50. trtevitka.
Ljubljana, sredo 10. marca.
VIII. leto, 1S75.
SLOVENSKI NAR
li- •. •  -v*!*,    :ii   tavieuri  pt>ued<djke m Jim , p;> prainifcib, e  veja po psltt prejeauMi  zm •vatro-ofteruke delete m oeio lete 18 jrold.  za pol lem 8 gold.
■a MOrt it>ta 4 suiti. — Za LJubljano bres ....... 13 gol L,        -n teta :> gold. :*u k v. u ou mesec I gold. 10 kr.  Za pošiljanje na
dom 3*5 radim.-. 10 Kra.e. .» <     oo, 30 kr. U ectr. .<  i. ■-- 2a tujo d02»le M e-      oto 20 goUL *a pol leta 10 f<old. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolab le «* dijake vega znižane oena ta siceri Za LJnblJs.io m ©etri leta 2 Koid. 50 kr., po poitl prejemaš sa četrt ieta 3 *ld. — Za oznanila ne pla&uje od ćariri-i.opiu-, potit-vrste 8 kr., ee oe o»nanl'*> enkrat tinta, y kr. to so dvakrat m 4 kr. de bo Url« ah veck.-ar tiska Dopisi naj a« bivole irankirati. — Kokopisi se no vraOajo. ~ Dredttiltvo jo v LJnbJjani na eeiovški co<ni v Tavčarje, v« luči »Hotel Evropa". Ppravntltvo, fla kat "o   ni k« hiaajovol.jo poiujati naro^ ( ViAm.icile, o:-vila,   .j. <du<'iiiio«-arivnn reži. le v „Narodni riakarni" v Tavčarjevi hlfl.
' Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.
Volilni okraj, obstoječ iz postonjskega, planinskega, senožeškega, ložkega in bistriškega okraja, ima .'i. aprila voliti uamr-Hto umrlega dr. Coste norega poslanca. Vprašanje nastane ko, ■ ■ Daj volilei volijo. Na to odgovoriti smo mi picpustili n;im samimi, in tako so tudi storili.
Zadnjo nedeljo se ;o bilo več volilcev sešlo v Uakeku in po temeljitem dogovora in preudarku ko enoglasno sklenili za kandidata postaviti m \seni d.ugim volilcetn priporočati, da volijo za poslauca g. 1'cira €«lra*m*Mi j , hisuega posestmka in trgovca V Ljubljani.
Mi smo s tem izbor- m popolnem zadovoljni in meotmoj da se bodo volilei, vi brez razločka barve, lahko za tega kandidata zediuili, in da bode ta uarodua volitev enoglasna.
Mi poznamo g. Graselli-ja kot odločnega narodnjaka, pa s cer moii nadarjenega z ono zmernostjo, katera ziajšuje, da ho z<?-diuijo zaiij tudi razni narodni elementi.
Kar je pa še več, je to, d:* je gospod Graselli tudi popolnem politično izobražen mož, iu dober govornik. Kot dočtudnan jurist in jako talentiran nuol je javnega dela iDOien; po dragi strani pak ima kot trgovec j.r liko v praktičnem življenji potrebe ljudstva opazovati iu opaliti: torej lastnii poslanca potrebne.
Mi v nSlovenskem Naroda" ndio precej cd početku, ko nijsmo še nnheuc osobc v ini-i li imeli, željo isrekli, naj 'g. volilei kadar itbirajo kand dala, gledajo na to, da
izbero popolnem p<ditičco izobraženega go-voruika. Ur je namreč, da ni j tieba, da bi vsak poslanec jurist in govornik bil; ni i bi bili celo zoper to, da bi ennvrstnih elementov preveč bilo v narodnem nastopa. Ali v k..m j- ki m de/.'!n. m zboru Sedaj na narodni strani manjka d u Se v ni h moči j. Lc poniisl.tuo, da so tiiiu tuko zmožni in uadarjcui poslanci iu govorniki, kakor ho bili dr. To man j S vetec iu dr. Co at a iz-b opili iz vrHt narodnih zastopnikov. Treba jih torej, kolikor ho da zopet z novimi duševnimi močmi nadomestiti, sicer bomo na-eukrat videli, da je neniškutarska manjlina duševno visoko nad narodno večino, in potem bi moralo vsacega Slovenca sram biti tike prikaani, katere nam za boga nij trebu.
To bodo premislili oni pos unezui, ki Bo dosedaj nasvetovali raalične drage gospode zu kandidata in gotovo bodo odstopili od svojega nasveta, ter zložno z drugimi vol i let delali za narodnega kandidata IMra (Irasel-.ijM, pnsebuo če pomislijo, kako važna In bila enoi>lasii;i narodna volitev ban sedaj v tena i isn 1
Uradna „Laibaohor Zt^." v predvosraj-Injem listu opominja nemi katarja naj oni svojo srečo poskusijo na Notranjskem, iu nekaj tednov pred tem je isti nemški vla dni list ponatisuil iz graškega lista člaufič v katerem na novo volitev ua Notranjskem kaže, ter tudi opominja nenifikntarje naj hvo jega kandidata postavijo, Ćeš, da so zuaue prikazni (uamreč zuane beriške sleparije in goljufije) pri Badnjih trgovinskih volitvah pokazale, da neuiškutarija prodira tudi na kmetih, ah „dass der Vei fasHiintrag* danke aiich nnter d'r Laudbe\olkeruni* Wu i zel ge--ehlageu  hat.M    Sedaj je na vas, notranjski
volilei, da z enoglasno Volitvijo neunkim listom dokažete, da ono nemSkutarsko ba-haujo nij resnično!
Politični mz<*\e&.
