71. ifnlk.
IUMM f pM. >. mri m.
LWi

.Slovenski Nuod* v*l|a pe pottl: at Avstoo-OgrsletK                                        ia Nemfljo:
cek) leto skupij naprej      .   K 28*—  I edo leto roprej   .   .   .   .   K 33 —
na raesec     m         •      .   .     •    250 |  ćelo leto naprej    .    .   „   .    K 38.—
VpraSanjem glede taseratav se naj priloži ra odgovor dopisni« a!1 znamka. 0pr«THi*tvo (»podaj, chrorttie te*©). BaaOoTm alloa ftt S, totof m *t SS.
Isaate wsk An svo6£F lifMMl a#6#fl|4 ai 9Pfl%itlk9*
lnMriti   te  rafctmH«   pe  por*Mjm«fli   prastar«   fn   sietr:   1   mm   visok,   ter
63 mm Hrok prostor:  enkrat   pe S iri*., drakrat rx> 7   fin,   trikrat   po 9  v.
Poslano   (cnak   prostor)   16   rin..   Mrt«   kt   uhvai«   (eaaJc   pma*n)    10   rt«.
Pri vtfffti lnt«rci)«Ji po sV»gororu.
Na pismena naroda  b*-«c »ctodobne \rpo»Jatve narodne se ne oztra. „ftarotfa« tlfiiin«« teltfoa M   SS.
UpravaiStvu rmj se pofifijaui lamćnine,  rcicli nad}«, inserati LL i, to je admlntstrattvn« stvari.
.Slovenski Narod* veJJa ¥ fcfabtfanl dostavljen na dom iM te si hodi poaj t
ćelo !«to naprej   .   .   .   .   K 2f>'*) I fetrt leta     „       .   .   j   .    .    6-90 pol leta...... 13*20 |  na raesec     m       .....   t*m
^^^—^—   Fosamemaa Štortlka velU 10 vianifiv,    _—
Dopisi nai se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. 0re*ni4tro:  ZaaJUra aiica 4t 5 (v prititfju levo,) teleloa St 34.
le rts psroOk
Dunaj, 29. marca.     (Kor. uracL)
Urađno se razglaša:
VZHODNO  BOJIŠČE.
Ražen žlvabnega detovanja naših iz vidnih oddeftkov ničesar poro-čati.
ITALIJANSKO   BOJlSCE.
Na Krasu so vdrie patrulle peš-pofka Št. 64 v naskoku zapadno od Jamel] v sovratne Jarke, vjele 20 mož in vplenile 2 strojni puški.
Naši letalci so metali na Italfian-tka Uborišča pri Podsabotinu bombe.
JUGOVZHODNO   BOJIŠĆE. Nelzpremenjeno.
Namestnlk načelnika gereralnega štaba pl. H 5 f e r. fmL
Berotto, 29. marca. (Kor. ura<L) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BOJlSCE.
Žlvahen toporskl boj med L©«-som ia Arrasom, kl Je traiai tud] po-nočL V bofu, kl se ie razvnel včeraj pred dnevoci pri Croisillesa in Eco-ttrt-St. Me'nu, severo-vzhodno od Bapauma, so Izgubili Angfežl pole« števflnfli mrtvih ysled šunka nailta ▼arstvenlfi oddelkov enega častnika ta 54 mot kl smo ffli vWl. V Cham-pagni se )e ponesrečilo čez dan več franeoskih napador, da bi zopet za* Vreli !Ztnrane Jhn Jarke.
Na levem bretjn Mose jte prepre-čfl včeraj ra5 cfrramhn! orrenj pri-pravfjeife fnmcoskc šunke proti vl-ilnl 304; dane« ztutraj se je ponesre-čfl napad, Izvr^e^ na široki fronti, v Ognja, na enl točki v protlscnku.
V^hodno od Verđuna so rbfli oa^ letald dva privezna baiona. V bojfh y zraku In z obrambnim ognjem sato HbHI 4 sorralmi totala.
VZHODNO BO.TISCE-V posfavHnem mir. MAKEDONSKO BOJT5CE, Položaj ]e nefiorementen*         *
Prvi generalni krartfrni mofeter v. Ludendnrff.
NemSk! državni kaneler o položaju.
SEJA NEMSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dne 29. t. m. se je začela velika in zanimiva razprava,
Soc. dem. Bernstein je pre-čitaJ izjavo, ki izreka vladni politiki nezaupnico in zahteva skorajšen in odkritosrčen mir. Njegova frakcija smatra za potrebno, označiti svoje staliiče zaradi vedno težjih bremen in vedno večjih izpub in da se dokaže, da je na Nemškcm še vedno stranka, ki se resno bori proti militarizmu. Stranko podpirajo dogoJki na Ruskem, ki utrjaio upanje. da bo mogla socijalna demokracija izpolniti svoj stari mirni program.
Zacno so soc. demokratje s posebno resolucijo zahtevali, naj predloži vlada zakonske nacrte, ki bodo zagotovili sodelovanje državnoga zbora pri sklepu zvez, pri vojnih na-povedih in pri mirovnih pogodbah. Tuđi so soc. demokratje zahtevali. naj se nujno sklene mir na podlagi, da se vse vojskujoče države odpove-do aneksijam.
Poslanec katoHŠketra centralne-ga centnima Spahn je najprej za-vrnil očitanja. ki so bila izrečena v gospodski zbornici proti poštanski zbornici ter se je postavi! na staJi<če državnoga kanclerja^ da morajo biti temelj ^olitike. ki naj napravi državo moćno na zunaj in znotraj, politične pravice prebivalstva. Oovo-reč o zunanji poiitiki. je govornik se zavzemal za vojno s podmorskim.! ČolnI do končane zmage. DejaJ je potem: Nekaj vladarjev je, če tuđi !e račasno izgubilo svojo samostojnost; če bi ne bili š!i iz dežele, bi jih bili ođstavi!i\ kakor se je zgodilo na Ru-skem, po najnovejšlh vesteh se zdi. da se maje tuđi itaHjan^ki prestot. Govornik se je bavi! potem z nisko revolucijo, trdec. da se izid tesra gibanja tiče vseh slovanskih narodov. ' Soc. dem. N o s k e je obžaloval razmerje med Nemčijo in med Kitaj-sko ter AmeriVo ter se potem navi! z revolucijo na Puskem. Kapitaiistični voditelji nove Rusije nečejo miru, nego nada^cvanje vojne do popolne "zmage. Tako se je fzrazfl mlnister M!Ijukov, dočim so ruske mase od-ločno za mir. Na AngrlešVem in na Francoskem &matrajo ru?ko revolucijo z* ud?rec proti      re^kcii^n^rrti
Prusiji. Nemškim socijalnim demokratom se je svetovalo iz Inozemstva, naj nanravijo revolucijo, a ta ! bi bila spravila nemš1 ? delavce v največjo nesrećo. Sicer pa vedo nem-^ki delavci sami, kaj jfm je storiti. Opozarjajoč na nevoljo, ki je nastala zaradi napak pri liidski prehrani, se je govornik ravzel za voillno reformo na Nem^kem.
Naprednjak M 0 11 e r - Mei-r i n g e r je zahteval, naj se dela na mir z Rusijo, ki bo omogočil obno-vitev starm razmer. Govori! je potem o notranjih razmerah in dolžil koftcelarjeve nasprotnike. da se vne-majo za vojno s nodmorskimi čolni iz strntiH. da se premeni smer notranje politfke na Nem^kem.
Nacljonalni liberalec Strese-m a n fe dejal, da bo ođstavlteni car in ^tirie proemani kralji posTedica zve-ze z Avstrijo.
Konservativec grof W e s t a r p je izjavil. da želi tudf njegova stranka miru in prijaznega sosedstva z novo Rusljo. najprej je treba vojno končati i zmago.
DRŽAVNI KANCLER O RUSIJI. Državni kancelar Đethmann-HoHwez
je dejal. da Je ruski car postal žrtev lastne tragične krivde. Car n' uvaže-va1. da Nemč;5e «n Rnsije ne ločijo ni-kaki življenski interesi in zašei je Če-dalje bolj na stran entente. Kancelar je na to dokazoval. da je neresnična trdftev. da je bila Nemila glavna podnomica reakc'ie na Ruskem in je trdil. da se Nemčija ne vtika v no-tranje zadeve ćrv&h držav. fdino, kar zel'mo. Je, <^a bi postala Rusi1"* trdnjava miru. Ce omo«roči novi red zblfžanjp m^d Rusf'o fn Nerrčilo, no-tem za TX>7rlrav!JaTnf> z veseljem. Ru-«k! ^arod, ki te vnine ni hotH. je !ah-ko brez sVrbi, da se ne b-^mo vme-^av?M v nferove zadeve. Mi ne žel!-rro drne^rn. V^V^r da ^i č^m r>rei zr>-vei rivcli ž nrm v rr'ru. 7^rnjenem na častnf pod^<^ 7? ^>>e strani.
Amerfka.
Državni kaneler je nacfaMeval: Te dni se sestane američki kon-eres. da odločf o vojn! al! miru. NemČila ni nikdar n^meravala in tuđi dnn**s ne namerava Amerike na-nastf. Te voine ni žeMa nikdar in Je t"di Hanes ha žrl». On»tovaio smo !7^viU nsnram Arrer'ki. d« smo se odnovedaH ri*»ome?eni tm^rabi podmorskih č^inov le v nrlčakovanhi, ćx *+ bo nn^r^čHo An^ltin    ndvmfti
od nečloveške blokade in doseči, da se drži mednarodnih pogodb.
VVilson in Lansing sama sta oznaćila to blokado kot »illegal and indefensible« — nepostavno in da ]e ni moč braniti. Osem mesecev smo čakali — zaman. Nasprotno je Angina svojo blokado pooštrila. Sku-pai s svojimi zavezniki je zavrnila našo mirovno ponudbo ter razglasila vojne cilje, ki imajo namen uničiti nas in naše zaveznike.
Sele potem smo se odločili za neomejeno podmorsko vojno. Prisiljeni smo bili v to. Ali hoče zato Amerika nar>ovedati vojno Nemčiji. s katero je živela nad 100 let v miru? Ali hoče zato pomnožiti krvo-prelitje? Nas ne zadene odgovornost. Nemški narod, ki ne čuti niti sovraštva niti mržnje proti Amcriki, bo prenesel rudi to. (Pritrjevanje.)
Kitajska.
Kitajska vlada je prekfnfla svoje stike z nami. Kitajski poslanik je zahteval svoje akreditivne listine. Vedno smo živeli v prijateljskih odno-šajih napram Kitaiski, in ni mi treba naglašati. da sedaj Kitajska ni stori-la prostovoljno tega koraka, marveč ga je storila pod pritiskom naših so-vražnfkov, morda rudi vsled (inanč-nih težkoč.
Našim sovražnikom gre za ta, da uničijo rudi naSo trgovino s Kl-tajsko in da si brez truda prilaste. kar smo tekom desetletij ustvarili. Upam, da borno koncem vojne na stroške sovražnikov zopet pridobili, kar smo tam "izgubili. (Pritrjevanie.) Takrat borno rudi obnovili prijateljstvo $ Kitajsko.
VojaskI položaj
Malo mi je dostaviti našim ar-madnfm poročilom o vojaškem p^Jlo-žaju. Na vzhodni fronti v sedanjem času večje operacije ne prihajajo v poštev zaradi letnega časa in po-plav. Na zapadni fronti se vrši umi-kanje po nacrtu ter nam omogoča svobodne operacije. Ves narod bo za to hvaležen našim četam in geni-jalnemu vodstvu feldmaršala Hin-denburga in generala Ludendorffa. (Pritrjevanje.)
Vse ostale fronte se drže z ne-zmanjšano žilavostjo. Dokaz za to makedonska fronta, kjer so bolga*-ske in nemške Čete sijajno zavračale velike franeoske napade. (Pritrjevanje.)
Podmorska vojna.
O podmorski vojni je danes zju-traj državni tajnik mornariškega nrada poročal v glavnem odseku. Dostavljam samo, da je bil uspeh meseca marca ravno tako ugoden, kakor februarja. (Pritrjevaaje.)
Notranja polhika.
Državni kaneler je nadalje izva-jal, da se v notranji politiki ne bo podrobneje izraziL, ker je njegova prva skrb srečni izid vojne. Začetkom vojne smo hoteli vsi odložiM vprašanja notranje politike na čas po vojni, ker se je pa vojna neskončno zaviekla, so posamezne stranke od** stopile od tega mnenja.
Poljsko yprašan]e.
Poslanci sami so naglašaft Ba* politike odložitve na mirni čas ne moremo uporabiti glede poljskega vprašanja. Resila se bodo torej n^-katera vprašanja, ki spadajo v delo-. krog državnega zbora, prej kakor Je bilo nameravano.
