j, 0 Štnln a plačana v gotovini. Ljubljani, dne 4. marca 1937. štev. 30. Letnik LXXVII. (Sol. leto 1936./1937.) VčiiGlfsJci tovariš Stanovsko politično glasilo J v U — * * v- 0 Mesečna priloga »Prosveta« m t3ravskf > banovino v Cfubljani 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani fr ® n ^ ca Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno sekcije J. V. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovora , davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon 3112 Napredovanja V ospredju stalnega zanimanja za stanov¬ ske interese, stoji v učiteljskih vrstah vpra¬ šanje rednega, odnosno avtomatičnega napre¬ zanja. Stremljenje vseh kategorij državnih %žbencev gre za tem, da dosežejo pravico j 0 čim hitrejšega napredovanja. Učiteljstvo ; e vedno poudarjalo potrebo avtomatičnega prehoda iz nižje položajne skupine v višjo, pravico do tega poudarka in do te zahteve je videlo pač v tem, ker v naših vrstah ni višjih in nižjih položajev — vsi smo samo narodni učitelji. Mnogi sklepi pri sreskih učiteljskih društvih in tudi razna povprašalna pisma gle¬ de napredovanj potrjujejo, da je to vprašanje sedaj še bolj aktualno nego prej — obenem pa ;e vedno nerešeno. Vsi nerešeni problemi pa vzbujajo zanimanje in pozornost prizadetih ju zato smatramo ta klic našega članstva ob¬ enem tudi za vzrok, da se spregovori o tem predmetu z načelnega stališča. Potreben nam L pa predvsem kratek pregled razvoja tega vedno aktualnega vprašanja. Napredovanje v posamezne položajne skupine je določeno že v uradniškem zakonu, Id daje možnost, da sme biti učitelj preveden po štirih, odnosno treh letih v višjo položaj¬ no skupino. Nikjer pa ni določbe, da se to mora zgoditi. Vsa povojna leta, predvsem pa v času, ko se je izdeloval prvi in drugi urad¬ niški zakon, si je prizadevala učiteljska orga¬ nizacija, priboriti učiteljstvu avtomatično na¬ predovanje. Za učiteljstvo bi pač morala biti vnesena v zakon določba, da po preteku go¬ tovih let ne samo sme, marveč mora napre¬ dovati v višjo položajno skupino. Pravico do take zahteve je imelo in ima učiteljstvo prav v dejstvu, da se vrši pri vsem državnem urad- ništvu prevedba v višje položajne skupine s povišanjem v službenem položaju samem. Ker pa pri nas položajev nimamo, bi bilo povsem na mestu, da vsi napredujejo po istih prin- I čipih, po preteku enakih terminov. Kakšni so bili uspehi borbe za avtoma¬ tično napredovanje učiteljstva, razvidimo iz naslednjega: Z uradniškim zakonom iz 1. 1923. je bilo učiteljstvu zagotovljeno redno napredovanje, kar je bila vsekakor osnova avtomatičnemu, ki se je prav za prav tudi izvajalo. Nobene ovire se niso pokazale vse do 1. 1928., ko je začela glavna kontrola osporavati avtomati¬ čno napredovanje. Toda redna prevedba uči¬ teljstva iz nižjih v višje položajne skupine se je vršila še nadalje in pritožbe zaradi kakih nerednosti so bile silno redke, kajti učitelj¬ stvo je točno dobivalo pripadajoče povišice. Uradniški zakon iz leta 1934. že vsebuje v svojem § 49. določbo, da sme uradnik biti nastavljen in da sme napredovati le na prosto mesto. Če bi se hotela ta določba izvajati, bi bilo nujno potrebno izvesti tudi sistemizacijo službenih mest; ker pa ta še ni bila izvedena, se ta določba ni mogla izvajati tako kot je bila zamišljena. Učiteljstvo je prišlo tudi po¬ tem, ko so bile gornje določbe sprejete, še vedno redno do pripadajočih povišic, dasi- ravno je zgubilo avtomatično napredovanje že leta 1928. Nekaj povsem novega nam je prinesel fi¬ nančni zakon za proračunsko leto 1935./36., ki striktno določa, da sme uradnik napredo¬ vati le na prazno proračunsko mesto*. Zaradi te določbe je izdalo prosvetno ministrstvo po¬ seben odlok, da velja to tudi za učiteljstvo in s tem je prenehalo tudi redno napredovanje. Uvedla se je namreč sistemizacija službenih mest, ki točno določa za vsako banovino go¬ tovo število mest v posameznih položajnih skupinah. In posledica tega? Napredovanja se ne morejo vršiti več red¬ no po preteku predpisane dobe. Na vsako po- višico je treba čakati toliko časa, da se iz¬ prazni mesto v višji položajni skupini, za ka¬ tero je prosilec vložil prošnjo. Vsaki sistemi¬ zaciji sledi neprijetno dejstvo, da ni nikoli toliko praznih mest, kot je prosilcev zanje. Prošnje se od meseca do meseca kopičijo, ker pač ne morejo priti na vrsto*. Toda prav pri tem kopičenju je nujno potreben sistem. Nikomur ne more biti povsem vseeno, ali ča¬ ka na svoje pravice delj časa nego je nujno potrebno, ali da čaka po eno leto več nego drugi. In prav v tem leži potreba, da se vršijo vsa napredovanja po vrstnem redu dospelosti. Osnovnošolsko učiteljstvo more napredo¬ vati od IX. do V. položajne skupine. Torej pet skupin in v petih stolpcih se zbirajo prošnje, ker pač rešene biti ne morejo zaradi omenje¬ nih določb. Komaj dve leti je minilo, odkar je bila izvedena sistemacija službenih mest in se je začelo postopati po določilih finančnega za¬ kona tudi pri učiteljstvu, pa se še množijo klici, povpraševanja in prošnje, naj se vendar uredi vprašanje napredovanj.^ Razumljivo je, da se odlaša oni, ki ima vloženo prošnjo za Povišico že od dneva, ko je stopila v veljavo določba, da se sme napredovati le na izpraz¬ njeno mesto. Taki klici se bodo množili tem bolj, čim več bo vloženih prošenj, kajti le omejeno število teh se reši. Določbe zakona se morejo spremeniti edi no z zakonom. Tudi ta nedostatek bo mogel f ?, d,no z novo zakonsko do¬ ločbo, da se, bodisi poviša število sistemizi¬ ranih mest, odnosno prekliče določba finanč- bo t nSr a - I \ e i a - 1935 /36 ' Nu i na potreba bo v najkrajši bodočnosti pokazala, da bodo morah mnogi, ki imajo pravico napredovati P ... ai ^ letih, čakati na ugodno rešitev svojih prošenj za povišice ne samo 5 ali 6, marveč tudi mnogo več let, in le redki bodo _ cniki, ki bodo zaradi kakršnihkoli okolno- nap redov ali redno in o pravem času. nrpn Nase stremljenje gre prvenstveno za tem, uiepricati odločujoče, da pripada učiteljstvu tomaticno napredovanje. Dokler pa tega n °yno ne dosežemo, moramo poudariti nuj- i - d ? se 11 a J nvede pri napredovanjih nit 1 ? 11 ;. 1 ne bo dopuščal nikakih prednosti in inKakih zapostavljanj. Vsi smo učitelji, vsi amo enak položaj, zato naj se naša napre- uovanja vršijo po redu dospelosti prošenj. Šolstvo v dravski banovini Načelnik prosvetnega oddelka g. profesor Lovro Sušnik je podal na zasedanju banovin¬ skega sveta tudi zanimivo poročilo o stanju našega šolstva. Zaradi pregleda o našem šolstvu priob¬ čujemo ta del poročila. NARODNO ŠOLSTVO. Prosvetni oddelek more od lanskega leta zabeležiti zadovoljiv razvoj narodnega šol¬ stva v banovini, upoštevajoč obstoječe go¬ spodarske prilike občin kot vzdrževateljic na- rodnih šol. Največja ovira zaželjenemu raz¬ voju šolstva je pomanjkanje ustrezajočih šol¬ skih poslopij odnosno učilnic. Ustanovilo se je 114 novih razredov in sprejelo 97 učiteljskih abiturientov novincev v učiteljsko službo. STANJE NARODNIH ŠOL. V banovini je 119 enorazrednic, 174 dvo- razrednic, 131 trirazrednic, 122 štirirazrednic, 109 petrazrednic, 151 šestrazrednic, 41 sedem- razrednic in 13 osemrazrednic, skupno 860 narodnih šol. Od tega je 847 drž. narodnih šol in 13 zas. narodnih šol. Izmed drž. narod¬ nih šol jih je 5 za defektno deco (gluhonem¬ nica, za slepe, vzgajališče in dve pomožni šo¬ li). Dalje imamo 3 ambulantne šole, 22 šolskih stanic in 10 zasilnih narodnih šol. Zaradi po¬ manjkanja šolskih poslopij in 11 šol neotvor- jenih. Otroških vrtcev je 54, od katerih je 11 zasebnih, in 18 zavetišč, vštevši 7 zasebnih zavetišč. Gospodinjskih šol je 12, in sicer: 2 državni, 2 banovinski, 2 mestni in 6 zasebnih. Vsega skupaj je v dravski banovini 955 na- rodno-šolskih in njim sorodnih edinic. Porast od lanskega leta je 7. Na narodnih šolah je 3298 temeljnih raz¬ redov in 725 vzporednic. Lansko leto je bilo 3909 razredov in vidimo porast za 114 raz¬ redov. Narodne šole obiskuje 92.498 dečkov in 91.181 deklic, skupno 183.679 otrok. Napram lanskemu letu, 185.327 otrok, opazimo padec 1648 otrok. Po narodnosti je 180.509 otrok Jugoslovanov, ostali pa so po narodnosti Nemci, Madžari in drugi. STANJE UČITELJSTVA. Vseh učnih oseb je 4120, in sicer 1540 uči¬ teljev, 2580 učiteljic. Med temi je 16 kon- traktualcev, 44 dnevničarjev, 64 zabavilj otro¬ ških vrtnaric, 63 učiteljic ženskih ročnih del in 24 drž. veroučiteljev. Raznim ustanovam je dodeljenih 189 učnih oseb. UČITELJSTVO, ŠOLSKI OBRAT IN POUK. V državno službo je bilo v času od L no¬ vembra 1935. do 1. novembra 