YU ISSN 0040-1978
leto XXXII., ŠT. 6
Ptuj, 15. februarja 1979
CENA 4 DINARJE
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Slovo od velikega revolucionarja (stran 3)
Vpis novincev v usmerjeno izobraževanie (str. 4)
O ormoških prometnih razmerah (str. 5)
Nimam kaj početi, pa rada berem (stran 6)
Ptuj skozi arheološka obdobja (str. 9)
Izgubili smo tovariša
Edvarda Kardelja
v soboto, 10. febraana 1979, so v boli zatrepetala srca vseh
Jugoslovanov ob pretres^ivi novici Tanjuga po radiu in TV, da je
ob 14.35 v ljubUanskem kliničnem centru umrl EDVARD KAR-
DELJ, član predsedstva SFRJ, član predsedstva CK ZKJ, narodni
heroj in dvakratni junak socialističnega dela.
Kmalu po tem sporočilu se je v Beogradu sestalo predsedstvo
CK ZKJ in in predsedstvo SFRJ. Na skupni seji so počastili spomin
na tovariša Edvarda Kardelja, velikega revolucionarja in državni-
ka, graditelja naše samoupravne socialistične skupnosti. Poročilo,
ki so ga sprejeli na seji objavljamo v celoti:
,,Socialistična federativna
republika Jugoslavija, Zveza
komunistov Jugoslavije, delav-
ski razred, delovni ljudje,
narodi in narodnosti naše
države so izgubili svojega
velikega sina — tovariša
Edvarda Kardelja, člana
predsedstva SFRJ in predsed-
stva CK ZKJ, državnika,
revolucionarja, narodnega
heroja, junaka socialističnega
dela, znanstvenika in misleca.
Neizprosna smrt je iztrgala iz
naših vrst velikana socialistične
revolucionarne misli in prakse,
katerega delo bo za vselej osta-
lo ena od najdragocenejših
dediščin našega boja za sociali-
zem in socialistično samo-
upravljanje, osvetljujoč kot
neugasljiva bakla nadaljnje
poti do dokončne osvoboditve
dela, delavskega razreda,
narodov in človeka.
Tovariš Edvard Kardelj je
bil član KPJ in ZKJ več kot
pet desetletij, prvi soborec
tovariša Tita že od leta 1934,
član CK KPJ od leta 1937 in je
v največji možni meri pooseb-
ljal lik komunista in
revolucionarja v zgodovini
naše partije na čelu s tovarišem
Titom, izpolnjenimi z nene-
hnimi težavnimi bitkami,
a tudi z odločilnimi zmagami v
boju za nacionalno in človeško
svobodo in neodvisnost, za
stvar revolucije in socializma,
za mir in družbeni napredek v
svetu.
Tem plemenitim ciljem je
tovariš Kardelj daroval sebe
celega in vse svoje življenje do
zadnjega diha — neomajnost
neutrudno garanje
''evolucionarja, globoko
''azumevanje notranjih
zakonitosti in gibalnih sil
družbenega gibanja, bleščeč in
prodoren um velikega
marksističnega teoretika,
vizionarsko moč in pogum
stratega revolucije, ki je proti
predsodkom o vsemogočnosti
države postavljal širino in moč
zavestnih, organiziranih,
^ofnoupravljalskih ljudskih
množic kot odločilnega nosilca
družbenega napredka.
Smrt tovariša Kardelja
pomeni eno od najhujših
Sa '	P<^'-tija
oočutila v vseh šestdesetih letih
'yega obstoja in
'^^olucionarnega dela. Zato je
7 x u "J^sovem odhodu iz
of^L , ^"^'b^nih vrst tako
f oboko in boleče odjeknila v
^^eh naših Iju-
v njegovi rodni Ljubljani in
^^oveniji, pa po vsej Ju-
jLOsUiviji, pri vseh naših
narodih in narodnostih.
Tovariš Edvard Kardelj je s
svojim življenjem in delom
desetletja oboroževal naše
revolucionarno gibanje in
njegove borce s tistimi
izkušnjami in spoznanji, ki so
jim pomagali pronicati v
objektivne zakonitosti razvoja
družbe in v njih iskati izhodi-
šče za svoje akcije, usmerjene
v revolucionarne družbene
spremembe. Njegova
teoretična dela so oblikovala
temelje idejnopolitičnega
programa zveze komunistov in
vseh organiziranih sil
socialistične zavesti in
ustvarjanje v njihovem
vsakdanjem boju za sociali-
zem.
Več kot pet desetletij je
tovariš Edvard Kardelj preda-
no in ustvarjalno potrjeval
revolucionarno	in
humanistično osebnost borca
za socializem in človeško sre-
čo, stal v prvih vrstah
revolucionarnih bojev, s
katerimi so delavski razred,
narodi in narodnosti
Jugoslavije pod vodstvom KPJ
s tovarišem Titom na čelu
izbojevali oboroženo
revolucijo in uvedli resnično
ljudsko oblast, zgradili novo
socialistično in demokratično
družbo neodvisno in
samoupravno skupnost
svobodnih ljudi in pobratenih
narodov.
V tem veličastnem boju
našega revolucionarnega giba-
nja je tovariš Kardelj dajal od
zgodnje mladosti vse svoje
umske moči, vso svojo
neizčrpno ustvarjalno energijo.
Dajal je neprecenljiv delež k
ustvarjanju politike in
sprejemanju vseh bistvenih
odločitev naše partije odkar jo
vodi tovariš Tito, od pete
državne konference KPJ in
petega kongresa KPJ pa do
sprejetja programa ZKJ, vse
do 11. kongresa ZKJ. Njegova
ustvarjalnost je oblikovala vse
bistvene opredelitve delavskega
razreda, narodov in narodnosti
naše države, od usodnega leta
1941 in med herojsko
osvobodilno epopejo, od
odločitev osvobodilne fronte in
A VNOJ, od prve naše ustave
leta 1946 do ustave SFRJ leta
1974 in zakona o združenem
delu.
Tovariš Kardelj, revolucio-
nar — politik, je bil hkrati tudi
revolucionar — vojak. Tesno
je povezoval marksistično
teorijo z revolucionarno
prakso in tako dal velik prispe-
vek k zmagovitemu poteku na-
šega narodnoosvobodilnega
boja in socialistične revolucije.
Tovariš Kardelj je vedno s
ponosom poudarjal, da je
jugoslovanskim narodom in
narodnostim z njihovo
socialistično revolucijo uspelo
ustvariti socialistično državo
skupnost, ki je dovolj močna,
da v dandanašnjem svetu, v
katerem se narodi še vedno
soočajo z imperializmom in
hegemonizmom, lahko zaščiti
vsakega izmed njih in vse sku-
paj, njihovo nacionalno
neodvisnost in svobodno
odločanje o poti socialistične
izgradnje, ki si jo izberejo.
Izjemen je prispevek tovari-
ša Kardelja k mednarodni
afirmaciji socialistične
Jugoslavije, zagotovitvi njene
neodvisnosti, izgrajevanju naše
zunanje politike, boju za
enakopravne in demokratične,
politične in ekonomske odnose
med narodi in državami,
proučevanju idejnih in
teoretičnih temeljev politike
neuvrščenosti kakor tudi
preraščanju preživelih oblik
odnosov v delavskem gibanju v
svetu in k afirmaciji načel
neodvisnosti, samostojnosti,
enakopravnega in prosto-
voljnega sodelovanja in
solidarnosti, komunističnih,
socialističnih in naprednih par-
tij in gibanj, nevmešavanja v
notranje zadeve drugih in
odgovornosti partij in gibanj
pred njihovim delavskim
razredom in ljudstvom.
Tovariš Kardelj je razvijal
teorijo in prakso izgradnje
naše ljudske oblasti kot poseb-
ne oblike diktature proletariata
in organiziranja bratske
skupnosti enakopravnih naro-
dov in narodnosti Jugoslavije.