V Djr.bl.1ani 9. marca. iJMItitŠOČehi v „Narodnih listih" proglašajo svoje kaudidate. V oklicu naglaAajo, da morajo Čehi v deželni zbor stopiti, da morajo v tem oziru pasivno politiko popustiti in delati, ne pa samo čakati.
i*<»i jsi+tt n Ga seta Narodowau objavlja zanimivo vest o ministernkej solidarnosti. Ko ho ne posvetovali o lian-hansovem odstopu, so baje stopili vsi ministri ua njegovo stran solidarno nasproti viš|<m krogom izvzemši dr. Ziemialkovskega, ki b t i solidarnosti zaradi tega o i pristopil, da Iti mogel ostati v kabinetu, ko piide pre-1111-m I». mininterskn. Nasledek te Solidsrm sti je bil, da je dr. Banlians dobil odpunt. Kako zpade ta odpust, in kiko se razvije msle-d^k tc „sididarnosti", o tem „G. N.J nič ne pove. Zanimivo je tedaj to, da je poverje-nec kr«»ne dr. Ziernialkovskv zapustil ostale ministre iu je pripravljan n.i pramemb >.
Siin'tt.ik<> „Naroduie Noviny" svrta-jejo, kam bi naj Sloveči pošiljali v šole svoja deca, — slovaškim rodoviuam sledeče: nJako pametno učini oče, če svojega sina, aaterega ue misli n -meu ti za pravuiški ali dubovenski stan, dokler se ne predrugačijo niše neugodne razmere, posije v češke ali moravske šole. Tam mu t ndotna s mpatija in p« dj;o a ne olaisa aamo Atudi-ranje, nego v posameznih vedah ie prirojen govor češko slovanski za njega lažji in izobražen v predavanjih izvrstnih učenja' »v pripravi si lepo bodočnost, ter bode < li.a-ujen narodu in njegovemu izobraževanju."
0*/rm".rkn nova I beri.lin strnuka se |e <!• fioitivno konstituirala in sprejela program, kakor ga  jo Weukhem predložil. —
Mstek.
Iz Tirola.
<\/.V. dop )
Ko mati semlja svoj i belo odejo za-meuja z smaragdno selen ibl ko, ko prebivalci polja, logu iu gozda popUStć Z nisko spanje iu jadrauci Srako prično stvu.uiku vzvišeno slavo peti, dal bode tudi kakov Slovenec svojej dragej domovini slovo m preskrbljen s npopotnim Istom" obiskal deželo, katera zvrad nai. >...h hra«< t imponira in jo vredni:, da jo pesnik v svojih p tra b poveličuje. — PotojoČ od joga proti severu, ko se uagled š nak p Banih veleč sta h p i-nin iu sucžntkov, ko hodrš strmel nad neizmernimi otlinami iu razk< , an .nad t . Minni- prepadi, — pripalje pot v glavno mesto Tirolske, v katerim odložil trud, ter se okrepčaš za nadaljevanje svojega potovanja.
Priiedsi v tu e mesto se vsakateri Človek r,od >./.:aii z ijtgovimi pogleda vredni.) i rečmi, z njegovimi mik vnostoii inime-oitnostmi. Naj mi bode tu dovoljeno one v kr tkem po i sati.
N;«j več sanimivih rečij naliaia se v p pili ki so boginji muzi posvečene; raipostavljeni ho tsmo zakladi tirolskih umetnikov, živali}, ki-iuenov, rude, zgrebaue Btarine tirolske in mnogotera drugo reči,
Pričnimo pri slikarstvu. Oudi ho slikf na pitno z knd.mi narejene, 12 Črevljrv m nkt . i >i . ke, prcdstavljsja bi-8no t v t i u , občudovanja vredne zaradi \n;ne | os: u mli li^ur ; dalje portreti z Inatimi barvani siavuih «i( no braict-v Spek-bahar, Baspin ■', Audrej H-fer, vseh tirolskih namestil ki V, mej Si duj nii tudi uad-vojvi da K. rd Viktor v G Utnej starosti kot oborožen Tiroleo naslonjen s desnim komol-oem un smo. P< t«, ti s*, jako živi, videti je, da je   slikar   srečno   rabil  razlike mej
svitlobo in senco mci oblikami iu barvam*. Razpostavljene so Hhke dejanja iz navnd-nega življenja, Hlike živali j iu sadja, in ru*-uovrstuih krajev.
Kar se podobarstva tiče, mora se Ti-roloem tudi hv*la prizuav. ti; neprekosljivi si« v lesni skulpturi; vidi ho v mnseji marsikaj le,>ega v tej Stroki; tttdi kamenita skulptura je dobro zastopani; poglavitno delo je m nument oarja Maksa 1. v t, aoČiSkanski cerkvi. Kompozicija in tehuika je Niso-/,c tuca Aleksandra (1olina na belo M ščečrm Uaraiskem    marni >rn    predstavljajoč razne
sgodovinska prigodba i občudovanja vredno natančnostjo, ter z veličini trudom isvršena. (lovori se, da v kameueni t hniki nega šo nikdo uij prekosil iu ga lehko ue bode. Ker sem uže v frančiškanski cerkvi, naj povem, da k mavznleum carja Maksa I. spadajo tudi bionzaste podobe nem4kih vladarjev od Teodoriha I., kralja iztočnih GothoV, do člena  habsburške   rodoviue,   kateremu ua
Senuyf veva stranka Šteje nže 41 udov in se je tudi konstituirala.
Viit**iJ? držam
V srbski narodni skupščini je poslanec Lazarevič interpeliral vlado, kako je to, da bivši minister Milojkovič in sodnik Ilić, ki sta bila v javnem časopisu obdol-Žena, da sta snkriva straSnega umora kneza Mihajla, ne tožita in ne dokažeta svoje nedolžnosti. (Imata tako kožo kakor Veste-nekovi kandidatje naše trgovinske zbornice, ki si tudi od nas dajo vse očitati. Ured.)