1936. sprejetih 97 učiteljskih novincev in porazdeljenih na prazna mesta po dravski banovini. Nerešenih prošenj učiteljskih abiturientov in abiturientk za sprejem v državno* učiteljsko službo je ta čas 605 in poleg tega 22 prošenj za reaktiva- cijo —- skupaj torej 627 nerešenih prošenj. Iz letnika 1929, so vsi nastavljeni. Iz zadnjega letnika 1936. moške učne mo¬ či niso zaprosile državne službe, ker so od¬ poklicane k odslužitvi kadrskega roka. Vseh čaka torej na drž. službo 79 abitu¬ rientov in 526 abiturientk. V službo je bilo sprejetih 23 dnevnicar- jev in, ko so bili ti sprejeti v drž. službo kot učiteljski pripravniki, so prišli na mesto njih drugi učiteljski dnevničarji Ostavko na drž. službo je podalo 22 uči¬ teljev, odpuščenih iz drž. službe je bilo 19 učiteljev, umrlo je 20 učiteljev, upokojenih je bilo 25 učiteljev; skupaj 86 učiteljev. V banovini je 248 praznih učiteljskih sr. , _ Q Na sprejem v drž. službo čaka torej /v teljev abiturientov in 526 učiteljic abitu- ntk ter 22 bivših učiteljev in učiteljic, ki >sijo za reaktivacijo. Skupno torej 627 uc- i oseb, med temi 543 žensk. Iz bednostnega ida se v letu 1936./37. ni nastavila nobena la oseba. Novih oddelkov je bilo 134, ukinjenih pa oddelkov oziroma razredov. Ostalo bi to- nezasedenih še 114 oddelkov. Po gornjem ultatu bi se dalo nastaviti v državno sluz- če bi ministrstvo dovolilo potreben Uredit vse oddelke, 114 učnih oseb, če pa jih 94, imajo že polno službeno dobo, ali so z: - li bolezni nesposobni, upokoji, bi dob način 208 praznih mest, s čimer bi se ste- o čakajočih na drž. službo zmanjšalo od - na 419. Okrog 100 jih je tudi na bolezen- • do P us ^ u - Jasno je tedaj, da naša bano- na ne more zaposliti prekomernega učitelj- s ega naraščaja. Zato si mora naš učiteljski naraščaj iskati službenih mest tudi izven na¬ se banovine. Dokaj mest je omejila odredba ministrstva prosvete, ki določa, da je zapro¬ si; 1 Z i a otvori tev nove vzporednice oziroma oddeljenja (razreda) šele tedaj, ako je v od- deljenju nad 65 šoloobveznih otrok, dasi c'- 51. zakona o narodnih šolah predvideva za en razred le 50 otrok. Občine tedaj tudi niso v stanju, da grade nova šolska poslopja. Tudi ne morejo neprimernih, nehigieničnih preurediti in premajhnih razširiti, čeravno so v nekaterih krajih nevzdržne razmere v tem pogledu. Veliko pomanjkanje vlada tudi pri učiteljskih stanovanjih. Stanarina, kakor tudi veroučne katehetske nagrade, se neredno iz¬ plačujejo. V tem pogledu bo sedaj bolje, ker bodo po finančnem zakonu iz leta 1936./37. ti izdatki krajevnih šolskih odborov prenešeni na banovino. V veljavo stopi ta uredba s 1. aprilom 1937. Vršenje pouka je postalo od leta do leta težje, zlasti po kmečkih in delavskih krajih, kar kvarno vpliva na pouk. Posebno velika beda vlada v tem oziru v Beli Krajini, kjer starši ne morejo svojim otro¬ kom preskrbeti najpotrebnejših zvezkov, svinčnikov in peres. Enaka nevolja vlada med starši radi vedne menjave šolskih knjig, ki so predrage. Učiteljstvo vse to čuti, zato sestavlja sedaj nove učne knjige na osnovi novih učnih načrtov in je le želeti, da bi po¬ tem novo vpeljane knjige, ki naj bi bile čim cenejše, ostale v rabi vsaj eno desetletje. Da¬ lje ubija šolo mnogostransko beračenje za vse mogoče namene in ne v zadnji vrsti tudi preveč prostih šolskih dni. Če bi imeli učen¬ ci - absolventi polne višje narodne šole iste pravice, kot absolventi vsaj 3 razredov sred¬ nje ali meščanske šole, tedaj bi višja narodna šola pridobila na ugledu in omejil bi se dotok na srednje in meščanske šole. Nadzorstvo šol. Šolskih nadzornikov je 29. Nadzorovanje narodnih šol se vrši v redu in dvakrat letno. STANJE ŠOLSKIH POSLOPIJ IN GOSPODARSTVO ŠOLSKIH OBČIN. Pomanjkanje učilnic se stopnjuje zaradi velikega števila šolo obiskujočih otrok v zvezi z otvarjanjem novih razredov, medtem ko gospodarska nemoč upravnih občin in po¬ manjkanje podeljevanja dolgoročnih posojil po denarnih zavodih ne dovoljuje šolskim občinam graditve nujno potrebnih učilnic z zidanjem in prezidavanjem šolskih poslopij. Zidalo in prezidavalo se je v največ primerih le s podporami in brezobrestnimi posojili ba¬ novine. Vendar so bili zadevni krediti v ba¬ novinskem proračunu za prorač. leto 1936./37, v znesku 1,000.000 din nezadostni in se^ je mogla nuditi le pomoč za izredno nevzdržne razmere na posameznih narodnih šolah. V ba¬ novini imamo 855 šolskih poslopij, od kate¬ rih je 193 v prav dobrem stanju, 424 v do¬ brem, 129 v slabem in 109 šolskih poslopij ne ustreza šolskim higienskim potrebam. V na¬ vedenih poslopjih je 3081 učilnic, od katerih se uporablja po dveh ali celo po treh oddel¬ kih dnevno dopoldne in popoldne 1169 učil¬ nic. Na narodnih šolah manjka 1133 učilnic. V privatnih poslopjih je nameščenih 137 učilnic. Na podeželju ima učiteljstvo narodnih šol po §§ 23., 29. in 84. zakona o narodnih šo¬ lah pravico na naturalna stanovanja od šol¬ skih občin. Po določilih § 173. cit. zakona bi morale v roku 6 let zgraditi šolske občine sta¬ novanja za učiteljstvo, kar pa je bilo neiz- vršljivo zaradi obstoječe gospodarske depre¬ sije. V poslopjih narodnih šol je 699 stano¬ vanj za upravitelje, 561 samskih učiteljskih stanovanj, 142 družinskih učiteljskih stano¬ vanj in manjka 1860 učiteljskih stanovanj, izvzemši trge in mesta, v katerih ima učitelj¬ stvo pravico le na stanarino. Med naštetimi naturalnimi stanovanji so nekatera neustre- zajoča zlasti v primerih, kjer so krajevni šol¬ ski odbori najeli učiteljska stanovanja v pri¬ vatnih poslopjih, da se izognejo plačevanju stanarine. Zidanje in prezidavanje šolskih poslopij. Kakor že poudarjeno, se je vršilo zida¬ nje in prezidavanje šolskih poslopij le s po¬ močjo banovine. V letu 1936. je bilo izvršenih 33 komisij za zidanje in prezidavanje šolskih poslopij. VSEBINA: Napredovanja. Šolstvo v dravski banovini. Nagrade iz kraljevega fonda. Sošolki f Jeli Zupančičevi. Hiti Matija — osemdesetletnik. Učitejski pokret: Triletni delovni program ptujskega učiteljskega društva. — »Narodna prosveta« in učiteljski po¬ kret. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo o učitelj¬ stvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Mladinska matica. -— Uči¬ teljski pevski zbor JUU. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Ino¬ zemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu. Na novo zgrajena in svojemu namenu so bila izročena šolska poslopja narodnih šol: Dob — srez Kamnik, Martinj vrh — srez Ško¬ fja Loka, Bežigrad v Ljubljani za narodno šolo in mešč. šolo, Maribor za Magdalenski okraj za narodno in mešč. šolo, Gradišče — srez Maribor, levi breg, Topolšica — srez Slo¬ venj Gradec, Škocijan — srez Ljubljana-okoli- ca in Blejska Dobrava — srez Radovljica. Večja prezidava se je izvršila na šolskem poslopju Svetina — srez Celje, Vsa navedena šolska poslopja razen Ljubljane in Maribora so se zgradile z brezobrestnim posojilom od¬ nosno z izdatno podporo banovine. Zgraditev šolskega poslopja v Gradišču je omogočila Ciril-Metodova družba z izdatno pomočjo. Banovina je podelila do sedaj za zidanje in prezidanje šolskim občinam brezobrestnih posojil v znesku 1,166.000 din. Za nujne prezidave šolskih poslopij in vršitev redne anuitetne službe amortizacij¬ skih posojil je podelila banovina iz proračuna 1936./37. podpor v znesku 610.000 din. Da se razbremene upravne občine, ki so v težkih gospodarskih razmerah zaradi vzdr¬ ževanja narodnih šol, je nudila banovina pod¬ pore za stvarne šolske potrebščine v višini 267.000 din. Ustanavljanje novih narodnih šol. Na novo je ustanovljena dvorazredna na¬ rodna šola Lijesce — srez Črnomelj, ki pa še ni otvorjena • Gospodarstvo šolskih občin narodnih šol. Po odobrenih obračunih za 1. 1934./35. je ugotovljeno, da so dolgovale upravne občine šolskim občinam na zaostankih po stanju 31. marca 1934. 8,299.939 din in se je odpisalo uprav, občinam 4,509.072 din tako, da so dolžne upravne občine izplačati šolskim ob¬ činam za poravnavo še neplačanih računov in dr. obvez 3,790.867 din, ki se bodo morali poravnati v prorač, letih 1936./37,, deloma pa tudi še v 1. 1937./38. in 1938./39. Višina vseh proračunov za 1. 1936./37. je znašala 24,523.150 din in morajo šolane uprav¬ ne občine (po odbitku dohodkov 360.161 din) prispevati šolam 24,162.989 din. Na podeželske občine odpade izdatkov po proračunih 20,372.225 din, na avtonomne mestne občine (t. j. na Ljubljano, Maribor, Celje in Ptuj) pa 4,150.925 din. Šolski vrtovi narodnih šol. Za razmah narodnega šolstva sta posebno važna § 36. in 39. zakona o narodnih šolah, s katerima je odrejeno, da se smejo uporab¬ ljati vse šolske nepremičnine izključno le v šolske in prosvetne namene. V ozki zvezi s stanjem šolskih lastnin so šolski vrtovi in šolsko vrtnarstvo. Kljub vsem oviram in tež- kočam se šolsko vrtnarstvo stalno izboljšuje. Imamo že lepo število šolskih vrtov, ki v vsa¬ kem oziru ustrezajo poučnim in vzgojnim zahtevam. V dravski banovini ima 747 narodnih šol lastne šolske vrtove, dočim jih je imelo v pre¬ teklem letu 716 šol. Pri 13 šolah so šolski vr¬ tovi še last upravnih občin, a 46 šol ima za šolski vrt najeto zemljišče. Brez vrtov je 86 šol. To so večinoma one šole, ki so v najetih poslopjih in šole v mestih. Vsa šolska zemljišča pri narodnih šolah merijo 21.293,69 ara. V prav dobrem stanju je 220 vrtov, v dobrem 299, v zadostnem 200, v slabem pa je 27 vrtov. Šolsko vrtnarstvo se stalno boljša in po- voljno razvija. BANOVINSKI ZAVODI. Banovina vzdržuje gluhonemnico v Ljub¬ ljani, deško vzgajališče na Selu v Ljubljani, zavod za *slepe v Kočevju in krije stvarne potrebščine pomožnih šol v Ljubljani in Ma¬ riboru. Gluhonemnica v Ljubljani je bila zgra¬ jena za bivšo Kranjsko in danes v nobenem pogledu ne ustreza potrebam za dravsko ba¬ novino. V zavodu se šola 110 otrok in je za¬ vedno poslopje tako natrpano, da je higien¬ sko interno življenje skoraj nemogoče. Zara¬ di pomanjkanja prostora se leto za letom od- Stran 2 ,UC I TEL J S KI T O v A K I §1 Štev. 30. kloni nad 50% gojencev. Neodložljiva je po¬ treba po povečanju zavodnega poslopja. V ta namen je vnesena v banovinski proračun za najetje amortizacijskega posojila anuiteta 100.000 din. Deško vzgajališče se je s 16. novembrom 1936. preselilo iz Ponovič pri Litiji na Selo v Ljubljani in so prevzeli upravo zavoda Sa¬ lezijanci. Poslopje na Selu se je prezidalo, da ustreza potrebam vzgajališča za 80 gojencev. Sedanji stalež gojencev je 69. Zavod za slepe v Kočevju je nastanjen v poslopju, ki nikakor ne ustreza potrebam internata, zato je banovina pridobila pose¬ stvo od tvrdke Štemberger in Mellitzer v Mengšu. S preselitvijo zavoda v Mengeš bo banovina rešila dolgoletno potrebo tega za¬ voda po ustrezajočih prostorih. Pomožni šoli v Ljubljani in Mariboru vzdržuje banovina v smislu določil § 15. za¬ kona o narodnih šolah s tem, da plačujejo sta¬ narino učiteljstvu in skrbi za stvarne šolske potrebščine. Za potrebne prostore skrbita in jih vzdržujeta obe mestni občini. Pomožna šola v Ljubljani ima v zavetišču Sv. Jožefa 2 oddelka za imbecilne otroke. Čim bodo do¬ puščale ugodne gospodarske prilike, bo po¬ trebno obe pomožni šoli urediti internatsko. Nagrade iz kraljevega fonda bodo letos spet razdeljene društvom in posameznikom Kraljev fond, ki ga je ustanovil blagopo- kojni Viteški kralj in ki ga je po njegovi tra¬ gični smrti prevzel Nj. Vel. kralj Peter II., spoštujoč željo in odlok svojega vzvišenega očeta, posvečuje svoje delo izpodbudi zasebne iniciative in apostolskemu delovanju na ure¬ ditvi vasi in za narodno prosveto. V ta na¬ men se je uprava kraljevega fonda odločila, da vsakih 5 let pregleda, kaj so v tem pogle¬ du storili poedinci, razna društva ali druge za¬ sebne ustanove v teku 5 let, in da nagradi one, ki so se pokazali kot najbolj zaslužni. Delo, ki zasluži nagrado, obsega: ureditev vasi v zdravstvenem, prosvetnem, gospodar¬ skem in splošno kulturnem pogledu; širjenje praktičnega znanja v splošnem v naši državi in uspehi njegovega uporabljanja v gospodar¬ stvu in njegovih raznih panogah, kakor je ustanovitev vzornih posestev, obdelovanje zemlje, sadjarstvo, pogozdovanje goličav, ži¬ vinoreja; v gospodarski domači industriji, ka¬ kor je predelava vseh poljedelskih in živino¬ rejskih proizvodov, in na širokem področju narodne prosvete, kakor je prirejanje gospo¬ dinjskih in gospodarskih tečajev, različnih tekem in razstav. Nadalje zasluži nagrado- vi¬ teško in športno napredovanje vseh slojev našega naroda, kakor je organizacija večjega obsega raznih načinov sistematskega telesne¬ ga vežbanja do najpopolnejše gimnastike in različnih športov. V teh navodilih ni omenje¬ no vsako delo na prosvetitvi naroda, temveč je samo obeleženo v večjih črtah za misel kra¬ ljevega fonda. Niso torej izključeni tudi drugi načini delovanja poedincev ali pa društev na omenjenih popriščih. Za nagraditev društev in poedincev je razpisanih nekaj kategorij nagrad, s katerimi je mogoče nagraditi toliko poedincev ali dru¬ štev, kolikor jih bo nagrado zaslužilo. Prve nagrade so po 20.000 din, druge po 10.000 din, tretje po 5000 din in 4. po 2500 din. Slehernik, ki želi dobiti nagrado, mora nave¬ sti, kje in pod katerimi okolnostmi je delo¬ val. Točno mora označiti, kaj je stvarno sto¬ ril na samem terenu, ker je kraljev fond gle¬ de na današnje razmere primoran dati delo¬ vanju te vrste prvenstvo. Dobro je, če se na¬ vodila podkrepijo s službenimi potrdili. Tega tekmovanja se bo enakomerno udeležila vsa naša država. Uprava kraljevega fonda ne bo cenila uspehov dela samo po obsegu trajnosti in stvarne vrednosti, temveč tudi po okolno- stih, pod katerimi so doseženi, in po naporih, ki jih je bilo treba obvladati. Prijave za na¬ grado z vsemi potrebnimi podatki za delo od začetka 1932. do konca 1936. leta se morajo poslati upravi kraljevega fonda v Beogradu do 15. aprila 1937. Dodelitev nagrad se bo raz¬ glasila 8. junija 1937. kot spomin na dan po¬ roke visokega ustanovitelja fonda. Sošolki tleli Zupanžiževi Srce me je zabolelo, ko sem čitala o Tvoji smrti — draga Jela. Spet nam je kruta usoda iztrgala iz naših vrst dobro tovarišico in prijateljico. Pa sem se zamislila, kako sva še ne davno skupno občudovali naše prekrasno morje. Videla sem Te, kako z resnim, zamišljeno zasanjavim po¬ gledom strmiš preko morske gladine in v Tvoji globoki duši vstaja ljubezen do divne prirode, ki Ti je bila vedno kakor svetišče božje. In še sem Te ugledala sklonjeno nad znanstveno knjigo, ki si v njej iskala rešitve problemom in zakonom našega življenja in nehanja. Globoka resnost ni bila izražena le v Tvojih očeh, bila je del Tebe same, bila temelj Tvojemu kristalno čistemu značaju. Zdaj Te ni več. Odšla si v kraj, ki je nam ljudem nerazrešljiva uganka, o kateri je toli¬ kokrat razglabljala Tvoja misel. Še bo sonce blatilo naše gore, še bodo cvetele rože in pre¬ pevali ptički svoje vriskajoče pesmi življe¬ nja, še bo naše morje bučalo in bodo njegovi valovi poljubljali krasoto naše obale — a Te¬ be ni več. Ni Te, da bi se ozrla s svojim raz¬ iskujočim pogledom po svetu in bi pozdravila njegovo bitnost z božajočo mislijo svojega srca, tako polnega čustev do lepote. Ni Te, da bi nam, ki smo Te ljubile in cenile, vlila nove vere in nas s -svojo besedo razvedrila in dvi¬ gnila iz ukletja vsakdanjosti. Ni Te! In ven¬ dar si tu, ob nas si, pri nas si, v nas si ker živi Tvoj spomin, kot skromna luč, prižgana z mislijo nesmrtnosti človeške duše. Bodi pozdravljena, draga Jela! Naj bo Tvoj počitek sladak v naročju večnosti... Mira. Hiti Matija — osemdesetletnik Tiho in neopaženo je slavil pretekli te¬ den svojo 80 letnico gosp. Hiti Matija, upo¬ kojeni nadučitelj. Nikoli ni silil v ospredje v vsem času svojega dolgoletnega plodonosnega učiteljevanja. Tih skromen delavec je bil, ti¬ ho in skromno je slavil visoko godovnico v najožjem krogu svojih dragih. Luč sveta je zagledal leta 1857. v lepi So¬ dražici na Dolenjskem. Že kot 19 letnik je maturiral leta 1876. in takoj nastopil prvo službeno mesto na Ubeljskem. Po dveh letih se je preselil v sosednji Orehek, ki ga je za¬ pustil tudi po dveletnem službovanju ter na¬ stopil službo v Senožečah. Leta 1881. je napra¬ vil usposobljenostni izpit. Tudi v Senožečah je bil 2 leti, nakar je prišel v Slavino, kjer je leta 1885. postal nadučitelj. Vrstile so se še službe v Dober.niču, Starem trgu pri Poljanah in v Dobu, kamor je prišel na dvorazrednico leta 1902. Tu je vestno in vzorno vršil službo vse do leta 1924., ko je stopil v zasluženi po¬ koj. Res zaslužen je bil ta pokoj, saj je vršil naporno učiteljsko službo od 1876. do 1924., torej polnih 48 let. Res zavidanja vredna in redka nesebična delavnost v zatohlih šolskih sobah! Poleg vzgoje mladine je posvetil ves čas vzornemu petju in orglanju v cerkvi. Sa¬ mo v Dobu je vodil to ljudsko glasbo skozi 25 let v splošno zadovoljstvo faranov. Daši je pred kratkim utrpel težko izgubo, umrla mu je življenjska družica, uživa mirne dneve zasluženega pokoja v lastni hišici v Dobu, obdan od veselih obrazov krepkih vnu¬ čkov. Tovarišu Matiji, ki nam je bil ves čas res tovariš in blag nadučitelj, izrekamo na tem mestu najiskrenejše čestitke k visokemu slav¬ ju. želeč mu še mnogo vedrih ur v krogu svo¬ jih dragih. Na mnoga leta! -er. Učiteljski pokret Triletni delovni program ptujskega učiteljskega društva Na zborovanju sreskega učitelj¬ skega društva v Ptuju, dne 22. febru¬ arja t. 1. je predaval tovariš Šegula Pavle o načrtnem delu učitelja na vasi ter po živahni diskusiji pred¬ ložil zborovalcem načrt za smotreno in poživljeno udejstvovanje v smislu programa Učiteljskega pokreta. — »Triletka« je bila po ponovni disku¬ siji in debati z odobravanjem so¬ glasno sprejeta. Če omenimo še dejstvo, da so vsi člani ptujskega učiteljskega dru¬ štva istočasno tudi člani Slovenske šolske matice, potem moramo pri¬ znati učiteljstvu ptujskega sreza, da se v polni meri zaveda svojih dolžno¬ sti ter kaže zavidanja vredno dušev¬ no prožnost in gibčnost za pravilno pojmovanje aktualnih problemov so¬ dobnosti. Triletni delovni program ptujskega učit. društva predvideva prostovoljno sodelovanje članstva pri znanstveno - realnem študiju go¬ spodarskih, družabnih, prosvetnih, vzgojnih in zdravstvenih problemov naše vasi radi pra¬ vilne orientacije vsega našega šolskega in iz- venšolskega načrtnega udejstvovanja. Pro¬ gram je razdeljen na koledarska leta, tako da se lahko počitnice uporabijo za temeljito po¬ globitev v posamezne probleme. 1937 . I. Raziskovanje in proučevanje gospodar¬ sko-družabne strukture ptujskega sreza. L Ptujski srez v območju učiteljskega društva (vzhodni del sreza ima svoje učit. društvo v Ormožu) razdelimo na 6 značilnih gospodarskih enot, in to: Haloze (vinogradni¬ štvo, sadjarstvo, gozdarstvo), Gornje Ptujsko polje (poljedelstvo, živinoreja — »krompi- rova dežela«), Dolnje Ptujsko polje (poljedel¬ stvo, živinoreja — »liikarska dežela«), Sloven¬ ske gorice zahodno od Pesnice (sadjarstvo, vinogradništvo, živinoreja), Pesniška dolina in vzhodni del Slovenskih goric (sadjarstvo, vinarstvo in živinoreja) in končno Ptuj z naj¬ ožjo okolico (obrtništvo, nameščenci, polje¬ delstvo, industrija). 2. Vsako takšno gospodarsko enoto znan¬ stveno preštudirajo in obdelajo zainteresi- ranci s prostovoljnim sodelovanjem ostalega učiteljstva ter na mesečenih društvenih zbo¬ rovanjih podajajo poročila o svojih ugoto¬ vitvah in izsledkih. 3. Na domačih učiteljskih konferencah naj bi učiteljstvo stalno referiralo o gospo¬ darskih in družabnih razmerah šolskega, oko¬ liša ter razpravljalo o današnji šoli in njenem odnosu do vaških gospodarskih, družabnih, prosvetnih in ostalih razmer. 4. Pred ocenjevanjem letnega šolskega dela bi naj g. šolski nadzornik skupno z do¬ mačim učiteljstvom premotril krajevne go¬ spodarsko - družabne razmere ter na podlagi tega ugotavljal vse vzgojne in učne uspehe odn. neuspehe. . 5. Pri praktičnih učiteljskih izpitih naj se predvsem upošteva temeljito poznavanje svojega šolskega okoliša in našega vaškega otroka. 6. Za dosego gornjega smotra bodo slu¬ žili tudi referati gospodarskih in ostalih stro¬ kovnjakov; ekskurzije v poedine gospodarske enote (področja) sreza z ogledom njih značil¬ nosti; društvena knjižnica, spopolnjena s to¬ zadevno znanstveno literaturo; »Učiteljski tovariš« s svojo rubriko »Učiteljski pokret«; najtesnejše sodelovanje z mariborsko učitelj¬ sko delovno zajednico itd. 7. Novo ustanovljeni študijski odsek »Učiteljski pokret« pri ptujskem učiteljskem društvu, v katerega vstopijo vsi oni učitelji in učiteljice, ki imajo notranje nagnjenje in re»no zanimanje za temeljito poglabljanje v tozadevne probleme. V ta odsek bi povabili k sodelovanju tudi vse one neučitelje, ki ka¬ žejo interes za naš študij, odn. vse one stro¬ kovnjake, ki bi prišli še v poštev pri našem delu. 8. Vsi zainteresiranci bodo dobili po¬ drobna in natančna navodila za samostojno raziskovalno in zbiralno delo, za tozadevni znanstveni študij in za pravilno zaključevanje in ugotavljanje. Splošna navodila bodo pi¬ smena; specialna pa bodo podajana ustno na posebnih sestankih študijskega odseka. 2. Točna ugotovitev gospodarskih, dru¬ žabnih, prosvetnih, vzgojnih in zdravstvenih potreb našega podeželja. 3. Ugotovitev izvenšolskega udejstvova¬ nja učiteljstva, ki najbolj ustreza sodobnim zgoraj ugotovljenim potrebam naših vasi. 4. Izpopolnitev kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva in njega prilagoditev krajevnim potrebam. 5. Fiksiranje pravilnega odnosa do uči¬ teljskega izvenšolskega udejstvovanja in se¬ stava praktičnih smernic za sodelovanje uči¬ teljstva pri organiziranju kmetske samopo¬ moči, zložbe (komasacije), tipiziranja pridel¬ kov, prodaje na veliko etc. 6. Sredstva: tozadevni referati strokov¬ njakov, ekskurzije, tečaji, stanovski in dnev¬ ni tisk etc. Delo poedinca pomeni kapljo v morje. Osamljene lokalne akcije so brez pomena! Kakor povsod, nas bosta tudi tukaj le po¬ gumen boj in veselo sodelovanje vseh pri¬ peljala do uspehov in odpravila vsa zla na¬ šega življenja. Študijski odsek »Učiteljski pokret« pri ptujskem učit. društvu je izbral za svojega predsednika tov. Vizjaka Cirila, šol. nadzor¬ nika za Ptuj II., za tajnika pa tov. Šegulo Pavla, učitelja v Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V odsek so se do sedaj prijavili sledeči: Aleksič Mena, Burger Mihajla, Gep Ivan, De- benaR Andrej, Ingolič Adela, Jančič Alojzija in I^o, Kapcler Julka, Klenpvšek"Tlinko, Ko¬ cuvan Adolf, Kranjčič Ivo, Kodrič I., Lovrec Ada in Franjo, Podjavoršek I., Samec Franc, Šegula Pavle, Švajger Zmago, UrSančič L, Vizjak Ciril, Vrhovnik Pavla, Zupančič Dra¬ go, Žitnik Ela iri~Žličar Franjo. — Nekateri so vstop odložili, da še prej sami podrobno preštudirajo »triletko«, odn. da opravijo še prej praktični učiteljski izpit. Vsi člani štu¬ dijskega odseka postanejo avtomatično tudi člani mariborske učiteljske delovne zajednice. — V študijski odsek bomo k sodelovanju po¬ vabili gg. sreskega kmetijskega referenta, zdravnika, živinozdravnika ter še event. osta¬ le strokovnjake, ki bi se za naše delo zani¬ mali in hoteli sodelovati. 1938 . II. Študij in poglobitev v pedagoško - psihološke proleme današnje vaške šole, radi njene prilagoditve potrebam vasi in ljudstva. 1. Študij vpliva narodnega gospodarstva na vzgojo in pouk v narodni šoli v zvezi z vprašanjem vzdrževanja vaškega šolstva in preskrbe vseh otrok s samoučili. 2. Praktična navodila in vaje učiteljstva z Binet - Simonovimi in Bobertagovimi testi radi možnosti samostojnega, znanstveno toč¬ nega in objektivnega psihološkega preizkuša¬ nja inteligence šolskih otrok. 3. Študij telesnega in duševnega razvoja šolske dece in ugotovitev normalnih pogojev za pravilni telesni in duševni razvoj podežel¬ skega otroka. 4. Proučevanje učnih in vzgojnih metod, ki ustrezajo današnjim stvarnim potrebam vasi, otroka in sodobne šole. 5. Ugotovitev poti do realizacije sodobne vaške šole. 6. Razpravljanje o posameznih kulturnih skupinah (predmetih) v okviru strnjenega pouka. 7- Za dosego gornjih smotrov pridejo še v Poštev: referati mladinoslovcev in ostalih; knjižnica Pedagoške centrale v Mariboru ter lastna društvena knjižnica, izpopolnjena s to¬ zadevno literaturo; dvodnevni pedagoški te¬ čaj v okrilju našega učit. društva (program: Mladinoslovne osnove sodobnega vzgojstva in obravnavanje testiranja; glej točko 2.), udeleževanje počitniških tečajev Pedagoške centrale; ekskurzije na posamezne podežel¬ ske šole v srezu in izven njega s hospitaci- jami, ekskurzija v ČSR z ogledom češkega šolstva etc. 1939 . III. Skupne poklicne zadeve in izvenšol- sko načrtno delo učiteljstva. 1. Spoznavanje učiteljevega delovnega od¬ nosa do družbe in države in s tem v zvezi iz¬ delava, na podlagi gornjega študija znanstve¬ no utemeljenih predlogov in zahtev za teme¬ ljito reformo narodnega šolstva, predvsem pa učnih načrtov; nadalje predlog za ustanovitev sreske poskusne šole ali vsaj poskusnih raz¬ redov, za reformo učiteljišč in praktičnih uči¬ teljskih izpitov, za dosego namestitev brezpo¬ selnih, učiteljske stalnosti, zboljšanja gmot¬ nega položaja, popolne enakopravnosti uči¬ teljic etc. ter ugotovitev pravilne borbene taktike za dosego teh upravičenih zahtev. Sestanek študijskega odseka »Učiteljski pokret« v Ptuju. Ponovni sestanek našega odseka bo v ne¬ deljo 7. marca v pritličju Mladike. Program: 1. Sestava podrobnega načrta za začetno delo v okviru »triletke«. 2. Specialna navodila za opazovalno in zbiralno delo na terenu. 3. Poročilo tov. Debenaka o pripravah za našo ekskurzijo v ČSR, ki jo nameravamo prirediti v maju sledečega leta. 4. Slučajnosti. K 2. točki sestankovega programa dobro preštudiraj v »Učit. tovarišu« sledeče: 1. Št. 9. od 24. sept. 1936.: Navodilo za sestavo referata o gospodarskih in družabnih razmerah šol. okoliša in njih vpliv na šolsko delo. 2 . Št. 17. od 19. nov. 1936.: Naša vas: Prvi statistični podatki. 3. Našo »triletko«, objavljeno v današnji številki. Zabeleži si nove ideje in vprašanja in prinesi s seboj, da bo tako možna stvarna diskusija. K sestanku so vabljeni tudi vsi oni, ki bi še želeli postati člani. Važno! Da ne bomo nadlegovali tovarišev upraviteljev, ki so že itak preobloženi z ad¬ ministrativnim delom, prosimo, da posamezni učiteljski zbori določijo nekoga izmed tova¬ rišev (-ic) za poverjenika (-ico), na katerega se bomo obračali v vseh nujnih zadevah. Vsem tovarišem ! Da dobite v glavnih obrisih vpogled v zgodovinski in notranje - vsebinski razvoj našega pokreta, preglejte sledeče članke v letošnjem letniku »Učitelj¬ skega tovariša«: 1. Skupna št. 3., 4. in 5. od 16. jul. 1936.: Resolucija brezposelnih abiturientov in mla¬ dih učiteljev. 2 . Št. 11. od 8. okt. 1936.: Naš glas za boljšo šolo in boljše razmere učiteljstva. 3. Št. 23. od 14. jan. t. 1.: Program sekcij- skega odseka »Učit. pokreta«. 4 . Št. 24. od 21. jan. t. 1.: Božični sestanek »Učit. pokreta«. 5. Št. 28. od 18. februarja t. 1.: Učiteljski pokret. Kdor se zanima še za podrobnejše idejno || spopolnjevanje in dozorevanje pokreta, naj preštudira vse članke, objavljene pod rubri- . kami: »Glas najmlajših«, »Naš glas« in »Na- j ša vas«, ki so bili predglasniki mladega, hitro ) zorečega pokreta. ..Narodna prosveta" Pod naslovom »Pokret koji zaslužuje pažnju« prinaša zadnja »Narodna prosveta« simpatično pisan članek o Učiteljskem po- kretu. Uvodoma pravi pisec: »Naši tovariši v Sloveniji delajo vedno premišljeno in sistematično. Pri njih je naj¬ važnejše to, da je vsak javen podvig nemogoč kot podvig poedinca. Pri njih sproži vsako javno vprašanje določen kolektiv. Določeno število tovarišev se zbere okrog določene ide¬ je in .„?. skupnimi močmi se trudijo, da jo uresničijo.« .. >> . Tc (1 v ni je med slovenskim učiteljstvom oživela vazna ideja. Ta ideja ima širok obseg m se ponovno tiče samoizdbrazbe slovenske¬ ga učiteljstva in njegove akcije za nastavitev brezposelnih učiteljev ter uresničenje naših stanovskih interesov. Akcijo za uresničenje te ideje bodo naši tovariši v Sloveniji vodili v okviru sekcije za dravsko banovino ...« V nadaljnjem navaja avtor naš program v celoti, a tudi resolucijo, ki je bila sprejeta in učiteljski pokret na božičnem sestanku U. p. V njej je pod¬ črtal izjavo, da v U. p. lahko sodeluje vsak, brez ozira na svetovni nazor in politično pre¬ pričanje. Na koncu še dostavlja: »To in tako delo ni samo pošteno, temveč tudi pametno in koristno. Gledati na vas kot na del družbe ter iz tega pojmovanja stvari najti odnos do šole in učitelja, je edina pot k točnemu poznanju položaja in poznanju koristi, ki jih rodi tako delo. Zato to delo pozdravljamo in opozarjamo tovariše v dru¬ gih sekcijah, da se za to idejo resno pozani¬ majo in da pristopijo k delu za njeno uresni¬ čenje.« To priznanje nas veseli. Daje nam novih moralnih opor za uresničenje naših ciljev. Pt|' druzujemo se avtorjevi želji, da bi ideja U cl ' teljskega pokreta zajela čim širši krog jug 0 ' slovanskega učiteljstva. Tudi Vi k _ °ste kupili Vaš pomladni plašč Df] P A III IkTIt 1^1LL±»- p p■ e g "J* rAU L1N U —^ 1 2 p ' r e najlepših Stran 3 n u d i cenj. uči v Ljubljani, Kongresni trg št. 5, modelov tudi na mesečno odplačilo najnižje cene! VODJE OPOZICIJE JOČEJO SLOVENCA NA ČELU JUU. Dne 25. februarja je bilo zborovanje sre- ke ga društva JUU za lil. šolski srez v Beo¬ gradu. Na tem zborovanju je govoril Blagoje Stefanovič, znani govornik z novosadske glav. skupščine JUU, ki se ga bodo delegati prav dobro spominjali. Pritoževal se je, kako se inU je kratila beseda v Novem Sadu — če¬ tudi je on naj dalj e govoril, da so se ga dele¬ gati sami naveličali in so zahtevali, da neha. Sedaj, po njegovem, je vsega kriv predsednik. Zato je iznesel na zborovanju željo, da se predsednik menja, ker Slovenci ne poznajo borbe za svobodo, so premalo liberalni in demokratični. Seveda so ga zborovalci z ogor¬ čenjem zavrnili. — Kako »misijo« je ta go¬ spod opravljal pred novosadsko skupščino in kako »misijo« je imel — sodeč po njegovem govoru — na sami skupščini, ni povedal član¬ stvu, ko je polagal račun o svojem delegat- stvu. — Dne 8. novembra 1936. so napisali beograjski opozicionalci JUU sledeče: Pred¬ sednik centralne uprave JUU g. Ivan Dimnik je premeščen po potrebi službe v Beograd. S tem je ustreženo želji celokupnega jugoslo- venskega učiteljstva, da bodi predsednik glav¬ ne uprave v Beogradu. Kako potvarjanje res¬ nice je to, pričajo nova pravila, ki upoštevajo in dajejo možnost tudi učiteljem iz notra¬ njosti države, da se upoštevajo pri sestavi centralne uprave. — Ekskurzija v Pariz. Doslej je vplačalo prijavnino in ustrezajoči znesek 45 članic in članov. Za enkrat, ker nimamo še odgo- ; vora iz Pariza in raznih korporacij iz Nem- ! čije, Švice in Avstrije, je določen naslednji potovalni program: Odhod iz Ljubljane dne 20. julija ob 20,48 preko Jesenic, Beljaka in in k °»il»>. Od- (večerja, prenočevanj \ P^hod v Miinchen iz Miinchna 2~ > VII niJlf ^ os ^°l- Odhod burga in Nancva v P* ° S ^ utt S arta ’ Strass- (izleti in udeležba ri r", B,Va “ je v Parizu nem pedagoškem kongresujTdni ° P preko Diiona sresu ) ° dni. Povratek wbi2kFi”ir iiV ^rfr« iSsž na Hafelekar v"' 10 pek,a 1 z žično železnico vatcknekoM Programu i mamo tudi po- Za enk l M t ? CUXa ’ B ” ga in !n terlakna. ker je zvezana - varlanta . ® e ni definitivna, smo na v °?, r °T lmi stroški. Stopili smo pa v stik z odločilnimi krogi za znat- kMe r P es PU - te i kCr - V dose danjem znesku, diti J Ji u' VStet ? vse ’ kar moremo nu- ’ •• slonovska in ne pridobitvena korporacija svojim elanom. V kritje stroškov se bo deloma uporabila tudi prijavnina, v ko¬ likor ne odpade na administrativne stroške. Kazumljivo pa je, da ne moremo nuditi za ta znesek razkošnih hotelov. Zadovoljiti se mo¬ ramo z internati in drugimi priznanimi usta¬ novami, ki nudijo udobno prenočišče in pri¬ merno prehrano. — Ker je predvideno, da se more udeležiti ekskurzije 100 udeležencev, sprejemamo še nadaljnje prijave. Cena 2200 dinarjev. — Prijave s prijavnino 100 din, ki je všteta v znesku 2200 din, sprejema EO pri sekciji JUU za dravsko banovino, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. Dol pri Hrastniku. Vse svoje drage tovariše, tovarišice, prijatelje in znance pro¬ siva, da naj blagovolijo tem potom sprejeti najino najlepšo zahvalo za ljubeznivo pozor¬ nost in iskrene čestitke o priliki najine zlate poroke. — Anton in Jerica Gnus. — Letošnji spored potovanj »Po božjem svetu« je izredno pester in zanimiv: Binko- štno potovanje na Sušak—Trsat—Rab, o veli¬ kih počitnicah po Južni Srbiji (to potovanje se je lani izredno lepo obneslo) in po sončni Dalmaciji, na Oplenac (trikrat), na Koroško, v Maria-Zell in na Dunaj, v Gorico—Trst, Benetke—Padovo, Rim—Neapelj, v Pariš, Salzburg itd. Podrobna pojasnila pošlje vsa¬ komur zastonj uprava »Po božjem svetu« v Ljubljani, Wolfova ulica 1. — Današnji številki je priložen cenik tvrdke Hinko Podjavoršek iz Kranja, ki jo toplo priporočamo. Tvrdka nudi učiteljstvu ugodno odplačevanje. Kaj use pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU I —1 Uradniške plače v ČSR se zvišajo do višine, kakor so bile pred leti, preden so bile znižane. Povišanje plač bo imelo retroaktivno vrednost in bo veljalo od 1. januarja. Vlada bo v to svrho rabila okrog 150,000.000 Kč. — »Jutro« od 3. marca. —1 Šolskim nadzornikom so zvišali plače na Češkoslovaškem, in sicer od 1200 do 1800 češkosl. kron. Prav tako so zvišali občutno tudi dnevnice za nadzorovanje šol. (Prager Presse, 28. II.) —1 Glede na to, ali naj ostane občinska pisarna v Mačkovcih v šolskem poslopju ali ne, se je vnela polemika med »Mursko Kraji¬ no« in »Slovenskim gospodarjem« od 24. II. —1 Otroci iz olševske šole so zadnje čase prav dobre volje — piše »Gorenjec«, 27. II. - Ker jim je treba hoditi v šolo samo dvakrat na teden. Vse razen ene učne moči so na dopustu. Ako se zadeva takoj ne uredi, 1>i bilo najbolje, da se da dopust tudi otro¬ kom. —1 Glede brošure »Kam to vodi?«, ki jo k izdal škof dr. Srebrnič, kjer kritizira razne šolske knjige na srednjih šolah, je nastala ned »Slovenskim narodom«, 23. II. .in »Slove¬ sni«, 24. II. polemika. —1 Naše učiteljstvo je tako brezversko ^gojeno, da je žalost! Kakšna je šolska mla¬ dina'. Ali še kdo vzdigne klobuk, ko sliši zdra¬ vo Marijo zvoniti? Dijaki, otroci, delavci, vse biti po ulicah na dom, a le tu pa tam vidim kakega starčka s klobukom v roki. (»Sama- fijan« št. 3.) —I Na seji Narodne skupščine je govoril tu di poslanec dr. Jančič o nevarnosti, ki nam j^eti na severni meji, kjer so začeli inozemci kupovati naša posestva. Govoril je tudi o Umeščanju uradnikov. Med premeščenimi je ^ogo takih, ki so se borili v jugoslovenski ^fnadi proti Avstriji ali pa so znani kot agil- 11 nacionalni delavci. (»Slovenec«, 26. II.) . —1 Pravilnik o višji pedagoški šoli je iz- v »Službenem listu banske uprave« od ■4. II. —1 Vzdrževanje šol se je preneslo na ba¬ bine. Ob priliki banovinskega zasedanja pi- jf v tem pogledu »Trgovski list« od 15. n ; : .uvilno je, da se je šolsko breme občin olaj- * a jo, ni pa pravilno, da se je vse breme na¬ bilo na banovine, ki imajo že itak več kot i 0v °lj izdatkov, posebno one, ki so skoraj f te z vsake državne dotacije, kar je dravska kovina. Prispevati bi morala tudi država. —1 Neverjetne razmere na Kočevskem. Nedaleč od Kočevja je šola enorazrednica. Otroci so slovenski, mešani (skoraj vsi razen enega v nemškem razredu) in nemški. Do pri¬ četka leta je poučeval na tej šoli učitelj z dru¬ žino. Pouk bi moral biti v 7. in 8. letu v slo¬ venščini, a ta je bil slovenski le na papirju. Po novem letu je prišla nova učiteljica, ki je hotela naučiti otroke predpisane slovenščine. Nastal je ogenj v strehi. Deputacija je šla kar do sreskega načelstva k nadzorniku pro¬ testirat. Učiteljica je bila v 2 dneh klicana na zagovor. Od tedaj nemški otroci naravnost terorizirajo slovenske otroke, da se boje v šoli govoriti slovensko in niso varni svojega življenja. (»Slovenski dom«, 26. II.) Cenj. učiteljstvu nudi 5 % popusta pri nakupu nova galante¬ rijska in modi trgovina CUZNAR STANE Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 Velika izbira aktovk, denarnic in torbic Oglejte si izložbe! »Klerikalno« uradništvo je dobilo prej tudi še vedno sedaj v 99 primerih sa- iša mesta. Tako piše »Slovenec« od ubriki »Kaj pravite?« — Tu dodaja. , se je celo, da se je učitelj, ki je grdo 3 preganjal katoliško učiteljico poet m režimom, znal še grše prikupiti se u oblastvom in odšel na še boljše m icsto, ona učiteljica, pa je še vedno ia. o bedi kočevskih Slovencev in o obup- skih razmerah piše tov. Lojze Zupan li« od 28. II. Poslanec Prekoršek je govoril v skup^ idi o predčasni upokojitvi državnih ov ter je obsojal tako počenjanje. Iz- Zato ima naš narod prav tenko raz- ' ni čut in ni je stvari, ki bi pri nas ■nodušnejši odpor kakor protipravn •izakonUo postopanje javne uprave. J je nato še razmotrival o preganja^ Sloveniji. (Po »Slovencu« od 25., m od 26. IL) dr VehlV c, 80vor posk Prekorška poslanec von, i. »Slovenec« od 28. II. prinaša o go- nJ „ a J na -! ednje . poročil °- Na Podlagi toč- dra-,i? K V eV J -% bi ° L 1935 ‘ Prestavljenih v Po r, Sk J ban ° V T u 51 učite ijev po prošnji, 201 na S ? P°J r f bl ln za kazen 2 - Lcta 1936. ški J prosnp 4, 11 - Po službeni potrebi 91. Od 4000^ ^ga učiteljskega osebja, ki znaša nad stavi - po . s i už toeni potrebi pre- hji pJTfP " Stelja po kazni, po proš- Križe mečejo s šol. Na državnem uči- eijiscu v Ljubljani so pred božičem zame¬ njali podobe pok. kralja Aleksandra s podo- veJl kr ? ja Pe , tra IL Ker so bile te podobe Je, jih m bilo mogoče obesiti na prejšnja mesta. Ker je križ redno nad kraljevo podo- oo, je bilo zaradi večjih podob treba križ »mesiti više. V enem razredu se je pri tej za¬ menjavi po nesreči križ zdrobil. Tako je bil razred en dan brez križa. Taka nesreča ni krivda, še manj hudobija. Na božičnem zborovanju Slomškove zve¬ ze pa so v zvezi s tem poročali, da so na šo¬ lah razmere take, da so na nekem učiteljišču dijaki sneli križ. O tem je kasneje poročal tudi »Bogoljub«. No zdaj je sam »Slovence« od 28. II. prinesel končno pojasnilo kateheta na učiteljišču. Za spomlad 1937 priporoča tvrdka A.&E. Skaberne Ljubljana zadnje manufakturne novosti Učiteljstvi pravnihz • T § Nastop nove službe ob premestitvi. ‘ Na vprašanje, kako je tolmačiti § 100. u. z., pojiisnjujemo. V štev. 11. »Učiteljskega tova- ri L a<< z dne 15. oktobra 1931. smo natančno objavili in pojasnili, kako je razumeti rok p dni, 24 ur glede nastopa nove službe, če je kdo premeščen. Rok, ki ga predpisuje § 100. u - z. glede nastopa nove službe, je razumeti tako. Uslužbenec, ki je bil razrešen službe n. pr. dne 15. oktobra 1936., se mora javiti na novem službenem mestu najkasneje »v 5 dneh« od dneva razrešitve, t. j. v dneh 16. do 20. ok¬ tobra, in ako je bil potreben 1 dan za po¬ tovanje, se javi najkasneje 21. oktobra. »V 5 dneh« ne pomeni »po 5 dneh«, kakor si ne¬ kateri tolmačijo. V tem primeru je bil usluž¬ benec do inkl. 15. na starem mestu, 16., a naj¬ kasneje 20. pa bi moral biti na novem mestu. — Napačno je tudi naziranje, da »mora« iz¬ rabiti premeščeni 5 dni, ki jih nudi § 100. u. z. za nastop nove službe, posebno še ako je samec in se more seliti takoj naslednji dan po razrešitvi. Najdaljši rok 5 dni je predvi¬ den pač za uslužbence, kise selijo s pohištvom in dejansko potrebujejo izvesten čas za pako- vanje in priprave za selitev. Svetujemo vsem premeščenim, da nasto¬ pite novo službo pravočasno v izogib neprili- kam. —§ Vprašanje: W. O. v B. Poročen sem z ženo učiteljico in uživava naturalno stanova¬ nje. Ali sme ona ostati še dalje v istem sta¬ novanju tudi sedaj, ko sem odšel v pedago¬ ško šolo in sem torej še nadalje v staležu prejšnje šole ter le na študijskem dopustu? Odgovor! Učiteljski par ima pravico do naturalnega stanovanja, torej tudi Vaša žena. Vprašanje: Š. P. v S. Ker nisem več po¬ treboval, sem prostovoljno dal na razpolago naturalno stanovanje kraj. šol. odboru. Ali ga imam, če se mi razmere izpremenijo, pravico zopet zahtevati zase? Odgovor! Z naturalnimi stanovanji raz¬ polagajo kraj. šolski odbori! Vprašanje: V. Ž. iz Št. t. Prošnja za VIII. skupino je bila vložena 1. 1935., imam nad 9 let službe. Kaj naj ukrenem, da se prošnja reši, ker sem ugotovil, da so napredovali mlajši od mene. Sem tudi jaz odlično oce¬ njena. Odgovor! Z nad 9 leti službe ste gotovo med prvimi, ki pridejo v poštev za napredo¬ vanje po ranglisti. Možno je, da ste tudi že postavljeni v VIII. skupino, a ni še objavlje¬ no Vaše napredovanje. Napredovanja se vrše po letu 1935. le. če je prazno budžetsko me¬ sto, zato je treba pač čakati, da se katero mesto izprazni. Da so napredovali mlajši od Vas, je možno le, če so prišli pred Vami v IX. skupino. Mladinska matica —mm Prihodnja številka »Našega roda« izide krog 20. To bo velikonočna številka s pomladansko vsebino. Prosimo poverjenike, da nakažejo naročnino čimprej. —mm O 4. številki »Našega roda« piše Mariborski večernik od 23. II.: Izšla je nova številka priljubljenega lista z bogato, pestro in poučno vsebino. Oskar Hudales nadaljuje z »Ubežnikom«, nakar sledijo sledeči prispev¬ ki: F. Čiček »O treh nevestah v Pukšah«, Pa- stuškin »Pa poglejmo«, »Odkritosrčna želja«, Fr. Roš »Naš dedek«. Potem še »Cicibanov rod« v slikovitosti skrbno izbranega gradiva, razen tega še s poučnim čtivom, izdatno za¬ ložena rubrika »Doma in po svetu«. —mm Najlepši velikonočni dar so »Pir¬ hi«, knjiga bolgarske mladinske proze. Knji¬ ga je izšla z večbarvno naslovno stranjo, z dvobarvno notranjo naslovno stranjo na fi¬ nem papirju. Vse ocene so si bile edine v tem, da je to edinstvena zbirka. \ knjigi je zastopanih 25 najboljših bolgarskih mladin¬ skih pisateljev. Pri ilustracijah pa je sodelo¬ valo kar 26 naših najboljših ilustratorjev. Ce¬ na kartonirani knjigi je 20. vezani 26 din. —mm Književni odsek M. M. pridno pre¬ bira došle rokopise, ki so bili poslani na raz¬ pis knjižnih nagrad. Izid tekmovanja bo ob¬ javljen v »Učit. tovarišu« krog velike noči. Učiteljstvi pevslvi izbor JUU Emil Adamič —pev. Koncertna turneja v proslavo 25- letnice osvoboditve južne Srbije priredi naš pevski zbor. S proslavo bodo združeni tudi spominski koncerti za pok. E. Adamičem. Pred dnevi se je vrnil tajnik UPZ A. Cerut, ki je organiziral še podrobnosti za posamezne koncerte. Program potovanja je: 18. marca ob 4.35 uri odhod iz Ljubljane. Prihod v Vu¬ kovar ob 13.24, nakar se poda zbor v bližnje Borovo — sedež Bafinih podjetij v Jugosla¬ viji. Sledi ogled šole, hospitacija in pouk. Po hospitaciji bo konferenca, ker želi tamkajšnje učiteljstvo, da izjavijo udeleženci turneje svo¬ je mnenje glede pouka in šole. Zvečer ob 20.30 koncert. V Borovu bo zbor gost tvrdke Bat’a, ki je tudi tokrat pokazala, na čelu z direktorjem g. Maksimovičem, svojo veliko naklonjenost do našega stanu. — 19. marca ob 10.23 odhor iz Borova, prihod v Beograd ob 15.20, zvečer istega dne koncert v Beogra¬ du. Prenočevali bomo v obeh učiteljskih do¬ movih (Katičeva ulica 1 in Kralja Milutina 66). 20. marca ob 11. uri dopoldne odhod iz Beograda — prihod v Kragujevac ob 14.18 uri — zvečer koncert. 21. marca: odhod iz Kra¬ gujevca ob 8.58. Prihod v Niš ob 14.40, zvečer koncert. Naslednji dan, 22. marca, si bomo ogledali pod vodstvom tovarišev in tovarišic iz Niša, Niško banjo. Ob 16.06 odhod iz Niša — prihod v Leskovac, največje industrijsko mesto v Srbiji, ob 17.07 — koncert. 23. marca ob 12.34 odhod iz Leskovca — prihod v Ku- manovo ob 15.13. Tu se bo zbor najprej po¬ klonil pri spomeniku padlim v balkanski voj¬ ni, nakar bo prisostvoval slavnostnemu delu zborovanja tamkajšnjega sr. uč. društva. Zve¬ čer koncert. 24. marca odhod iz Kumanova ob 9.07 — prihod v Skoplje ob 9.54. Po obedu ogled mesta in okolice, zvečer koncert v slav¬ nostni dvorani oficirskega doma. S tem kon¬ certom bo tudi pot pevskega zbora zaključe¬ na. Odhod iz Skoplja 25. marca ob 13.06 — prihod v Beograd ob 22.36 — odhod iz Beo¬ grada ob 23.10 — prihod v Ljubljano 26. mar¬ ca ob 9.10 uri. Že iz programa samega je do¬ bro razvidno, da turneja ni zabava, kakor marsikdo misli, marveč težko in naporno kul¬ turno delo, ki ga vršijo člani pevskega zbora, ki žrtvujejo za našo pevsko kulturo, medse¬ bojne stike in lastno poznavanje svoje do¬ movine ter tujine, več kot morejo. Ob tej pri¬ liki moramo pa ugotoviti, da smo našli pri tovarišicah in tovariših v vseh krajih na ste- žaj odprta vrata in gostoljubne roke. Kosajo se med seboj, kdo bo lepše in gostoljubneje sprejel člane zbora. Prosimo člane zbora, naj si pripravijo za na pot razne slike in fotogra¬ fije iz šole in kraja, kjer živijo. Te slike in event. šolski izdelki bodo prav dobro služili pri razgovoru in izmenjavi misli s srbskimi tovariši. Vsi se zavedamo, da mora taka pot služiti samoizobrazbi in bodo s tem pridobili' mnogo naši učenci. Šolski radio —r XXII. teden. Torek 9. marca: »V tek¬ stilni tovarni«, gosp. strok, učitelj Maks Stu¬ pica. Razpored: 1. Namen in delo tekstilnih tovarn. Pridobivanje, glavne lastnosti in spo¬ znavanje tekstilnih surovin. Predelava prediva v prejo in preje v pletenine in tkanine. 2. Pot skozi tvornico bombažnih tkanin in opis po¬ sameznih postopkov predelave od surovega bombaža do gotove tkanine. Glavni oddelki tvornice: predilnica, tkalnica in apretura z barvarnico in belilnico. 3. Vzroki, način in posledica razvoja ter današnje stanje tekstil¬ ne industrije pri nas. II.—III. V petek 12. marca bo predaval g. Rafael Bačar: »Turisti v živalstvu.« K temu predava¬ nju je podal sledeče misli: Razvrstitev živalstva na zemlji. Vsaka ce¬ lina ima različno živalstvo. V preteklosti na¬ še zemlje so bile živalske skupine drugače raz¬ vrščene. Slika je bila različna od današnje. Preseljevanje živali radi podnebnih in drugih izprememb. Ledena doba in usoda raznih ži¬ valskih skupin iz te dobe: Hrček, polži, črvi, ribe, ptiči itd. Globlji vzroki potovanj. Hor¬ moni. Enaki temni nagoni tudi v človeku: »UČ T T F. L J S K I TOVARIŠ« Štev. 30. Stran 4. Preseljevanja narodov nekdaj in sedaj. Za¬ kaj se nagon za potovanje vzbudi večinoma samo v živalih, ki žive zadružno? Prerokbe za bodočnost: kakšno bo žival¬ stvo čez nekaj tisoč let? II.—III. —r V Kmetijskem radiu bo v nedeljo 7. marca ob 17. uri g. Josip Štrekelj vodil raz¬ govor o gnojenju zelenjadnega vrta. Stanovska organizacija JJJJJ Iz društev Vabila = JUU — SRESKO DRUŠTVO KO¬ ČEVJE bo zborovalo v soboto, dne 13. marca 1937. ob 1034 uri v državni narodni šoli v Ko¬ čevju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacij¬ sko poročilo; dopisi. 2. Zgodovina in zemlje¬ pis v višji narodni šoli. (Glose k začasnemu učnemu načrtu), predava tov. Lojze Zupanc. 3. Slučajnosti. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto dne 13. marca s pričetkom ob 8. uri v risalnici narodne šole v Škofji Loki. Dnevni red: 1. Jugoslovansko- bolgarska proslava. 2. Praktični nastop tov. Demšarja z mladino. Učna slika: Bolgarija (zemljepis). 3. Poročila društvenih funkcionar¬ jev. 4. Rešitev došlih dopisov. 5. Predlogi in slučajnosti. Jugoslovansko - bolgarska prosla¬ va je zamišljena v najširšem obsegu in bodo Zaradi informacije navajam v naslednjem pregled učnih predmetov in razdelitev učnih ur v oddelkih zavoda za: a) učitelje kovinarskih obrti; b) učitelje stavbnih hrti. sodelovali pri njej učitelji-pevci, solisti, pred¬ videne so glasbene točke itd. Podrobni spo¬ red pošljemo upraviteljstvom vseh šol pose- be. K proslavi bodo vabljeni vsi predstavniki škofjeloškega javnega življenja ter bo odpo¬ slana bolgarskemu učiteljstvu posebna po¬ zdravna brzojavka. Vabimo vse tovariše in tovarišice, da se proslave kakor tudi ostalih točk dnevnega reda polnoštevilno in točno udeleže. vanje na obrtno-nadaljevalnih šolah. Ome¬ njeni tečaji so organizirani tako, da se na njih predava ona učna tvarina, ki jo zahteva novi učni načrt za obrtno- in strokovno-nada- Ijevalne šole. Pri tečajih je uveljavljena spe¬ cializacija priprave, tečaji sami pa so pet¬ mesečni (od prvega februarja do 28. junija). Skupina B. Število tedenskih učnih ur Tehnologija .5 Strokovno risanje za kovinarske obrti . 10 Fizika in elektrotehnika.3 Motoroznanstvo.2 Metodika računskega pouka in kalkula¬ cija ., 2 Narodno gospodarstvo. j Ponazorovalne metode. j Hospitacije in poizkusni nastopi .... g Delo v delavnicah in predvajanje delav- niških del.8 Specialno obrtno zdravstvo se obravnava v šestih urah, ki so določene za stro¬ kovno risanje. Skupaj ... 34 Zamišljena pa je postopna organizacija pripravljalnih tečajev za interne in poklicne učitelje tudi za ostale obrtne stroke na stro- kovno-nadaljevalnih šolah (predvsem pridejo v poštev umetniško obrtne stroke, oblačilne obrti, trgovske obrti in prehranjevalne obrti). InoszemsKo šolstvo in učiteljstvo Obrtno-nadaljevalno šolstvo na Češkoslovaškem (Dalje.) = JUU — SRESKO DRUŠTVO LOGA¬ TEC bo zborovalo v soboto dne 13. marca 1937. ob 349. uri v narodni šoli na Rakeku. — Poleg poročil odborovih funkcionarjev bo po¬ ročal tov. nadzornik o novih disciplinarnih predpisih ter tov. Alojzij Hreščak iz Ljublja¬ ne o učnih načrtih. — Tovariši in tovarišice! Izvršite do tega dne svoje obveznosti napram društvu in udeležite se zborovanja polnošte¬ vilno. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LAŠKO, SKUPNO Z LITIJSKIM bo zborovalo 13. marca 1937. ob 9. uri v Trbovljah (Sokolski dom). Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Pedagoško predavanje tov. E. Vranca. 3. Situacijsko po¬ ročilo (tov. M. Kumelj, sekcijski tajnik). 4. Event. resolucija. 5. Slučajnosti. — Po zboro¬ vanju ogled Trbovelj in kosilo, kdor želi se¬ veda! Goste iz Litije najiskreneje pozdravlja¬ mo, naše člane pa k čim večji udeležbi vabi¬ mo, ker smatramo zbore za manifestacijo stanovske misli in zavednosti! Na svidenje! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO NOVO MESTO bo zborovalo v soboto 20. marca 1937. ob 9. uri na osnovni šoli v Novem me¬ stu. Predava kap. M. Midževič: »Značaj in ko¬ rist morja«. — Tov.(ice) vrtnarji, prinesite s seboj semena, cepiče, korenike itd. vrtnih rastlin v svrho zamenjave. — Pred zborova¬ njem ob 8. uri odborova seja. — Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LITIJA bo zborovalo v soboto 13. marca 1937. ob 9. uri v Sokolskem domu v Trbovljah skupno z JUU — za srez Laško. — Dnevni red: 1. Pred- sedstvene zadeve. 2. Predavanje. 3. Situacij¬ sko poročilo sekcijskega tajnika tov. M. Kum¬ lja iz Ljubljane. 4. Društvene zadeve, slučaj¬ nosti, predlogi, resolucije. Sodelovali bodo tu¬ di Trboveljski slavčki. — Oni, ki bodo to že¬ leli, si bodo popoldne pod vodstvom trbovelj¬ skih tovarišev ogledali Trbovlje. — Zboroval¬ ce pa vabimo na izlet na Sv. Planino (985 m). Iz Trbovelj je 2 uri zmerne pešhoje. Preno¬ čevanje v planinskem domu. (Zvečer: prijet¬ no kramljanje in tarok!) Povratek v nedeljo. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽI¬ CE bo zborovalo v soboto dne 13. marca 1937. ob 10. uri v narodni šoli v Brežicah. Na spo¬ redu je poleg običajnih točk predavanje šol. upr. Hrovata I.: Šola in sadjarstvo. Pol ure pred zborovanjem bo seja upravnega in nad¬ zornega odbora. K obilni udeležbi vabi = JUU — SRESKO DRUŠTVO KRANJ zboruje v sredo, dne 10. marca t. L ob pol 9. uri v Narodnem domu v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. — 2. Prešernov Kranj (predava prof. dr. Žon- tar). — 3. Uredba o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev narodnih šol (referira tov. nadzornik V. Rupret). — 4. Bla¬ gajniško poročilo. — 5. Vprašanja in pred¬ logi. — Pri vseh točkah se vrše razprave. — Tovariši ! Poravnajte članarino ! Odbor. Število tedenskih učnih ur v tečaju: leto I. II. 1. Skupni predmeti v oddelkih a) in b): Temeljivzgoje, metodika na obrtno- nadaljevalni šoli in uvod v učno prakso.3 3 Nastopi in poizkusi v pouku ..44 Državoznanstvo in narodno gospo¬ darstvo .3 3 Organizacija, administr. in uprava obrtno-nadaljevalnih šol, šolske reforme.0 1 Vzgoja obrtnega naraščaja in po¬ speševanje obrta.0 1 Šolska in obrtna higiena .... 0 2 Učna metoda pri spisju na obrtno- nadaljevalnih šolah.0 1 Število tedenskih učnih ur v tečaju: leto I. II. Ponazorovalne metode, učni pripo¬ močki za obrtno-nadaljev. šole 0 1 2. Strokovni predmeti v oddelku a): Metodika strokovnega pouka za: a) zidarsko, kamnarsko, tesarsko, krovsko in kleparsko obrt ..20 b) betonarje (železobeton), cemen- tarje, varovalce sten, kamnarje, itd. 3 0 c) stavbne in pohištvene mizarje, kolarje, strugarje in steklarje . 4 4 d) stavbne in umetne ključavni¬ čarje . 4 0 e) soboslikarje in pleskarje ... 0 4 Strokovno risanje za strojnike ..44 Delo v delavnicah in predvajanje delavniških del.8 8 Strokovni predmeti v oddelku b): Metodika strokovnega pouka za: a) strojne ključavničarje, strugarje in izdelovalce instrumentov ..40 b) livarje in kovače. 3 0 c) stavbne ključavničarje, kleparje in istalaterje. 4 0 d) elektromehanike in mehanike . 0 5 e) kolarje in karoseriste .... 0 3 f) avtomonterje in druge .... 2 0 Strokovno risanje za stavbne obrti 4 4 Delo v kovinarskih delavnicah in ekskurzije v zavode v svrho spo¬ znanja specialnih del.8 8 Skupaj v oddelku ... 36 36 Razen tečajev za pripravo internih uči¬ teljev za pouk na obrtno-nadaljevalnih šolah obstojajo od leta 1932. tečaji za pripravo uči¬ teljev osnovnih in meščanskih šol za pouče- MALI OGLASI FR. P. ZAJEC inpralan optik Ljubljana, Stari trg s priporoča: naočnike, ščipalni- ke, barometre, toplomere, ri¬ salno orodje, mikroskope, fo- to-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni¬ ne. Ceniki brezplačno. KNJIŽNA ZALOŽBA HRAM izda v svojem letošnjem programu 1937/38^ šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Zupančiča, Vladimirja Levstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umet¬ niške vrednosti. Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33'— mesečno, v celo platno vezane knjige din 25'— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na nas letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico, izdano pri naši zalošbi izven redniih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega pošljemo brezplačno. Založba HRAM, Ljubljana, Florijanska ulica 14 FABIANI-JUR JO VEC LJUBLJANA / STRITARJEVA ULICA priporoča veliko izbiro damskega in moškega blaga Doslej so uvedeni trije tipi imenovanih tečajev za pripravo učiteljev na obrtno-nada¬ ljevalnih šolah. V prvem ali A. tipu se pri¬ pravljajo udeleženci za pouk vseh predmetov na splošnih obrtno-nadaljevalnih šolah. Izje¬ mo tvorijo seveda le popolnoma strokovni predmeti. Prvi ali A. tip je tudi nekaka pri¬ prava udeležencev za poznejša dva B. in C. tipa. V skupini B. se pripravljajo absolventi skupine A. da dobijo ono znanje, ki ga bo¬ do rabili pri pouku na strokovno-nadaljevalnih šolah za kovinarske predmete se učečo mla¬ dino v I. in II. semestru in da bodo mogli po¬ učevati tudi gospodarske nauke v vseh pred¬ metih in semestrih. V skupini C. se priprav¬ ljajo absolventi skupine A., da morejo po¬ učevati na strokovno-nadaljevalnih šolah za stavbne obrti in da morejo poučevati na stro¬ kovno-nadaljevalnih šolah za obdelavo lesa, in sicer za strokovne predmete prvega in drugega semestra, gospodarske nauke pa v vseh predmetih, oziroma semestrih. Po uspeš¬ nem absolviranju posamezne skupine in po prestani enoletni praksi v obrtno-nadaljevalni ali strokovno-nadaljevalni šoli, se morajo kandidati podvreči usposobljenostnemu iz¬ pitu, nakar morejo biti nastavljeni za stro¬ kovne učitelje na navedenih šolah in za na¬ vedene predmete. Organizacija tečajev za strokovno uspo¬ sabljanje učiteljev osnovnih in meščanskih šol za učitelje na obrtno-nadaljevalnih šolah je razvidna iz naslednje razpredelnice učnih predmetov in števila tedenskih učnih ur v skupinah A. in B.: Skupina A. Število tedenskih učnih ur: Računstvo, opisna geometrija in uvod v strokovno risanje za stavbarske, kovi¬ narske in lesne obrti. 11 Risanje (prostoročno) in začetki strokov¬ nega risanja za umetne in oblačilne obrti 8 Metodika spisja, strokovno računstvo in kalkulacija. 3 Državljanska vzgoja in narodno gospo¬ darstvo . 3 Izobraževalno čtivo . 1 Šolsko in obrtno zdravstvo. 1 Organizacija in administracija obrtno-na¬ daljevalnih šol, vzgoja obrtno-nadalje- valnega naraščaja, pospeševanje obrti . 1 Nastopi, hospitacije in drugo pedagoško delo. 2 Delo v delavnicah in predvajanje delav¬ niških del. 4 Skupaj ... 34 Novosti na knjižnem trgu PROSVETNI ZBORNIK »Učiteljska tiskarna« je izdala in založila »Prosvetni zbornik«, ki ga je uredil referent v min. prosvete Anton Skala. V tem zborniku so zbrane važne uredbe in pravilniki za šolo in učiteljstvo. Najvažnejša je gotovo »Ured¬ ba o vzdrževanju narodnih šol. Vsak upra¬ vitelj kot poslovodja in vsak predsednik kra¬ jevnega šolskega odbora jo mora imeti pri rokah. »Uredba o disciplinski odgovornosti šolskih nadzornikov in učiteljev narodnih šol« je važna in pomembna za vsakega uči¬ telja. Mlajši učitelji in učiteljice bodo. gotovo z zanimanjem proučili »Uredbo o višji peda- godski šoli«, saj se bodo mnogi odločili za nadaljnjo izobrazbo, posebno še, ker se bodo postavljali v bodoče za nadzornike le učitelji z višjo pedagoško šolo iz skupine, ki je do¬ ločena posebej za izobraževanje sreskih šol¬ skih nadzornikov. »Uredba o izvrševanju nad- zorniške službe« ni važna samo za sreske šolske nadzornike, marveč tudi za učitelje. Katehetom bo ustreženo s »Pravili za polaga¬ nje državnega strokovnega izpita za vero- učitelja narodne šole«. Šolskim upraviteljem, predsednikom občin, predsednikom krajevnih šolskih odborov in drugim, ki se zanimajo za vzgojo naše zapuščene in zanemarjene mla¬ dine, je nujno potreben »Obči pravilnik o osnovanju, vzdrževanju, urejanju in o delu v dnevnih zavetiščih in drugih sličnih ustano¬ vah za zaščito in vzgojo otrok«. Prepričani smo, da je »Učiteljska tiskarna« ustregla uči¬ teljem, posebno pa šolskim nadzornikom in šolskim upraviteljem kakor krajevnim šol¬ skim odborom s to potrebno izdajo »Pro¬ svetnega zbornika«, ki naj bo na naših šolah vsaj v vsaki učiteljski knjižnici. Obširni (178 strani) in lično opremljeni broširani knjižici je določena cena 30 din, v platno vezani pa 38 din. Zaloga je pičla. Naročite knjižico »Pro¬ svetni zbornik« čimprej. Prednaročnikom je knjižica že odposlana. —k Dolores Vieser: Pevček. Jugoslovan¬ ska knjigarna je izdala v 61. zvezku Ljudske knjižice povest nemške pisateljice Dolores Vieser, ki opisuje zgodbo mladega goslarja, ki ga je usoda zanesla v samostansko šolo. Popolnoma sam je ostal na svetu, pa ga vodi pot skozi življenje polno lepot in tudi mnogih žalostnih izkušenj. V ozadju te zgodbe je tu¬ di žalostna usoda razpadanja družine. Velik del te zgodbe se vrši na Koroškem. — Povest je prevedel Janez Pucelj. Cena broširani knji¬ gi 30 din, vezani 40 din. Vaša želja se je izpolnila! Dobi se slika sv. Cirila in Metoda v lepih barvah, velikost 70 X 90 cm! — Do sedaj smo jo najbolj pogrešali pri zgodovinskem pouku, zato si jo takoj nabavite! — Cena sliki je din 60 ’— Odobrena in priporočena je z odlokom [ministrstva prosvete P. br. 42.005 od 23. X. 1936 na osnovi mišljenja „Glav. prosv. saveta" S. br. 823/36. Naročila sprejemata komisijska zaloga za dravsko banovino knjigarna ».Utiteljske tiskarne" v Ljubljani In njena podružnica v Mariboru Glavni in odgovorni urednik Vekoslav Mlekuž. — Izdajatelj: J. U. U. — sekcija za dr ~ Izdajatdj: J.U. U. sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. Za sekcijo odgovarja Franja Završanova. Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). — Vsi v Ljubljani.