Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina platana v gotovini TRST, četrtek 29. januarja 1959 Leto XV. . Št. 25 (41791 uredništvo: J"; St. 37-338 °GtASOV: Z UL. MONTECCHI It. », 11. gM. — TELEFON 13-ill IN 94-S3* - Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. 29 — - Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 ta od 15. do 1«. — Tel. 37-338 — CEN* vsak mm viSine v širini enega stolpca: trgovski 80, finaneho-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. Japonski komentar • kongresu v Moskvi Protizakoniti proces proti benečanskim partizanom se n Nadaljevanje posvetovanj pri Gronchiju tj so končali odsotnih ob rarn: ivu se mora omočiti PSDI glasuje o treh resolucijah Nadaljevanje kongresa KP SZ Govorniki odobravajo Pozdravni govori vo Najprej naj bi sklenili širše in temeljne sporazume, ki bi bili podlaga za poznejše podrobnejše sporazume - Poročilo o pomoči tujini MOSKVA, 38. — V Moskvi ;e bil danes podpisan protokol o blagovni izmenjavi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavi-;o za tekoče leto. Protokol predvideva blagovno izmenjavo v znesku 108 milijonov dolarjev v obeh smereh. BEOGRAD. 28. — Ljudska mladina Jugoslavije je spreje-la vabilo in bo poslala svoje opazovalce na prvo azijsko -afriško mladinsko konferenco, ki bo od 2. do 8. februarja v Kairu. V zvezi s to konferenco bodo v raznih jugoslovanskih mestih organizirali sestanke solidarnosti jugoslovanske mladine z borbo na-Todov in mladine Azije in A-frike proti kolonializmu za nacionalno neodvisnost, svobodni nacionalni in družbeni iazvoj in mir in mednarodno razumevanje. Sodelovanje ljudske mladine Jugoslavije z mladinskimi organizacijami Azije in Afrike se je posebno razširilo zadnja leta, ko so zastopniki LM Jugoslavije obiskali več držav in vzpostavili neposredne st.ke z naprednimi mladinskimi in študentovskimi gibanji. ZAHODNI PREDLOG ZA KONFERENCO ŠTIRIH V ODGOVORU NA ZADNJO SOVJETSKO NOTO? OSLO, 28. — Norveški minister za trgovino Arne Skaug je danes izjavil v parlamentu v zvezi z nedavnimi razgovori o severnem skupnem tržišču, da obstajajo med prizadetimi državami še velika nasprotja. Pripomnil je, da nastajajo v zvezi s tem take težave, kakršne so nastale med pariškimi razgovori o evropskem področju za svobodno izmenjavo. Minister je na koncu izjavil, da norveška vlada ni še zavzela stališča glede u-stanovitve severne carinske zveze Vreme vč«raj,- Najvišja temperatura 8»1, najnižja 3,2, zračni tlaik 1028,5 narašča, veter severovzhodnik 6 km na uro, vlaga 33 od^t., morje rastjurkano, temperatura morja 8,7 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 29. januarja Franc Sonce vzide 'ob 7.31 in zatone ob 17.05. Dolžina dneva 9.34. Luna vz*de ob 22.50 in zatone ob 9.4J. Jutri, PETEK, 30 januarja 'Martina Ugibanju o posledicah izida koagrtsa PSI in vladne krize [ Zanimiv načrt Pokrajinskega kmetijskega nadzorniatva Možnosti zbližania med 24 mHi/onov tir za ustanovitev tržaško PSI in PSDiyzorno9akmet‘lskega posestva —- -* M «—--------------- ■-» mm---------------------—------- Pokrajinski odbor PSI poznal socialdemokrate naj vstopijo v PSI ■ Demokristjani ne marajo zaostriti odnose s PSDI NedaVhi vsedržavni kongres Italijanske socialistične stranke in vladna kriza sta glav. na predmeta komentarjev In stališč tržaških gtrank. Nekateri politični ktdgi so mnenja da bosta imela ta dva dogod ka posledice tudi v tržaškem političnem življenju, zlasti pg glede sodelovanja v javnih u-pravah in predvsem v občinski upravi. Kot je znano je bil sedanji občinski odbor, v katerem neposredno sodelujejo demokristjani in republikanci, sestavljen v dogovoru s socialdemokrati, ki ga podpirajo od zunaj. Čeprav je demokristjanska agencija »Giulia* v torek objavila poročilo, v katerem zatrjuje, da demokristjani, republikanci in socialdemokrati, ki so se sporazumeli za sestavo sedanjega občinskega odbora, izključujejo kakršno koli nevarnost, da bi se zaradi o-menjenih dogodkov razbila njihova koalicija v občinskem odboru in da vodstva teh strank zagotavljajo, da so da nes še vedno veljavni vsi tisti vzroki, ki so jih preteklega oktobra privedli do sodelovanja v občinski upravi se vendar oba dogodka povezujeta z morebitno spremembo političnega sodelovanja tako imenovanih sredinskih strank. Sinoči se je sestal odbor tržaške federacije PSI. Na sestanku je odbor vzel na znanje potek in izid socialističnega kongresa v Neaplju. Odbor je izrazil svoje zadovoljstvo za ideološko pripravljenost in za potrditev načel avtonomne politike ter socialistične demokracije, ki so jih izrazili delegati na kongresu. Obvezal se je, da bo začel izvajati politični program, ki je bil sprejet na kongresu. Zato odbor pričakuje od vseh tistih, ki se zanimajo za demokratični in socialistični razvoj da bodo znali zavzeti u-strezno, zavedno in obvezno stališče za izvajanje avtonomne in demokratične socialistične politike, kot alternativo Krščanski demokraciji. Zato jih poziva, naj se dosledno odločijo in naj vstopijo v PSI. Odbor poudarja, da bo s takšno politiko možno najti izhodišče iz sedanjega položaja v Trstu in privesti javno u-pravo ter vse pomembne u-stanove na učinkovito in moralno izvajanje svojih nalog. Poziv odbora tržaške federacije PSI je namenjen zlasti socialdemokratom, ki so takoj po kongresu PSI izjavili, da so tržaški socialdemokrati mnenja, da so po neapeljskem kongresu dozoreli pogoji za obnovitev dvogovora med PSI in PSDI za socialistično združitev in za ustanovitev enotne demokratične socialistične stranke, ki bo zmožna voditi delavski razred in ga privesti na oblast v državi. nja s socialdemokrati Toda vladna kriza in zlasti kriza v osrednjem vodstvu PSDI, kjer se predstavniki levičarske struje potegujejo za čimprejšnje stike g BSI i» za izvedbo združitve obeh strank, znata povzročati tudi v našem mestu drugačen odnos Socialdemokratov do demokristjan-ske politike v javnih upravah. Kako bodo socialdemokrati ravnali v bližnji prihodnosti, pa bomo mcrda zvedeli že takoj po vrnitvi prof. Lonze in prof. Dulcija, ki sta odpotovala v Rim na zasedanje centralnega odbora PSDI. Tudi lioeralci so sinoči razpravljali o političnem položa- morebitne posledice tudi v tukajšnji občinski upravi, ker se bodo morali tržaški socialdemokrati ravnati po . politiki svojega osrednjega vodstva, ali pa struje, kateri vodstvo pripada. Cepray» liberalci še vedno računajo, da Se bodo prej ali slej ponovno usedli na odborniške stolčke v občinskem svetu, so vendpr za sedaj mnenja, da čas za to še ni dozorel in da nastaja zlasti v vladnem okviru položaj, ki zna privesti do enobarvne de-mokristjanske vlade. Poleg socialistov in liberalcev so se sinoči sestali tudi demokristjani, ki so na seji pokrajinske- Posestvo naj bi služilo za eksperimentalno postajo, ki bi proučevala razne probleme našega kmetijstva . Nekaj zanimivih številk Ze večkrat smo'V našem listu popdgrilij da bi bilo n' purga bo imela vladna kriza fi10>T.pcrtreV1.0 ni* ločju uredit: . eksperimentalno pbstajo, oziroma vzorno kme- ju, ki je nastal po odstopu . ga odbora razpravljali o na-Fanfanijeve vlade. Po mnenju stalem položaju po kongresu njihovega prvaka odv. Mor- | PSI in po vladni krizi. tijaioo posestvo, ki naj b,.imelo trsnico in drevesnico. Vse kaž,e, da se bo ta želja tukaiš- 'olik \rvri tkA s r US Irmpti vekih strakovnjakov uresničila. Kme-to: nadzorništvo je namreč izdelalo podroben načrt za vzorno kmetijsko posestvo, ki naj bi ga uredili na našem področju za kar bi bilo potrebnih približno 24 milijonov lir. Stroške bi krili kmetijsko nadzorništvo. pokrajinska u-prava in vladni generalni komisariat. O načrtu bodo seveda razpravljali še na pokrajinski upravi, n« vladnem generalnem komisariaitu rn na trgovinski zbornici; svoje pripombe pa bodo prav gotovo predložili kmetijski strokov- izpred kazenskega sodišča SKupina tatov obsojena na visoke zaporne kazni Zagovarjati so se morali zaradi vloma v skladišče trgovca Po-lojaca, od koder so odnesli skupno 52 kg kave - Obsojena ciganka Tatvina, ena izmed številnih, p Ta skupina je po skrbno I Tožilec je seveda zahteval ki so bile v tistem obdobju | proučenem načrtu odšla pono- I za vse ostre kg ant: za Turco- .....................................či med 22. in 23. januarjem v ' Razumljivo je, da ta izjava ni bila všeč tukajšnjim demokristjanom, ki to takoj objavili svoje mnenje glede sodelova- izvršene v raznih krajih in tudi središču mesta, v škodo trgovca Polojaea, je prisilil« policijske organe, da so poostrili budnost ln ' nadzorstvo nad osumljenimi osebami. Ena od preiskav pa se je zaključila že nekaj dni po dogodku z uspehom: policijskim organom se je namreč posrečilo spraviti za zapahe nevarno skupino tatov, ki so ponoči 23. januarja 1957. leta vlom™ v Polojačevo skladišče in mu ukradli nekaj kg kave. Sicer je bil namen ukrasti čimveč, toda zaradi nepredvidenih zaprek, se jim je posrečilo odnesti iz skladišča le 52 kilogramov kave. Vodja skupine je bil Rodol-fo Tunkovioh iz Ul. Pallad-o 2, ki je bil nekoč že oibsojen zaradi tatvin, a je^kazalo, da se je poboljšal. Toda izkazalo se je, da se je le potuhnil v pričakovanju ugodnega trenutka. Organizator tatvine in pripravljale« načrtov pa je bil 56-letn: Brun*. Kreiger iz Ul. Nordio, ki je baje natančno proučil navade raznih trgovcev, ki jih je vzel na piko in nato prepustil «ročno delo* Turcovichu in njegovim pajdašem. »iemu sa jf ih namrgč na razpolago ,z* tatvine 24-letni Miro Ognil gn, rtje-gova 44-letna mati Ana Gla-vina por. Germa#, ki je *a-pustila moža in je šla žb»t s Turcoviohem ter 30-letni GK>-vanni Nacinovich iz Ul. Cun,-ooli, o katerem smo ze včeraj pisali ,v zvaszi s tatvigj« v š!iy»-do updšft>je*»ca Nčsičk. IIIIIIIIIMIIItllllllllMItMlllltMHIMIIIMiintllMHnmtllllfHItmillMtllHHI Položaj v iadjedelaici Sv. Justa Delavci niso prejeli plač in zato včeraj niso delali Delavska delegacija obiskala županstvo ter se razgo-varjaa s predsednikom pokrafioe proL Gregoretttjem V ladjedelnici Sv. Justa tudi včeraj niso delavcem izplačali prejemkov za pretekli teden iti delavci zato niso delali. Dopoldne je šla delegacija delavcev najprej n« županstvo kjer jo je sprejel županov tajnik. Delavci ao obrazložili izredno težak položaj In izrazili željo, da bi jih županstvo podpiralo. Tajnik se je podrobno zanimal za razna pe. reča vprašanja in odgovoril, da bo skušal urediti poseben sestanek med delavci in županom. . . Zatem je delavce sprejel predsednik pokrajine prof. Gregoretti, ki je delavcem zagotovil, da se zanima za to vprašanje in da je treba delati za to, da se delavcem zagotovita solidarnost in podpora. Popoldne so člani notranje komisije govorili s predstavnikom brodarja, ki je naročil v ladjedelnici ribiško ladjo in ki je izrazil željo, da bi to ladjo čimprej splavili. Delavci so odgovorili, da bi oni zelo radi delali, da pa je nemogoče zahtevati od njih, da delajo, ne da bi prej prejeli prejemke preteklega tedna in trinajsto plačo. Proti večeru so se čule v ladjedelnici vesti da bo direkcija izplačala polovico zaostalih prejemkov, vendar do včeraj zvečer do tega ni prišlo. «»—- Skupščina delavcev ladjedelnice Sv. Roka Včeraj je notranja komisija ladjedelnice Sv. Roka sklicala skupščino delavcev, na kateri so poročali o sestanku, ki je bil pred kratkim na sedežu •Intersind* in kjer so sindikalni predstavniki zahtevali točna zagotovila, da se položaj delavcev ladjedelnice Sv. Roka ne poslabša zaradi združit- ve s Tržaškim arzenalom. Na skupščini so obrazložili konkretne zahteve, ki so jih delavci odobrili in pooblastili sindikalne predstavnike, da na tej osnovi razpravljajo na prihodnjem sestanku, ki bo 3. februarja, ko bodo predstavniki CRDa in Tržaškega arzenala odgovorili na delavske predlo, ge. Sklepi skupščine pekovskih delavcev Včeraj dopoldne je bila skupščina pekovskih delavcev Nove delavske zbornice-CGIL, na kateri je tajnik Ulieni poročal o sedanjem položaju v zvezi s stavko, ki jo je proglasilo sindikalno vodstvo v Rimu, in z lokalnim položajem. Delavci so ugotovili, da kljub intervenciji Urada za delo ni bil dosežen nikak napredek. Vendar pa so sklenili, da odlože razpravo o konkretnih akcijah, ker bo v soboto prispel v Trst nacionalni tajnik kategorije Mannocci in bodo ob tej priliki podrobneje razpravljali na skupščini, ki bo v soboto ob 11,30. «» —■ Solidarnost i delavci tovarne milijacdi ln pol. Kljub temu pa sedanje razmere niso zadovoljive, ker je v naši pokrajini približno 500 neposrednih obdelovalcev zemlje približno tisoč spolovinarjev in dnevničarjev in priMiž? no 3000 družinskih članov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in 9000, ki se le delno ukvarjajo s kmetijstvom. Ce upoštevamo ženske in otroke, dosežemo nič manj kot '10.000 deloVnih enot katerim torej pripada bruto dohodek komaj 200.000 lir letno na vsakega. Kljub ne prav dobri kakovosti zemljišča in podnebja, bi ob sedanji površini njiv, travnikov, vinogradov itd. lah-,ko dosegli boljše uspehe. Za dosego tega cilja pa bi moral: še bolj razviti živinorejo, vrtnarstvo, evetljčarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo, saj krajevna produkcija nikakor ne zadostuje potrebam in zahtevam domačega trga. Tp nam dokazuje nekaj šte- vilk. Tržaško področje porabi letno .-,372.000 stbtov žitaric, pridela pa jih 6.830; krompirja porabi 123.000. pridela pa 51.230; zelenjave porabi 210 tisoč pridela pa 10.000: mleka porabi 255.000“' hi, pridela pa 60.00" Til; viha porabi 277.000 hi, pridela pa 43.400 hi. jajc porabi približna 30 milijonov, pridela pa približno 5 milijonov; govejega mesa porabi 125.850 stotov, pridela pa 4.450; svinjskega mesa porabi 9.810, pridela, pa 4.000, piščancev porabi 6.500 stotov, pridela pa 1.760 stotov. O Iž Neaplja poročajo, da bo danes od tam odpotovalo 24 otrok, na katerih so še vidne posledice poliomielitisa, v Trst, kjer bodo sprejeti v o-troško bolnišnico in kjer jih bodo zdravili. Vse zadevne stroške je prevzela neapeljska pokrajinska uprava. O Iz Rima poročajo, da se je včeraj pričelo zasedanje izvršnega odbora CGIL, ki je pričel razpravljati o temi: «Aktivnost konfederacije za okrepitev notranjih komisij*. Uvodno poročilo je imel tajnik dr. Scheda. Obvestilo CENACOPS fn pol pripora MllllllllllžlllMlIHII III llllf«! lil III KUHI Hill WllžlllllllMllllllttt4lt*«Mlltllll(HllllltMMNIHllHlttllH Za volanom svojega avtomobila Ni strelom v srce si je vzel življenje Nesrečnež, ki je bil tajnik direktorja plavžev ILVA, je pustil ženi in direktorju naslovljeni pismi Predvčerajšnjim je 45-letni Alojz Grgič iz Padrič št. 20 med delom na polju opazil lep avto sive barve, ki je kro-Žii okoli križišča s stezo, ki vodi do razglednega stolpa »Aliče*. Proti večeru je bilo vozilo še vedno tam. Tudi včeraj zjutraj je opazil isti avto, kar mu je vzbudilo sum in je hotel pogledati, kaj je na stvari, a med potjo si je premislil in je o zadevi obvestil nekega policijskega agenta, ki ga je našel v oaru. A-gent se je usedel na skuter ter sledil Grgiču ki je vozil na kolesu. Ko sta prišla oba na kraj, sta videla moža, ki je bil naslonjen na volan avta, in se je zdelo, kot da spi. Toda sa-mol*rta v rokah moža je do- j kazpval, da se Je v odi- grafa: trngidljg. Mož, ki s« ga identificirali, z dokumenti, ki Prometn« nesreče 47-letna Marija Busecchiano-va iz Ul. Vasari se je mirno sprehajala včeraj zjutraj po Oberdankovem trgu, ko se je nepričakovano znašla zapletena v prometno nezgodo. Sicer ni ženska zagrešila nobene neprevidnosti, le smola je hotela, da je hodila preko ceste ravno, v trenutku, ko .je prišlo do karambola med 'avtomobiloma Giuseppa Mattiussi-ja iz Ksronqjske ulice in Ar-manaa Bortoluzzija s Senenega trga. Mattiussljev avtomobil se je zaradi trčenja premaknil naprej in pri tem podrl nič hudega slutečo Bu-secchianovo na tla. Mož je žensko nemudoma odpeljal v bolnišnico, kjer jo med policijskim zasliševanjem izjavila, da s« je osebno prepričala, č« »ta njen sin in Na-cinovioh stopila v skladišče, a to je sedaj zanikala, sklicujoč s«, da ne razume dobro italijanščine. identificu jih-je imel pri sebi, je bil 49-letrti dr. Bruno Graziani iz U1_jV. Emo- Nu prsih ifi.imel. rano pri srcu. Bil je že davno mrtev^. , , Na kraj so prišli preiskovalni organi in tudi namestnik glavnega tožilca, ki je dovolil, da so truplo prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice. Pri njem so našli pismo, naslovljeno ženi in drugo, naslovljeno ravnatelju plavžev IhVA v Skednju inž. Salviju. Dr. Graziani je bil tajnik direktorja plavžev in se je predvčerajšnjim kot redno javil na delo. Okoli 9. ure p« se je usedel v svoj avto in se odpeljal. Sel je do Trbiške avtoceste in tu dolgo iskal kotiček, kjer bi izvršil samomor. To mu je dolgo rojilo po glavi in ko je menil, da ni nobenega v okolici, si je odmaknil plašč in suknjič ter položil cev samokresa k srcu in sprožil. Padel je en sam strel, vendar ta je bil smrtonosen. Ni nobenega dvoma, da gre za samomor. Tega pa je izvršil kakih 20 ur preden so ga našli mrtvega v avtu. In vzroki? Za sedaj še niso znani, oziroma bolje rečeno, jih policija noče izdali. Govori pa se, da je treba te iskati v okolju, kjer je bil dr. Graziani usluž-ben Ik.iI d«ka.! •• m PfO.ti, večeru pa je 0^1° d0 karambola na D’Anmmzjovem drevoredu med avtomobilom Ul. Koštalunga in njemu "sledečo vespo, na kateri , sta bila brata Anačleto ln Guerrl-no Skilan, prvi stanujoč pri Sv. M. M. Sp., drugi pa v Istrski ulici. Anacleta so nemudoma odpeljali z rešilnim avtomobilom V bolnišnico, kjer »o ga s prognozo okrevanja v 8 ali 13 dneh sprejeli na I. kirurškem oddelku, medtem ko se je njegov brat zglasil v bolnišnici pol ure kasneje Tega pa so po nudeni zdravniški pomoči odslovili V jutranjih uras je prišlo v Ul. Pascoli, in