Reforma volftne pravice na Pniskem.
Vi zahtevate od mene voltlno reformo za Prusko. Socljalnodema-kratlčni poslanci so mnenja, da ne gre ča ka ti na čas po vojni in podobno željo izražajo zastopniki napredne ljudske stranke in narodno libe* ralne stranke. Po mojem mnenju ne gre izpreminjati temeljev države, med katere štejem volilno pravico, y času, ko so milijoni moških, za kate-rih volilno pravico gre, v strelsklh jarkih. Ali naj provzroČim vendar, tak volilni boj? AH naj oktroira vlada volilno pravico? To bi ne bilo nič novega, dvomim pa, da Je pravi čas za to sedaj, ko je vojna dospela na vrhunec, ko je treba zastaviti zadnjo silo. Moje mnenje je, da se naj politični boji odlože za čas, ko bomo vsi zrli z gotovostjo v svojo prihodnjost
Nadalnji potek seje.
Poslanec W e r n e r je silno napada! nekdanjega ameriškega veleposlanika Oerarda. Odgovoril mu Je državni tajnik zunanjega urada, Zimmermann, ki je izjavil, da je moral nastopati napram veleposlaniku Oerardu prijazno, — dasiravno se mn je to očitalo —, ker je hotela Nemčija ohraniti z Ameriko dobre ocinošaje in preprečiti prelom.
Seja se je nato odgodila na Jutri.
LISTEK.
Povesto belcDški-debelanšlii
Luigi   Caico.
1JLOĐ9C)
»Nežika, prav lepo }e od tebe, da 81 se zatekla v svojem strahu in nc-pokoju k meni, ki sem s teboj nekaj v sorodu. Prav hvaležen sem ti za to in ti tega ne bom nikoii pozabil. Za danes ti rečem samo to, da je to le-po. Se lepie bi pa bilo, če bi ti takoj za zmerotn ostala pri sorodniku Da-1 garinu. Saj veš, da nisetn ravno na-pačen človek. Vdovec sem. pošten obrtnik fn lastnlk hiše brez dolgau a žaliboff tildi brex gospodinje. Sama si rekla zadnjič. priljtiba Nežika, da manjka ti hiši ženske metle. To »e pa vse lahko popravi če \% ti hočH, pre-Huba Nežika.«
Na te iz srca Izgororjene besede Je Nežika, kakor se spodobi, zaru-dela \n molčala kakor grob. Posled-nje je posnemal tuđi DagarinoT Ou-stelj In težko caka!, kaj prida li groba. Tedaj so pa pomdela it tista mala. bela uiesca In Dagarinova de-lavnica Je ti i sala te-le b«*eda Neilke % okroelo pottavoi                       '      i
»No pa raj bo. Pa hočem posku-siti s teboj. Seveda pred cerkvenim blagoslovom poštenje in post, za tištim pa, kar bos hotel.«
To so bile besede, ki so dr^-le slajši kot ansrelsko petje na ušesa Dauarinovega Oustlja. Zavrisnil sem. katfor r~lad fant z belim listkom za klobukom.
Nato sva se zmenila do dobra vse, kar je potreba. Moja Nežika s tistimi belimi uŠesci je b'la pa tikoj tišti dan proti meni tako zaiipljiva. da mi je namesto are dala shraniti tište svoje knjižice.
Tako je postal  vdovski Gustelj j zopet  ženin.  Zakolnem  se  vam  pri bogu in vseh svetnikih. da se ni ni-koli kesal.
Cer dobre tri mesece je imela Dagarinova hiša novo gospodinjo. Lepo fn okrofflo. Sukala se )e pa po hiSi tako kakor frtaFka. Kakor se Je ona svetila same snaee, tako se ie moralo svetiti tud! v»e v Dagarinovi hllL
Oustelj je pa tmc! gledati dan na dan tista njena mala bela nlesca ta i« bil srečen. V svoji sreči ni vedel, kai b! itorfl ivo|1 NefIkl. Vsako fe-Uo fi Je bral Iz oa In Izpotnll. ie pred-no ie bila Irgovorjena. Cm Tam po-
vam nisem nič preveč rekel. Zaljub- I ljen je bil k?kor mlad maček.    Tista | mala bela ušesca so mu glavo tako j 7m~SaTa, da svoje Než'ke ni nikdar drt'^ače  k'ical.  kakor   belouška.   Pa mu tega ni prav nič zamerila. čeprav »o 'e pital s kačjim imenom. Prvič ta Vača ni strupena. kakor ni bila Nežika, dm^ič je na ona dobro vedela, zakai io njen Oustelj tal:o kliče.
Vrhunec Gustlieve sreče je bil pa dovezen, ko so čez leto dni pr> poroki prinesH k Dagarinovi hišl mlađega gospodarja. Povem vam, da je od tedaj naprej Oustelj obdela-val svoje rogove Ie pojoč, žvif^ajoč in smejoč se. Pa si tuđi ne morete misliti, kako fletno sobico je znal napraviti mali Gusteljček, krščen na ime svojega presrečnega očeta. On-stelj starejši Je bil v tisto sobico tako zateleban, da ga }e morala njegova beloulka večkrat potegnitl stran od sobice, da ie ni zaduiH.
Povem vam, da Je Imei Oustelj tedaj že raj na zemlji. Tlsočkrat Je bfl odikodovan za vse tvoje nadloge s štajersko Reso In poljansko Marn-iico.
Leto potem )e m samcira vesefja fn sreće kar norel. Tlste dni so piri Digarlnovfti  iop«t kvpoval. Kakor
je tuđi drucra. Kupili so pa malo Ne- | ! žico, ki je imela ravno tako mala in bela nš«sca. kakor mati Nežika. Od bratca Ousteljčka se    je pa   kmalu naučila delati tisto sobico.
Kai bi vam pravil vse te podrobnosti. Z eno besedo vam lahko vse novcem. Dagarinov Oustelj }e bil te-dai naisrečnejši človek na celem božjem svetu. S tem je pa tuđi vse povezano.
Sparno eno skrb Je imel, seveda je bila pa ta skrb tuđi velika. Ceprav je premiSljeval noč in dan, vendar ni mocre! n?raniti. Vaterega ima rajši, ali svojo N*?iko belouško ali malega Ou^eljčka alf pa malo Nežlco. Y lepo zadrego bi ga spravili, če bi ga ' bili kaj takega vprašali.
Moja Nežika belonška J© bila Tsaki dan gorša in okroglejia. Njena ušesca so »e mi pa vsak dan bolj do-racfa. Stregla ml ie pa tako, da ni Je postala pretesna obleka.
Mali Ousteljček h pa, ko Je sho-dfl, skakal po hiSi, da se ga kar na-rtedati nisem mogd. VČasfta setn se tako vanj zagledal, da seta pocaM na svoj« rogove tn glavnfke,
O »vojem aiurtlčinu o fvoP mtM Hefici p« »W pe govorit Kate |e Ia
la. Vsak dan bi jo bil najrajši poslu«-šal cei dan.
Tako se je godilo Dagarinoveira Oustlju tedaj, ko }e Imel nebesa na zemlji.
Ta Gustljeva nebesa sta pa mcx rale gotovo videti tista štajerska Reza In poljanska Marušica, ko sta se pekle in cvrle v peklu. Posebno dru-, ga mi gotovo teh nebeš ni privoščn la. Zvezale sta se zato z najbolj hn^ dobniml satani, da mi Jih snesta* Tako si mislim Jaz to stvar.
Moja okrogla Nežika, moja sr6* na belouška se je neko zimo prehlse dflau Čeprav si je kuhala kamclice hi razne čaje, vendar vse ni nič poma-. gala Pritisnlla ie pljučnica. KUcal sem na pomoć zdravnike in konje-derke, pa vse zastonj.
Poslat! sem moral po gospoda. Lepo, kakor je žjvela, se je spove-dala in prejela zadnjo popotnico. Ši dan potem Je pa zatisnila svoie dobre od ki na svetu zapustila dvo*e ■edoiiaJh angelčkov hi neerečtseflii OnaUja . . .«
Daoarteov OmMi jt im&A vri H* beee4fta erUOco JokatL Daaf atf^
glovartli nlso bil ravno r*eim , ▼aaiai oteo rekli nobeae «e-bm+ Wtc4e, iMčel so k nh
Mran 2.
,dtA<fViii*<MM  i*t\i% ju", auc 30   mare*   i il7.
74.
V .
Rusija in vojna.
Petrograd, 28. marca. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura javlja: V zadnjih dveh dneh je Silo sogiasno izrečeno načelo, da se mora vojna nadaljevati do popolne zmage. Zato ni dvomiti, da hočeta armad4 in narod osvojitev notranje svobode ojačiti z zunanjo zrnato. Tuđi najradikalnejši elementi med delavstvom, trdi agentura, zatrjuje-jo, da je to potrebna, k večjemu s to razliko. da ne stremijo po aneksijah. Zastopniki vlade, ki so se vrnili s se-verne fronte, so sporočili, da so vo-jaki trdno odločeni ne pustiti iz rok niti seženj narodnega ozemlja.
Koln, 29. marca. Radikalni ruski »Djen« piSe: Osvobojena Rusija pač ne more skleniti ponlževalnega miru, sato mora vojno nadaljevati. če tuđi s spremenjenimi vojnimi cilji. Za Ru-sljo zadostuje. če zahteva častne po-goje. Izstradalna vojna se ne sme nadaljevati. Vojni cilj Rusije je časten mir in to se mora sporočiti tuđi nem-Škema narodu.
Stockhoim, 29- marca. Dosedaj se \e oglasilo v Petrogradu 47 kmec-Kk deputaeij, ki so izročile novi vladi peticije za mir.
Mir orno   raspoloženje   ruske fronte.
Iz vojaškega razmotri van ja: %%ćnje dri je zatrjevala deloma petrograjska brr<\:avna agentura de-ioma Retiter. da je vsa ruska armada prisega zvestobo novemu režimu in se orrrela njegove parole, da se mora vojna nadaljevati do poraza centralnih držav. Ta poročila so tenden-cijozne laži. Večina oficirjev in vola-kov je upala, da revolucija prinese •korajšnji konec vojne. Boje viti program nove vlade je izzval ozlovo-ljenje, ki se je izražalo v viharnih !z-Javah in se se izraza, pri nekaterih armadnih delih je prišlo ćelo do revolt, katere je bilo treba pobiti. Vojna utrujenost na fronti je tako očit-na in želja po miru šega v vedno šir-še vrste tako, da so odposlanci vlade Jako ovirani v svojem sedanjem nri-zadevanju. Tuđi ni res, da so izrekli svojo solidarnost z novo vlado vsi arrnadni vodje. poveljniki zborov in vojaških okrajev v zaledju. Visji ofi-cirji so bridko razočarani radi stra-tegičnega poraza Angležev in rran-cozov na zapadu. Ruski kmetje in delavci hočejo mir in razpoloženje fronte je tako, da bo angleška vlada najbrže imela težko delo, ako lioče zopet pridobiti za svojo vojno ruske bojne mase.
Izjave ruskih revduciionariev.
2eneva« 2S. marca. Gustav Her-VČ objavlja v svoji *Victoire« brzo-}avki, kl sta mu jih poslala ru^ka revolucionari a Burcev in Amfiteatrov.
VtadHnir Burcev pravi: Iz osvo-fcofene Rusije pozdravljam prijatelje Rusiic to se pravi, vso Francijo in vse na#e zavernfke. Ko sem po iz-fcruhu vojne prise* na Rusko z devi-Toi Vs*5 za zrnato! me je carteva vlada poslala v Si^TriJn. Vsletj protesta fmiecra mtienja *a Frartosktrm in na Po«k^in sem bil ?eto pozneje pomilo-5če; navrli* t^nrj pa nisem srne! de-lovati za v©l%o stvar. Sedai smem Ifcmectio se pridružit? kHcti domovi-ne: Vse za Tm\*xc>\ Žive!a Frakcija! Živefi zaveznilri!
Oiavni urednik >I?ii*ke Volje« Amfiteatrov brzo*av!ja: Po porazu stsregra re*im3 sem bil osvoboien iz če. v kateri se sedaj nehate po vo-naroda mnj nasprotnik Protopo-pov. Na pol pota iz Petro Pavlove trdnjave. jrro^a tolikih herojev boja za svo^odo roskesra naroda, domov pozđravfftmi solrnih oči Vas zveste-
ga tovariša in staregra prijatelja m-skega naroda. Moć teme je premazana! Zadnji zid. ki je ločil republikansko Francijo od avtokratične Rusije, je podrt. Živela Francija, ki nam je s svojim vzorom kazala pot do svobode!
