Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din Upiavu.fltvo, ujuDijaiia, Kna/ljeva ulica 5 — TeietoD št. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 InsnrHtni oddeieK: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 — Tel. 3392. 84H2. Pouiuzmca Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455 Podružnic* Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon St 190 RaCuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana 5t 11 842, Praga čislo 78.180, Wien <5t 105 241 Preo&rat v Egiptu Mladi kralj Faruk je odstavil vlado Nahas paše m poveril sestavo nove vlade Muhamed paši Mahmudu, dasi razpolaga ta samo z majbnim številom pristašev v parlamentu. Ta sprememba je povzročila v deželi silno vznemirjenje in sprožila že prve nemire, pri čemer pd se je pokazalo, da je velik del mladine na kraljevi strani. Toda zunanji svet bi se po sebi najbrž ne zanimal tako zelo za te, končno vendarle notranje homatije, ako se ne bi odigravale v državi, ki leži ob spodnjem Nilu, ob Rdečem morju m Sueškem prekopu, pa je spričo tega eno najbolj občutljivih mest ob Sredozemskem morju. Radi tega se obrača pozornost mnogo širšega zunanjega področja te dni na Egipt m se skuša vživeti v egiptovske politične prilike, domnevajoč, da je njihov razvoj važen tudi za mednarodne politične odnosa je. Nahas paša je šef stranke vafd, ki se ji je posreciio, da je organizirala v svojih vrstah vse, kai se v Egiptu prišteva k nacionalnemu gibanju. Hkrati se more reči, da je vafd nacionaliziral Egipt. Saj je stranka izvedla pravcati politični preporod Egipta m organizirala ljudske množice v znamenju oorbe za politično samoupravo in za osvoboditev izpod britansKega vpliva. Vafdovci so imeli prav za prav lahko delo. ker jim je bilo treba dejansko le organizirati odpor ljudskih množic, muslimanskega arabskega prebivalstva zoper nadoblast evropske m krščanske države. Njihovo prizadevanje je našlo velik odmev, zakaj take parole so v bližnjem orientu jako popularne, verski moment je sam po sebi, po trdni m stan tradiciji krepko v ospredju m vedno pripravljen, da se mobilizira zoper drugoverce. K temu je nato prišlo še arabsko nacionalno gibanje. ki je polagoma postajalo in še postaja moderna oblika za panislarnsko gibanje. Vse to so idejne in tradicijske osnove političnega pokreta ki mu je dal čvrsto organizacijo znameniti Zagiul pasa. organizator stranke vafd V borbi za osamosvojitev izpod britanske nadoblasti je rastel ZagJul paša in je rastel vafd Končno so vafdovci zbrali okrog sebe domala ves Egipt in naposled dosegli uspeh tudi v politiki napram Angliji; današnja samostojnost dežele tn uredba njenega odnošaja do Velike Britanije ie v glavnem delo vafdovcev. ki so imeli še posebno srečo v tem, da je tudi razvoj mednarodnega položaja dovajal vodo na njihov mlin. Stari Zagiul paša ni dovršil do kraja svojega dela: umrl je leta 1927 Njegov naslednik je postal Nahas paša. ki se je s svojo odločnostjo in sposobnostjo iz-kazai vrednega naslednika v vodstvu vafda in v borbi za samostojnost Egipta Toda pot do uspehov ni bila lahka, zakaj Nahas paša se ie moral doma močno boriti s samim kraljem Fuadom, ki se je v odporu zoper radikahzirane vaf-dovce opiral na opozicijske stranke, predvsem na liberalce, ki jim pripada tudi vodstvo sedanje nove vlade. Na-sprotstvo. ki je v najnovejši krizi prišlo do veljave, potemtakem nikakor ni novo. marveč se je uvrstilo v stare tire, dasi prvič pod vlado mladega, še ne osemnajstletnega kralja Faruka Ven-dai je razmerje dobilo mnoge Dovsem nove črte in se opremilo z drugačnimi značilnostmi kakor nekdaj v časih kralja Fuada. Sedanji konflikt se je sprožil ob imenovanju kraljevih svetovalcev. Vafd stoji na stališču popolne in dosledne parlamentarne vladavine s suverenostjo ljudskega zastopstva. Zato je vlada zahtevala. da mora tudi svoje svetovalce kralj imenovati po njenem predlogu. Krali nasprotno je bil mnenja, da je imeno\'anje svetovalcev izključno njegova zadeva in da si iih lahko izbere po svoji volji ne glede na predloge vlade Spor se je čedalje bolj ostril in se je iz njega zopet razvila stara egiptovska borba med kraljem in parlamentom Kralj je še predlagal, naj se osnuje posebna komisija ki bi odločila o teh spornih ustavnih vnrašanjih. toda Nahas paša ie zavrgel ta predlog ter zahteval. da se skličeta parlament in senat in da nai obvelja njuno mnenje. Osnovne smernice različnega pojmovanja se iz tega povsem jasno razvidi jo. Vidi se tudi. da se ne tičeio samo zunanje. formalne strani, marveč da segajo zpTo globoko V jedru gre za vprašanje kompetončne razmejitve med kraljem in narodnim predstavništvom. Na to snovno razliko se naslanjajo še druge diference. Vafdovcem očitajo, da so prenletli ves politični s'stem. ves uoravni aparat, s svoiimi liudmi Velik kamen spotike so bHe nadalje »modre sraice«, nekaka nrostovol jska milica vafdovsk'h pristašev, organizirana po vzorcu sečnih borbenih formacij v avtoritarnih evropskih državah toda izvedena še v dohi borbe zoper britansko prevlado O^ozicionaloj <;c začeli zooer pip organizirati »ze'ene sraice«; prvo delo nnvp ie h'lo 'e raTrmstila in prer-ovpdala obe ti dve in sploh vse pcdobne boine formacije. Zoper vafdovce je bila dalje že dolgo POMEN SESTANKA V BUDIMPEŠTI Predmet razprav bo predvsem razmerje med državami rimskega bloka in Malo antanto Rim, 7. jan- br. Sestanek zunanjih ministrov držav rimskega bloka, zasnovanega r.a zadnjih rimskih protokolih, daje italijanskim političnim krogom zooet priliko. da se znova bavijo s problemi srednje Evrope. V zadnjem času je bila Italija zaposlena z drugimi zunanjepolitičnimi prob)emi in je že skoraj kazalo, kakor da se je popolnoma desinteresirala na Podu-navju. V Rimu sedaj nanašalo, da Je italijanska diplomacija kljub tej navidezni ravnodušnosti budno zasledovala vse dogodke v tem delu Evrope, ker z nezmanjšano vnemo nadaljuje svoja prizadevanja da se v Podunavu ustvari sistem sodelo-vania, ki naj zagotovi vsem prizadetim državam dobo zdravega gospodarskega in političnega razvoja. Kar se tiče skorajšnje konference zunanjih ministrov držav rimskega bloka v Budimpešti, naglašajo v poučenih rimskih krogih, da bo ta sestanek mnogo bolj političnega kakor pa gospodarskega značaja. Gre predvsem za to, da se rimski protokoli prilagode novim razmeram v Evropi. Ne gre za podpis kake nove pogodbe, kakor so poročali celo nekateri italijanski listi, ni pa izključeno, da bo zunanii minister grof Ciano predložil madžarskim ln avstrijskim državnikom neke nove predloge glede bodočega razvoja odnošajev med državami rimskega bloka samimi na eni ter med rimskim blokom in Malo antanto na drugi strani Ne gre pri tem za neposredno udeležbo Mate antante pri rimskih protokolih, marveč predvsem za to, da se doseže harmonično sodelovanje. Za Italijo sta Jugoslavija tn Rumunija največjega pomena, prav tako pa priznavajo v Rimu tudi velik pomen češkoslovaške za Avstrijo .n Madžarsko. Izrecno tudi poudarjalo v rimskih krogih, da se problemi srednje Evrope ne smejo reševati brez sodelovanja ali celo proti Nemčiji, kakor je že ponovno naglasil tudi češkoslovaški min. predsednik dr Hodža. Najvažnejši problem, ki ga bodo obravnavali v Budimpešti, je bodoče razmerje držav rimskega bloka do Jugoslavije ln Rumu-nije na eni ter Češkoslovaške. Avstrije ter Madžarske na drugi strani. Prav tako bodo v Budimpešti razpravljali tudi o odno-šajih rimskega bloka do Poljske. Razdelitev interesnih sfer v Podunavju Rim, 7. jan. o. 0 bližnji konferenci zunanjih m.n:strov držav rimskih protokolov v Budimpešti je »Giornale d Ttalia« objavil daljši članek, v katerem pouiarja. da bo velikega nomena za razdelitev interesnih sfer v Podunovjiu. Ob tej priliki se bodo baj"e končno določile interesne efere Italije in Nemčije v Podunavju. Schuschnigg o rimskih protokolih Dunaj. 7. januarja, b. Za presojo avstrijskega položaja tik pred budimpeštansko konferenco je zelo značilno, da objavljajo danes nekateri listi v daljših izvlečkih mnenje. ki ga je o rimskih protokolih izrekel kan cela r dr Schuschnigg v svo.ii pravkar izišli knjigi »Trikrat Avstrija«. Dr. Schuschnigg poudarja med drugim: Za nas Avstrijce so posebno zanimiva izvajanja. ki jih je pod naslovom »Zgodovinsko poslanstvo Avstrije« napisal Mus-solmi dne 13. februarja 1935 v svojem organu »II Popolo d'Italia« Mussolinijev članek se končuje s stavkom: Mislim, da se bo po preteku nekaj let. z okrepitvijo države in oživljen jem njenega gospodarstva vsakdo lahko prepričal, da Avstrija lahko živi; da lahko živi še ena nemška država v Evropi. nemška država, toda gospodarica svoje usode. Pri vseh dosedanjih posvetovanjih držav, ki so podpisale rimske protokole, se je stalno uveljavljala volja po sodelovanju, in sicer brez poskusov formiranja kakih Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2440, Celje, Strossmayer]eva ulica štev. 1, telefon St. 65._ Rokopisi se ne vračajo. blokov, kakor tudi brez osti proti tretjim. Zato je bil pristop k rimskim protokolom drugim državam vselej odprt. Glede avstrijske samostojnosti in neodvisnosti je bilo večkrat doslej poudarjeno, da sta obe v interesu vse Evrope in njenega miru. Natančno spoštovanje avstrijske samostojnosti in popolne neodvisnosti, kakor tudi spoštovanje svobodnega notranjepolitičnega razvoja so bili vselej izven vsakega dvo- % svojih komentarjih podčrtavajo dunajski listi nadalje zlasti potrebo, da vztraja Avstrija na dosedanji »srednji liniji«, da se kot mala država ne veže na noben ekstrem v sedanjem mednarodnem razvoju in da ston vse, kar lahio pripomore k ublažitvi napetosti v podun,avsxem bazenu. Nemški glas o konferenci Berlin, 7. januarja, b. Peštanski poioče-valec napol uradne Nemške politično diplomatske korespondence navaja v daljšem dopisu, da so rimski protokoli v celoti izpolnili nade. ki so bili vanje stavljeni od držav podpisnic. Novi trgovinski razgovori mei Italijo in Madžarsko dokazujejo, da n:so o Lcošaji držav rimskega trikota zaradi nekaterih gospo lanskih pretresov p:ov m« utrpeli. Poročevalec navaja nato izjavo madžarskega zunanjega ministra v »Peser Llovdu« o pogajanjih za ^oljšanje odnošajev z Malo antonto in zaključuje Izvajanja .da bo peStanska konferenca potekala v znamenju trdne volje za dosego srednjeevropskega miru v duhu rimskih protokolov. Vse "tri države se ho'o v pogajanji s sosedi držale skupne linije. jasail pomen izprememb v Rumuniji ter za-go^vil nadaljnje harmonično sodelovanje med Rumunijo in ostalima članicama Male antantj. Pozneje bo Micescu obiskal tudi države Balkanske zveze. Obisk v Pragi Praga, 7 jan. br. Kakor sedaj uradno poročaio bo prisj>el rumunski zunanji minister Micescu v Progo v nedeljo 9. t, m. ob 17. V Pragi bo ostal do ponedeljka po-poline. ko bo odpotoval dalje v Ženevo. Za svojega bivanja v Pragi ga bo sprejel v avdijenci prezident republike, pri katerem bo tu*'i na kosilu Za nedeljo zvečer in ponedeljek dopoldne so določeni s-'stank' in razgovori z min.' pre sednikom dr. Ilodžo in zunanjim ministrom dr. Krofto. Izpopolnitev Gogove vlade Bukarešta. 7. jan. br Danes je- bil imenovan za kmetijskega ministra Istrate Joane-seu. eden izmed voditeljev bivše Želez,: e garie. ki pa se je v zadnjem fesu ločil od te skupine. Odstranjevanje židovskega vpliva Bukarešta, 7. jan. o. sCuventul« poroča, da pripravlja minister za trgovino in industrijo Giburcu naredbo, po kateri bo moralo biti najmanj SO odstotkov vseh nameščencev pri slehernem podjetju ru-munske narodnosti. List opozarja, da je sedaj v nekaterih večjih p>djetjih zaposlenih izredno mnogo židovsluh nameščencev. Glasilo narodne krščanske stranke poroča, da bodo od bukareške radijske postaje odslovljeni vsi židje. Radijska postaja v bodoče tudi ne bo več prevzemala nikake reklame za židovska podjetja. Vlada je, kakor poročajo vsi rumunski listi, ukinila madžarski list s-Temisvari Hirlap«. O »Adeverulu« in »Dimineaci«, ki sta bila pred kratkim ukinjena, se je zvedelo, da bosta z 10. januarjem pričela ponovno izhajati. Dotlej bosta njuni redakciji docela reorganizirani, ker so bili izločeni vsi židje. „Osservatore Romano" o spremembi v Rumuniji Rim, 7. januarja, b. Vatikanski organ I »Oaservatore Romano« je posvetil krajša } razmišljanja morebitnim mednarodnim po- I slstiicam nedavne spremembe režima v Rumuniji in opozarja v tej zvezi na Go-gov nacionalizem, ki bi ga bilo mogoče najprimernejše označiti s formulo: »Rumunija Rumunom!«. Nato piše med drugim: To Je povsem ireaantistični program, katerega sovražna ost je obrnjena proti Madžarom. Goga je Transilvanec ia je bodisi kot poet bodisi kot p°htik aktivno in intenzivno nastopal proti Madžarski. Zato je program »Rumunija Rumunom« v neposredni zvezi z rumunsko zunanjo politiko. Novi zunanji minister Micescu ni diplomat, marveč advokat Izjavil je, da žela no-va vlada spoštovati vse prevzete obveznosti in da Ima popolno zaupanje v poprej sklenjene zveze. Goga ima simpatije in prijatelje tako v Rimu kakor v Berlinu, dasi je njegov program v popolnem nasprotju z madžarskim revizioniz-mom. Ruska grožnja Rumuniji Mosk>a. 7. jan. b. V komentarju o spremembi režima v Rumuniji daie oficielni organ sovietsks vlade »Journal de Mosrou« razumeti, da bo Rusija spet sprožila besa-rabsko vprašanje, čim ti se Rumunija pretesno navezala na fašistične državi. Rusija, piše list. ne more biti glede dogodkov v sosedni državi brezbriž.ia. Razen tega te Ru-miuiia edini ruski sosed, ki ša ni uredjl vseh osnovnih vprašanj z Moskvo. K sreči je do-edanje ozračje zaupanja pripomoglo k zamašitvi razpok, kri bi se sicer lahko pokazale. Po Titulescovem odhodu se je to zaupanji nekoliko zmanjšalo Bati se je, da ne bi nova uenieritev rumunske zujanje politike odpravila mirnega ozračja, ki je poslednja leta vladalo na skupni meji. Dr. Ba::a na mrtvaškem odru Praga, 7. jan. br. Nocoj ob 18. so truplo jx>kojnega prvega primatorja Velike Prage dr. Karla Baxe prereljali iz dvorane mestnega magistrata v Panteon. kjer so ga vložili na katafalk. Prevozu je prisostvovalo kljub neugodnemu vremenu na tisoče ljudi ves večer pa so romale mimo odra velike množice- da sa poklooijo zaslnižn^mu graditelju Velike Prage. Na oder eo bili položeni številni venci, med njimi posebno krasen venec prezidenta republike dr. Beneša in predsednika vlade dr. Hodže. Pogreb bo jutri dopoldne. Japonska hoče hiti pripravljena na vse Mikado obtožuje Anglijo in Rusijo za položaj na Daljnem vzhodu na delu kampanja, ki jim je očitala pogodbo z Anglijo. Treba je namreč podčrtati, da so bili vafdovci z Nahas pašo na čelu, ki so dne 26. avgusta 1. 1936 podpisali z Veliko Britanijo sporazum o ureditvi starega spora. Nahas paša se je pokazal pri tem bolj popustljivega, nego se je poprej pričakovalo, in je pristal na koncesije Veliki Britaniji, ki jih poprej ni bilo v nacionalističnem programu. Zato ga je opozicija krepko napadala, očitajoč mu, da se je izkazal za nevrednega velikega Zaglula. Toda doslej ni bilo videti, da bi bil Nahasov ugled kaj trpel pod temi očitki, zakaj bilo je in je še danes očitno, da je Nahas paša sklenil kompromis pod vtisom dogodkov v Abesiniji. Odtlej je Nahas paša prav dobro sodeloval z britanskim zastopnikom v Kairu in stranka vafdovcev je polagoma nostaiala take rekoč anglofilska Spričo tega se je ponekod sprememba na vladi v Egiptu tolmačila, kakor da gre pri tem za zamenjavo anglofilske stranke z drugače orientirano opozicijo. Resnica je ta, da se dosedaj še ne da navesti ničesar, kar bi neanglofilskega ukrenila nova vlada, nadalje, da sedanja opozicija, ki ni homogena, nikakor ni bila bolj anglofob-ska ko vafdovci, dasi se ne sme zamol-čati, da se je nastop Muhamed paše tolmačil v nekih državah kot izraz odvr-nitve od Velike Britanije. V teh pogledih je treba sodbo prepustiti bodočnosti. Muhamed paša Mahmud gradi svoj poskus med drugim tudi na sodelovanje z nekaterimi člani vafdovske stranke, ki so nasprotni Nahas paši; med njimi je tudi Maher paša, predsednik parlamenta. Toda vodstvo vafdovske stranke je takoj izključilo vse te člane. To so sestavni deli krize v Egiptu, v tem najbolj občutljivem delu Sredozemskega področia ki g'eda nani danes vsa Evropa z vel'ko Dozornostjo Soor med j kralipm Faruknm in Nahas pašo je take prirode da se bo brez dvoma Dolitična ( javnost Evrope morala z njim baviti Še j zelo pogosto. I London, 7. jan. o. Tukajšnji diplomatski krogi opozarjajo na pomen cesarskega glavnega stana na Japonskem, ki so ga te dni ustanovili in ki bo v bodoče vodil vse operacije japonske vojske in mornarice na Kitajsikem- Mikado je za to priliko izdaJ poslanico, naslovljeno na japonske vojaške sile na Kitajskem, v kateri pravi, da bo cesarski glavni stan prevzel vrhovno poveljstvo nad vojsko in drugimi japonskimi oboroženimi silami, da bi se končno dosegel zadnji cilj Japonske, obnova pravega reda in miru na Kitajskem, do katerega pa je pot še dolga. Lomdonski krogi menije, da je bil cesarski glavni stan ustanovljen predvsem zaradi vedno večje napetosti med Tokijem in Londonom. Japonci sedaj odkrito obtožujejo Anglijo, češ, da je dala pobudo za kitajska izzivanja in trdovratni odpor Cangkajškove vlade proti japonski zamisli, da bi se z Daljnega vzhoda izločila Rusija. Poleg Anglije je najvažnejši čini-telj na Daljnem vzhodu Rusija, ki jo Japonci prav tako obtožujejo kot povzročiteljico nastalega položaja. Oboje mikado-va spomenica posebej ugotavlja. Zato menijo londonski krogi, da predstavlja viden dokaz za japonske priprave na vse možnosti. Japonci bržkone že zares računajo z vojno proti Angležem in Rusom na Daljnem vzhodu. Prodiranje Japoncev v šantungu Tokio. 