sicer v bližini Largo Niccollni do karambola med vespo, s katero se je 32-lctni Josip Svar iz Pendice Skojeta vozil proti Garibaldijevemu trgu in motorjem v prikolico, s katerim je Ruggero Gabriielli ir ul. sv. Mihaela privozil z nasprotne strani in zavijal na levo. Spočetka je kazalo, da se Svar ni resno potolkel, a popoldne mu je začelo zapestje otekati, zaradi česar se je nemudoma odpravil v bolnišnico. Ker so mu ugotovili verjetni zlom, so ga poslali na ortopedski oddelek, kjer so vodstvo ustanove iz Rima sporoča, da ima na razpolago posebne bone za nakup raznega blaga ?o izvirni ceni irV pod ugodnimi pdfcoji 26 odstotkov popusta. Poleg tega omenjena uatanbva izdeluje na svoj račun dežne plašče raznih znamk*in jih prodaja po 8.000 iir namesto po 15.500. Pravico do omenjenih bonov in popustov imajo državni uslužbenci in uslužbenci krajevnih ustanov. Interesenti naj se obrnejo za omenjene bone na sekeijo BSC omenjene ustanove v Rimu uradnim potpm ali pa heposredijo z cznačbo ustanova, kjer so zaposleni in z navedbo blaga, ki jih zanima. • ' «»—— IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Zavrnjen priziv Avgusta lani so poklicali 91-letnega Virgilija Weissmanna iz Ul. M. d’Azeglio na zagovor pred kazensko sodišče, ker je bil obtožen prevare in izdajanja nepokritih čekov. Obtoženi si je namreč izposodil z izgovorom, da jih potrebuje za nujne posle, skoraj 7 milijonov lir in je kot jamstvo za plačilo podpisal 3 čeke, ki pa so bili brez kritja. Sodniki so ga spoznali za krivega in ga obsodili na leto dni in 5 mesecev zapora ter na 55.000 lir globe in seveda tudi na povračilo stroškov ter na plačilo odvetnika zasebne stranke. Proti razsodbi je Weissmann vložil priziv, ki pa mu ni prinesel zadoščenja. Prizivni sodniki so mu v celoti potrdili prvotno razsodbo in odredili, da bo moral v celoti vrniti izposojene milijone in plačati tudi obrestno mero in končno tudi, da bo moral plačati za moralno škodo izposojevalcu Corradu D’Arezzu iz Videmske ulice 800.000 lir. »»—_ Usoden padec 2e pred dnevi je 77 let stara Silvia Petuzzi vd. Perini iz Nabrežine - kamnolomi 44 padla s stola na tla, a se je Šele včeraj zatekla v bolnišnico. Pridržali so jo s prognozo okrevanja v 60 ali 70 dneh na ortopedskem oddelku, kjer so ji ugotovili udarec na levem kolku z verjetnim zlomom stegnenice. Diskusija v CCA o Bettizovi knjigi Včeraj je bila v Krožku za kulturo in umetnost zanimiva debata o knjigi Erna Bettiz* «11 fantasma di Trieste*, ki je potrdila, da določen tržaški krog še vedno životari v zatohlem morečem in preživelem ozračju, da ne Uporablja j^ri^jpreso^anju dejstev in doga. ja logike ter da gleda še vedno na' stvarnost skozi prizmo šovinističnih strasti. Dr. Gruber-Benco je orisala idejno ozadje in vsebino knjige, povedala, da jo je pri prvem branju negativno ocenila, saj je na njena čustva porazno vplivala zlasti osebnost Nardena, ki naj bi bila popačenje zgodovinske osebnosti O-berdanka. Potem je knjigo še enkrat prebrala in dognala, da gre res za umetnino, čeprav z določenimi omejitvami. Zlasti jo je očaral jezik, kar je .pripisati na pol slovanskemu izvoru pisatelja, ki je zato temeljiteje študiral italijanski jezik. V debati, ki je sledila je prvi spregovoril odvetnik Ce-covini, ki ie sicer priznal, da je treba z estetskega stališča knjigo pohvaliti, zaorniti pa jo z zgodovinskega, češ da takšnega Trsta, kot ga opisuje pisatelj, sploh nikoli ni bilo, in da takšen ambient kvečjemu spada v Split. Strupeno pa Je Knjigo ocenil odvetnik Jona, ki se šteje za liberalca, in je šel iskat vanjo nepomembne lapsuse in jih nizal kot kakšne ocvirke. Iz njegovih besed je vel šovinistični strup in vse je kazalo, da ga je v knjigi najbolj prizadel lik Žida Pfeiferja. Se bolj strupena pa je bila gospa Tranguilli, ki je dejala, da te v žilah Tržačanov ne pretaka »tatarska kri* tn je čisto po nacistično tolmačila pojem narodnosti kot proizvod «krvi», pri čemer je čisto pozabila da bi bilo po takšnem tolmačenju prav gotovo vsaj polovico Tržačanov Slovencev. Zanjo se je pisatelj izrekel za tslovansko na-rodnosts. Spregovorila sta še Giorpio Cesare, ki j« dejal, da pisatelj ni nameraval pisati zgodovine Trsta, in prof. Monfal-con, ki je ostro obsodil Hitler-jansko in rasistično frazeologijo o »krvi* in podobnem, ki je prišla v delu debate do izraza. Nezgodi na delu Ni izključeno, da ima Gio-van Battista Bressan iz Pieri-sa zlomljeno piščal leve noge, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 do 40 dni na ortopedskem oddelku naše bolnišnice. Bressan se je ponesrečil med delom pri gradnji nove tobačne tovarne v Zavljah, ko je padel s treh metrov visokega zidarskega odra. Pri nakladanju jeklenih plošč na tovornik v livarni ILVA se je 42-letni BAngelo Bianchi iz Pianica pri Bergamu porezal po kazalcu leve roke. Bianchi je moral v bolnišnico, od koder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči od- slovili. SNE «PEPELKA» TVTTTVTVTTTTTTfTVTVfTTTVTTVTTVTT vabi na tradicionalno otroško puslno rajanje v nedeljo 8. februarja ob 15.36 v dvorani na stadionu »Prvi maj* iiniinniiiiiuiiiiiniHniiiiHiiiiiHiMMiMniiiHiii>iinixiiMMHiiiiinixniiHiiHiiiMxiniMiixiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28 januarja t I. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Je 13 oeeto, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: mehanik Luciano Giordani in gospodinja Rosano a V1an, karabinjer Cesare in natakiricž Albina Florenln, pleskar lAiolo Gtufro In frfArira Carla Cropaldi. kmet Antonio Siatich hi delavka Alojzija lov- uicvvicuu men oKi'.1*..."'»■> fltnčfe, električar Erasmo Grego- liist AntBhia Monitoneja.. i*. rlo in uradnica Karla Terčon prodajalec Renato Rutflno ln Šivilja Giovanna Marroue UMRLI SO: 77-letna Clementl- na Rencich vd. Anidch, 58-letni Andrea Biasoletto, 64-letni Gio- vanrvi Kober 70-letnl Alessandro Giannini, 49-letna Frančiška Sancin por. Sancin, 89-letna Maria Zammarln vd. Zuppln, 72-letnl Ferruccio Furlan, 62-letna Fedora Katnenar por. Stronioh, 57-letna Rosalta Domlo por. Mauro, 63-let-ni Mkhel4 Giocosa, 63-l«tna Antonia Colombln vd. Bellovec, 31-letna Ida Angelini por. Pelos, 33-letna Giovanna Amadlo vd. Bu-tlro, 83-letna Ermlnla Kraus vd. Franzot, 84-letni Rodolfo Fumls. Valutp Mnaii RIU Zlati funt 3 900 — 6 200 — Marengo 4 350 — 4.750 — Dolar . , , 620,— 623,— Frank franc. 121 — 124 — Frank tvtcar 144.— 14«.— Sterlinj, 1.725.— 1.730 — i jt nar , 72.— 73,— SiPn* 23.75 24.23 Zlato t i . 709 — 712 — Zah n. marka 148 — 149 — NOČNA SLUŽBA LEKARN v Januarju -r . - INAM. Al Cammeilo. Drevored mnenja, da se bo moral zdra- j XX. septembra 4; Godina, Trg viti 10 ali celo 30 dni, I Sv, Jakoba lj Sponza, Ul. Mon- torslno 9; Vernarl, Trg Valmau-ra; Vletmettl, Borzni trg 12; dr. Miani. Barkovtje; Nicoli. Skedenj. razva okvknmi.a V nedeljo 1. februarja 1959 ob 16 uri bo v dvorani gostilne »Presl* v Bazovici občni zbor »Pogrebnega podpornega društva*. .... . . . . Ta občni zbor Je Jubilejni ob 50-letaicl obstoja društva. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče,-»tarocchl* . . , . »rdeče* .......... »more* ..... «svetle» ..... v limone ........... mandarini I. . . mandarini II. . . jabolka." «abbnndanza» I. »abbondanza* II. »de tzia* i. ... »delizia* II. . . »imperutori* I. . »imperatori* II. hruške ........... hruškice .... zelje ............ cvetača z listi . ohrovt ........... cikorija.......... repni vršički . . . čebula ........... koromač .......... razna solata . . . krompir .......... zeleni radii . rdeči radii . . . zelena............ špmača ..... 82 141 129 71 129 118 88 141 118 50 94 63 65 106 94 100 153 118 53 62 71 35 47 41 19 79 24 82 129 118 47 71 47 41 59 53 24 41 35 35 153 118 3S 59 47 71 76 76 29 106 71 95 39 47 35 53 41 35 88 71 30 41 35 47 71 59 50 400 112 27 56 37 62 990 175 125 423 260 37 140 118 87 250 137 Večina blnga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). SNG v TRSTU V soboto 31. t. m. ob 18.30 uri v AVDITORIJU v Trstu ji t em i e r a PEPELKA pravljična igra v štirih i*p dejanjih s'-petjem V nedeljo 1. februarja ob 21. uri v Avditoriju tržaška premiera Gl Gl Igra v dveh dejanjih, dramatizirala A. LOOS po noveli pisateljice CO-LETTE Prodaja vstopnic v Tr žaški knjigarni v petek in soboto ter v nedeljo od 19. do 21. ure v Ul. Roma 15-11. S V nedeljo 1. februarja ob 16. uri v Avditoriju v Trstu Franz von Suppe BOCCACCIO Opereta v treh dejanjih s prologom Prodaja vstopnic v petek in v soboto v Tržaški knjigarni ter dve uri pred pričetkom v Ul. Roma 15/11. LEPŠI OD OSTALIH PLESOV BO £ila pleb ki bo 31. t.m. z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj* in bo ostal starim in mladim v prijetnem spominu ! Plese bo vodil mednarodni plesni mojster Jenko. Igral bo orkester HARLEM Vstop izključno z vabilom Rezerviranje miz in prodaja vstopnic od četrtka dalje v Ul. Roma 15/11, telefon 31-119 od 14. do 16. ure in od 19. do 21. ure na sedežu društva, Ul. Montecchi št. 6/IV. Na pustno soboto 7. februarja 1959 vabimo na ples Glasbene Matice v prostorih na stadionu »Prvi maj*. Zavrteli se boste ob zvokih priznanega plesnega orkestra Radia - Ljubljane pod vodstvom Moj-mira Sepeta. A D I O J ČETRTEK, 29. januarja 1919 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-Obvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: »Družinsko življenje v živalstvu*; 12.10 Za vsakogar nerkaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Michel Legraod- 13 30 Lahke melodije; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Z začarane police: Lva Žnideršič: »Kako Je muc Manks zgubil svoj rep*; 18.10 Haydn: Koncert v d-duru za čembalo in orkester; 18.30 Melodije iz filmov in revij■ 19.00 Sola In vzoja: EgidIJ KoSuta: »Psihične razvojne stopnje otroka v predšolski dobi* In še «Vzgo)na posvetovalnica*; 19.20 Pestra glav ba; 20.00 Šport; 21.00 »Potovanje na Mesec*, radijska zgodba; 22.00 Iz sodobne književnosti; Josip Tavčar: »Problematika italijanske književnosti v letu 1958», 22,15 Slavni violinisti; 22.35 Slovenski oktet; 23.00 Nočne melodije; 23.30 Polnočna glasba. RADIO TRST 12.10 Tretja stran; 18.30 Dela Sctpla Slata,perja: 18.45 Dario Gi. gl| In njegova kitara; 17.43 »Prtljaga od vsakogar*, enodejanka Lulglja Candomlja: 18.30 Franco Valllsnerl ln njegov orkesier; 18.45 Pred premiero opere »Življenje za carja*; 19.15 Iz tržaškega Avditorija: Sestanek s Francom Rumom ln njegovm! orkestrom. II. PROGRAM 13.00 Plng-pong; 14 00 Gledali. Sčc ob dveh; 18.00 Tretja stran; 17.00 Koncert operne glasbe; 21 00 Radijska drama: »Obisk za Daniela*. III. PROGRAM 20.15 Nocojšnji koncert: M. Ba-lakirev: Uverture na tri ruske teme; Izvaja londonski orkester «Ph!lharmonia« pod vodstvom Lovra von Malačiča RADIO KOPER 1500™*11* T *l0V’: 73°' ,33°' Poročila v Italijanščini; 1230 17.13. 19.13. 2230. „ 15 I" 7.00-7.13 Prenos RL 7,15 Glasba za dobro jutro; 12 od Glasu* po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Igrajo Logar- ski fantje; 14.00 Glasba P°JJ ljah; 14.40 Zabavali vas M® Helmut Zacha.rias, WaHy S1®: Dutch Sivine Cottege, Fafa Je mos, Eddie Calvert in Neal i5.20 Slovenske narodne Pe»® 'vaja Dana Filiplič, Greta,"; žar, Franc Koren in Avgust Staj x kc, 15.40-17.00 Prenos RL; P" Igra Ivette Homer z orkestflg »Horner*; 19.00 Zabavna gl»J 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 SOT melodije v modernem ritmu; "■*F*J Glasba za lahko noč SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, - 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, l8"* 22 00. 22.55. -- 5.00-8.00 Dobro jutro!; 8.05 TO Ljubljanski ’ komorni zbor: Zabavni zvoki: 8.40 Potopisi spomini; 9.00 Svet v orkei nlh barvah: 9.45 Viški fantje^ Stopajo; 10.10.. Iz opernega svS 11 00 Popevke na tekočem tra» 11.30 Oddaja za cicibane; a) -Stina Brerrk: Radovedna i liri b) Od pesrtiice do pesmice; Šopek narodnih; 12.25 Igr* j g? nist Darko Lukič; 12.40 Amen* in kanadske pesmi poje see Ernie Ford: 13.30 Carl VVeber: Koncert za klarinet’*' kester št. 2 v Es-duru; 13.56 7;. rodne v priredbah Mateja W"J, da poje Mariborski komorni zvj 16.00 Iz arhiva zabavne Ig 17.10 Odlomki iz manj jj oper; 18.00 Četrtkova report"7r 18.15 Jugoslovanski pevci zau* ne glasbe; 18.45 Radijska umrij O 2r ... ža — Ing. M. Gnus: *-* »‘"jh pristanišč; 20.00 Četrtkov^ domačih pesmi in napevov; Književnost v anekdotah; 1 -■ Prokofljj SYfw Dve sonati Sergeja (šf. 5 in št. 8): 22.15 Po 'lijh| jazza; 23.10 Novi obrazi — "L , popevke; 23.40 Johann Chn»' r Bach: Koncertantna simfonij* 2 violini, oboo in orkester. TELEVIZIJA 14.00 šolska ura; 17.00 Otr»5 oddaja; 18.45 Stari in novt -19.00 Potni list št. 1: l?.-3®^j#L nost in fantazija; 20.00 KmOtL> oddaja; 20.30 Poročila; 20.50.-, rcsello*; 21.00 Odnehaš ali n,. ljuješ?! 22.00 9. festival ske pesmi iz Sanrema; P°r g oledalFsC^) VERDI Gli? >il V petek ob 20.30 prenuers1“ kove opere ((Življenje za . qž- L V glavnih vlogah nastopajo h,,P Arie F.nopn.ia Ratti* faele Arie, Eugenia Ratti, ""^4, De Gabarain in Franco Sodelujejo zbor in ške filharmonije pod y^jtJli dirigenta A. Fanfanija ter ^ janska baletna skupina po° stvom Uga dell’Ara. TEATRO NUOVO Nocoj ob 21. uri «Deklc 2 žele* C. Odetsa. Cene: 6W’ in 250 lir c KINO Excelsior. 15.00: «Korenine E. Flynn, J. Greco, T. ^ Fenice. 15.00: «Grešniki v -[Sj) Jeans*, Pascal Petit, A- * H J. Charrier. . yiciii j (-uari icr. - j v Nažionaie. 16.00: »Skušnjav*** mejj_ Tsukicka in 't lliejj lauKiLKd 111 (vj-J-r-jgopi. na. Prepovedano mlado!«*" fe r Arcobaleno. 15.30: »Nočern (g L ti*. To je zadnji krik . J L Graham v plinski ** ctVofvu.2W'1 -tli tržnici, so ra Izbiro' v Jtp L* bunde fvetrnl jopiči) ’ jrfjf dežni plašči za mo4«e pit'M hlače Iz žameta ter obleke In posamrrn1, JobSt0 8* po najnlžllh v Trstu renuh Nadalje °“ve,Vo08 smo ravnokar Prf Jtlf gouiery plaščev za d gupc*||f'» v prodaji za vsakega 4$U J 8 reklamni ceni, t. J- ^-itlf*,, ? * lorej pomnite, v .’ bun°V < •Keller* v Trslu dobit« g0 t •Keller* v Trslu 2 900 lir. s tem odre* priznamo poseben pvf N O V O S T I: Gojko Kraljevič- Izdajstvo ali jO.' koljubie W i 1 1 i n m Wog5ff,-Manuela Manuela gj TRŽAŠKA MM**,* I rxl - (II. kv. DNEVNIK dau kin mio cit L DIAMANT fr Mnajstih karatov M* iv* | ft|(J K . ,,,a poročena že dve f,j . komaj sva si začela ® 'izmere. Ko Lat je . ePo službo, toda naše ttre'i>Ve^‘ bodočnosti je c ° vojna in japonska Znašli smo se brez a ^rez dela, dejansko fotj>e^a' razen malega po-;tj ’ ki je vedno lačen ki se nikoli niso u-,en>en'r tr°ovino• 30 se Ste »sm pi> ■m \0 liH’ lOf’ :ub» , :l*rf i krošnjarje in Ce in zdelo se je, da dobro. Neki prija-, le skušal pomagati - dal blago, da bi ga a ea določen odsto-“lužlca. Zdelo se je ta-•tanno, kot otroška t- H kaj kupec .... se je pn-stojnici, si bla- Kfrval B_| in tipal, tako it«l 2delo, kot bi ga ne tu- 1 «ai»» lciJ«- ki datirajo » ^ lL-v enaJst° stoletje. > *®l|ževnost je bogata. %, j* Je bila pod an-ln evropskim vpli-r( |y.!.es se ponovno vra-% j.'*® literarnim tradi- Srir Kin Mi0 Cit Je Nhm-*.v Rangunu in ena S f*® predstavnic so-“Urmanske književ- klj; 'N a** k°sov za en kiat, eset za en pias?» iNlo 56 m' 3* V glavi' nn eTn«e 3g* I leligi *e^» pa sem dodala kolikor hoče- ,jj fij^ 0,trih besed. ut k' *e lc,ar'era »poslovnih s. 'itio . nadaljevala po pot' 'n zat0 sva ^tojf *Iezla v še večje Njj*', Pvijatelj nama k pr vlago in trgovina * id °la. Nisva bila So eno rabo. ljudem, ki jim o si romaš-^*idpp nJ *n hišici v cvet- tj; '‘(Inn J' Si,„ ®ent>mentalnih i-> Sftoo je v naj-®" zelo neprijetna <*■ ki sva to presta- s *5!>o»jj.n“ma ie usPe!<> >1 S*” » nek. dr- •Nm0"1; v tem iasu *" lete’ *-■- - Volj naPadi in mi smo „'fi »,**.!“ iz kraja v nnega pre- S^ii 5r° delfin eačeln z P?U *el|ti > kaj 'J' selitvi sva iz-,, N V skron f, N'sf0°Sno sva se sti- sim.;1«0 11 pred- V*5 bll2u pisarne, V> lmo9!a dc(a“ *» 1 .''Jol j 1 no sina, ki Sil.^oio. Ko ,o sire-S' »inč^1 Pohitela do-»,'t, *« odnesla v za- H , S *hnitn napadom - z; 'n, ■oi itZZ"' ie * ,V>ne - riža do- iSiTi' Im.U smo - 1 .°n dr,,; že enafcopre- sva smo — V*1** me je *to” ** Gorn°^a’ ki je pri-S, 3e Burme, smo J1' to S' 4u° P0l k®*0 Pvijet- sŠStti *cu,i“'- iKd' 'h.h;Kar «e pa e am,*ni pr- V S !*.friil' na ^bl^oiaben n,3'*1 napra- * «irih i ,e n0~ n a>le \°' ki //'J., naletela ■ Si!" *lužki„ nekoi< lil11 Ib ,Co in J°' Nedela N:*, dobro. *J*l° •« j'. eWa k° ^ ie' m . C"! ‘ir ’ v ^C-tk; nffj. ,' .Sr j. n, ni. No ku„ri }\_ imela o- prikrila tir o-«ilo m! ... tne '«r° 'eni o-KN 'Nm.rm da 'n ” ^ nekaj o «#tru «k0 niti* ji* 1V ^ ^ -m ' Saer‘ «i kN de ep0zno k »o '«»20o®j« T0l°d"^- kSS?* » ( ri. I. » H Uir ■ se&f-tr je smeje se potisnila v moje košarico. Na poti domov sem se razjokala. To noč je dež lil kot iz škafa, mi smo bili pa zadovoljni, ker se nam ni bilo treba bati bombnega napada. Prižgala sem staro luč, Ko I.at pa si je prižgal cigareto. Ko je z užitkom potegnil nekaj dimov, je odprl staro knjigo šaljivih zgodb in začel glasno brati. Nisem ga poslušala, Razmišljala sem o dogodku, ki se mi je bil pripetil zjutraj. Ko Lat je še dolgo bral, toda občutil je, kaj se v moji duši dogaja, ker sem ga poslušala molče. Ko je knjigo naglo zaprl, sem ga vprašala: «Kako da nam ne pridejo v roke? Mislim na japonske bankovce. Davi sem videla našo bivšo služkinjo. Sedaj krepko služi. Vsa zalita je in vsa opasana z nakitom. Ne bi je niti spoznal_ Ti bi gotovo mislil, da je slon kakega mahzradže.« Ko Lat se zasmeji in reče: »Dobro, da si me spomnila. Morda bi tega slona uporabili za sprehou.s Njegova šala pa ni naletela na razumevanje. Ko Lat le uperil vame pogled skozi očala, katerih ena leča je bila razbita, in rekel.