Nove govorice o separatnem mini z
Rusijo.
Berlin. 29. marca. Tz Amsterdama poročajo, da so razširjene na tamkajšnji borzi nove govorice o se-paratnem miru z Rusijo. Švicarski diploniatični kr.-^n smatraio, da te govorice nišo neosnovane. Veliki knez Nikolaj Nikolajcvić je v glav-neir stana izja\il. da 5e bo revolici-ja nesrečno končala. Vse do**dan[e žrtve Rnsije 50 zaman, Ru«ija mora sJ<leniti mir, ako hoće obstati kot veie^r^ava.
Rnslri 1rs#i o rerohicfJL
»Frankfurttr Ztg.<* objavi?« ue-kaj dtatov iz ruskih liitov o revoluciji. »Ruskr>je Slovo« pi$e: Potrpež-ljiYo$t rutkefa r.aroda je bila znafia do kraji in cei^ktipTio prebiva!*tvn. proiinjtno nekega svetega nagona za samoohrano, $t je brez razlike razreda in itanu. dvijjnfio na obram bo domovine. »Ranoje Utro« pravi: Narod in armada sta sklenila javno yvezo. Rodila se je nova Rusija, svo-bodna in velika. Nova Rusija je strašna grožnja za naše sovražnike, pa tuđi prva priča naše zvestobe na-pram zaveznikom. To so prve be-ležke na prvi strani nove ruske zgo-dovine. »Ruskija Vjedomosti« pišejo: Rusija je ječala pod diktaturo blaz-nosti. Ta diktatura ni iskala sreče za domovino, temveč obrane za obsto-jfečf režim. Njena politika je vodila našo državo v grozno katastrofo, vzbudfla pa je narodni nagon samo obrambe in dogodili so se čini, kate re bo svet se dolgo občudoval. Po-trebam sedanjega časa odgovarja eksekutivna oblast, ka ten narod za-upa in ki more Rusijo v tej gigantski borbi dovesti do zmage, eksekutivna oblast, ki predstavlja impulz velike sile. Državni prevrat nima sam po sebi vpliva na svetovno vojno. Se-daj moramo organizirati svoje javno življenje, toda pri tem ne smemo po-zabiti na boj proti sovražniku.
Delavskf svet r*rnt\ provizorfčnf vladi.
Iz Ženeve poročajo: »Gazette de Lausanie« izvcia glede na razmere v Rusi]', da je deistvo, da je poročal Buclianan Llovd Oeorsru o nevar-nem položaju v Rusiji najboiJš! dokaz za to. da je sitnacifa v Rusiji v resnici taka, da vzbuia skrM Bucha-nan je irfr>rmiran tako dobro, da «=e mu sme vse verjeti. Preko Srock-h'-lma pa poročajo. dajedelavski svet v Petrngradu dobil velfVo opern v železni^kih, putnih \m brzo-j8\Tiih nradnik'li, ki odr-kajo poknr-ičfno provfzorični vladi in se ho-čejo vds*! šarao odr^dbaro T^eidzeja. rVlavsVi svet Je prote<*tir«J proti prer^ovedi vo*r»eg% m'n^tra, kl za-branjuie p^jnianie ^ocijaMst^č^fTi atffi-cev na fronto. Vla^a prost ćelavce, nai ručno r/>pet debati na deče'o n» hoče ro^^ati oc*T>r>$larfce. kf nsj obrar-lofHn krrftotr notrebo. fin n^ zari*-žf.V>jo več f'\i^ ćrfiv*. Of^avrVi tvet i> hVi tahteva^. da ve^Vt kn°z NfVo^a' NiVol?!jevfč ne wne Mti jre^eralisiM-rmT5, na to ;r ^ri^^i «p to rrctfn r*-čć»^no A!ek??riev. rravfio na. rt« ^r> Heffrrifiv^io imenervan ra vrhovac*p povelTniVa rf^er^i Pt?«*-!!.
Pog*fafwi med ™rt*Va!nS»nl odbori bi
vlado.
Bern, ?8. marca. fKor. Brad.) Lyofi*ki »Rennb!ica!n« javlja ic Pe-troirradt:  Mešani d©?av^ki in vojpikf
odbori so skienUI postaviti poseben odsele ki naj vzdržuje ožje stike z vlado.
Posracfcrranle ffmcoolcfli socffeilistov.
Zeneva, 28. marca. Posebna deputacija fraticoskih socijalistov se je podala v Petro^rad, da posreduje med vlado in radikalnim! elementi, ki no6ejo sodelovati z Mfljukovotn In Oučkovom. Prancosko ča<onisje pozdravlja to ekspedicijo % velikim optimizmom.
Većina ruskesa naroda rm r^publiko.
London, i8. marca. (Kor. urad.) Dopisnik »Central New»a« je imel v terek pogovor z justičnim ministrom Kerenjskim, ki Je rekel, da je prepričan, da se večina ruskeja naroda izreče za repn-b 1 i k o.
Arstriteki mmmik\ *+e\)*\* demokrat!
• ruski rtvolucši. Ditsai, ž%. marca. V »Arbeiter-hfimi^ v XVI. okraju te je vršli si-n^\ de'avik! »hod. na katerem je rrfrriral pofiian#c dr. Adler o niski revoluciji. Sprejeta je bila rezolucija, ki pravi: Ncmski avstrijiki socijalni domokrati poidravljmjo nastop m-skejra proJetarijata v ribanju, kl je ikuSajo naši sodrugi. kakor upamo, z vedno večjim nspehom, spraviti v smer boja 7a svobodo in mir. Iskreno 7el;mo, da bi njih boj prinese! Pvropi mir in da bi padec absolutizma od-ločilno pospc^il demokratični razvoj Pvrope in zrnato nad silami reakcije. telimo, da bi ruska socijalna demokracija premajrala elemente, ki huj-skajo na vojno in ki imajo sedai tndi v revolucijonamem j?ibnnju moenčen vpl'v. Predsedstvo nemške avstrijske socijalne demokracije istoČasno res-no pnčakuje. da bodo vlade centralnih dr?av svojo ponovno poudarieno pripravlienost, sklenfti mir, očitno posvedočile in učfnkovifo udejstvile.
REVOLUCIJA IN ARMADA.
Rotterdam, 29. marca. »Daily News« poročajo Iz Petro#rada: Vlada je odpustila iz službe 150 štabnih častnikov in 12 generalov radi mo-narh'čnesra mišljenja.
Petrojrrad, 29. marca. (Kor. ur.) Petrogradska brzojavna agentura javlja: General Ruskij je v razgovoru z Rodzljankom izjavil. da vlada na severni fronti popolen red in da je razpoloženje armade izvrstno.
2enevau 28. marca. »Echo de Pariš« poroča: Položaj na Ruskem je od dne do dne bolj nejasen. Soci-ialistično - revolucijonarni odbor razširja poziv, ki zahteva. da naj armada glasuje ali Je za nadaljevanje vojne ali za mir.
Petrograd,  29.  marca.   (Reuter.)
V  poslopju dume se je vršilo zboro-vanje delepratov oficirskega zbora in mo?5tva petrogradske Rfarnizije ln vz-bodnomorskega    brodovja.    Spreieta je bila resolucija. ki zahteva. da naj vlada med častnikl in vojaki bratska vzajemnost. V tem smislu sestavlje-na adrfsa bo poslana vsem armadam na fronti.
PatroKrad. 29. marca.  fReuter.)
V  jflavncm stanu jugozapadne armade to priredili vojaki generalu ftrn-silova, ki jih je osebno zaprisegel na novi režim, velike ovacije. Vofaki «o nesM generala na ramab    v    njejrov stan. ki je bil okinčan z rdečlmi la-sta vani  ter z napisi:   »?ive!  Rru^i-lov, j'.mak    Rusije!«     »Dinastija    za fronto je premasrana,    sovrainik   na fronti bo poralen!«
Reforme r ruski armuđi.
Amsterdam, 20. marca. (Kor. ir.)
r Mertrrf^n  Mandrl^blad*   poroča    \%
P^tr^rrada. da »e je komisija za r«-
form'raTt^     trrrm***   7e-<tfnfit   na   rm-
slrica Blaža so bile pa    videti    ćelo solze.
Ne da bi se kaj zmenil za svoje tovarile, je Oustelj naenkrat vstal, Mača! in odšel.
Pri mizi je po odhodu Da^arino-vegs Oustlja še nekaj časa trajal mclk. Le sem ?n tje je segla ta ali cna roka po Blaževem vinu in ito!-9« nesla kotarec k ustom. Morda bi 9c b?!i mof je rudi mclče razlli, če ne bi bila rneferja Kašmana zasrbela ^•ta r»ove»t o Ka^manovi nfivi, ki jo je Mdnjič povtćal Oujtelj.
Hotel si je rato Oustlra m»lo privo&člti in je molk takole prekini!:
*Kič ne rečem, da se Gustelj v trenje ni c-obio oženil. Saj je pa imel trdr 7e dopti skuienj v ti stvari. Kot n.'esrov so»ed in dober prijatelj vem, da »ta se 7 rajnko NeŽico prav do-bro zastrr'la. Tuđi to vem. da mn Jp dobr^ stregla in da je Gustelj pri of! rd?ko dotrega pojedel.
Tndi sem ga čez naš plot več-frr^t zrlal kako je nredei za njo kakor xa!fublj*n maček. Skoro v$ak d&n sem moral slikati, kako je za njo fFijnvkal: Moja belouška, moja Ne-žika.
Tud! to je res. da m\ je t' *?• -->-Siuao plača! usto rogovj«, u katero
sam ga prei čakal že leta in leta. Po-tsm mi je pa vse sproti plačeval. Lahko rečem, da takih ljudi ni aa '-M-bero.
čim dalje pa Je trafal Oustlfev tret^i zakon, tem bolj %tm se red?Ta oba zakonca v Oasrarinovi hiff. Tetrbolj je pa ne! Oustelj tuđi tlsto sro^'o penern o belonlVi.
Pnkrat stru pra! čreva na na-Sem dvorili. Ne vmi, kaj je tedaj udarilo v mojo »taro Dokoro, da t« pri^etela na dvorfšče. Čeprav je iii-sern prar ric vprašal. začela j« mo-ia žena tako jezikati, da te Je kar kadilo. V»e tiito njeno )#»ikanj« \% bilo pa namenjeno meni, čeprar je nisem prav nič pro«il zato.
Ko je tako jezfkala tnofa pokora na naiaoa dvocišču. prišla sta na ^voie po orravkih Oustelj m Ne4flca. Docirn )e moft rtgljaia, pa Outtljeva ni c^ala r>d sebe nobene fal b#«#de. Le Quste\i je hodil okrof nje kakor mačka oKrn* vrele ka5e in v Momer pel: Bdouška moja, Nožfta in lako naprej.
V5t to me je tako n«ka»K da
sem pir-ttfi črcva. sveiic regljnfočo fx>Jc#ro, hreflčeč^t Ovstfh m njfir*-v*> '■I:rr!^ ^eloifflc© in oeli-i k »Bibfcuui pUkm«. Tina im v drmi-
bi razn:h znarcev topil svojo »e?o in gra^U svoio žejo. Jezen na svojo staro ppt-nro. na Oustlja in njejrovo okrojr-lo belou^ko »em tedaj. ko sem ga fe imel nrr*cej v laseh. lintf nekaj » de-belor'ki.
Mnrr** ^e ie «ita wioja bf*seda malo rarnesit. ker se je Ou?tljeve žene nrUela kar č?z no? ta b^i*da. Seve^a NržfVi Hudje te besede n'sn da:»li t nh^ttr. pač pa pridno z* njenih ^rhto«.
Tako te tinela raitm svojeira krstnega ie dve drujzi imeni. Onstelj jo je obkladal z belouSko. kar je ra-da sHIa'a. fjndje pa za hrbtom 1 de-belo«<ko, kar na «i tli^a!a.€
Tako je kvasal mesar Matei Kalman. N^ecrovemn kvasan)n te pa njejfovi vinski bratri nišo prav nič smt;aM. Po«1u$aH so ea sicer, dalje pfli Plaževe rino, rekli 9a nHL
To te me«ar!a Kasmana, k! Je Ml videti v jfostiinf nrecej olabe«, doma pa nont^en mo#. tako raztojro-tfio. da jt pokril sroj klobuk. vsUl. plačaf pri rratfh in odi««.
Ker so moije po Kašrnanorem ndhodu nanrej molčafi. sem sledil Se jaz njc?r»venin vzgledu, plača] hi pt*!*H m vlak.
stopne točke kat podlajro reform: 1.) odpravi se ancieniteta za imenovanja pri vrhovnem poveljstvu in general-nem štabu: 2.) subalteme oficirje iz-berejo prosto njihovi neposredni predstojniki !n 3J predstojniki so osebno odgovorni za svoje izbrane subaiterne oficirje. Odnosianstva vo-jakov in oficirjev pribajajo dan na dan s front, da poročajo vojni komisiji diime. da so čete trdno odločene za    radaljevanje vo>jne do  odločilne
zmage.
Duma.
Petroifrad, 29. inarca. (Kor. ur.) Petrorrradska brzojavna agentura. Predsednik dume Rodzij«nko je izjavi!, da je đema do sc?;tanka ustavo-dajnega zbora sastonnica rrmenja države.
PrecHefirik dnrrve Rodsjanko je fzdaJ oklic na posestnike in kmete, nai ohde!^K> ^^«o razpoložljivo zem-h'o, da se br»do mnjrl? pokriti potreb-ščine armad m dežele.
RefmTuo v Rnsifl.
Rottordam, 28. marca. OCor. u.) »Dailv Teie^raph« poroča iz Petro-grada: Sveti Sinod je odstopil. V kratkem bo izvofjen novi, ki bo imel nalog sklicati eerkveni shod, na ka-terern se bo sklepalo o reformi pravoslavne cerkve.
Kodanj, 29. marca. Miljtikov je odredil, da naj odstranijo ruski po-slaniki iz poslaniškega j?rba carske-ga orla in besedo »carsko«.
Emancipacija 2idov.
Kodani 29. marca. V znamenju popolne emancipacije Židov na Ruskem sta bila znana židovska odvet-nika Gruzenberg in Vinaver v Petro-^radu imenovana za člana najvišega ruskeura sodišča.
Car ho poslao na Angfeško.
Duna], 29. marca. Iz Stockholma poročajo: Kerenjski je obiskal de-lavskejra delegata Rata v Moskvi, kateremu je povedal. da Nikolaj Ni-kolajevič nikakor ne bo postal več vrhovni poveljnik. To je bilo spreje-to z burnim odobravanjem. Carjeva in njegove rodbine usoda je v mojih rokah, je rekel Kerenjski, toda na-?a čudovita revolucija je bfla skoraj nekrvava in jaz nočem biti Marat. S posebnim vlakom bom posla! carja v določeno pristanišče In od tam na An?leško, Dajte mi potrebna poobla-stila.
Ve3!ld knerf pod nađzorstvooi.
Ženeva, 29. marca. »Echo de Pariš« r>oroča: Usoda carske rodbine je negotova. Veliki knezi so pod nad-zorstvom. Velikemu knezu Nikolaju Nikolajevičii ni bilo dovoljeno odpo-ttrvati na Krim.
flmerika pred vojno.
Amsterdam, 29. marca. \i Amerike poročajo. da bo prihodnje dni odrejena mobilizacija. Čete bodo razdeljen« na raxne točke driave. To da }• potrebno, ker nameravajo Wll-snno\i nasprotniki prirejaH oštre proteste proti njesrovtm rojnfm nacrtom. V industrf.falnfh krajih se je bati nemfrov. Diskusija za vojno in proti vojni je v teb krajih že tako hu-da, da mora vojaltvo vzdrževati red. Prfčakovari Je, da bo razglase-no obredno stanje, ker RTozijo industrijalci, da bodo sicer zaprti svoje tovara©.
AmeHgiri pac^fintf ita defu.
K^K 28. inarca. fKor. urad.) 'Kfibi. Ztc.* nor^a 26. marea >r Wa-%h<i*Ktrm*: PacffT^^f fO 7e!o prisno na <*e?w. V Wa1!sfreetu (glavna trsovska M ^awč^t «Hca v N*wyorinO ni pri-d^k^^stieara navt^R^^fa. PomKT^ vo^n^r« met«H?erfa po nfrk^h eenah ^^ rn^«»^l5»ff* n^» Spelnilarttnv ter ri^ia^r^V reio Hl^HHno. Rrrnfavka citira Čia**k y>F.mih*z P^tJi«. k-i 5T>-wn • wMHLr*vmem »ovraitvu    proti
M«»n, 28 ?n*rca, (Kn*, vrad.) »Corr^er^ cf^n« ?*^a« nnrnča ft T,or»-
j»?r»er(¥Vei3r»    *am'1ra   »91.  t.ouht*    v
*+*m r>rHr>fjtn%t  w«r^ar»1art. d« Nem-
M!a  noče vo4«e   ?n ^s  *<° .n? vr»fn^ s
nrevfdn'Mit^o fn   xmtmo9tfa Se    mo-fV^e i*r*mtti.
NFMSlCA ARMADA V MFHIK1.
ŽeaeTa, 29. marca. »Petit Pari-slen« Javlja: \t Mehflce pnliajafo dan na dan vrnemtHJlve v««ti. Onkraj ajneriSke m«?i« s« zbira armada. se-§tr>?eča rt \W.noo do 20f).oon Nem-cev. Nrcrotovo je I©, ali se b* t^ ar-m^efa ncidrnf^iR Carranzi aM Vf|lf alf Ofa7!n. Nemikl vpliv v Mehiki naranča.
Argentinca |e ^^poTtdala Izvoz lita.
Baetios Afrai. 28. marca. (Ren-Hr.) Arjrenrinlja jt prepovedtla \%-vn ifta hi moke. 4a ai tako zt^goto-Ti prinbrn* iftvUa.
Položaj na.bojišab.
FRA.NCOSKO    l^RADNO POROCILO.
27. marca popoldne. Južno Oise smo napredovali v spodnjem delu gozda Coucy; zavzeli smo ves severni del gozda. Sovražnika smo vrgli ćez čno Barisis - Servei. Naše ćete so južno gozda sijajno vzele ponoći z napadom vas Coucy le Cha-teau, ki so jo Nemci odločno branili, Severno Soissonsa smo osvojili neko selo, scverozapadno Margivala pa opiraliŠče, ki je je bil sovražnik dr-žal. V Argonih se je posrečil prese-netljiv naskok v odseku Le Four de Pariš, kjer smo vjeli več mož. V Lo-reni se je popolnoma izjalovil so-vražni napad na neko našo malo po~ stojanko. Povsod drugod je bilo po-noči mirno.
27.    marca    zveče r.     Med Sommo in Oiso je obstreljevala   so-vražna artiljerija   naše    pozicije    na fronti     Roupav - Essigny - Benay; naša artiljerija je silno odgovarjala. Večkrat so poskusili Nemci napasti, mi pa snio jih z   ognjem   zadržali. Južno od Oise so   imele naše    čete nadalnje uspehe. Ves dolenji gozd pri Coucvju ter vaši Petit - Barizis, Ver-neuil in Coucy la ville smo zasedli. Naši najsprednji oddclki so    dospali do nekaj točk zapadnega roba gozda Saint Gobain in gozda Coucv.   Naše izgube tekom bojev v tej pokrajini so bile lahke.   V pokrajini severno  od Soissonsa smo   precej    napredovali severno od Neuvilla, proti Margiva-hi in severovzhodno od Leuillvja. V ArgonLh nam je dovolil nenadni napad na nemške crte v odseku Bolan-te vjeti 20 mož. Na fronti pri Verdu-nu precej    živahen    artiljerijski   bo] proti visini 304 in severno   od    Be-zonvau^a. Neprestano obstreljevanje na ostali fronti.
28.    marca   zvečer.    Ori-jentska armada. Po silni artiljerijski pripravi je napadel sovražnik jarke, ki smo mu jih bili 26. t. m. na Crveni steni v pokrajini zapadno cd Bitolja iztrgali. Napad smo s svojim zapornim ognjem   gladko   zadržali ter smo vjeli 26 mož, s cimer se zvišuje število v zadnjih operacijah pri Bftoljti vjetih na 2104 mož,  med njimi 29 častnikov.   Vplenlli    smo <5 metal min in 16 strojnih pušk.
ITALIJANSKO   UKADNO POROČILO.
28. marca. Običajne akcija obeh artiljerij. posebno močne v mej-nem odsekn ob Vi?pavi in na sever-nem robu Krasa. Poroča se o malih bojih na prelazu hriba Croce, visoki But. in okoli Dolja (srednja Soča), jn-govzbodno Sempetra pri Oorici in v odseku pri Lukatfčfh na Krasu. So-vra^nfka smo odbili in mu vzeli nekaj vjernikov.
ZATVORITEV   FRANCOSKE MEJE.
Madrid, 29. marca. (Kor. urad.) Listi poročajo iz Pariza, da je bila 24. marca odrejena zatvoritev fran-coske meje za blagovni promet. »Jm-narcial« pravi, da je temu vzrok na Francoskem vladajoča kriza pri transportnih sredstvih.
Obstreljevanfe Dunkerqiia.
Pariz, 28. marca. Mornari* ško poročilo. V noči na 26. t. m. proti 2. uri so od dale nemške torpe-dovke kakih 60 strelov na Dunker-que. Ob^treljevanje je trajalo tri minute ter je zahtevalo 2 žrtvi. Torpedo vke so se tak oj z veliko hitrostjo umaknile.
Neraraa situacija v ItallJL Cttrfh, 29. marca. Rimski dopis-n& ^T2<r««a^^^i€rana« pi§e z italijan-<^ke me**: V Phr'i kakor ttidl po vsej dež^li vlada ra«t>o1oženje. \t. katere-£a ?e da sklepat!. da je pričakovati v ftftJlfi eipak« cfrosrodke, kakor so bili v Rr»sifi. Od pov^odi prihajaK) poročila o veliVfn tefVoČah za prehrano, ki so rHrektna t>asl?<1ica nemške podmor-<k* v-ojne. V^^ne odredbe oblasti ktžef^, d?» se nričaJmje še nevaraejše s?tt?-»?f?e in stiske.
Rekrot«e?!a v okupiran! SrbflU
Cnrlh, 29. marca. Srbski tiskovni urad poraća, da se vršijo v Makedoniji fn v od po^mv zasedeni vz-bodni (moravski) Srbiji nasilne re-krutacfie. Boicrari da sililo tam se ostale moške nod orož^'e. ker da ho-čeio na ta način vse Srbe iztrcbiti. Srb^ka vlada nrote^tfra proti tem nasilnostim. ki da jim niti v vojnem času ni pa^a.
Prrnc Frlde-"; Karcf Pru^!«!.
O    princu Frideriku Karlu Pru-s^em, o knterem se ie noročalo. ds ie rmrL izv« »T.oI'a'Tref^ert, di jf operacrio dobro nrest^l ?n da ni ne varati 7a niecrovo življenje.
VoTna refom!; na A^rle^cm.
I-w*!?*i, 20. r"°rc;a. Posl^n^k. zbornica se je izrekla v posebni ro-soludji za vokine pravico šoufk.
73.  štev.
»oLOvENSKi NAKUU-, jhc 29. mjrca   1917.
Stran 3.
Pooštren* pođrnorsSa virna.
POTOPLJEN ANGLESKI RUŽILEC.
Berolin, 29. marca. (Kor. urad.) VV'olffov urad poroća:
Neki naš podmorski čoln, ki se je nedavno vrnil, je našel pred par tedni zapadno od Innergabbarda de-le ladje, ki je bila malo poprej potopljena. Neka boja je nosila ime »iWanly«.
Haas« 29. marca. (Kor. urad.) Korespondenčni urad fzve iz dobro mformiranega vira k poroćilu Reu-terjevega urada z dne 19. marca o potopitvi angleskih rušilcev v noći na 18. marca v boju z nemškimi pomorski mi silami. da £re za rušiica »Parag"on€ in »Lle\veilyn«. od kate-rih se je :>rvi potopiL drusri pa je bil rnoeno poškodovan.
Torpedni nišilec »Manlv« je bil zgrajen leta 1914 ter je obsegal 1200 ton in vozil 33 ir.ilj na uro, oborožen je bil s 4 topovi kalibra 10*2 cm.
Poskočio vani rulilec »Llewel-lyn* je bil zgrajen leta 1913., dolg 79 m, širok ^4 m z 965 tonami. Vozi s hitrostjo 29 milj ter ima sto mož pnsadke in je oboroien s 3 topovi kiv-Ilbra 10 cm.
Potopljen! rašilec ->Parasrorc« je bil 7c:rajen leta 1913., ćo'% 78 m in širok SI m z 908 tonami in 22.500 konjskim! silami. vozil je s hltrostjo 31 mili, posadke je ime! sto mož in je hl\ oborožen s tremi topovi kalibra W cm.
ANGLF^F?   TRANSPORTNI   PAR-NIK ZADfZL OB MINO.
London, 28. marca. (Kor. urad.) Uradno. Trarsportni parnfk »Tyn-dcreas* (11.000 ton), ki je vozil en poik pehote, je zadel 9. t. m. pri rfu Angiilas ob mino. Dva na pomoč poslana parnika sta prevzela čete. Ladja je dospela težko poškodovana v Simon5town. Devet   američkih   teuJtf   pogrešanih,
Haaz, ZS. marca, Kakor poroća »Dailv Tele^rarh«. posrešajo devet američkih tr^ovskih lađij, ki so se peljale Čez Tihi ocean. V FTovem .Tor-ku vlada zaradi tega veliko vzne-mirjenje.
Raz*fr?ena antfcV.m b'okada.
ffaag, ?S. marca. (Kor. nracL) Anjrleška vlada je razširiia od 1. aprila naprej zaprti morski okoliš. Obse-gral bo, fzvzemši danske in nizozemske vode okoliš, ki meji na severn ob 56% severne širine, zapadno ob točki, ki leži 3 morske milje od jut-landske oba!i. na z-aoadu pa cb crti med točkarni; 56° severne širine in 6J vzhodne dolžine. 54° 54* severne širine m 4° 30* v^hodne dolžine ter 53° 23* seveme širine in 5* 1* vzhodne dolžine. na jugu ob Crti sko^i to zadnjo točko ter skorJ točko &P 2~ severne širine in 5° ~ .^M V7>iod«e dolžine ter crre na vzhodti ob mefl nizozemskih voda.
»tae politične vHL
= Priprave xa »kflcanie drfev-nerra zbora. »M. N. N.« poročajo z Dunaja, da so se ncm?ki nadjonald in krščanski socijalci sopet pobotali. Ncvarnost, k! je groiila nemiri siogi radi sklepa krfcč--soc. stranke, da nad se skliče sestanek načetnikov črfav-nozborskih klubov. ki n&] se irreee ^Icde sklicanja državnera zb'tfa. je popotaoma odpra vijena- Ministra Barnreitner fn Urban sta podala i»-jave, ki fOi ie smatrati za jasno obljubo, da bo Clam - Martinicovo rrrf-nistrstvo v dogleđnem čas« izdalo napovedane naredbe glede nvelfav-Ijenfa nems>e<ra driavnef?a je^ik«, raždelftve teSke v okrožja 'm revizije poslovnika drčavneara xbora, rn sieer brez obzira na prrvtegfe »l-r>venskih stranh \n tuđi nerede na j?ro#.-nfo hrvatsko - ftlovenskecra kkiba. da bodo poslancf rvdiof'ii mandate. Reforma poslovnica bi rvo^RT^cfta ns1^ »vedbe nemJketrfi drfavnegru j«xik« rudi avtomatično uvedbo r»ernSV^*rn razr> ravne era Jezika v parlarrent«. Vsv7Vc temu. da so se nreddela 7a iVlfvčitev Oallcfie pospoš'K hodo rastonnikl te deže!e v prihodnje« zasedanju §e člani državn^a xbora. Namerava se «k!lcat! nartament z a~ četkom maja. tako da >*o i>nel pn!o$nost opraviti najmt!ne*še dei« do 17. ftilila. ko ticrasnejo wandatL Pričakovati je razburjenfh debat. On^podarskt položaj fn pa politično netivo. ki se je nabralo, bodeta iw>* V7rrčf1a — o tem se ne smemo varati — prav burne prizore. »M. N. M.« zatrjniejo. da fmajo svojo infor-m^Ho od nsebe. ki se nahaja v od-HčTif ;pvni poziciii.
= Poraz franVov^Ve denun^iadie. Prv^ tem nasTovr>m p^rl^ »Hrvatski p7;p*?c f7 ^TSt br\ratske deWadje v P"^'*rnp^: Holro Jn ^Vr^'t nH-prn-^^^r.^ <nietka raucno-frankov^v?h
alfe?*! fe k^r^o radovi1 a smrtpi ifda-rec trrn kirr j^ Ti^meravaJa dm^či koti zažeUm kemačof «sp«Ck     % &§p
đfmpeSti, v peštanskem parlamentu.
Madžarska ljudska stranka (klerikalna), ki se je na temelju katolicizma najbolj vkoreninila med ocrekimi na-rodnosrmi. Je enaka dunajski krščan-sko-socijalni skupirH okoli    »Reichs-pošte«. Ka4cor so frankovci pod Rau-cho\'im  režfrnom n&Ui tVT7,e s temi dunajsklmi krogi, da v za monarhijo kritični dobi s podvrlenimi m lažnji-vimi  »dokum«nH«  obtožijo    narodno većino hrvat50ceg:a sabora  veleizdaje, tako so se posktutili z Madžari pri sebi po značaju hi metodi dični stranki. Madžarska or*>ričije se ne ustr*-I! nobenej?« sredstva, da bi omajala staJiiće grofa Tisze. V to svrho po-tepta, če treba, vsa svoj« proglašena demoicratska in ustavna na^eJa. Ona boce biti tuđi pri vsaki prll'ki bolj di-nastična in bolj lojalna kakor je Ti-«za. Pri nas na Hrvatskem smo to metodo v ^ar'njetn deceniju  reducirah na min i rr um, na najoljo skupino okoii dria. florvata !n dd^ 5ach5a. Npuejamo se, da bo % te*n  la^njlm posknsom, na!t\ ravexnnc$ pti Mad-žarih proti v?-jlni Ia*trrqa »aro-ia za vedno prenehala ▼ «a.*!  d'^m?vli po-litiki ta fpAr^trtn, rnetoda pofuičnejra boja. Kajti ta zadnji poskus s« je spre-menil ▼ Mama^o, r poraz, kf ne more ostati brez posiedic. Dopis penisu-je.       kako       i«       zadel        poslanca ^rmreczanva  odarec    zsl    udarcem, c'^kJer ca n! nastup  hrv.-srb<ke  de-!^cac*J5 v slc.ipnem dr?avne*n zboru tako poradi! \n razorožll. da ie je v s\"ojem sohotnem grnvora na cell črt! tm?aVnn. Poklanec O. vi Hreljanović je izjavi!,   da smatra     glavni     del Szmreezanvffvfli luiTiničen! ra misti-f'kacljo ter je nafco predlagral. da %e naj po končanem ^odnoru postopanju sestavi PHrlarr;entama  koffwi*ija.    ki naj   preiŠ^e"   politično     ozadje Szmreczanverih obtofb. S«. in njegovi  irtfnrmatorji.  xav*dajOv   se.  da bodo njihovi dokumenti doživeli pred j»odiščem usodo Fritdjungorfh đoka-zovf so botsli narnreč že i dnjm^tn svojega (KlkrHja  doseći  »premenibo današnje  poiirtčit«  sitnvacije.  Posla-nec Sz. je trjavi* da »e zai^^a objektivnosti  sodi§5. On  se Jfti  tore< boji. Mrvatski delegati naravno ne marajo čakati    morda    ceJo    let<x dokler 5e sodnijsko  ne Hjar^tovi.  da ni  po\-oda m. ka7en«ko postotka nje.   OcHočW   ^o ?e  zato  nastaniti   č»m     enercrlčnejše. da bo vsakemu ja^no, da se ne bajiio svetlobe, temveč y> rahtevsio v  interesu očiSčenfa javnesra življenja in da »e nanravi konec neprestanim de-nuncijacijam.       Szmre :xanr   je   p<~*d tem  do*mnm  tzja\i1,  da  ni  namera-val dvomiti o poJitfčrM kor?ktnf>sti in noštercosti večine hr/atskeffa sabora, temveč da je le stv>rocfl  »imena šestih kompromitiranih«.      Da, £e več: on je sedaj že prepričan, da *> ostaci nc*!a?ici hrv.-*rb. koali vH nad vsak dvom zvi?eni eeft'rTieni. N« vemo, ali niti bodo Frankovci za to iz|?vo hvaležn«.     Zmanjlal je tuđi pom-n PaŠ?^evei7a »sernaTia«, ki da daje 1 e sum. Konečno Je spravi1 na din kot nadaltnl matenlal — doslovno    vse ono. kar je ćr. Prebev *e odVril v hr-vatskem   sab^m.      rranVov5kn-rau-ehova bomba je eksrtr<!»r3!a, toda tako, da bo zacrtala so^e ▼ nčt in du-?eče r*»1ne t f?rU «wih, tel »o jo producirali.
= Proces Ađstna PrfHčeTića proti »Hrvatski«. Glavno glasilo hrvatske fcankovfcke itranke »Mrvae-ska« je v 1. 1915. priobčllo članek, v katerem očita rodbini Pribičević. da je umorila naiega praatolonaslcd-niVa ia tako icivala xa monarhijo In hrvatski narod borbo na žlvijenj« in sMirt. Bivši saborski po#lanec Vale-rijan Prfbkj«vić j« radi toga tožil od-gcvornega urednika »Hrvatska* Lovrenčevića radi ra£ia'j?nja časti, ker )« v inkrimlniranem đanki dol-ŽJ! tuđi njera (Valerijarva P.) lioćina mm-Dja. V preiskavi se je mJ^ovorni j ur«inik postavil wt gtaitš^t. da je bil dotični čiauek Hvr&čen brci nit- i gove vednoati. Vsled taKa Jt bansko $od;ič« Lzročilo ladevo okrajnermi •od«ik«. pred kataru m it Trfria 26. t. ni. z*kiiučr«a raTJoravB. T- žciri nrednik j* nav«c!ei t tiokie resmrć-noctl 5voj#3:a i^jfovora ivoiec« to-variSa i radnika V»t«lića, ki ** oi#-rovo i«pr>ve<J t oo4am ob*e<»w p«tr-ć^1 T^ferčeT zastopnik dr. fiorvat :e plcdra! %& or-rostitov, v ostalsm na je deial. da je pripravljen dopri-nestl tud! dokaz rt»nicc. Cittral i* raEre čokai9 o krivdi PnbiCtvic^r ter je opozoril tircJf na brroiavko, Iri jo je dobll po$l. ?rtto«ar Pr*b?Ce^Mi na dan nmora iz ?Rraieva: Oba k^>-nja dohro zakaparena (raarana). 5 tem je bil Svetorar Pribičević t /vezi z morfiri. OConitatfrati pa fe. da se r!c^?i?i, Volf-or narn znano, po-sfanec Svetozar PribiCević prost v BrdTrm-c!EH. Op. ur.) Valcrifan ?w Adam Prfbičevfć sta bfla <v znanent ra^reh^Vem proce^O že radf veTe-!zdai'e ^b^^^na in sta *odM infrrni-Ttria. Sodn^V se uf sr«l£a! y dokaz resme*. ker je tmitraT sa d^Va^io, da 4rM Mitf^vor vrednika L«vr««č«-Tlte. kl H dokMMti. (krti« n4ri *
za dotični članek.   Zato ie   toženca
oprosti! obtožbe radi zanemarjanja doižne pazljivosti. 1 ožitelj mora plaćati tuđi utroške branitelja. Slućal. ki smo ga navetili, je zanimiva ilustracija one metode, o kateri se je v zadnjih seiah ogrskega driavaega tbora tako Krepko govorila
= Rabeij ▼ VariaTl. »Driennik LubeiskU ponatiskuje ćlanek var-iavskega lista »Oios Stolicy« o pre-tira/iosti rublovega kurxa in ker se niAJe cenita krona in marka. V Var-iavi zaračunavalo krono niije, kot na borzah nevtralnlh držav. Varšav-ski borzijanci. ki jim te dobro znano, kako neutemeljeno te. da znižujejo avstrijski denar, pa nalagajo svoje prihranke v kronah. Ni misliti, da bo Avstrija po vojni v primeri z drujd-mi velesilami manj silna, kakor je bila pred vojno. Le lenoba širšik slo-jev v Variavi povzroča. da je nibelj v VarSavi več vreden, kakor v dr-favah sporazuma. Gotovo je, da bo tuđi ruska revolucija povzroćila na-daljnje nazadovanje mbUevega kurza.
— Nora miroTiia poondb« centralnih držav? Ententni kro^i priča-kujejo. kakor poročajo preko Nizozemske, da bodo centralne države z ozirom na v&Jed ruske revolucije spremenjeni mednarodni položaj obnovile svojo mirovno ponudbo s pri-merr.imi dostavki oziroma spremem-bami. V lem ozin se pripisuje kon-ferencam Bunaflje?a mioUtra grota C*ernrma z nemSkim državnim kanclerlo« pos*i>«n pome«. 2e prihod nje dnf da }e priĆakorafl toza-devnili pozttiv»i*i poroCIL — K Hmi bi bfk> pripomniti« da so centralne države, ziacti ie to »torfl cesar VI-Ijem II. ▼ sroj€in znanom rtskem anrtadneni porelju, po ravrnitvi svo-jesra mirovne^a prediva kategorično in prrvsem jasno izjavHe, da se ne bndetc več pogajali, dokler sovraž-nik ne bo popolnoma poražen. Vest o novem mlrovnem pradlogn, ki pri-haja preko Nizozemske, je pač le pobožna Želja ententnih politikov. »M. N. N. svarijo v berlinskem oflcijoz-nem poročilu pred fantastičnimi go-vorlcami, ki so se raznesle po Nem-škem r> pomenu obiska grofa Czer-nfna v Beriinu. V?e te govorice da so izmišUene.
= Rtf»ke<na narodu fm manfe. Pod tem naslovom objavija »N. Ir. Presse« % dre 27. inarca Hv-r>dwfk, ki pof^fn'zlra prote* angie§k(Mtiu nato4-cevanj«. da so centralne države pri-jatelMce m po<fpor«ice enrlifrra. Narobe je res. Centralne držsve so bile vedno prijateljice ruskeua naroda, n'kdsr ^a n'so iarahltale. kakor gra sedai i7T?^Ti» n. vr. AnjrHJa fn d«mo-kratfčna Rusija, kl bi se tetnrals it panslavi«ttčnrffa otrjetna, ni ne hite 7a nie nobena nevarnr>«t v«6. »Ruski naroii na? ve, da so bfle centrale dr-?.§ve vtdiro dotirn^^toa sosecta fB đ« bodo tfl'Ti v bodove «
= Odmev rw*ke rorofnclfe im Nttiiftkeni mora biti. sodoČ po Hstih. iako žfvahen. Značllno }e. ćb. )e naj-▼Tiete'St socijalfiodemokriitičnl prl-«tnl **m?Vefirn državmgra Vtncelarla pesi. Sciieidemanu porabil priin<o. da 5« nrotestiral proti prteadevanm ffo-tovtli ntmSkih kromov, naj s« z ori-rr>w na ru^ko revolucijo poo«tii na Nt*rs&MR reakcija. S«»«idomami >e fconč«! rvoia iivajenia z b«««dam!: Dne M. m«rca je v dri. iboru rektl kancelar Pethmann - Hollwesr Oor-'« državiHrn,ki ne poina »erit«v »vo-]9%9 čnsn. ob uri. ko J« kanctlar \z-rik*\ x% bes#4t, je smazali meka rt-vokfofia
« Ustfln«Tit«T Utr*«*© dria-m. »Kwry«r Lwow»lrf« \t*% m w*\n rs»n*sra vir«, da \% lfralki driavni Varc?*r v ^-t^r^a«?! - Hof!wt£ ■©-4^vnf» tw»r»j?: «Hlpoflan*tv^ m Lfttv-alce. t kat«re« to r»TR r?. Kltfrjs, ^r-;€tena In T.«clriewic*. Kakor ** je drfarni karcl^r fcrasfl, »♦ buri i«m-%a vi»4a t nacrtom »»ta««vi« ii j^nb^rnll Kotbo, Vilia m 5n-T*!ki 1 i t ▼ i « ? It o državo, kf bi bHa ▼ ^^Vi rvetf r Nemčfin.
= OđMop |rerf«V©^ kahteeta. T* 5torkbn!mfl noročafo 29. t. m. da bo v na.fkr»**em ča^u od^topfi ka>>i-
sfr« f>T*rd^&dr^ prfde v r>r&tev v?*?-^f??5ki k«r.c^r Kare! ^chwarr fn Vof 7tT"^n'' rn*^1*+f*r poslanik v Chrf-stianf'i h->rr*ri T>ameV
= P-Mj>^ AntVtrw. Ota^iofp hr-zoimv'* da^^'^e^a po«'a«?Va v Wa-*Mn*rfrmi, «? ho 'Tvr^i« r»r*da}a ^an-J^n\ nap»Hno<ndiJ^kfn    otok«v  Ztdl-
fesfi iz priianffi im.
Vojno odlikovanje. Kavalerijski »totnik Jurij baron L o c a t e 1 i i, kr-minski župan in goriški deželni posla-nec, ki služi kot ordonančni častnik v neki armadi, je cxllikovan z vojno zaslužno svetinjo na traku vojnoz«*luž-nega križa.
Odlikovanje t poštni fhižbi. Z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje jo odlikovan pofctni kontrolor Karei Z o t -tich v Trstu,
Ustanovna seja primorske đežei-ne ceotraic za boj proti letlki se je
vršila v Trstu 27. t. m. pod predsed-stvom namestnika. Udclef ili so se scie tuđi zastopniki groriikega dcžel-nega odbora in istrsk© deželne upravne komi5ije itd. Akcija namerava ustanoviti kraj'evne oskrbovaine urade ter okrajne in deželne centrale. Dvomi svetnik pl. Krekić je sr>oro-čil, da je dobilo tržaško mesto znatno zapuščino za ustnncvtter holiušnice za jetič-ne.
2e»ska podiTižiilca C. M. D. ▼ Trstu priredi v nedeljo 1. aprila v frleilaJiŠki dvorani Narodneira doma lolsko predstsvo s tem-!e sporedoni: 1.) Atku naproii. 2.) ZakkM krtUcvič, Igra s petiem.
»Đrutte s' dara.« Dne 27. t m.
se je pred c. kr. deŽ. sodiščem v Tr-stn, sedaj r Or>ati]i, vršila glavna ke-zenska rasprava proti nekemn Trža-čann. imenotn Pietro R o r e r e. Bil je abt^žen, da je dne 21. novembra 1916 zmerjal tri slovenske gospodične, ki so se mirno izprehajale po ulici Torretite, i besedami: »Brutte sf dave, porehe do s'ciave. spet6 che fa-remo i conti anehe cem voi« ter da je pljuval xa njimi in vse to !e zaradi tega, ker so hiM seboj srovorile slm'en-ski. Gospodične so sa ovađile pri policiji tn mofakar je bH pri omenjeni razpravi obsojen zaradi pregrc^ka po 5 305 k. z. na 14 dn! zapora. Mi-jMhno, da bo ta lekcija š\or Pleni pomagala bi da se Nxfc> tud? njegovi »conscenzJenti politici« v VodoČe ČM-vaJI   take^a  lčwvania.   (»fZdino«t.*)
Umri Je v Siifka pn LoStnJn vpokojsoi župnik, pop Ivo S p a -r o ž i ć, v visoki starosti. Pokofcttt }9 bfl narodni boritelj v Istri.
Pisma U niskega vjetirtitra* Pri
»Posredovalnici za gorilke   begunce v Ljubljani« se nahajajo pisma \t ru-skega vjetništva na sledeče naslove: Leban   Peter,   St. Peter it. 106, pri Gorici; Oiga Rijavec,   St. Peter   pri Gorici; Jakob Lukežič, Vrtojba it, 1; Karolina Roje. Dornberg, Zalošče 5t 314 pri Gorici; Rozalij« KoSuta,   Vi-tovlje it. 43, Sempaj pri Gorici; Fran Franke, vikar, Osek, Sem-?as pri Gorici; Janez Mueič, št. Andrež it, 114 pri Oorici; Fran Lnkežič, Vrtojba 92 pri Oorici;    Franc 2lgon, Renčc 188 r*ri Oorici; Ina Avanzim, Gorica, nii-ca Dogfana 9; Tere*ija Brajnik, Gorica, nlica Barka It 10; Alojztja FigeJf, Pe\Tna 87; FranČiSka Terčić, Stara-gora pri Gorici št. 10; Valerija Dršat, Renče;     Karolina   Petejan,   Gorica, »Hotd tri krone«; Antonifa Saksida, Prvačina:    Katarina   Hotnel,   Kom-berg; Marija Primožič, Volčja draga, Vo^rrsko it. 113; Marije Carfo. Bajiv šlce it. 158 pri Oorld; Aadrej Ple^ni-(^ar, Sedovec 46 pri Slikanu; Andrej Mttdč, St. Andrež;    P»vit Metliko v*c. St. Andrež 86: Murortc Marija, SoUcan 20; R**fca Špacapa«, Ozelj€w ^2;  Jožef Fa^ranel, Oze'jan*  Franči-ika Makac. ?o?kaii, clioa Sv. Katarina l\. 5;    Jočef fintnar, Vrtojba 51; Fra***CVa Zavidlarr,   Gorenja Vrioi-Ha it. 78;   AH^ila Lt*čk.  Avče pri Kanain 97; >nge?a Mon^tič, Renče it. 3^: Anton Mozttff. Rotčo ?r^; Ma-rfja P«1ulra, RenC« lr^: Blaž O!«$ei5, Seirvpa6 4;  Marija F?$kulm, §t. An-<\r*l it. 173; A»đr*J Bavčar, %^o 7t\ pri Crnfčah; Franc Berce, Domherg 24;  Jo#t"fa Venr»ranttn.    Kolsko 13$; Jof efa Totnsič. P«č pri RabiM*; CVfl T?1javec.    podžupa«,    5«m pas;     Mkrf SrieSntJ^. $o?k*n;    7wĆlstv AT^fna, TV>fJna   Vrtafba   7;     Kar?U»a   Keb<»r, it.  Pe^er 394;   Arrnr  Maniermi  Pod-brdo 14; Lover^Č ^^11- Or^fan: Anton Reffc. FV4 21 p. C^novan«: V.a^ dm.le*m Ko<rfi«n^«. Ootica,    Strmčice 14; Pavl#flć N^fft. Vrtova 4ft: Katarina Ortlrb, ^rtIVan. $*m<v» OreenrS-<5ev« cm*m Jf: OteeJa Vel^^hu Ho-rk»a, ulica Sv. Petra 18; Toreca Pa-tor Ja«Be 1C r>ri TrilCi :Aodrti Pa-kor. Jainfta 16: Stefan Oolob. SoflHiii. aHea 5v. Katarina U; Jo6l* Km, vi-*ar, n**^tnv^ra nri Trftčn: Tare! Le-lt«», Orehw"« 7fi: Janei Brtr^ar, nrw\r*m uV.cn Pnbata 14; VaJeriit Ma-rnf. Qr\tic*. TiT^ca Fnrmfk* 17; Ivan Vrr^tin. ^t. Pet-r 184; A^ton Kralj, T?Jr$> rn Dornhrrvru;  A^tri^a ?ti-*m~h Pnvr^a. Se^iovcc 4.1;    Prrtot ^nt<w?ia, Ns^rr^ina f&: fmalHa ^crne,  BTT^5 2^;  Tererffa  fi'imar. ?em-r»*s:  K^nrrtd  Mp«ar, Onrf-a.    fran^f-nr»ncid Mtrro^^?»n:     T eban Katarina, ^t.  M?ha^' 4^  nri ?empaw:    AMrcJ v»*K'"x.     ?t.  P^ter  lnT>:     M«flrf1»i^« Ojt. Ooretii« T»t 29 f»ri Kanahi; Ho-Immi rmi£tiDEB. ŠC Aođra 16DL            l
M diioioiii^i muli.
Cmivojniki letnikov 1872. ds 1891., ki so bili pri zadnjih prebira-njih potrjeni, so klicani pod orožje.
Letniki 1891. do 1878. moraja odrinlti pod zastave dne 16. aprik 1917,
letniki 1877. do 1872. pa dne 2. maja 1917.
Za one, kl vstopijo prostovolj«« v armado ali mornarico, veljaja) isti vpoklieni terrninL
Onevne vesti.
—  OdlikOTaoJ«.     Viteiki križee Franc Jožef^vega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovni zdravnik đr. Josip R u t v Ljubljani. Zlati zaslužni križec $ krono na traku    hrabrostne svetinje »ta dobila nadrdravnik    d*. Konsiantln Koivalinka ▼ TopH-cah in asistenčni tdravnik sp. p. Malija  H o č e v a r.      Srebrni  zaslužni križec s krono na trakn    hrabrostaa svetinje sta dobila narednika 27. čr-novoj. bataljona Leon Tntenjaki \n Franc P o d b o i,   stražmojstra 7. orožn. poveljstva Anton Keban io Anton V a t o v e c ter stražmojstrt 12. orožn. poveljstva Valentin   Koren in Anton K o k e 1 j.
— Na Tztodnem bofiščn je bil od-IrkDvati poročnik Mirko M e g 1 i č i zlatim    zaslužnhn križeem na trak« hrabrostne svetinje.    Odlfkovanec je blagajnik  celjske  Posoiftnice in    sin vransitesr* nadučitelja,
—  OaKkovmile. Vojaški aslsicttd^ ni zdravnik    dr. Viktor    Marin te Maribora, je že dnigič odlikovan, »©-daj s častnhn    znakom    II. razreda Rdečega križa z vojnim    okraskomi leta 1916. je dobil Signum laudis.
—  Voj^šk?    dotaovl hi ^oveoskl v^Jakf.    Slovenski odbor za vojašfce domove poroča: Vsi daro\i kl voja?-*;ke domove naj se poiffi^io lakUučno le   slovenskemti  odbore  sa vojaške  domove. kat»r*«a de» 1 a v n i odbor po*iu>e r 41 ž a f-nem  dvoru. Ti odbor poraa^e-lj*>e potom eentr^ntsm   o*ora   im. Dunaju r%e darove posameinira t&r delkooi, vri toftterfh w nakajajo Ste-rciici, do pnrib   strelskih    iarkov 4 frociti. Ako se poSIJajo knjt^e ali dm-ge potrebščine naravr.ost aa odddkc, se »godi, da marsikateri oddelek   ots dobi ničesar, ker lc centrala i«ve, ka-ko so narodnosti porazdeljefte.    K« so pri pocameznih ođdefkih pomeianei vse   narodnosti, $o sk>v«wki rojafcf žaiostnt, ako drugi dobe* oni pa ne, Centraia ima zapisnik vseh    oddet kov, kjer se naha/aio Slovenci, tn skr-i bi, da so »orawnerno vse porazdelf^ Centrala se obraća    do    na« z nujna prošnjo, da takoj darujemo čim ve£ slovenskih knjipr, ker nirna sedai ititt ene slovenske knilfjfa več, đo «je p* prfhalajo prošnje slovenskih vo|ako\r. Darajejo se iiai hidl slike. Izstr&eJo' se naš ihistracije te starih Hstor. fotografije dotnačih   krajev.   eabavite slike, nvktk vse se   nai   posije,   kar more na&m vojakom v fronti narediti kako veselje in sra spomnftl.   da domovina misli nanj in da 30 njegovi rojaki s »rcem pri njem. Prosi se mi dename prispevka,    da se potrebo« nabavi.
—  Neznani mnrfl rofakL Ravno-*&T Udana itevilka XVTTT. tab«l s to> tograf )ftrnl »emianfli nmrini vojakov In v srremstvn annade 9Q n aha tate-čfh dvHnfh oseb je bila   razposlaaa na vsa okralna grtavarstra na Krani-»kem   IH   mestnemu   masristratn   v Ljubljani,    kjw je na vpogleđ  vs«a
—  Kdo Ifaf vc? ^'CTbtna Toramti
W!«iw»tra«*e 5, St. POIte«, prcdl nljitdoo, naj j? poroća, kdor kaj ve* kje jo wjea sto Karei Tominc, ki J* THi«1o*e« v Novo mesto fn H slnffl rvri 17. psSpoliru ter bf! potera cfo<!0-!}an 14. doviobrftiislcomti polk». Ogla-sU M ni 2e od 26. Jullja 1916.
—  [*Taared«1   občol   rSor  pdB po^rovi^iittvom NJ«ie oae. fn Itraft vitoko§ti preivetla $ro*ne nadvoivo-dinte Marije Kristfn« stoječegra deš«l-ne?a ia ?o«pehie«ra poaiofiaefa dni-Itva za Kranjsko   bo   dne   4 aprila 1917 ob 4. nri popoldne v knftlnlof %. kr.    cki^lne   vlade   (TI. »odstro^fa^ Rleiweigova cesta. Dnevnd red:    1» Oo*xK?arstve?io   poročllo   fa   ročm n lMo 1914.. 1915. kl 1916. no § 11 «
. druMy«ifh pnvfl. — V L]ubl]anL dai 2f. »«rca 1917. — Dmitreno n>i-stro.
—    Dofean brrohnffb drorov. ntasom raipfse c. kT. po?Jede!skeB» ministrstva x dne 5. marca 1917 ft W44. ie c. kr. tr^oviii^ico mfntetrstro nahranilo pofirofe ra dobam brzojav^ nfh drrwrov ter hkratl »zreklo na ma* ro  toradevpo  notrebščlno    dobaviti ^a fe^o 1917 skupno v večtfn jronf^ vfh. Poir^'? ao razvidni pri okmjnfll j^avarstvih, v I .inMfanf navmett-nem    posnodarsk e'm   nradi na murUtratn. Na to »• lasrnfki v©4-'Tn rord-flfh komp1ekv>v opora rjafo s T'rt's+avkoni. da Je r>r\ moreMtnih v©5-Jlh pooadbah (prato     9QQQ   kotoar)
Stran 4.
i .aUUV&NSfSJ f»AKUi^',   «h* 30   marci   .»17.
7t. sicv.
©tračati se neposredno na državno-brzojavni oddelek c. kr. trgovin&ke-ga ministrstva na Dunaju.
— Ljudskošoiske vesti.     Justhia fT i t i je nameščena za suplentinjo v Debrničah,  učiteljici  Valentlni    V i -dic-Vrhovec je poverjeno    za-ftasno vodstvo sole v fimjah, Karoli-na L a v r i č je imenovana za provi-zorično učiteljico v Scstrenu   Pavla Hvala    za suplentinjo v Juršicab, Ivana S u^š n i k za provizoriino učiteljico v Škofji Lcki.
— Vollčkl za vpreuo in breje svinje se bodo oddajale v soboto dne 31. marca ob 10. uri dopoldne na prista-Ti Kranjskega  deželnega mesta    za dobavo klavne živine    v    Ljubljani, Cesta v mestni lofc št, 15.
Tatvfne. V šolskem drevoredu je bflo zasebnici Terez'ji Novak iz To-mačevejjra iz krtlnepa žepa izmsiknje-»a denarnica z vsebino 30 K. Na somu rma neko 401etno žensko z zeleno ruto na glavi. — Mariji V e r b i č iz Stožic je bi!o ra Marije Terezijr cesti po ne^narcm storilcu iz vožička m#d tem, ko je ne^a stranki mleko,, ukradena kositarska rvosoda i 2 m poi fitra rnleka.
Nordijski posebni rečer danes v Kino Ideal". *Z OfTfira sreta«, drama ▼ treb dejanjih. »Stiola v l}uhc:^i«f trk!eiafiska vese'^^a. Jutri v sohoto do nortedel.tka Hennv Pr>rtfn v rrn-tesknf ve*eWerf »Fir^r^ra neve-sta«. Olaf Fftnns v trM?}?.^^ nortf'j-ski drnmi: »veM uoči liberal«. Ta »pored }e tndi mladini primerers. Pri-bodrji torrk VakVmnr Psilandcr v veseloisrri *P!rzar?vn stnTa*. Pr?d^tave vsr*k c*^ Od 4. ure. ob ne-4djan od 3. ure daT?e.
Z^iir*?! se }e v SeVribunjovi ulici nov §pic"3t ffchu. Prt**e*i? np'dit^J je re^ro^en, da  7"«  ndća v trgovini
-T-          Milila tffcOvin / inoko t
IL ifi L.. ^\raju. Ker se je g. Tcmcu na Kariovski cesti odvzela    proda;a I moke, bodo prođajali moko:    na iz-kazrice št. 6 g. Kičmene. Dolenjska cesta, na izkaznlce št. 41  g. Maren-Če, Dolenjska cesta in na izkaznice it. 4? £.   Fojkar.   Doleniska   cesta-Pročita kniha ostane   nespremenje- I Ra kakor d^edaj.                                  I
4- »Sladkorja in petroleja ni!« Taki napisi so po mnogih trgovinah razcbe§?ni na vratih in vendar stoji časih pred r»:sm r«a stotine ljudi, kate-rhn se slad^or irr pptrole} rudi da^e. ljr> je r>a !e poreVr<?. V rtekaterih tr-govfo-nh s t^kimi n*?isf se pa te^a $pk)h ne đ^bi, bodi?!, da res ni ali pa .... Prvi. druei. tr-tjf ne dobi, priđe četrti, pa prinese steklenico pe- I trofeja a1 i zavoj s^adicoria vet\ dasi- I ravr»o za. »ni^. Pretf nekfm i7kvho^ Je rapis: »2?.r»if rorra-n^Vari^ Vv'A ^aČasno zaprto . A ravno v ta \zkvh se je jeseni vozi'o dan na dan ce^e ▼ozove krr>mnina, ftžofa I. dr. živi!. V takih krpfih bi M'o potreba temeljite revizije in ako se iz-kaže to 7a reresrMČno, potem res t a vedno  zapre.
-4- Nevzdržlfivc razmere. Ntrka-%ere bfižnie Ijiih!.;nr«ke okoM^anke so najprvo strankam odpove^lale dona-šanje mleka na d^m. a seda: ^a pa tiidf doma nečejo dajati več za denar, »mrak zah^evajo za*1] le $ladkr>ria. I kave, pctrolela i. dr. če stranka tees »e pHnese. pa ne dobi mleka. Take rsizmere sn vsekako r!ev7drž!iive. Ali «ai se mleko rekvirira, ali pa nn\ se tstičm Ijudcrr rte dovoli kupovati pa-▼edenih pctre^ščii, marveč !e štrajkam, ki ne dobe mleka za denar, da ♦e dobe noten vsaj b!ac:o za bla^o. Nekateri brervestm" Ijudie so se^aj že res tako prrdo rnzvaieni, da bodo po irciski to težje premšafi. kakor pre-Ba?ajo potrebni te^^ve v t-h čas;h. fA3co se ne napravi 2e sedai prave^a reda, r^tem ne bo prav nič čudno, ako bo šio n?.rodho rrnspodars^vo zo-pet rakrrro pot. v tem ko bodo dm-god napred^vn^. Na d^ro^Tt ce]e df-lele M se m^r^o predat! ^e sed?ij fn trmo^lavce s silo privesti do prer>n-5anja, da ni nsn?er»o z'^r^t; ^Tno r»i"m, P.rnriak cc!r^-c!T^noc^. ^x?v"irio r^» i«?, i da fmajo sedaj trk* Mudie preveo de-Barja, a pm bo po^el.
Knližeunost.
—     Važna za lovce In IjabiteTis prirode snloh je dr. J. Podneb^kova knjiga »Naše uiedet  (I. del: Sove). Dobi se po vsih ljubljanskih knii^ar-»ah in stan 3 K 50 v, s pošto 3 K 80 v.
Razne stum
*  Preracg. V Ostravici ni reč dobiti premoga na vagone, a kdor priđe % vozom in pripel;« jajca, krompir ali mast za napitnico. ta sa dobi kolikor
*  Star prostOTOliec, V Neugers-dorfu na Saksonskem se ie   73   1 e t • stari   JuHj   Halang    prostovolifio i
kratkem na fronto. Halang se Je ade-ležil že vojne L I%66. in L 1870.—71.
*  Poai!o$£ea ađvekat. Klerikalni advokat na Lhinajn dr. Praac    Ra-bendi je bil 31. oktobra 1916 la-radi poneverjenja 140.000 kroii obso-
| jen na dve leti težke čeje. Cn del te I kazni ie prestal s preitkovalnini zatvorom, ostali del kazni mu Je milost-nim potom odpuSČen.
•  ObsoJ«?i dahOTiilL 2upnik pa-ter Boccrfjub Petruj iz Zvol  nri  Bistrici fla Moravskem je bi! od domo-
j branskega divizijske^a so«^i^ča v Br-! nu dne 21. t. m. zaradi hudodelstva razžaljenja cesarske h\S?y potem ra-radi hujskanja in raririh de1!ktov proti javnemu redu obsojen na šest me-secev težke ječe.
•  Uradnikf kot toW od«niM.     V
CharlottenburKu na Nemškem 50 zaprti mestnejfa tanika Ouello. Ta Je nbdolžcn, da je v dogovoru z neka-terimi uradniki dr^avneta urada za prehrano skrivaj prodat velik del za mestno aprovizacijo namenjefic moke. seveda z velikanskim dobičkom, nekaterim pekrxm. Pri aretovanem Dradnfko so naill še nad 100.000 mark denarja.
*      SenzacISonafna     obrarnava, Bivši prezident depozitne barke    na Dunaju    dr. Josip Krans je moral Yčeraj s štirimi tovarili stopiti pred sodišče.      Vsa ta družba je židovske vere, dek>ma doma v Galiciji, delotna na  Dunaju.      Obto?«ni dr.  Kranz je pravi tip tistih brezvesrnik finančntk
š peku! a rt tov. ki j?h v Avstro-Orrskl j kar mr^oli hi ki f?m je vsako sredstvo d^ro. samo da nese dobiček. Kranz je bil nič. Danes je mnotrokra-ten milijonar. Polef Kranta so obto-ženi zaradi navijanja cen — sereda srre za rKrrofrme svote — tndi dr. Rr1'ard F r e u n đ. bančni ra\T»atelj, trtr^vec T.*y<z R u b c 1, lesni trsr^vec 5?'r.mnn Lessnerin trgovec Fritz P e I i k s. Obtoženi so. da so na debelo pivo. rum. marmelado in drusre nrj^f potreb^čine knpovaTi ter jih prođajali z ogromnim dob^kom. Ob-ravnava bo traiala več drrf in borno o ?!jerem izi^u ?e poročali.
Na!nove!ša poro^a.
Voine sodnjje  na  RnskrTti  odpraT-Ijene. — Kreetje organiziralo  mflico. — Cene živi! znlžane. —  Manifestacije TO*aštTa.
Petro^rrad. 29. rnarca. (Kor. ur ) Vojni mlnister je odredil odrravo vojnfh sodnij. Prejšnji vojni minister Polivanov je odpotoval v ^lavr.i stan. da jih orRanizira na novi podlaci.
Petrofcrađ, 29. marca. (Kor. or) Poročila z dežele pričajo. da km^ne sistematično oreanif'rajo milico, da ž r|o nadomestijo pre^njo policije. V mnogib puberriiah so kmetje sv> fevol no zm'žalf ceno živil.
Pctrocrad, 29. marca. (Kor. ur) Tek'*m včera.šniesra dne so se vr?ne manifestacije raznin poTkov. ki so nosili zastave z napisi ponajveč: ^Vojna in svoboda^.
Darila.
XXXVL zaznamek    prjsoeTkov,
ki so jih do 28. februvarja 1917 poslali c. kr. dcželneniu predsedništvu naslednji  darovralci:
A. V prld druitra Rdečf krti«. Ravnateljstvo državnih železnic Trst-We!$ 25 K; okrajno rtavarstvo v Losratcu zbirka, 2,34 K 15 r; vi?ja državna realka v Ljubjani. \% popusta pia^, 68 K 22 v; okr. rlavar-stvo v Kranju, izkupiček za stari papir, 26 K 07 v;      ostan-k brzojavne
prtelofbtee 1 K Sf ▼: Aloinla •!. Buk, povodom samrti g. Polec, 20 K; Marija Lancer t čermoStjicah. darilo, 20 K. skupaj 395 K 30 ▼. Zraven zne-§ek prfiUjiM seznamor 162.37» kron 45 v. Skupaj 162. 768 K 7« ▼.
B.    V korist ▼oinooskrtniikesa zaklada:    Hlharmonićao dmitro iz-kupiček koncerta, 238 K;      okrajna glavarstva  \°fr popusta od plač:    v Kočcvju 27 K 24 v, v Kamniku 18 K 54 v. v Postojni 27 K 54 v. v Kranju 25 K 42 v, v Novem mestu 65 K 42 v; Josip Zilar ▼ Ljubljani, darila: 30 K 75 v, 26 K 83 v in 35 K 36 v, okrajna fciavarstva  \cv  popusta od  plac:     v Litiji 33 K 22 v. v Crnom!ju 18 K 64 v. ▼ Ljubljani  17 K:    deželna  vlada v Ljubljani. 1% popusta od plač. 1S1 K: okr. glavarstvo v Novem mestu 80 K 98 ▼; Helena pl. 5choppl. mesto na-frobneg:a venca za %. Rudescha, 50 krrm; okr. irlavarstvo v Lojjitcu 1% popusta plač, 19 K 47 v; Josip Zidar v Ljubljani, darilo. 2^ K 28 v;      okr plavarstvo v Kr^'em      1% popusta plač  19 K  55 v;  Filharmonično društvo, izkupiček IV. koncerta, 326 K 70 v; Neimenovan 6 K 60 v. Znesck 1273 K 54 v. Zraven znesek prejšnjih seznamov 118 060 K 39 v.      Skupaj 119.333 K 93 v.
C.    V korist vdoTa« ia sirotani podlih bo}»vnlko¥ Iz Kranjske. 7upni
I urad Podrraje-Veliko Ubeijsko. dari-k>, 42 K Oft r; »Slovenski Narod«, zbirka, 12 K: KatoliSko delavsko društvo, dartlo, 87 K 10 r; H. plem. Schoppl, žarilo. 100 K; Alojzij Ster-mole, Dovje. 130 K. Znesek 371 kron 18 v. Zraven znesek prejsnjih sezna-mox 7422 K 10 v. Skupaj 7793 kron 28 vinarjev.
D.  Dofiesk! h n«WralnR<ov. Okr. rlavarstvo v Litiji 153 K 06 v; Dav-čni uradi: v Idriji 13 K 80 v, v Novem mestn 346 K 27 o, v Idriji 54 K 17 v, v Idriji 5 K; okr. fflavarstvo v Ljubljani 73 K 58 v;  davčni urad v Ložu  96  K 04 v;  finančna  deželna blagrajna *& K; davčni uradi: v ViSr.ji gori 131 K 50 v, v Ljubljani, za okolico, 84 K 39 v. v Radovljici 32 K, v Kranjski *ori 8 K 32 v, v Kranju 141 kron 34 v. v Cirkrtici 134 K 90 v,   v ldrfji 14 K 9! v. v Idriji 33 K 11 viru v Ribnicf 107 K 77 v, v Tržiču 100 K. v Litiji 127 K 71 v, v Iđriii 2 K 30 v, v Ljubljani, za okolico, 135 K 71 vin. Znesek 1863 K 88 v. Zraven znesek rrnšnjih seznamov .38.309 K ?8 vin. Skupaj 40.173 K 16 v.
•      •      •
Slavni de*eln? ođN>r vojvo**Me Kra^'*ke ie velikodušno raklonil Po-sre^ovalnici ra jrr»ri«^e be^unce v Ljubljani zn^sek 2OOO K v pomoč nč:-či se mladini solnčne Gori?ke. Posred nvalnica si štefe v Čast, se slav-nemu rvfhoru v imenu te nb^cre, v boru za obstan<*k stnieče m'adine naj-topleie rn rnji^krereie r-^hvaliti.
Umrli  so v Uubl'ani:
Dne 26. marca: Marija Stcirer. prodajalka, 19 let, Obrezna steza 2.
Ortr 27. marca: Frančiš^a Čeba-šek. služkinja, 21 let, Radcckesra cesta 9. — Ivan Trdina, delavec, 77 let, Kra^ovska ulica 20.
Dne 2^. marca: Neža Benčina, hiralka. 87 let. Radeckegn cesta 9. — Marija Poorlai. rejenka, 2 leti, Bobo-ričeva ulica 29.
V   defeini   bolniinici.
Dne 24. rrarca: Matija Fiirstler, pn's;1ienec. 50 let.
Pne 26. marca: Martin Vidmar, delavee. 42 let. — Josin Sedevčič, kaj^arirv ^in. 3 leta in pcA.
\*4*}mfU )m MlfOfor»l «r««teik: f attitlfHi In tftk »Narodne H«kame*
IM« •• pH«M Mtf«             i
VOZNIH
•fcMMI   k«ć Jat.   Voi^ne
pOpOl«-m»        rr    <t      FRAHC
i«5i              DOLENC, Kranj.
%ff\m* •* tmk#| noi z*U nf«tf-11   mirni p«i«U 12 4a tS Utaa   11
poštene dehlfci
iz -ušenf h |e, W«t» ra imi vegel.e m *e    PTirnrfnr»    znanost   w   gli^ovir a   k
ugirdni  tr:*o?5ki   hiii na deželi.         |
Vrsrl ^ do tifjo-Hne, imajo prednost. Pc nudHe Ba opr«?" Š' o »S'oTrnsif^a Naroda« pod „Y talaftte«  11 104341-
z   prodaja ie, dokler zaloga   z
cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovet. I
Naručila za ckonjo in milo irvršuje tndi od 5 kg   dalje  po   po*t porzetju
tvrdka A. Kušlan
Ljubljana, Ksrlovska cesta ši 15.
Pri^ten dober 1      i     ■
se dobi  pri                    15 .
L KBEBIKU V Spol flftl. j
Pouečane slike
r!o naravn«  velikosti,   kakor tuđi
oljnate portrete u platno
izvikuje omttniSko po Tsaki   foto-CTa^'ii                     185
Davorln Boviek
prri fo'.ogrifski in poreCeralni zavod
v Cjibl'its!, Kolatverska »L 34 a.
meblovano sobo
s posebnim ▼hodom, na i raje kje v sredi
mesta   Poncdbe i»» unrev »^lov^n^lceoa
Naroda«   pod  u*mh* 450/1013 M.
SIVILJA
bolji« mol, ve*č» prikrojeni« in pomerjtn|a imožnt tuđi nekolik© v treovini Isćt prlmam^fa ■i9Sta. — Na>lov povc u ravniStvo »Slovenskega Naroda«.    1(55
I     V nafta se odda a U maleni
2 STANOVANJI
Tećoa pot« oeđ Rotnlkom št 20S. Več se izve v I. nada. pri A. Fatnr.
1046 |                 BprtjMo se poiteno
dekle
v starosti od 25—35 let k dvema majbnma otrokoma. One, ki se izKaiejo z dališimi spričevali, imajo prednost — Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«.        1050
Službo iellta apremeniti dvo pofttoai In prldiil
: prodajalki:
dobro izurjeni v trg. z mekanim blagom , Najraje na defelo. — NisIot pove I         apravniŠtvo  »Slov.   Naroda«.     1044
PRODA SE
za oso aobo kompletne oprave z modroot, In nekaf pO3a£neznlh đelov hl ine oprave« — Kje nove mizar Cfogmla na Bleđn, vila Jelka. Iatotam ae spre|me mizarsM pomoćnik ali uftenee, ki se je že
učil  mizarstva.            1057
D?a raila listo?
(oajraje ia komici   par, ali mati  fn hči),
ao aprejmeta tako| ia Šl$ko.
Oglasiti   se  je v aorarništva   »Sloven-skega Naroda«.
Trgovci!                                                  Novost!
Nlzkl čevlji z lesenlmi podplatl
in nepremoiljivo podloienl, kakor tuđi SANOALC po to* varniik! ceni dobavlja trgovcem za ćelo Kranjsko  samo
Naročite fitrci.       HeiTP.  Seljaka       Naročite vzorco.
6-(/meh~razgledn/es
Po or/ptnat/fr fiFGaspartfa
£/*fadOf7Q * l/e//ka noe£>
Zatožda * l/me fn/fka* propqpa/?da * £/i/6J/a/?Q
Cenase/tfe G7iazff/ed/?/etf7.2&
Stalna rastava prodaja umetnin
fmr                       1028
največia^ zaloga le umefnišfoh raj-glednicje v salonu
„lfiriefni$ke propagande1' v t'MJa™
Sodha ulica jf/. 5.
II vojno odhajajoči
ne za^te na aajtainc)*© oskrbo, na aklmitcv vojnega 2ivl)enskega zavarovanja za dobo  1   l«ta«
Savaravaiife volfa »a  vaak ainia} smrti,  t«d«f Indl  za smrt v vojni alt na poaleeVenk talato.  — Zdravnliko preiakave ni potreba.
Že na bojnein polja se nah«ja|©ći sbtenejo lahko aavarovame od Um. — Ravno tako lahk« zavar«)cjo **r*dmiki svojce, apnild svoje dolanike brez vednosti ia privoHenj«  t»tstiku
r>«ib« +Up* pm hnfi Bftvamta Mvllonaka zavarovanfa, v kojih ie
▼oira itfaraoit feTOS VSaklOTO elokUldO k običajni premiji v puloem obsegu ^tef                                                                                  m                                             M  937
Konlao aVi^pa dr«iba tadi vojna nozgoina zavaravanja za dobo
1 lota am slt^ij ▼ v*jai pridobljenih neigod ali boieznu Br«spl«čaa fca takoila)a pofaaoila daje:
Generalni zastop l to. prlv. zavorovalne družbe
„AUSTRIJSKI FENIKS"
= v Ljubljani, Sodna ulica *t. 1. =
Zahvala.
Vs?m ki so nam med dolr^raj"©  boleznijo in *b smrH našega ljubljcnega sina, 01. soproga, očeta in brata, gospoda
Josipa JUbrehta
HMiUki, kr. i. •«*-. •»*• sv«Mka Ltl>
pomisli UJte« tfpH«i}e m M^. *•* ttniemt srin* hvil«. kkrem hvala m kn«« ve«ce hi  m  »BOgobrojB« spreautvo
na pokojnikovi zadnji po*.                                    i,^j._i,„ii
Končno srčn« hvala v»e«, ki  ■• mm  m  kikortenkoK »»u israilK svoje safa^e in soialje r teh teikih dneh.
HOT10R«CA, »i •*« ltiT.                                         »048
ZalaJatI aataB.