Nikoli ni teorije ločeval od
družbene prakse, vsako
rutinstvo in prakticizem sta mu
bila tuja. V njegovih
teoretičnih delih in praktični
dejavnosti pri ustvarjanju no-
vih družbenih odnosov mu je
vedno bila izhodišče zavest o
zgodovinski misli delavskega
razreda in globoka vera v
ustvarjalno moč ljudskih
množic, vera v človeka. Odtod
tudi njegov globoki čut za nuj-
nost demokratičnega razvoja
socializma na temeljih
samoupravljanja in za resnično
vlogo državnega delavskega
razreda kot instrument
vladavine in razreda samega,
ne pa oblasti v njegovem ime-
nu. Na tem temelji njegov
dosledni, trajni in odločni boj
proti vsem oblikam
birokratskega pačenja vloge in
funkcije oblasti v socialistični
družbi. Zato je vedno poudar-
jal kontinuiteto v
demokratičnem, samouprav-
nem razvoju naše družbe, tako
da bi ustvarili takšno
socialistično samoupravno
družbeno skupnost, v kateri bo
človek prost izkoriščanja
kakor tudi podrejanja kakrše-
mu koli monopolu.
V svojih znanstvenih delih
kajcor tudi v konkretnem
urejanju družbenopolitičnih in
družbenogospodarskih
odnosov je izhajal iz Marxovih
pojmovanj komune kot
končno najdene oblike
osvoboditve dela in izredno
prispeval tudi k praktičnemu
izoblikovanju našega
komunalnega sistema. Prav
tako je vsestransko izdeloval
delegatski sistem kot novo
obliko organiziranja in odloča-
nja delavskega razreda in vseh
delovnih ljudi v izvajanju
oblasti in odločanju o družbe-
nih zadevah. Tovariš Kardelj
je sodil, da mora takšno
organiziranje družbenega od-
ločanja nadomestiti klasični
parlament arno-predstavniški
sistem, ki je v bistvu oblika
monopola v političnem,
odločanju odtujenem od
delovnih ljudi.
Velikanska je vloga tovariša
Kardelja v graditvi naše
skupnosti svobodnih in
enakopravnih narodov in
narodnosti. Že v prvih dneh
svoje revolucionarne
dejavnosti je spoznal pomen
reševanja mednacionalnih
odnosov na temeljih
marksističnega nauka o
nacionalnem vprašanju.
Izhajajoč iz spoznanja, da se
mednacionalni odnosi v večna-
cionalni državi lahko gradijo
samo na neodvisnosti,
nacionalni samoodločbi in
enakopravnosti vseh narodov
— kar je bilo izhodišče partije,
posebej izdelano in uresničeva-
no po prihodu tovariša Tita na
čelo partije — se je v graditvi
naše federativne skupnosti
vsestransko zavzemal za
dosledno izvajanje teh načel v
praksi. Veliko je prispeval tudi
k doslednemu socialističnemu
reševanju mednacionalnih
gospodarskih odnosov v fe-
derativni Jugoslaviji in še zlasti
poudarjal povezanost
doslednega uresničevanja
nacionalne enakopravnosti
tudi na področju ekonomskih
odnosov z razvijanjem
samoupravljanja, z odloča-
njem delovnega človeka o
sredstvih, pogojih in rezultatih
svojega dela.
Revolucionarno ustvarjalno
delo tovariša Kardelja je
doživelo svoj popoln izraz tudi
na področju razvoja družbeno-
gospodarskih odnosov in
materialnega razvoja naše so-
cialistične skupnosti. Posebno
pomemben je njegov prispevek
k marksističnemu znanstvene-
mu utemeljevanju družbeno-
gospodarskih odnosov, izraže-
nih v ustavnih spremembah iz
let 1971 in 1974 in izpopolnje-
nih v zakonu o združenem delu
in drugih zakonih o našem
družbenogospodarskem siste-
mu. Njihovo bistvo je v tem,
da je z neposrednim povezova-
njem dela z odločanjem o
sredstvih za proizvodnjo v
družbeni lastnini postal
neposredni proizvajalec gospo-
dar svojega dela, njegovih
pogojev in rezultatov in da na
tej podlagi odloča tudi o celoti
odnosov v družbeni
reprodukciji.
Tovariš Kardelj je na podla-
gi znanstvene misli Marxa,
Engelsa in Lenina nenehno in
neutrudno iskal čedalje globljo
in popolnejšo resnico v sodob-
ni družbi — predvsem
jugoslovanski socialistični
samoupravni družbi, o njenih
protislovjih kakor tudi o kaleh
in silah novega. Angažiranje
tovariša Kardelja je nosilo
izrazit pečat temeljite
marksistične analize teh stanj z
odkrivanjem njihovih globljih
vzrokov, z iskanjem rešitev in
formuliranjem neposrednih
in dolgoročnih akcij. Z umom
in strastjo velikega
revolucionarnega borca je
hitro in zanesljivo odkrival
nevarnosti, ki našemu
delavskemu gibanju in graditvi
socialistične samoupravne
demokracije grozijo s strani
ostankov razrednega
sovražnika, od etatistično-
birokratskih in tehnokratskih,
psevdoliberalističnih in
nacionalističnih sil, od
malomeščanskega ,,levičar-
stva", anarhizma in drugih
nesamoupravnih in nedemo-
kratičnih tendenc.
Tovariš Kardelj je z vsem
svojim revolucionarnim delom
dajal izredno velik osebni delež
k ustvarjalnosti naše revoluci-
je, hkrati pa je nenehno
spodbujal ustvarjalen,
raziskovalski in kritičen odnos
zveze komunistov in vseh
naprednih sil do socialistične
samoupravne prakse. Bistvene
značilnosti tega odnosa so bile
za tovariša Kardelja: proti-
dogmatska usmerjenost
raziskovanja, smelost pri iska-
nju resnice, kritičnost do
prakse in doseženih spoznanj.
Njegovi vizionarski pogledi v
prihodnost, v novi veliki jutri
bodo dolgo razsvetljevali poti
našega boja za končno
uresničitev ciljev našega boja
za končno uresničitev ciljev
naše revolucije.
Njegovo delo, tesno
prepleteno z dosežki naše
revolucije in s stremljenji zveze
komunistov, delavskega razre-
da in delovnih ljudi vseh naših
narodov in narodnosti, je
lahko ustvaril samo človek, ki
je zrasel iz delavskega gibanja
in ki je vsak atom svoje moči
nenehno posvečal ciljem in
idealom delavskega razreda, za
katerega se je zavestno opre-
delil že v mladosti in jim ostal
neomajno zvest vse svoje
življenje.
Njegova revolucionarna
osebnost je postala izraz
naprednih stremljenj delavske-
ga razreda in človeka in je na
vseh zgodovinskih prelomnicah
ustvarjalno vplivala na
sprejemanje takšnih progresiv-
nih in humanističnih odločitev,
ki so naši revoluciji prinašale
nove uspehe in nove zmage.
Tovariš Kardelj je s svojim
življenjem, bojem in
ustvarjalnostjo simbol
neizčrpne moči našega
revolucionarnega gibanja, naše
epohe, epohe. nacionalne in
človeške osvoboditve, epohe
socialistične revolucije in
socialističnega sam oupravlJa-
nja.
Tako kot se je tudi sam po
pravici ponašal z zgodovinski-
mi pridobitvami naše revoluci-
je, tako so tudi delovni ljudje
Jugoslavije po pravici ponosni
na njegovo zgodovinsko oseb-
nost in revolucionarno delo, na
svojega heroja narodno-
osvobodilne vojne in junaka
socialističnega dela tovariša
Edvarda Kardelja. Njegov
revolucionarni lik in delo bosta
navdihovala današnje kakor
tudi bodoče generacije naše
domovine in vse tiste, ki se
bojujejo za svobodo, napre-
dek, mir in enakopravnost lju-
di in narodov na vsem svetu.