-«Vem, kako se počutiš, tona zapomni si, da to ne more trajati večno. Moramo sicer živeti brez stvari, ki jih potrebujemo, toda midva i-mava drug drugega in še malega poredneža.» Bilo me je sram. «Zal mi 'je da nisem sposobna stvari jemati tako pogumno, kot 'jih jemlješ ti. Življenje, kakršno živimo, se mi zdi mučno. Vtem pa se. drugi valjajo v izobilju. Poglej le te trgovce pn trgovčiče.» Ko Lat se nasmeje in reče; «Goporiš točno tako kot neka oseba iz te knjige.# »Tako nesposobna sem za katerikoli posel. Hotela sem reči, da sem nesposobna za delo, s katerim drugi kopičijo denar In oni, ki kopičijo denar, vedo, da so japonski bankovci le koščki papirja, zato kupujejo denar in . diamante. Za ceno ne sprašujejo.» Ko Lat je na to rekel: »Kakšno zvezo ima to z, nama, saj nimava niti zlatdf niti diamantov, ki bi jih prodala.» Včasih se je Ko Lat teže znašel kot jaz.. Potrpežljivo f etn mu pojasnila: «Ko bi mogli najti nekoga, ki bi hotel prodati zlato in dHt%(ihn-ter nekoga, ki» bi to ho-•tel kupiti, bi mogli dobiti odstotek. Več kakor pet ali šest najinih plač. S tem bi mogli kupiti olja.s a Nikoli ne bom pozabila izraza njegovih oči; »Vem, da se morem opreti le nate.# • * * In tako se je začelo. Sosed v pisarni Ko Ba Tam mi je pravil, naj ne izgubljam poguma, ker da imam le enega otroka, dočim ima on tn* in da njegova družina prav go-tovef ne živi le od njegove plat«. Njtgova žena da je skoraj nepismena. Ko Ba Tam mi je še to povedal: «Pred dnevi si je prodajalka rib 'zaielela par dianftntnih zajiestnic. To je povedala mo-ii ženi, ki je netila nekoga, ki je nakit hotel prodati in s« z pjim dogovorila j* de-no 90.000. Prodajalka rib ji je za zapestnice dala cel lak. »To pomeni, da je tvoja žena zaslužila 10.006» sem mu odgovorila. Ko Ba Tam ce je nasmehnil: »Se večl Dobila je še odstotke od prodajalca. In tl prav-hfhko etarišj kaj takega. Ce zmore to mota žena, čemu ne bi ti? Saj j. pametnejša od nje.i « » » Naslednjega dne sem obi- ........ skala njegovo ženo. Dala mi je potrebna pojasnila. »Kupite diamant od 13 karatov. Ko ga dobite, stopite v zvezo z gospodom lbrahi-mom.» Zvečer sem o tem govorila s Ko Latom in bila polna u-pov. Napravila sva tudi načrt. Najprej bova odšla v Tungangin k neki ženski, ki se ukvarja s tem. V nedeljo zjutraj sva vstala zgodaj in se odpravila na pot. Ko Lat je sina in mene vozil na starem kolesu in polglasno pel. Jaz sem ga spremljala. Otrok pa je bil od navdušenja ves iz sebe. Komaj smo bili nekaj ulic c d doma, so zatulile sirene. Ko Lat je naglo zavrl in vsi trije smo se znašli v jarku ob cesti. Na srečo nismo bili hudo ranjeni. Moj sin ni niti jokal, toda to je bilo le iz-vidniško letalo. Dokler se niso pojavili težki bombniki, smo imeli vsaj toliko časa, da smo prispeli v zaklonišče. In s tem se je moj podvig končal. ŽIVLJENJSKA ENERGIJA JE NAS NAJVECJI KAPITAL ■— —— - ... — ■ L —— jUb . Ta_ nesrečna preutrujenost Preutrujen organizem kmalu podleže številnim boleznim Nekega večera se je nad Moskvo znesla huda nevihta. Strele so švigale kot še nikoli. Nekemu fotoamaterju se je posrečilo s svojega okna posneti gornjo fotografijo, ki prikazuje, kako je za moskovskim vseučiliščem mogočen • blisk razparal nebo. O zadevi, o kateri nameravamo danes pisati, smo v tej naši tedenski rubriki že pisali, toda vračamo se k njej zato, ker je utrujenost največji sovražnik sodobnega življenja. Zaradi utrujenosti postanemo pretirano nervozni, preveč občutljivi, brez volje, apatični; zaradi utrujenosti imamo slab videz, in kar je najvažnejše, preutrujeni organizem laže podleže najrazličnejšim . boleznim. In vendar je utrujenost nekakšna nujnost sedanjega naglega življenja, sedanje br-zine, ki nam jo vsiljuje tako imenovana atomska doba. 20 odstotkov pacientov, ki se javljajo na zdravniških pregledih, toži nad preveliko utrujenostjo in mnogi zdravniki svetujejo večini pacientov več počitka. Utrujenost torej ni kar tako, zato se o njej pomenimo še enkrat. Preden se lotimo utrujenosti, jo moramo najprej tudi teoretično spoznati. ' Poznamo namreč fizično, to je telesno utrujenost, ki je posledica večjega ali bolje prevelikega telesnega napora, imamo nato duševno utrujenost, ki nastaja zaradi prenapornega ali predolgega nepretrganega duševnega napora, in še psihično' utrujenost, ki je posledica velikih razburjenj, prevelikih vzhičenj ali prevelike žalosti. Utrujenost je lahko zdrava. Tako, zdravo utrujenost. čs»ti* mo po dolgem izletu, po prijetnem in ne prenapornem delu na polju ali v tovarni ali tudi v kuhinji oz. domu. Najprimernejše sredstvo proti taki utrujenosti je lepa kopel in nato prijetno ter u-strezno dqlgo spanje. . Ce se pa v enem ali več dneh sproti nakopiči večja duševna (včasih tudi psihična) utrujenost zaradi prenapornega umskega dela, zaradi ne-razpoloženja, tegob ali kakega drugega vzroka, je zadeva že bolj neprijetna, kajti ob preveliki utrujenosti organizma začne srce močneje biti, čemur sledi razširjenje srca, jetra ne delujejo normalno' in hemoglobin v krvi se redči. Utrujeni čloVek dobi vročico ali postane omotičen. Nadaljnja posledica je izgubljanje apetita, večja živčnost in vsaka najmanjša nerednost ali ropot človeka vrže iz tira. 2ivljenjska energija je naj- lillllllilliilllMlllliillillllliillliiniilifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinlilliiiitiiiiiiiiiiiMiiifiiiiiininiiiiiiitilltiiliiHiiiiiiiiiiiliiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiMiriiiiillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHKiitiiliiiMiiMiiiiiHiliiiiititiiiiiiiiiiHiiiiifiiii VTISI LABURISTIČNEGA POSLANCA O KITAJSKIH KOMUNAH «Že v treh letih bomo prekosili pridelek riža v Vel. Britaniji» Tako so odgovorili poslancu na neko njegovo opombo - Plavži iz kamenja in blata - «Delavnica» krogličnih ležajev - Sami so pripravili načrte za gradnjo jezu Zadnjič smo objavili članek angleškega laburističnega poslanca in časnikarja Richarda Crossmana o diskusijah, ki jih je imel na Kitajskem z univerzitetnimi profesorji o »prevzgoji# izobražencev. Ker 54.000 duš. Okrožje so spremenili v komuno z nacionalizacijo vse zasabne lastnine razen hiš in vrtov. Spojili so o-krog 50 obstoječih kolhozov in izvolili osrednji odbor, katerega oblast je razširjena na morje riževih stebelc. Pokaza li so mi eksperimentalno parcelo, nad katero so se zibale električne žarnice, ki so pospeševale rast riža podnevi in ponoči. Na neki koči sem opazil lepak z napisom, ki Kitajcem, se hudo mudi. Zato delajo in hite, da bo »skoka še vetji. Ker strojev ni, jih nadomešča človeška delovna sila. In vendar veliko store. je zanimanje za kitajske ko njune zelo veliko, objavljamo izvleček iz Crossmanove reportaže o kitajskih komunah, ki kaže, kako gleda nanje on, ki je sploh prvi zahodni novinar, ki si jih je ogledal. Grossman pišg med drugim: Komune, ki sem jih obiskal,; so komaj kakih 50 km daleč! od treh velikih mest, to je Tiencina na severu, Cankova južno od Rumene reke in Vu-hana na Jangceju. Toda po o-fcupnem stanju cest bi lahko sodili, da so te komune na stotine km dafečjodSvelikih mest. Vsaka izmed teh komun obsega po celo Krdečko okrožje. Da stvar poenostavim, bom imenoval te komune T, C in W. Njihovo prebivalstvo šteje 85.000 oziroma 75.000 in vsa področja, vštevši upravo, gospodarstvo in policijo. Ko sem prišel tja, je prebivalstvo že organiziralo delovno brigado okrog 3000 ljudi, ki ji je poveljeval brigadir Ko sem v t rekel, da ta oblika razbija vaški ustroj, so mi odgovorili: * «Naš smoter je, nadomestiti vas z bolj racionalno proizvajalno enoto. Ustanovitev teh velikih brigad nam je o-mogočila, da smo na primer pripravili na tisoče delavcev za industrijske naloge za večji del leta; po drugi strani pa lahko osredotočimo vso delavsko silo na riževa pblja za časa presajanja in pobiranja pridelka.# V tej komuni so kmetje res lahko ponosni na pravo zeleno Vedno večji obisk muzejev ona zauoj-Pa ga Obisk muzejev, umetnostnih galerij, spomenikov in tizko panin v Italiji stalno narašča. Po statističnih podatkih je bile leta 1957 , nad 8 milijohov in pol'‘obiskovalcev, to je o-krog 800.000. več kakor apejš-nje leto. J Povišek (je treba predvsem pripisati povefcanju žtevila ljudi, ki obisnjc|i muzeje brezplačno. Iz tega bi se lahko sklepalo, da se je med Italijinl otlvllo zanimanje za »u/.eje in galerije, zla-‘,tl med' iti/Šentl ip ljubitelji umetnosti, kar upravičuje u-krepe, ki so jih sprejeli v raz-nih’mestih,i da pospešujejo’ dotok občinstvu v muzeje z brezplačnim vstMom # določenih dneh. To potrjujfjo dutki o brezplačnem Obisk Tako je bilo leta 19lm v muzejih, galerijah in krajih, kjet so izktjpanin?, 4 2dli.048 brezplačnih* eblekov, i*ta 1957 p* 4.518.289 brezplačnih obiskov Obiskov s plačano vstopnico it bilo lula iUigi 3.878.588. le- ta 1057 pa 4.029.987.w Največ se ja pivedfclo' številu' Ir muzejih, toda tudi razne izkopa nine je obiskalo mnogo več .> v*. ‘,n Državh je kasirala leta 1957 nad 558 mUijonov lir za pstop-v evojih muzejih, ..galeri-ah itd. K*r skupin*, ki ne >l*ču jej« vstopnic, t,*; splošno sestavljene iz turistov, se lahko trdi, da so skoraj vso omenjeno vsoto plačali tuji turisti, kar pomeni tudi velik doprinos inozemske valute. Zanimiva je tudi porazdeli-tev. nbiškljv jfp . faznih deželah.'• Najvčč (fbfshpvalčev je bilo v Campanii, in sicer nad 2 milijona: tej deželi sledita I.alio in Toskana. Seve&a i-ajvečji delež v Campanii zkopanine v Pompejih, ki jih obiskuje na stotisoče turi-stuv, ki._prihajgio.ž Meka sveta Clipfcaiua j» dpMJgl( zaradi tega tudi največje število povprečnih mesečnih obiskovalcev, at- sicer ,ik- mtcUu. Bkupno s Gampanio je bilo največ obiskovalcev v aprilu tudi na otokih. Glede vsedržavnega povprečja pa je največ obiskovalcev v avgustu. To velja za Tridentinsko in Južno Tirolsko, za Benečijo, Trst, Ligurio, Emilio, Toska-po, Abruce in Molise. Maja je bilo največ obiskovalcev v j.nmbardiji, v Julijski krajini m Apuliji. V Laziu Jih je bilo največ junija, v Umbrii septembra, v Piemontu pa oktobra, Seveda vplivajo na število obiskovalcev tudi razne prireditve, razstave in podob-ho.»,. V Campanii je obiskalo muzeje, galerije in izkopanine leta 1957 brezplačno 918.542 ljudi, s plačano vstopnico pa 1 777.344; v Laziu brezplačno |)M).822 ljudi, s plačano vstopnico 1.087.081; v Toskani 5B3 tisoč 388 ljudi brezplačno, s plačano vstopnico pa 830.229. Tem deželam sledijo po številu obiskov Emilia, Lombardija, Piemont, Sicilija itd pravi; »Prehiteti moramo Veliko Britanijo v treh letih«. Pripomnil sem, da predvidevajo uradni načrti 15 let za uresničenje te naloge. Odvrnili so mi; «2e mogoče, toda z r.ašimi električnimi žarnicami lahko prehitimo angleški pridelek riža v treh letih.# V komuni W sem naletel na drugi primer naporov delovnih brigad za prehitevanje Anglije. Na nekem griču so odkrili ležišča železne rude. Voditelji komune so sklenili, da bodo zaposlili 220 mož in ie->.a, da bodo kopali rudo z rovnicami in železnimi drogovi. Pod gričem sem videl na stotine drugih, ki so gradili 15 peči iz kamna in blata, medtem ko je druga skupina žgala izvrstno opeko. Ko sem jih vprašal, kako so jih lahko odtegnili delu na polju, so mi odgovorili, da se bodo kmalu vrnili- pobirat bombaž in izkopavat sladki krompir. «Ali ne bi vsi ti ljudje rajši šli delat v velike jeklarne v Vuhan?# sem vprašal. Odgovor se je glasil: »Mesta nimajo več pravice, da nam kradejo delovno silo Nihče r.e sme odpotovati od tod brez Jašega dovoljenja. Mi odločamo o izbiri zaposlitve vsakogar.# Ko sem jih vprašal, kdo so ti #mi», so mi povedali, da v vsaki komuni izvolijo na velikih skupščinah osrednji odbor z dvigom rok. Samo predsednik in njegov namestnik ita nameščena funkcionarja, drugi pa morajo posvečati polovico čaaa kmečkemu ali industrijskemu delu. Za razliko, kot sem opazil v Rusiji, m tu noben strokovnjak nadzoroval kmetov; noben voditelj komun, s katerimi sem govoril, ni bil komunist pred letom 1949; vsi so bili takrat le nepismeni kmetje. Leta 1958 pa so mi napravili vtis tiiločnih ljudi, ki zaupajo sami vase. Vsakdo je imel zvezek, v katerega je skrbno zapisoval vse, kar bi utegnilo biti koristno za njegovo delo. V hjihovih uradih sem vi- del mnogo časopisov, toda nobene knjige. Za svoje vsakodnevne odločitve niso potrebovali nobenega »strokovnjaka#. V T so mi rekli, da je v komuni samo 30 ' izobraženih ljudi, od katerih trije stari borci. Pokazali so mi velik jez, Uti so ga pravkar dokončevali-. Ko sem jih vprašal, kdo jim je napravil načrt, so odgovorili, da ga je učiteljica prerisala iz šolske knjige, ki jo je neki učenec prinesel iz tehnične šole v Tiencinu. Stvar sem preveril in se prepričal, da je točna. Oblasti *> samo odobrile kraj, ki so ga izbrali za gradnjo jezu Vse so izdelali na kraju, vštevši cement' in Železna ogrodja, razen turbine električne centrale, ki so jo prinesli iz Harbi-na in je bila angleški izdelek iz leta 1874. Tudi v drugih komunah sem videl podobne primere. V komuni W sem naletel na moške, ženske in otroke, ki so ploskali in se smejali ter mi razlagali, da šo prinesli topit vso kuhinjsko posodo, da bodo nomagali »dohiteti Anglijo#. Vprašal sem jih, kako so se naučili topiti železo li. kako je treba zgraditi topilnico. Vprašal sem jih; »Toda jeklo, ki ga proizvajate, služi ‘sploh kakšni stvari?# Odgovorili so mi: »Manjka nam še neka snov. Toda po Elali smo l^udi, d» brskajo po vsej deželi in da jo najdejo.# V komuni C pa posvečajo vse napore izdelovanju raznega orodja. “ Nasproti 19.000 poljskim delavcem so namenili samo 1000 ljudi za industrijo, toda leta 1958 je vrednost industrijske proizvodnje le prekosila vrednost pridelka na polju in so žato usmerili v industrijo š* 4000 pomožnih delavcev. Pokazali so’ .mi največjo delavnico, ki izdeluje poljsko 'orodje. Pokazali So mi tudi mizarsko ^delavnico, kjer izdelujejo pohištvo za člane..komune, kakpr audi 'stroje za’ rezanje krčnipirja. V nekem kotu je pet kovačev kovalo lemeže za globoko oranje. Povsod so bili ve-1 'ki kupi posode, namenjene za prfetopitev v drugem kotu sem opazil pet stark, ki so E-dele v krogu. Povedale so mi, da predstavljajo odsek za »kroglične ležaje#. Okroglo železno palico so rezale na 1 cm dolge trklje, ki so jim da- Povedali so mi, da sta šla | jali okroglo obliko z udarci dva »pismena# kmeta v bliž 1--------------—--------------------- njo vas, kjer so jima poveda- (Nadaljevanje na 5. strani) večji kapital našega organi- noeti uničujejo živce, iz]*ari> zrna, zato ga moramo varovati. ' Neumno ali vsaj nesmiselno bi bilo jo . razmetavati. Ko človek občuti, da je utru-jpn, da ga pleča bolijo, da ga začenja bčleti glava ali kaj podobnega, naj to smatra kot opozorilo. Tedaj bi moral delo pustiti in se odpočiti. Seveda bo kdo rekel, da je to nemogoče in da je edino nedelja dan počitka. Res je, današnji čas nam ne dopušča — posebno ljudem, ki so zaposleni po podjetjih .— da bi pustili delo in se odpočili. In vendar si moremo in celo moramo pri delu najti trenutek počitka, da se utrujenost organizma ne nakopiči čez mere Vsakdo bo našel ali moral najti trenutek, da se odpočije. Kdor pa ni odvisen toliko od delovnega urnika, kdor ni pod izredno strogo kontrolo, l.o ob prej omenjenih znakih zapustil delovno mesto. za trenutek sedel, globoko vdih-, nil, seveda pri odprtem oknu, Po možnosti napravil tudi kako telovadno vajo. Ce mu je možno, bo popil kozarec vode, v katero je vsul žličko sladkorja, ali pa si privoščil kako drugo pijačo kot na primer limonado, oranžado ali kako drugo pijačo te vrste. Ce ste morali zaradi dela biti dolgo pripognjeni ali če ste dolgo časa stali, se najprimerneje odpočijete tako, da ležete na ležalni stol ali kavč in položite noge vodoravno ali morda celo nekoliko više. Nato skušajte za nekaj trenutkov zatisniti oči. Najkoristnejši in najbolj u-č.nkovit počitek je, če po kosilu za pol ure ležemo v dobro prezračeni in temni sobi. Ljudje, k! jim delovno raz-mčVje tega ne dovoljuje in imajo drugačne delovne pogoje ter si zato ne morejo privoščiti popoldanskega počitka, morajo najti kak drug način. V kolikor se le da, naj izven delovnega mesta živijo čimbolj urejeno življenje, tako da si v preostalih urah privoščijo trezen počitek ali primeren sprehod, pač v odnosu na to, ali delajo fizično ali umsko delo, ali delajo v za-rrfih prostorih ali na prostem Piosebno ljudje, ki delajo v baprtih prostorih, se ne bodo odpočili, če bod0 po službi, po delu, stopili v kavarno ali zakajen prostor. To naj puste za oni dan v tednu, ko si bodo mogli privoščiti več počitka in tudi sprehod. Tedaj bo uriča ali dve za mizo v kaverni le nameček k razvedrilu. Iz gornjega lahko zaključimo sledeče^ «U sedanjem na-.giem žlvl)ejp}u, ko služba ali delo terja od človeka izkoriščanje-vseh fiziČBib ali du-šef^ih sil in kb nam nevšeč- MMIimillllllUiiniUlllllilMIUIIMIIMIMIMMillli «Čez reke in ^re» v filmu Kitajci so začeli snemati '< Pekingu velikanski film »Živela Rdeča armada». Film po posnet po gledališkem delu «Cez reke in gore» kitajskega komediografa Cenčitunga .Delo prikazuje junaštvo borcev kitajske vojske v znanem pohodu 14.000 kilometrov, ki ga je Maocetungova armada napravila leta 1934—35. Modne revije in naš okus Ce pogledamo modne revije zadnjih desetih let, potem lahko ugotovimo, da se je način našega oblačenja močno spremenil. S to ugotovitvijo seveda ne nameravamo sprožiti polemike o tem, ali je prav ali ne, da posnemamo razne modne novosti in muhavosti. Ker jih sprejemajo i si, jih sprejemamo pač tudi mi, morda z nekolikšno zamudo in z manjšim navdušenjem od drugih. A sprejmemo jih in jih bomo še sprejemali — zlasti seveda ženski spol, ki rad sledi modi, pa četudi mnogokrat ne odgovarja njegovemu okusu In vendar je treba najti tudi » taj «dirki» za modo neko srednjo pot, ki nam bo dovoljevala, da bomo moderne, pa da zaradi tega ne bomo