisnil Italiji, živi v vseh organih te države ter je razlaga za napredek v letih od pohoda na Rim. Kakšna velikanska razlika je med Italijo izpred leta 1920. in današnjo Italijo! Kakšen duhovni prepad je med dečkom, ki jc živel v splošnem javnem neredu, in dečki, ki se vzgajajo v današnjih šolah, kjer se jim predvsem vzbuja čustvo časti za domovino in za hierarhijo! Kakšna je razlika med tedanjimi bednimi šolami in šolami, k' 3e ustvaril Fašizem in ki so polne življenja in luči! Skrb, ki jo ima Režjm za mladino, smo posebno jasno videli ko smo obiskali mornariški kolegij GILa in pomorsko akademijo v Livornu, kjer se vežba italijanski mornariški naraščaj, kakor tudi v obrtnih šolah Fiatovih tovaren in tovaren Ansal-do, Breda itd., kjer se vežbajo bodočj de-Luvci-specialištl Videli smo, da hoče Fašizem ustvariti iz mladeničev može, sposobne za opravljanje poklica s katerim Koristijo Italiji in človečanstvu. Fašistični režim — zaključuje pisec — je realističen in naroden v vzgoji svojih ljudi.« Angleške grožnje nevtralcem Rim, 18. nov. s. »Daily Mail« piše o sedanjih dogodkih in o položaju nevtraicev: Ne smemo pozabiti, da nevtralni narodi v teh treh letih vojne niso dobili občutka, da se bo vojna končala z zmago Angloame-ričanov. Ti narodi so bili priča dolge vrste vojaških uspehov Osi in zaradi tega 9e ne smemo čuditi, da so skeptični glede naše trditve o naši končni zmagi. Mi moramo pustiti v miru nevtralne narode, dokler bo Os dejansko v premoči, potem pa bomo morebiti tudi z njimi obračunali. Lakota v Indiji Stockholm, 18. nov. s. V Indniji vlada največja beda med domačim prebivalstvom, kakor poroča dopisnik lista »Afton Tid-ningen«. Samo v pokrajini Bengaliji je. več milijonov ljudi, ki jim preti smrt od lakote zaradi pomanjkanja živil ali zaradi draginje. Zasebna špekulacija, ki jc organizirana v trustu, je nakopičila ogromne količine riža in drugih nujnih življenjskih potrebščin ter jih odvzela splošni potrošnji. Angleške oblasti so skuhale ublažiti draginjo, toda brez uspeha. Slaba uprava je izredno kočljiv položaj še poslabšala. Med prebivalstvom vlada veliko nezadovoljstvo in indijski tisk obtožuje vlado, da ničesar ne ukrene. Uporniško gibanje je v polnem razvoju in krvavi spopadi se dogajajo povsod med Indijci, ki se žilavo bore za neodvisnost, ter vojaškimi silami in angleško policijo. Izstradano prebivalstvo pa tudi protestira in v več industrijskih krajih so nastali zaradi tega novi nemiri. Princesa Piemsutska med ranjenci Rim. 19. nov. s. Nj. Kr. Vis. pjemotska princesa jc obiskala vojne ranjence v vojaški bolnišnici Ce?o ter si obenem ogledala delo prostovoljnih bolničark italijanskega Rdečega križa. Poročilo hierarfeom Bergamske pokrajine Bergamo, 19. nov. s.. Podtajnik Narodne fašistične stranke dr. Ravasio ie umol tu poročilo 12W fašističnim hrerarhonu glavnega mesta in pokrajine v Liktorskeni d<*-mu. Po poročilu Zveznega tajnika Sanse>-polkrista GaJlairtinšja je Podtajnik Stranke govoril hierarhorn o nalogah sedanjega trenutka. pri čemer je pohvalil stmjenost, delavnost in vero beirgamskega fašizma Poiro čilo se je začelo in zaključilo z navdušenimi manifestacijama Duccju in s prepevanjem revolucionarnih himen. Po poročilu si je Podtajnik Stranke ogledal bataljone GILa, ki so tnalo prej