Predsedstvo SFRJ
Centralni komite
Zveze Komunistov Jugoslavije
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
15. februar 1979 - xednik
Analiza o gibanju osebnih
dohodkov v preteklem letu
Služba družbenega knjigovodstv a Ptuj je v preteklem mesecu izdala
informacijo o gibanju osebnih dohodkov v letu 1978, kije izdelana na
podlagi obrazca OD. Vendar ta informacija ne more dati temeljitih
podatkov o uresničevanju resolucijskih načel o delitvi dohodka in oseb-
nih dohodkov, tudi ni mogoče izvesti primerjave razporejenih sredstev
za osebne dohodke z merili samoupravnih sporazumov, ker so v omenje-
nem obrazcu zabeleženi le določeni podatki kot vrste izplačil, število
zaposlenih in povprečni bruto osebni dohodki zaposlenih.
Sicer pa ti prvi podatki kažejo na to, da so se osebni dohodki gibali
neusklajeno med gospodarstvom in družbeno dejavnostjo. Tako se je
ugotovilo, da so se povprečni osebni dohodki v letu 1978 v primerjavi z
enakim obdobjem prejšnjega leta na področju gospodarstva povečali za
17 odstotkov, v družbeni dejavnosti pa za 23 odstotkov. Povprečni bruto
osebni dohodek v gospodarstvu je v povprečju znašal 7.587 dinarjev, v
družbeni dejavnosti pa 8.962 dinarjev ali za 1.375 dinarjev več kot v
gospodarstvu. Ob upoštevanju 16 odstotnega dviga cen, pomeni, daje
bila realna rast povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v
gospodarstvu 1,2 odstotka, v družbeni dejavnosti pa 6,3 odstotka.
MG
Hitrejša rast
prispevkov
Informacija o gibanju osebnih dohodkov v obdobju januar —
december 1978 pove, da je imelo gospodarstvo v tem obdobju na PND v
višini 4344 dinarjev ali za 17 odstotkov več kot v letu 1977, negospodar-
stvo pa 4001 ali za 24 odstotkov več kot v prejšnjem letu. Če pa pogleda-
mo bruto OD, vidimo, daje bil v gospodarstvu višji za 17 indeksnih točk,
v negospodarstvu pa kar za 23 indeksnih točk. Ze tako površna primerja-
va pove, da OD na PND ni bil izračunan po enotni metodologiji.
V letu 1978 so skupne obveznosti gospodarstva do pogodbenih
obveznosti znašale 194.000.000 dinarjev ali 221 odstotkov; plačila zakon-
skih obveznosti 224,000.000 dinarjev ali 194 odstotke, prispevki iz oseb-
nih dohodkov 336,000.000 dinarjev ali 122 odstotkov in prometni davek
180,000.000 dinarjev ali 104 odstotke. Skupna izplačila neto osebnih
dohodkov pa so v preteklem letu znašala 780,000.000 dinarjev ali 118
odstotkov. Tako se je ugotovilo, da so prispevki iz osebnega dohodka
rasli hitreje kot neto osebni dohodki in sicer za štiri indeksne stopnje.
Vsi ti podatki nam bodo služili tudi v razpravah pri obravnavi
zaključnih računov, kjer bodo delavci v posameznih temeljnih
organizacijah nedvomno želeli tudi vedeti, koliko so zneskovno njihove
obveze do že navedenih prispevkov, zakonskih obveznosti in prometnega
davka.
MG
OCENA VOLiTEV V KRAJEVNE KONFmENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE NA OBMOČJU PTUJSKE OBČINE
VOLITVE USPELE, DOBER ODZIV
DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
V občini smo že pripravili oceno volitev v
krajevne konference socialistične zveze. Prve
ug- tovitve potrjujejo, da so tako naloge pri
kadrovskih pripravah na volitve kot tudi same
volitve dobro uspele, saj je zabeležen velik
odziv delovnih ljudi in občanov. Pri izvedbi
teh nalog so se pojavile tudi določene pomanj-
kljivosti, o katerih pa bo beseda na posebnem
seminarju, ki bo še v tem mesecu ali na začetku
prihodnjega meSeca in na katere bodo sodelo-
vali predsedniki in sekretarji krajevnih konfe-
renc socialistične zveze, predsedniki svetov in
skupščin iz vseh krajevnih skupnosti občine.
Gre predvsem za pomanjkljivosti pri volitvah
delegatov sindikata v krajevne konference in
tudi pri ustanavljanju sekcij in koordinacijskih
odborov v okviru krajevnih konferenc.
Poročilo o izvedbi volitev tudi navaja, da so
le—te izvedene v 32 krajevnih skupnostih, v
preostalih treh pa bodo to nalogo opravili do
srede februarja. V občini je 14 krajevnih
skupnosti, kjer so ustanovili eno krajevno
konferenco socialistične zveze. Teh neposred-
nih oblik dela je 133. Število članov krajevne
konference pa se giblje med 19 in 49 člani. Pri
27 krajevnih konferencah so izvolili nove
predsednike, v ostalih 8 pa so se odločili za
dosedanje, zanimivo je tudi, da je več kot 50
odstotkov članov krajevnih konferenc na novo
izvoljenih.
Že v navodilih občinske konference v pripra-
vah na volitve je bilo poudarjeno, da bi se v
določenih primerih morali odločiti za zamen-
ljiv mandat pri delegiranju delegatov družbe-
no—političnih organizacij, družbenih in dru-
štev. Razen v enem primeru (Kidričevo) so se
odločili za stalne delegate.
Zvone Masten,sekretarobčinske konference
socialistične zveze pove, daje zadovoljiva tudi
strukturanovoizvoljenih.Takoje45,6odstotka
neposrednih proizvajalcev, 21,7 odstotka žen-
ska, 20,1 odstotka mladih in 27,7 odstotka
žensk.
V vseh 35 krajevnih skupnostih so se tudi
odločili, da bodo imeli izvršne odbore krajev-
nih konferenc in ne predsedstev, kot je to bilo
priporočeno z navodili za izvedlx) volitev.
Podatki o ustanovitvi sekcij in koordinacij-
skih odborov, so v tem trenutku še nepopolni,
saj so krajevne konference še v postopku konsti-
tuiranja in še iščejo oblike neposrednega
delovanja.
Sekcije za družbeno—ekonomski in politični
položaj žensk so ustanovljene pri 17 krajevnih
konferencah, za politični sistem v 4 krajevnih
konferencah, za izobraževanje in kulturo v 5
krajevnih konferencah in za priznanja OF in
odlikovanja v 8 krajevnih konferencah. V eni
krajevni skupnosti so pri krajevni konferenci
izvolili poseben potrošniški svet in v eni svet za
gojenje tradicij NOB.
Koordinacijski odbori za kadrovska vpraša-
nja in volitve so ustanovljeni v 24 krajevnih
konferencah, za delo v družbenih organizaci-
jah in društvih v 4 krajevnih konferencah, za
proslave in prireditve v 7 krajevnih konferen-
cah. za SLO in DS v 7 krajevnih konferencah.
Potrebno je poudariti, da bo treba ustanoviti
sekcije za kmetijska vprašanja v vseh tistih
krajevnih skupnostih, kjer je pretežno kmečki
'živelj. Tako bo potrebno ustanoviti v vseh
krajevnih konferencah tudi sekcije za družbe-
no—ekonomski in politični položaj ženska,
koordinacijske odbore za kadrovska vprašanja
in volitve ter SLO in DS.
Prav tako bo treba iskati glede na politično
dejavnost v okviru krajevnih konferenc še nove
oblike neposrednega dela. Ob volitvah v
krajevne konference socialistične zveze so se
volile tudi delegacije za občinsko konferenco
socialistične zveze. Priporočilo, da bi bile
delegacije za občinsko konferenco, izvršni
odbori krajevnih konferenc socialistične zveze,
so upoštevali v 11 krajevnih konferencah, v 14
konferencah so volili nove delegate, v ostalih
pa so se odločili za dosedanje delegate.
Ob koncu naj zapišemo še to, da so to okvirni
podatki analize, kijih bo dopolnila še razprava
na že omenjenem seminarju.
MG
Veliko povpraševanje po poslovnih prostorih
- potrebno bo enotno reševanje
Stanovanjska skupnost Ptuj
upravlja z 242 poslovnimi prostori,
od teh jih je 226 v Ptuju in okolici
in 16 v Majšperku. V to število so
všteti vsi prostori od skladišč dalje.