7. jan. g. Japonske čete, ki pro tirajo proti Cingtavu. so danes zasedle 120 km od Cinana ležeče mesto Kinking"av. Prednje čete so prispele do Cavsiena. 30 km južno od K itfova. V južnem Šantungu igrajo veliko vlogo motorizirali oddelki. Na tej fronti so Japonci zavzeli Santiem, Sintao in iMengjin. Nova razmestitev severne kitajske vojske šanghaj, 7. jan. o. Japonski vojski. M operirata v severni Kitajski in nad Nan-kingom, se sedaj naglo približujeta, še pred kratkim je bila razdalja med njima kakšnih 600 km, sedaj pa se je zmanjšala že na 160 km. Japonci računajo, da bodo v 14 dneh docela gospodarji železniške proge od Kufova do Tiencina. Severna vojska prodira proti jugu z večjo naglico, ker ima s Kitajci prav za prav le malo opravka. Kitajska vojska, ki zadržuje Japonce severno od Puko^a, se bo morala bržkone kmalu umakniti proti zapadu, ker njen odpor v sedanji smeri nima ni-kakega pomena več. Vse kaže, da se bo kitajska fronta v kratkem preusmerila tako, da bo tekla vzhodno od druge velike železniške proge Peking—Hankov v smeri od severa proti jugu, namesto od vzhoda proti zapadu kakor doslej. Maršal Canigkajžek že sed.ij pripravlja teren za odločilni odpor na novi fronti. Kitajci bodo za vsako ceno skušali obdržati vsaj glavni del proge, ki vodi od Kantona proti Pekingu. Ogrožene evropske pravice v Šanghaju London. 7. jan. o. Po izjavah funkcionarjev mestnega sveta šanghajske mednarodne koncesije hočejo Japonci zares izključiti vse evropske či.iitelje iz Sanghaja. 1'o'ožaj Evropeev je v mestnem svetu zalo težaven, ker so zakonske osnove med/narodne konce-sine sploh sporne. Jaj>one.i namreč oporekajo evropskim silam upravne pravice v Šangba-iu Prerogative evrorskih sil v ftanghaju slone na ob:č*ine>m pravu, kf je na-talo v prvi polovici 19 « oletja in ni o njih nikakega pisanega dokumenta Bvropcem je bila priznana suverenost na koncesijskem področju L 1854, sedaj pa Japonci zahtevajo, nag ee • posebno pogodi o določijo evropske pravice, i da jih bo mogoče spraviti v sklad z medna-rodaim pravom. Kitajski mirovni pogoji Šanghaj, 7. jaru br. Zastopnik kitajsko vlade je glede na ponovne mirovne ponudbe Japoncev izjavil, da je kitajska vlada vsak čas pripravljena prekiniti sovraštva, ki jih ni ono pričela, toda Ie s jx>gojem. da Japonci brezp>ogoj,-.o priznajo in spoštujejo suverenost in teritorialno nelotakljivost Kitajske na vsem njenem ozemlju. Dokler Japonci tega ne bodo storili, se bo Kitajska z vsemi sredstvi borila proti njihovem« vpadu. Velike #obave orožja Kitajcem Šanghaj, 7 jan. o. Po informacijah iz kitajskega vira je vlada maršala Čangkajška v tujini naročila novih vojnih potrebščin za 25 milijonov dolarjev. Naročenih je bi'o 10.000 puiik najmodernejše konstrukcije, veliko število lahkih in težkih strojnic, lahkih in težkih topov. 100000 plinskih mask in mnogo streliva. Narojene vojne potrebščine bodo spravili na Kitajsko preko Indo-kine iiz Rusije. Italijanski pomorski program Rim, 7. jan. br. Danes je bil uradno objavljen gradbeni program italijanske vojne mornarice, ki določa zgraditev dveh velikih vojnih ladij po 35.000 ton, 12 drugih enot ter večje število podmornic. Rimski dopisnik P.euterja pripominja, da hoče Italija postati največja pomorska sila na Sredozemskem mcruL R:m. 7. jan. w. ^Giornale d' Italia« pravi, da bo imela italijanska vojna mornarica v 1.1940/41 4 bojne ladje po 35 000 ton tipa »Littorio«, 4 po 24.000 ton tipa s>Ca^ vout«, 7 oklepnih križark po 10.000 ton, 12 po 5 do 8 tisoč ton, 12 velikih oceanskih rušiloefv. 12 rušilcev po 2.000 ton. 20 velikih, 24 malih torpednih loncev, 32 torpedo vk in 100 podmornic. K tej najmodernejši vojni mornarici pride še ves zastareli park sedanje vojne mornarice, ki pa je še vedno uporaben. Priprave za Hitlerjev obisk v Rimu Rim, 7. jan. br. Danes je bilo izdano uradno poročilo, da je komisija, ki pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Ciana sestavlja program prireditev pri spomladanskem obisku nemškega kance-lairja Hitlerja, v glavnem že končala svoje delo. Po'.eg Rima bo Hitler obiskal tudi Napoli in Floreaco. Italijanski listi objavljajo to poročilo na pni strani in poudarjajo, da ves italijanski narod nestrpno čaka, da pozdravi v svoji sredi voditelja velikega namlkega naroda. R\mska »Tribuna^ piše, da se italijanski narod pripravlja že sedaj, da čim bolj prisrčno pozdravi voditelja obnovljene Neančije, ki je povezana z Italijo po skiupnih ciljih. Ta obisk bo znova potrdil kulturno misijo, ki jo s ponosom volita Italija in Nemčija za mir in bodočnost Evrope. Oficirska zarota proti Stalinu London, 7. januarja, b. »Dailv Maš1« do-znava„ ia je GPU odkrile dve ofici eki zaroti proti Stalinu in Ježovu. V zvezi e tem je bilo včeraj aretiranih več oficirjev. Kolikor je doslej znano, je bilo v zaroto ia. pletenih 25 visokih častnikov, Beležke Dva bloka velesil Ali Je mogoč dvostranski sporazum med Veliko Britanijo in Italijo ? Van Zeeland v Londonu Njegovo poročilo o gospodarskem položaja sveta b5 objavljeno šele prihodnji mesec London, 7. Jan. g. Bi v« belgijski min. predsednik Van Zeeland, ki sla mu angleška in francoska vlada poverili nalogo, da prouči mednarodni gospodarski položaj in sestavi predloge za poživljenje svetovnega gospodarstva, je danes prispel v London. Takoj po svojem prihodu je obiskal ministrskega predsednika Chamberlaina, ki je zaradi tega prekinil svoj božični oddih in se vrnil v London. Pri tej priliki je Van Zeeland izročil Chamterlalnu svoje poročilo. Oba državnika sta imela nato še dolg razgovor, opoldne pa sta bila skupno na kosilu. Popoldne se je Van Zeeland sestal 5e z raznimi angleškimi političnimi in gospodarskimi voditelji ter jih seznanil s svojimi ugotovitvami v pogledu možnosti ozdravljenja svetovnega gospodarstva. Na povratku se bo ustavil v Parizu, kjer b® obvestil o rezultatih svojega proučevanja tudi francosko vlado ter francoske politične in gospodarske voditelje. Vsebina njegovega poročila bo objavljena dele v kakih 14 dneh potem, ko ga bosta proučili in zavzeli svoje stališče angleška in francoska vlada, vsekakor pa nI pričakovati, da bi se to zgodilo pred 1. februarjem. Kolikor se Je moglo zvedeti, predlaga Van Zeeland med drugim sklicanje evropske gospodarske konference, na kateri bi poleg splošnih gospodarskih, finančnih in carinskih problemo\' obravnaval) tudi vprašanje surovin ln obenem skušali dobiti osnovo za rešitev kolonijskega problema. Nje Vis. knez namestnik v Atenah Pariz, 7. januarja, b. »Tempsov« stalni zimski dopisnik podaia krajši pregled ifcali-jansko-angleških odnošajev, v katerem se dotika tudi vprašanja morebitnih novih razgovorov med Rimom in Londonom in piše med drugim: Ali so novi razgovori mogoči? Na kakšnih osnovah se iahko odslej vodijo pomenki med Rimom in Londonom? izkušnja je pravkar dokaza'a, da odtajnika v angleškem zunanjem ministrstvu, za »prvega diplomatskega svetovalca britanske vlade« je vzbudilo v Evropi in vsem ostalem svetu splošno zanimanje za bližnie namene br tanske diplomacije. Po svojem položaju, ki predstavlja nekaj čisto novega v diplomatski hierarhiii in karieri, je sir Robert Vansittart postavljen med Edena in novega državnega podtajnika sira Cadogana kot vmesni organ toda z izredno važnimi funkcijami. Po splošni angleški in francoski sodbi pomeni to imenovanje uvod v novo dobo britanske diplomacije, ki se pripravlja na ve'ike mirovne akcije v tem letu. Tako že sedaj napovedujejo angleški listi, da se bo sir Vansittart v kratkem podal v posebno deMkatnih mi-sijah najprei v Pariz, nato v Rim in znabiti še v Berlin. Trenutno se mudi v Franciji, kjer je skupno z Edenom v stalnem stiku s francoskimi državniki Pariški oficiozni »Temps« vidi v Vansittar-tovem imenovanju najbolj zgovoren dokaz o trdnosti francosko-angleškega sodelovanja ker je Vansittart znan kot vnet zagovornik tesne povezanosti Francije in Anglije še izza časa. ko je bil državni podtaj-nik. Kot razlog za ustanovitev posebnega diplomatskega položaja za Vansittarta nava ja angleški list »People« namero angleške vlade, da stopi čimprej v neposredna po-"liinja z vladam ve'esil. ker se po mne- •" esa lista začenja za Anglijo »leto raz- v r,,v. pogajanj in poskusov sklepanja pojaviti nove težkoče, ki utegnejo celo povsem onemogočiti sklenitev dvostranskega sporazuma med obema državama. Verjetno je, da bo »gentlemen's agreement« veljal v zgodovini kot poslednji neposredni poskus obnove zveze in tradicionalnega prijateljstva med Italijo in Anglijo. Italijanski pogoji za nove razgovore Berlin, 7. januarja b. »Berliner Tage-blatt« je objavil razmišljanja direktorja italijanskega lista »Giornale d'ltalia«, Vir-ginija Gavde. o italijansko-angleškem razmerju. Gavda postavlja štiri pogoje za morebitne nove razgovore med Rimom in Londonom: 1. Najprej je za to potrebna dobra volja ki je v Angliji še ni dovolj. 2 Priznanje italijanskega imperija. 3. Anglija se mora izkazati z zaupanjem "in lojalnostjo, ki je na primer v španski zadevi ni pokazala v zad >stni meri 4. Angleži morajo z dobro voljo upoštevati »nove zgodovinske realnosti«, kakor fašizem, narodni socializem, os Rim-Berlin ter dokončni prelom Italije in Nemčije z Zer.evo okrog Teruela boji z nezmanjšano ogorčenostjo. Frankovci si morajo vsak meter zemlje s težavo priboriti. Vladne čete nudijo silen odpor. Vsi današnji napadi fran-kovcev na močno utrjene postojanke vladnih čet so bili odbiti Na jugu so vladne čete prešle v protiofenzivo, katere izid pa trenutno še ni znan. Evakuacija Madrida Barcelona. 7. jan. o. Načrt za evakuacijo Madrida je že povsem pripravljen. Mesto, ki šteie sedaj dober milijon civilnih prebivalcev polea -00.000 vojakov. l>o evakuirano do 4. februarja. Vsak dan mora Madrid zapustiti 30.000 ljudi. Vse kaže. da računajo republikanske vojaške oblasti s pričetkom odločilne borbe za Madrid, ki naj bi se pričela vprav že prve dni meseca februarja Begunci odhajajo povečini v Barcelono in v kraje ob sredozemskih obalah. Priprave za umik prostovoljcev London, 7. jan. o. Strokovnjaki nevtral-nostnega odbora so zadnje dni pripravili podroben načrt za umik tujih prostovoljcev iz Španije. Prostovoljci se bodo pričeli zbiran po 2.000 do 3 000 v posebnih taboriščih takoj za fronto Po tem načrtu naj bi se v doglednem času 100.000 tujih prostovoljcev umaknilo iz Šj>&nije. Stroške za transporte naj bi prevzele vse države, ki so včlanjene v nevtralnostnem odboru. Stroški so proračunani na 400 000 funtov šter-lingov. Napad na francoski tovorni parnik Pariz, 7. jan. o. Sem so prispele vesti, da je neznano letalo bombardiralo francoski tovorni parnik »Guaronvo«. ki je bil na poti iz Marseilla v Zedinjene države. Napaden je bil nekje v bližini Almerije. S parnik« niso mogij dognati, čigavo je bilo letalo. ki ga je napadlo. zaradi sistematičnega hujskanja in kršitve zakonov. Takoj po finančni obnovi misli vlada resno proučiti tudi vprašanje splošne gospodarske in socialne obnove. Zato poziva zastopnike delavcev in delodajalcev, naj se pod vladnim vodstvom odločijo za nove sporazume, pri čemer naj se svečano obvežejo, da bodo tako eni kakor drugi te sporazume v bodoče zares spoštovali. Vlada bo izdelala svoj »zakon socialnega miru«, ki ga bo takoj predložila parlamentu v odobritev. Verjetno se bo to zgodilo že prihodnji teden, ko se parlament spet sestane na svojem prvem zasedanju po novem letu. Te Chautempsove izjave so vplivale zelo pomirjevalno in je bilo že danes opaziti, da so bile odpovedane nekatere akcije v zvezi s stavkovnimi pojavi zadnjega časa. ločenih sporazumov s pripravljanjem splošnega sporazuma«. V ta namen pa bodo potrebni čim tesnejši rn pogosti osebni stiki angleških diplomatov z diplomati ostalih velesil. Vansiittairt ki už-va velik ugled kot diplomatski strokovnjak Foreign officea, je za to funkcijo poklican kot nalašč. Vansittart. ki mu je sedaj 65 let, je predstavnik prave tradicije v britanski diplomaciji. Anglija je imela v poslednjih 10 letih mnogo zunanjih ministrov, a Vansittart je bil ves ta čas državni podtajnilk v Foreign officeu. Preporoval je tako rekoč ves svet, govori kakih 12 jezikov, med drugim tudi perzijski in arabski jezik, ter obvlada vse zapletene probleme velikega britanskega imperija. Ko ga je nedavno neki poslanik imenoval »arhitekta britanske zunanje politike«, je Vansittart skromno odvrnil. da je samo »zidar, ki dela po arhitektovih načrtih«. Njegovo imenovanje za prvega diplomatskega svetovalca britanske vlade pa vendarle dokazuje, da je zaupanje »arhitekta« v »zidarja« popolno. Velika tihotapska afera na Dunaju Dunaj. 7. jan. br. Na zapadnem kolod>voru so danes aretirali nekega trgovca ki je sku šal pretihotapiti deviz v vrednosti 270.000 Si-lingov in 1.25 milijona KS. V zvezi s to afero ie bilo danes na Dunaju aretiranih še 15 o>eb. V poučenih krogih zatrjujaio. da gre za največjo afero tihotapstva valut po vojni v Avstriji tpr da je vanio zapletenih: tudi več odličnih oseb. Podrobnosti čuvajo za ee-daj še v najstrožji tajnosti. DuhovniSka poslanica nadSkofa dr. Stepinca Zagrebški nadškof dr. Stepinac je naslovil na svojo duhovščino posebno novoletno poslanico, v kateri pravi med drugim: »Dobro so mi znane težave dušno pastir ske službe. Vem tudi, da temni elementi hujskajo ljudstvo proti vam in vas pred stavljajo kot Škodljivce in sovražnike hrvatskega naroda, čeprav dobro vedo, da se vi trudite dan in noč zanj bolj kakor mati ali oče za otroke Dokler so bili ti liud je v stiski, ste jim bili dobri vi tn katoliška cerkev. Sedaj pa vas naenkrat proglašajo za sovražnike ljudstva Toda rečem vam. ne klonite niti za trenutek.« Tako je očividno našla svoj odmev v dr. Stepinčevi poslanici borba, ki se je vnela zadnie čase med klerikalno razpoloženim delom katoliške duhovščine in onimi ra-dičevskimi prvaki ki stoje nepom rljivo na protiklerikalnem stališču pokojnega Stje-pana Radiča S to poslanico pa je nadškof dr Stepinac tudi precej jasno povedal, da mu delo klerikalno nastrojene duhovščine ni ravno neljubo in da naj ga kar mirno nadaljujejo. Stirji zakonski načrti kmetijskega ministrstva Kakor poročajo iz Beograda, so v kmetijskem ministrstvu izdelali štiri zakonske načrte, ki bodo takoj po božičnih praznikih predloženi ministrskemu svetu in nato narodnemu predstavništvu. Prvi zakon ima namen preprečiti ponarejanje vina, drugi hoče omogočiti dobrovoljcem, ki niso dobili zemlje, odškodnino v državnih papirjih tretji odreja reorganizacijo veterinarske službe in ukrepe zoper živinske kužne bolezni, četrti zakonski načrt pa ureja način komasacije zemljišč. Iz ,Slovenskega gospodarja1 Peter Rešetar je v »Slovenskem gospodarju« vzel na rešeto tudi pravoslavne praznike. Ob tej priliki razmišlja: »Srečni Srbi! Ves Beograd je slavil z nami novo leto, čez 14 dni bodo ap slavili svoje novo leto! V Srbiji se jim svoj čas ni tako dobro godilo, kakor sedaj v Jugoslaviji.« Ustavitev nacionalističnega tednika »Pohoda« pa nekdanji štipendist g. Petra živ-koviča, mariborski Peter Rešetar, takole komentira: »Adio mio! Znani fašistični list, tiskan v slovenskem jeziku »Pohod« je prišel do kraja in nehal hoditi. Okrog njega so se zbirali posebno oni. ki imajo svojo prakso iz šole črnih srajc in so prišli v naše kraje branit Primorje, namesto da bi ga branili doma. Videl bom. če bodo šli domov pokazat svoje junaštvo!« Na »Slovenskega gospodarja« ln Petra Rešetarja je lahko ponosen mariborski vladika dr. Tomažič, ki ie napisal za Novo leto v »Slovencu«, zlate besede: »Katoliški tisk ne sme slediti metode poroče-vanja, ki namenoma ne loči med resnico in neresnico, da škodu-e nasprotniku « Pri tem ugotavljamo, da »Slovenski gospodar« ni našel prostora za objavo te novoletne izjave najvišjega cerkvenega dostojanstvenika v lavantinski škofiji, čeprav si pusti delati prelepo reklamo, da je pisan v duhu načel katoliške akc'1e. Slišal je samo, da je »mariborski vladika, škof dr. Tomažič na novega leta dan Izjavil, da bo naj-brže mogoče že letos poslati v Rim celotni spis za beatifikacljo Slomšeka«. O kaki drugi novoletni izjavi mariborskega škofa pa ni v Slovenskem gospodarju ne duha ne sluha Djura Jankovič v Milanu Sušaške »Primorske novinec, ki podpirajo politiko JRZ. objavljajo iz Milana naslednjo vest: »Bivši jugosloven-ki minister za šume in rudnike g. Djura .lankovič ie dopotoval v Milan, kjer je bil prisrčno sprejet. Namen njegovega obiska je studiranie .»troja raznih tamošnjih organizacij. Po ooklonitvi na pokopališču je obiskal Časa del Fa«cio. k;er se je posebno zanimal za naei.i organizacije italijanskega fašizma Nato ie postil uredništvo »Ponolo d'Italia«. kjer se ie tudi dalj« časa zadržal in pregledal vse naprave redakcije.« Bivši minister Djura Jankovič ie. kakor je znano eden glavnih ideolog TR7,. Zlasti velja organizacija strankine mladinske organizacije za njegovo delo. Framasonski strahovi »Hrvatska straža« noče ustreči naši prošnji, naj nam kaj več pove o ustanovitvi masonske lože v Ljubljani, ki se je baje razvila iz starega masonskega »Vodnikovega venčka«. Opozorili smo zagrebške strokovnjake za masonske skrivnosti da se za nje, vsaj kolikor se Ljubljane tiče, zanimamo tudi mi in da jih bomo lojalno sporočili slovenski javnosti. Do danes še nismo dobili odgovora. Zato pa je odkrila »Hrvatska straža« strmeči hrvatski javnosti novo skrivnost izza kulis v masonskih templjih Beograjska »Javnost«, ki je morala prenehati izhajati, je po njenih informacijah samo žrtev nove peklenske intrige masonov. »Javnost« se je namreč preveč zavzemala za unitarizem in bila preveč naklonjena JNS. To trenutno bratom masonom ni šlo v račun in so zato ustavili njeno nadaljnje izhajanje. To pa še ni vse! Masoni so zadušili »Javnost« zato. da bodo odslej vodili svojo temno politiko preko zagrebške Vilderje-ve »Nove riječi», ki je že sedaj »nadomeščala v mnogem pogledu »Javnost« ter ima v Zagrebu več odmeva, kakor pa kak beograjski tednik kakor je bila »Javnost«. Bratje mislijo, da jim bo v bodoče »Nova riječ« najbolje služila.