defiliraild pred spominsko ploščo, p redni komisar, odloča: Upravni svet Zadruge mestnih uslužbencev v Ljubljani se razpušča. Za izrednega komisarja za upravljanje gori imenovanega zavoda se imenuje g. ScJiauor Rudolf. Ljubljana, dne 11. novembra I942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli G® SP@ Gradnja Industrijske cone v Rimu Prebivalstvo Rima se množi povprečno za okrog 50.000 glav na leto. Na tej podlagi je računati, da se bo število prebivalstva, ki že sedaj dosega skoro poldrugi milijon, še na 1 al je precej povečalo, pri čemer bo igralo važno vlogo uresničenje zaokrožene industrijske cone pred vrati Rima, ki se gtadi v okviru načrtov za industrializacijo Srednje in Južne Italije. Načrti za gradnjo te cone so v glavnem izdelani in tudi gradbena dela so se že pričela. Duce je od spomladi leta 1938. prvikrat sprožil misel gradnje te zaokrožene inlu-strijske cone, ki je dozorela 6. februarja 1941 v obliki posebnega zakona. Načrt za industrializacijo Srednje in Južne Italije se naslanja na okolnost, da se je doslej industrija pretežno razvila v Severni Italiji, predvsem zaradi prejšnje skoro izključne navezanosti italijanskega gospodarstva na srednjeevropski trg, ki pa sedaj stopa v ozadje, o.lkar so z razvojem prekomorske-ga prometa in s pridobitvijo kolonij nastali pogoji za razvoj industrije tudi v Srednji in Južni Italiji. V Rimu je bilo leta 1922. šele okrog 3000 industrijskih podjetij s 60.000 delavci, leta 1939. pa je število podjetij naraslo že na 4570 in število delavcev na skoro 140.000. Načrt za industrializacijo Srednje in Južne Italije se opira na dene pogoje in na razpoložljive volne sile, v splošnem pa ima namen dirigirati industrializacijo in naselitev posameznih podjetij. Po izgraditvi vodnih sil ob reki Tiberi bo imel Rim na razpolago približno 1 milijardo kilovatnih ur na leto. Z zakonom, ki je bil izdan za ustanovitev industrijske cone je bila ustvarjena posebna javnopravna ustanova (Ente per la Zona Industriale di Roma). Ta korpora-cija je že dobila svoje statute in vrši vse priprave za nastanek novega mesta. Predvsem so izdelani načrti za gralnjo javnih naprav (cest, kanalizacije, vodovoda, električnih napeljav itd.) Za zvezo z mestom in industrijsko cono bodo zgrajene nove ceste v širini 60 do 80 m s posebnimi cestišči za motorna vozila, za kolesarje in za cestno železnico. Pa tudi obstoječe ceste bodo razširjene in izpopolnjene. V sami industrijski coni bo zgrajena mreža zveznih cest. Predvidena je tudi gralnja podzemeljske železnice ali pa visoke železnice. Razširili bodo cesto Tlburtino, ki vodi iz Rima v Tivoli, železnico ki vodi v isti smeri pa bodo oja- čili za povečan premet in jo izpopolnili x raznimi priključki. Ves načrt predvideva, da bodo cestne železnice in avtobusne zveze med starim Rimom in industrijskim mestom zmogle prevoz 40.000 oseb na uro. Pripravljena je tudi že grainja javnih poslopij, kakor uradov, pošte in telegrafa, cerkva, šol, športnih igrišč, kopališč, javnih nasadov itd. Stanovanjske hiše za nameščence ta delavce, bodo zgrajene predvsem kot eno ali dvostanovanjske hiše z vrtom. Stanovanjske naselbine bodo odmaknjene od same industrijske cone in bodo zgrajene kot zaokrožene naselbine. Zaenkrat preividev* načrt gradnje treh takih velikih naselbin z dobrimi zvezami do samih podjetij. Zemljišče, ki je potrebno za gradnjo lrn dustrijske cone in naselbin, bodo na o.