Potrebe po takšnih prostorih pa so
iz dneva v dan večje; zlasti gre za
manjše prostore za uslužnostno
obrt. V občini bomo morali, če
bomo sprejeli družbeni dogovor o
razvoju malega gospodarstva enot-
no reševati tudi to vprašanje.
Obstoječi lokali so zasedeni, no-
vih pa nismo gradili že 20 let, Pov-
praševalci vse preveč postavljajo
zahteve brez slehernega interesa za
sovlaganje. Za usposobitev na pri-
mer kletnega ali podobnega prosto-
ra, drugih ni na voljo, je potrebno
vložiti 300.000 in več dinarjev, kar
je izredno veliko. Pri tem je potre-
bno upoštevati, da je treba lokale v
mestu urediti tako, da se vklopijo v
bližnji prostor in da dajejo popoln
videz.
Veliko je tudi takih, ki si gradijo
lastne stanovanjske zgradbe in bi si
v njih lahko uredili ustrezne
poslovne prostore. Nekatere delov-
ne organizacije, ki so si zgradile no-
ve poslovne prostore zunaj mestne-
ga središča, so kljub temu obdržale
dosedanje prostore. In tako ostaja,
da lahko tistim, ki želijo odpreti
delavnico in podobno, ponudi sta-
novanjska skupnost le kletni ali
podobni prostor, ki pa zahteva
izredno visoka sovlaganja.
Najemnine za poslovne prostore
so izredno nizke, letno se zbere
okrog 4 milijone dinarjev, ki se v
celoti ponovno vračajo v vzdrže-
vanje skupnih delov in naprav po-
slovno-stanovanjskih stavb.
Vse dosedanje aktivnosti pri
reševanju tega vprašanja, narekuje-
jo enoten pristop. Veliko tudi
ponuja bodoča študija o
revitalizaciji starega mestnega je-
dra, ki ga pripravlja Zavod za
urbanizem Maribor, kjer bodo za-
beležene vse možnosti za ureditev
poslovnih prostorov in tudi njihova
namembnost.
Urejeno vprašanje najemnine pa
bo omogočilo tudi hitrejše reševa-
nje tega vprašanja.
MG
IzobraŽevanje delegatov
v ptujski občini
Občinska konferenca SZDL in
Delavska univerza Ptuj sta v prete-
klem tednu izvedli prvi krog
predavanj izobraževalnega semina-
rja za delegate, vodstva družbe-
nopolitičnih organizacij in
funkcionarjev krajevne samou-
prave v zunanjih krajevnih
skupnostih. Osem tem so združili v
tri tematska področja, na prvem
predavanju pa so seminaristi
obravnavali smeri razvoja politi-
čnega sistema socialističnega
samoupravljanja.
Predavanja so bila v naslednjih
krajevnih skupnostih: v Juršincih,
Kidičevem, Markovcih, Podlehni-
ku, Rogoznici, na Vidmu, v
Dornavi, Cirkovcah, Zetalah,
Leskovcu, Desterniku, Grišnici,
Majšperku, Polenšaku, Hajdini,
Doleni, Stopercah, Vitomarcih, pri
Lovrencu, na Ptujski gori, v
Trnovski vasi in v Zavrču.
V Cirkulanah in na Grajeni je
predavanje zaradi smrti Edvarda
Kardelja prestavljeno na kasnejši
datum, o čemer bodo seminariste
pravočasno obvestili.
Doslej še ni podatkov o udeležbi
na vseh predavanjih. Predavatelji
pa so zabeležili nekaj pripomb, ki
so značilne za večino krajevnih
skupnosti. Delegati so menili, da je
delo delegacij otežkočeno zaradi
številnih in preveč strokovno
pripravljenih gradiv, ki marsikdaj
prepozno prihajajo. Ponekod je
delegacija premalo ali pa sploh ni
povezana z, družbenopolitičnimi
organizacijami in krajevno samou-
pravo, kar se odraža v slabem delu
delegacij. Ugotavljajo tudi, da so
težave predvsem pri povezovanju
krajevnih skupnosti s
samoupravnimi interesnimi
skupnostmi, kar se odraža pri
planiranju.
Organizatorji seminarja
predvidevajo, da bodo predavanja
v 24 krajevnih skupnostih zaklju-
čena do 4. marca, zatem pa se
bodo pričeli seminarji za delegate
in ostale strukture v vseh 11
ptujskih krajevnih skupnostih.
N. D.
TGO GORENJE TOZO ELEKTRONIKA PTUJ
POVEČALI PROIZVODNJO
TV SPREJEMNIKOV
s proizvodnjo na področju elektroni-
ke smo v ptujski občini pričeli leta 1974.
Takrat je 22 zaposlenih v oddelku
elektronike v TOZD Tehnoservis
Kmetijskega kombinata Ptuj pričelo s
sestavljanjem elektronskih sklopov.
Uspešno in kvalitetno delo je bila dobra
osnova za nadaljno širitev in novi
proizvodni program. Danes v Ptuju
izdelujemo črno-bele televizijske
sprejemnike v sodelovanju s Tovarno
gospodinjske opreme Gorenje, s katero
so delavci v oddelku elektronike združili
delo in sredstva v oktobru preteklega le-
ta.
Današnja temeljna organizacija ima
dve dejavnosti in sicer proizvodnjo TV
sprejemnikov in birotehnične "opreme.
Možnosti na obeh področjih so še veli-
ke. Trenutno je v tem mladem delov-
nem kolektivu 285 zaposlenih, povečan
program in novi proizvodni prostori
(sedaj gostujejo v prostorih TOZD
Tehnoservis) pa bodo omogočili nadalj-
ne zaposlovanje.
Začetek proizvodnje ni bil enostaven
niti lahek. Vršilec dolžnosti obratovodje
Franc Horvat je o tem povedal: ,,Leta
1974 smo pričeli s posameznimi
elektronskimi podsklopi manjše
zahtevnosti. Danes smo prišli do
zadnjega dela proizvodnje, osvojili smo
tehnologijo in proizvajamo dve vrsti čr-
no-belih televizijskih sprejemnikov,
Topaz in Turkiz, ki sta sodobna in
ustrezata vsem današnjim zahtevam.
Tehnologijo, ki smo jo prenesli iz Gore-
nja v Ptuj, smo z napori in prizadevanji
vseh članov kolektiva osvojili v zelo
kratkem času. Na voljo je bilo 30 dni
časa, mi pa smo to uspeli izvesti v dese-
tih dnevih. Naš cilj je, da zadovoljimo
tržišče. Prizadevanje članov kolektiva
je, lahko rečem, nadpoprečno, čeprav s
kvaliteto dela še vedno nismo povsem
zadovoljni."
Panika Murata, ki opravlja dela in
naloge statističnega kontrolorja,
spremlja razvoj sedanje temeljne
organizacije od začetka. O svojem delu
pravi: ,,Kot statistični kontrolor vodim
napake na vseh ključnih mestih. Podat-
ke dobim od kontrolorjev na teh mes-
tih. V začetku je bilo nekaj težav, ker
takšne kontrole nismo bili vajeni. Sedaj
je nekoliko lažje, vendar bo s prihodom
novih delavk ponovno nekoliko težav.
To je pri takšnem delu razumljivo. Ka-
ko je z delovnimi navadami? Lahko
rečem, da delavke s podeželja opravlja-
jo delo bolj zavzeto kot ostale, čeprav
je mnenje, da nimajo takoimenovanih
industrijSikih delovnih navad.
Prej nas je močno pestila prostorska
stiska, sedaj, ko smo prešli na
dvoizmensko delo, je nekoliko lažje,
vendar so se pojavile druge težave, saj
nas je večina žena in mater. Vendar, do
nove hale nismo več daleč in z nekaj
naporov bomo tudi te težave
premagali."
Zlatko Kondrič je skupinovodja.