« Novemu zagrebškemu »masonskemu« glasilu pa se obetajo slabi časi. Kajti »Hrvatska straža« napoveduje, da bo »doprinesla svoj delež v borbi groti tej nečedni družbi« Hud očitek dr. Krnjeviču Sušaška »Istina«. ki piše v enakem duhu kakor zagrebška «Hrvatska straža« objav Ija v novoletni številki sledečo beležko »Zadnje dni smo čifali v inozemskih hrvat- ' skih listih da je dr. Juraj Krnjevič poslal v Madnd večje število hrvatskih delavcev ki sc doslej delali v belgijskih rudnikih in tovarnah V Madridu so jih brez nadaljnjega uvrstili v mednarodno brigado, ki se bori za rdečo Španijo. Tako bedo hrvatski , delavci s svojimi trupli pokrivali špansko j Atene. 7. januarja. A A. Dvorni vlak s knezom Pavlom in kneginjo Olgo. s katerima sta se pripeljala tudi vojvoda rn voj-vodinja Kentska. je privozil na atensko postajo točno ob 18 Na postaji so visoke gos'e sprejeli grški kralj Jurij, prestolonaslednik Pavle, knez Nikolaj s kneginjo in vsi tuji princi in princese, ki so v Atenah predsednik vlade Metaxas z vsemi člani vlade, atenski župan, člani parlamenta, člani diplomatskega zbora, v prvi vrsti jugo-slovenski poslanik Lazarevič z vsem osebjem poslaništva. Ca. Lazarevičeva je izročila Nj. Vis kneginji Olgi krasen šopek cvetlic. Grški kralj in prestolonaslednik sta imela veliko lento Karadiordjeve zvezde. Metaxas pa veliko lento Belega orla. Pozdrav je bil prisrčen. Nj. Vis. knez namestnik je v družbi Nj. Vel. kralja Jurija obhodil častni bataljon, godba je pa medtem igrala jugoslovensko in : Dunaj, 7. jan. br. Srednji Evropi se bliža nagei vremenrki preobrat. Hudemu mrzlemu valu, ki Je danes zajemal še skoraj vso srednjo Evropo, sledi topel val. ki povzroča nagel porast temperature s snegom in dežjem. V večjem delu Nemčije že od snoči neprestano dežuje In sneži, temperatura pa se je dvignila ponekod na 5 stopenj C. Tudi na češkoslovaškem je že danes ves dan snežilo V Pragi je zapadlo 80 cm snega, tako da je zastal skoraj ves promet. Mestna občana je nastavila 13 000 brezposelnih delavcev, da čim prej očistijo ulice Na Dunaju je danes mraz naglo popustil. Zvečer se je močno pooblačilo in je začel naletavati sneg. Tudi v Švici je mraz že poprstil ln je začelo snežiti, v dolinah pa deževati. Praga, 7. jan AA. Od Novega leta naprej sneži neprestano po vsej češkoslovaški. V Pragi je že padlo 80 cm snega Ulice čisti okrog 13.000 brezposelnih delavcev. Zaradi snežnega vlbaria so morala vsa letala redne službe o«tatl včeraj v Pragi. Bukarešta, 7. jan. AA. Hudi snežni me- Vstaja v Gvatemali Pariz, 7. jan. br »Pariš Midi« poroča iz Gvatemale, da je tem izbruhnil upor proti diktaturi predseInika Jorge Ubica. Zaradi stroge cenzure podrobnosti še ni bilo mogoče zvedeti. Po nekaterih vesteh gre za komunističen upor. Gvatemala ie Mla prva ameriška država, ki je priznala rržim generala Franca. New York, 7. jan. g Revolucionarni po-kret. ki ie izbruhnil v Gvatemali, je po zadnji poročilih nar>erjen proti tako zvani diktatorski ligi srednje Amerike- ki jo tvorijo predsedniki Gvatemale. San Palvadorja, Ilondur. sa in Nicaiague. Liga diktatorjev J si je nadela nalogo najnt ločnejše borbe proti komunizmu. Zaradi tega je že večkrat prišlo do manjših nemirov, tokrat po se kaže. da gre za dobro pripravljeno akcijo. Zn.radi stroge cenzure podrobnosti niso znane. Včeraj in 'lanes so bile telefonske in brzojavne zveze z Gvatemalo prekinjene. Priprave za poroko egiptsksga kralja Kafro, 7. jannorja. AA. Po vs°m Egiptu se pripravljalo za poroko kralja Faruka.V Kairu pcetavlja:o velikanske šotore, pori katerimi bodo ob poročnih slovesnostih pogostili okoli 100.000 siromašnih ljudi zemljo. Baje je bilo poslanih z enim transportom iz Belgije nad 300 takih nesrečnih hrvatskih delavcev v Španijo.« »Istina« svetuje dr. Krnjeviču, nai pride v domovino rn zbere tam razne Hercege, Tomašile, Bifaniče in Miškine ter jih odpošlje s posebnim priporočenim transportom v Španijo. Shod nacionalne mladine v Košakih pri Mariboru V četrtek je bil v Košakih pri Mariboru lepo uspel sestanek omladlne JNS. Dvorana Wellejeve gostilne je bila natlačeno polna, ko je predsednik mariborske sreske organizacije OJNS Ivan Grešak ©tvoril zborovanje. Toplo je pozdravil vse navzoče, posebej pa še nar. posl. Lukačiča, predsednika mariborske sreske JNS dr. Lipol-da in zastopnika košaških nacionalistov bivšega župana Cerinška. Posl. Avgust Lukačič je v poljudnih besedah očrtal politični položaj in zlasti razpravljal o nalogah nacionalne mladine. Poudarjal je potrebo, da ostane mladina tudi v politiki poštena in značajna ter vedno zvesta resnici ln pravici. Po nagovoru preizkušenega nacionalnega borca Cerinška je bil Izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev mladinske organizacije JNS v Košakih. V odboru so Anton Rumpf. Ivan Cerinšek, Ferdinand Filipič. Ivan Turk, Tona Pavllč. Jože Filipič Rok Pobejžar, Ooiz Brumenc ln Janez Filipič. V nadblin^em poteku zborovanja Je govorila Se vrsta navzočih končno pa 1e nagovoril nacionalno m1ad!no v Imenu mariborske sreske orgamzactje JNS njen predsednik dr. Llpold. Vsi govori so bili sprejeti z živahnim odobravanjem poslušalcev. grško himno. Na trgu pred postajo Je vo- lika množica priredila visokim gostom ia Jugoslavije navdušene manifestacije Kralj in knez namestnik sta se veselo zahvaljevala za ovacije. Enake manifestacije so spremljale sprevod visokih gostov vse do kraljevskegi dvora, kjer *ta »e nastanila knez Pavle in kneginja Olga. Atene, 7. januarja, a. Pred slovesnostmi ob poroki grškega prestolonaslednik« e princeso Frideriko prinašajo atenski listi izredno simpatične članke o Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki bo tudi prisostvoval poročnim svečanostim Listi obiavljajo slike in ži»otopise kneza Pavla in kneginje Olge ter poudarjajo pomen in zasluge knezovega dela za Jugoslavijo. Zlasti omenjajo. kako si je Jugoslavija z novimi prijateljstvi utrdila svoj mednarodni položaj, kar je v glavnem zasluga kneza namestnika. teži so zajeli vso Rum unijo. Termometer ja padel na —30 C Vse reke 30 zamrznile. Plovba po Dunavu je ustavljena. Železniški promet je na mnogih mestih pre-kinjen. Včeraj 50 zabeležili šest smrtnih primerov zaradi mraza. Atene, 7. jan. AA. Hud mraz je zaje! vso Grčijo, posebno severne pokrajine v okolici Florine. kjer so včeraj Imeli 17 stopenj pod ničlo, v Solunu pa 10. Snega je padlo nad l m- Prav tako nizko temperaturo so imeli na Pelooonezu, kjer je mnogo vasi popolnoma odrezanih od pro« meta. Huda tramvajska nesreča v Pragi Praga, 7. jan. w. Nocoj se je pripetila r 19. praškem okraju huda nesreča. Tramvaj ski vlak. sestoječ iz motornega voza in dveh priključnih vozov, je zaradi zasneženih tračnic skočil s tira in ss prevrnil. Dva potnika sta bila ubita- 53 pa lažje in težje ranjenih. Papeževo odlikovanje francoskih ministrov Pariz, 7. jan. o. Papežev nuncij je davi izročil nekaterim franc-os^im min:strom visoka papeževa odlikovanja. Z velikim križfm viteškega rela sv. stolice so brli odHkovani min. predsednik Chautemps. zunonji minister Del'os. finančni minister Bonnet. prosvetni minister Chapsal in državni tajnik v zunanjem ministrstvu De T«ssan. Habsburžanom vračajo imetje Dunaj. 7. jan. g. Dopoldne je bila v uradu zveznega kancelarja uradna predaja posestev in ostalega imetja tako zvanega vzdrževalnega fonda habsburško-lotarinške dinastije. ki je bil po rrevratu z ostalim imetjem Habsburžanov zaplenjen v korist avstrijske republike. To imetje je tvorilo fond za odškodnine vojnim pohabljencem. S %klepom sedanjega režima so ta fond ukinili in vse imetje vrnili bivši avstrijski dinastiji. Razkroj med vaSdist! Kairo, 7. januarja, b. Dr. Ahined Maher, predsednik egiptovskega parlamenta. biv§5 minister Nokraši paša ter dr. Ilamed Mah-mud. ki jih je vodstvo Vafda zaradi poslednjih sprememb v Egiptu izključilo rt stranke, so izdali proglas, v katerem javljajo. da bol o. čim se semnje razmere nekoliko razčistijo, ustanovili novo vafdisti-čno stranko, ki bo nas^oprda proti sedanjemu šefuVafa. bivšemu ministrskemu pr««!-eedniku Nahas peši. Kredit za ljubljansko Zadružno zvezo Beograd. 7. januarja, p Zadružna zveza v Ljubljani je dobila pri Pošti 1 hranilnici v Beogradu dolgoročno posojilo v iznosu 63 milijonov dinarjev proti garanciji d*av-ske banovine. Posel s prenosom posojila bo izvršila Zadružna gosipodarsLka banka, katere obveznosti napram Zadružni zvezi znašajo okoli 120 milijonov dinarjev. Novi kotorski Skof Zagreb, 7. jan o. Iz Rima poročajo, da je papež Imenoval za škofa v Boki Kotorski profesorja Pavla Butorca Kakor znano. je vodil to škofijo do svoje smrti veliki nacionalist škof Ucellini. Novi škof Bu-torac se je rodil leta 1888 v Perastu v Boki Kotorski. Za duhovnika je bil posvečen v Zadru leta 1910. Vremenska napoved Zagrebška: Hladno vreme, pričakovati je še nižjih tempetatur. Dunajska: Oblačno, sneg, temperatura okrog ničle- Postani in ostani član Vodnikove drnibe! Resnica o Teruelu „Tempsov" posebni vojni poročevalec o dejanskem položaju na teruelskem bojišču »Zakon socialnega miru" v Franciji Nove težnje angleške diplomacije Obeta se dež in sneg ■ VjUTROk 3E. G i. ■ r. . Naši kraji in ljudje Prisrčna božična slovesnost na kraljevem dvora na Dedinja 2e včeraj je »Jutro« poročalo, kako lepo so na kraljevem dvoru na Dedinju praznovali začetek Pravoslavnih božičnih praznikov s sprejemom badnjaka. Na sliki vidimo zbrano vso kraljevo rodbino in Nj. Vel. kralja Petra H, ki je nosilce badnjaka po •itarem običaju obsul z žitom, koruzo in slaščicami. Lepemu obredu sta prisostvovala tudi vojvoda in vojvodinja Kentska val pustoši po Balkanu Ogromne gmote ledu na Savi, Dravi in Dunavn — Zaledenela Tisa pontonski most pri Sremski Mitrovici — Porušen Ljubljana, 7. januarja. Kadar se mrazovno jezero premakne iz dolgotrajne otrdelc-sti, se vselej primeri kakor ob vročini v sprednjem delu premikajočega se zraka se temperature Stopnjujejo, zadaj pa pritisne nov tip vremena z bla2Ja.no stopnjo mraza ali vročine. Tako se je zgodilo tud5 danes, da je pod pritiskom severnozapadnili oceanskih Btruj po vsej Sloveniji mraz odnehal V Ljubljani je bilo davi —15.6", na aerodromu .—19. V rekordno mrzlem plaaiiškem kotu je odnehal mraz za 7» C, še manj hladu so zabeležili kraji na Pohorju. Podnevi Se je ponovno rahlo pooblačilo, treba bo pa precejšnjega pritiska severao-sapadnih vetrov, da se skoro tri tedne zasidrani anticiklon, brez pomembnih padavin. prežene od nas. Naglo so pa padle temperature v vzhodnih pokrajinah države, kamor se mraz počasi izgublja. Na praznik je bilo v Novem Sadu in Sarajevu —25 stop., v Beogradu — 23 stop. mraza. Reke so pričele zamr-zr-va.ti in je Sava včeraj zjutraj nosila seboj velike kose ledu. Pritisk ledu na pontonski most pri Sremski Mitrovici je bil tako jak, da so popokale močne verige in jeklene žice. Močan tok Save je odnesel most dalje proti Bsogradu in pristaniškemu poveljstvu se je le z velikim trudom posrečilo, s pomožno ladjo rešiti Iju-dj, ki so bili ostali na mostu, pred utop- Ijenjem. Zvezane pontcme, po pet in sedem skupaj niso mogli rešiti k bregu. Mi-troviška občina ima nad 200.000 din škode. Silna burja udarja v Podgorsiki kanal pod Velebitom in onemogoča redni ladijski promet z Obrovcem. Blizu Osijeka je v mrzli noči zmrznil nek berač. 2e od četrtka je povsem zaledenela Tisa in vsi plovni kanali Vojvodine. Drava nosi seboj velike ploskve ledu, veletok Dunav je zatrpan z naplavljenim ledom. Rečni promet je ustavljen in brezposelni delavci love 10 do 20 cm debele ledene ploskve, da zaslužijo nekaj denarja. Ob vsej strugi Dunava se vleče mraz, ki je včeraj dosegel višek, —21 stop. C. Ako v dolnjem porečju Save in Dunava mraz kmalu ne bo odnehal, se bo ponovil primer iz 1.1929, ko je bila spodnja Posavina z Banatom podobna zaledeneli sibirski tundri. Dnnav nosi ogromne gmote ledu te jih grmadi na desni breg. Cisti led nabirajo brezposelni in ga prodajajo. Obala je videti, kakor nekje na visokem severu. Mraz je prigna 1 v Jugoslavijo polarne ptice Slabo znamenje — menijo ljudje, ko so se prikazali pisani severni gostje — pegami Ljubljana. 7 januarja V mrzlih in snežnih zimah prileti k nam čudovito lep ptič. Zelo je požrešen in bedast. Velik je kakor kos ali drozg. Rdečkasto sivo. na trebuhu bledejše perje je rahlo in mehko kakor svila. Grlo in proga nad očesom sta črna, kosasto urezane čme perutnice so rumene lisaste in belo obrobljene. Tudi kratek rep je na koncu repka imenovan Spada v rod Ampelid, latinsko se ptica imenuje Bombicyila garul-la. V kakšni meri so ljudje ra/.umeli pojav te polarne ptice se vidi iz nazivov, ki jih je prejela v sovisnosti od dogodkov, povezanih s selitvijo pegamov na jug Evrope. Tako ji pravijo Nemci Seidenvogel. Win-terdrossei in kar je posebr.o značilno Pest-ali Sterbevogel. Ljudje so si zapomnili, da je prihodu sviloprek sledila po ostrih zimah večkrat kužna bolezen in lakota, tako da so ljudje trumoma umirali Po ugotovitvah ornitologov se selijo kužne svilorepke iz polarnih krajev na jug vsakih devet do deset let. V Sloveniji so jih pa v večji množini opazili v zimah 1893—94, 1903. 1913. 1917, 1923, 1929 in 1933. V slednjem letu je večjo jato presenetil naš poročevalec na Rožniku, ko so se lepi ptiči glasno preletavali po drevju. V okolici Zagreba so jih isto leto videli cele trope in neko ustreljeno ptico izročili orni-tološkemu zavodu v znanstvene študije ob-ročkanih ptic-selivk. Letošnjo zimo so številne jate poiskale hrane v Dalmaciji in s tem v zvezi je mnenje o desetletni, redni selitvi precej omajano. Svilorepke se selijo iz zaledenelih polarnih predelov, kjer jim zmanjka jagod, vsako leto. Ustavijo se pa že ob južnih obalah Baltskega morja. Le majhen del se klati še dalje v Poljsko, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, deloma tudi Francijo in Češko. Vzrok te vsakoletne selitve ni le v pomanjkanju hrane. Znani ueeniak glaso-vite ornitološke postaje Rossiten v Pru-siji trdi, da jo povzročajo prav tako spremembe v notranji sekreciji. kakor pri drugih selivkah. In ker se je pri nas pojavila ta lepa severna ptica vselej le v izredno mrzlih zimah, brez kakršnekoli vezi na desetletno dobo, bo najbrž obveljalo načelo, da poženo pegame iz baltskih prezimovališč dalje na jug le močni snežni viharji in oster mraz. Odtod tudi dolga pot, ki so jo ubrali letos pisani ptiči — severnjaki preko srednjeevropskih pokrajin z zadostno zalogo goznih jagod naravnost do morja, v Dalmacijo. Opazovanje pegamov je za ornitološke študije našega ozemlja zelo važnega pomena Zato prinašamo čitateljem sliko in natančnejši opis lepega poiamega gosta. Kdor bi ga kjerkoli opazil in se o njegovi istini-tosti prepričal, naj sporoči to našemu listu. Pegam ali svilorepka rumeno zarobljen. Poseben okras so mu škrataste. kakor iz pečatnega voska narejene luske, katerih ima 5 do 9 na zadnjih letalnih peresih Lepo mu pristoji pernata kučma ki jo po volji privzdiguje ali spet spušča Kratek kljun ie od zgoraj stisnjen, gornja plitko škrbasta čeljust je malo daljša in širša od spodnje Na dan požre gotovo toliko, kolikor je težak. Zob! je vsake iagode. posebno ie-rebikove in brinove Neumnega požeruha m težko ujeti Gnezdi na Švedskem. Norveškem in severnem Ruskem Tako opisuje pisanega. pri nas redkega polarnega gosta veliki prirodoslovec Fran Erjavec Bil ie prvi med nami. postal pozoren na čudno ptico, ki se ie v hudih zimah klatila oko:, bivališč z-a hrano ir v nekem jutru snet br&z siedu urgmiia na visoki sever Opazili so ki okrog Gorice po No-tramskem. več na Doien^kem ko po Gorenjski. To je pegam, tudi kužna svilo- Zimske težave v dolini brez snega Litija, 7. januarja. Središče zasavske kotline nudi v primerjavi z ostalim svetom čudno sliko, ker ni tam niti za ped snega in niso zimski športniki in mladina še prišli na svoj račun, čeprav nas pošteno biča mraz, kakršnega ne pomnimo že od leta 1929., ko je zamrznila reka Sava Sava zmrzuje sicer tudi v teh dneh, a samo na obrežju, kjer ni toka, in pa okrog »fašin«. s katerimi varujejo obrežja pred rušenjem in trganjem. Lrtijani trpe zaradi pomanjkanja vode. V večini hiš so zamrznili vodovodi in morajo hoditi zdaj po vodo na studence. Se starodavni vodnjak sredi litijskega glavnega trga je zmrzoval. a so mu duha-pnsotne gospodinje prihiteli na pomoč. Nanosile so drv okrog njega in zakurile. O divjanju mrzlega vala pričajo zgovorno mnogi mlini v okolici Zima jim je ustavila obrat kolesje je okovano v ledu Prizori nudijo fo-toamateriem obilo redkih posnetkov Ob Savi m njenih pritok.h so našli že mnogo zmrznienih psov. zajcev in drugih živali. Tudi v zajčnikih ugonobalja mraz kunce Po hribovskih vaseh je čez dan topleje kakor v dolini Hudo pa trpi živina na slabih gozdnih in nekaterih občinskih potih. ki so vsa poledpnela. Kovači dajejo konjem podkov«. kovane na dereze, ki nudijo varnost na ledenih pobočiih Ne pozabimo na uboge ptičice! Cele ja- te so se naselile okrog hiš, a mnogokrat najdemo zjutraj zmrznjene krilatce. Največ žrtev mraza je med vrabci. Cesto najdemo ptička v poslednjih utripih. Nese-mo ga v sobo, kjer se spet ugreje in oživi, kakor prerojen Taki najdenčki bodo gostovali pri nas vso zimo, potem pa jim odpremo okno v prostost. Neka litijska gospa pripoveduje o smeli sinički. G^pa je zračila sobo. na okno pa je priskakljala prezebla in lačna sinička, se zagledala v božično drevo sredi sobe. se nanj pognala odtrgala kos peciva in odletela z njim. Za ene je zima križ za druge pa paradiž. Letos so z njo najbolj zadovoljni gostilničarji in mesarji: ledu dobe, kolikor si ga žele. Za 100 odstotkov se je dvignila od lani cena drv. Težko jih dobiš, čeprav so okrog in okrog sami gozdovi. Vsa drva so prodana že na rasti, izvažajo pa jih v Ljubljano. Jesenice Italijo tn drugam Brez krompirja bodo ostali tisti, ki jim je že pošel, ali pa jim je zmrznil. V dolini so ga pridelali kakor oh najslabši letim, s hribov od Sv. Križa in arugod pa ga ne vozijo, ker bi med potjo zmrznil. Ker ni snega, bo oškodovana ormina Zdaj je zmrznila, ko pa bo topleje, bo uve'a in zginila Tega se kmetie zelo boje. Letofnja zima s hudim mrazom brez snega je velika nadloga. 