•A :sš odnos do kritike in občinstva?« Operetni avtor pri nas Slovencih nima lahkega stališča. V inozemstvu ima vsa-1-:;. glasbena vrsta: opera, simfonična glas-1 t, opereta itd. —- svoje ljubitelje, svoje občinstvo Pri nas presojata ista publika in ista kritika, ki zahajata na simfonične koncerte, tudi operete. Njuno merilo je veliko sticžje, ker sta razvajeni in zelo k: itični. Zato se sklicujem na njuno širo-k - ,-rudnost z opravičilom, da bi samo rad idil ljudem nekoliko prijetnih, iskre-doživljenih občutkov. bo od 1. decembra dalje znašala cena »Jutru« v podrobni prodaji 4 kn /a i/vod. naročnina pa Kn mesečno. Na o/emliu Srbije so cene »Jutru« 4 l)in za i/vod v podrobni prodaji in 9 Kaj vraga naj vem o tem ?« je s pravično nejevoljo vprašal njegovo lordstvo. »Za notranje rodbinske zadeve vseh uslužbencev svojega podjetja se pač res nc morem brigati!« Zelo bi se čudila, če bi se izkazalo, da nisem z,idela v črno.« je suho odgovorila gospa Hammond. Lord Tilbury ji je zastrmel v oči in rahlo pobledel. I?/ svoje izkušnje je vedel, da ima Francie v tem oziru pravi šesti čut. Nekako ob času, ko je Sam Shotter stopil v razkošno zasebno pisarno glavnega lastnika Mammoth Publishing Company. je sedel v manjši in mnogo manj razkošni pisarni 'stega poslopja za svojo pisalno mizo gospod Matthew Wrenn, ves zatopljen v blagor slavnega »Home Companiona«, ne da bi le količkaj slutil srečo, ki se mu je obetala v osebi novega sodelavca. Pravkar je čital korekturo izvrstnega, a predolgega članka z naslovom >Kako naj mlado dekle porablja svoj prosti čas« iz tretjega zvezka knjige o »Reji lebek. V tem opravilu so ga zmotila vrata, ki so se nenadoma odprla. Gospod Wrenn je vzdignil glavo in s precejšnjim začudenjem spoznal svojo nečakinjo Kay Derrickovo. ............. »Oho dekletce!« je vzkliknil. Se nikoli ga ni bila nečakinja obiskala ob tej razmeroma zsrodnii —5 uri. kajti gospa VVinington-Bates je navadno zadrževala svojo sužnjo do štirih popoldne. Toda deklici se je lesketala v sinjih očeh čudna iskrica, ki je nehote zbudila njegovo pozornost. »Nu, Kay, kaj dobrega te prinaša tako zgodaj?« je vprašal. Kay je sedla na vogal pisalne mize. Nežno je potegnila stričku z roko po sivih laseh, in se pogrez-nila v nemo, globoko premišljevanje. »Vsi mladi fantje so mi zoprni!« je vzklilmila po dokajšnjem premolku. »Zakaj ne morejo biti vsi moški tako stari in ljubeznivi, se pravi tako priletni in dobro ohranjeni kakor vi, ljubi striček?« »A kaj se ti je pripetilo?« je v skrbeh vprašal gospod Wrenn. »O, nič posebnega. Gospe Batesovi sem dala slovo.« »Ta novica me iskreno veseli, drago dekletce,« je stric prijazno odvrnil. »Saj res ni bilo nujnih razlogov, da bi s to tlako zapravljala čas... »Prav takšni ste kakor Klara,« je rekla Kay, in oči so ji nehale sipati bliske. »Oba sta se zaro-tila, da me spražita ob počasnem ognju. Mlada sem in krepka, pa hočem sama zaslužiti, kar je treba, da živim. Seveda,« je nadaljevala in si za-bobnala s prsti po čelu, kakor bi podčrta vala svoje besede, »prav nič mi pa ni do službe, ki terja, da se dajem poljubljati nemarnemu mrčesu, kakršen je Claude Bates. O ne, gospod!... Ne in ne!