,,Končal sem elektrogospodarsko šolo,
elektronika pa mi je bila konjiček. Po
prihodu v to delovno sredino sem bil
nekaj časa na priučevanju v Gorenju in
nato delal kot RTV mehanik. Moje
sedanje delo me veseli in ob tem se tudi
izpopolnjujem. Kot vodja skupine skr-
bim za ljudi, vodim evidenco, skrbim za
material in kvaliteto dela. Z doseganjem
postavljenih norm ni težav, seveda če je
izpolnjeno vse ostalo, predvsem
pravočasna dostava materiala. Naša
prihodnost? Ce bo šlo tako naprej kot
je sedaj, potem bo vse v redu!"
Justina Segula je po ,,stažu"
nekoliko mlajša od Zlatka. „V TOZD
Elektronika sem prišla v avgustu
preteklega leta. V začetku je bilo nekaj
težav, sedaj sem se privadila in gre
veliko bolje. Opravljala sem različna
dela in tako spoznala ves proces
proizvodnje. Pri delu moraš biti spre-
ten, pazljiv in tudi iznajdljiv. Za
izpolnitev postavljenega programa se je
včasih potrebno potruditi, moram pa
material dobiti pravočasno.
Doma sem iz Cunkovc. S prevozom
med tednom ni težav, razen v soboto če
delam popoldan. Zvečer namreč nima-
mo avtobusa in nam to povzroča precej
težav." To je tudi ena izmed težav, ki
jih bodo morali urediti.
Med našim obiskom so v TOZD
Elektronika prehajali na povečano
proizvodnjo, uvajali dvoizmensko delo
in zato zaposlili tudi nekaj novih
delavk. Med njimi je tudi Terezija Vi-
dovič. ,,Prišlo nas je osem. Prvi dan
sem imela veliko treme, sedaj je že
bolje. V začetku bom spoznala vsa dela
in naloge, ki jih bomo nato opravljale.
Od mojega dela pričakujem marsikaj.
Želim, da bi ne bila med slabšimi,
potrudila se bom. Prej sem delala v
drevesnici v Markovcih in mi prehod z
zunanjega dela v ogrevani prostor
veliko pomeni."
in kako bo z nadaljnim razvojem
elektronike v Ptuju. Vodja TOZD Alojz
Ganza je o tem povedal: ,,V tem času
prehajamo na povečano proizvodnjo.
Prej smo izdelali 200 sprejemnikov
dnevno, letos pa jih bomo 270 dnevno v
obeh izmenah. Zato smo povečali
zaposlitev in se kadrovsko okrepili,
čeprav nam še vedno primanjkuje RTV
mehanikov. Ker trenutno gostujemo,
saj smo praktično tovarna brez strehe,
so že izdelani programi za nove
proizvodne prostore, saj sedaj delamo
na 600 kvadratnih metrih prostorov.
Nova hala, ki jo bomo postavili, bo
imela 4200 kvadratnih metrov površine
in tako se bodo razmere neprimerno
izboljšale. Po programu razvoja in
pogovirih s TGO Gorenje, se bo seda-
nja TOZD v bližnji prihodnosti od
sedanjih 285 razširila na okrog lOO
zaposlenih, seveda z dodatnim
proizvodnim programom."
Torej možnosti, želje in potrebe so
velike. Z ozirom na dosedanje delo in
uspehe lahko pričakujemo, da bodo
zastavljene naloge tudi uresničili-
Prehod na povečano proizvodnjo, ki
seveda zahteva določen čas, kljub
nekaterim težavam dobro poteka. Tako
so preteklo soboto že izdelali 230
sprejemnikov, kar je za okrog 180
zaposlenih pri proizvodnji malih ekra-
nov, vzpodbudno. Število 270 P'
pričakujemo ob koncu tega tedna. Tako
bodo ob koncu leta lahko potegnili črto
pod 70 tisoč izdelanih sprejemnikov,
kot je tudi letošnji program.
1. kotar
Kratka slovesnost ob povečanju proizvodnje
Foto: M. Ozmec
Franc Horvat, Fanika Murata, Zlatko Kondrič, Justina Šegula, Terezija Vidovič, Alojz Ganza
IzobraŽevanje
komunistov
Komite občinske konference ZKS Ptuj in Delavska univerza Ptuj sta
pripravila seminar za novosprejete člane ZK, ki se je pričel v ponedeljek,
12. februarja. Na seminarju, ki gaobiskuje 60novosprejetih članov, bodo
obravnavali? tem v 40 urah. Namen seminarja je, usposobiti novospre-
jete člane za uspešno vključitev v aktivnost osnovnih organizacij, sezna-
nili jih bodo s stališči in sklepi kongresov in z aktualnimi nalogami zveze
komunistov v sedanjem času.
Med temami je prav gotovo posebej izpostaviti svobodno menjavo
dela in zakon o združenem delu, načrtovanje,cilji in temeljne smeri
ekonomske poUtike in ekonomskega razvoja v obdobju 1976-1980,
aktualna vprašanja vzgoje, izobraževanja, zdravstva in socialne pohtike
ter razvijanje delegatskih odnosov.
N. D.
tednik - 15. febmar 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Zadnje slovo predsednika Tita od soborca in prijatelja
foto: zk
Na častni straži ob žari so bili tudi najvišji predstavniki oboroženih sil
SFRJ
foto: zk
SLOVO OD VELIKEGA
REVOLUCIONARJA IN NARODNEGA
HEROJA EDVARDA KARDELJA
Tako kot po vsej domovini je
tudi v podravski regiji odjeknila
bolefa vest o smrti tovariša Edvar-
da Kardelja, našega velikega revo-
lucionarja in družbenopolitičnega
delavca, ki ga ogromno, za našo
družbo neizmerljivo pomembno
delo ohranja v našem vsakdanu kot
da je še vedno med nami,
V soboto, 10. februarja je bila ob
19. uri v delavskem domu „Franc
Kramberger" v Ptuju komemora-
tivna seja komiteja OK ZKS, vod-
stev vseh družbenopolitičnih orga-
nizacij, predsedstva in izvršnega
sveta skupščine občine Ptuj. O živ-
ljenju in delu Edvarda Kardelja je
govoril Milan Kneževič, sekretar
komiteja OK ZKS Ptuj.
V nedeljo, 11. februarja ob 11
uri se je v veliki dvorani Narodnega
doma zbrala množica delovnih lju-
di in občanov ptujske občine, da bi
počastili spomin na Edvarda
Kardelja. Na žalni seji komiteja
OK ZKS, predsedstva OK SZDL,
predsedstva OS ZSS, občinskega
odbora ZZB NOB, občinskega od-
bora ZRVS, predsedstva OK
ZSMS, predsedstva in izvršnega
sveta ter delegatov vseh treh zborov
ptujske občinske skupščine, je go-
voril dr. Cveto Doplihar, predsed-
nik SO Ptuj. Delovni ljudje, obča-
ni, družbenopolitične organizacije
in skupščina občine Ptuj so poslali
Pepci Kardelj, predsedstvu SFRJ,
predsedstvu CK ZKJ, predsedstvu
SR Slovenije in predsedstvu CK
ZKS sožalno brzojavko z naslednjo
vsebino:
,,Z veliko bolečino in globoko
pretreseni smo sprejeli vest o smrti
tovariša Edvarda Kardelja, velika-
na socialistične misli in heroja naše
revolucije, ki je vse svoje življenje
daroval idealom socialističnega
humanizma, veri v človeka in v nje-
govo srečo. Zapustil nam je tolik-
šno bogastvo misli, revolucionar-
nosti in jasno vizijo naše prihodno-
sti, da bo ostal vzor nam in bodo-
čim rodovom in mu bomo vselej
sledili. Z velikim spoštovanjem
izrekamo globoko sožalje."
Sožalno brzojavko je prebral
Franc Zadravec, predsednik OK
SZDL Ptuj. Zatem se je množica
udeležencev žalne seje vpisala v
knjigo žalosti.
V	ponedeljek, 12. februarja zju-
traj je odpotovala v Ljubljano dele-
gacija ptujskih delovnih ljudi in ob-
čanov. Od 10.55 do 11 ure so bili
ob krsti v častni straži Milan Kne-
ževič, dr. Cveto Doplihar, Franc
Zadravec, Janko Mlakar, Dragica
Voda in Janko Vogrinc. Med 11 in
12 uro so se poklonili Edvardu
Kardelju delegati podravskih občin
in položili vence pred pokojnikovo
krsto.
V	torek, 13. februarja je odpe-
ljalo iz Ptuja v Ljubljano pet avto-
busov in več osebnih avtomobilov.
Množica ptujskih občanov je v glo-
boki žalosti pospremila tovariša
Edvarda Kardelja na njegovi zadnji
poti do grobnice narodnih herojev.
N.D.
Na žalni seji v dvorani Narodnega doma v Ptuju je govoril dr. Cveto Do-
plihar	Foto: M. Ozmec
Vsi udeleženci seje so se vpisali v kqjigo žalosti	Foto: M. Ozmec
Z minuto tišine je čez 300 udeležencev žalne seje v narodnem domu počasti-
spomm na velikega pokojnika	Foto: M. Ozmec
OBVESTILO
Uprava Ljudske in študijske knjižnice obvešča, da je
^radi spominske razstave ob smrti Edvarda Kardelja, ki
w od 12. do 19. februarja v prostorih študijskega oddel-
Ka,zaprla razstavo Karla Destovnika — Kajuha »Ne joči,
mati.....«
^^ ^ ponovno odprta od 20. februarja do 7. m arca in
m^ v?"	kot je bilo prvotno objavljeno. Prosi-
o občane Ptuja in okolice, da si obe razstavi ogledajo.
Uprava knjižnice
Knjiga žalosti je bila v delavskem domu Franca Krambergerja, do 11. ure v
torek. Podpisalo jo je 2.955 občanov ptujske občine. Delovni ljudje so
čakali v vrsti, da so se poklonili spominu na tovariša Edvarda Kardelja
Foto: M. Šneberger
Ni človeka, ki ne bi
žaloval
Slovo od velikana naše revolucije je bilo množično tudi v občini
Ormož. V nedeljo ob enajstih so se na žalni svečanosti, ki je bila v dvorani
doma kulture, od tovariša Edvarda Kardelja poslovili številni delovni
ljudje in občani, delegati ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in
društev. O liku, ki je tako dobro in neposredno predstavljal vso jugoslo-
vansko družbenopolitično skupnost, je govoril sekretar občinske
konference ZKS Ormož, Tone Luskovič. Tudi iz Ormoža so delovni ljudje
in občani poslali žalno brzojavko, v kateri -so zapisali, da ob smrti
revolucionarja in narodnega heroja, najzaslužnejšega borca za blaginjo in
srečo delovnih ljudi, velikega marksističnega misleca, toeretika socialistič-
nega samoupravnega sistema in državnika svetovnega slovesa izražajo naj-
globlje sožalje.
V ponedeljek dopoldne so bile žalne komemoracije v vseh temeljnih
organizacijah združenega dela, popoldne in zvečer pa v vseh krajevnih
skupnostih.	zk
Globoka žalost
ob delovnih strojih in
v slehernem domu
Samo nekaj minut po bolečem spoznanju, da je iz naših vrst odšel
eden najdražjih in največjih graditeljev naše socialistične poti in herojske
revolucije tov. Edvard Kardelj, so se v Slovenski Bistrici sestali, v soboto,
10. februarja člani odbora in sprejeli program žalnih slovesnosti v občini
Slovenska Bistrica. Delavci popoldanskih izmen so prekinili delo, da bi
izrazili spoštovanje in čut globoke bolečine ob izgubi najbolj cenjenega ob-
čana občine Slovenska Bistrica, kateremu so januarja 1976 na svečani seji
vseh zborov skupščine občine, družbenopolitičnih in drugih organizacij ob-
čine, v okviru praznika občine Slovenska Bistrica, 8. januarja, podelili tudi
najvišje občinsko priznanje Plaketo Pohorskega bataljona.
V	soboto ob 20. uri so se na skupni žalni slovesnosti v Slovenski Bistri-
ci zbrali člani vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij, skupščine ob-
čine, osnovnih organizacij ZK, samoupravnih interesnih skupnosti in pred-
stavnikih vseh drugih občinskih organizacij. Ob tej priložnosti je o liku
tovariša Edvarda Kardelja, o njegovem boju za samoupravnost in sociali-
stično ureditev spregovoril izvršni sekretar OK ZKS Slovenska Bistrica
Andrej Aranjoš. Iz te žalne slovesnosti so poslali sožalne brzojavke
ženi Pepci Kardelj, predsedstvu SFRJ, predsedstvu CK ZKJ, preds^stvu
CK ZKS.
V	nedeljo, 11. februarja so imeli žalne slovesnosti v vseh krajevnih
skupnostih občine Slovenska Bistrica. Na slovesnosti v KS Poljčane pa so
skupno z vodstvi družbenopolitičnih organizacij skupščine občine in vod-
stvi družbenopolitičnih organizcij KS Poljčane sprejeli pobudo, da se
osnovna šola v Poljčanah poimenuje po tovarišu Edvardu Kardelju. Šte-
vilne komemoracije so bile tudi v ponedeljek 12. februarja v vseh delovnih
organizacijah v občini Slovenska Bistrica, ko so za kratek čas stroji utih-
nili .. .
V	ponedeljek dopoldne je pet članska delegacija občine Slovenska Bi-
strica položila venec ob krsto tovariša Edvarda Kardelja. Delegati iz bistri-
ške občine pa so se udeležili tudi številnih žalnih komemoracij v republiških
zborih in organih. Imeli pa so tudi častno stražo ob krsti Edvarda Kardelja.
V	ponedeljek ob 16. uri so se na žalno komemorativno sejo zbrali dele-
gati vseh zborov skupščine občine, predstavnikov družbenopolitičnega in
gospodarskega življenja občine Slovenska Bistrica. O življenju in liku na-
rodnega heroja in največjega graditelja socialistične Jugoslavije je sprego-
voril predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Slovenska Bi-
strica, Boris Plošinjak.
Nad 100 predstavnikov v različnih področij družbenopolitičnega in
gospodarskega življenja občine Slovenska Bistrica pa seje v torek, 13. fe-
bruarja udeležilo pogrebnih slovesnosti v Ljubljani.
Viktor Horvat
Velik prispevek Edvarda Kardelja
razvoju socialističnih odnosov in nadaljnji
poti v kmetijstvu
Edvard Kardelj je bil ustvarjalec temeljev
revolucionarne preobrazbe socialističnih odno-
sov in socialistične demokracije. Prenekatere od
teh temeljev je vgradil v socialistično preobraz-
bo naše vasi, razvoj zadružništva in
socialističnega kmetijstva. Bil je izkušen in
dober poznavalec, teoretik in praktik. Na
marksistični teoriji je gradil socialistične
proizvodne in samoupravne odnose tudi v
kmetijstvu.
V najtežjih letih naše povojne socialistične
graditve se je še posebej posvečal razreševanju
problemov na področju agrarne politike v naši
domovini. Ze bežen pregled njegove aktivnosti
na tem področju priča, kaj je to za nas pomeni-
lo takrat in kakšen razvoj smo dosegli do danes.
Januarja 1949 je na drugem plenumu CK
KPJ podal referat ,,Naloge naše politike na
vasi", leto kasneje je na seji izvršnega odbora
Ljudske fronte Jugoslavije govoril o kmetij-
skem zadružništvu. Aprila 1953 je njegov govor
o problemih politike na vasi predstavljal osnov-
no usmeritev nadaljnjega razvoja kmetijstva na
vasi, ki si jo je začrtal kongres SZDL Slovenije.
Na plenumu Glavne zadružne zveze Jugosla-
vije aprila 1956 je govoril o nalogah zadružne
politike. V vprašanja zadružne politike se je ta-
ko poglobil, da je na letni skupščini Glavne
zadnižne zveze Jugoslavije dve leti kasneje
ponovno govoril o kmetijskem zadružništvu.
Na devetem plenumu Zveznega odbora SZDL
Jugoslavije, maja 1959, je imel uvodni referat o
problemih socialistične politike na vasi. Referat
je služil kot osnova za knjigo ,,Problemi
socialistične politike na vasi" (1959), v kateri je
-ransko an.'.Liiral agrano politiko ao takrat
in pridobljene izkušnje ter opozoril na poti in
oblike socialističnega razvoja na podeželju.
Edvard Kardelj je takrat povsem
kategorično opozoril na takratne probleme in
nakazal pot, ki jo danes uresničuje
Na plenumu Glavne zadružne zveze Jugosla-
vije aprila 1956 je govoril o nalogah zadružne
politike. V vprašanja zadružne politike se je ta-
ko poglobil, da je na letni skupščini Glavne
zadružne zveze Jugoslavije dve leti kasneje
ponovno govoril o kmetijskem zadružništvu.
Na devetem plenumu Zveznega odbora SZDL
Jugoslavije, maja 1959, je imel uvodni referat o
problemih socialistične politike na vasi. Referat
je služil kot osnova za knjigo ,,Problemi
socialistične politike na vasi" (1959), v kateri je
vsestransko analiziral agrarno politiko do takrat
in pridobljene izkušnje ter opozoril na poti in
oblike socialističnega razvoja na podeželju.
Edvard Kardelj je takrat povsem kategorično
opozoril na takratne probleme in nakazal pot,
ki jo danes uresničujemo. Dejal je: ,,Dejstvo je,
da je obstoj organizacij, ki temelje na enostavni
delovni kooperaciji, zaradi nerazvitih
proizvajalnih sredstev in nizke produktivnosti
dela, odvisen od državne kontrole. Kakor
sleherni sistem, ki se opira pretežno na
administrativno kontrolo in politično
vzpodbujanje, terja tudi kolektivizacijo
stalinističnega tipa in skrajno centralizacijo v
upravljanju. Aministrativna centralizacija v
upravljanju pa prinaša tudi vse druge negativne
faktorje kakor so: birokratizacija, nepoveza-
nost operativnega vodstva s potrebami prakse,
nezmožnost uveljavljanja lastne iniciative v
proizvodnem procesu, nazadostna materialna
zainteresiranost proizvajalcev, kopičenje
kontrole in inšpekcije, vse to pa neizogibno
negativno vpliva na produktivnost dela."
Tovariš Kardelj se v tistem času ni mogel
sprijazniti z graditvijo socializma na vasi s
primitivno delovno koperacijo, z motiko in
konjsko vprego, ne da bi pomislili na revolu-
cionarni skok, ki ga prinašajo sodobna kmetij-
ska tehnika in tehnologija predvsem pa novi
socialistični samoupravni odnosi.
Imel je izreden posluh za kmeta in njegov
vzporedni razvoj z delavcem v združenem delu,
za uveljavljanje kmetove ekonomske, socialne
in družbene varnosti. Na tem plenumu, pred
dvajsetimi leti, je jasno povedal: ,,Kadar gre za
vprašanje socialistične preobrazbe vasi, mora-
mo kmetu jasno razložiti za kaj gre, kakšne so
perspektive in kakšne možnosti se mu obetajo,
potem pa naj se odloči sam, kakor mu veleva
njegov interes, seveda s pogojem, da je ta inte-
res v skladu s skupnim družbenim interesom.
Socialistična skupnost mu bo pri tem pomagala
in bo uporabila vsa sredstva, ki jih ima, da se
bo pravilno usmeril, nikakor pa ni treba, da bi
začela nasilno spreminjati lastinske odnose na
vasi."
Takšne misli in spoznanja je Edvard Kardelj
kot ustvarjalec temeljev revolucionarne
preobrazbe socialističnih odnosov vtkal v našo
ustavo, zakon o združenem delu in v druge
normativne akte, ki usmerjajo naš nadaljnji
socialistični razvoj kmetijstva, zadružništva in
vasi.
Miran Glušič
4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO
15. februar 1979 ~
tedmik
Delegati so zasedali
včeraj
Delegati obeh zborov skupščine skupnosti za zaposlovanje občine Ptuj
so na včerajšnji seji razpravljali o nekaterih pomembnih aktih. Najprej so
obravnavali gradivo skupščine Zveze skupnosti in to statut, samoupravni
sporazum o ustanovitvi Zveze skupnosti za zaposlovanje ter samoupravni
sporazum o medsebojnih razmerjih. Za tem so sprejeli pravilnik o pogojih
in postopku za pripravo delavcev za zaposlitev in razpravljali o podatkih
analize dela prek polnega delovnega časa in zaposlovanja upokojencev, ki
jo je pripravila strokovna služba skupnosti za podravsko regijo.
Delegati so slišali tudi poročilo o stanju in izvajanju nalog na področju
rehabilitacije invalidnih oseb in izvolili delegacije za skupščino socialnega
varstva in skupščino Zveze skupnosti.
N. D.
Danes zbora na
ločenih sejah
Danes bodo zasedali delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev
ptujske občinske zdravstvene skupnosti. Na ločenih sejah bodo najprej po-
trjevah samoupravni sporazum o menjavi dela z izvajalci zdravstvenega
varstva v regiji in s strokovno službo za leto 1978, za tem pa obravnavali
predlog kadrovskih normativov v občinski zdravstveni skupnosti in obli-
kovanje okvirnih izhodišč za izvajanje menjave dela v letu 1979 glede na
sredstva, s katerimi razpolaga skupnost.
Delegati bodo obravnavali tudi predlog za valorizacijo prispevkov
uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, sprejeli predlog samo-
upravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z onkološkim inštitutom
Ljubljana in potrdili obračun solidarnostnih sredstev za uresničevanje
enotnega programa zdravstvenega varstva za leto 1978.
Ob koncu bodo določili še delegate za sejo skupščine zdravstvene
skupnosti Slovenije, ki bo 27. februarja in obravnavali delegatska vpraša-
nja.
N. D.
Več oblik izobraževanja -
poseben poudarek na družbeno-
političnem izobraževanju
v ptujski občini je 407 delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, od tega se
jih le malo vključuje v razne oblike izobraževanja, ki jih skupaj z Delavsko univerzo
Ptuj, organizira sklad za dopolnilno izobraževanje. V lanskem letu sta bila organizi-
rana dva tečaja za varstvo pri delu, ki ju je končalo 56 slušateljev. Ob načrtovanju
tečaja pa je bilo predvideno, da bo 120 slušateljev.
Tudi z anketo je sklad želel vzpodbuditi delavce, da bi se v večjem številu vklju-
čevali v oblike dopolnilnega izobraževanja, vendar pretiranega odziva ni bilo, prej
lahko zapišemo, da je bil pod pričakovanji. Od 407 anketirancev, jih je odgovorilo le
17, od tega pa so samo štirje izrazili željo po šolanju. Pri vsem tem pa ugotavljajo, da
je struktura glede strokovnosti teh delavcev izredno nizka. Kje so vzroki za to? Na
pamet jih ni mogoče poiskati. Ze takoj pa je jasno, da ,,krivda" za takšno stafije ob-
staja tako pri zasebnih obrtnikih, kakor pri njihovih delavcih, ki v teh primerih ne
najdejo,,skupnega" jezika.
Sklad je kljub slabim rezultatom v zadnjem času, sklenil, da nadaljuje z izobra-
ževanjem. Tako je za letos predvidenih več oblik izobraževanja, ki so se dosedaj or-
ganizirale zgolj za kovinarske delavce. Skupno bi se naj izobraževalo okrog 230 delav-
cev. Organizirana bosta tečaja iz požarnega varstva in varstva pri delu; v obeh bo
sodelovalo okrog 200 delavcev. Varilskega tečaja s prikazom sodobnega načina varje-
nja se bo udeležilo okrog 30 slušateljev. Predvideva pa se tudi, da bi se v oblike dopol-
nilnega izobraževanja vključili tudi gradbeniki, soboslikarji in ostali delavci, tudi go-
stinci.