smešne in neokusno oblečene. Modne revije, ki jih uprizarjajo o Rimu, Florenci, Milanu ali Parizu, nam k »izoblikovanju* našega lastnega o-kusa, oziroma k pravilnemu »Doziranju# uporabljanja nove mode ne morejo dosti pomagati. Te modne revije so namenjene, v glavnem bogatim in ekscentričnim klient-kam raznih svetovno znanih modnih hiš — ostali ženski st e( je deležen teh modnih novosti dostikrat šele tedaj, ko gredo pri bogatih tinskah ic v pozabo. Modna revija, ki je bila pred dnevi v Ljubljani, se je od le omenjenih modnih revij v mnogočem razlikovala. Njen namen je bil predvsem vzgajati potrošnika in proiz- vajalca modne konfekcije, Revija je bila zato namenjena širokemu krogu obiskovalcev ter je prikazovala sicer moderna, a vendarle predvsem takšna oblačila, ki ustrezajo ra-meram in potrebam čim večjega števila žensk. Manekeni so pokazali nekatere vzorci in modele, ki se lahko kosajo celo s še tako odličnimi modnimi hišami v tujini. Se več — domača moda je navdušila gledalce prav zaradi tega, ker je vsakomur dostop, na, ker jo lahko uporabimo cb vseh priložnostih in ker Je primerna za vse postave in za vse vrste žensk. Seveda je tudi modna re??i-ja v Ljubljani že nakazala modele za prihodnjo pomlad, kot so to pred njo storile ie modne revije v kimu, Floren-c in Parizu. Kostimi, dvodelne obleke in lahki plašči so imeli zato «glavno» besedo. Ce sklepamo iz pisanja in pa iz izjav raznih obiskovalk modne revije, potem prihajamo do zaključka, da je ta revija povsem uspela in dosegla tudi svoj namen. Pokazala je namreč, kako se lahko čim lepše, pa tudi čim ceneje oblečemo za prihodnjo pomlad .n da smo pri tem vendarle v skladu s pravili in zahtevami mode, ki vlada trenutno v svetu. Pri nas takšnih modnih revij, ki bi bile dostopne vsem, za sedaj še ni. Redke So zato tiste, ki so si jih lahko od blizu ogledale in še manj je takih, ki bi si lahko ha teh prikekane modele tudi privoščile Zato si morajo naše ženske pomagati same — navadU ti se morajo, da prilagodijo rnotfo svoji zunanjosti m pa stojim potrebam, tako da bodo sčasoma ustvarite »svojon modo, ki morda ne bo vedno t ajtiooejš-fl, a bo vendarle naj-l clio-vtrezaUp njihovemu o-kusu ter jim bo pomagala do lepšega in prijetnejšega videza. stimo vsako priložnost za počitek. Na bo 'to doma ali od doma. Po možnosti čim voč zraka. Drugo sredstvo z* o-krepitev organizma je čim manj tobaka. V kolikor se mu ne moremo povsem odpovedo-ti, skušajmo zmanjšati količino in to po možnosti vsaj zve. čer. Mnogi poslovni ljudje jemljejo za poživljanje organizma razna poživljajoča sredstva. Bolj priporočljivi so vitamini, ki jih jemljemo po zdravnikovih navodilih. Posebno pridejo v poštev vitamini C, ki jih mnogi zdravniki z uspehom predpisujejo. Sicer pa je umirjeno in ureje. no življenje in primerna zdrava hrana najboljše jamstvo, da bo naš organizem kos vsakemu delu, ki ga sedanja doba od nas zahteva in utrujenost ne bo imela toliko kvarnih posledic za naše zdravje. v :• Daleč v brazilskih gozdovih so se otroci igrali. Sli so se, kajpak, Indijance. Neki deček je izstrelil puščico, ki se je 10-letnemu Reisu zarila v oko. Nekaj peš, nekaj na vozovih, pa tudi z letalom in deček je opravil 3000 km dolgo pot do Rio de Janeira k zdravnikom, ki so mu rešili vid. Na sliki Rels še s puščico v očesni duplini. HOROSKOP ,ZA DANES. OVEN (od 31. 3. do 20. 4.) Današnji dan je zelo ugoden za ljudi, ki se ukvarjajo s trgovino. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce niste povsem zadovoljni s tvojimi sodelavci, začnite delati na lastno pest. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. P.) Predlagali vam bodo sprejemljivo sodelovanje. Bodite primerno previdni. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prijetno se boste počutili vse do pozno popoldne. Proti večeru se bo nakopičilo nepri-jetno delo. LEv (od 23. 7. do 22. 8.) Možno je, da speljete do konca važno finančno zadevo. Ne bodite preveč nagli in neprevidni DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dokazali boste svojo sposobnost in to na več področjih. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Opustite vsa Stranska dela in se lotite najvažnejšega, ki vam bo dalo tudi največ zadoščenja. ŠKORPIJON (od 24. 10. d® 22 11.) Pohitite in dokončajte posel, ki se predolgo vleče. Dobili boste tudi ustrezno pomoč. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Uveljavili boste svojo sposobnost, doma pa bo vladalo napeto vzdušje. KOZOROG (od 21. 12. do 2u. I.) V neko zelo delikatno zadevo se boste vpletli. N* silite v ospredje VODNAR (od 31. 1. do 19. 2.) 'Nekdo, ki se je vrinil v ■vašo druščino, bo vse pokvaril. Zdravje odlično. RIBI (od 20. 2. do 20. 3J Srečali boste starega prijatelja. Ne bodite prehladni z njim, — Kolega, pinceto ste mu pustili v trebuhu.» Všfejte m« jo o račun... PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 29. januarja Gorlsko-beneški dnevnik Pripravt na novi zakon § prometu 10-dnevna »operacija pešec" za izboljšanje cestnega prometa S to akcijo, ki bo r marcu, bodo pešce poučili o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz novoga zakona Pristojne oblasti, predvsem avtomobilski klubi in vsedržavna organizacija «Via sicu-ra» si že sedaj prizadevajo, da bi pripravile državljane na določbe novega zakona o prometu ki bo stopil v veljavo 15. marca letos. V zadnjem času so sklicale več uspelih sestankov, na katerih so se predstavniki oblasti ter motoriziranih oseb pogovorili o u-krepih, ki bi jih morali še sprejeti, da bi ob vstopu novega zakona v veljavo ljudje zakon čimbolj poznali. Tak sestanek je bil v nedeljo v Veroni, katerega so se udeležili številni predstavniki periferičnih organizacij avtomobilskih klubov naše dežele, med njimi tudi predstavnik iz Gorice. Govorili so predvsem o tem, kaj naj se napravi, da bodo tudi pešci obveščeni o določilih novega zakona, predvsem pa o pravicah, ki jim jih zakon daje. Sklenili so, da bodo organizirali po vsej državi akcijo z naslovom »operacija pešec« ki bo trajala 10 dni. V tem času bodo s članki, brošurami ter s pomočjo občinskih uprav vzgajali pešca tako, da mu bodo povedali, kakšne pravice in kakšne dolž- nosti ima, ko se kreta na cesti. Sedaj veljavni zakon o prometu, ki ima pred seboj še poldrugi mesec veljave, ne zahteva od vozačev, da dajo absolutno prednost pešcem, če prečkajo cesto na tistem kraju, kjer je z gostimi vzporednimi črtami označen prostor za pešce. Avtomobilisti, predvsem pa motociklisti, so v najboljšem primeru na tistem kraju zmanjšali brzino. ustavili pa se niso. Pešci so bili v tem pogledu manjvredni. V mnogih zahodnih državah so to vprašanje že zdavnaj rešili tako, kot ga predvideva novi zakon o cestnem prometu. Vsak voznik v teh državah točno ve, da imajo pešci pri prekoračenju ceste na o-značenih mestih prednost, in se po tem tudi ravna. Prav tako pa se bodo morali pešci privaditi, da morejo prečkati cesto samo na kraju, ki je za to določen. Ce se hočemo prepričati, kako malo ljudi se sedaj v Gorici ravna po tem, tedaj se bomo kaj hitro prepričali, če se za nekaj časa pomudimo na Verdijevem korzu. V poldrugem mesecu pa se bo tudi na tem področju mar- ............ sikaj spremenilo, kajti ljudje se bodo morali na novi red, ki ga bo prinesel zakon, tako ali tako navaditi. Kino - največja zabava Goričanov Lani 200 milijonov za filmske predstave Po število obiskovalcev je «Ce*arica Siisi* na prvem mestu Obiskovanje kinematografov, to je v Gorici najpriljubljenejša in skoraj edina zabava. To prepričanje nam utrdijo tudi sledeče številke. V lanskem letu so Goričani potrošili za obiskovanje kinematografskih dvoran okoli 2C0 milijonov lir. Kolikor je doslej znano, si je največ ljudi o-gledalo De Laurent.sov film «Cesarica Sissi»: 15.000. Morda bo ta rekord potolkel samo še film »Deset božjih zapovedi«, ki si ga je ogledalo v kinodvoranah Corso in Vittoria 25.000 oseb. Po obisku spadata torej filma med tiste velikane (»Vojna in mir* ter »Najlepša ženska sveta«), ki smo si jih množično ogledali prejšnja leta. Ostali filmi, ki smo jih gledali v tem največjem in najmodernejšem goritkem kinematografu, so dosegli naslednji uspeh: «Mladi levi« 10 tisoč obiskovalcev, «Okrog sveta V 80 dneh« 8 tisoč obiskovalcev, «4. infanterijski polk« 11.000 obiskovalcev, e-nako število obiskovalcev je bilo tudi za film »Most na reki Kwai», čeprav so se nadejali, da bo obisk boljši. Meseca februarja bodo v kinu Corso predvajali filma »Mačka na pekoči strehi* in «Vikingi», v marcu pa bo prišel na vrsto italijansko-jugo-slovanski film «Nevihta». Avtobus v Trst na opereto «Boccaceio» Ker bo v nedeljo 1. februar Ja v Avditoriju v Trstu ponovitev operete »Boccaccioa, organizira ZSPD na to predsta- vo avtobus, ki bo odpeljal izpred Bratuševe kavarne ob 14. uri. Voznina in vstopnina 9W lir. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli, v kavarni Bratuš in pri Kuzminu v So-vodnjah nepreklicno bo danes zvečer. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D’Udine, Ulica Rabatta 18, tel. 21-24. Najdeni predmeti Na poveljstvu mestnih stražnikov v Ul. Mazzini 7 imajo sledeče najdene predmete: žensko kolo, ogrlico, šop ključev, vsoto denarja in zlato verižico. Lastniki, ki lahko dokažejo, da so najdeni predmeti njihova last naj jih pridejo iskat. Lanski promet na goriškem letališču Na goriškem letališču je lani pristalo 300 letal, ki vzdržujejo redno progo Qorica-Be-netke-Rim in prav toliko jih je odletelo. Letala vzdržujejo to progo vsak dan razen ob praznikih. Prišlo je s temi letali v Gorico 1380 potnikov, odpotovalo pa jih je 1275. S temi letali so tudi pripeljali ekrog 35.000 kilogramov raznega blaga, prtljage in pošte, oupeljali pa so 25.000 kilogramov blaga. Na letališču so tudi zabeležili lani okrog 3700 pristankov in odletov privat-n.b turističnih letal. «»-------- NOVAČENJE DELAVCEV ZA TUJINO Urad za delo sporoča, da je v teku novačenje ženskega pomožnega osebja za hotele v Švici in raznih vrst delavcev (tudi za kmečka dela) za Zahodno Nemčijo. Podrobnosti o novačenju se lahko dobijo na uradu za delo in na vseh občinskih uradih. Seja pokrajinskega odbora V zavodu za gluhoneme razširitev mizarske delavnice Potrebe tehnične srednje šole Na torkovi seji pokrajinskega odbora je odbornik Fabri-z.o sporočil, da so centralne oblasti odobrile nakup nekaterih strojev za mizarsko delavnico Zavoda za gluhonemo mladino. S temi stroji se bodo lahko gluhonemi mladinci izučili poklica, ki jim bo koristil v nadaljnjem življenju. Za nove stroje bodo razširili sedanjo mizarsko delavnico v zavodu. V nadaljevanju seje so odborniki odobrili izdatke za nakup mesa in mleka za potrebe umobolnice in nekatere druge upravne izdatke. Odbornik Polesi je na dolgo in široko razpravljal o potrebah, ki jih nalaga pokrajinski upravi tehnična srednja šola v Ulici Diaz. Pokrajinska uprava bo prodala občini 2.600 kvadratnih metrov zemljišča v Ulici Giustiniani, kjer bodo zgradili stanovanja za brezdomce. «»------- Gasilci na delu Včeraj so morali goriški gasilci dvakrat na delo, ker je pričelo goreti v dimnikih za- redi nabiranja saj. Najprej so morali v Mošo v stavbo last družine Marostica v Ulici 24. maja 3, nato pa v Ulico Ba-lilla 13, kjer je gorelo v stavbi last družine Nalchi. V cbeh primerih so zabeležili manjšo škodo. a«------- Kino v Gorici CORSO. 17.00: »Zenska, ki je dvakrat živela«, K. Novak in J. Stewart, barvni film. VERDI. 16.30: »Vstajenje«, po romanu L. Tolstoja, igrajo M. Bru in H. BucbhoHz, barvni film. VITTORIA. 17.00: »Gilda«, R. Haywort in G. Ford. CENTRALE. 17.00: «Dva brata za dva revolverja«, B. Crabbe. MODERNO. 17.00: »Dežela letečih krožnikov«. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 11,4 stopinje ob 14.30, r.sjnižjo pa —3,4 stopinje ob 7. uri. ......mi,,,,...................................................... iiiiuiiiiihiiiiiiiii....nminiiHiiiiHiiiimiiiiHHui« Pismo iz Nove Gorice Počastitev spomina padlih gojencev partizanske partijske šole v Cerknem Posekali bodo kostanje ob Erjavčevem drevoredu ter razširili cestišče in napravili pločnike NOVA GORICA — V nedeljo je bila v Cerknem doslej največja manifestacija na Goriškem v počastitev 40. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Nad 1000 ljudi je ta dan počastilo 47 gojencev pokrajinske partijske šole za Primorsko in Gorenjsko, žrtev znanega nacističnega pokola pred 15 leti v Cerknem. Zbrani množioi sta govorila Ivan Bratko, in Dušan Travničar, eden izmed predavateljev tedanje partijske šole. Ivan Bratko je v svojem govoru poudaril, da tako množičnega in okrutnega pokola komunistov, kakršen je b.-l iz- miimiHIIIHIIimilllllMIIIHHMIIHMIIIIIIIMIIIMIMIMMIIIIIIMMMMMMMItMII Včeraj v trgovini pri Stolnici Zaradi srčne kapi »mrl mož iz Prvačine Nenadoma jc postalo slabo 77-letncmu Zornu in zdravnik mu ni mogel nič več pomagati Včeraj ob 11. uri je jugoslovanskega državljana 77-let-nega Jakoba Zorna iz Prvači-ne 84 zadela srčna kap, ko se je nahajal v trgovini Car-lotto na Stolnem trgu. Zorn je bil prišel na italijansko o-zemlje ob 9. uri zjutraj čez blok pri Šempetru s 37-letno hčerko Marijo por. Černe. V trgovini Carlotto ga je kar naenkrat prijelo slabo in padel je na tla. Zdravnik dr. Del Neri, ki je prišel po nekaj minutah na lice mesta je moral le sestaviti zapisnik o smrti. Juventina: Železničar v nedeljo v Šlandrežu V nedeljo bo na nogometnem igrišču Juventine v Stan-drežu prijateljska tekma med domačo enajstorico in železničarskim nogometnim klubom Nova Gorica, ki je v primorski ligi na prvem mestu. Tekma st bo pričela ob 14,30, Bencinska nakazila dobile še v februarju Avtomobilski klub »poroča, da bodo osebe, ki jih tiče, prejele bencinska nakazila za januar tudi v mesecu februer-ju, ker so z razdeljevanjem nakazil pričeli bolj kasno, Benečan padel ka ja nosil sana Na kirurškem oddelku Če-dadske bolnišnice »o »prejeli na zdravljenje 48-letnega kmetovalca Avgusta Cenciga iz kraja Beča pri St. Petru. Cen-cig se je odpravil v stajo v hribu po seno, kjer ga pušča čez zimo. Ko se je vračal, o-prtan s težkim bremenom, se je spotaknil in padel po zelo strmem pobočju. Pri nesreči si je zlomil piščal. Zdraviti se bo moral okoli 30 dni vršen ob pomoči izdajalskega cerkljanskega kaplana, ni bilo v zgodovini ZKJ. Ta izguba je bila tembolj boleča, ker so bili padli večinoma mladi, mnogo obetajoči komunist.. Ko je govoril o sedanjih mednarodnih političnih vprašanjih, pa je izrekel v imenu vseh udeležencev ogorčenje nad procesom proti borcem ((Beneške čete« v Florenci, obsodil pa je tudi postopek sodišča v Los Angelesu, ki je zavrnilo jugoslovansko zahtevo za izročitev znanega ustašfkega vojnega zločinca Artukoviča. Omenimo naj še, da je občinski ljudski odbor Nova Gorica pred dnevi določil ožji gradbeni okoliš, v okviru katerega bodo nacionalizirana zemljišča na osnovi nedavno sprejetega zakona. Sprejel je tudi načrt letošnje komunalne kn stanovanjske izgradnje v novo nastajajočem mestecu. Iti ga nameravajo uresničiti s posojilom republike, s sredstvi občine ter s prispevki podjetij za ureditev najbolj perečih komunalnih zadev. Tako je določeno, da bodo nadaljevali z regulacijo potoka Korena, ki so ga lani tik ob meji že pokrili. Na Grčno, kjer grade privatnfkii več sta-novamjskih hiš nameravajo napeljati kanalizacijo in vodovod, prav tako pa tudi do nove industrijske šole pohištve- ne stroke, in gimnazije, ki jih grade, pa tudi v trikot med Erjavčevim drevoredom, Prvomajsko in športnim igriščem, kjer bodo letos zgradili več objektov. Erjavčev drevored nameravajo podaljšati tako, da bo ustvarjena ravna prometna žila med železniško postajo in obhodno cesto, ki gre skozi predor Y Panovcu. Ob sedanjem cestišču drevoreda bodo izsekali kostanje, razširil, cestišče in na obeh straneh uredili pločnike za pešce, kar naj bi povečalo varnost prometa, to bo ta še večji, ko bodo odprli obmejni prehod pri železniški, postaji, dokončali restavracijo i-t zgradili nove objekte na področju ob Erjavčevem drevoredu. Predvidena dela bodo stala okoli 35 milijonov dinarjev in bodo pripomogla k zadovoljitvi potreb, odnosno k večji udobnosti prebivalcev, pa tudi k lepšemu videzu Nove Gorice, ki bo dobila letos razen več stanovanjskih hiš, ki jih bodo gradila podjetja in občina, tudi 'novo upravno poslopje carine in novo gimnazijo. Končno pa pospešeno nadaljujejo tudi dela za dokončanje velike restavracije, ob kateri naj bi že v bližnji bodočnosti zgradili še hotelske prostore. J. J. Največja jugoslovanska tovarna motornih koles pred rednim obratovanjem Koprska tovarna «Tomos» bo letos izdelala že 17.000 motornih koles V perspektivnem načrtu tovarne je letna proizvodnja 28.000 motornih koles - Letos prvi ladijski motorji - Skrb za delavce in potrošnike ga kolesa bo izdelovala tovarna sama. Le luči, gumijaste dele in nekatere druge manjše dele bodo delali v kooperaciji z našimi domačimi tovarnimi, predvsem v Ljubljani in Kranju. In perspektiva? Za prihodnja leta je predvidena, ko bo imela tovarna zaposlenih o-krog 1600 delavcev, izdelava ekrog 28.000 motornih koles (50 kubični Colibri, 150 kubični Galeb ter motorna kolesa s kubaturo 175 in 250). Predvideno je, da bo vsakih pet minut zapustilo tekoči trak po eno motorno kolo. Konec letošnjega leta bo iztekla licenčna pogodba tovarne Tomos z avstrijskim podjetjem Daimler Puch iz Gradca. Potem bo imela tovarna proste roke glede na proizvodnjo, prodajo in eksport proizvodov. Tovarna pa se ne namerava trdo držati svojih perspektivnih načrtov, ampak se sproti prilagajati potrebam tako domačega kakor tujega trga. Zato ni izključeno, da bi pušlo v bližnji prihodnosti do preusmeritve tovarne na izdelavo manjših avtomobilov, medtem ko bodo verjetno že letos začeli izdelovati