< Gospod Wrenn je zavzeto dvignil glavo. »Poljubiti se te je drznil?« je vprašal. »Da,« je suho odvrnila Kay. »In prav minuli teden ste objavili v .Home Companionu' članek, ki na dolsro in na široko razlaca. da 1e prvi poljub najslajše in najsvetejše na zemlji. Nu, ta Claude Bates mi je dokazal baš nasprotno. Takšno zoprno česalno haljo je imel na sebi in še neobrit je bil. Pa bled in zelen v obraz, kakor bi bil vso noč prekrokal. Skratka, stvar je bila tolikanj nesladka in nesveta, da ji zlepa ne pomnim enake.« »Poljubil te je!« je vzkliknil gospod Wrenn, ki se še vedno ni mogel sprijazniti s to mislijo. »In kaj si storila ti?« »Na vso moč sem ga udarila s knjigo, ki sem jo pravkar nesla h gospe Batesovi, da bi ji čitala. Bila je delo prečastitega Aubreya Jerninghama z naslovom: .Pekel torej obstoji?' in stavim, da je Claude Bates pri tej priliki jpoznal, da res obstoji. Do tistega trenutka se nisem mogla nikoli pridružiti literarnim nazorom gospe Batesove, a šele zdaj vidim, kako neumna sem bila. Kaj bi bilo z menoj, ko bi bila gospa dajala prednost .revijam'? Tako pa je šlo za šest sto strari modrovanj vele-učenega reverenda Aubreya Jerninghama, trdo vezanih v platno, cako da je bilo Claudovo desno oko namah podobno zreli melancani. In prav tedaj je stopila gospa Bates v sobo.« »Res?« je dejal gospod Wrenn, ki ga je začenjala zgodba zabavati. »Lahko si mislite, kaj se je zgodilo. Najboljša prijateljica vsakega fanta je zmerom njegova mati. Ste že kdaj videli v kinu cowboyski pretep? Evo. bilo je do malega takisto, a preden si je utegnila crospa Bates privoščiti zadoščenje in me spoditi, sem ji že sama povedala, da grem. In sem tudi ne da bi se ozrla.« »Takega pobalina bi bilo treba do krvi pretepsti.c je težko dihaje rekel gospod Wrenn. »Bolje je, da nehava misliti nanj,« je Kay odgovorila. Razburjenje nad samopašnim dejanjem neobritega Batesa jo je bilo v prvem trenutku zmedlo. Zdaj, ko se je bila nekoliko pomirila, ga je začenjala vsaj deloma razumevati. Čeprav se ji je zdelo še vedno nezaslišano, mu je po treznem premisleku vendarle morala prizir ti nekaj olajševalnih okoliščin. Da je šlo za gospodično Derrickovo iz Mid-waysa, se je najbrže niti po tisoč letih sožitja ne bi bil drznil poljubiti, a to, da je bila samo materina tajnica, je postavljalo stvar v povsem drugačno luč. In ob tej misli ji je srce znova prekipelo od hvaležnosti do prečastitega Aubreya Jerninghama. Kolikokrat se je pač sveti mož, temučen od dušebrižniških opravkov, boril z izkušnjavo, da bi končal svoj mastodontski opus in mu ne bi dodal tistih nekaj tisoč .Opomb", tako dragocenih za vsakogar, kdor je prisiljen rabiti to delo kot orožje za brambo napadenega devištva! On sam je bil najbrže tudi določil knjigi tako težko in odporno vezavo. Skratka, reverend Aubrey Jerningham se je zazdel Kayi edina svetla luč v mraku tega sveta. Njene misli so se še vedno vrtile okrog nevšečne-ga predmeta, ko je glasno potrkalo na vrata in je stopil v sobo Sam. »Dober dan, dober dan...« je slavnostno zakli-cal. Komaj pa je zaeledal deklico, so se mu oči razširile, usta so mu zazijala kakor peč, in presenečenje ga je prikovalo na mestu, strmečega in gra-bečeea okrog sebe. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljaii