34. številka Ljubljana, v četrtek 12. februvarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan »večer, izimn nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., M pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati.— Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Frana Kolinami hiši, „(Jledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Leto 1885. in Slovani. »Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, ta ni vreden biti njih naslednik", pisal je blagi vladika. Te besede je Slovan vedno nosil v svojem srci in da jih še ni pozabil, priča nam letošnjo leto. Velikega pomena bode 1. 1885. v slovanski zgodovini, ko Slovani zopet pokažejo svojo bratovsko ljubezen in vzajemnost, ki je že od prvih časov sem mej nami bivala in katero so nam sovražni tujci pri vsaki priložnosti kratili in podkopavali. Tisoč let bode kmalu (6. aprila), kar je veliki slovanski blagovestnik izročil dušo Bogu in to tisočnico smrti Metodijeve slavi letos ves slovanski svet od Adrije do Ledenega morja, od Šumnve do skrajne meje azijatske. Vsi slovanski časopisi proslavljajo imenitni ta dogodek, ki naj bi širil slovansko idejo mej sorodnimi brati, da se še dalje bolj spoznavali in vzbujali slovansko zavednost, ki ima še vedno premalo brano. Ni se bati one „panslavistične povodnji". katero tako radi prorokujejo sovražni nam listi, ampak' naloga naša je, vzbujali čisto slovansko vzajemnost, ki nas uči, mej seboj bolj in bolj spoznavati se in približevati. Prihajajo nam na misel besede, ki je je govoril Poljak Spasovič pri znani večerji v Petrogradu: „ Namen slovanske ideje jo, buditi čustvo slovanskega bratovstva, da vsak slovanski narod zajetna iz tega čustva moč za svoj individuvalni razvoj, da brani svoje, da bode svoj." To je težnja vsakega izobraženega Slovana in nič več. A ne samo na severu, na Velegradu, bodo sijajne slovesnosti, tudi na jugu, pri bratih nam Hrvatih, godile se bodo letos velike znamenitosti. Leto 1885. je petdesetletnica preporoda hrvatske književnosti. 1. 1885. obhajal bode jugoslovanski mecen, vladika Strosmavr, sedemdesetletnico svojega rojstva in petintridesetletnico svojega vladikovanja (8. septembra) Zopet pokazal bode hrvatski narod, kako časti svojega ljubljencu, a ne samo hrvatski, tudi slovenski, saj je tudi naš dobrotnik, saj je Jugoslovan. Bratovska zveza, ki je že od nekdaj pojila dva tako si sorodna naroda, Slovence in Hrvate, ta zveza ima se ponoviti in utrditi. Vsak ve, kako velike važnosti so take vznjemne slavnosti. Ti vzbujajo slovansko čustvo in nas ožje priklepajo na naše brate. Lepa je, a še bolj premisleka vredna misel, ki jo je sprožil Poljak Pilje, da bi se letos napravil v Zagrebu nekaki slovanski shod, kakor se je sklical 1. 1848 v Pragi, a žalibože ni mogel dokončati svojih namer; ali pa kakor je bila 1. 1867. etnografska razstav a v .Moskvi. Vender s takim shodom je le malo ali nič upanja; kaj bi počeli Nemci, in kaj še le Madjari? Saj so nam dokaz dogodki, ki so se vršili in se še vrše z blagim vladiko! In če še pridenenio, da"bodo Madjari slavili tisočnico postanka mndjarske države, ne obeča se nam dosti dobrega. !:i kaj recimo o zakonih proti socijalistom V Tudi s temi stavijo se nam lahko zapreke, ki kolikor toliko ovirajo in mejijo našo že itak ozko dc-lokrožje Veselimo še tolikih slavnosti, ki se napravljajo na slovanskem svetu, in radi se jih budemo udeleževali, ker imajo širiti slovansko vzajemnost, zraven pa nas vender navdaja marsikoja britka misel, ki se more danes ali jutri uresničiti — „srce nadja se in boji". Kolikor bolj napreduju Slovani, tolikanj bolj zagrizeno se vedo naši tujci in v lažnivih židovsko liberalnih listih grde slovansko poštenost. Najlepša misel, ki si jo pač moremo misliti v spomin letošnjega leta, bila bi ta, da bi se Slovani jeli malo bolj ukvarjati z ruščino, zlasti razumništvo imelo bi se bolj vnemati za ta jezik, ki je mej slovanskimi prvi in kateri bi moral znati vsaj nekoliko vsak zaveden Slovan. Nemščina, ta blažena nemščina imeti mora že povsod svojo prvo besedo in kmalu bi kdo menil, da brez nje človek ne more izveličan biti. Povsod veje nemški duh, nemške knjige imajo večino v knjižnici skoro vsakega in če pogledamo v družbinsko Žlvonje, pokaže se nemščina v svoji popolnosti. Zinatra se izvrstnim rodoljubom, a ne more zgovoriti stavka, da bi ne zinil vmes kako neslano nemško in že stokrat premleto frazo. Narod ga šteje morda mej prve rodoljube, a otroci dostikrat še materinščine zmožni neso. Mlačnost, velika mlačnost vlada v tem oziru vzlasti pri nas Slovencih in kako dolgo bo še to trpelo? — „Svoji k svojim", bodi naše gasio, a ne samo v besedi, tudi v dejanjih. Žalibože, da ni tako. Ruski jezik ima izvestno veliko bodočnost in da postane nekoč slovanskim diplomatskim jezikom, treba se je podvizati. Da bi se pač uresničile ideje, kije je govoril Lamanskij, ki je razvija Pipin v svoji Zgodovini slovanskih literatur, ideji1, ki morajo ogreti vsakega Slovana, da spodrine v literarnih krogih ruski jezik nemškega in da postanemo svoji. Bogi —h- „Socijalno demokratstvo brez bodočnosti." Leta 1874. izdal je nckedanji naš minister prof. dr. Albert Sehaffle na svetlo knjigo z napisom ,.Quintessenz des Socialismus" in v njej so naslikane narodno-gospodarske konsekvencije socijalizma. Po svoji znanostni, a vender lahkotnimi vsebini prodrlo je Schafllejevo delo v najširše kroge in navajalo se čestokrat kot avtoritaven vir. Poglavitni'' nauki socijalizma so v tej knjigi razloženi in natančno je razloženo, v koliko so opravičene njega ideje. Schttffle se kaže naklonjenega socijalizmu iu socijalistskini konečnim svrham, toda gorkega neprijatelja liberalnemu gospodstvu kapitala, in kadar govori o „lopovstvu borze", o gospodarski korupciji časnikarstva in o anarhistskih zavratnih bojih, tedaj mu, sicer mirnemu, učenjaškemu razsojeva'cu, beseda izpod peresa kipi, kritika se mu razburjeno peni. V predgovoru k rečeni knjigi piše učenjak: „Da bi bilo možno na jedenkrat oživotvoriti socija-lizem, tega, tako se mi vidi, tudi njegovi prvaki sami ne mislijo, taka improvizacija bila bi zločin proti socijalizmu samemu. ć1e pa je pozna bodočnost njegova, dosegel je bodo počasi, po dolgotrajnih notranjih in vnanjih bojih za svoj obstoj, to pa gotovo veliko prej s tem, da bode kapital v konkurenciji sam sebe ujedel in da se sedanji liberalno-kapitalistski družbin red sam po sebi razsede, nego-li z zmago barikade; veliko poprej zato, ker cela država za svoje ohranenje skrbeti mora, nego-li s silovitostjo, ki bi iz nižav prihrula." Že iz teh besed je jasno, da SchafHe ne zametujc socijalizma „a priori", kakor tudi vsa njegova razprava kaže, da mu ni nesimpa-tičen, nego, da ga le no more potrditi v obliki utopistični. Z nenavadno bistroumnostjo je tudi zrno ločil od plev, izluščil jedro zdravega socijalistskega teženja v rečenom spisu, katerega konec že slove: LISTEK. Pripovedka o Hudičevej gori. (Spisal Bret llarte; posloveni) A B.) (Konec.; Tujec preneha, glas mu je bil kakor od razburjenosti onemogel. V istem trenotku oče Jose, kateremu je sočutno srce o pogledu na odhajajoče domovinske prapore krvavelo, z ganljivim glasom vzklikne: „Ostanite zdravi, vi hrabri vitezi in krščanski boritelji! Ostani zdrav, Nunes de Balbao! Ti Alonzo Ojedski! Ti visoko čislani Las Casas! ... Vi zdravi ostanite in Bog naj pusti, da seme, katero ste vi razsipali, obrodi in dozori!" Ko se potem oče Jose k tujcu obrne, vidi, kako ta silno resno svoj robec iz posode svojega meča vzame ter ga dostojno približa očem. „Odpustite mi to slabost, gospod duhovnik," pravi vitez opravičevaje se; „ali ti vrli gospodje so bili moji prijatelji in so mi mnogo dobrega storili, morebiti mnogo več vrednega nego ta borna črna obleka," pristavi kažoč na žalno obleko, katero je nosil. — i Oče Jose pa :e bil pregloboko utopljen v za-| mišljenost, da bi opazil dvoumje, ki jo tičalo v teh j besedah, in po kratkem molku je rekel, kakor bi ' dalje glasno govoril: „Da, seme, katero so sejali, bo obrodilo in dozorelo na teh rodovitnih tleh." Kakor za odgovor na to se obrne tujec na nasprotno stran, in zopet klobuk zavihtevši pravi z istim resnim glasom: „Poglejte proti vzhodu!" Padre se obrne in ko se megla razdeli pred vihrajočim peresom, vidi, kako je soluce vzhajalo. Ž njenimi svetlimi žarki vred videla se je čudna, valeča se množica ljudij v soteskah daljnega s snegom pokritega gorovja. Mesto temnih, romantičnih obrazov v fantastičnem sprevodu od prej opazil je oče Jose zdaj čudno vznemirjen, modre oči in kot lan bele lase, saškega plemena. Mesto muzikaličnih govornih glasov in bojevitih zvokov donela mu je na uho čudna zmes ostrih goltnikov in posebnega sikanja. Ravno nasprotno od dostojnega premerje-nega koraka in postavnega vedenje vitezov v prvem sprevodu prilomastile so te množice suvaje, vriščaje, sopihaje, v opravkih, vetrenjaško, in ko so šle mimo, opazil je dobri padre, da so silna drevesa kakor pred pihom orkanovim treskala ob tla in da je zemeljski drob kakor vsled krčevitega utripanja trga! se in razlival ... in oče Jose se je zaman oziral po svetem križi ali kakem drugem krščanskem znaku . . . Samo jedno samo reč ugledal sredi mej njimi, kar je bilo kakor zastava — in prekrižal se je s svetim strahom, kajti glej, zastava je imela podobo medveda! „Kdo so ti ošabni Izmaelitje ?il vpraša z bridkim glasom. Tujec dalje resno molči. „Kaj delajo tukaj brez križa ali kakega dru-zega svetega znamenja?" vpraša še jedenkrat. „Imate li pogum, to videti, gospod duhovnik V" odvrne tujec mirno. Oče Jose seže po razpelu, kakor seže samoten popotnik po meču, in mu potrjevaje namigne. „Stopite pod senco mojega peresa," veli tujec. Oče Jose stopi k njemu in v istem trenotku se pogrezneta v tla. Ko oči zopet odpre, katere je mej to hitro vožnjo v vroči molitvi zaprte imel, bil je pod neznanskim obokom, kojega strop je bil kakor zvezdnato nebo z leskečimi pikami okrašen. Ob jednem ga je razsvetljeval rumen svit, ki ,,Ali je novo načelo za realizovanje pripravno, ali pa morda še postane, to se sedaj ne more naravnost reči. To pa, da se tačas in tudi še dolgo pozneje ne dt i/vesti, to je meni jasno. N'e tako, da bi ta priodp že sam po sebi bil antisocijalen. Da bi se vender jedenkrat naučili konkretno misliti in soditi o tem velikanskem vprašanji, da bi gA ne odpravljali pustolovno z besedama: .,samoslepljenje in denuncijacija!" Ker drugače bode zavoljo tega vseh stanov s civilizacijo konec." V teh letih odkar je bilo izšlo to Scliiifrlejevo /11 menito delo, se je socijalizem neizmerno razvil, dobil je celo vrhovno sankcijo, priboril si je jedno konkretno obliko, rekše „državni socijalizem" Socijalna reforma bila je začetkom beseda, a postala je, kakor znano, meso. To neso več prazne marnje iu tudi ScMffle se je zopet oglasil, napovedal .dodatek" k svoji , kviiitesenciji'. In sedaj se čita in presoja mu knjiga z naslovom: „l)ie Aussichtslosig-keit der Socialdemokratie". Pod tem naslovom stojijo tudi te-le preložene besede: Tri pisma jed-nemu državniku kot dodatek k kvintesenciji socijalizma". Prvi list je z dne 15. decembra 1884 pisan avstrijskemu državniku, kakor se misli, grofu Ilohen-wartu, kateremu je Schftffle bil Bominiater. Ta list pričenja tako-le: „Vaše ljube in drage vrstice mi pravijo, da so najnovejše volitveue zmage socijalnoga demokratstva nemškega pomnožile rudeči strah tudi v Avstriji .... Toda jaz se rudečega strahu tako no bojim kakor Vaši prijatelji, marveč trdim, da socijalno demokratstvo nema nobene bodočnosti. Brez skrbi lahko pustite, naj še jedenkrat toliko socijalnih demokratov pride v državni zbor, da bodo morali razodeti svoj positivni program, ki ga tudi sedaj hote skriti za goro, iu potem uprav se bode videlo, da ni nobene prave nevarnosti. Vsa peza positivnega pobijanja se potem prikaže na dan in pri proletarcih bode izpodbila socijalni demokratski princip." Politični nasprotniki Schafnejevi hote iz teh besed in iz no\ega dela njegovega po vsej sili sklepati, da je v kratkem času zatajil svoje nekdanje nazore, položene v knjigo iz 1874. leta. Toda nemajo pravo. Sedanja objava je v resnici to, kakor jo je ozuamenil sam pisatelj, rekše dodatek, „d polnilo" k „kvintesenciji4'. Socijalno demokratstvo mu je bilo pred leti baš tako malo osnovano, kakor mu je v novejšem delu. Da je pa sedanja kritika socijalnoga demokratstva in kolektivizma viditi bolj negativno ostra, krivo je temu to, ker se ob jednem poveličuje posit vna socijalna politika. „LiberalizeraM iu „socijalizem„ sta mu otroka jednega duha, rekše individuvalizma. Ta dvojčka sta zmagovita proti prejšnjemu, omrtvelenm času, a jednostranska in ničeva v očigled positlvizmu novega časa. Bodočnost bode imela prakti&na socijalna reforma, praktično krščanstvo, positivizem. Scliiitte celo odločno trdi, da je nemogoče red človeštva radikalno na boljše preobrniti na podstavi kolektivi-stični. Zboljšati kaj se daje le z odpravami zlorab pod vrhovno oblastjo države. Schaftie je bil nekdaj bolj demokrat in sovražil je Pruse, to je še dandanes lahko, če tudi se ujema s socijalno in kolonijalno politiko Bismarckovo Kako bi se dalo pobijati in pobiti socijalno demokratstvo, tudi to pove, s praktično socijalno reformo namreč. Toda on ne koprni za srednjeveškim redom, on ne gleda na prošlost, ne^o v bodočnost, katero je treba pripravljati v duhu pravega liberalizma. Spis njegov je torej ob jednem krepak protest v lice soeijalno-po-litičnemu teženju fevdalcev. Dr. Schaffle odsvetuje socijalitske zakone; od njih si ne obeta nobenega učinka, od njih bodemo v Avstriji imeli ravno toliko, 'kolikor na Nemškem, kjer je najvestniše zvrSevanje Izimnfll zakonov pomoglo socijalnomu demokratstvu do najlepših časov iu vspehov. Kar se tiče njegovih predlogov positivnih, uči v prvi vrsti, da liberalizma in kapitalizma ni uničevati, marveč pripravljati ju za službo obče blaginje. Delavske moči je varovati, a kolikor je možno doseči s svojo močjo, pomagajo naj si delavci sami. Zato je neizogibno, da imajo pravico in svobodo Bvojega združevanja. A kjer ne zadostuje, to, tam ima pristopiti država, in sicer z umnimi zakoni tovarniškimi in poljedelskimi, (ilavni pripomoček za rešitev socijalnega dandanašnjega vprašanja se diu. Schaflleju vidi v obsežnem zalaganji in sistemskem vzviševanji sodruštev, katera bi skrbela za svoje delavske člane, kadar ne morejo delati in so brez zaslužka m stare dni ali v bolezni. Ker tudi za socijalno reformo velja prislovica „Quot capita, tot sensus", zatorej tudi dr, Sehiirtle-j vo, ob kratkem označajeno novo delo ne bode po misli vseh. Dal je sicer sloveči narodnogospodarski pisatelj vsakemu stališču svoje, a to dandanes, kakor znano ne zadostuje, ker se jedenkrat zastop-ljeno svojo stališče prerado smatra za jedino pravo, nepremično. Vender pa se bode knjiga mnogo čitala in proučevala. Politični razgled. Notr;)hm* dežolc« V Ljubljani 12. februvarja. Vsi časopisi se sedaj bavijo z nasprotjem, ki se je pokazalo na desnici državnega %»ura. Češki listi prihajajo k spoznanju, da bi vlada in nemški konservativci radi osnovali precej močno konservativno stranko, katerej program bi bil kon-servatizem in centralizem. Potem bi vlada s pomočjo te srednje stranke pobijala težnje Slovanov. Mi smo to že večkrat trdili, a dozdaj so konservativnejši slovanski poslanci to zanikavali in zagovarjali dobro voljo vlade. — Levičarji bodo pri pristojbinskej noveli glasovali, da se preide v specijalno debato. Pri I specijalnej debati nasvetovali pa bodo več sprememb I in olajšav, — Ker se nemški konservativci neki pro-tivijo zakonu o regulovanji rek v Galiciji, posvetoval se je že poljski klub, da bi s*1 ta stvar ne reševala v tem zasedanji. Ko bi bila ta predloga zavržena, bi se v prihodnjem zasedanji res lahko zopet spra« vila na dnevni red. slabše bi pa bilo za Poljake, ko bi jo državni zbor kaj predelal. V o(fer«ki>iii državnem zboru nadaljuje se debata o reformi gospodske zbornice. Opozicija zgornje zbornice neki misli predlagati, da se zavrže vsaka reforma, ker tako upa pridobiti največ glasov proti vladnej predlogi. ^ nanje države, V francuske) zbornici je poslednje dni bila debata o povišanji carine na žito in živino, ki se uvaža. Zastopniki mest se protivijo temu povišanju, ki bi bilo škodljivo razvoju in obrtniji. Zastopniki kmetskih občin je pa gorko priporočajo. Kmetijski minister Meli ne je v dolgem govoru zagovarjal to povišanje. Treba je za zboljšanje kmet-skega stanu kaj storiti, ker je najbolj z davki preobložen. Kmet plača '25°/0 davka od svojega čistega dohodka, hišni posestnik v mestu le 17u/0, trgovec le 13°/„ in kapitalist pa le 3,3/6°/0. V nemškem državnem zboru se je pred-včeiaj začela debata o povišanji carine na ži o in le.v Svobodnjaki so hudo napadali to vladno predlogo, ki bi podražila živež po mestih in škodovala nbrtniji Jako dobro in še dosti mirno jo je pa zagovarjal knez Bismarck. Skliceval se je na to, da se večina nemškega prebivalstva bavi s kmetijstvom, ki pa sedaj jako propada. Ko bi se trud poljedelcu bolje izplačal, bi Nemčija lahko 30 do 40 milijon >v centov žita več pridelala. Trditev, da bi le veleposestniki imeli dobiček od povišanja carine, je le liberalna agitacijska iznajdba. Tudi najmanjši kmet, kateri sam vsega pridelanega žita ne poje, imel bode dobiček od tega, Tudi na Snanjskem manjka dela. V ponedeljek so se po Madridu zbirali delavci, ki nemajo dela, do resnih izgredov pa ni prišlo, ker je policija za časa energično posegla vmes in 35 osob dela v zapor. Mestno načelstvo daje tisoč delavcem delo in zaslužek. Pogajanja mej velevlastmi zaradi urejenja egiptovskega finančnega vprašanja neso bila brez vspeha. Do eglo se je baje sporazuiuljenje, prodno se snide angleški parlament, bode se že podpis tla pogodba mej Avstro-Ogersko, Anglijo, Francijo, Italijo, Nemčijo in Rusijo. Angleži še vedno premišljujejo, ali bi vsprejeli Italijansko pomoč ali ne. To dobro vedo, da bi Italija ne pomagala, ne da bi sama pridobila zadosti koristi. Mnogim angleškim krogom ni po volji, da bi si Italija napravila kolonije v Afriki, ker bi to škodovalo njihovoj trgovini. Poleg tega bi pa Sudanci, pa tudi mohamedanci v Indiji smatrali to za j angleško slabost, ko bi Italija pomagala, in to bi ; imelo slabe posledice. General Nevvdegate bode poveljnik angleškemu vojn, ki odide v Murinu, načelnik generalnega štaba bode general Creaves. Ta voj bode prodiral iz Suakima proti Berberu in tam ustanovil zvezo z \V(ilseley-em. — V Bombay-i so se že ukrcali trije : polki peštva in jeden polk konjice, ter odpluli v Egipet. — Gordonova smrt je velikega pomena. Ma-hoinedancem po vseh krajih hode dala nov pogum. Mnogi pravoverni, ki dozdaj še neso hoteli verovati v božje poslanstvo Mahdijevo, bodo sedaj preverjeni o tem. Iz tega se razvidi, da je sedaj nevarnost za Anglijo, Egipet in Turčijo precejšnja. Prva mora, kakor hitro je moč, zatreti ustanek v Sudanu, ker sicer bi se utegnili spuntati Arabi v Egiptu in mo-hamedansko prebivalstvo v Indiji. Da je Gordonova smrt napravila veliko pobitost na Angleškem, ni treba ; praviti Vladni list „Dailly News" izšel je s črnim I robom. Kakor se da iz raznih poročil posneti, je Gordonovej pogubi kriva prevelika zaupnost povelj-; nikom vojsk, ki so imele braniti Kartoni. — Malnli sedaj baje ne misli čakati, da bi Angleži začeli napadati njegove čete, temveč zaukazal je Berberskemu emiru hitro odriniti proti Abu-Hamedu in tam začeti boj z Angleži. Če bodo Angleži pri Abu-Hamedu tepeni, bode emir od tam se dalje pomikal proti Korosku. ■ #. Kamnika 11. febr. [Izv. dop] Ljubljanski „Slovenec" prinaša v svoji 31. številki t. L zopet dopis iz Kamnika Vidi se pač, da nemajo naši dopisniki za omenjeni list prav nič opraviti, da nemajo prav nič skrbi niti za svojo osebo, niti za katero občekoristno zadevo, ker tako vstrajno pobirajo in obdelujejo no\ice, kakor stare klepe- je prihajal, kakor je kazalo, od velikega morja ali ! jezera, ki je zavzemal osrednji prostor jame. Okrog tega podzemeljskega jezera omahovale so temne postave s posodami v rokah, ki so bile napolnene z rumenkasto, iz njegovih globočin zajeto tekočino. Od tega jezera raztezali so se tokovi iste skriv- ; nostue tekočine, kakor veličastne reke naraščajoč in v nedoločeni daljavi izgubljajoč se. Ko sta stopala po obrežji bi iščočega Styga, opazil je oče Jose, da je bil tekoči tok na nekaterih mestih v tr ino stvar utrjen. Tla so bila pokrita s svetlimi kremeni. Padre pobral je jednega ter ga radoveden ogledoval. Bilo je krhko zlato. Izraz neugodnosti razlil se je o tej najdbi dobremu očetu čez obraz; ali niti sled zlobnosti niti zadovoljnosti se ni kazala na tujčevem obličji, ki je bilo še vedno resno, zamišljeno, nič dobrega ne obe taje. Ko je padre Jose zopet umiril se, dejal je britko: „To je torej Vaše delo, gospod hudič? .... To je torej sramotna zanjka, katero Vi nastavljate slabotnim dušam grešnih ljudij! To nesrečno kovino torej ponujate namesto vzveličanja s pomočjo krščanske vere, katero sveta Španija prinaša tej zemlji!" „Tako se mora zgoditi," odvrne tujec resno, i „A zdaj poslušajte, gospod duhovnik! V Vaši moči je, nastop tega dogodka za nekaj časa zadrževati. Pustite me tukaj pri miru. Vrnite se v Kastilijo in vzemite s seboj svojo zvonce, svoje podobe in svoje misije . .. Ako tu ostanete, dogodek le pospešite. . . . Še jeden hipi Ako mi Vi to obljubite, Vam jaz tudi obljubim, da Vam ne bo manjkalo onega, kar utegne postati kras in blagor Vaših starih dni." In tujec pomenljivo pokaže na jezero. Ta trenotek se je zgodilo, poroča nam legenda, da je hudobec pokazal svojo konjsko nogo, kar prej ali slej vsikilar stori. Častitljivega očeta je prikazen nevarno razbegala in da resnico povemo, bil je nekoliko žalosten in zmešan zaradi tega, ker bosta morala blesk in slava španjskih na novo odkritih dežel na ta način zginiti. Zato je nekaj časa obo-tavljaje se tukaj stal. Ali nesramno sredstvo, katerega se je poslužil sovražnik duš, da bi ga zapeljal, razkačilo je njegov kastilijski ponos. Z največjim studom jeden korak nazaj umaknivši se zavihtil je razšemljenemu sovražniku razpelo v obraz ter zakričal z glasom, ki je v temnem prostoru mogočno odmeval: ,,Poberi se od mene, satanas! .. . Poberi se od mene, diabolus!. . . Kaj, ti me hočeš podkupiti, mene, brata svete družbe Jezusove, licencijata iz Kordove, inkvisitorja iz Guadalxare ?!. . . Ti misliš, da me moreš podkupiti s svojim umazanim zakladom? . . . Poberi se od mene!" Kakov bi mogel biti vspeh te rotitve in kako popolna zmaga svetega očeta nad glavnim sovražnikom, ki se je vedno dalje umikal, prestrašen od teh svetih naslovov in v zraku vihtenega znamenja, tega nikdar ne bomo zvedeli; kajti v istem trenotku ušlo je razpelo očetu Jose-u iz tresoče se roke. Komaj se je dotaknilo tal, planeta hudobec in oče Jose zajedno nanje, da bi se ga polastila. V silnem boji zaženeta se jeden v druzega in pobožni Jose, ki je bil svojemu nasprotniku ravno tako v telesni moči kakor v duševni sili kos, je zakletega sovražnika ravno nameraval vznak prekucniti, kar na;edenkrat začuti, kako mu tujec dolge nohti za-saja v meso. Nov strah ga prešine, smrten mraz mu pretrese vse ude in obupno se je boril, da bi se ga oprostil, a zaman. Čudno rujovenje in šumenje mu zadoni na uho; jezero in jama sta mu plesala pred očmi in nato zginila; glasno zakričavši zgrudi se brez zavesti na zemljo . . . tulje. Ko so ti dopisniki vse meščane, ki pred vsako črno suknjo na kolena ne popadajo, za liberalce in brezvernike proglasili, ko so mestni zastop otipali in spoznali, da more le specifično Kamniški ,,kon-servatizem" kaj dobrega ukreniti in dobro gospodariti, ko so našemu županu preiskali srce in obisti, so se spravili na našo Čitalnico. Mi smo skoro na vse te napade, vse te izraze podlega srca in hinavstva molčali, nekaj za to. da bi razburjenja meščanov proti dopisniku in pristašem klike, ki zlorabi ime konservativcev, ne pomnožili, nekaj pa za to, ker je bilo pod našo častjo, da bi se omazali s pretipavanjem malovrednih klepetulj. Pustili smo vse v nemar in nesmo hoteli greniti dopisnikom veselja, da izlivajo iz svojih . svetih ust vsakovrstne lafci in obrekovanja na naše pošteno meščanstvo in našega župana, znajoč, da ima laž kratke noge in da se vsako obrekovanje s časoma maščuje nad obrekovalcem. Kako so se pa tudi trudili v potu svojih obrazov naše malostne zadeve na veliki zvon obešati, več mesecev so jim hodile razvaline kapelic po glavi, katere je razdejal liberalizem, ker jih je pustil konservatizem propasti; reveži so včasi imeli tudi halucinacije. Kakor se Turku, ko se je z opijumom upija-nil, zdi, da je v raji skupaj z najlepšimi devicami, tako so videli naši „konservativci" ljudi odkrivati se pred znamenji, katerih baš bilo ni. Zdaj vidijo propadati Čitalnico, katere udje niti neso. Greh je, pravijo, če se pleše in greh je razveseliti se včasih po trudapolnih dnevih. Po drugih krajih, drugih Či talnicah pa ne more biti grdo, ker se tam udeležujejo veselic tudi duhovni. Naj vas ne skrbi naša Čitalnica; mi smo ponosni na njo in na naše veselice, vi govorite kot slepec o barvah. Čitalnica ni sedaj na kraji propada, ampak bila je tačas, ko jo je vodil gosp. duhovnik. Vaše solze o domišljenem propadanji Čitalnice so krokodilove solze in zato vas milujem. Vam ni bilo za znamenje, ampak za hujskanje proti možu, ki vam je trn v peti in katerega bi radi potopili, vam ni za vero, sicer bi po njej živeli, vam ni za konservatizem, ker ste konservativni samo v lažeh in hinavstvu, Vam pa tudi ni za narodnost nič, sicer bi ne agitovali proti narodni Čitalnici in narodnjakom; popolnem pritrjujem dopisniku, če citira stari izrek: „Povej mi s kom se pečaš, in povem ti, kdo da si". Narodnjake sovražite, bratite se pa z najhujšimi sovražniki našega naroda. Ker vaš duševni obzor ne sega dalje, kakor se vidi iz zvonika cerkve na butni, ne spoznate, da delate za nemčurje in Pruse. Ako pa to spoznate, ste pravi anarhisti in sotrudniki framasonov, ki bi radi na razvalinah na-rodnjaštva želi sad vašega razdirajočega početja. Da bi vas tega sram bilo, se od vas ne morem nadejati. Is Idrije 10"februvarja. [Izv. dop.] V prilično okrašenih in razsvitljenil) sobah g. llemica praznovalo je mlado tukajšnje delavsko bralno društvo svojo prvo veselico: rojstni dan našega prvega pesnika Val. Vodnika kaj primerno. TJdele-ži'o se je te svečanosti mnogo njegovih čestilcev raznega stanu, počastil jo je tudi vrli naš g. župan 8 svojo navzočnostjo. Ob 8. uri zasvirala je godba našo narodno „Naprej". Za tem nastopil je pevski zbor pod vod- stvom pevovodje g. Ličarja; vse petje za moški in mešani zbor vršilo se je jako gladko in lepo, veliko lepše nego je bilo pričakovati v tako kratkem času skoro od samih novincev. Posebno sta gospodični M. Dolinarjeva in F. Sedejeva samospeve, prta »Spominčico-*, druga „Pri vodici", tako dobro zvršili, da je občinstvo bilo veselo zavzeto, in sta morali na splošno zahtevanje in ploskanje pesni ponavljati. Nadejati se je od tako vrlih močij še mnogo. Slava torej neutrudnemu pe-vo vod j i, pevkama in pevcem! V slavnostnem govoru je odbornik g. J. Pire navdušeno proslavljal Vodnika kot očaka in vzbudi-telja milega slovenskega naroda, navduševal občin-stro k ljubezni do domovine in naroda, odanosti in zvestobi do našega presvitlega cesarja, na kar je občinstvo jednoglasno trikrat vzkliknilo ,.živio"! Po končanem sporedu začela se je splošna zabava, zasukal se je tudi nekaterekrati mladi svet. Pri plesu kakor tudi mej sporedom sviral je oddelek c. kr. rudniške godbe. Take živahnosti, tako splošne dobre volje že davno ni bilo. Upamo, da nam odbor delavskega bralnega društva priredi še mnogo jednakih veselic, ter ljudstvo vzbuja iz narodnega spanja. 'ti Jesenic na Gorenjskem 10. febr. [Izv. dop.] K veselici, katero je 8. t. m. napravilo tukajšnje bralno in pevsko društvo, zbralo se je v krasno olepšanih in razsvitljenih sobanah g. Srhreya okolu dve sto osob, mej njimi tudi najodličnejše osebe našega trga; videti pa je bilo tudi veliko gospode z Javornlka in Trbiža. Občinstvo ni moglo dovolj prehvaliti veselega večera in krasne zabave. Petje pod vodstvom gosp. nadučitelja A. Majerja vršilo se je jako lepo in gladko. Čestitati moramo Jeseničanom na tako izvrstnem voditelju šole, kakor tudi v vsakem oziru izobraženem in uljudnem gospodu. Vsa čast tudi vrlim pevcem, kateri so v tem kratkem času tako marljivo napredovali. Veliki violon-koncert „Caravaccio" vzbudil je veliko smeha. Res hvaležen sme biti Sablo de Pa-i rassato svojemu iskrenemu prijatelju Caravacciju, i kateri mu je to izvrstno skladbo poklonil. Znani ! umetnik na violonu Z. Didldudldaj odpotoval je zdaj j v Ljubljano, kjer se bode na debeli četrtek v Čital-I niči produciral. Tudi plesna zabava bila je zelo živahna. Prav Prijetno je bilo gledati četvorko, katero je plesalo mlado in staro. Kostumovan ples pa se je letos posebno dobro obnesel. Veselica, katera je bila v korist revnim šolskim otrokom, prinesla je lepo vsoto v krajno šolsko blagajnici). Domare stvari. — (P r e s v i 11 i cesar) odpustil je 13 posestnikom iz Brežiškega okraja, ki so bili zaradi znane trtoušni affiro pri c. kr. okrožni sodni j i v Celji obsojeni, polovico kazni. — (Slovenskega društva odbor) poslal je slovenskim državnim poslancem naslednjo brzojavko: „Odbor „Slovenskega društva" pozdravlja z velikim zadoščenjem odločno postopanje slovenskih poslancev in se trdno nadeja ter pro0 gld 127 n 50 n Državne srečke iz 1 1864 100 gld 174 n — i avstf zlata renta, davka prosta . . 106 n 70 n — n — s 10/ n 30 n n 95 t> 5e/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 n _ n Dunava reg srećke f>°/n . . 100 gld Ho n 75 n Zemlj obč avstr. 4'/i°/o zlat' Z!i8t 1"" • 122 t 75 n Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 n — n Prior oblig Ferdinandove sov. železnice 106 n 60 Kreditne sreoko.....100 gld 178 n 25 n 19 n 50 • Akcije anglo-iivatr. banke . . 120 „ 106 9 90 n Trammway-druŠt volj. 170 gld a, v. . . 212 n 50 n Zahvala. Za mnogo dokazo iskrenega sofiuvstva mej boleznijo in za lepe vonco in mnogobrojno udele-žitev poslednjega sprevoda pokojnega nepozab-Ijivega deda, gospoda ANTON a M0SCHEK-a, izrekata vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrćnejšo zahvalo žalujoča unuka (86) Anton in Fran Moschek, V Ljubljani, v 12. dan februvarja 1885. 1 ■ t * Zahvala. Za mnogobrojne dokaze milega sočutja ob smrti našega preljubljrnega soproga, oziroma očeta, brata in strijca, gospoda JAKOB-a VILAR-ja, kakor tudi /..t mnogobrojno spremstvo pri spre vulii in za darovane lepe vence izrekajo vsem aftjgloboktjio zalivalo (S5) žalujoči ostali. V P u dobu, 9. dne februvarja 1885. _ rONlilllO. (7-6) Akviziter se V8projme takoj pod jako ugodnimi pogoji za neko zavarovalnico. Pismene ponudbe pod chifTro O naj se oddajo upravništvu „Slov. Naroda" do konca tega meseca. (84—D dobe" takoj dober zaslužek za dolgo časa pri grndicnjl Dravskem v Pateruion Feriidorfu na Zgornjem Koroškem. (72—3) Stavbino podjetje Rainer & Pinteritsch. M~ Salicilna ustna voda, ~m aromatična, upliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab dali iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. wr Salicilni zobni prašek, ~m splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna „pri samorogu" JULIJ pl. Tlti\KOCZY-Ja na Mestnem trgu v Ljubljani. (43—4) IproiM linija. h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni purniki tu linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Tevitczila", odhod okolu 15. dne marca 1885. Kajuta za potnike 20« gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (20—17) J. terki7ile, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsonale Nr. 13, Teatro Coinunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Euiillauo d' Ani. l*ogIii>eu, generalnega agenta v Trstu. GLAVNO SKLADIŠTE m ':■ (Bl ———"naJSfstfJa fužne poznale kas najuuije okrepljujuće piće, I kas Izkusili liok proti trajnom kašlju plućevlne I ioludca bolosti grkljana i proti mehirnlm kataru, H INKE MATTONIJA Karlovi vari i Widn. TTTP ■ 4 llil GRESHAM" zavarovalno društvo la iivljsnjc v Londonu. Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1, j Pešla, Franz - Josefsplatz v hiši društva. št. 5 in G, v hiši društva. Društvena aktiva.................. frank. 83,780.016-90 Letrii dohodki na premijah in obrestih dne 30. junija 1883 ... „ 16,602.367-70 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.............. . „ 139,950.000'- V Blednjej dvaiiajstmcsećnej poslovalnej perijodi uložilo se je pri društvu za.......... „ 65,7.'6.175'— ponudb, valed česar znuša skupni znesek v slednjih 25 letih na uloženih ponudbah več kot........... „ 1.2G0,777.854,55 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti St, 3, II. nadstropje pri Va,!. ^oKc?hkotu. (309—10) ♦♦♦♦<>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦ Od visoke vlade A ^-JU* * Njeg. Veličanstva • 3? i 2 ir. Fr. Lopel-or halzai D Že sam brezov sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od * pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumi- ♦ telja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek, T Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, loeifo ae že X drugi dan neznatne luskine od polti, ki poatane vsled tega cisto bela iu trda. Ta balzam zgladi na obrazu naBtalo gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeluje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge noBnažnoBti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. 50 kr. Zaloga v Ljubljan pri Jul. pl. Trnkoczy-ji, lekarnarji; glavna zaloga na Dunaji pri W. Henn-u. (231—11) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žel ozn i kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' 20