ladijske motorje. Čez nekaj tednov bo začela z rednim delom tovarna Tomos v Kopru, naj več ja in najmodernejša jugoslovanska tovarna motornih koles. Za serijsko izdelovanje motornih koles je že vse pripravljeno, treba je urediti le še nekaj kadrovskih vprašanj. Po štiriletnih naporih se je torej uresničila zamisel nekdanjega sežanskega okrajnega odbora, naj bi za sezansko-koprski predel zgradili tovarno, ki b. absorbirala odvečno delovno silo in hkrati znatno povečala narodni dohodek Pred približno štirimi leti le bilo na ravnini južno od Kopra razmetanih le nekaj zanemarjenih pašnikov. Verjetno bi bilo še danes tako, če ne bi prišli zemljemerci in prostor zakoličili. Na zanemarjenih pašnikih je najprej zraslo nekaj barak, nato pa je vztrajno raslo iz zemlje o-grodje velike tovarniške hale. Danes ima Tomos — z izjemo nekaterih manjših dopolnilnih del — dokončno podobo. Na prostoru 25 tisoč kvadratnih metrov stoji ogromna tovarniška hala s stranskimi obrati, lično urejeno upravno poslopje in razne pritikline. Tovarna si je zgradila lastno avtobusno postajo s kioskom in garažo, prav zdaj pa je v gradnji tovarniška menza. Ce na koncu omenimo še asfaltirano cesto, ki veže tovarno z glavno cesto Koper-Ljubljana in lepe nasade okrog poslopij, smo povedali vse, kar lahko obiskovalec opazi od zunaj. Toda bistvo tovarne je zriotraj, med stroji in delavci. Pogum in iznajdljivost Tovarna ie opremljena z najmodernejšimi stroji. Sprehod skozi oddelke nudi veličastno sliko, ki mora prevzeti celo takega, ki ni kdo ve kakšen ljubitelj tehnike. Zlasti so za povprečnega obiskovalca zanimive 300 ton težke stiskalnice, uvožene iz Nemčije. Ce se hočeš približati z roko ogromni masi železa, ki se z vrha spušča na pločevino, se stiskalnica avtomatično ustavi. V njej so namreč nameščene foto-celice, ki sprožijo varnostni signal. Zanimiv je tudi oddelek galvanike z najmodernejšimi napravami za kromiranje, bakranje, ni-klanje in cinkanje, da ne govorimo o lakirnici, kjer brzi-jo predmeti mimo številnih tušev in brizgaln in kjer v osmih urah prebarvajo 100 motornih koles. Toda stroji kljub vsemu niso tisto, kar napravi na obiskovalca najmočnejši vtis. Stroje kupiš in jih imaš. Mno. go teže pa je ljudi priučiti delu z njimi. V tovarni so kadrovsko vprašanje reševali vzporedno z gradnjo tovarniške hale in z nabavljanjem naprav. Nekaj se jih je učilo doma, druge so poslali na specializacijo v tujino, ali na domače visoke in srednje tehnične šole. Iz tujine so se že vsi vrnili in takoj prevzeli vodstvo oddelkov. Zdaj jim je glavna skrb usposobiti pomoč, trike, ki so v veliki večini do-, ma iz okolice Kopra. To ni lahka naloga, saj je večina med njimi prišla tako rekoč neposredno z njive k stroju. Toda odgovorni v oddelkih so nam v razgovorih povedali, da so z novopriučeno delovno silo zadovoljni in da cb začetku redne proizvodnje ne bodo imeli prevelikih težav. Novinci so pokazali mnoge poguma, volje in tudi iznajdljivosti pri delu. Zelo velikega pomena za tovarno je oddelek orodjarne. Toda ne zaradi tega, ker tam izdelujejo orodje, marveč zato, ker se v tem oddelku pri-učuje 70 vajencev. Učijo se v izdelovanju orodja, pa tudi v struženju, brušenju, fini mehaniki in sploh v vseh delih, ki pridejo v poštev pri izdelavi motornega kolesa. Orodjarna bo tudi po začetku redne proizvodnje ostala šola za kadre, saj bo število 70 vajencev stalno. Letošnja proizvodnja in prespektiva Pregovor »vsak začetek je težak«, velja' tudi za tovarno Tomos. Po prvotnih načrtih bi morali začeti z redno proizvodnjo letos 1. januarja, toda nastopile so težave v finančnih in nekaterih drugih vprašanjih. Lahko bi sicer začeli tudi zdaj, toda povsem pravilno so se odločili, da bodo počakali še nekaj tednov, da se bo vsa stvar še bolj utrdila in da bo potem, ko se bo začelo, tudi brez zastoja teklo. Letošnja proizvodnja bo znašala okrog 17 tisoč motornih koles, predvsem znamke Colibri, medtem ko bodo za druge tipe motornih koles v glavnem pripravili proizvodnjo. Razen tega bo tovarna letos izdelala večje število triciklov ter manjših motorjev, med katerimi si je tako imenovani univerzalni motor priboril že velik sloves zaradi svoje vsestranske uporabljivosti (zlasti v industri ji in kmetijstvu). Vse kovinske dele motome- Tovarna posveča vso skrb delovnemu kolektivu. Dobro se namreč zaveda, da je od življenjskih pogojev precej odvisna storilnost dela. Za delavce so uredili več sto stanovanj, od katerih so nekatera še v gradnji. Na delo in iz dela jih prepeljujejo posebni avtobusi, tovarna gradi svojo menzo, imajo svoj pevski zbor, svojo godbo, svoj športni klub itd. Za življenjsko raven delavcev so izdali v treh letih okrog milijardo dinarjev. Delavce nagrajujejo po njihovem delovnem učinku Omembe vredna je tudi skrb tovarne za potrošnike, o-ziroma točneje povedano za kupce motornih koles. Tovarna je uredila v številnih krajih svojo servisno službo, razen tega pa imajo posebne leteče ekipe, ki se morajo na zahtevo vsakega voznika to-mosovega motornega kolesa ustaviti. So pa tudi primeri, da leteče ekipe same ustavljajo voznike ter jih opozorijo na to ali na ono stvar. Ob koncu naj še povemo, da je danes sicer motorno kolo za povprečnega državljana razmeroma drago, toda to je razumljivo, saj ni nobene nove tovarne na svetu, ki bi lahko takoj v začetku s ceno konkurirala izkušenim tovarnam. Hočemo reči, da mora tudi Tomos prebroditi začetne težave in z najvestnejšo analizo proizvodnih stroškov počasi zniževati cene. Volja kolektiva do dela nam je zagotovilo, da bo do tega tudi prišlo. —an PISMS UREDNIŠTVU inillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIlIliimillllllilllllMIIIHIIMIIIIIIItlllllMIIIIIIIHIIIIIIIMIIIItllllll Potem ko se je izdajal za majorja, inženirja, groio, itd. V Trstu že znan goljui se je spet pojav Od nekega dekleta je skuSal zvabiti denar, ki bi bil potreben za repatriacijo njene izginule matere Secchiatti Ottone, 51 let star možak brez stalnega bivališča, je zopet pustil v našem mestu sledove svojega nepoštenega delovanja. Mož je imel «čast» biti v središču črne kronike, ko je z lažnim i-menom in z lažnimi naslovi majorja, inženirja in grofa varal razne ženske z obljubo poroke. Sedaj pa se je zopet pojavil v Trstu, pa čeprav so mu tla pri nas nekoliko vroča. Med bežnim obiskom v Trstu se je ustavil v bifeju na Trgu Laberta in tu izvedel od 25-letne Marcele N. iz Ul. Kand-ler, da so njeno mater 1945. leta deportirali verjetno v Rusijo. »V Rusijo?« se je oglasil mož in dodal, da bo on ugotovil, kaj je na stvari. Pozna namreč osebnosti, ki bi mu dale pojasnila, in če je res, kar govori dekle, ne bo dolgo, ko se bo njena mati vrnila domov. S tem je vlil dekletu nekaj upanja. Morda, je mislila, bo vendar prišla do kake radostne vesti. In res ji je Secchiatti poslal pismo, s katerim jo je obveščal, da je njena mati Rozalija res v Rusiji in da je čila in zdrava. Nekaj dni kasneje je dekle dobila novo pismo; tokrat jo je Secchiatti prosil za denar, ki bi ga potreboval za stroške repatriacije. Prinesti pa bi ga morala v Tržič. Dekletu se.je to čudno zdelo. In povrhu jo je njen zaročenec opozarjal, naj pazi. Na sestanek ni šla in nekaj dni kasneje je imela v rokah že tretje Secchiattijevo pismo Tokrat jo je vabil na sestanek, vendar v Trstu, in sicer v kavarni na Trgu Dalmazia. Tudi tokrat mu dekle ni odgovorilo in tudi ni šlo na sestanek. Slo pa je na policijo, kjer je zadevo prijavilo. Na podlagi njenega opisa so identificirali Šecchiattija, ki pa je verjetno zavohal nevarnost in jo odkuril na varno. Pred tremi dnevi pa so organi letečega oddelka spravili za rešetke koronejskega zapora 22-letnega Fabia Zigliotta iz Ul. Boccaccio, ki se je omadeževal s tremi poskusnimi prevarami. 26. t. m. je Zigliotto potrkal na stanovanje Claudie D. por. T. iz Ul. Crispi in ji povedal, da bo neka agencija iz Benetk izplačala njenemu možu 140.000 lir kot odškodnino za mttiiiiiK””] Pogled na tovarno Tomos pri Kopru, ki bo že v tem letu izdelala 1Z.RM motornih koles In začela izdelovati ladijske motorje neko prometno nezgodo. Toda fant je hotel za takse in stroške 10.500 lir. Zenska je bila sicer vesela novice, vendar je hotela, da bi zastopnik agencije, kot se je fant predstavil, govoril z njenim možem. Zato ga je povabila, naj bi se zglasil popoldne. Toda ko se je vrnil, mu njen mož ni hotel dati denarja. Izgovarjal se je, da ga nima pri sebi, zaradi česar bi se moral zglasiti o-koli 19. ure v mizarski delavnici v Ul. Cereria. Claudijin mož ni bil naiven: hotel se je pozanimati, če res obstaja omenjena agencija, in ko je izvedel, da je sploh ni, je telefonsko poklical agente letečega oddelka, ki so goljufa aretirali. Fant je dejanje priznal, kot je priznal, da je na isti način skušal prevariti Lucijo S. iz Ul. Cereria in Livia P. iz Ul. Biasoletto. Spoštovano uredništvo, večkrat pridem v Trst, da si ogledam njegove znamenitosti in včasih kupim tudi kakšno malenkost. Nimam o-sebnega avtomobila, zaradi te. ga, kot mnogi drugi, potujem z avtobusom. Včasih me prijatelj ali znanec popelje do Trsta, za povratek pa kupim vozno karto do obmejnega bloka pod Škofijami, od koder se nato odpeljem v Koper s Slavnikovim avtobusom. Kakor mi je znano, delajo tako tudi mnogi drugi. Na vozni karti, ki jo kupim na avtobusni postaji na Tigu Stare mitnice piše, da je cena vožnje 95 lir; pri plačilu s 100 lirskim kovancem pa nisem 'še nikoli dobil vrnjenih 5 lir. Do sedaj nisem še zapazil, da bi bila cena na tej progi podražena. Poleg tega naj omenim, da stane vozna karta od Kopra do Trsta samo 110 dinarjev. Morda se vam bo zdelo, da je to malenkostna stvar, saj gre samo za nekaj lir. Meni se pa zdi, da zadeva ni tako enostavna ,ker se pelje vsak dan z avtobusi do Škofij veliko število ljudi. Ce nobenemu ne vrnejo 5 lir, se pač nabere precejšnja vsota. Morda bodo re vrstice kaj zalegle; osebno se sicer nihče ne mara prepirati pri blagajni za pet lir! Bos * * * Pred dnevi sem v »Katoliškem glasu* na drugi strani pod naslovom ((Darilne pošiljka podvržene carinam* bral, da so jugoslovanske carinske oblasti podvzele nove ukrepe glede darilnih paketov iz tujine, ker da so mnenja, da so postale vse te olajšave brezpomembne, odkar je domači trg preskrbljen z zadostnimi količinami domačega in uvoženega blaga široke potrošnje. Zato da so spet uvedli carino na darilne pakete, ki so bili doslej prosti carine, če niso prekoračili vrednosti 20.000 din v tromesečju. Prav tako, piše omenjeni list, bodo čeli carino jugoslovanski žavljani na povratku n ne v domovino za b"^ ga bodo hoteli uvoziti, ie znano so smeli do:slej žiti blago v vrednosti tisoč dinarjev na osebo, s b: plačali carino. . Rad bi vedel, če to po drži in prosim za odg°jj°( Odgovor: Obrnili s mo « carinske uprave V zadevna pojasnila. Od(PJ so nam, da ne vedo o *> novih odredbah glede ^ tve, oziroma carine ne ne pošiljke iz tujine t* trdili, da veljajo še ve ri predpisi. Le za ,vV0Zj inobilov in motornih vo Ijajo od novega leta n0Vl.l pisi, o čemer pa smo ročali. Glede darilnih pa je pred dnevi le * ( goslovanski novinar jem članku omenil, da ko oblasti ukinile 2 olajšave. 1 Razprava o vprašal podjetja «Centralvfo Izvedelo se je daJ. pred dnevi sestanek m stavniki »Federconson« ^ Delavskih zadrug S jetja «Centralvino», znani rezultati tega Delavci podjetja ‘,0),ili no* do včeraj niso kakega sporočila in s , no v negotovosti g Lj položaja. Sedaj je n , zapadlo podaljšanje ki so bili napovedani , in katere so že dv ložili. Bilo bi prav, o disi podjetje »Centra ^ disi «Federconsorzi» delavcem kakšen, b" jj, ložaj. Zlasti pa W j« dolžnost «Delavskin ■ saj so bili vsi zaP°- d «Centralvino» neka J ,, benci »Delavskih za jijt) so prešli v drugo P točno določenimi Ja prej de stalnosti in gleae kov. 18. «n začetkom predvaja danes 29. t. m DIVJI ZAHOD -s#?' ROBERTSON C0RDAY MAHONtf, C Ali MNTON Itg-JAN M( RUN ■ JOHN DIHNIR HARMOH JONES velikim uspehom se nadaljuje RAZPRODAJA vseh vrst ZIMSKIH KONFEKCIJ ZA MOŠKE, PITASSl Korzo Italla 7 Galerija Uossoft Če si ogledate naše izložbe, boste pri nakupa prihranil’ kajti cene so bile ponovno nižane z TRST - GORICA - VIDEM - P0RD eno^ Mnogo sprememb v kmetijstvu SZ Prelomna doba v razvoji} *°Vj«tskega kmetijstva je'bilo ®to 1953. V tem času je bilo •tanj« precej kritično. V živinoreji je bila Sovjetska 'veza na slabšem kakor, car-Rusija, v pridelovanju 5'* pa po besedah Nikite ruščeVa tam kakor Rusija iz 'it 1914, V kampanji proti Matipartijski skupini« so raz-. u nekaj dejstev o potvar-Ituju statističnih podatkov o Proizvodnji tega in onega “Sttijskega pridelka. Vse te Podrobnosti pa nedvomno iz-!,rt» iz nespodbudnega način* gospodarjenja, ki je ve-v kolhozih in sovhozih, jdkupne cene kmetijskih pri-etkov — odkup je bil ob-ezen so jjjje nastavljene ?~^*i*trativno. Kmetje so v 'uh kolektivizacije — tja ** '929 do 1934 — po grobih k*nah poklali več kot polo-lc° *oveje živine. Ta udarec * Je poznal kmetijstvu še Po drugi svetovni voj- Po letu 1953 pa je šlo v ta naSl° navzgpr. Le- 1954 so naglo povišali od-7|pl'* cene kmetijskim prir *om. Nekatere cene so se jusale tudi petkrat. Sledil je skok v proizvodnji, jg je imela Sovjetska zveza tuilijonov glav goveje ži-Vln'; 1958 pa se je to število 1 l^Pelo na 72 milijonov V>V' Hkrati se je število o-!* Povečalo za trideset, šte-it n,SV*n^ Pa za petdeset od-0 kov. Proizvodnja mleka w 'e v obdobju 1954-1957 tlJS8la od 38.2 milijona ton j “V milijona ton. Po 'dvidevanjih tujih opHzo-j Cev bo Sovjetska zveza pri kj*0! temPu napredka v ne-dosegla prvega iz-“kmetijskih ciljev«; dobo ZDA v proizvodnji na prebivalca. m'd • ] leSla | ““'k* \ ‘«52-57 P ‘%le so se cene v obdobju 2v.. povprečno dvakrat ,e >a‘e. je razumljivo, da so i čredno povečali tudi do-' kmetijskega prebival- vi»t y ietu s°ime"scr m., kmetje za celih 140 ka!,ttov več dohodkov ka-koll> Healni dohodek “Oznikov pa se je lani V ■merjavi z letom 1952 po-j s* šestdeset odstotkov. eniu količinskemu napred-^ dstretajo tudi kakovostne wmMftbe; Delovna »torij-^ . na sovhozih in kolhozih v obdobju 1950-57 zve-W u'Wpre5no za 35 odst o t-t#8j Nesumljivo je, de~vsega -^očn mo®‘° doseči zgolj l^u. *J^e investiranje in ad-B;t| ^tivno zvišanje odkupila t,?j' 130 *Prememb i« P1?' Ustroj^ -V samem notranjem Er U kmetijstva. ukreP, kii se ga je lo- tlhkeiHska vlada na kme‘ Področju je bilo iov eVanie manjših kolho-V večje. Število kolho- , j* med združevanjem •l«t]J 0 za polovico. Nar ‘l ukrepi; prehod stroj- »fgs r------ ------ hojno arka iz državne v kol-W . ‘ast- Tako so postali <>a lr 1 °b istočasni sprostitvi PreCe?u kmetijskih pridelkov *Uočne samostojne golijo ke enote, ki jim da-h9vi aJ tudi čedalje večje V Prihodnje bodo bjdit* tud> za stanovanjsko ' >»li i • za šolanje, priape- kudo k javnim delom čedalje bolj ■tatit lktivn0:n mal°' s* bodo udeleževali h a.ar»kega in politične-B®aJanja, kjer »o bili ‘It®, Iv«n, od zgoraj voden t«-n tasto , ,nak'em razvoju pa , 1. v 'uta dve vprašanji: ta nagli skok v 1J' JU** ravno zdaj? riovn spremembe vna-Pojmovanje kmetij- d*01Og.^*ovietsko družbeno Nv t>5v° vprašanje pravza-falc v ! teiko odgovorita ? tazvr.tmeti‘stvu ie povzro- »So v J industrije. Takrat, >lkli S°vjetski zvezi pri- ^talizBere0rganiZaCi'°' de" .'kit* j. ‘7° industrije, je J v precej odkriti!' ^ »m°Veda1, 30 vzro' ll v« vJ0 SOViet»ko gospo- . '° smer. Stara sta* «ma 0 absolutnem i>t6v,Jžke Industrije, o 1 n,u lahke in vzdT* C et'jstva na ravni, bi gostovala«, je v titv>a^'dustriiski drui-NS"' Centralist č- ‘bdit Prvotni*’ k' le bi‘ Ht'«?6tske » obdobju go-'itl 0 ov?radltva bujno, je HNi.Vi:a- ^ pa hočeš kr. k'h h Posameznlh indu- p«U.0,h vskladlti- i‘h ‘“ur Zaht? zahtevam ‘:n{,’bio v h *r. 1 "logoz V#m trJ'ii!a pa « jc^akor 6 prilagoditi dru-' ihjSil)ada. ^ decHntralizaci* kijduatriji' decentralizacija "f.rLj k .tri..ln Počasni pre-oblikam go-tlMer‘a Podobne bjuNe tJddl v kmetijstvu. K «Cah načel v kme’ t0 arslVo zahteva !*‘ag« «b 'Dd.a i* na tržišču Odv ^adust ‘kov dovolj ?all>i»loU'‘nl*. v katero U ,.več *® Odhaja če-& ie dajala °vaj ‘ 2ivej 1 dalje več za- Pov^" v*ai P* ‘e Primanj-i'1 o » P° tis,em. kar l iUvOju b*Vietsk‘ vodite-\ S tklj' '<‘tom 1953; nJe po kme- tijskih pridelkih, po živežu, je bilo (na prostem trgu dosti večje kakor ponudba. In ravno trg kmetijskih pridelkov je tisto področje, kjer navadno najhitreje pride do inflacije; povsem razumljivo, -saj so ljudje pripravljeni plačati za živež vsako ceno, ki jo prenesejo. Ko je pričela Sovjetska zveza prehajati Hš decentralizirane, tržne oblike gospodarjenja — bolje rečeno, ko je pričela uvajati elemente teh oblik — je morala torej najprej poskrbeti ža zadostne zaloge živeža. To naj bi ji priskrbela znana ofenziva na rove obdelovalne površine v Sibiriji in Kazahstanu. V litih ofenzive na ledine so pridobili približno petdeset milijonov hektarov nove orne zemlje. In čemu ofenziva na ledine? Zato, ker je fak u-krep v državi, ki ima še dovolj neobdelanega zemljišča, pa si hoče naglo zvišati kmetijsko proizvodnjo, najcenejši. Osem metrskih stotov pšenice na hektar, kjer ni treba uporabiti umetnih gnojil, stane manj kakor štirideset metrskih stotov na hektar, ki je intenzivno obdelan in umetno pognojen. Na osvojenih ornih površinah v Kazahstanu znaša ena sama dobra žetev za dve povprečni. Povprečna cena pšenice je tukaj zelo nizka. Seveda z ofenzivo na ledine še ni bilo vsega konec. Sovjetsko kmetijstvo je dobilo v letih 1956 in 1957 pet sto tisoč novih traktorjev. (Zanimiva primerjava; v letu 1940 je imela Sovjetska zveza 680.000 traktorjev, leta 1950 — 930.000 in leta 1955 1.440.000. Kot osnovo računanja je statistika tukaj upoštevala traktor s storilnostjo petnajstih konjskih sii.) Povečal se je pa tudi ostali strojni park. O tem naj priča samo dejstvo, da so leta 1950 opravili s stroji 51 odstotkov žetve, leta 1957 pa že 93 odstotkov. Ofenziva na ledine in ekstenzivno obdelovanje se kajpada ne more nadaljevati v nedogled. Zato so na zadnjem plenumu CK KP Sz opozorili tudi na vrsto novih obdelovalnih metod. Intenzivno se nameravajo lotiti agrotehničnih pkrepov; in ena giavnih nalog velike kemične industrije, ki naj bi nastala po novem sedemletnem gospodarskem načrtu, je to, bo izdelovala zadosti u-metnih' gnojlfza Ttltoetijstvo. Razumljivo je potem, da se bosta morala decentralizacija :n prehod k tržnim oblikam gospodarstva verjetno še nadaljevati. Precej nelogično bi bilp že to, ko' bi pričakovali, da bodo lahko vseh tisoč krajevnih prilagoditev, ki jih bo terjalo intenzivnejše obdelovanje zemlje, dirigirali ig centrov ... ž£Xl. kongres KP SZ naj ti potrdil in z novimi navodili še poglobil spremembe, oo katerih je v sovjetskem kmetijstvu že prišlo. Malo je dvoma o tem, da se to ne bo v resnici zgodilo. Vsekakor pa sodi tudi stanje v sovjetskem kmetijstvu in njegov razvoj v seznam dokazov, da se v sovjetskem gospodarstvu marsikaj premika. Premika na način, ki vliva upanje, da se bodo ta nova načela čedalje krepkeje prebijala tudi na politično in teoretično področje. Proti birokraciji na Poljskem DUNAJ, 28 — iz poljskih državnoupravnih ustanov so v zadnjih dveh letih odpustili iz službe 65.000 uradnikov. Tako poroča radio Varšava, ki dodaja, da so iz krajevnih u-pravnih ustanov odpustili še 30.000 oseb. Ti ukrepi so sledili sklepom, 9a se je treba boriti proti birokraciji. Za letošnje leto predvidevajo odpustitev nadaljnjih 7.500 državnih uradnikov in 2000 uradnikov i* krajevnih upravnih ustanov. W*lpp $ ž JslT 'i# aspiipi «Že v treh letih bomo prekosili pridelek riža v Vel. Britaniji» nagrajen za dramatiko (Naddljevan}e s 3, strani) tolkača v možnarju. Dva dečka pa sta gladila »ležaje« na roko. Priznali so mi, da se ti’ ,ežaji, ki jih uporabljajo za kolesje, hitro obrabijo, toda da so ležaji, ki bi jih morali kupiti v mestu, predragi. Te izdelke so pa res spretno prilagajali kmetijski tehniki «za skok naprej«. Smernice stranke so; razširitev namakalnih naprav, globlje oranje, bolj gosto sejanje in intenzivnejša uporaba naravnih gnojil. V vseh komunah so govorili o osupljivem povečanju pridelka in mi pokazali dozorevajočo setev, V komuni C, ki je v pokrajini Honan, kjer je pridelek žita leta 1958 potolkel vse prejšnje rekorde, sem bil toliko nepreviden, da sem namignil na vremenske razmere, ki bi utegnile pripomoči k temu uspehu. Odgovorili so mi; «'Niti malo ne, vreme nima s tem kaj opraviti. Od pomladi je vreme vedno slabo. Svoje uspehe smo dolžni tehničnemu napredku, vodstvu stranke in naporom naših delavcev.« Ko sem nekoliko ironično pripomnil, da bi bilo za angleške kmete slabo Znamenje, če se ne pripiše niti delček uspeha na polju »božji previdnosti«, so mi odgovorili; «y komunistični Ki- uiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiifmiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiMtiiifiiiiiiiniiiiniHfiiiimiiiiiiHiiiiiiiaiiniirtiiinmiiiiiitfiiimntiiimiintimiitiiiiitiiH Tudi Franciji ne manjka vsakovrstnih škandalov ' " " ' ■ Ali ima res zagonetni Mau iz Maroka v rokah ključ «aiere Lacaze Bivši predsednik poslanske zbornice socialist Le Troqner odločno zanika vesti, da bi se bit udeleževal sestankov s «spogliarel!i» V Sanremu se danes prične tradicionalni festival popevk. Na sliki Je Nilia Pizzi, ki mora ugoditi zbiralcem podpisov. PARIZ, 28. — Francoski novinarji posvečajo veliko pozornost enigmatičnemu doktorju Mauriceu Lacouru, o katerem se zdi, da imia tako rekoč v rokah ključ «afere Lacaze«. Novinarji zalezujejo vsak njegov premik, Ikar pa ni lahko, ker živi V Marra-kechu v Maroku in se sploh noče sestati s predstavniki tiska. Kljub temu pa «Paris-Journal« trdi, da se bosta Lacour in gospa WaUer, ki je posinovila Jeana Paula, kmalu vrnila v Pariz in še javila pri preiskovalnem sodniku Battignu, ki ’jkha Je poslal poziv. PreiskevalnL- sodnik Battis grfe se ukvarja izključno z «aferb LaCaze«. Danes bo zopet zaslišal večje število prič, ki se bodo vrstile v njegovem uradu do konca tednfe. Sodne preiskava pa je zelo rezervi-TiittS:---------- —■ mm-.muL. Ve se samo, da je sodna policija včeraj zaslišala Jeana Paula Guillauma v zvezi s prijavo dekleta Maitč Goye--netch proti njemu, ki pa jo je umaknila. Ko bodo likvidirali to zadevo, kar se bo zgodilo kmalu, saj je Maitč popolnoma umaknila svoje obtožbe proti «Paulu«, medtem pa ko vztraja na obtožbah proti Jeanu Lacazu, bo policija izročila vso zaidevo preiskovalnemu sodniku. Ta bo najbrž obtožil Lacaza podkupovanja priče in poskusa u-zurpaCije dediščine, ker poskus umora ne pride v poštev spričo dejstva, da se njegovo izvrševanje še ni pričelo. Po drugi strani pa sodna policija zaslišuje svojce in služabnike Jeana Lacaza ter skuša ugotoviti, kdo so bili starši »Paula«, ki ga je vdova Walter posinovila. (Kot smo že poročali, je «Paula» rodila sama vdova Walter, toda šele 10 mesecev po smrti svojega prvega mož ~ vsaj tako je pisalo francosko časopisje). Javno mnenje prikazuje, da bo preiskovalni sodnik kaj kmalu zaslišal dr. Lacoura. Vsem se zelo čudno zdi, za- kaj se dr. Lacouru nič ne mudi, da bi pojasnil, svoje stališče do obtožb, ki sta mu jih naprtila Jean Paul Guillau-nfle in bivši padalski oficir Hayon. »Afera Lacaze« pa ni edina, ki ni preveč prijetna francoskim uradnim krogom. Tej aferi se je namreč sedaj pridružil še tako imenovani «škandal rožastih baletov« pri čemer so mišljeni razbrzdani sestanki deklet in zrelih mož, med katerimi so baje tudi taki, ki zavzemajo visoke položaje v javnem^ ž^fl^epju republike. Očgariizatbr teh sestankov je neki bivši policijski inšpektor politične potioi-je (Sisrete ^National), ki je baja sedaj; izdal kakih dvajset imen jeh osebnosti. Ta imena gredo od ust do ust in vedno več jih je, nihče pa še ne nfore reči, ali je’ vse to res ali ne. Bivši predsednik poslanske zbornice socialist L« Tro-quer je objavil odločno zanikanje vesti, da bi se bil tudi on udeleževal takih sestankov. V pismu, ki je bilo danes objavljeno, sicer priznava, da je poznal omenjenega inšpektorja, ki je sedaj obtožen pohujševanja mladoletnih. ((Trdim pa,» pravi Le Troquer v pismu «da ne Vem nič o sestankih izbranih oseb in o kakih prireditvah „spogliarel-la”. Vse to se mene ne tiče ter vse take vesti kategorično, brez pridržka in absolutno zanikam.« Marsikdo vidi v valu škandalov ki so mogoče v zvezi z atentatom na gene-ala Salana in ki se bodo baje v kratkem še pomnožili, čisto določen politični povod. V Članku, ki bo izšel v jutrišnjem opozicijskem «L’Expressu» piše ravnatelj tega lista Servan-Schreiber, da je sedanja prva skrb Soustel-la ki odloča o usodi UNR, da zruši, avtonomijo DST (ravnateljstvo politične policije) — iz kateTega je bil odstranjen ravnatelj Wybot, ki ni bil član UNR — v korist SDEGE (pro-tivohunska služba), ki je pod nadzorstvom novih gospodarjev (odvisna je namreč od predsedstva vlade in ne od p?* ■ t 1 MM nit notranjega ministrstva kot DST; notrapjj minister pa je radikal Berthoin). “ sjUiiiu Mornarji ki so se rešili z ladje »Laura Gabriella«, po svojem prihodu v Bari. Na čelu mize (s kariranim Jopičem) J« kapitan Francesco Ferfoglia iz Trsta. Isa Miranda v Beogradu RIM, 28. — Filmska igralka. Isa Miranda bo odpotovala v Beograd, kjer bodo posneli zunanje dele filma ((Kavalir in carica«. Jsa Miranda bo igrala vlogo ruske carice Elizabete. Film »Kavalir in carica« se snema v koprodukciji med italijanskim filmskim podjetjem «ProSuzione Film« iz Rima in pariškim filmskim podjetjem «Paris tel^see Rilms«. film režira Jacqueline Audry, In v njem poleg Ise Mirande igrajo v, glavnih vlogah sg Gabfielle ’ Ferzetti, Andke. Dfebar, Giulia Rubfni, Denji Robin, Bernard filier in drugi, __^_((»f___". Snežnega človeka ni HAAG, 28. v— Holandski inženir F. Carbasius Weber, ki se je vrnil v domovino po sedmih letih, ki jih je preživel v Indiji kot svetnik organizacije FAO pr< indijski vladi, je kategorično izjavil, da stfežni mož Yeti ne obstaja. Weber je dodal, da v himalajskem pogorju Žive neki ljudje, vendar da gre za pu-ščgvnike Yog\ ki so se v dolgoletnem življenju v teh razmerah tako utrdili, . da morejo živati v ledenih jamah. Dodal je še, da je tudi sam srečal takega samotarja. Bil je to človek, ki je bij oblečen v belo bombažno obleko in že pet ali jest' let živel ob sami juhi iz kopriv. Samotar je bil izredno suh in v obraz zelenkaste barve, verjetno zaradi svoje posebne' hrane. Kar se velikih sledov tiče, ki so jih nekateri zasledili v snegu, je inž. Weber izjavil, da so to sledovi velikih medvedov, ki žive > teh pokrajinah. «»— Kitajski zdravniki obiskali univerzo v Bologni BOLOGNA, 28. _ Skupina kifajskih .zdravnikov, ki tvorijo posebno odposlanstvo kitajske medicine v Italiji, je otiskala vseučilišče v Bologni. Kitajska delegacija, ki jo sestavljajo prof. Lieng Paičpng, patolog z vseučilišča v čui}g Sanu, Vei pao Lin,, fiziplog z vseučilišča v Sen Jangu, 'Liang Cin Čuan, bioketnik, član kitajske zdravstvene akademije, in Vu Vei Jan, kirurg in član iste kkademije, so najprej obiskali zgodčvln-rkl muzej bolonjskega vseučilišč* in A nato še nekatere zdravniške zavode bolonjskega vseučilišča, da bi se spoznali g sanitarnimi napravam klinik. Mati Ghianija hoče obiskati sina MILAN, 28 — Mati Raoula Ghianija, Clotilde Guatteri, je sklenila, da bo obiskala svojega sina, ki je v zaporih Re gina Coeli pod sumom, da je dejanski izvršilec umora Ma rie Martirano v Ulici Monaci tajski smo praznoverje odpravili.« Toda priznati moram, ria sem se tudi skozi okenca vlaka prepričal o izvrstni letini 1958 Težko je zanikati, cla je :freba velik del tega u-speha pripisati izboljšanim metodam obdelovanja polj. V komunah sem se tudi prepričal o življenjskih razmerah in jem obiskal tri vasi. Fogledal sem v hiše. v šole in ljudske kuhinje. V T sem vprašal starega kmeta, ali se je težko odpovedal zemlji in živini ter svojemu deležu v kolhozu. Odvrnil mi je; »Preveč trdo in predolgo delamo tu, da bi lahko imeli tudi zasebno parcelo (ohišnico).« Ko sem ga vprašal, kaj je še njegovo, je odvrnil: »Hiša, vrt, drevje in kokoši.« V komuni V/ sem obiskal dom ribiča, ki se mi je zdel udoben. Ko sem vprašal njegovo mater, ali o-dobrava načrt, da se vas poruši in premestijo vsi prebivalci v nove hiše ob cesti, mi je odgovorila smeje; »Zastonj bi takoj ponudila hišo našemu predsedniku že jutri, če me premesti v visoko hišo,# in vsi kmetje so se delali norca iz mene kot predstavnika umirajočega kapitalizma, ki je imel rajši koče iz blata kot moderne stavbe. Enake odgovore sem dobil glede skupne kuhinje in kolektivne vzgoje. V vseh vaseh, ki sem jih obiskal, sem opazil otroške jasli, osnovno šolo in razne točilnice in trgovine. 2enske niso delale več doma in so zato delale več na polju. Morda grešim, toda nikjer nisem opazil uničenja družinskega življenja. Kot prej spi tudi sedaj družina na eni sami postelji in mislim, da sistem skupnih kuhinj ne more uničiti tesnih in globoko čustvenih odnosov, ki sem jih povsod opazil v družinah. V neki vasi sem videl, da so riž kuhali skupno, toda vsaka družina je prinesla meso in stročnice s seboj. V komuni W pa sem opazil, da so vse kolektivno kuhali in da ni treba plačati kosil, s pogojem da delata oče in mati. Ko sem v Pekingu vprašal, kako je do tega prišlo, so mi odgovorili, da še spomladi ni nihče niti sanjal o kakšnih »ljudskih komunah«; gibanje je nenadoma nastalo v pokrajini Honan in sam Mao ga je šel proučevat na kraj. Skuša-1. so me prepričati* da je vs* lo prišlo, od spodaj, iz ljudstva. Načrtovanje naj bi i«t*-lu same-namerr.-dft' popra varajo velike napake in posegajo vmes, .pe se, razbije rav-rotežje, „ ----K« _ Eskimec predsednik prvega senata na Alaski v Rimu. Gosipa Clotilde Guat teri je že dolgo nameravala obiskat: sina, toda zdravnika in njeni ožji sorodniki so jo doslej vsakokrat prepričali, da ji zdravje ne dopušča tega. Včeraj pa je vendarle dokončno sklenila, da hoče svojega sina obiskati. O tem sta bila tudi obveščena odvetnika Sar-no, ki naj določita razgovor med mladim zapornikom in njegovo materjo. U«»---------- Kolektivizacija na Madžarskem BUDIMPEŠTA. 28 — Centralni komite madžarske socialistične stranke delavcev je na svojem zasedanju konec decembra sklenil, naj se kampanja za kolektivizacijo poljedelstva ponovno začne. Kampanja je bila prekinjena v ča-'su oktobrskih dogodkov leta. 1956. Sklep centralnega komiteja predvideva, pospešitev kolektivizacije «na bazi prostovoljnosti«. Nadalje predvidevajo, da bodo zadruge, ki so gospodarsko močnejše, odkupile od bivših strojnih in traktorskih postaj kmečko orodje. Glede tega se poudarja, da je bilo tik pred vstajo oktobra 1956 na Madžarskem . 4000 kmečkih zadrug.. Njih Število je v naslednjem letu padlo na 2500 in se kmalu povzpela na 3500. Kljub temu pa je površina obdelovalne zemlje ki je spadala zadrugam, bila v aprilu 1957 za 50 odstotkov manjša kot pred vstajo. • llllllllltllllHinilllllllllllllllllllllllltllllllllllUHIIIIllllllllllllllllllllllllllltllllllKIIIIMMIIIIIIIIIII NEW YORK, 28. — Nenavaden dogodek se je včeraj pripetil v življenju 49. ameriške zvezne države, Aljaske. Gre za začetek zakonodajne ustavodajne skupščine Aljaske in za izvolitev Eskimca za predsednika prvega senata Aljaske. Ta Eskimec je Willtam Beltz, ki pripada demokratski stranki in predstavlja večino avtohtonega eskimskega ljudstva. Eskimci žive v severnem predelu tega velikanskega ozemlja in na področju A-leutskih otokov. V južnem delu Alaske pa žive povečini Indijanci. Belcev kot avtohtonega ljudstva tu skoraj ni, razen onih, ki so prišli sem nekoč v času tako imenovane zlate mrzlice in katerih nekaj je tu tudi ostalo. Šele v zadnjem času se je doselilo sem tudi nekaj nameščencev ameriških vojaških sil, ki so jih sem privabile visoke plače. Na Aljaski niso republikanci imeli nikoli vidnejših predstavnikov, zato tudi republikanska stranka tukaj praktično niti ne obstaja. Vključitev Aljaske v ZDA kot zvezne države navaja republikance k temu, da podprejo zahtevo Havajskega o-točja, da postane 50. zvezna država ZDA. Ker so republikanci v Havajskih otokih v večini, bi na prihodnjih predsedniških volitvah, ki bodo prihodnjega leta, bili kot nekakšna protiutež demokratskim predstavnikom Aljaske. «»------- Premalo fizikov na univerzah v ZDA NEW YORK, 28. — Kot je izjavil direktor ameriškega inštituta za fiziko, je v Arne-liki šestkrat več praznih mest kot delovnih ponudb glede fizikov na ameriških vseučiliščih. Pred letom dni je bila prav tako ponudba delovne sile za šestkrat manjša kot je bilo razpoložljivih mest. Na ameriških vseučiliščih zelo potrebujejo strokovnjakov in profesorjev za fiziko. In tudi a-meriška industrija potrebuje visoko kvalificiranih strokovnjakov za fiziko, posebno še strokovnjakov za raziskovanja vsemirja. «»— 200 ur brez spanja kot zdravniški poizkus NEW YORK, 28. — Potem ko je prebil 200 ur brez spanja, bo Peter Tripp vendar le nocoj Ob 19. uri po krajevnem času, smel zatisniti oči. Tripp je radijski poročevalec, star je 32 let in se je prostovoljno javil za zdravniški poizkus, s katerim naj bi se dokazalo, da pomanjkanje spanja povzroča pri človeku nekatere vrste duševnih boleznih in živčnih motenj. Peter Tripp je vseh 200 ur prebil stekleni (kabini na Times Squaru, kamor ga hodi množica ogledat. V kabini hodi Tgtpp sem jft.ijau Njegova hoja ni. vec trdna, tudi njegovi gibb' nSb -Ve& normalni, nje-govj refleksi so počasni in ko mu kdo postavi kako vprašanja, s* zdi, kot bi ga ne razumel. Odpornost, ki jo kaže. Peter Tripp, se pripisuje izredno močni volji in vztrajnosti, kajti ves čas svojega poskusa nj Peter zaužil nobenega poživljajočega sredstva, ni pokadil nili ene cigarete in ni popil niti ene kave. Dr. Louis Jolyon z vseučilišča v Okla-hom, kjer je direktor prsihia-tričnega oddelka, je izjavil: »Vsak gib Petra Trippa smo zabeležili in vsako njegovo izjavo. Vse smo merili in vse beležili.« Zločini in nesreče »Umazanega in pijanega" bratranca je zažgala Mati. in pet otrok /gorelo, ne da bi jih mogli gasilci rešiti - Zaradi prezgodnje eksplozije mine mrtva dva delavca PARIZi, 28. — »Nisem vedela, da je tako težko umoriti človeka,« je izjavila Berthe Borgnet iz Fontenay sous-Bois, ki je živega zažgala svojega bratranca, «ker je bil umazan in pijanec«. Policija je že tri dni vodila preiskavo o smrti Gastona Bbrgneta, ki so ga našli preteklo soboto na pol Zoglenelega v ruševinah njegove bedite koče v Fontenayu. Najprej so mislili, da gre za nesrečo, kasneje pa je Berthe izjavila, da je postalo obnašanje njenega bratranca neznosno in da ga je bilo zato treba odstraniti. Prilika se ji je ponudila pretekli petek popoldne, ko je prišel pijan domov. Zčnska mu je najprej razbila na glavi steklenico, nato ga je polila z bencinom in ga zažgala. Nesrečnik je umrl po agoniji, ki je trajala vso noč. # * * LONDON, 2«. - Neka ženska in pet njenih otrok od 18 mesečev . do 9 let' starosti je zgorelo med požarom, ki je Uničil njegovo hišo danes zja-tttfj v Kiddermlnstru v pokra* j .'ni Worcestor. pče otrok pa se je rešil. Medtem ko se je družinski glavar odpravljal na delo, je nenadoma izbruhnil požar, ki st’ je kaj kmalu razširil na prvo nadstropje, kjer je spala žena z otroki. Gasilcem, ki so takoj pritekli na kraj, ni uspelo prodreti skozi plamene, da bj prišli do žrtev, ki so obup-; no klicale na pomoč. Policija vodi preiskavo 0 vzrokih po žara. V Glasgowu pa so zgoreli 4 potniki pri trčenji} tramvaja v kamion, pri čemer je nastal požar. 22 potnikov pa je bilo hudo ranjenih. * * * FLORENCA, 28. — Na progi Florenca-Rim med postajama Pigline in S. Giovanni Valdar-no je vlak, ki se je peljal proti Rimu, povozil tri delavce ki so hodili ob progi na delo-in ga niso opazili. Delavca Al-(li Gepporri in Emilio Capam mini sta bila takoj mrtva, delavec Stefano Pagnuzzi pa je bil močno ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico v Figline VRldarno. Promet na železni §ki progi se je ustavil za približno eno uro in pol. • • * DOMODOSSOL A, 28. — Pre-žeodnja eksplozija' mine v predoru v bližini Varza je povzročila smrt dveh dčlavcev, tretji pa je bil ranjen. Mrtva st g minerja Mauro Carosella, .,štar 43 let, in 47-h-.tni Cesare Perschio, oba iz pokrajine Chieti. Predor, kjer se je zgodila nesreča, bo služil za novo električno centralo. «National Institute of Arts and Lettara« j* objavil, da je dramatik Arthur Miller prejel zlato kolajno za dramatike v 1. 1959. Pred desetimi leti je Miller prejel Pulitzerjevo nagrado za dramo »Smrt trgovskega potnika«. Zelo poznano je tudi njegoVo delo «Pogled z mostu«. Arthur Miller je mož znane filmske igralke Marilyn Monroe. Callas zopet uspešna v N. Yorku Maria Meneghini Cal-las je spet nastopila v New Yorku, sicer ne v Metropolitanu temveč v Carnegie Hallu. Dosegla je pri občinstvu velik uspeh in tudi kritika je pisala zelo povoljno. Pevka, ki je nastopila kot Imogene v Bellinije-vem »Morskem roparju«, je to pot pela v New Yorku prvič po znanem prelomu z metropolitansko Opero. Mrtvaška lobanja na cigaretnih ovojčkih PIERRE (Južna Dakota), 28. — Včeraj so predstavniškemu c’omu Južne Dakote predložili zakon, ki ga je senat' iz te zvezne države odobril z 18 glasovi proti 16 in ki predvideva, da se na vsak zavoj cigaret natisne mrtvaška lobanja. Omenjeni zakon naj bi po zamislih njegovih pobudnikov vplival na potrošnike. Verok tej pobudi je mnenje ameriških medicincev, ki so v posebnem poročilu objavili svoje mnenje o škodljivosti tobaka na zdravje, oziroma ne vzročno zvezo med kajenjem in pljučnim rakom. Demokrati ta zakonski predlog napadajo, češ da bi izglasovanja tega' zakona nepoaredno prizadelo lastnike tobačnih plantaž v Južni Dakoti, Ločene Angležinje bodo morale skrbeli za bivše može LONDON, 28 — Posebna u-radna komisija je predlagala revolucionarni ukrep, ki bi dokončno potrdil popolno enakost med obema spoloma. Ta zakonski predlog ja omenjena komisija predložila britanski vladi, potem ko ji je bilo *ia-ročeno, naj pregleda in posodobi angleški zakon o poroki in razporoki. Novi zakonski predlog predvideva to, da bi ločene ali razporočene ženske morale plačevati svojemu bivšemu možu določeno vsoto, Vendar pa ta drzni zakonski osnutek predvideva, da žena ne sme svojemu bivšemu možu plačevati več kot pet fun-, tov šterlingov na teden, in tudi to, da je plačevanje obvezno le tedaj, če se smatra za primerno, da ločena ženska skrbi za vzdrževanje svojega bivšega moža. O tem zakonskem predlogu bo odlpčal mihistgr notranjih zadev Butler, ki zakonski o* snutek proučuje. Trije nagrajeni čelisti Trije čelisti: Ann Bijl-sma (Holandija), Joseph Chiucro (CSR) ter Rama Jueker (Švica) so si o-svojili ex aequo prvo nagrado mednarodnega natečaja za čelo v Mehiki. Častni predsednik razsodišča je bil Pablo Ca-sals. De Millova oporoka: v ■ ■ v zem me hčeri vse Pred kratkim umrli režiser Cecil B. De Mili« se v svoji oporoki z lepimi besedami spominja svoje žene, ki ima 85 let. Vendar pa dostavlja, da ima ona že dovolj lepo osebno imetje, ki ji za njene potrebe zadostuje. In tako j« skoraj vse svoje premoženje, ki znaša precej milijonov dolarjev, zapustil hčerki Ceciliji. Chessman še vedno upa v svobodo Caryl Chessman, ki ga imenujejo »bandit rdeč« luči«, je sedaj slavil U. obletnico obsodbe na smrt. Se vedno pa upa, da bo dosegel svobodo. Vrhovno sodišče ZDA še proučuje njegov priziv. Pa tudi če bo ta priziv zavrnjen, se bo Chessman še naprej boril za svobodo. Podobnega primera še ni bilo v zgodovini ZDA razen primera nekega človeka, ki se mu je posrečilo 18 let izogibati se usmrtitvi, potem ko je ubil dva davčna agenta. Ta primer je povedal časnikarjem sam Chessman, ki je dodail, da je tisti človek umil od starosti, smenovai se je pa James Buchanan. Tega nihče od prisotnih ni vedel, toda Chessman s« ukvarja s proučevanjem kriminalnosti že več let in re i' at vari do podrobnosti. Pred nedavnim so i*, ječe iztiho-tapili rokopij novega Chessmsnovega romana. Sanje ki so bile vredne 17 milijonov V soboto je prišla neka ženska v Milanu k prodajalcu loterijskih srečk v Ul. Solari ter mu izročila 500 lir. Igrala je ambo, terno in kvaterno. Povedala ji prve tri številke — 15 24 in 86 — ni se pa mogla spomniti še četrte Domenila se je, da bc prišla čez nekaj £a«a povedat še četrto številko In res je prišla ter navedla Še 37. To so bile številke, o katerih ji sanjala. To pot so bile te sanje koristne: dobila je kvaterno, tri teme šn šest amb, kar je zneslo 16 milijonov in 865.000 lir. Svetovno košarkarsko prvenstvo v Sanliagu Danes odločilno srečanje za prvenstvo med SZ in ZDA Včeraj lahka zmaga SZ nad Čilom in prvi uspeh Portorikancev SANTIAGO, 28. — Sedmi dan svetovnega košarkarskega prvenstva sta bila v finalni skupini za plasma od 1. do 7. mesta dosežena naslednja reeultata: Portoriko - Formoza 85:1(1 (42:34) SZ - Cile 75:49 (35:28) Reprezentanca Portorika si je po težki borbi z otoškimi Kjitajci priborila prvo, toda povsem zasluženo zmago v-fi-n^lnem delu turnirja. Čeprav sq Kitajci igrali v drugem polčasu zelo dobro in so znatno zmanjšal; prednost Portorikancev, so bili ti v celoti vendarle boljši predvsem v metih v koš iz daljave. V drugem srečanju so imeli scVjetski košarkarji dokaj lahko delo proti demoraliziranim domačinom. Čilenci so se v prvem polčasu še nekam upirali, v drugem pa so jih Rusi po-vrpm. nadigrali in dosegali koš za košem iz vseh mogočih položajev. Najboljša med Rusi sta bila Semionov in Valdma-nif, ki sta tudi dosegla največ košev. S to zmago so Ru-si j potrdili, da so najresnejši kakididati za osvojitev svetovnega prvenstva. Danes sta na programu tekmi Portoriko - Braziliia in SZ Z0A. Zelo verjetno ie, da bo prav to srečanje odločilno za končno zmago, saj sta prav reprezentanci SZ in ZDA doslej edini brez poraza in sta tudi dejansko najmočnejši na tem tretjem svetovnem prvenstvu. Danes se bo v Santiagu sestal odbor mednarodne košarkarske zveze, ki bo razpravljal o odklonilnem stališču SZ in Bolgarije do srečanja z nacionalistično Kitajsko. SZ bi se morala pomeriti s Fopmozo 30. t. m., Bolgarija pa 29. Doslej vztrajata obe .vzhodnoevropski državi pri svojem stališču in če ga'v zadnjem trenutku ne bosta spremenili, bosta gotovo podvrženi sankcijam, ki so za take primere predvidene, obenem pa bi SZ tudi izgubila možnost osvojitve naslova svetovnega prvaka. Razpoloženje čilsike športne javnosti, ki zelo pozorno spremlja dan za dnem potek prvenstva, progi SZ in Bolgariji, je zaradi tega dokai nenaklonjeno, kar je prišlo do izraza posebno med srečanjem reprezentanc Bolgari'e in SZ. Zaradi popustljive igre Bolgarov so namreč gledalci glasno protestirali in metali na igrišče kovane novce, češ da so Bolgari tekmo »prodali« Rusom. Igra je morala biti zaradi tega za nekaj minut prekinjena, vendar pa se je lahko potem redno nadaljevala in tudi zaključila. ‘enajstorica AS Monaco, v kateri igrajo bivši avstrijski reprezentant Stojaspal, znana francoska reprezentanta Kael-bel in Glovacki ter drugi, .premagala enajstorico Samp-dorie iz Genove z rezultatom 1:0. Edini gol je dosegel Sto-jjaspal v 7’ drugega polčasa. JDve minut; pred koncem je Milani zapravil ugodno priložnost za izenačenje. GOETEBORG, 28. — Gun-har Gren je odklonil ponudbo švedske nogometne zveze, da bi prevzel treniranje švedske (reprezentance-, . AVTOMOBILIZEM Pogreb Havvthorna LOND-jN, 28. — Danes dopoldne so na malem pokopališču v Farnhamu pokopali truplo svetovnega avtomobilskega prvaka Mika Hawthor-na, ki se je smrtno ponesrečil 22. t. m. na cesti prj Guild-fordu. Intimnega pogreba se je udeležilo kakih 100 oseb, v glavnem sorodnikov in pokojnikovih ožjih prijateljev, med katerimi je bil tudj angleški pilot Stirling Moss z ženo. Med številnimi venci iz vseh krajev sveta je bil tudi venec 5-kratnega svetovnega pr-paka Argentinca Juana Ma-nuela Fangia, na katerem je bil tt-a-k z napisom »Od tvojega velikega prijatelja Juana Manuela Fangia*. KOLESARSTVO Tudi Luisona Bobe ta ne bo na letošnji «Giro»? MILAN, 28. — Lurson Bo-bet še ni odgovoril milanskim organizatorjem glede sodelovanja na dirki po Italiji 1959, vendar pa v italijanskih kolesarskih krogih prevladuje mnenje, da se Bobet dirke ne bo udeležil iz solidarnosti z Anquetilom, Rivierom in Dar-rigadom, ki so že odklonili sodelovanje. Zagotovljeno pa je, da se bodo letošnje dirke po Italiji udeležili najboljši belgijski in španski kolesarji. Dirka po Maroku RABAT, 28. — Francoska, belgijska in švicarski kolesarska zveza so pristale na sodelovanje svojih ekip na kolesarski dirki po Marolku, ki bo od 5. do 16'. maja. Celotna proga bo razdeljena v 11 etap. V teku so še pogajanja s kolesarskimi zvezami Italije, Zah. Nemčije, Španije in Por- Disciplmski ukrepi razsodiščne komisije MILAN, 28. — Razsodiščna komisija nacionalne nogometne zveze je sprejela proti moštvom in posameznikom naslednje disciplinske ukrepe: V zvezi s tekmo Palermo -Reggiana je po pregledu poročil diskvalificirala igrišče Palerma za eno nedeljo, igralca Palerma Benedettija pa je diskvalificirala za dve efektivni nedelji. Globe moštvom: 130.000 lir Prato in Genoa, 45.000 lir Ca-sertana, 50.000 lir Cosenza, 40.000 lir Lecco, Taranto, Mes-sina, Atalanta, 35.000 ljr La-zio, 20.000 lir Siena, 15.000 lir Anconitana in Catanzaro, 10 tisoč lir Fiorentina in Napoli. Izključitve: za 2 nedelji Santin (Fedit); za eno nedeljo Scarnicc; (Lucchese), Fra-scoli (Simmenthal), Binda (Treviso), Traverso (Caserta-na). Strogi opomin: Bartoli (Taranto), Perani (Bologna), Mo-rin (Napoli), Grava (Torino), Rampazzo (Verona), Miazza (Novara) itd. Navadni opomin: Lancioni (Lanerossj), Lojodice (Roma), Bonigaci (Torino), Tresoldi (Venezia), Angeleri (Atalanta), Bonzon (Atalanta), itd. Trening tekma v Turinu Juventns-Vojaška repi. 2:2 Charles kot srednji napadalec strelec dveh golov-Zadovoljiva igra vojaške reprezentance TURIN, 28. — Italijanska vojaška nogometna reprezentanca je odigrala danes popoldne v Turinu trening tekmo proti skoraj kompletni formaciji Juventusa. Tekma se je končala z rezultatom 2:2 (1:0). Gole so dosegli: v prvem polčasu v 42' Bona; v drugem polčasu v !’ Natteri, v 14’ in v 32’ Charles. Vojaška repr.: Alfieri: Luši, Sarti; Carpanesi, Grevi, Zaglio; De Robertis, Bona, Uzzecchini, Natteri, Bean. Juventus: Vavassori; Corra-di, Garzena; Emoli, Charles, Colombo; Muccinelli, Pal-mer, Sivori, Stacchini, Stivanello. Po 10’ izenačene igre je Carpanesi s strelom tik nad prečko zaključil lepo akcijo vojaikov, minuto pozneje pa je Alfieri s padom pod noge Stivanelliju rešil svoja vrata. V 12' kot za Juventus. V 16’ tugalske. Trening Triestine pod vodstvom Trevisana Bandini, Santelli in Massei v enajstorici proti Milanu? Dva gola titularcev enajstorici Cremcaffe v dveh skrajšanih polčasih ■ Rimbaldo in Degrassi nista nastopila Triestina je odigrala vče- raj popoldne pred kakimi 500 gledalci na občinskem stadionu najavljeno trening tekmo proti diletantski enajstorici Cremcaffe. Pod vodstvom novega trenerja Trevisana so nastopili vsi titulam razen Rimbalda in Santellija, ki sta obolela. Odigrana sta bila dva polčasa. Prvi je trajal 30’, drugi pa okrog 25’. Na mestu srednjega krilca je v prvem polčasu igral Bernardin v drugem pa Merkuzza, na mestu levega branilca pa v prvem polčasu Brach v drugem pa Boksarske lestvice revije «Ring Magazine* Stanje na lestvici daj naslednje:. pa je se- SZ 4 4 e 3*3:225 8 ZDA 3 3 0 202:180 C Cile 4 2 2 289:3*7 C Brazilija 3 2 1 219:195 5 Bolgarija 4 1 3 245:274 5 Portoriko 4 1 3 264:3*2 5 Formoza 4 • 4 311:350 4 PLAVANJE Italijanski plavalci odpotovali v Zagreb RIM, 28 — Italijanski pla-Ici Claudio Lombardi, Pao-Saini, Welleda Veschi in rberto Lazzari, ki se je pr-m trem pridružil v Trstu, odpotovali v Zagreb, iremlja jih trener Hunyad-Odpotovati bi morala tudi lessandra Valle, toda njen rvi trener Costoli ji je od-etoval nastop v Jugoslaviji, er zaradi nezadostne pripra-i ne bi mogla uspešno tek-ovaiti. NOGOMET AS Monaco - Sampdoria 1:0 izbran za (boksarjameseca» Loi in D’Agata še vedno tretja izzivalca NEW YORK, 28. — Ameriška boksarska revija »Ring Magazine* je proglasila za boksarja meseca Japonca Sadao Yaoito zaradi njegove zmage nad svetovnim prvakom muš-je kategorije Argentincem Pascunlom Perezom. Lestvice revije »Ring Magazine* za januar so naslednje: Težka kat.: prvaik — Floyd Patterson; 1. Ingemar Johans-»on, 2. Nino Valdes, 3. Zora foliey, 4. Henry Cooper, 5. JVillie Pastrano, 6. Archie Moore, 7. Eddie Machen,, 8. Brian London, 9. 8ormy Listen, 10. Mike Dejohn. Srednjetežka kat,: prvak — Archie Moore: 1. Tony Antho-ny, 2. Harold Johnson, 3. Yvon Durelle, 4. Erich Schopp-ner, 5. Sonny Ray, 6. Mike Holt, 7. John Halafihi, 8. Jes-Se Bowdry, 9. Dogomar Mar-tinez, 10. Jerry Luedee. Srednja kat.: prvak — Ray Robinson; 1. Carmen Basilio, 2. Gene Fullmer, 3. Spider Webb. 4 Gustav Scholz, 5. joey Giardello, 6. Holly Mism, 1. Bobby Boyd, 8. Rory Cal-houn, 9. Gene Armstrong, 10. Ralph Tiger Jones. Srednjelahka kat.: prvak — Don Jordan; 1. Virgil Akins, 2. Sugar Har, 3, Isaac Logart, MONACO, 28. — V prija-teljski nogometni tekmi je 4. Ralph Dupas, 5. Del Fla- nagan, H. Gaspar Ortega, 7. Vince Martinez, 8. Gil Turner, 9. Gerald Gray, 10. Emi-lio Marconi (It.). Lahka kat.: prvak — Joe Brown; 1. Kenny Lane, 2. Carlos Ortiz, 3. Duilio Loi (It.), 4. Johnny Busso, 5. Paolo Rosi (It.), 6. Dave Char-nely, 7. Willie Toweel, 8. Paul Armstrad, 9. Johnny Gonzal-ves. 10. Bobby Scanlon Peresna kat.: prvak — Ho-gan Kid Bassey; 1. Davey Moore, 2. Paul Jorgensen, 3. Flash Elorde, 4. Gracieux Lamperti, 5. Ile Chesput, 6. Ricardo Gonzales, 7. Sergio Caprari (It.), 8. Manolo Garcia, 9. Sonny Leon, 10. Per-cy Lewis. Petelinja kat.: prvak — Al phonse Halimi; 1. Piero Rollo (It.), 2. Leo Espinosa, 3. Mario D'Agata (It.), 4. Jose Lo-pez, 5. Manuel Armenteros, 6. Joe Becerra, 7. Boost Monroe, 8. Kiyoshi Miura, 9. Ernesto Miranda, 10. Al Asuncion. M ušla kat.: prvak — Pa- scual Perez; 1. Sadao Yaoi-ta, 2. Ramon Arias, 3. Young Martin, 4 Pone Kingpetch, 5. Dommy Ursua, 6. Mario De-leon, 7. Ramon Calatayud, 8. Mimtim Ben Ali, 9. Carlos Miranda, 10. Horace Accaval-lo (Italo-Argentinec). Simoni. Szoke je igral ves čas monija, če Bernardin in Brach na mestu desnega krilca in je zelo verjetno, da bo tudi prot! Milanu igral na tem mestu. V napad sta se povrnila Santelli in Massei, ki je najprej igral kot nazaj pomaknjeni srednji napadalec, nato pa kot desna zveza, ko je Bresolin prevzel svoje standardno mesto. V vratih titularcev je bil Rumich, Bandini je branil vrata Cremcaffe iz česar je mogoče sklepati, da ga misli Trevisan vključiti v nedeljsko formacijo. Tekma se je končala z rezultatom 2:1 (1:0) za titular-ce. Igra sama po sebi n; bila posebno lepa vendar pa so titularci igrali prizadevno. Kot dobra strelca sta se uveljavila Del Negro in Bresolin, sicer pa je celotni napad v zaključnih fazah igral neurejeno. V vratih trenerjev se je izkazal Bandini z dobrimi paradami, Masseiju pa so dobro uspevali predložki, ko je igral kot nazaj pomaknjeni center-for. Med trenerji so se odlikovali Tenente, Del Bianco (strelec najlepšega gola dneva) in Giovannini ter vsa krnska vrsta. Po nekaj lepih intervencijah Bandinija se je igra stalno prenašala iz polja v polje in v 20* je Bresolin streljal nad prečko. Tri minute kasneje je Del Negro prodrl do zadnje črte in ko mu je Bandini stekel nasproti, je lepo podal prostemu Bresolinu, ki je žogo poslal v mrežo. V 4’ drugega polčasa je začel lepo akcijo Santelli, nadaljevala pa sta jo Bresolin in Tortul, ki jo je tudi zaključil z učinkovitim golom. Cremcaffe je odgovoril s protinapadom. Gherbaz je z desne poslal žogo pred vrata kjer jo je prestregel Del Bianco in jo silovito streljal v mrežo. V 15’ je Santelli zaposhl Bresolina z dolgim predlož-kom. Bresolin je izvabil Bandinija iz vrat, toda njegov strel je bil previsok. Minuto pozneje si je Bresolin preveč podaljšal žogo in Bandini jo je z lahkoto prestregel. Igra je poslej postala lena in Trevisan je dal kmalu znak za konec. Kot vse kaže, misli trener Trevisan poslati v nedeljo v boj proti Milanu formacijo prvgjm polčasa (razen Rumi-chaK vendar pa ni izključeno, da ne>'*bo vključil v enajstorico Mefkuzzo ali Pa Si- _______________________________ ne bosta izboljšala forme. Postava Triestine v prvem polčasu je bila naslednja: Rumich; Brunazzi, Brach; Szoke, Bernardin, Tulissi; Santelli, Bresolin, Massei, Tortul, Del Negro. TURNIR DEŽELNIH REPR. Julijska Benečija - Abruzzi 1:0 (0:0) ! RIM, 2*. — Rezultati tur nirja deželnih reprezentanc: Polfinale: Lazio - Ligurija 2:0 (1:0), Puglie - Emilija *:1 (po kotih, sicer 0:0). Za 5. do 8. mesta: Julijska Benečija • Abruzzi 1:0 (0:0), Veneto ■ Toskana 2:0 (1:0) je Uzzecchini preigral Charlesa in podal De Robertisu, ki je strrljal mimo. V 19’ je Alfieri ubranil močan Sivo-rijev strel, minuto pozneje pa je Vavassori srečno odbil strel Bone. V 24’ je zaposlil Vavas-sorija De Robertis po lepem predložku Beana. Vojaki so imeli v tem razdobju terensko premoč. V 27’ je Sivori podaljšal Palmerjev predlo-žek Stivanellu, katerega strel se je odbil od droga. V 31 je Stacchini slabo zaključil lepo akcijo Muceinelli-Sivori-Palmer. 2’ pozneje je Bean streljal tik nad prečko. Dva nevarna napada Sivorija in Muccinellija v 36’ sta dala Al-fieriju priložnost za izvrstni paradi. Po kotu v 39’ in po lepi akciji Bean-De Robertis v 41’ so vojaki v 42’ končno dosegli gol. De Robertis je podal žogo Boni, ki je preigral Charlesa in neubranljivo streljal v mrežo. V drugem polčasu sta nastopili moštvi v delno spremenjenih postavah: Juventus: Vavassori; Corra-di, Garzena; Fuin, Aggradi, Ferrario; Muccinelli, Turehi, Charles, Sivori, Stivanello. Vojaki: Alfieri; Losi, Misto-ne; Carpanesi, Grevi, Degrassi; De Robertis, Bravi, Uzzecchini, Natteri, Bean. Napadati so začeli vojaki in Bean je v 3’ in v 5’ streljal mimo. Toda v 9’ so vojaki povečal; vodstvo. Uzzecchini je idealno podal Natteri ju, ki je preigral vso obrambo Juventusa in ukanil Vavas-sorija. Juventus je' reagiral z znatno boljšo igro kot v prvem polčasu. V 14’ je Sivori prestregel dolg Muccinellijev predložek in ga podaljšal Charlesu. Po nekaj izmenah žoge s Slvorijem, je Anglež končno streljal v mrežo in zmanjšal razliko. V 21’ je Alfieri s težavo rešil v kot. Takoj nato je Vavassori lepo u-branil zaporedna strela Uz-zecchiniia in Bravija. V 30 je Bravi izbil žogo z glavo preko vrat dve minuti pozneje pa je Charles izenačil z glavo na Turchijev predložek. Vojaška reprezentanca je tako individualno kot kolektivno zadovoljila in obramba Juventusa se je morala krepko potruditi, da - je bila kos razigranim napadalcem De Robertisu, Uzzecchiniju in Beanu. Pred svetovnim namiznoteniškim prvenstvom Jugoslovanski igralci ping-ponga so prodrli med najboljše v Evropi Markovičih evropski lopar št. 1 po zmagi na štirih velikih evropskih turnirjih Od 27. marca do 5. aprila bo v Dortmundu v Nemčiji svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Pred tem velikim zborom najboljših ping-pon-garjev na svetu, je bilo v zadnjem času v Evropi več večjih tekmovanj, na katerih so nastopali številni (ne vsi) najboljši evropski mojstri bele žogice, kar nam nudi priložnost, da si ustvarimo vsaj približno sliko o moči reprezentanc in posameznikov, posebno še v primerjavi z Jugoslovani, ki so letos zablesteli kot še nikoli doslej. Najprej nekoliko o reprezentancah. Jugoslovanske reprezentance na svetovnih prvenstvih doslej niso bile posebno uspešne. Čeprav so na- jicah, toda v moštvenem tek- vedal, da igralec, ki trenit* movanju kljub temu Jugosla- >c *■- w't Rerezik. m tb -H#** ' t: -r 1 . t K VOJISLAV MARKOVIČ stopali Dolinar, Harangozo in Vogrinc, ki so sodili med najboljše predstavnike te panoge, Jugoslaviji sreča ni bila mila. Vogrinc je bil sicer eden redkih ,ki je premagal poleg vseh ostalih mojstrov tudi najboljše japonske igralce, Dolinar in Harangozo sta bila svetovna prvaka v dvo- vija ni doživela pravega u-speha. Cehi in Madžari so jim bili navadno nepremagljiva ovira. Tudi po zadnjih nastopih, ko so Jugoslavijo zastopali mlajši tekmovalci, jugoslovanske reprezentance še ne moremo uvrstiti na najvišjo evropsko stopnico. Uspešni so bili namreč le posamezniki, v moštvih pa je vedno kdo zatajil. Toda če upoštevamo, da so Cehi zaradi avtomobilske nesreče reprezentantov o-stali brez najboljših, da Angleži in Francozi v zadnjem času ne predstavljajo več tistega, kar so predstavljali pred leti in da so najboljši romunski reprezentanti kazno. vani, je letos le morda prišel čas, ko bo tudi Jugoslavija v moštvenem tekmovanju med najboljšimi. Ostanejo seveda še Madžari in Švedi, katere pa so jugoslovanski tekmovalci na zadnjih turnirjih posameznikov večkrat premagali. Vse ostale reprezentance imajo le po enega boljšega igralca in Jugoslovanom ne bi smele biti nevarne. Toliko glede evropske konkurence, so pa tu še azijske države, s katerimi pa se evropske sedaj še ne morejo meriti, predvsem ne z Japonci. Kaj pa so pokazala tekmovanja posameznikov? Brez pretiravanja lahko uvrstimo jugoslovanskega državnega prvaka Vojislava Markoviča na prvo mesto v Evropi. Le redki igralci so bili namreč v dvobojih z njim uspešni, pa še ti le v moštvenih tekmovanjih. Naslovu najboljšega Jugoslovana je kar po vrsti dodal v kratkih presledkih še naslove mednarodnega prvaka Skandinavije, Bolgarije in Romunije, To je uspeh, ki ga letos ni dosegel nihče m ki ga upravičeno postavlja na prvo mesto. Markovič je poleg drugih premagal tudi u-radnega evropskega prvaka Madžara Berczika in finali ra vseh prvenstvih so bili vedno v znamenju dvoboja Markovič — Berczik, vsakokrat seveda v korist jugoslovanskega prvaka. Kaže, da se napovedi svetovnega in večletnega madžarskega prvaka Sida uresničujejo. Pred časom je namreč Sido napo- 6 ur na dan kot Berczik, more dolgo uspevati. Res P* je, da madžarski namizw*f nis ne predstavlja samo R**y zik. Za njim je še vrsta drugih, ki so lahko prav ta»* nevarni. , Vendar pa tudi Jugoslovan nimajo samo Markovič* Tudi drugi mlajši igralci *0. Franič, Hrbud in Markovič !■ so sposobni marsikaj P° ti in tudi Harangozu m Vo- grincu bi se delala krivica, c bi ju prezrli. Na mednarodnem prvenstvu Jugoslavi) sta premagala nekaj odlični igralcev. Na kratko torej: tos razpolaga Jugoslavija takim številom odličnih ig(a" cev, da lahko optimistično pričakuje borbe v Dortmundu. Za velike uspehe v nanl{?. nem tenisu je bila jugo« vanski zvezi zaupana orSat”j zacija evropskega prvenstv za 1. 1960, ki bo od 3. do )u' aprila v Beogradu. Zvezni kapetan Zlatko ler je že objavil načrt za Pr prave jugoslovanskih reprn. zentantov za svetovno Prve„” stvo v Dortmundu. Repreze Šah od četrtka do četrtka Talj, Spaski, Tajmanov, Bronštajn in Petrosjan glavni favoriti za naslov šahovskega prvaka SZ TBILISI, 28. — V Tbilisiju se je včeraj zaključila prva polovica šahovskega prvenstva Sovjetske zveze. Odigrali so prekinjen« partije 8., 9. in 10. kola in čeprav je ostalo še nekaj neprekinjenih je položaj na lestvici sedaj že precej jasen. Po 10. kolu je vrstni red naslednji: Spaskj in Tajmanov 7, Talj C,S (1), Lutikov C (1), Bronštajn 5,5 (1), Holmov 5,5, Petrosjan 5 (3), Geer, KorčnoJ, Vasjukov in Furman 5, Aver-bah in Juhtman 4,5, Keres 4 (2), Gufeljd, Krogijus in Po-lugajevski 4, Nlkitin 3,5, Gnr-genidze 3, Netmetdinov 2. Glede na sedanji položaj so glavnj favoriti za naslov sovjetskega prvaka poleg dosedanjega prvaka Talja še Tajmanov in Spaski, ni pa treba podcenjevati tudi Bronštajna, ki imata še zaostale prekinjene partije. Finale obeta biti zelo zanimiv. Ker je Talj že v I. kolu remiziral s Tajma-novom, bo za njega posebno važna partija s Špaskim v 16. kolu. Za Bronštajna bosta odlo-i prvenstvo Jugoslavije v Kra čilni partiji s Taljem v 12. | gujevcu od 1. do 25. aprila, kolu in s Petrosjanom v 13. kolu. Proti Talju bo Bronštajn igral s črnimi figurami, kar mu bo otežkočilo delo. V dosedanjih srečanjih s Taljem in Petrosjanom ima Bronštajn negativno bilanco. * * * DRESDEN, 28. — Na mednarodni šahovski turniT, ki bo v Dresdenu ali v Halleju v Vzhodni Nemčiji z udeležbo igralcev iz SZ, CSR, Madžarske, Romunije, Avstrije, Nor-veštke, Zah. Nemčije, Bolgarije, Poljske, Angije, Jugoslavije in Vzh. Nemčije, je bil od Jugoslovanov povabljen Mata-novič. Mednarodnega turnirja v Bognor Reggisu v Angliji, ki bo od 1. do 11. aprila, se bosta udeležila tudi Jugoslovana Ivkov in Karaklajič. BEOGRAD, 28. — Tajništvo šahovske zveze Jugoslavije je sprejelo predlog šahovske zveze Srbije, po katerem bo-14. # • BEVERWIJK, 28. — Na 21. mednarodnem šahovskem turnirju v Beverwijku, na katerem je islandski velemojster Olaffson dosegel velemojstrsko zmago z dvema točkama naskoka pred drugoplasiranim velemojstrom Eliskazesom, v glavnj kajtor tudi v prvi rezervni skupini tokrat ni so deloval noben Jugoslovan, ki so igrali le v naslednjih rezervnih skupinah. V drugi rezervni skupini, v kateri sta si prvo mesto delila mladi Nizozemec Tan in mednarodni mojster Fischter s 6,5 točke, je bil Božič tretji s 6 točkami. V tretji rezervni skupini je z 11,5 točke zmagal B. Jovanovič, v četrti rezervni skupini pa je z manjšo prednostjo zmagal B Pavlovič. Na ženskem turnirju je zmagala Nizozemka Hemskerk pred Francozinjo Chaud de Sillance in pred Madžarko Landoš, Jugoslovanka Bačiče-va pa je bila šesta, vendar bi bil njen plasma gotovo boljši, če ne bi na polovici turnirja zbolela. «»—— NA TURNIRJU V KOPRU — LE DVA ZA PRVO MESTO V enajstem kolu šahovskega turnirja za prvenstvo Kopra je Zavec premagal Gerželja, ker je le-ta v boljši poziciji prekoračil čas. Tako je lanski prvak Gerželj praktično izgubil vse izglede, da bi si ohranil naslov. Od drugih rezultatov tega kola naj omenimo zmago Jevnikarja nad Ren kom ter Habiča nad Zekarjem Omladič je brez težav prema ga! Božiča V prekinjenih partijah je Omladič remiziral z Gerže-ljem in Jevnikarjem, Do zaključka turnirja sta še dve koli, ki bosta prinesli odgovor na vprašanje, ali bo novi prvaik Kopra Zavec ali Omladič. Trenutno stanje: Omladič 9, Zavec 8 in pol (1), Gerželj 8, Habič 7 in pol, Verk in Renko 6 in pol in Jevnikar 6 točk. (—an) tanca bo določena po treh zveznih turnirjih, na kateri bodo sodelovali vsi kandidat^ Prvi turnir bo 30. in 31- J nuarja v Beogradu, druga pv pa februarja in marca v Idukj v Beogradu. Pr.c jam oz. bo odhodom na prvenstvo pa imelo 8 najboljših igr a'ce. krajše skupne priprave v Be ■ gradu in pred svetovnim P venstvom bodo nastopili še 9 mednarodnem prvenstvu Be gije. TENIS Avstralci za Davisov pokal MELBOURNE, 28. — , stralska teniška zveza je . I tekmovanje za Davisov Pf, 1959 določila naslednjih 6 g nisarjev: Fraserja, Marka, mersona, Lhverja, Mulhga in Fletcherja. BOB Rekord olimpijske prog* v stirisedeznem bobu CORTINA D’AMPEZZO, Na današnjem treningu st! -. sedežnih, bobov v okviru P prav za italijansko prvenst j ki se bo začelo jutri, je m«: štvo v sestavi Sergio Zard (pilot), Righini, De Lore*1 in Bonagura postavilo nov kond proge v prvem spP s časom 1’16”67. Rezultat1- 1. S. žardini l’JL6”67, 2. ti 1’17”62, De Prato 1 18n j 4. Ruffinella 1’18’’80, 5. Molin 1’18"84, 6. 1’19”09. HOKEJ NA LEPIL DAVOS, 28. — HOkeJf|£ moštvo Davosa je zmagalo štiridnevnem mednarodn turnirju. V odločilni tekmj L premagalo moštvo »Diavo*1 Milana s 6:2. BOKS Pravisani odpotuje jutri v Avstralijo RIM, 28. — Znani Ifz8}tl-boksar peresne kategorije ., do Pravisani bo 30. t. m- olj potoval iz Trsta v Rim in tam 2. ali 4. februarja z. up lom v Avstralijo v Melo _ ne, kjer bo imel 20. feb_r0i£ ja prvi nastop. Zanimiv0, da se bo Pravisani borj' Avstraliji proti trem •im avstralskim boks* lahke kategorije, in sicer V ti Georgu Brackenu, Rus Sandsu in Maxu Carlu Odgovorni urednik STANISLAV RENKO , Tiska tiskarski zavod ZTT • ANDRČ GILL01S 22. HM Detektivski roman iz življenja prodajalčev časnikov XVII. «Nisem ga mogel dobiti v pesti, a bi ga bil zelo rad,* je kliknil Georgea, ko ga je Pascal naprosil, naj mu pomaga ljSp“?ifraga je v veliki, svetli sobi. Stal je pri tr^i na iteri so bili razvrščeni klišeji časnikarskih *]?{]"} bil mladi časnikar Jean-Jacques Volta.ini ta je napisal anek, ki naj bi ga pojasnjevale slike. Zadeva mu je ■rej znana. , ... Reportaža bi bila morala iziti drugi dan, zato bi jo bila orala nemudoma oddati spodaj v tiskamo. A Didierova :rivnost ju je silno prevzela, ker ga je Georgea odkril in isledoval Pascal jima ni povedal, zakaj ga išče. Njegovo vztrajno tnimanje zanj je se podžgalo njuno radovednost. Rada bi iu bila pomagala. A kako? Georgea je povedal vse natanko, kako je opazil Didiera i kako mu je potem sledil. Zdaj ni imel več kaj dodati. čez nekaj časa jima je Pascal začel presedati in spravila ;a se k delu. On pa ni odnehal. «Moramo ga najti,* je ponavljal. »Vidva ga lahko, če rJlota ) In ni se dal odpraviti. O časnikih in časnikarjih Je imei iko mnenje, kakršno ga imajo ljudje na splošno; ker so ti udje že zmožni pripovedovati o nekem dogodku uro potem, o se ie dogodil najsi bo na koncu sveta, morajo najbrž edeti o najmanjši podrobnosti iz življenja nekega človeka, a naj bo kakršenkoli ali kjerkoli. Zaman sta mu Georges in Jean-Jacquee dopovedovala, da to ni lahka stvar, on le ni in ni odnehal. »Če hočeta, ga lahko najdeta.* »Kaj pa policija?* se je obregnil Georges, ker mu Je bilo za vse odveč. »Ali ona ne more najti tega vašega možakarja?* Pascal je grdo pogledal. »Namesto policije bom opravil sam.» Nenadno je Georges vzkliknil: »Nekaj mi je prišlo na misel!* In ves v zanosu je dodal: »Nekaj sijajnega! A uspeh je odvisen od vas.» Tudi Jean-Jacquesa je stvar začela zanimati. Georges je razložil. Med reportažo o prodajalcih časnikov bo objavil Didierovo fotografijo. Potem bo dovolj, če se Pascal sporazume z vsemi drugimi kričave:. Ce stopijo vsi skupaj, lahko izbezajo, kogar koli, naj bo že kjerkoli. Vsak od njih bi imel v rokah fotografijo moža, ki ga iščejo. Vseh Je tri tisoč. Eni tičijo v kioskih ali pa za svojimi košarami in prav lahko opazujejo kupovalce. Drugi gredo po kavarnah, restavracijah in celo v nočne lokale. Lahko hodijo od mize do mize in vsakega gosta natanko pogledajo v obraz. Ni javnega prostora, ki bi ne bil pod njihovim nadzorstvom in ne človeka, ki ne bi kakšen trenutek dneva šel skozi kakšen tak javni prostor. Sporazumeti se ne bo teže, kot Je razdeliti tone papirja, ki ga tako in tako delijo med iste prodajalce celo po večkrat na dan. i George« se je čezdalje bolj vnemal ob svoji zamisli. Jean-Jacques se je navduševal po svoje. »Če je ta tič v Parizu, ga ni mogoče zgrešiti. In tudi čt je zapustil Pariz, ga bodo našli. Predali bodo naročilo po kamionih, vlakih in letalih. Naj bo kjerkoli, kdaj pa kdaj bo le kupil časnik.* Pascalu se je zdelo, da pojde vse gladko, tako gladko, kakor so se odvijali dogodki od tistega jutra dalje. »Ni treba drugega, kakor da o tem govorim z Memene,* rl je dejal. Kakor da bi ona upravljala vse razdeljevalnice. Georges in Jean-Jacques nista še za trenutek podvomila uspeh in sta zmetirala stran tako, da je bila Didierova Dodelot tega ni mogel vedeti. Ni si mogel zamisliti, da bo Pascal uporabil največji francoski dnevnik in velikansko ustanovo »Messageries*, ko bo iskal pariškega potepuha, s katerim ima račune. Po drugi strani pa je s svojega komisariati ze zgodaj zjutraj poslal tisku obvestilo glede zločina v Ulici Vignes in priložil je tudi morilčevo sliko. Ta čas, ko je bil Pascal v uredništvu lista »France-Soir*. je že prihajala na dan izdaja, ki je pisala o njegovem zločinu in njegova podoba je kraljevala na prvi strani. Medtem sta pa Georges in Jean-Jaques skrbno pripravljala objavo Didierove fotografije za drugi dan. Sicer nobeden od njiju ni opazil, ko sta čez nekaj časa razgrnila časnik, da Je kričavec, ki ju Je obiskal, tako na vidnem mestu. Kakor vsi ljudje tega poklica, sta le bežno pregledovala strani in iskala člankov ali klišejev, za katere sta bila odgovorna. Georges Je dodobra pogledal list, ki Je prinašal Pascala, šele zvečer, ko se je našel z Albertino. Pokazala mu ga je ona. Skoraj bi bila padla na zadnjo pred to sliko, zlasti še, ker je še tisto Jutro govorila s Pascalom Ni se več znašla, saj je časnik pisal, da je bil prijet. Tudi George« ni bil nič manj oeupel. Povedal ji je o svoji čudoviti zamisli, kako priti Didieru na sled. A navdušenje se mu je bilo že malce poleglo. Ni čuda, saj je šel na roko morilcu. Kako vendar, da Je zločinec lepo na svobodi in ni videti, da bi se skrival. V tem Je morala biti nekakšna skrivnost. Pomišljal Je, ali naj se vrne v uredništvo, naj telefonira Jean-Jacquesu, naj obišče Memene, naj poizve pri policiji — same muhe, ki bi se morda spremenile v dejanja, da ni bil večer tako pripraven za drugačne zabave. Odšel Je z Albertino večerjat tja nekam na nabrežje. Sedela mu je nasproti na neki terasi. Stegnila se je in ga prijela za roko ter ga zaljubljeno gledala. Vse druge skrivnosti so s tem izgubile vso mikavnost. j' njega večera je čakal samo na to. Ze sredi noči, potem zaklenil Pascala na vrt, je šel domov, v malo slanovanj^jg, Trgu Saint-Charles, kjer sta živela z materjo. Ni ga sh5 i)0 ko je prišel, pa tudi sicer se ni vznemirjala, če ga m bj|0, doma, če je odhajal ali prihajal, kajti prepričana je " je kakor ji je zatrjeval, da je trgovski potnik. Drugi “Ugjs- zamotal v zavoj stare cunje, — ki le v njih igral vlogo j nikarskega kričavca, in šel z doma. Potem je vrgel tisti ** za plot na neko zapuščeno zemljišče. Sedel je v k»v® ■« v Ulici Commerce od koder je lahko opazoval hišo, kJe g{t stanoval. Če bi naključje naneslo, bi lahko videl, a t0VeJ k njemu policija. A nič takega se ni zgodilo. Vse je bilo jji v redu. Saj pa je bilo tudi nemogoče, da bi Catherine *^e6e, njegovo ime in naslov, ne da bi s tem izdala še sam8,Qi0 0 Glede Pascala pa ni bilo misliti, da bi se mu le sanj® ^ njegovem pravem stanovanju. In tudi ime Didier, ki h1 Je bil povedal, ni bilo njegovo pravo ime. , f Naj si je vse to še tako vztrajno ponavljal, se Je ra 1 n*maln *ni9fl lr/\ ni lisic« v. AacnllriVi Tl p V * * * slika na vidnem mestu. Didier je brž zagledal članek o Pascalovem zločinu in njegovo sliko. Globoko se Je oddahnil: »No, pa je!* Od prejš- moral nemalo čuditi, ko ni našel v časnikih, ne v •-- _ ne v izdaji naslednjega jutra, niti besede o zločinu. upal telefonirati Catherini, ker Ji je obljubil, da bo n kot riba, dokler ne bo Pascalova obdolžitev javno Pr Tako se Je odločil, da bo prebil z doma ves dan — varnosti. ^ Kar zaplamtelo Je v njem od razburjenja in zadovOtio sti, ko Je naposled le zagledal članek, ki ga je tako čakal. Stekel je k najbližji telefonski govorilnici ih ™ cal Catherino. »Halo! Si brala?* je vprašal. «Da.» »Se kaj vidiva?* »Ne še. Kliči jutri!* * In Je prekinila, čemu M s prenagljenostjo spravi)81 nevarnost vso zadevo. če« deset minut so Dodelota obvestili, da je napr»va telefonski tabli ujela kratek pogovor. Pomel si je roke. Zdaj je imel trden dokaz, da v obstaja in da je Pascal imel prav. »Naj si on beli glavo!* je pomislil. (Nadaljevanje tle^