0|t«( J« t S. it 441 • d 34. ML I93& Poravnalno postopanje pri Strojnil tovarnah in livarnah odgodeno Nov poravnalni narok bo 22. t. m. dopoldne Ljribljan* 7. Januarja Kakor smo svoj čas poročali, je bilo s 16. aoveanbrom preteklega leta uvedeno sodno poravnalno postopanje o celotni imovini Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani. Upniki tega podjetja so morali prijaviti svoje terjatve do 28. decembra, poravnalni narok pa je bil določan za danes dopoldne pred okrajnim sodiščem v sobi štev. 124. Kakor je poročal poravnalni oklic eo Strojne tovarne in livarne kot dolinice nudile svojim upnikom, med katerimi je bilo tudi njih delavstvo in namesčenstvo, 40% kvoto terjatev, katero eo se zavezale izplačati v teku enega leta po pravomočnosti poravnave. Istočasno s to vesjo 6mo tudi poročali o težkem stanju, v katerega je podjetie posebno v zadnjem času zalezlo, ko kljub velikim naročilom ni moglo izplačevati niti svojega delavstva in nameščenstva, tako da so se li okrog 400 po številu čutili v svojem interesu prisiljene, ocirsči nadaljno pomoč v obliki svojega dela podjetju za toliko časa, dokler bi jim ne izplačalo pripadajočih in že davno zapadlih mezd. V takih oholiščinah je podjetje, ki je imelo kakor rečeno dobra naročila in bi ob njih moglo s polio paro nadaljevati z delom, prišlo v tem vjčjo zagato, ker je bil obrat za dolgo časa povsem ustavljen. Raz-mere so poslabšale še številne odpovedi naročil, katerim se groze priključiti še nove obenem s pričakovanim uveljavi jen jem odškodninskih zahtevkom zaradi neizpolnjenih pogodb. Datai so novknjiženi upniki v pravem času prijavih svoje ierjaive upravitelju poravnalne mase dr. Rojeerju. je bilo sodišč? da-nas prisiljeno razglasiti- da je po na v mino postopanje odgodeno in je določilo za 22. januarja ob 9. uri nov poravnalni narok. Razlog tej odločitvi je bil predvsem v tem, da imajo sodni cenilca arh. SchelL magistrat ni podravnatelj inž. Albert Požene! in banski svetnik inž. Stolfa oceniti ogromen kompleks imovine tovarne pri kateri gre predvsem za natančno oceno velikega števila strojev. V tako kratkem roku, kaikor ga je sodišče prvotno določilo, pa se je cenilcem zdelo nemogoče vestno opravit naloženo delo. Poleg tega pa mora poravnalnemu postopanju v smislu sodnih določil na vsak način prisostvovati tudi glavni predstavitelj podjetja, ki edini more natančno poznati ogromno maso razmer v podjetju. V tam slučaju je to ravnatelj podjetja dT. Milan Lile»k, ki pa se tre-notno mudi v Beogradu, k]er skuša urediti dolgove erarja napram podjetju in s tem doseči čim povoljnejši razplet težkega gospodarskega položaja podjetja, v katerem se ta čas nahaja. Upati je predvsem ▼ interesa delavstva, ki je že toliko časa ptostavlgeno na c^sto in je ob zaslužek prav v najtežjem letnem čas« in povrh vsega niti 33 more priti do pripadajočih zaostankov na mezdah, da bi se te-žsk zaplet v tem velikem podjetju, ki j« moglo v letih gospodarskega razmaha zaposliti okrog 700 delavcev, zadovoljivo, predvsem pa čim prej razpletel. Smrtna nesreča Maribor, 7. januarja Davi se je pripetila v bližini kuridnice pri koroškem kolodvoru usodna nesreča, ki je zahtevala življenje skrbnega in zglednega družinskega očeta. Vest o wnrtni nesreči se je naglo razširila po mestu rn je globoko pretresla predvsem železničarje, stanovske tovariše žrtve. Okoli 9.15 je namreč stopil iz kurilnice nasproti koroškemu kolodvoru preko tračnic 46-letni delavec železniške kurilnice Karol Baukman, svetil-ničar na koroškem kolodvoru. Prav tedaj se je vršilo v bližini premikanje dveh vlakov. Baukman je počakal, da se prvi premi-kalni vlak odpelje proti glavnemu kolodvoru, nakar je stopil preko drugih tračnic. Toda v tem hipu je že bil na mestu drugi premikalni vlak, ki je prihajal h glavnega kolodvora. Lokomotiva je zagrabila in povozila. Baukman je bil takoj mrtev. Pokojnik je stanoval s svojo družino v Limbu-šu in zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Bil je marljiv in vesten delavec. Pokojni Karel Baukmann je bil vojni invalid, na eno oko slep Nadomeščal je nekega obolelega svetilničarja. Tragična smrt rudarskega invalida Zagorje. 7. januarja V sredo zjutraj so stanovalci hiše Pod skalo opazili, da ni na spregled iz stanovanja nudarskega invalida okrog »kletnega Franceta Poženela. Ko so prišli tudi nekateri jirijat-elji k njemu na obisk ter zaman trkali na vrata, eo oiprli vrata s silo in našli moža visečega in že mrtvega. Pože-nelu je pred nekaj meseci umrla žena in je bH od tistesa čas« prepuščen sam sebi. Ker je bil tudi njegov edini sin France odsoten zaradi zaposlitve pri javnih delili na cesti Raieče—Ljubljana, je postajal čedalje bolj potrt. Ko je nedavno sin France dobil pri tukajšnjem rudniku slu/i-o. se je očetovo razpoloženje spet izboljšalo. Hud udarec pa je bil zanj, ko je izvedel, - a odide med drugimi tudi njegov sin na Francosko. Zgodaj zjutraj v sredo se je sin odpravil na pot k Sv. Križu pri Litiji, da se poslovi od svoje tam bivajoče tete. Sinovo odsotnost je oče izrabil, da si je vz^l življenje. Govori se, da ga je k obupnemu koraku dovedlo turi slabo tolmačenje novega pravilnika brafovskih sklad nic, po katerem bi se znižala njegova že tako skromna invalidnina. Pokojnik je bil več let rudniški kočijaž, nazadnje pa dodeljen zunanjemu obratu, kjer ga je zadela nesreča, da je postal invalid. Udejstvoval se j« v strokovnih organizacijah, zlasti v narodnem strokovnem gibanju in je bil nacionalist. Boli žrtvi rudarske bede ohranjen blag sr>omin! V spomin Filipa Bizjaka Spomin dobrih lju-li eastjio dobri ljudje 7. dobrimi deli To pravilo se je v polni meri udejstvilo po prerani smrti ljubljanskega trgovca-krznarja g. Filipa Bizjaka, ki že O! 22. no\-embm počiva na Ljubljanskem polju. V na-šem listu je bilo po njegovi smrti lepo število objav ki naznanjajo, kako so njegovi mnogoštevilni prijatelji počastili njegov spomin z darovi za reveže. V počastitev njegoveara spomina naj sledi zdaj še nekaj vrst. ki mu jih je posvetil j»rijatelj g. Anton Kovačič. Spoznala sta se let.a 1901. kot potujoča obrtniška pomočnika v Monako vem Od tam sta potovala v Homborg, k'er sta dekla nekaj časa trni raznih mojstrih in 8e spet vrnila v Monakovo Tam sta ee morala ločiti in, ko je g. Kovačič dobil delo v Le- obna. Je ostal r korespondenci s Bvojim dragim prijateljem. Po dveh letih sta «0 spet sestala v Ljubljani, kjer je postal pokojni Filip eden izmed glavnih stebrov tvrd. ke Wanek na Sv. Petra ce6ti Ze leta 1908. se je osamosvojil in je dvignil kma!«svoj» obrt na zavidno višino. — Kakor si mi bil nad 35 let iskren ta drag tovariš, tako mi bo ostal nate eraff spomin do zadnjih dni življenja, piše g. Kovačič. Ko sem te obiskal r tržaški bolnišnici, si me pozdravil z besedami »O, Ti si. Tone. stara sa/»!a vandrovska!« S tem si izčrpal najino staro prijateljstvo. Zadnja nedelja, ko smo bili na lovu, ostane meni in tovarišem vedno v spominu. V obrtniških in trgovskih krogih, jih je mnogo, ki bodo z menoj vred vedno žalovali za Teboj. Prevrnjen in okraden avtomobil v jarku Maribor, 7. jaa. Ko so davi ob 5. mlekarice iz Košakorv šle po državni cesti proti Mariboru, so našle v cestnem jarku blizu Perkove gostilne v Dolnji Počehovi osebni avto, ki je prevrnjen ležal v jarku. O tem so bili kmalu obveščeni tudi košački orožniki, ki so dognali, da je osebni avto z evidenčno številko 2361, last trgovskega potnika Ludvfca žigerja, stanujočega v Betnav-ski ulici 35 v Mariboru. Okrog 7. ure zjutraj se je tudi 2iger sam javil na orožniški postaji in povedal, da se je v četrtek zvečer med 9. in 10. uro vračal z avtomobilom, ki ga je sam vodil in v katerem je bil poleg njega tudi njegov 11 letni sin od Sv. Kungote proti Ma-I riboru. V Dolnji Počehovi je nenadoma od-povedal motor in avtomobil je zaneslo na skrajno desno stran ceste. Zaradi slabe luči 2iger ni opazil jarka ob cesti in voz se je zvalil nanj, med tem pa se je še trikrat prekopicnil. S sinom s'ca se z veliko težavi izkobacala iz avtomobila. Po srečnem naključju se jima ni nič hudega zgodilo. Ker je bila ura že pozna je pustil avto v jarku ter se odpravil s fantom peš domov. Ko pa je davi pregledal avtomobil je opazil, da manjkajo v njem štirje kov-čegi z raznimi čokoladnimi vzorci v skupni vrednosti 8.000 Din. Orožniki so takoj pričeli preiskovati to tatvino in so res r nekaj urah prijeli tri mladeniča v starosti 17 do 18 let. pri katerih si bili še našli kovčege in nekaj blaga. Težko poškodovani voz so med tem dvignili iz jarka in odpeljali v Maribor. Tatinska troiica pa se bo morala zagovarjati pred sodiščem. NESPORAZUM Potoži znanec znancu: »Zob me boli, da je groza. Nobeno sredstvo mi ne pomaga.« »Pri meni je pa drugače, če me kaj boli, me lena teko dolgo in vneto poljubila, da bolečine kar minejo. Poskusi še ti to, tn videl boš, da ti bo pomagalo »Ni slaba misel, aH je tvoja žena zdajle doma?* r.....- w »JUTRO« St. 6 ** Sobota, 8. L 1638 večer Pokrovitelj Tel. kralj Peter II. 15t januarja I»38 I ob 21*. ari na Tabora * Razdelitev novega okoliša med občine Litija, ln Zagorje. Dolgoletna Sentlamberška občina je bila razpušče-na ter so bile vse vasi razdeljene na ooči-■no Litija Vače in Zagorje, v Litiji in na Vačah so bile zaradi tega že nove ;»bčin-fflke volitve, v Zagorju pa še niso razpisane. Kljub temu je bila v navzočnosti vseh treh županov, nekaterih občinskih odbornikov in geometra izvedena razdelitev teh krajev nasiedstvenim občinam. Uradova-:nju sta prisostvovala dva orožnika iz Zagorja. Zapisnike so napravili enega na Sv. 'Gori, drugega pa v št. Lambertu, kjer so razdelili tudi ves arhiv. * Iz slovenske Koroške. Hodižko jezero Je zamrzio in vabi s svojim zrcalno čistim ledom od blizu in daleč prijatelje zimskega športa. — Za nadučitel.ia v Borovljah je bil imenovan dosedanji nadučitelj in župan v Motnici Blaž Lakota, ki uživa aloves dobrega vzgojetilja in pravičnega moža. — Pod naslovom »Kindergarten« poroča zadnji »Koroški Slovenec«: Najnovejša akcija Heanai-bunda so nemški otro-dki vrtci v slovenskih krajih, že so ustanovili te najnovejše ponemčevalnice v st. Ilju, Glin j ah, rožan^ki Bistrici, Svečah, št. Jakobu, Dcbrli vesi in drugod. Voditeljice so Nemke in se morajo posluževati tolmačev, da otroke razumejo, o delu v teh Vitcih ni treba izgubljat: besedi. Parola :>Ponemčujmo, kar se da!< veija torej v podvojeni jn potrojeni meri v državi s krščansko ustavo. — V Globasnici pod Peco je Siidmarka priredila božičnico ter obdarila številne otroke. Ustanovili so tudi podružnico Heimatbimda, pri kateri je luo malih terc, kar je [»osebno značilno za istrski način petja. S sklepu nastop' dekla-malor. ki ga veličastno spremlja zbor. Z» samo ta skladba, katere izvedba traja nad 20 minut, zasluži za.iimanje. V ostalem spo redu so zastopani skladatelji: Grbec. dr. £vara Ukmar Oterc. Milojevič «n Adamič. Proda ia vstopnic v knjigarni Glasbene Ma- Vse predstave razprodane! Največji pevski šlager! Jeanette Mac Donald ln Eddy Nelson v velefilmu MATICA Tel. 21-24/ • BELIJORGOVAN (Valček strasti) ffiadl ogromne dolžine filma predstave ob 16, 19. in 21.15 uri. Rezervirajte vstopnice! Usnetissški program v Trgovskem domu. Negode jazz, Odeon jazz-bar. Sprejem do 21.30. Reklamacije vabil pri tvrdkah: Golob. Magdič in Sport-Kmet. Karel Nov^, ki bo nastopil lt t m. na literarnem večeru v ljubljanski drami, bo govoril ostremljenjih moderne češke proze. Opozarjamo ponovno na to prireditev, ki Lo po daljšem času zoret pomembna manifestacija slo.-ensko-čeSkih literarnih stikov. n— Slovensko zdravniško drnStvo t Ljubljani ima danes redni letni občni zbor v restavraciji »Slamič« Vabljeni vsi člani! u— Ob smrti Franra Jakliča, bivšega učitelja, ki Je v našem javnem življenju zavzemal mnogo odličnih mest, Je učiteljski zbor ljudske šole v Mostah namesto venca daroval din 200 za ubožne učence. DANES II. SOKOLSKt PLES UNION Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na aerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica. užita redno 3—4 žiire dnevno skozi 8 dni, začel jeno čiščenje in s tem trajno olajšan te. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Ogi rrg a Dr 13 ttft.se * Novi grobovi. Včeraj ob 18. je umrla 5?a. Marija Kravos« soproga trgovca v Mariboru. Pogieb bo v nedeljo popoldne. — V Ljubiiani je umrla ga. Neža Siich. vdova po ž^i. nadsprevodniku. Pogreb [>okoi.iice bo v nedeljo iz zavetišča sv. Jožefa, Vidov-danska cesta 9. na pokopališče k Sv. Križu. — V Ljubljani je preminila ga. Helena Bleiweis-Trsteniška. Pogreb srčno dotre plemenite soproge matere bo jutri ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — V Kočevju }» umrla ga. Avgusta Goderer. Blago pokojnico bodo poko-isali jutri z menega doma na domače pokopališče. — Bodi ohranjen obče spoštovanim pokojnicam blag spomin, globoko užaloščenim svojcem, naše iskreno sožalje! m Smrt veterana, ki se je udeležil bitke ;pri Visu. V Bolu je umrl v starosti 94 let Ivan Dežulovič iz Komiie, ki se je kot mladenič udeležil znane morske bitke pri Visu. Pokojni Dežulovič je eden izmed isadnjih udeležencev te velike oitke. * Pogreb odvetnika Dcrkosa. V sredo !5o v Bjelovaru pokopali uglednega odvet-:nika in zaslužnega javnega delavca Miška Derkosa. Na mrtvaškem odru je ležal v dvorani Glasbenega zavoda, kateremu je doiga leta predsedoval. Pogrena se je udeležila velika množica prebivalcev iz mesta in okolice. Med njimi je bil tudi vseuči-iiški profesor in predsednik Jugosloven-iske akademije v ZagTebu dr. Albert Ba-:zala s soprogo, ki je sestra pokojnega Berkosa. Pri pogrebu je svirala godba Glasbenega zavoda pokojnikov spomin pa je z lepimi govori počastilo več prijateljev m so t rudnikov v političnem to prosvetnem delu. * Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Kongresni trg 7/1. je izposodila v ldtu 1937 57336 strankam 17856S knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 16. do pol "20. Izuosoia knjige v desetih jezikih in modne liste vsakomur- kdor se zadostno legitimira Knjige pošilja tudi po pošti po vsej državi ter za t* izposojevalce izpo.-ojiini rok primerno [cdaljša. Na razpolago tiskani imeniki knjig. * Parnik »Bled« je rešen. Tovorni par-nik »Bled«, ki je nedavuo nasedel v grških vodah, je rešen. Reševanje je bilo zelo naporno in bodo stroški znašali okrog 100.000 din. Ponesrečeni parnik je že na potu v Split, njegovo službo na redni progi v Grčijo pa je prevzel parnik »Split«. * ElektrifiKacija proge SušaK—škrije-vo je sKienjena in je vest o tem z zadovoljstvom sprejeta na vsem Sušaku. Elektrifikacijo proge bo izvedla država, denarna sredstva pa se bodo dobila s poso jili. Elektrifikacija te proge bo šele prva etapa v elektrifikaciji proge od Sušaka do Srbskih Moravic. * Srem^kj apetit- V Sremu ln Vojvodini sicer že davno ni več nekdanjega blagostanja, a ob raznih priložnostih se tam še vedno prirejajo gostije, ki trajajo po več dni in pri katerih razvijajo povabljenci nenavaden tek Oni dan je premožni kmet Istvan Tokan v Debeijači omožil svojo hčer in na svatovanje Je povabil kakih 400 gostov. Pirovaii so v mnogih hišah. V najmanj 20 velikih sobah se je jedlo in pilo tri dni in tri noči. Svatje so pojedli 80 velikih hlebov kruha, 200 velikih tort, 400 kokoši in puranov. 2 veliki pitani svinji in eno tele Popili so pa nad 500 litrov piva, nad 100 litrov močne raki je, navadna — mehka se ne šteje — in kakih 600 litrov vina. * Samomor bogatega industrijca lz Os-jeka, V skladišču svoje tovarne za papir in lepenko se je obesil v Osjeku lndustri-jec Ilija Tau. 2e precej časa je bil živčno bolan, a nihie ni mislil, da ima obupne namene. Popoldne je bil dobro razpoložen, šalil se je s svojimi nameščenci, potem pa je dejal da gre obiskat nekega sorodnika Tega pa ni storil, marveč je šel v skladišče in si tam vzel življenje. Zapustil je p-smo, v katerem navaja kot vzrok obupa bolezen. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 u— KJub koroških Slovencev vabi na na svoj drugi družabni večer, ki bo dre vi ob 20. uri v stekleni dvorani restavracije »Pri šesticl«. Vabljeni vsi člani in prijatelji! u— Krajevna organizacija JNS v Mostah ima jutri v nedeljo ob 10. dopoldne svoj redni letni občni zbor v gostilni g. Roka Lasana poleg kemične tovarne. Odbor vabi vse članstvo k udeležbi. PODPORNA ZADRUGA DR2AVN1H POLICIJSKIH NAMEŠČENCEV IN UPOKOJENCEV bo Imela svojo 18. dobrodelno prireditev DREM ob 20. ari v vseh prostorih Sokolskoga doma na Tabora. (□□□□□□□□□□□□no TLOT-JT JnCOJL it JLUL u— Zadnje vodstvo v razstavi bratov Subicev bo v nedeljo 9. -t. m ob enajstih. Vodil bo g. Zorman Ta dan bo razstava nepreklicno zaključena. u— Pe\ci in pevke iz Ljubljane in okolice! Udeležite se v ponedeljek. 10. t m. ob 20. v največjem številu koncerta Učiteljskega pevskega zbora >E. Adamič« v veliki dvorani Filharmonione družbe Uprava Hu-badove župe J P. S, Ljubljana. Vse, kar Vas zanima, prinaša revija »Prijatelj«. Sporočite svoj naslov upravi »Prijatelj«, Ljubljana 108, ki Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled. u— Ljubljanski Sokol ponovno oporarja in vabi članstvo na 70. dručtvani rodni občni zbor v četrtek 13. t. m. ob pol 20. (začetek točno ob 20.) v društveni telovadnici v Narodnem domu. Hkrati vabi na članski sestanek, ki bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 21. v društveni sejni dvorani. Danes premiera melodične MILLOCKERJEVE operete razkošnega sijaja, petja ln plesa, muzike in humorja. V gl. vlogah MARIKA RttKK in JOHANNES HESTERS Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri Kim Union Telef. 22-21 DANES PLES V ŠTALCI PRI MIKLICU Začetek ob 8. zv. Začetek ob 8. zv. n_ V Šentjakobskem gledališču se poset-niki spet od srca smejejo veseloigri »Nobene žene v?č!< Ogled te zatavne komedije toplo priporočamo zlasti gos(>olinjam. ki ee bodo naučile pri natakarju Maksu najmodernejšega vodstva gospodinjstva. Predstave danes ta jutri ob 20 15. u— Trgovski ples bo danes 8. t. m. v vseh spolniih in zgornjih prostorih Trnovskega doma Umetniški del programa bodo izvajali ga. Bravničarjeva, gdč Nollii?va, gg. Franzl in dr. ftvara. Ofieielni sprejem do 21.30. Igrala bosta Nagodetov jazz in v baru jazz Odeon. Iz Celja e— Dr. Anton Schwab 70-letnik. ViSji zdravstveni evetnik v p. in skladatelj g. dr. Schvvab v Celju je dane« dopolnil 70. leto svoi?aa življenja. Odličnemu kulturnemu delavcu iskreno čest'tamo k jubileju in mu želimo še dolgo vrsto let zdravja, zadovoljstva ln plodonosnega javnega udeistvovanja. e— Pogreb g. Jurija Krašovica v Žalcu. Uglednega pokojnika so spremili v četrtek ob 16. ob ogromni udeležbi k zadnjemu počitku na pokopališče pri sv. Kancijanu v Žalcu. Po cerkvenem obredu so žalski pevci pred hišo žalosti zapeli »Vigrjds nato pa je krenil veličasten žalni sprevod na pokopališče. V sprevodu so stopali člani žalskega občinskega odbora z županom g. Rudolfom Lor-beriem. predsedstvo Savinjske posojilnica s predsednikom g. Josipom Lorberjem, vodstvo Hmeljarne z ravnateljem g. Vilkom Se-nico, narodni poslanec g. Ivan Pr?korše-k, g. ravnatelj Drago Kralj kot zastopnik Celjske posojilnice d. d., deputacije združenj trgovcev iz Celja. Ljubljane in drugih krajev, pokojnikovi stanovski tovariši iz Žalca, Celja. Ljubljane in vseh vsčjih krajev Savinjske doline, članstvo raznih društev, med njimi žalski Sokoli in gasilci v krojih ter ogromno naroda iz Žalca, Celja. Petrov?. Braslovč. z Vranskega in mnogih drugih krajev. Po cerkvenem obredu na pokopališču so p^vci zapeli »Fomladi se veselic-nakar so začele padati grude prsti v sveži grob. e— Umrla Je v četrtek v Zavorni 39 pri Colju v starosti 43 let ga. Marijo Ancn^ko-va, žena cinkarn i škega železostrugarja g. Petra Arzenška, mati treh otrok. Pogrebno danes ob 16. iz hiše žn'osti v Zavodni na mestno pokopališče. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini naše iekreno požalje! e— Smrtna nesreča. V ponedeljek je padel 711etni občinski revež Anion Vabič z Dobrove pri Celju doma tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je v četrtek podlegel tež-kin poškodbam. Trnjeva pet slovenskega rudarja Pavel Lustrek je garal po Srsncoskih in ruskih rssdnikih zdaj pa strada v Stari cerkvi pri Kočevju Stara cerkev pri Kočevju, 7. januarja. Vedno bolj prevladuje mnenje, da je neprijazna in mrzla kočevska deželica postala nekakšen prisiljeni azil za ponižane in razžaljene slovenske proletarske druži-nice Semkaj se zatekajo v svojih revah ljudje ki nimajo na svetu žive duše, ki bi ji lahko potožili in h kateri bi se zatekli po pomoč in nasvete. Da je to res. nam dokazuje primer brezposelnega slovenskega rudarja Pavla Lustreka, ki se je pred kratkim čaebno fY«oniost je zbudil njegov nazorni pregled TVrševega telovadnega seetava v lal>eiah. S pokojnikom je zgubilo SokoLstvo dragoceno moč. posebno, ker mu ravno ▼ zdravniških kr.ogih tako zelo primanjkuje tehničnih sodelavcev Idealistu br. dr. Zoranu Joštu sta v eokds-kih vrstah zagotovljena trajen spomin in hvaležnost za izvnšeno požrtvovalno sokolsko delo. Težko prizadeti rodbini naAe iekreno sožjilje. e— Snežile raz 11 ut v? ia smučanja po planinah so že od božiča zelo ugodne. Vse planinske postojanke imajo dovolj gostov. V četrtek je precejšnje število celjskih smučarjev obiskalo Celjsko kcSo, -šniolior. Sveto pla nino in Mrzlico. Velik obi.sk beleži tudi Mo-zirska koča. kjsr je staLio po 15 do 20 smučarjev. Gostom ie smučki učitelj stalno na razuolaco. Poldrugi meter debelo snežno odejo pokriva 10 cm visoka plast pr.ViČa, ki nudi idealno smnko. KINO UNION~ Ce si še niste ogledali filma polnega humorja in razigranosti V ZOREN SOPROG (Der Mustergatte) potem si ga oglejto danes ob 18.30 ali 20-30 e— Samo §2 danes do 18. Imate čas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v po-družnici »Jutra« v Celju. e— Nesreča smučarja Pri smučanju pri Celjski ko^i j? padel 16-letni trsrovski vajenec Ivan Ferlež iz Celja v četrtek tako nesrečno, da si .je zlomil levo no?p v gležnju. Tovariši po ga spravili v doiinp in prepeljali v celjsko bolnišnico. KINO METROPOL. Danes ob 16.15 film .MADAME BO V.AR F, ob 20.30 premiera filma polnega humorja, komičnih zapletljajev, lepih pesmi in plesov »GOSPOD PODNAJEMNIK«. — V glavni vlogi Liane Kaid in Paul Horbiger. e— Krv»v spopad v Socki. V torek se je več fantov v Soški sprlo in končno spopadlo z noži. Pri tem je dobil 2SIetJi.i dninar Franc Krajner osem vbod;jajev v ramo in levo roko. 221etni najemnikov sin Make Skoflek poškodbe na glavi in po tele£u-31 letni dninar Franc Iskrač pa vbod I ja j r levo ramo. Poškodovance, ki so vsi iz Šoo-ke, so prepeljali v c-eljsko bolnišnico. Iz Maribora a— Prva poljska predstava v Mariboru. V torek 11. t. m. nastopi v tukajšnjem gledališču poljski narodni balet ParneU, skupno 16 plesalcev, večina v velikih skupinah, v pestrih kostumih in dekoracijah. Program je zelo raznovrsten, zlasti pa zastopan poljski narodni ples. Priporoča, .se nabava vstopnic v predprodaji. ker Je že zdaj izredno zanimanje za to prvo poljsko predstavo v Mariboru. Cene so povišane operne, za abonsnte in blokaše pa veljajo znižane operne cene, toda le pri dnevni blagajni do vštevši ponedeljka. Za Maribor je torkova predstava velik gledališki dogiOde-k. a— Pod vozom hlodov ie obležal s strto hrbtenico 30-letni delavec Rudolf Ma-dec iz Ruš. Nezavestnega in s hudimi poškodbami so g,a njegovi tovariši potegnili izpod hlodov in ga odprem:li v splocrvo bolnišnico. a— 940.000 kub. m. plina je producirala v preteklem letu mariborska plinarna ih 1.600 ton tujega in 305 ton coma/čega premoga. a— Znamenja hude zime so tatvine plsr. ščev, ki se v zadnjem času precej sumljivo množijo. Nova žrtev je posrtal brezposelni natakar Frann Drolc, ki 00 mu is neke gostilne odnesli zimski plašč v •vrednosti preko 1000 dinarjev. a— Sodni odmevi vlorna v »Prešernovo klet«. Svojčas srno obširno poročali o drznem vlomu v »Prešernovo kleU ki Je bil izvršen v noči na 26. novembra, ko je i2ginilo iz ročne blagajne Trafenikovc gostilne okoli 6000 din. Včeraj se je moral radi obtož'>e vloma zagovarjati pred tukajšnjim mah kazenskim senatom 64-let> nI svoječasni dimnikar Alojzij Pichler. Obtoženi je sicer taji] vsako krivdo, vendar pa ga je mali kazenski senat spoznal za krivega. Obsodil ga je na 2 leti robi je in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Pichler je bil radi tatvin ž» 12 krat kaznovan. .Klim. ie » E^pc« Kon..) S zija pod ničlo, je bila tamkaj povprečna temperatura«. Po petih letih se je Lustreku le posrečilo, da so ga »nagnali«. Preko Moskve, Kijeva in Rumunije se Je pripeljal v Vel. Kikindo in od tam na Kočevsko, kjer trna njegova žena sestro v raztrgani bajti. Drugam se ni mogel zateči, ker v St. Vidu nad Ljubljano, kamor je pristojen, nima svojcev. Danes se v bajti stiska in prezeba 8 oseb. Da je epilog njegove žalostne življenjske zgodbe še trpkejši, je pred dnevi tudi Lu-strekova svakinla, lastnica bajte na Bregu pri Kočevju, '.zgubila delo v kočevski tekstilni tovarni. —-- Lustrek išče delo. toda povsod se ga pa leži pri kočevskem špediterju in čaka človeka ki bi hotel Lustreku pomagati v zadregi. 2e v svertovni vojni je bil Lustrek ujetnik na Ruskem. Takrat se Je prijavil v I. jugoslovenski dobrovoljnki po1 k, ki se je j formiral v Omsku in bil pozneje nastanjen v Tomsku. Kot dobrovoljec pa danes nima nikogar, ki bi mu pomagal ln se zavzel zanj. Lustrek, ki se je zglasll pri našem poročevalcu. prosi slovensko javnost, da bi mu dobra srca priskočila na pomoč. Vsakršno podporo "sprejme Dobrotniki na1 naslove ev. pošiljke na njegov naslov: Pavel Lustrek. brezposeln' rudar. Breg 8t. 1, p. Oglasi v „J«tru" imajo vedno največji uspeh! Vremenska poročila Dozdevno vreme v januarju po stoletnem koledarju. Dan je dolg 8 ur, 25 minut do 9 ur 26 minut S. 8. Severin Bogoljub padavine N. 9. Julijan P. kra jec 15.13 P. 10. Pavel p. branilo M le s svojimi 43 leti pač ž« pre- j Stara cerkev pri Kočevju, star On oa pravi, da Je moral v Rualil de- | Dobrodelne organizacije, ki skrbite za lati na akord in da mu tega ni n(hče Se rekel doslej. »Boje se me«, pravi, »ker sem prišel iz Sovjetske Rusije, da bi ne zasejal s'.c venskega človeka na Kočevskem, pomagajte brezposelniku, ki se Je zlomljen, obubožan ln razočaran povrnil iz tujine! T. 11. Higln Božidar S. 12 Ernest Blagoje C. 13 Veronika Zorislava P. 14 Hilarij Neda S. 15. MavriJ op. N. 16. Marcel p. fičlp ob 6.53 sneg oblačno, vetrovno oblačno vetrovno sneg večinoma oblačno, hladneje Z Jesenic s— Zvočni kino Radio predvaja v soboto ia nedeljo ob 20. (v nedeljo tudi ob 15.) ve-lefilm >Kapetano>va hrabrost« z Lil Dagover v glavni vlogi. Med dodatki tudi Paramouo-tov zvezni tednik in domač kulturni film. — Sledi >2ena za 1000 rutljev«. Iz Zagorja z— Buda poškodba Kovaškega vajenca. Žrtev dela je postal 16ietni Karel Balas, kovaški vajenec pri Fincingerju v Sklen-drovcu. Balas, ki je doma iz Artič pri Brežicah. se je učil že šest mesecev in je bil zelo marljiv Te dni zjutraj so v kovačnici odstranjevali led od zamrzlih gonilnih naprav. Pri tem je Baiasu spodletelo, da je padel pod neko delujočo napravo tako nesrečno. da mu je zdrobilo kost komolca na levici. Močno krvavečega so pripeljali z vozom k zdravniku ar. Slavku Grurnu, ki je odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Iz Krškega k— Smrtnonevarna zaboden je bH na novega leta dan zvečer v vinctoču pri Jarko-viču na Gorici 21-letni Rudolf Predanfe mizarski pomočnik, sin posestnika iz Češnjic. V viiKtfoču 8ta sedeli že dve družbi fantov Draovega io z Gorice, ki sta navalili na Predaniča^ ga pobili ua tla in pretepli. Najhujša poškodba t« tik hrbtnice, ker sega rasa od noža prav v prsno votlino. Poškodovanca je sprejela v zdravljenje obč>m®ka bolnica v Krškem, za pravim storilcem pa poizvedubjejo orožniki. k— S sodne d(*ke. Poslovna razdelitev na okrajnem sodišču v Krškem za ieto 1938 izkazu e spremembo samo na oddelkih Ii. in III. Kazensko sodstvo in izvršba sta poverjena sodnika dr. Douganu, civilne pravde šn kazen-fke poizvedbe sodniku Golouhu. Posli stareš:ne dr. Železingerja na oddelku I. ostaneio nespremenjeni. k— Neutemeljen sum. Preteklo nedeljo nmri y Starem gradu pri Vidmu ?,<-Tefr>i Jakob Bernardič. sin posestnika, se je raznesla vest- da so njegove krivi dru- gi. ie v torek izvršilo okrajno sodišče iz Brežic obdukcijo pokojnika na Vidmu no zdravniku dr. Bogataju. Raztelesenje je pokazalo, da gre za naravno smrt brez tuje krivda. Iz škofje Loke & — Eadnjak loške garnjzije. Izredno prisrčno je praznovalo vojaštvo škofjeloške garnizije pravoslavne vere svoj bad-injak. Ob 13. se je formiral ored vojašnico kralja Petra II. dolg sprevod, Ki ;e krenil med s v uan jem godbe skozi Soodnji trg v Podpulferco, kjer so bili badnjatc že pripravljeni. V sprevodu je spredaj nosil konje-.lk veliko državno zastavo, za njim je korakala godba pod vodstvom iašega vrlega g. Pitzmausa, za njo pa so se zvrstili najprej oficirji na konjih, a Dotem vozovi okrašeni s trobarvnimi trakovi, zelenjem in badnjaki. Škofjeloško meščanstvo je pričakalo badnjačarje na dvorišču garnizije, kjer je zažgal badnjak >oveijnik I. planinskega polka g. Ivan MarkulJ* vrgel nekaj žitnega zrnja v ogenj, čestital vojakom in spra:errial nato čestifke ki so jih izrekli kot prvi predstavniki domačih obiastsv s sreskim načelnikom g Kaklom čelu. Številni gostje so bl!'< nato pogoščeni, godba je zasvirala kolo, nato pa se je razvila zabava, ki se je oozneje nadaljeval? v Oficirskem domu na Šternarjih. šl— Silen mraz okoli Škofje Loke. Ze sedem let nismo doživljali tako mrzlih dni. Posebno zadnji teden je pritisnilo V Skofji Loki smo šteli 18 stopinj pod ničlo, na loški postaji, kjer je svet boij odprt, se je dvignilo število stopinj na 20, a najhuje je bilo okrog Zirov, kjer so šteli celo 22 sto-pin. Strupeni mraz. ki ga po stanovanjih tudi peči ne morejo odgnati, je povzročil, da so marsikod zamrznile vodovodne cevi Ponekod je popokalo drevje in Selščica ie pod slovitim mostom brižinskega škofa Leopolda prav do jezu pri tvornici »Še-širju« v vsej svoji širini zamrznila in pokriva vso reko debela plast ledu. Od jezu daljo pa se kažejo odtoki vode, kakor mali studenčki Na dan sv. Treh kraljev je mraz malce popustil, a sam d malce, kajti pod nogami še škriplje in okrog e v celoti pripisati sezonskim vnlivom. kajti samo pri erailn:a!i nad zc-mljo ori er-iitrah cest in železnic ter v industriji gradbenega materiala ie od oktobra do novembra število za-varovanrav nazadovalo za 2315. Vendar pa je v teh gradbenih strokah 5e vedno za 1419 zavarovancev več nego lani v novembru, Blagovna tržišča tno + Chicago, 7. jaauarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 96.50, za julij 90.50; koruia: za mai! 62.625, za julij 59. + Winnipeg, 7. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 13? 875. za j.ulij 121.75. BO.MBA2 + Liverpool, 6. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan. 4.76 (prejšnji dan 4.79). za maj 4.83 (4.86), za sept. 4.91 (4.93). + New York, 6. januarja. Tendenca stalna. Zaključni t?čaji: za jan. 8.42 (8.33), za maj 8.55 (8.46). ŽIVINA + Mariborski svinjaki sejem. Včeraj so prifpeljaii na sejem 75 svinj. Cene so bile naslednje: prasoi, 5 do 6 tednov stari 80 do 100 Din. 7 do 9 tednov stari 110 do 120. 3 do 4 mesece stari 140 do 155. 5 do 7 tednov stari 230 do S-''0. 8 do 10 led,nov stari 400 do 410. eno leto stari 700 do 780 za komad. Svinje so se prodajal? za kg žive teže po 6 do 7.50 Din in za kg mrtve ieže po 9 do 11 Din. Novi šeS kabineta v predsedstvu vlade Beograd, 7. Jan. p. Za šefa kabineta predsedništva ministrskega sveta je bil imenovan dr. Jovan Markovič. Komunistična demonstracija v Zagrebu Zagreb. 7. jan. a. Suoai ob 19. je priredila v Zagrebu manjša skupiaa koanunistov na Ilici. okoli 20. pa na Trgu kralja Aleksandra demonstracije na katerih so se slišali prepovedani vzkliki. Policija je demonstrante hitro razgnala in aretirala šest oseb, ki jih oblastva pozaajo kot komuniste. Ogenj v Vižmarjih Ljubljana, 7. dec. V Vižmarjih pri St. Vidu je nastal no- \ coj pri Romanovih požar, ki bi lahko postal zelo usoden, ker v ogroženi hiši ob tem času nI bilo nikogar in je tik poleg nje bencinska črpalka. K sreči so ljudje ogenj pravočasno opazili in pogasili. Uradnika Hlebš in Vajdič, ki sta se ob 18.30 vračala iz bližnje tekstilne tovarne proti domu, sta skozi okno opazila, da pri Romanovih gori. Nemudoma sta alarmirala sosede in z njimi vdrla v hišo, nakar so ogenj kmalu pogasili. V hiši stanujeta lastnica ITrančiSka Romanova in njena teta Manica Romanova. Mlajša Romanova je podnevi zaposlena in je do te ure še ni bilo domov, njena te«ta pa se je menda odpravila nekam v vas. Preden je odšla, je pristavila k vodovodu dobro zakurjeno pečico. Vodovod je bil namreč zamrznjen. Po nesrečnem naključju se je ogenj najbrž lz pečice razširil na opremo v hiši. KAC v Karlovcu Včeraj je v Karlovou irostoval KAC i« Celovca, ki je p-emagal KSU z rezultatom | 2:0 (0:0 1:0. 1:0). Hokej v Zagrebu V Zasrebu so se včeraj in danes odigrali dve tekmi v hokeju na ledu. ZKD je pr<»-tnacral varaJdinsko Slavijo t rezultatom 5:0 ' , i'2:0. 