Iz Hitktiit.ittt se javlja, da je ru-munska vlada zbornici predložila zopet dve novi zakonski osnovi o zidanji železnic
Na Vrancoskem je borza živahnejša postala in so njene cene poskočile, odkar je skleneno v narodni skupščini, da bode definitivna vlada na Francoskem republika.
V iz a prestop predsednika republike k novim spremembam nij kaj legak a še manj radosten in popolen; zavoljo tega počasno in še veduo nevarno kabinetno pre-ustrojevanje. Najnovejše poročilo iz Pariza opisuje položaj vlade tako-le: Govorilo se je, da so se dogovori z Rufletom, ki naj bi sestavil ministerstvo, popolnem razbili. To je sicer preveč nagla trditev, ali gotovo je, da pogajanja le težko napredujejo. Vojvoda Broglie intrigira še vedno kakor poprej na vso moč proti novi osnovi, ki bi uČmila konec njegovej sistemi. On prav previdno tiči za kulisami iu ima zaveznika ki bode kaj lehko porabil svoj učljiv na predsednik** republike. Žena Mac-Mahonova uže dav-naj nij zadovoljna z novim preobračajem vlade; kajti, ko je maršal stopil v politično nasprotje z desnico, izgubila je ona vse druŽbinske zveze in liberalno-republikanična vlada bi rodovino Mac Mabonovo popolnem odiT.mla iz vclicih krogov Cmbourga st. Germain. Zadnji dogodki vzbudili so v pred-Bedništvu marsikak uevcsel prizor in zuano je, da politični upi ji v ženskih solz uij baš vedno nevažen. Splošno se pa tudi govori, 0 liulletu namreč, da slednji želi doseči prtdscduištvo republike!" Vedenje liberalnih listov je, kakor prej, zmerno ter previdno, da, tu iu tam saugvinično.
V sredujej Aziji je kan Aka, tast Jakoba kana, pred nedavnim napadel h 12-000 Turkoinani emirovo armado pri Giris ku, ter jo potolkel. Večina emirove armade je prešla k Aku, ostali so pobegnili v Kan-«1 I: ii. Kan Aka ima sedaj blizu 30 000 mož armade, ter je prisegel, da ne popusti pre| boja, predno ne osvobodi Jakoba kuna.
Dopisi.
t s M MrfMra 8- marca. [Izv. dop.j V nedeljo 7. marca je imela naša čitalnica občni zbor. Sešlo se je jako lepo število udov, posebno veliko jih je na novo pristopilo, tako da smemo reči, društvo je denes za polovico pomnoženo. Predsednik je ogovoril stare in nove ude in ob enem naznanja, da se ima denes nov odbor voliti. Denar-ničar polaga račun in pokazalo se je, da premoženje čitalnično šo na dobrih nogah stoji in da še prav lahko dalje napredujemo če smo složni! Upamo, da smo se skozi tri leta izšolali in do prepričanja prišli, da le v slogi moremo eno močno telo biti. — Dosedanji predsednik gosp. J. Pajk vabi, da naj društvo voli nove odbornike in sicer predseduika, tajnika, denamičarja in štiri odbornike. Za piedsednika je bil izvoljen enoglasno zopet tiskarnice posestnik gosp. J. Pajk, za tajnika koncipijent g. M. Kosor, za denarničarja trgovec gosp. M. Merdajn, za odbornike pa gg. : dr. Domiukuš, dr. Sernec, Kan(ir in Raič. Izvoljeni so vsi volitve pre vzeli in tako je bil novi odbor 'konstruiran.
Po volitvi se je precej začelo debatirati zastran novega delovanja in življenja v društvu. Oglasilo se je mnogo uže izurjenih pevcev, katerih vodstvo je občno znani gosp. J. Miklošič prevzel in tako bodo vsako sobot') ob 7. uri zvečer pevske vaje, upam da bomo v kratkem naredili malo veselico in tako našo nekdanjo čitalnico zopet v zdravejše življenje sklicali. — Pri tej priložnosti se je tudi odbor za Slomšekov spomin dopolnil. Potrebno je bilo namreč dveh posvetnih odbornikov voliti. Voljena sta bila z aklamacijo gg.: dr. J. Sernec in prof. Valenčak. Smemo upati, da se bode to delo uže tO leto začelo, zakaj denarja se ue maujka.
IZ Trs*t*S 8. marca. [Izv. dopis.] V številki 28. znanega slovenskega corkveno-političuega lista piše nek dopisnik o političnem društvu „Ediuost", da si je ravno 10. uro za zborovanje pri občnem zboru odloČilo. Dopisnik pa je moral v tei roči jako slabo podučen biti, ker je bil občni zbor po vseh slovenskih časnikih na 11. uro določen, le povabilue listike je odbor tiskati dal za 10. uro iz uzroka, ki ga pri nas poČaNnih Slovencih vsak lehko ugane. — Da pa je odbor odloČil rojansko čitalnico za zborova-
nje, je s tem le občno korist pred očmi imel. da se slovenski ljudje enkrat v enem, drugič v kakem drugem kraji snidejo, in se jih s tem le več privabi za narodno reč. Nikakor pa to nij bilo zarad pomanjkanja prostorov kakor „S1." dopisnik ovaja, kajti §. 3. društvenih pravil daje pravico zborovati po celej okolici. — Odboru celemu brez izjemka so natanko znane razmere okolice in ne le enemn kakor dopisnik trdi. Društvo spoštnje vse cerkvene reči in ne bo nikdar zarad takih stvarij z dopisi kakoršeu je v ,.SI." št. 28 pomagalo le k neslogi, a ne k „Edino-sti". — Žalibog, da se pri nas Slovencih vsaka malenkost brez preudarka na boben javnosti dene, druge sumiči in tako narodni stvari škoduje. — Občni zbor je bil zaradi neke pomote preložen na nedeljo 14. t. m. v Rojanu ob 11. uri kakor zadnjič.