1:0, 2:0); Slavija iz Siskn pa zagrebSki j i Maraton z rezultatom 4;1 (8:0, 1,-0, __ 1 Ob grobu vrlega učitelja St. Vid pri Grobelnem, 7. januarja Ob veliki udeležbi prijateljev in znancev smo spremili v sredo popoldne k zasdnjeoTO počitku našega šolfckega upravitelja inagil-nega prosvetnega delavca g. Franca Pogačnika .Udeležita pri pogrebu je pokazala, kako priljubljen je bil rajni med narodom. Pogrefci so vzlic ostri zimi prišli tudi od daleč. V sprevodu so se za soroietvom uviBtiii šolarji, dijaki tovariši 6. razreda realne gimnazije v Celju b svojim razrednikom g. prof. dr. Blaznikom, gasilci iz domače občine in Šmarja zastopniki uradov, šol in ostali Pral cerkvijo je biki žalno opravilo, domači pevci so zapeli žaloetinko, potem pa so gasilci, ki so prej ob mrtvaškem olru tvorili častno stražo, dvignili k isto na rame. Ob grobu ee je od vzornega vzgojitelja poslovil učenec d'inač< šole, v imenu učiteljstva pa je govoril učitelj g. Bevc, ki je orisal pokojnikove velike zasluge za šolo in splošno prosveto. Nastopilo je še več govornikov, ki so se spominjali pokojnika kot vzorneea učitelja in gasilca. V tiho dolino je odmeval gasilski roz in zastava se ie nagnila nad preranim grobom... Franoe Pogačnik ee je rolfl ▼ Ljubnem na Gorenjskem, šolal v Ljubljani, prvo učiteljsko službo pa je nastopil na Bučki pri Sevnici, od koder je že leta 1905. prišel v St. Vid pri Grobelnem. Tam se je začel kmalu uveljavljati kot izboren režiser Šolskem odra, katerega je ustanovil Ta Šolski oder je vzgajal ljudstvo v narodni eru m ozavesti in njegov požrtvovalni voditelj je znal e bvojo vztrajnostjo in ljubeznivostjo premagati vse ovire. Po tridem deiu je kmečka mladina raj'e prihajala zvečer v šolo k vajam, vedoč, da jo čaka tem Človek toplega srca. G. Pogačnik je bil iz St. Vida dvakrat začasno premeščen, ko je nadome-stoval učne moči v Pristevi in v Zusmu, kjer si je izbral svojo življenjsko družioo. Srce ga je velno vleklo nazaj v priljuK-leni St. Vid, ki Je radostno pozdravil njegovo vrnitev. Dolgih 32 let Je srečno five! in nspefno deloval v tem kraju. Vsi so sra ljubili in spoštovali, saj ni nikomur storil nikoli k".J žalega. Vel no je bil dober in plemenit. S svojim zaslužnim delom in lepim značajem si je postavil najlepši spomenik. Naše gledališče Drama (Telefon! 46—12) Začetek oh 20 ari Sobota. 8.: Gospodična Julija Soubač. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 9.: ob 15. Princeska in pastirček, Izv?n. Cene od 20 din navzdol. Ob ;!0. Šimkovi. Izvea. Cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 10.: Zaprto Torek. 11.: Literarni večer Pen-kluba. Premiera v drami. Strindbergovo žaloigro »Gospodično Julijo« in Čehovljevo komedijo »Snubačc, je zrežiral inž. Stupica. Prvo delo predstavlja v dramski literaturi preobrat v naturalistično smer, drugo pa ie pisano » običajnem slogu Cehova, ter ie prav zabavna vesela zgodba o nerodnem snubaču. »Simkovic \e izvrstna ia izredno zabavna komedija. Glavne vloge so v rokah gospa Severjeve, Polonce Juvanove, Vide Juvtu nove, Rakarjeve ter gg. Daneša, Sancina, Jana in Potokarja. Za feSkl literarni večer v torek, ee dob« vstopnice pri dnevni blagajni v operi Opera (Telefon: 46—11). Začetek ob 20 uri. predstava. Glotoko znižaie cene. Sobota, 8.: EvgeniJ Onjegin. Red A. Nedelja. 9.: Ob 15. Pri belem konjičku. Izven. Cens od 30 din navzdol. Ob 20. Tosca. Izven. Ceo» od 30 diD navzdoL Ponedeljek. 10.: Gostovanje poljske baletne skumne Parnella. Izven. Cene od 50 din navzdol. Poljski balet v Ljnbljani. Znamenita poljska skupina Parnella je dobila lani na olimpiadi v Berlinu prvo svetovno nagrado. Skupina Steie 21 članov, pleSe poljske narodne in druge umetne plese, po večini vse v skupinah ter ▼ najlepših karakterističnih kostumdh. Oteta se velik umetniški užitek. Balet ie obšel že vsa najvažnejša mesta na celini. Vstopnice se dobe pri operal blagajni. »Tosca« spada med najlepša hi najboljša operna dela svetovne literature. Med izredno uspelimi operami skladatelja Puccinija je To=ca gotovo najbolj priljubljena. Nova uprizoritev tega dela bo v naši operi v nedeljo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota 8.: Nobene žene več! Nedelja. 9.: Nobene žene več! MARIBORSKO GLEDALIŠČE Soboda, 8.: Cvrč?k za pečjo. Red B. Nedelja, 9.: ob 15. Rdeči nageljni. Znižan« cene. Ob 20. Sodnik Zalamejski. Zniž» ne cene. Ponedeljek, 10.: Zaprto. Torek, 11.: Polici balet Parnell. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Friderik Veliki je nekoč razpisal mesio župnika. Kandidatom je sporočil, da bo vsak izmed njih našel na prižnici kuverto z določili, o čem naj pridiga. Vladar se je z ostalimi odličniki vsedel v klop in poslušal pridige. Ko je prišel na vrsto ie zelo mlad kaplan, je na svoje veliko presenečenje našel kuverto $ praznim lističem. Toda mlad1 kandidat se je hitro zbral, prijel prazen listič v roke tako, da so vsi prisotni videli in spregovoril: — Tu nt nič in tu ni nič — in vendar je Ifubi Bog ustvaril zemljo iz niči Temu uvodu je sledila izvrstna, nazorna pridiga. Starega Friderika, ki Je prisebnost duha cenil nad vse, je presenetila zbranost mladega duhovnika, mu je čestital in izročil župnijo. ★ VlVem Busch ni bil družaben In zgovoren človek. Na slavnosti, prirejeni njemu na čast, ga je po vrsti nagovorov vendarle pregovor// župan, da tudi on reče besedo. Busch je potrkal na kozarec ne da bi vstal in vsi prisotni so se z napetim pričakovanjem ozrli vanj. V splošni tišini »e je Busch tajinslveno smehljal in ko so vsi čakali imenitnega govora zaklical: — Ober, Se čašo belega! Vsi prisotni so bruhnili v smeh in priznali, da je med govorniki večera Busch vendarle najbolj vžgal. ★ Eva se zamisli pod drevesom spoznanja, nato pa reče žalostno: •Vel. Adjtm, kaj se m/ zdi najhuje. Da bodo ljudje govorili, da sem vzela prvega, ki mi fa gritol god tak** / >JUTRO« št. 6 6 Sobota, 8. L 1938 — j * OLSEN 5KRADFR Teruelska zaljubljenca jnan Diego Martinez in Isabela de Segnra sta umrla od hrepenenja po ljubezni - Romantika in realnost v mestecu Teruelu Ce ima Teruel. mesto, ki je štelo komaj 12.000 prebivalcev, danes kakšno vlogo v španski državljanski vojni, gre to eamo na račun tega, da je vzhoina Španija tako redko naseljena. Samo ozemlja, ki ležijo tu neposredno ob morju, so tako rodovitna, da morejo preživljati razmeroma veliko število ljudi. Čira bolj pa prehajamo v notranjost dežele, tem samotnejše in nerodovit-nejše postajajo pokrajine. Po6ebno v deželi, ki ji je glavno mesto Valencia, to je nekdanja kraljevina Velen-eija, se obala in zaledje ne moreta primerjati. Krasoti »huerte«, vegetacijskega ozemlja okrog Valencije. sledi proti zapadu in v smeri proti Teruelu puščavi podobna step. Samo 150 km je med Valeneijo in Te-ruelom. obe mesti ležita ob isti reki, e vendar je značaj obeh pokrajin temeljito različen. Simbol za to različnost je dvojno ■ne te reke. ki se dsaes imenuje »Turia«. a ki njeno arabsko ime Gvaialaviar tudi še vedno uporabljajo. Ko eo bili Mavri še gospodarji dežel©, se Hi ta »Bela reka* poleti nikoli izsušila. Danes pa lahko opazuješ še v vojnem času, kako ženejo kmetje svoje mezge na pašo ▼ rečno strugo — tako malo vode iima reka pogostoma dolge mesece. Ljudje so pozabili na izvrstne namakalne naprave Mavrov, od kar so odločilni činitelji čedalje bolj pozabljali na malo obljudeno valencijsko zaledje. Uničevanje gozdov brez vsakega 6istema je naravo oropalo zadnjih rastnih sil. Iz tega je umijivo, da ni Teruel danes nič večji, necro je bil pred stoletji. Kakor ostanek holjih dni stoji tako rekoč okainenel sreii skoraj praznega prostora. Kamen je tu naniireč vsaka obljudena zgTa^-ba, celo kamne iz starega mestnega obzidja in iz venca ne obzidju so uporabili za gradnjo primitivnih hiš. Vijugaste ulice so še vedno nepotvorjene mavriške, čeprav je mesto med tem dniMlo katoliško zunanjost zmagovalcev s strogimi črtami njih cerkva in 6amos'enov. Glavni trg ohdajaio za čudo široki arkadni hodniki. Neskončno dolgo časa rabi zgodovina, da preobliči takšno malo. žilavo špansko mesto v njegovem bistvu. Pred 700 leti, v junaški dobi mavriSkih bojev, sta umrla tu, kakor nam pripovedu- jejo španski pesniki vedno znova, »teruelska zaljubljenca«, Juan Diego Martinez in Isabela de Segura. Umrla sta od hrepenenja. Vse je bilo tedaj razpoloženo za vojno, za versko vojno, razen njiju dveh. A naj si so bile vojne takrat še tako divje, vojne pod »kraljem bitk« Jakobom, na te vojne 60 ljudje pozabili, oba zaljubljenca pa sta osta-la nesmrtna. Sprva so hranili njiju mumiji v nefci duplini mestnega obzidja, pozneje v Odreše-nikovi cerkvi. Videti sta silno ozki. Iz koničastih ramen molijo tenke roke kakor škarje. Glava moža, ki skoraj nima spanje čeljusti, izdaja mehkega čustvenega človeka, človeka, ki ni poznal trde volje. Manjša ženska glava izdaja prime« mavriške krvi. Obe postavi sta oblečeni s predpasnikom. Ženska ima še vse svoje uie. moškemu pa leva noga že skoraj vsa manjka. Ko se bo sedanja borba za mesto končala in zapade malo mesto spet pozabljenju, bosta oba zaljubljenca gotovo 60et našla svojega pesnika, ki ju bo opeval. Oha sta namreč mit neznatnega mesta, ki je postalo danes tudi le po naključju spet znano. Smuk na francoskih poljanah po smrti Cleraa, človeka-ptiča, zbuja * Ameriki silno pozornost mladi Mikey Morgan, &i je v zadnjem času odskočil iz aeroplana v višini 4000 m brez padala in s pomočjo nekakšnih umetnih peruti srečno pristal na zemlji Berač je vohunil za vlomilce Pogodba med zlikovei v Varšavi — Denar, dragulji in druge dragocenosti pod podom V Varšavi so prijeli berača- ki se piše za ftaoovejja. Opravljal je svoje posle v naj-imecitnejih mestnih delih. Izkazalo se je pa, da beračenje ni bilo njesov glavni poklic. bil je namreč glavar neke vlomilske tolpe. Pri beračenju je v resnici vohunil in Iskal prilik za nove vlome, za katere je dajal svoji tolpi podrobna navodila. Zlikovei eo imeli med seboj pogodbo, po Podiranje paviljonov na pariškem razstavišču Obvestilo, da svetovna razstava v Parizu letos ne bo podaljšali, je mnoge razstavljavce razočarala Doslej so namreč vsi računali, da bo razstava gotovo podaljšana. zaradi tega so tudi ostali mnogi inozemski paviljoni tam. kjer so jih postavili. V Parizu računajo, da bodo začeli podirati zgradbe na razstavišču šele proti koncu januarja. Demoliranje bo potem trajalo kak-žne tri do štiri mesece. Med temi deli bo občinstvu dovoljeno, da si bo razstavišče lahko ogledovalo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! kateri je tolpi pripadala vedno polovica plena. drugo polovico pa je dobi] Racover. Ko ie policija preiskala njegovo stanovanje, je stopila najiprvo v sobo. ki je delala brezupen vtis. V njej je bilo eamo najpotrebnejše pohištvo in vee je bila strašno umazano. Toda skrivna vrata so policijo vedla v drugo sobo. ki je bila opremljena na najbolj razkošen način in kjer ni manjkalo vseh mogočih udobnosti. Pod podom so preiskovalci odkrili blagajno z obilico denarja, draguljev in drugih dragocenosti. Prestolonaslednik Mihael Džungla na ladji Dramatičen prevoz jaguarja iz Amerike v Evropo V London je prispel iz Južn-e Amerike palic v ograji dobesedno preglodal in je tovorni parnik »Loibos«. Njegova posadka I ušel. Seveda ee je spravila vea posadka na pravi, da zadnjih štiri dni vožnje navzlic ugodnemu vremenu nikoli ne bo pozabila. V Buenos Airesu so spravili na ladjo krasnega jaguarja. Dragoceno zverino so ujeli v Peruju in je bila namenjena nekemu živalskemu vrtu na Angleškem. Spravili so jo v trdno kletko na krovu in postala je kmalu ljubljenka vse posadke. Štiri dni pred prihodom v London se je drugi častnik približal kletki s kosom mesa v roki. Tedaj je v svojo grozo opazil, da je kletka — prazna. Jaguar je bil nekoliko Delavski oddelki na Grškem Po vzorca nemških delavskih taborišč je tudi grška vlada organizirala delavske ba-taljone. 1200 mladih delovnih moči je nn tn način pridobila samo v Atenah, kjer bodo tlakovali ulic« iskanje, obenem pa jo je obhajala groza. Vse iskanje je namreč bilo zaman. Ni bilo verjetno, da je žival skočila v morje ,zato je dal kapitan vsakokrat, kadar je imela posadka kaj opravka na krovu zažgati ogenj, da bi jaguarja ostrašil če bi zavoljo lakote zlezel iz svojega skrivališča. Neke noči se je zbudil eien izmed mornarjev, ki so spali v visečih mrežah v skladišču za premog. V temi mu jc zasvetilo nasproti dvoje zelenkastih oči. Mornar je od groze kriknil in je skočil na tla. v istem trenutku pa je jaguar — 6pet izginil. Sedaj so vsaj vedeli, kje se nevarna žival skriva. Organizirali so pravi oT koljevalni manever. V kletko- ki so jo popravili, so položili velik kos zmrznjenega mesa in malo prej, preden jc parnik prispel v luko, se je jaguar sipet prikazal. Zavohal je meso in se je po kratkem obotavljanju odločal, da stopi v kletiko. Seveda so kletko takoj zaprli. Kapitan je nekemu časnikarju dejal, da eo se vsi možje na kd i i v teh štirih dneh čutili kakor v kakšni džungli. Slonovo maščevanje Iz Rangpurja poročajo o nenavadno čvrstem sipominu slona, ki ga je bil moški iz naselbine Bhadralk dražil in ga je slon zaradi tega hotel napasti, a so ga zadržali, da mu ni mogel 9toriti nii zalega. Moški se je skril pred slonom v neko hišo ter je na ta način ušel razkačenemu trdokožcu. Ves dan po tem dogodku je bil slon zelo ubogljiv ter je izvrševal vse. kar so mu naložili. ZvečeT pa ga je pot privedla rai-pet mimo hiše, v katero je izginil moški, ki ga je dražil. Prišedši do vrat, skozi katera je moški izginil v zgradbo, se je sdon z vso silo svojega telesa uprl v poslopje in dodobra razmajal vrata in vhod. Ko se je slonu zdelo dovolj razdejanja, se je dal mirno odvesti naprej in se nI dotaknil nikogar več. Lep dar: Zgodbe brez groze Rezidenca v milijonarjev! vili Pred poroko grškega prestolonaslednika Z mrzličnim tempom so dokončavali te dni zadnja dela v bivši vili bogatega Xa morem pa ne morem zarpopasti, ka"co more imeti krojač v svoji diplomi naslikano jabolko k »Gospod, samo malo pomislite — pa boste spoznali, da se ima krojaška obrt ravno jabolku zahvaliti za svoj postanek k Sobota, & L1938 Kultornl pregled Josef Hora Na literarnem večera ▼ dramrfcem gledališču v torek, 11. t m. bo sodeloval vodilni češki pesnik Josef Hora. Sveetovna voma je bila zlasti med Čeho-slovaki mernik rodov in tuli tako zvana >geDeraci.ia 1. 1914« je izšla iz njenib mete-žev dokaj drugačna. čeprav še vedno bližja miselnosti in razpoloženju svoje predhodnice nego povojna generacija. Med vodilnimi pisatelji generaclie lata 1914 so današnji pri bližni oOletniki. možje, ki so se rodili v letih 1888—1891, ia pr. oba brata Capka, M Rutte in dT. Značilno je, da Josefa Horo, ki se je rodil leta 1891, soglasno štejejo k povojni generaciji, ki jo tvorijo okrog 1. 1900 ftneni pesniki in pisatelji. Za njegovo generacijsko pristojnost .liso odločevala ne leta fn ne dejstvo, da je že L 1914 izdal prvo pesniško zbirko. Pesniško rojstno leto Josefa Hore je 1920. ko je objavil dve zbirki: »Drevo v cvetu« in »Delavnik«. Obe imata poleg pesniške vrednosti tudi časovno in osebno dokumentarnost Medtem ko iz prve zbirke še čutiš poezijo vitalizma in civilizacije- kakor je takrat dosegla najpol-nejše akorda v pesmih S. K. Neumanna, se v drugi zbirki že oglaša izpovedovale*' novega. od plamenov na vzhodu vzburkanega raz položen ia. pesnik, ki prislušku je rastočemu pohodu množic in se prostovoljno uvršča med klicarje in preroke nove, proletarske kulture. K temu pesniku prihajajo v šolo mladi začetniki, kakor na pr. Jiri Wolker. Kiegova poez:ja kakor io imamo v zbirkah >Srce in vrvenje sve*a«. >Burna pomlad«, sštrune v vetru*, se čedalje bolj poglablja, kristalizira, jasni in vzpenja do jajvišje zmogljivosti češkega pesniškega jezika. Že z zbirko >Italie« (L 19"25>. ki je potekla iz osebnih doživetij t? antične in sončne zemlje z njeno mediteransko lepoto, je Josef Hora zapustil prograniatično poezijo 'n 'azredno retoriko ter se ves obrnil vase Tiho poslanstvo« stoje v znamenju te popolne lirično poetične prevalence v Horovem delu in opravičujejo v polni meri sodbo avtoritativnega poznaval ca prof. A me ja Novaka, da sodi Josef Hora v vrsto Machovih večnih sopotnikov kakor so Neruda, Vrchlicky Ln Brezina. In Josef Knap prav tako upravičeno sklepa (LZ 1932-članek »Mlada češka poezija)' da ima celotnem področju mlade češke poezije za sedaj definitivne poteze samo pesniška osebnost Josefa Hore, čigar delo td lahko po njegovih resničnih vrednotah postavili v isto vrsto z velikimi liriki starejše generacije. Nove zbirke, zlasti »Machovske variacije« so eamo potrdile mmenje. da sodi Horova poezija med največje sodobne češke pesniške vrednote in da se v nji čudovito lepo odraža ves duhovni red tega naroda. Ta poezija je enako močna v nekaterih čvrsto zgrajenih in moško pojočih baladah, kakor v tisti subtilni. v neskončne odtenke glasbenih ia slikarskih asociacij, v magične barve pesniških vizij, v čudovito simboliko umetniških misli razpršena drobna lirika. V nji odseva vse, kar giblje češko življenje: od večno pesniških doživetij prirode in od svojstvenih odrazov češkoslovaške krajine, do gibanja množic, do ritma dela in do najvišjih nadej, bolesti in radosti narodove usode; od individualnega življenja z njegovo erotiko in njegovimi spremenljivimi raz-položentskimi valovi do visokih miselnih ia čustvenih vzponov etvarjajoeega genija. Josef Hora je spisal tudi več proznih del. 'esejev in kritik; profesionalno se udejstvu-je kot žuroalist, ki vodi eno najboljše ureje-vaaih kulturnih rubrik v čeških listih, namreč kultururno rubriko »Češkega slova«- v kateri že več let hvalevredno upošteva tudi slovensko duhovno življenje. (Njegov staint sodelavec je dr. Oton Berkopec). Nadalje se uveljavlja kot prevajalec ruske poezije. Ho-rov izbor iz Postrnaka in njegov nedavno iz-išli prevod Puškinovega »Evgena Onjegina« (oba pri Melantrichu) sodita med največja pesniško prevajalska dejanja v sodobni češki literaturi. Samo kdor je zmožen duhovno dogledati vse bogastvo Horovega pesniškega jezika in primerjati prevoie z izvirnikom, lahko presodi, koliko mojstrstva in kongenialne tvornosti je pokazal Josef Hora v teh prevodih. Tu se ponuia primera med njim in našim pesniškim prvakom Otonom Zupančičem; primera, ki tu kakor tam osvetljuje kulturno funkcijo pesniškega jezika in poezije sploh. V času današnje materializacije življenja se tu odkriva višja vrednost poezije za narod i® ves jx>men umptniške službe je-Ziiku, ki ie sveta posoda narodovega duha. Med izvirno poezijo Josefa Hore in Otona Zupančiča so razne očitne razlike, ki ne ustrezajo le individualnosti obeh pesnikov, marveč tudi različnosti okolja in literarne tradicije, razvoja pesniškega jezika t t. d. Josef Hora ie mnogo bližji vzorom čiste poezije, tudi forma njegovih pesmi kaže drugačna razvojna pota in drug duhovni red. Toda obema pesnikoma je skupna poleg pes-niško-stvsrjalneara genija strastna in posvečena služba domači besedi, in oba sta dosegla kot izvirna pesnika in kot prevajalca višino. ki ostane še zanamcem vzor in merilo. Nova Tosca v naši operi V letošnji sezoni moramo priznati najpro- bojnejši uspeh tistim opernim delom, ki se drže stalno tudi drugod na repertoarju in katera že dodobra poznamo iz neštetih domačih uprizoritev. Preko nekaterih nesrečno izbranih starejših del in nekaj solidnih domačih predelav smo se zopet zatekli k »Onjeginu« in »Tosck. dvema mojstrovinama. ki vsakemu lajiku nazorno razodevata, kako poetično je n. pr. Čajkovski pojmoval in doiemal Puškinovega junaka in v kakšen grob naturalizem s podčrtavanjem nizkih strasti ie tudi z glasbene plati Pucci-aija privedla Sardoujeva Flori ja. Dva svetova se tu očitujeta časovno drug tik poleg drugega (Onjegin 1877, Tosca 19D0, in obenem dve pojmovanji mož različnih narodnosti: tu nežni in lirično razpoloženi Rus. tam vročekrvni Italijan. Glede na umetnostno vrednost glasbe si ta dva rač ne moreta po-dtati roke. čeprav se še dandanes dogaja, da smatra io Puccin ija za mojstra »od formata«, Čajkov-kega pa le za močan, celo pretirano cenjen talent prav tam- kjer je slednji imel prve vf- je uspehe, namreč v Nemčiji (glej: »Opernfiihrer«. J. Scholtze). Naturalizem na odru vedno vleče. Pucci-nijev čutni zvok orkestra in lahko dostopna rrielod;ia. ki ne slavlja nikakih zahtev ušesu poslušalca pripomoreta, da Tosca še ni izgubila na privlačnosti. Vsiljuje se le vprašanje. aH ie na mestu, izrabljati glasbo v slikanje tako zverinskih nagonov, kakor lih prinaša dejanje te opere. Da je bila dramatičnost deiania v sedanji ljubljanski uprizoritvi še podčrtana, je razumljivo. Saj ie igralcem večrnoma nr;«tonnei-=a od iskrenega li-rizma ki zahteva obenem dovršeno lepo petje. Naslovno vlogo je podala gdč. O 1 j d e-k o po v a in io uvrstila v svoje uspele velike parMie na naših deskah. Že v naprej ni bilo dvoma, da bo pevka zmogla tudi to težko vlogo Prikupna zv.manioet in format glasu io vzr>osaMjata zanjo. Ce prezremo nekaj igralsko 5e ne izpiljenih mest (gdč. Oljdekopova je prvič nastopila v tej vlogi!) pa moramo opozoriti pri vsem spoštovanju do nastopajočih snlo-h na mnoge nepri rodnosti v barvanju glasu, forsiranju višin na škodo liha.iiu in fraziramiu ter veliko pomanjkljivost v retjn mezza voce in pianissima. Ne spominjam se, da bi bil kdai slišal pri narečjih pevkah tako neprestano napre-zanie glasilk in neekonomiio v njih izrabljanju Tako no^etie naj -si vsa; dirigent in režiser prepove tu ieta in to v korist p^vki! Mnogo pazlii-eiši v tem oziru je bil g. Franci kot Cavaradossi. Ta Pevec je že svoj čas v družbi gdč. Majdičeve zmogel partijo in jo do danes marsikje izpilil. V tretiem d^ianiu ie dosegel zavidanja vredno stomvo oooolnosM. dasi ga te očividno mučila ma>hna indisnoziciia G P r i m o-ž i f ei je pasovno orw>moge1 in podal Skar-avoio oaiusirešneišo vlogo- hinavsko, demonsko in zlobno obenem kakor si jo ie le mo2o?e zamisliti. GG. Kolacia. Zupana. Ru-c-n Mencina in Perka smo izvzemši prvega ŠPORT Nov nastop ilirijanskih hokeistov Drevi ob 20.30 In jutri ob 10.30 proti SV VUlachu iz Beljaka Ker je let«« zima izredno ugodna. iato skuša SK Ilirija izrabiti vsak termin, da priredi zanimivo tekmo v hokeju na ledu. Za danes m jutri je povabila enega xelo močnih avstrijskih klubov SV Villach, ki je že večkrat z uspehom nastopil v Ljubljani in ea obrsovalci hokejskih tekem zmeropi sprejmejo z veseljem in radi gledajo njegovo igro. Ker je tudi v Avstriji zima ugodna zato. so vsa avstrijska moštva v polnem treningu in na višku forme. SV Villacb je star klub. ki že leta in leta goji hokej na ledu in je že dosegel zavidljivo višino. Letos je to moštvo še prav posebno v formi in je doeegrlo ie več lepih dBDehov. SK Ilirija Je v dveh tekmah B KAC i* Celovca pokazala neko slabo formo, ki pa je gobovo samo prehodna in bo zato Ilirija skušala s tekmama proti SV Villach zbrisati slab vtis, ki bi ga doMli obiskovalci zaradi trenutn^ neraznoloženosti moštva. Tekma z ekipo SV Villach bo torej obenem tudi rehabilitacija ilirijanskesa hokejskega moštva nasproti njegovim Biropati-zerjem. Opozarjamo občinstva naj ne zamudi ugodne prilike, ki jo nudi ta ugodna tirna in prizadevanje SK Ilirije. 0 tekmovalnem sporedu JZSS Letošnji spored kljub ugodni zimi ne bo najbolj bogat — Skromna udeležba na tujem je odvisna od denarnih sredstev že svoičas srečavali kot verne predstavnike manjših vlog. Zaključek prvega akta je bil režijsko spremenjen, bil pa je nekam medel (morda radi premalega števila zbora in statistov) in Te Deum brez prave gradacije. Z novimi dekoracijami je sedaj poskrbljeno za lepši okoliš. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah g. dr S v a r e, ki se je potrudil dirigirati celotno delo na pamet Posledica ni izostala: dirigent je imel občuten vpliv na orkester in pevce v najboljšem smislu. Obenem je dokazal dobro voljo do intenzivnega dela tudi z aparatom, ki ne zmore vedno najboljšega. Kljub ponovnemu uspehu Tosce prevladuje vtis. da letošnja sezona še ni pokazala takega orernega dela, ki bi po glasbi in izvedbi kronalo trud opernega ansambla in nagradilo pričakovanja in zanimanja občinstva. Nekaj misli o tem drugje. —P. Š. Zapiski »Življenje in svet« prinese v prihodnji številki članek prof. dr. A. Piccarda o prometu v stratosferi, nadaljnji članek obravnava špansko industrijo v zvezi z ozadjem sedanje državljanske vojne, dr. Anton Debe-ljak piše o slovenski naselbini Travndk v Michiganu, Vicanus pa piše o umirajočem mestu Derryiu v severni Irsski. Nadaljujejo se poleg izvirne povesti Jožeta Krivca >Mli-narjeva Nanika« Dumasovi »Trije muške-birvi« z Norretrandersovkni ilustracijami. Zanimiv je tudi članek o poskusih Eduarda Belina o prenosu sliik v daljavo. N. K. piše o kaznjenskem taborišču v severni Karolini, v rubriki Fotoamater je več praktičnih člankov K. K., ostale strani pa so napolnjene z običajnimi rubrikami in z zabavnim drobižem. »Zdravniški vestnik«, strokovno glasilo slovenskih zdravnikov, je zaključil deveti letnik s pravkar izišlim zvezkom, v katerem eo objavljene razprave dr. M. N e u b e r-gerja (Novi vidiki v patogenezi in terapija primarne progresivne mustkularne di-strofije)- dr. Valentina Kušarja (Vasku-larne sklerotične spremembe v ledvicah) in z nekaterimi krajšimi članki, na pr. o J. E. Purki^e (dr. I. Pintar). Končuje se vzpodbudni in kritični prispevek dr. Mirka C e r-n i 5 a »Slovar slovenskega jezika im naše vsakdanje zdravniške potrebe« h kateremu se vrnemo prihodnji teden z daljšim poročilom. saj se piscev boj za pravilno slovensko terminologi 10 ne tiče samo medicincev. marveč tudi širših inteligenčnih krogov. — Debata o Zdravniškem vestniku. ki jo prinaša ta zvezek, kaže, da se mora tudi strokovno zdravniško glasilo boriti s težkoča-mi. ki niso samo materialnega značaja »Zdravniški vestnik« ostane še nadalje v preizkušena in spretni redakciji primarija dr. Neubauerja na Golniku. Lep dar: Zgodbe brez groze Letošnji tekmovalni spored zimskih športnikov bo zaradi posledic slabih sezon v minulih letih precej skromen, kajti JZSS je dobil prijavljenih razmeroma zelo majhno število tekem. Kakor kaže vreme, se bo dal ta spored izvesti prav z lahkoto in je le škoda, da ni obširnejši. Med domačimi prireditvami je treba na prvem mestu omeniti veliki smučarski zlet ki ga namerava ministrstvo za telesno vzgojo letos izvesti v Sloveniji. JZSS bo v zvezi s tem zletom organiziral tudi tekmovanja za državno prvenstvo, in sicer v klasični kombinaciji po možnosti v Ljubljani, v alpski kombinaciji pa na Gorenjskem. kamor bi se prenesla tudi klasična, če bi v Ljubljani ne bilo vremena. Spored je prirejen tako, da ga bo mogoče izvesti tudi v primeru, če zleta ne bo. Zaradi slabih izkušenj z lanskim smučarskim zletom na Jahorini je JZSS namreč sklenil, da mora imeti za9igurana vsa potrebna sredstva za organiziranje tega zleta še pred pripravami zanj, nikakor pa noče z zletom še povečati že tako prevelike dolgove, ki jih ima. V vsakem primeru pa bo prvenstvo v obeh kombinacijah izvedeno v zadnjih dneh januarja in prvih dnevih februarja s sodelovanjem ljubljanskega odnosno gorenjskega podsaveza. Med ostalimi večjimi domačimi tekmovanji je treba omeniti tradicionalno sta-fetno tekmo v Mojstrani, ki bo letos združena s proslavo desetletnice obstoja smučarskega kluba Dovje-Mojstrana. Večja tekma bo dalje tudi slalom za prvenstvo dravske banovine v izvedbi mariborskega podsaveza. Največ tekem bo kajpak na Gorejskem, kjer bodo imeli svoje prireditve številni gorenjski klubi, pa tudi nekateri iz ljubljanskega podsaveza. Velika prireditev v skupni izvedbi Ilirije in Ljubljane bo dalje veleslalom, najbrže na Viševniku. Savezno prvenstvo v skokih bo na naši najboljši skakalnici v Planici, ki dopušča skoke do 60 m. Za zaključek sezone bo v izvedbi saveza zopet tradicionalni »Triglavski dan« ali smuk s Triglava, ki bo letos tudi edina mednarodna tekma v naši državi, kajti nanjo so povabljeni naši stari prijatelji Cehi, pa tudi Avstrijci, Nemci, Italijani in še ostali. Naša udeležba v inozemstvu je letos zelo dvomljiva. JZSS je sploh sklenil, da bo za nekaj let ustavil vse večje in drage ekspe-dicije v inozemstvo in kakor kaže, se bo treba tega sklepa res tudi v celoti držati, ker pač ni denarja. Razen tega pa so letos vse pomembnejše mednarodne tekme preveč oddaljene od nas in bi bile zato združene še z večjimi izdatki. Smučarsko sve- tovno prvenstvo bo v Lahtiju na Finskem in bo tamkaj tudi tek na 50 km, v kateri disciplini smo lani z Jeseničanom Smole-jem dosegli krasen mednarodni uspeh. Zato je naša dolžnost, da Smoleju zaiguramo udeležbo na tej tekmi, ki je tudi sigurna če bomo le pravočasno dobili denar. O številnejši ekipi za Lahti pa seveda ni mogoče govoriti. Svetovno prvenstvo v alpski kombinaciji bo v Engelbergu v Švici od 5. do 7. marca t L. kamor bi bilo že lažje poslati naše tekmovalce, toda tudi to bo izvedljivo le tedaj, če dobimo podporo. Sli pa bodo res samo najboljši, kajti v Švici bo zbrana elita svetovnih tekmovalcev, pa je treba skrbeti, da bomo tamkaj res častno zastopani. V ostalem je treba poudariti, da smo letos sprejeli rekordno število vabil za zunanje nastope. Finci so nas povabili na velike tekme v Puijo, Francozi na svoje i prvenstvo, Nemci pa na svoj zimsko-športni teden v Garmisch. Na slednjega bomo po možnosti poslali nekaj tekmovalcev. Tudi Avstrijci so bili zelo uslužni z vabili, toda za našo udeležbo pridejo v poštev samo tekme v skokih v Celovcu, kamor bodo klubi gotovo lahko poslali svoje tekmovalce. Bolgari imajo skakalne tekme v drugi polovici januarja in so povabili kot goste tri naše tekmovalce. Udeležba je verjetna. Poljaki so nas povabili na akademske tekme in na državno prvenstvo, Norvežani pa na slovite holmenkolske tekme, kar pa je za nas zaradi velike oddaljenosti vse predrago. Med onimi, ki nas vabijo, so darje še Grki, Madžari in seveda bratje Cehi, toda za vso to udeležbo imamo predvsem premajhno število tekmovalcev, — prireditve se deloma krijejo po datumih — še bolj pa nam seveda primanjkuje denarnih sredstev, da bi mogli z njimi navezati še bolj živahne športne odnošaje z raznimi narodi po svetu. Važen dogodek v letošnji sezoni bo tudi kongres Fise, ki bo v sredi februarja v Helsinkih na Finskem. Na tem kongresu se bo razpravljalo med drugim tudi o naši Planici ali z drugimi besedami o uvedbi smuških poletov kot samostojne smučarske discipline. Po sklepu občnega zbora JZSS bo na tem kongresu zastopal naš sa-vez delegat USP g. Goreč. Po sporazumu, ki je bil dosežen med zagovorniki in nasprotniki Planice pri nas doma, bo stališče JZSS pred mednarodnim formumom mnogo lažje, tako da smemo upati, da bo ide-1a smuških poletov dokončno prodrla in bo naša Planica dobila tako dolgo pričakovano in tako relo zasluženo zadoščenje, (Iz poročil JZSS z dne 27. XII.. 1937). Drsalci na Bled! Bled, poleti razgiban in poln tujcev, je nekaj časa počival, sedaj pa vabi lepa ledena pioskev drsalce, da uživajo tudi v tej lepi panogi zimskega športa, Jezeiska površina je vsa zamrznjena. Od parka Zdraviliške komisije mimo ponosnih hotelov tja do Petrana je jezero zamrznjeno in gladko, poi Suvr.boro»n 6e razprostira gladka ledena ploskev, le pri izlivu iz jezera je majhen del brez ledu. Najlepša je ledena ploskev proti Zaki, dočim je del proti kolodvoru nekoliko raekav. Tudi za ljubljanske drsalce je drsanje na Bledu ugodno in možno brez posebnih težav. Ob 11.48 vozi osebni vlak do Lesc. avtobusno podjetje, ki je reduciralo ceno za drsalce za vožnjo tja in nazai na 6 din, pa jih pelje dalje do jezera.. Komur zadostujeta dve uri drsanja, je že ropet lahko ob 6. zvečer v Ljubljani. Kdor pa hoče uživati še dalj na Blejskem jezeru, za tega bo brz! vlak, ki prihaja ob tri četrt na 8. zvečer v Ljubljano, najbolj ugoden Blejsko jezero, naš gorenjski biser, ki smo nanj tako ponosni, vas vabi. Kdor se hoče posvetiti drsalnemu športu, bo našel tam vse pogoje, da .®e v njem dobro rzvež-ba. Sankači lahko pridejo na /'obro urejenem eankališču popolnoma na račun. Le smučarji bodo nač našli mani snera vendar je v bližnji okoFei Bleda priložnosti dovolj tudi za smučarje. Tekma za zimski pokal BSK : Bask 4 : 1 (2 : 0) Beograd. 7. januarja p. Danes je bila na igrišču BSK odigrana revanžna tekma za zimski pokal med domačima nasprotnikoma BSK in Baskom. BSK je bil ves čas močnejše moštvo, ki se je odlikovalo predvsem po tebničn' strani, in je zasluženo zmagalo s 4:1 (2:0). Ker se je prva tekma med istima nasprotnikoma končala neodločeno 3:3 je po današnji zmagi BSK prvi tekmec za tekme v drugem kolu med beogrijskvmi ligaši. Jutrišnja revanžna tekma med Jugoslavijo in Jedinstvom bo dala še naslednjega v tej skupini. Razpis tekem za smučarsko prvenstvo SK Ilirije SK Ilirija priredi v nedeljo 9. t- m. v Planici smučarske tekme za klubovo prvenstvo v naslednjih disciplinah smuški tek za juniorje na 4 do 5 km. smuškt tek za mentorje na 8 do 10 km in skoki ra sentorje in juniorje na mab skakalnici 25 m Start za teke bo dopoldne ob 9., za sKoke pa popoldne ob 15 url Prijave se sprejemajo nafkasneje do 8. dopoldne v domu Ilirije, žrebanje bo isto-tam ob 8.30. Prijavnine ni Za tekače in skaka če se bo ocenjevala obenem tudi kombinacija. Prvoplasirani pri tekih, skokih in kombinaciji bo prejel praktično darilo, drugoplasirani plaketo, tretji pa diplomo. Smučarski tečaji na Kumu. Smučarski klub Kum iz Trbovelj prireja vsako nedeljo za svoje člane sinuške tečaje pod vodstvom »nuškfga učitelja g. Kogovška Borisa iz Ljubljane pri svojem zavetišču na Kumu. Da bi se smuškj šport čim bolj razmahnil v Trbovljah -je k*ub pripravljen za majhno odškolnino sprejeti v te svoje tečaje vse, ki bi se želeli pa! strokovnim vodstvom učiti smučanja. Tečaji se začenjajo vsako nedeljo oi'< 9. zjutraj in ge je treha do tedaj javiti vodstvu v zavetišču. Ostale informacije se dobijo lahko tudi v Trbovljah pri klubu. Ker eo snežne ra7me-re tuli na Kumu o llične. ne bo nikomur žal. če se bo pridružil našim tečajem. SK Ljubljan3. Drevi ob 20. obvezen sestanek starejših nogometašev v klurovem tajništvu. Seznam povabljenih je na običajnem mrstu. SK Ilirija opozarja na razpis turnega smučarskega tečaia Zveze za tujski promet v S.loveniji, ki se prične jutri, in priporoča članstvu in prijateljem udeležbo. Službena vremenska poročila po stanjn z dne 7. t. m. Rateče-Planica, 870 m: —16, pooblačeno, pršič, 100 cm, Planica — Tamar, 1108 m: —14, jasno, pršič, 100 cm, Kranjska gora, 810 m: —13, barometer pada, pooblačeno, mirno, pršič, 70 cm, sankališče in drsališče uporabno. Erjavčeva koča na Vršiču, 1501 m: —15, jasno, severovzhodnik, pršič, 120 cm, Dovje-Mojstrana, 650 m: —12, oblačno, mirno, srež 35 cm, Sv. Janez v Bohinju 530 m: —18. solnčno, mirno, srež. 50 cm, Zlatorog v Bohinju 530 m: —17, jasno, mirno, srež 50 cm,. Dom na Kofcah 1500 m: —12, solnčno, 20 cm pršiča na podlagi, Dom na Krvavcu 1700 m: —13, solnčno, mirno, srež 120, Velika Planina 1558 m: —13, solnčno, mirno srež 110, Dom na Komni, 1520: —15, solnčno, srež, 150 cm, Skalaškl dom na Voglu, 1540 m: —16, solnčno, mirno, erež. 155 cm, Dom na Polževem, 620 m: —11. barometer se dviga, solnčno. mirno, pršič, 25 cm, Koča na feure«ČKn 833 m: — 12, solnčno, mimo, 6 pršiča na 40 podlage, Br. Marjeta t Bebeb, «88 vat »-M, čno, srež, 20 cm. pohorski dom, 1030 mt — 5, Jasno, Jogo* zapad, pršič, 25 cm na podlagi, Mariborska koča, 1080 m: —5, jasno, ■»• pad, 25 pršiča na 40 podlaga, Rušita Koč*. 1249 m: —5, solnčno, pgf* zapad, 25 priiča na 40 podlage, Koča prt Sv, Treh kraljih, 1191 ms —4, solnčno, vetrovno, 20 pršiča na 90 po* dlaga, Pension Loboica, 950 mt —5, prSič, 25 cm, Sv. Lovrenc na Pohorju, 48S mt —14, solnčno, 18 pršiča Da 60 podlage, Seniorjev dom, 1522 m: —9, oblačno, r*- trovno, 10 cm pršiča na 140 podlage. Koča pod Kopo, 1377 m: —9, oblačno 10 pršiča na 140 podlage. Mozirja koča, 1344 m: — 9, 10 pršiča na 150 podlage, Celjska Koča, 700 m: —9, 8 pršiča na 25 podlage. Iz Julijske krajine Tržaški trgovci za intenzivnejše odnošaje z Jugoslavijo V ponedeljek so imeli trgovci !z trftar gke pokrajine veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo več sto ljudi. Na njem so ra»-pravljaJi o položaju trgovine v pokrajini in o njeni obnovi v okviru avtarhične gospodarske politike, ki jo izvaja vlada zadnje čase z veliko vnemo tn doslednostjo. Na zborovanju ao se glavni govorniki zavzemali v prvi vrsti za to. da bi se tržaška trgovina toliko organizirala, da bi bila sposobna sproti poveča vati izvoz v tujino, tako da ne bi več nastajali nikaki primanjkljaji v bilanci itaJijanske zunanje trgovine, kakor se to n. pr. dogaja zaenkrat tudi v prometu z Jugoslavijo, čeprav marčni gospodarski sporazum načelno ne dopušča nikakih takih diferenc. Hkratu si bo treba na vse načine prizadevati, da se bo trgovinski promet vprav z Jugoslavijo še bolj razvil. Zaradi novega kompenzacijskega sistema bi si italijanski izvozniki mogli o primerno reklamo in konkurenčno akcijo zagotoviti v Jugoslaviji obsežen krog stalnih odjemalcev zlasti za svoje industrijske proizvode. Razpravljali so tudi o problemu, kako povečati tržaški tranzitni promet, ki je bil za tržaške trgovce in prevoznike prejšnja leta vprav velik vir dohodkov. Debata je bila, kakor pripominja »Piccolo«, ki je objavil o zborovanju dališe poročilo, značilno ekspanzivna In odkrita. Zima v Trstu Tržaška zima je letos posebno huda. Od leta 1928., ko je v februarju temperatura padla preko 10 stopenj pod ničlo, je ni bilo take. Prve dni po božiču jo je uvedla jregečra burja, ki pa je po dveh, treh dneh ponehala, a pustila za sabo mraz, Jd traja še zmerom, že celih 10 dni. Temperature eo bile stalno pod ničlo, mestoma fpo 7 in več stopenj, kar je za Trst že nekaj nenavadnega, posebno še, če traja mraz v enem kar po cele tedne. Po naj--bližnji tržaški okolici se sneg in led držita. Na Opčinah so o tvorili drsališče, kar se ne dogaja vsako leto. Zaradi zime in snega po deželi tudi promet še vedno zaostaja. Vlaki iz Srednje Evrope pa tudi Gornje Italije prihajajo v .Trst s precejšnjimi zamudami. Posebni vlaki, ki so v ponedeljek vozili 1500 ru-inunskih turistov v Rim. se sploh niso ustavili v Trstu, nego so jih z Nabrežine usmerili kar proti Furlaniji in dalje v Italijo. Po mestu so ljudje pričeli kuriti pečL Nesreče z ognjem so se te dni kar vrstile. Tudi zadnji ponedeljek so morali gasilci r 5 primerih na pomoč. K sreči se nikjer ni razvil noben večji požar. Drobne novice Irska pokrajina in posamezne občinske uprave so najele lani pri raznih denarnih in zavarovalnih zavodih skupno 21 milijonov lir posojil. Posojila se obrestujejo po 6 do 7% in se bodo amortiziraJa »povprečno v 25 letih. Kmetijski natečaji. Pod tem naslovom smo objavili podatke o nagradah, ki so .bile v okviru pokrajinskih kmetijskih natečajev preteklo nedeljo razdeljene med kmečke posestnike na Goriškem in v tržaški pokrajini Sedaj so Usti objavili tudi nekaj podatkov o teh nagradah za Istro in reško pokrajino. V Puli je v okviru 6 natečajev od 96 udeležencev prejelo 28 denarne nagrade, nekateri pa diplome in ko-Jajne. Vsa sredstva za te natečaje je sta-.vilo na razpolago kmetijsko ministrstvo. .Nagrajeni so bili poleg drugih Mihael Debel ič iz žmija v živinorejskem, Anton Le-.vak iz Pule v vrtnarskem in pater Ludvik .Bradica s Dresa v občem kmetijskem natečaju za podeželsko duhovščino. V reški .pokrajini je sodelovalo pri 6 natečajih 206 posestnikov. Razdeljenih Je bilo 69 nagrad. Trije npvt natečaji. Te dni so pokrajinski kmetijski inšpektorati v Julijski Krajini razpisali nove kmetijske natečaje za najboljše kmetijske pridelke, za zboljšanje zemljišč itd. v tekočem letu. Natečaji se bodo zaključili z avgustom in čez leto dni -bodo najboljši natečajniki spet nagrajeni, lako je tržaški inšpektorat v poslednjih :ilo luč sveta. Zdaj, v svojih osemdesetih letih je živela pri svojem priljubljenem pranečaku v koči visoko gori ob ozki stezi, ki drži proti Kanadasu, tistemu samotnemu popkastemu žrelu, lz katerega središča se dviga vulkanski stožec Tenerife. Pa zaslugi mojega prostodušnega daru, tistega Negrita-ruma v steklenicah, ki ga je bila dona Antonija deležna, se je najina slučajna seznanitev spremenila maJone v toplo prijateljstvo, tako da sem bil popoldne povabljen v njeno kočo, da bi bil priča pri »izganjanju sonca«. V govorici Harley Streeta se imenuje zdravilo zoper sončarico Kortar el Sol, toda zdi se mi, da Harley Street ni-mi tistih čarov nih pripomočkov, ki jih je tradicija obranila gorskim vasem, Id gledajo proti jugu od Tenerife. Jaz morem samo potrditi, kaj tam vse zmorejo. V našem primeru je bil oboleli neki sedemnajstletni fant, ki je po neprevidnosti več ur razoglav delal na poldanskem soncu. Velblod ga je bil prinesel po strmi gorski stezi v kočo vdove Lopezove, kjer je zdaj z glavo, obmotano z mokrimi bri-sa&iml, ležal v postelji ln stokai od bolečin, ki so ga mučile v tilniku in za očmi. žile so mu ko sem mu jih z neizkušenimi prsti tipal, po mojem mnenju nevarno bile. Ko so mu odstranile brisače, se je dona Antonija lotila dela in trikrat zapovrstjo naredila bolniku križ nad glavo, medtem ko sta drugi dve stari ženici vzeli v roke č&rcvna zelišča (spravljena površno v prazni pločevinasti cigaretni dozi ), in jih zmešal) v kozarcu z olivnim oljem. S to mešanico sta. začeli tanta drgniti po glavi, a vmes sta polglasno peli neko melodijo, pri čemer jima je zaradi njune visoke starosti glas ob vs^ki višini neprijetno zahreščal. Nič drugega nisem mogel razbrati kakor besede v prlpevu: »V imenu Očeta 'n Sina ln svetega Duha.« Ko so to opravile, je vsaka izmed treh »modric« prijela nekoliko šopov bolnikovih las (p-ibiižno toliko, mislim, kolikor jih v Bond Streetu pri trajnem ko-dranju pride n* nosamezen kodre) ln jih jele krepko nategovati Lasje so ob vsakem potegljaju glasno zaprasketsJi, neka ko tako kakor tiste klobasičaste glavice poljskih poka lic ki so nam nedvomno že pokale kdaj pod mladimi prsti. Ko so ženske roke izpustile že več takih pra-sketajočih šojov, je bolnik sedel na postelji pokonci in se zahvalil Doni Antoniji. Nekoliko minut pozneje pa je stopal nizdol po pobočju pred svojim velblodom, na katerem sta zdaj sedeli obe . stari zdravniSOd pomočnici 2anslld sta vsako* gar, kdor je prišel mimo, obmetamll s opolzkimi dovtipL Južno od Tenerife je namreč navada, da prihajajo neveste na velblodih k poroki; a če vidiš namesto mladenke jahati staro babo, ae moraš kajpada nehote ponorčevati iz nje. Včasih pa se moraš, kakor sem pozneje zvedel, še več ko smejati. Tisto noč me je v času med sončnim zahodom in luninim vzhodom večkrat zapovrstjo osupnilo nekakšno piskanje v jelkovih gozdovih okoli Vilaflora. Slišal sem nekak tožeč, žalosten glas, njegovega izvora pa nisem mogel ugotoviti. Donel je glas zdaj s tega, zdaj z onega griča. Med odmori je neki zamolkel glas večkrat zapovrstjo zaklical preko doline tele očitajoče besede: »Sramuj se, ti stari plsšee!« Zdelo se mi je, da sem ujel na uho tudi besedo: »Kozel.« Nato pa sem na mah zaspal. A moja radovednost je preživela noč. Drugo popoldne sem spet obiskal vdovo Lopezovo, da bi dobil od nje glede tega kako pojasnilo. Naletel sem na morečo počasnost, toda pod vplivom blažilnega ruma se je doni Antoniji usnjasti obraz nazadnje vendarle premaknil v ieno muzanje. »No, snoči ste torej slišali?« »Kaj neki?« »Piskanje na školjko, kajpada.« Polagoma sem dobil popolno pojasnilo. V primeru, če kak prebivalec v Vilafioru zagreši, ali pa po ondotnem mnenju namerava izvršiti kako dejanje, ki po postavi sicer ni kaznivo, a je le v nasprotju z moralno zavestjo lajedmce. prirede v okolici tiste vasi zoper to javen ugovor a piskanjem na tako Imenovani »boucio«. Ta »boucio« nI nič drugega kakor prsena školjka, ki je na debelejšem koncu prevr- tana, kakor j« bila tista, ki sem jo videl prej ta dan. Takih piščalk je bilo po mnenju done Antonije v vaši kakih dvajset. Tista v njeni koči je bila last njenega pran očaka, ki pa jo je bil po svoji malomarnosti pustil na mestu, kjer jo je bilo mogoče vsakomur opaziti. A nihče ne sme vedeti, kdo ima tako piščalko. Brezimnost njenega lastnika je zelo pomembna reč. A pravnuk Pepito je bil mlad in lahkomiseln. In nedvomno Je ravno on priredil sinoči tisto piskanje zoper starega plešastega mlinarja Alvareza. ki je pred kratkim hotel zapeljati malo zalo Juanito, to pa zato, ker njen oče ni mogel poravnati nekega starega in menda že dodobra potvorjenega rakuna. To je torej pomenilo sinočnje piskanje in psovanje s »kozlom«. Točno. »A nikar-te misliti, gospod, da kaj takega ne gre dalje. Ce se zanimate za take zadevščine, tedaj je res škoda, da niste bili tukaj preteklo jesen, ko se je bila pripetila tista sramotna neprilika ženi čevljarja Rodri-geza Kahula. Morda bi radi vedeli, kaj je bilo z njo. Poslušajte torej. Kahulova hiša je bila blagoslovljena s štirimi otroki, katerih najstarejša Karmen je bila tedaj ravno godna za mož tev in Je že imela svojega ženina. Svatba bi se bila morala vršiti tik pred božičem. Toda, gorje, ta človeška slabost! Zgodilo se je, da je nevestina mati svojega mladega zeta začela ljubezniveje gledati, kakor bi ga bila smela zgolj ko njegova tašča. Tc je bilo kajpada zelo slaDO. še hujši pa je bil škandal, ki je prišel za tem. Mladi ženin se je namreč, napačno ponosen na svoje doživetje, b:hal s tem pred dvema svojima prijateljema. In lahko sl misilte, kaj Se more izcimiti, če vedo za tako kočljivo skrivnost k>-.r trije mladi gizdalini. Cez tri dni je zares že vsa vas vedela za sramoto, ki se je zgodila Kahulovi hiši.« »NI ram ie bilo takega piskanja na boucio,« je pripomnila moja gostiteljica & se zamišljeno ozrla proti steklenici s rumom. Piskači se niso zadovoljili s tem, da bi bili kakor navadno op rezali skriti v okoliških gozdovih, marveč so prišli čisto blizu, prav v vas, ln obkolili Kahulo-vo hišo. Vso noč so brez nehanja p iskale očitajoče piščali ln šele ob jutrni zori j« ubogi Rodrigez s tremi mlajšimi otroki na avtobusu pobegnil v Santa Cruez. Samo najstarejša hči je z materjo vred ostala doma. Cele tri dni sta bili obe, mati in hči, ujetnici v lastni hiši, ki jo Je od zore do mraka oblegala množica vaščank. Po ves dan si nista upali od sramote nikomur v obraz pogledati. In vse dolge noči je vreščalo okoli njiju oglušno piskanje, ki ju je navdajalo s strahom ln jima ni dalo spati. Vse od prvega dne dlslje nista Imeli toplega prigrizka v ustih in tudi vode sl nista mogli prinesti od studenca. Prav lahko bi se bilo moglo dogoditi, da bi ju bila zatekla smrt, če ne bi bil tamošnji duhovnik sporočil njune stiske Rodrigezu in ga v Gospodovem imenu rotil, naj se ju usmili. In Rodrigez je četrto noč res prišel ponji s tremi mulami in ju oekvedel s seboj. Poslej jih nikoli več ni bilo nazaj k nam.« »No, če res ne gre drugače, SJimo en kozarček še, gospod. Dobro je, da se človek s kapljico utrdi zoper nočni hlad«. Drgetajoč sem premišljeval (v okolici Vilaflora se namreč ozračje ob sončnem zatonu že ohladi), kako je morala uboga Karmen z materjo vred v bridkem po-m: ci jkan ju brez kapljice okrepčujočega ruma prenašati grozote tistih štirih noči, in upravičeno sem mislil, da si ga t mil sam morem privoščiti še en kozarček. G . K. MALI OCi e25b35e52i Bcipfls t Din. daveit . Din i"va 5 nin. Na)manJ& m«-v»k 17 Oin. Kontoristka »rrolna vseh p sarntških del, prcilpogoi samostoina v nemški in slovenski korespondenci, dobi mesto v in-du-trnskem kram na deželi. Navesti te dosedanje službovale ter plačo pri polni oskrbi Začetnica i? trgov-»kr šole i odličnim spričevalom ni izkliučena Ponudbe poslati na Aloma Ompanv d. t o. l. Liub-liana 363-1 Postrežnico pr'dno in pošteno, sprejmem Jurčičev trg 2-III. 43 VI Pomožni delavec prden n pošten, ki je ie delal v slaščičarni, dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 409 1 Kuharico pe^fektno mlajšo moč, — iščemo Mesto letno. Ponudbe .s sliko in prepisi spričeval f-ostaii na Palače Kotel. Zarreb. 38S-1 Slrežaja in sobarico ! rnanim nemšč ne. sprejmemo. Ponudbe s sl:ko io prepisi spnčev.i poslati na Palače Hotei. Zagreb. 389-1 Žensko tt p^ffioč ffftsptidinj r "tilni ;n kutrnjč, pntrern-jem ta takoj v IWno. Po Dtidhe na vratarja bctela »Mikfcic. 40S-1 Frizerko prvovrstno moč. iščem iz takoj Mesto stalno. Salon »»lutka«, Banovič, Split, Ptristil 7. 396-1 Vsaka beseda 50 par, da vek 3 Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din; nijmaniJl znesek 12 Din Trgovski pomočnik s šoferskim izpitom, voia-ščme prost, želi primerne službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 417-2 Uradnica vešča vseh pisarniških del, knngovodstva stroiepisia — išče službo v pisarni. Gre tud kot bheam Jarka. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod šifro »Vsestransko za-oesliiva«. 3T9-2 Beseda 1 Din davek 3 Din, as Sllro aJl dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Instrukcije prevzame učitelj ca, ki po-učuie zelo uspešno in po nainižiih cenah vse de 4. gimnazije. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Uspeh l'«. 397-4 'J'mm Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znteek 11 Din. Nov brivski inventar ugodno prodam. Ogled od 12.—2. ure. Brišček Anton, Liubliana, Zvonarska ul. 2. 391-6 Beseda 1 Din davek i Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bernhardinca čistokrvnega, močni postave, prodam. Tehta 92 kg. Kupec naj se oglasi pod značko »Bernhaidinec«. 387-27 Zatekel se je pes kraški ovčar, ki sliši na ime »Hari«. Prosimo, da se ga odda v M a strevi ulici 2 proti nagradi 1 402-27 Avto, moto Beseda 1 Din davek 3 Din. sa šifro al! dajanje naslova i Um. Najmanjši znesek 17 Din. 2 rabljena tovor, avtomobila Biitz in Bedford, naprodai po jako nizki ceni. Poizvc se: DESA, Celovška 38. 40110 Stroji Beseda 1 Dta. davek 3 Din, za šifro ali dajanje -laslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalni stroj znamke »Stoewet 4«, dobro ohranien, ugodno prodamo. Kotlarka, družba z o. z., Liubljana, Kolodvorska 23. 428-29 Žaga polnojarmemk in dve krožni žagi v najboljšem stamu. skupno naprodaj vsled opustitve obrata — ogledati in prevzeti na licu mesta. — Franc Maidič. Vir, Domžale. 385-29 Cj I h Kotman: Gcspod Kozattmrnik n^tane umetni 97 Seveda je povzročila ta nezgoda novo motnjo prometa. Nekaj ustrežljivih avtomobilskih vozačev se je lotilo dejanja: vrgli so zanko okrog čolna, jo privezali na avtomobil, ga pognali nazaj in tako spravili čoln spet v vodoravno lego. Urejuje Uavonn ftavljen, — izdaja na Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali daj n nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Les lipov, jelšev ter jesenov, popolnoma suh, rezan od 25 do 80 mm, naprodaj naj-bohšemu ponudniku pri odjemu cele zaloge — ogledati in prevzeti na licu mesta. Franc Majdič, Vir, Domžale. 384-15 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo ali prazno, s posebnim vhodom, oddam. Valjavčeva ulica 19. 398-19 Beseda 1 Din davek 3 Din. za Slfru ali dajanje niiiova 5 Dic Najmanjš' znesek 17 Din. Večje število parcel Kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih m stanu vaniskih hiš tei vil ima naprodai eradben. strokov ao izobražen posredovalec KUNA VER LUDVIK Cesta 29- oktobra 6, Tele fon 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na raz polago 69 >0 Dvostanovanjsko hišo Celovška cesta, postajališče cestne železnice. 700 kv. m vrta, ugodno prodam. Na-siov v vseh poslovalnicah Jutra. 403-20 TTT". Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje visokopritlično, udobno, s kopalnic9, oddam februarja na Bleiweisova cesti 9. — Vprašati II. nadstropie. levo. 426-21 Dvosob. stanovanje lepo, s pritiklinami, oddam za februar. Langusova ulica 5, I. nadstr. 424-21 Beseda 1 Din davea 3 Din za šifro alt dajanje naslov* i Um Najmanjs1 znesek 17 Din. Opremljeno sobo solnčno, strogo separirano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 413-23 lllill Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10 000 Din. miriimifHtHiRinnnHminmmmninifnnimiiinnTfmBK m /m -m ./40RANA" DfDfC VDEŽ.T • f' LAJ7E PRESTANEJO TaK07fZ«WTl \IHWASTE70NAPIEOSTEM MESTU, V0D5TRAHIPRHU7iWJjfA IN HRANI i \ UJM K5SENIKS. P«li7AM0 PO /»OVZfTJV STEWLPlMftf<6lM m rM0DfWlA KOZMETIKA- S P U l T Blagajno Wertheitn dobro ohranjeno KUPIM. — Ponudbe s točnim opisom poslati na ogi. odd. »Jutra« pod značko »Wertheim«. JANEŽIČ VALENTIN trgovec z vinom in žganjem ima sedaj naslov: PŠATA p. Domžale KA-LE-FLUID (ekstrakt iz žlvljenjetvornlli žlez močne ln zdra ve živali). priporoča se v vseh primerih, kjer je oelo vanje teh žlez oslabljeno in pri stanju, ki so posledica tega: Izmučenost, živino oslabljenje. popolna nerrastenlja. Brezplačno detajlna lite ratitra, zahtevajte: Beograd. Masarykova 9. Miloš MarKOvIč, KALEFLUID se prodaja v lekarnah. R. br. 5300 32 Skladatelj Ilruckner je bil pred ženskami zmerom v zadregi. Nekoč je sedel v banji in obenem kornponiral novo skladbo. Takšnega ga je presenetila mlada dama. ki je nj njegov raztreseni »Notri« vstopila Medtem ko je dama vsa presenečena stala pred njim. se je nagi komponist počasi dv