Iz iNtrc 1. marca [Izv. dop ] (tj. 10 in ministra Lasserja odgovor na dr. V i t e ž i č e v o interpelacijo v držav, zboru.) Bravši Lasserjev odgovor na dr. Vitežičevo interpelacijo mislil bi vsak, da v Istri se uradu je Slovencem slovenski iu Hrvatom hrvatski. Da temu nij tako, razjasnim slovenskemu narodu in sploh občinstvu, kako se v H »vinju v Istri spoštuje §. 19. Pisatelj teh vrst;c je 14. apr. 1S74 neki vdovi naredil svedočbo siromaštva, da bi potem ne plačala pristojb in kolkov v nekoji pravdi. Ova BVedoČba bila je pisana v hrvatskem jeziku, katerega govori večina istran-akega prebivalstva. Podpisana je bila i od župana v hrvatskem jeziku. Dne 16. aprila prinese mi vdovica svedočbo nazaj, govoreč da činovnici c. kr. preture nijso jej hoteli prejeti, ker je ne razumejo, budufi, da je pisana „in ščavo". Pisal sem potem v Rovinj ua dotično soduijo, zakaj da nijso hoteli sprejeti moje hrvatske svedočhe, a do denes čakam odgovora. Lasserju moj: ., 11 i o Hhodus, hic salta!
Evo drug dogodjaj ! 25. aprila 1874 sem naredil zopet svedočbo siromaštva neki drugi ženi, tudi hrvatsko. Da hi žeua ne imela praznih potov in ne gubila <"•■<■ :i, naredil sem pod hrvatski original celo italijanski prevod 1 Dragi bralec! Ti misliš, da sem zdaj ugodil, a motiš se. Zena mi prinese zopet nazaj mojo svedočbo in neki drugi papir (papir je bil tako lep, da sem si mislil, da je bil uže tam,  kamor cesar  peš hodi) ua katerem je
zadrege, veleč zid pri vratih nrikopati in vrata razširiti, in obla je rešena razdejanja. — Obla neba je nekaj manjša in nič slabše delo ; zemljovid Tirolske dežele je natanj-čen, da vsak hrib, vsaka dolinica, vas in steza je najti; generalni štub bi jo smel rabiti brez premisleka. Anich je bil veleum, iu akoravno je na potu bil, da bi globus uničil zarad maleukostij, ne sme se mu priznavanje kratiti.
Omen m naj še kationa, ki ga je legija tirolskih študentov leta 1840 priborila, ki je tudi prostor našel v muzeji v spomin po-gumuosti in hrabrosti mladih src
Znamenita je hiša z zlato stichico, katero je vojvoda Frio „z prazuim žepom" dal narediti zarad očitanja, da je revež; a nikdo naj ne misli, da jc bila kedaj zlata, ona bila je iu je še sedaj krita z koprom in le pozlačena. Več vrednosti ima hiša, kot ai hitektoničuo stavljenje. Profesorji ia raznih nemških   tehnik prihajo s Študenti
čaM mavsolenm stop — in veliko družili neu Ških knezov iu kneginj. Če tudi je vtis podob za opa.zevalca slovesno-resen, bil bi pr> stor za nje pristojnejši v dvorani, kjer se sgodovina predava, ker nij gotovo, da vsi predstavljeno! so res svetniki, vsaj „ne-zmtljivci" nijso vseh za svetnike proglasili.
Prosto podobarstvo ima lepe zaklade na mestnem pokopališči. Na Avstrijskem nij veliko n>, numentov s tako izvanrednim duhom
izdelanih.
Zanimivo je videti v muzeji leseno kipo t*-', i   ferd.uanda,   katero   je   neki Tiroleo naredil, ki je uže  pri  dveletni starosti po - >--u !.   Njegovi tipalni čut moral jo T* ; t   d.seči,  da mu je mogoče
t .-v.ar.ti,   katero   vsak pri prvem
ade kol ono carja Ferdinanda zazaa-aaara. }»*d kipom visi slika slepega podo-bavr, a.
Iz tndattnjske tehnike zaznamovati se
ni ra celi mehanizem svilopreje z vsemi najmanjšimi k njemu spadajoč mi orodji, — v uajmanj desetkratnem ponianjševrnji, vvlika redkost, — krajearska žemlja iz časa največje lakote in draginje leta 1S17; barva je nekaj obledela, a v velikosti mej denaš-ujimi 2krajoerskimi zemljami — skoraj nobenega razločka uij.
V prirodno-historičnem oddelku je zelo zanimiva obla zemlje, obla neba in zemljevid Tirolske dežele od prostega kmet i Peter Aniona iz doline „0etz" izdelano leta 1755. Njegovo edino matematično orodje obstoječe iz šestila — denaSnji tesarji imajo boljše — in majheuega transporterja, kar je tudi razstavljeno. Obla zemlje v presredji kakovšmh 5 črevljev, mojstersko delo, hotel je Anich razsekati, ker si uij znal pomoči, kako bi oblo iz sobe spravil; okna in vrata bila so namreč preozka ; a nek vseučiliščni profesor, ki je zvedel o kmetskem zeroljepiscu in n e-govem delu,  obišče ga,   in mu pomaga iz
bilo zapisano : „11 certificato di poverta dev' easere scritto in linirna italiana e non in i Hir i ca colla tradnzione in italiano. Podpisa nij bilo! Zakaj ne? Kadar psa tepeš ti rep mej noge utuvi. Lasserju moj: II <• Itbodns, hic salta ! (Kdor hoče videti ta lint, na razpolaganje mu je, Se ga branim.) Orane trinum perfectum, dragi bralec! 16. dec 1874 imeli smo jaz in 2 kmeta posla v Proturi v Rovinjn. Mej tem, ko nas sodnik zaslišuje, začel ine je pisač, kateri niti mahu pod nosom nema, smiiati porngljivo, bodoč, da eden mojih kmetov Sime Brajnovič ene same samcate besede nij izgovoril v fioren-tinRkem narečji. Sime Brajnovič, kateri dosta dobro govori italijanski in ga nij sram, da nosi hrvatsko nošnjo i da je duhom i tel o m IT rva t, zavrnil ga je z ostrimi besedami tako, da je pisaču volja preSla, se rugati Hrvatu, korenjaku, pošteniaku. Tako se spo-štuc lepi hrvatski jezik i naš čislani hrvatski narod v Istri vsled lepega §. 19. Lasserju moj: Hic Rhodus, hic salta!
Upamo pak, da ne hode to dolgo trajalo, i da se hode naš jezik bolj spoštoval. Narod hrvatski v zapadni Istri počel se je buditi iz svojega spanja, katerega jo spal 1200 let, odkar se je naselil v Istro, Pomogla je k temu dosta naša tržaška „Sloga". „Rratovščina hrvatskih ljudi u Istri" katero društvo ima lep namen, Istranom slavjanske krvi pomagati, da pošljejo svoje otroke v višje Šole. (Dobro bi bilo, da bi i Slovenci se malo oarli na to bratovščino.) Lipo število hrvatskih Istrauov je v naučili v (iradci i drugje, polagoma bodo došli i oni v javno službovanje v Istro, in onda pak bodemo „viribus unitis" stali „kakor zid ograde" proti  navalu  na  našo slovansko n -rodnost.
Ko bi mogli samo še na to priti, da bi i materijalno bolje stali. Dolga je veliko. Komu pak smo dolžni ? Italijanom in Kar nijcl"in! Pri lanskih volitvah v direktni „reichsrat.li" so v zapadnej Istri zmagali Italijanali z malo večino. A skoro vse glase so dobili h tem, da so rekli: „Kadar ti je potreba tiukinje, kdo ti jo da? Ll ne Italijan?" Ko bi imeli mi istranski Slovaui na rodno št^divnico (hranilnica) bi bilo vse drugače. Pa kar še nij, lahko še bode.
Italijani znajo, da njihovemu vladanju n»d nami bode svršetrk, za to so nas začeli deliti. Ko so leta 18(5:1, dne 13. januarja v porečkom deželnem zboru biskup Dobrila in
gledat jo in študirat. Prednost pri njej je menda trdno zidauje. Sploh je pri vsem zidanji v J razvidno, da nadvlada duh trdnega zidanja, ne da bi se oblika poslopij bližala obldci trdnjavam in je tedaj vtis eminentne varnosti. Na svitlobo se jemlje poseben obzir in poraba rudečega marmorja, da poslopij neznano krasoto in visoko vrednost.   Arhitekti se tu morejo kaj učiti.
Vsakateri omikanec ve tudi kaj o osude]) dni nMartinovi steni", v katero je cesar Maks I. pri lovu drzovitih divjih srn zašel in iz velike nevarnosti rešen bil; ona je proti zapadu ua levem bregu Ina, stoji popolno navpik iu ima najmanj 2500' relativne visočine.
Proti jugu mesta, prav blizu leve straui deroče „Sdle" je hrib „lsel" zgodovinski kraj, na katerem so Tirolci vse uavale vna-njih sovražnikov srečno odbili.
Vitežič in pokojni plovan Jorinac stavili predlog, naj se zapisniki saborskih sej ne samo italijanski, uego i slavjanski tiskajo odgovoril jim je poslanec Parisini: „cbe gli slavi avrebbero diritto di veder pnbblicati in slavo i resoconti della Dietau, pak da „Dietau ne znaje, v katerem narečju bi se tiskali zapisniki ali hrvatski ali slovenski, kjer se Slovenci in Hrvatje ne raznme mej soboj. (Sic!) Lani je profesor dr. Bennssi v Kopru, rodom Rovinjac, izdal neko geografijo Istre. On isterske Movane še grši raz deli. nego Parisini. Oo govori, da so v Istri Savrini, Fučki, Čiči, Srbo Hrvati, čisti Hrvati, Morlaki, Čnogorei, Besjakt, Vlahi itd. in da ti se ne razumejo mej soboj. Parisinn in Benussu bi odgovoril: Medice! cura te ipsnm. Vprašam vas, če li pravi Italijan razumeti Kovinjca, Vodnjanca in vice versa? A hodi po Istri od Slavnik-vrha do slavne Učke naše gore in tja do našega hrvatskega morja, raznmemo se vsi 'n nijsmo ,.halhettanti, qnasi ignari della propria lin -gna". Razum«mn se vsi. kjer jedna mati nas ie rodila. Dokaz podadem še večji v dogodkn, pri katerem sem bil priča sam. Pri trasiranju železnice od Kanfan«ra v Rovinj bil je mei inženirji i jeden Poljak; govoril je s našimi ljudmi poljski in vsi so ga razumeli — resnica je, da vsake besede ne —. Govorili so delavci: rOvo je naš Čovjek, jer govori hrvatski, malo drugače zavija." Naši ljudje so govorili ž niim hrvatski in on „Poljak" razumel jih je. Gospodine Rennsni! jesmo li „iguari della propria Pngua"? Kad se razume Poljak in Hrvat, a Hrvat in Slovence se razume še več! Gazite nas dolgo, a Oskrsnutl hočemo, kakor ptič Feniks k lep-šej bodočnost'. Opomnil bi vas na besede biskupa Dobrile, koje je govoril 13. januarja 1803 v porečkem deželnem zboru: „11 popolo slavo dorme, ma chi dorme non č morto; chi dorme si pno svegliare e, sve-gliandosi, potrebbe farlo in man:era che spia eerehbe forse alP elemento italiano". Ne žu ginio vam, nego samo rečemo: Vsakemu svoje, vsak* za se, a bog za vse.
Iz /,isu ■•«'!►:.* 7. marca |lzv. dop.*] Prošlo jesen je imelo uredništvo oseške „Drau" tiskovno pravdo. Odgovorna urednika sta bila v sredi zime v nsjhuišem vremenu pred tiskovni sod v Zagreb poklicana. Urednika sta pa prosila, naj se ustanovljeni rok za postavljenje pred sod preloži, obrazloživši svojo prošnjo z dokazili slabega zdravja in grdega vremena. Na ukaz Mažuraničevega svaka Spnn-S'rižiča sta pa b'la po žan-darmih iz Oseka v Zagreb šiloma prignana. Ta naredba sodnije nij bila opravdana. Saj je mogel tiskovni sod v Zagrebu tudi županijski sodheni stol v Osekn opolnovlastiti in za preslišanje okrivljenikov delegirati. Da posilnu postavljenje „Dran" vinih urednikov tudi res nij bilo potrebno, kuže tudi to, da sta okrivljenika takoj po prvem zaslišanji v Zagrebu iz zapora iznu ščena bila. Dr. Makauec je o tej zadevi banu Mažuraniču pisal, in brž ko ne sta bila okrivljena urednika tudi vsled njegovega pisma tako hitro iz zapora izpuščena. „Obzor" je branil postopanje tiskovnega soda, dr. M tkanec je pa to postopanje kot strastno uoopravdano iu netaktno označil. Iz tega se je   porodila  huda polemika mej dr. M ikan-
*) Ta dopia nij od našega navadnega dopisnika. Uredn.
cem in urednikom „Obzora" MiŠkatovičem. Ta dva moža se uže dolgo ne trpita. Miška-tovič zavida dr. Makancu njegovo dumo pre-valeneijo, ter ga v „Obzoru" na prav malenkostni način vščiplje, kjer se mu le priložnosti poda. Celo z „gimplom" ga je počastil. V gori n a z na č nem strogo jurističnem predmetu sta si stala prvi naš Jurist dr. Makanec in žnrnalist Miškatnvič nasproti. Polemika dr. Makanca je bila stvarna, replike Miškatovičeve pa so bile strastne. Če bi Miškatovič vedel, kako nepovoljno je občinstvo njegove replike sprejelo in obsodilo, bi deurs se kesal, da je pisal, kar je pisal. —
V tej polemiki — in to je glavna stvar — zadirkavalo se je tudi v naše strankarske zadeve. Dr. Makanec je našej narodnoj stranki očital, da se ie svojemu prvotnemu programu izneverila. Miškatovič ta prigovor se ve da, od narodne stranke odriva, dokaze je pa dolžan ostal. Dr. Makanec uij samo Hrvat, on je tudi Jugoslovan, ter ie prepričan, da Hrvati to, kar so dosegli, nijso dosegli kot Hrvati, nego kot važni del Jugoslovan 1\a. Leta 1 848. so Hrvati vojevali pod firmo ilirstva, od leta 1860. in 1871. pa pod firmo jngoslovenstva, in kar so pod tema dvema firmama dosegli, to hočejo denes kot, Hrvati uživati. Jugoslovanski shodi v Sisku in v Ljubljaui so Rauchu in Magja-rom gotovo toliko imponirali, kakor sestanek v Maksimiru. Cc Miškatovič v „Obzoru" piše, da je narodna stranka Raucha strmoglavila, je to samo na pol res. Njega je podrlo največ njegovo osobno nepoštenje iu dvorska kamarila, ki Lonjsko poljskega sleparja nij hotela več držati. Narodna stranka je stoprv onda se na navor obesila, ko je vidila. da uže drugi na njem vise. O Tiszinem ministerstvu se denes še nič ne ve, kako bo nasproti Hrvatom postopalo, pa recimo, kar nikakor ne želimo, da bi Hrvatom sovražno bilo, kaj bo potem narodna strauka? Hirizem je zavrgla, jugoslovanstvo tudi, je li misli, da ima med Savo in Kolpo toliko moralne in fizične moči, da se ho mogla Magjarom z vspeh in zoperstaviti ? Če to misli, vara se. Naša narodna Ntranka je denes samo še obod, ki ga jo okolo nekaj, v sredi pa prav malo. Naša mladež je vse skozi — starčeviČevska, ker starČeviČizem vsaj neko idejo sestopa, idejo panhrvatstva, narodna stranka pa nobene ideje več, od kar je Rauchovsko nagodbo nekako revidirala. Pri tej točki je okamenela, kakor Lotova žena,  ter ne more niti  naprej  niti nazaj.
V naših denašnjih okolnostih nam je troje potrebno, prvič energične narodne vlade kakoršna Mažuraničeva vlada nij, drugič neodvisnega lista z jugoslovansko in svo-bodnostno tendenco, — in tretjič zastopnikov na ogerskem saboru, ki bodo zastopali dejo Slovanstva ne pa idejo magjarorsznga. Z eno besedo nam je treba „Oironde" ne pa „maraisa". Naši Magjaroni so uže začeli k Tiszi deputacije pošiljati — in kdo ve, če jih no bo poslušal, in morebiti še celo vslišal. /. teze van ie imenovanja naših novih velikih županov nič dobrega ne pomeni.
Domače stvari.
— (Umrl) je G. marca v Sostanji na slov. Štajerskem tamošnji učitelj g. Peter Musi nagle smrti. Kaujki je bil uže eno leto v pokoju, odlikovan je  bil tudi se zlatim
križcem. Star je bil 75 let a vendar do svoje smrti vedno zdrav in krepak in veden zagovorn;k našega materinega jezika. IJod. mn zemlj-ca lahka!
— (Žena zmrznila.) Iz Jesenic na Gorenjskem 6. marca se v „SI.W piše: Had mraz in u e navad na nevihta sta razsajala te dni po naših gor;;h, najhajii pa je bilo minoli vtorek popoludue. Nobena obleka uij zdala in mrzel veter je tudi v kožuh zavitega tako prenihal, da je drgetal z zobmi. Ubogi popotniki! je zdihnil marsikdo pri gorki peci, ko je slišal bufoti vetrove okolo hiše. In ravno najhujša nevihta tega dne je zadela naša dva soseda vrh golice, vruivša se iz Koroške, kamor je bila šla žena svojemu bolnemu možu po zdravila in njen sosed jo je spremljal. S krpi jami na nogah sta jo do vrha srtčno primahala, ali tu se vetrovom v bran staviti jitttl uij bilo več mogočo, le v nekaki nezavednosti jo tav; t. streljaj daleč pO naših planinah, tukaj pa se prime žena za drevo, mož pa za grm, da bi se v tem silnem boja z vetrovi nekoliko počila. Vedno bolj oslabelo veter odtrga od drevesa in trešči ob tla, da se zgrudi, še par milih glasov, pa je bilo po njej. Sprem Ijevalec je slišal njen zdihljaj, pa nij jej mogel pomagati in sam na pol zmr/.ujeu se šo le proti jutru toliko p run me, da ve, kje je, zavleče se do hiš, eno uho iu ena roka sta mu popolnem ozebla. Hitro se napravijo na pot iskat zmrzueno sosedo, poskušali so jo oživiti, pa so nij dalo.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in h rez si roško v po Izvrstni
Re^alesciere ti Barrj
v eVOtte>
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo oe Itila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraačenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, noHjmnje, slahusti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, dhihet, trganj«-, shujlanje, bledieico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojene« in je bulje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. P, V. Bene k a, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grotinje Castle-stuart, Markize do Brchan a mnogu družih imeidtnih osob, se razpošiljava na posebno zabtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprite valov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852. Revaleseiere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ii. griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kainnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji \ acalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne lamo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu.
(L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih dmžtev.
"VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. VaSa izvrstna Revaleseiere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, •>olne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledt vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angel steina.
Beroltn, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revaleseiere du Banj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel ste in, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.991. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patieut, ki jo uže bolehal 8 tednov za straš-timi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revaleseiere du Barry pu-polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra. Učinki Revaleseiere du Barry so izvrstni.
Fer d. Clausbe rge r, c. kr. okr. zdravnik. Št. 80.416. Oosp. F. V. Beneke, pravi protusoi medicino na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pile v ,B e r 1 i n e r K 1 i n i s c h e "VV 0 c h o n s c h r i 11" od i. aprila 1872 tu le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „ Kovalen ta Ara-bicau (Revaleseiere). Dete je v 4. mesecu vedno ver ni več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila sij so bila v stanu odpraviti; toda Revaleseiere gaje jadralila popolnoma v 6 tednih.
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolebaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipuhondriji.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldort, na dolgoletnem bolebanji glave in davljenji.
St. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrb iiika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolebanji iltišuika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javno trgovinske akademijo dunajsko, na skoro rbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št 65.715. Gospodični de Moutlouis na nepre-bavljenji, nespanji in liujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rokah in nogah i t. d.
Revaleseiere jo 4krat tečneja, nego meso, tei se pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, gledč hrane.
V piohastib. pnffloah r*o pol funta 1 gold. .r>0 ki mat 2 gold. 50 kr., i lunti 4 gold. 60 kr., 5 ras ov 10 gouL, 5.2 funtov Aii ^,'cld., 21 funtov .->> golii , - &evaiofioiere-Biicii:ten v pnaicah a S gold. 50 ki n 4 gold. 50 kr. — Kovulusuieru-UUocolatoe v pnUii a v plofičicah ta 19 ta« 1 gold. 50 kr., 24 tac S gole M) kr., 48 Ua 4 gold. 50 kr.,  v praha za 120 ta 0 {»roki., za 288 ta* SO gold., — za 576 tati 36 gola ■ Prodate! Barry du Barrv & Coinp. na it*n kaj t, Wul]CUoh|(i^»e it. 8, v LJubljani Eo Annr, v (»a-adol brit j o Oborunimu/ r, v Ina tiToku Diuolitl 1 Frank, v CJcIov«* P. Birn istehar, v fc.onei Ludvig ittttiior, v Mariboru M.  Morio,  v Nerauu  .1.  U   *itoo kkaua on, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v i'er novicah pri N. Šnirhu,  v Oaeku pri Jut. Davidu,  lekarju, v 4-ru«lrii  pri bratih Oberranz-meyr, v Teuie»vuru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri 0. M, J ah nor ju,  lekarju, v Varuž diiiu pri lekarju dr. A. U al ter ju, ai-kor v vtio. uvaiih pri  dooriti hm. rjih m  apcoirijiikih irgoveib tudi razpoš»b> dunajska bila na vso kraje po poštni i -.i.iur.i .   -iti Dovaetjih
1 rastno iiaziitiiillo.
10. marca 1875.
Kazpisuno je: l/.vrseijo konservativnih stavb na erarnih . eatah v ljubljanskem okraji in sieer na tuinajskej, tržaskej. ijubelskej in zagrebš-ej cesti, ttlnueudo licitacija bodo '2.1. t. m. ob 9 uri dupo . v pisarni stavbe ega oddelka e. br. dež vlado.
ltazpJNano je : Učiteljska služba na enrazied-nej narodnej soli v Krainjl z kino plačo 400 gld. Prošnje do 25. t. ui. krajin in u šolskemu Bvetu v Krašnji.
Javo« dražbe: Ant. Knafelcevo iz Zagorja 16GH gld. 16. marca, 16 aprila in 18. inaja (Ilirska B striea). Ant. Bkufoevo i% Žverc 17. marca, 19. apr.
in 20. maja (Žužemberk). Neža Jama, Št. petersko predmestje. (11I.J 15, marca hiža in pohištvo. —■ (I jubljana.)
tj mm ril *  ij >ils,j)**iaa
od 4. du 8. marca: Jos. Zvctrešnikova, hči slikarske vdove, 24 1. na jetiki. — Kr. Bteblajcva, eigararca, 26 1. na pljučnici. — Jos. Petovar, urar, T.'J I. na oslahljrnji. — Ant. Doluičar, zasebnik, 52 I. na sušici. — Jos. Marinka, Hinlarsko dete, 18 mes. na osepnieah. — And. Kramar, črevljar, 64. 1. na kroničnoj jetiki. — Al. Kodlonškova, dete čuvaja v jetnišnici, 8 mes. na osepnieah. — II. Krivic, delavec, 66 1. na vodeuici.
— Fr.  Volčič, delavec, 29 1. na pljučnem krvotoku.
— Al. Grilova, kondukterjeva hči, 8 I. na vnetici grla. — Ana Verhovec, beračiea, 81 I. na jetrnem vnetji. — Ana Ccrnn, deto trgovčevo, 6 mes. na osepnieah. — BI Alerhar, zasebnik, 49 l. na oslabljeuji.
f iajrl*
T. marca:
Pri Slonu: Čider iz Vorarlberga. — I le rman iz Dunaja. - Lungei iz Kaniže. — G udman, Sohwab iz Dunaja.
: n HmII«!: Barthel iz Lipskega. — Sehvvarz iz Laškega. — Kraus, Dragovina iz Trsta, — Demšar iz Železnikov. — Nag'ič iz Loko. — Detelja iz Notranjskega.
. BJaJfj .:.       i u 9. marcA (Izvirno toiegrafidno purnOiioo Knocal 'irz. dolg v bankovcih iluuini dri. doltf u srebru "iiKI drž. poiojilo
Aketie narodne br\nke Bkredltne akciju
Laindon......
Napol. ..... .
C. k. cekini ......
Srnom        .... .
7i gld.	75
™ ■	—
112 ,	75
961 ,	—
/81 ,	2)
1   1 D	25
S r	88
5 n	24
04 .	9 i
Za /ama.šeiije ollih zol>
nij nobeno sredstvo prospešueje in boljšo, nego zobiiu ]iloiiabn od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. (1. Popnu na Diinnji, v mestu, Bogncrstrasso st. 2, katero bi mt>ro vsaka osoba sama prav lohko in brezbolostno deti v otli zob, ki so potem trdo sprimo t ostalimi škrbinjauii in zobnim mesom, zob pred daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino.
Anatherin
voda za usta
od dr. .1. u. 1'oppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Duuaji, v mestu, Boguorgassu št. 2, jo najizvrstnejšo sretlstvo pri ruvuiaoč-nemu zobu holu, pri vnotjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zubni kamen ulušei, tor zabrani njegovu ra/širjenje, okrepi zobnu mesu pri zobeh, ki so maje, očisti zobe iu zobno mesu VBih škodljivih tvarin, us um pak podoli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkej rabi.
Anatherin — zobna pasta
ud dr. J. G. Poppa, c. k. dvornega zubnega zdravnika na Duuaji. Ta priprava ohrani Čvrstost iu čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-leskcčo barvo, obrani, da so no pohabijo in okrepi •zobno meso.
JJš: J. G. l*opi>ov
rastlinski zobni prah.
Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, da ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (1154—9)
V zalogi je v I. juhi jami: pri P etri-čiču iu Pn korj u, Jos. Karingorju, Ant. K risperju, Kduard Malini, F. AL SohmittU, E. Birsicu, v lekarni; daljo v vseh lekarnah, pailumerijskih in galanterijskih zalogah na Kranjskem.
'^m~ Licitacija.
IO.
t. in. «l<>i»f>lii«lu<' »b 1». uri ho prične v bi*l hI. na  gluviMin   trKu  v   prostorih   zraven   ^zlatega pueka" |a se ostale taloge blaga,   ki  obsega (iOO sinj« po SO Itr. začenši, svaJCne vloik«. /.aoalnik,, n,mmI,,j^ iilaćt-, no««-Vlee, i»r»v« liolaiitlMko platno, robo   a obleko in volnato
vee nove, i/, najboljših fabrlk, od 5 gold. pocenil, potom sta-
uusk«u|»r»vo In mnogo druzih stvarij, vsled česar so oni, ki kaj kujuti nameravajo, uljudno vabijo. (7i jo
i
15
ladajateij in urednik Josip Jurčič.
■C     fVarodna tiskarna <
■ ■
pj" iadeljuje HB
J vozne liste za železnice ■!
*gj s firmo in železniškim kolckoui 5
po novi naredbi
10(X) iztisov za
2000 „
1000 iztisov za 2<MX)
gold.
%H   In j.*>\o sni no
7.;o 18.60
9. -16.50
LaHtuitia in i>nk „Miiodnt u-iku-rn«*".