Finančni načrt sklada za letos, ki so ga člani sklada potrdili na minuli skupščini,
znaša 1 milijon 216 tisoč 430 dinarjev; od tega se bo za vračilo šolnin porabilo 65
tisoč dinarjev in za razne tečaje, seminarje ter predavanja okrog 244 tisoč dinarjev.
Skupščina je tudi sprejela sklep, da se vsem slušateljem 100-odstotno povrnejo stroški
šolnine, dosedaj je bilo vračilo 75-odstotno. Tudi to je prizadevanje, da se poveča za-
nimanje za izobraževanje delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj.
Sklad je tudi sklenil, da se okrepi družbeno-politično izobraževanje delavcev in
da se ta namen organizira več predavanj. Posebno pozornost pa bo potrebno nameniti
še spletni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
MG
Učni uspeh ob polletju v TOZD
gospodarsko upravne šole
„Jože Lacko"
2e v prejšnji številki smo zapisali več o uspehu v ekonomski šoli in poklicni šoli
za prodajake; tokrat pa o polletnem uspehu v upravilo-administrativni in poklicaio-
administrativni šoli.
V	upravno-administrativni šoli je 6 razredov, od tega dva prva in dvatretjater po
en drugi in četrti razred. Skupno je 211 učencev, v povprečju pa pride na razred 35,2
učencev. Močna po številu učencev sta predvsem drugi in četrti razred. Ta značilnost
obstaja iz vzroka, ker ob vpisu ni bilo dovoljeno odpreti dveh oddelkov, kljub temu
pa je šola, da bi omogočila vsem zainteresiranim, da si pridobijo izobrazbo, omogoči-
la vsem tudi vpis. V lanskem šolskem letu je bilo v enem razredu 46 učencev, ostalo
jih je 40. Obe šoli, tako UAS kot PAS sta izključno dekliški šoli. V UA§ se. vpisujejo
dekleta z dobrim uspehom v osnovni šoli, v PAS pa predvsem dekleta z zadostnim
uspehom. Predmetnik obeh šol se razlikuje samo po tem, da P/^nima tujega jezika.
Zato pa ima večje število ur pouka strojepisja in sicer 8 ur na teden.
Osnovno-šolsko znanje in delovne navade, ki jih imajo ta dekleta, se pri primer-
javi med UAS in PAS takoj opazijo. Tako je v UAS uspeh 69,5 odstotni, v PAS pa
51,3 odstotni.
Ob polletju sta bili v UAS dve učenki odlični, 22 jih je izdelalo s prav dobrim
uspehom, 100 je bilo dobrih, 22 zadostnih; skupno je bilo tako pozitivnih 146 učenk
ah 69,5 odstotkov. Eno negativno oceno je imelo 35 učenk, dve 12 učenk, tri 11
učenk, štiri in več nezadostnih ocen pa je imelo 5 učenk; skupno je tako imelo nega-
tivne ocene 63 učenk.
V	PAS je z odličnim uspehom izdelala ena učenka, tri so bile prav dobre, 30
dobrih, 26 zadostnih; skupno pozitivnih 60 učenk ali 51,3 odstotke. Eno negativno
oceno je imelo 21 učenk, dve 18, tri 6, štiri ali več pa 12 učenk ali skupaj 57 učenk, ki
ob polletju niso izdelale razreda. Zaskrbljuje pa stanje v drugem letniku PAS, ki je
obenem zaključni razred in je ob polletju bilo od 41 učenk kar 17 negativnih. Same so
ugotovile, da je glavni vzrok za takšno stanje, njihova nedelavnost, premajhna disci-
plina pri pouku in prevelik interes za izvenšolske dejavnosti.
Šolski obisk pa je v primerjavi z ostalima šolama precej večji, saj dekleta hodijo v
šolo izredno pridno in so izostanki res samo opravičeni. Seveda pa tudi tukaj naletimo
na kakšno izjemo, zlasti še v višjih razredih. Ob polletju je bilo tako izrečenih 7 uko-
rov po razredniku in 1 ukor po razrednem učiteljskem zboru. Te kazni so izrečene za-
radi neopravičenih ur. Poudariti moram, da po ,,pravilniku o življenju in delu šole",
učenec že za 3 neopravičene ure dobi ukor po razredniku.
Ob polletju pa je bilo izrečenih tudi večje število pohval, tako v UAS 21, v PAS
pa 8.
O rezultatih učnega uspeha po posameznih razredih je bilo precej govora na
OL C "r-i . konferencah, ki so tudi potrdile oziroma sprejele akcijske načrte za izbolj-
t. r.fe iv'' . uspeha v posameznih razredih.
profesor Marjan Gojkovič
Vpis novincev v usmerjeno izobraževanje
IZOBRAŽEVANJE UČENCEV
Pred nami je pomembna akcija
vpisa šolskih novincev iz ptujske
in ormoške občine v srednje
izobraževanje v šolskem letu
1979/80. Ta pomembna akcija
prinaša še celo vrsto nerazrešenih
problemov, saj je zelo široko
zastavljena. Zajema širok krog
odgovornih dejavnikov v
izobraževanju v celi republiki.
Izvršni odbor izobraževalne
skupnosti Slovenije je izdelal
osnovni predlog vpisa v omenje-
nem šolskem letu za srednje, višje
in visoke šole. Predlog pa ni v
skladu s smernicami izobraževanja
v ptujski občini in od njih precej
odstopa. Po predlogu naj bi
zmanjšali možnost vpisa v
gimnazijo splošne smeri,
pedagoško gimnazijo in v
ekonomsko administrativne šole.
V	ptujski občini zaključuje v
letošnjem letu obvezno osemletno
šolanje 1047 učencev, v ormoški
občini pa 250. To pomeni, da se
bo v ptujske srednje šole želelo
vključiti okrog 850 učencev. To je
dokaj veliko število učencev, ki jih
ne bi mogli vključiti v srednje šole
niti ob sedanjem stanju srednjih
šol , glede na prostore. Ker pa bo v
tem letu dokončana prva faza
gradnje srednješolskega centra v
Ptuju, ki bo zadovoljil prostor-
skim potrebam, bo možno vpisati
vsako leto do 850 učencev.
V	preteklem tednu so o vpisu
novincev v usmerjeno izobraževa-
nje razpravljali člani sveta za
vzgojo, izobraževanje, kulturo,
znanost in celodnevno šolo pri
predsedstvu OK SZDL Ptuj,
izvršnega odbora občinske
izobraževalne skupnosti, komisije
za idejna vprašanja prosvete,
kulture in znanosti pri OK ZKS in
člani komisije za kadrovsko politi-
ko in izobraževanje pri OS ZSS
Ptuj. Obravnavali so predlog
republiške izobraževalne skupnosti
in pripombe izvajalcev ter
uporabnikov v ptujski občini na
podani predlog. O tem smo se
pogovarjali z Antonom Velikonjo,
predsednikom sveta za vzgojo,
izobraževanje, kulturo, znanost in
celodnevno šolo pri predsedstvu
OK SZDL Ptuj:
,,V Sloveniji želimo v letošnjem
letu omejiti vpis v gimnazije, kar
je v skladu z izhodišči za usmerje-
no izobraževanje. Izhodišče za vpis
v gimnazije je, da bi se naj vpisalo
največ 10 % generacije, ki konča
osnovno šolo. Ce pogledamo
predlog izobraževalne skupnosti,
ki daje v Ptuju možnosti za šolanje
dveh oddelkov oziroma 70 učencev
in ga primerjamo z 10 "/o
ugotavljamo, da smo tu pod 10%,
ker na to šolo gravitira 1300 učen-
cev. Poleg tega so v Sloveniji tudi
take sredine, kjer zajemajo v to
izobraževanje tudi do 20 % učen-
cev. Na zadnji razširjeni seji sveta,
kjer so sodelovali tudi predstavniki
uporabnikov smo ugotovili, da
predlog republiške izobraževalne
skupnosti za Ptuj ni sprejemljiv.
Za leto 1979/80 bi morali imeti
možnost vpisa za vsaj tri oddelke,
to je 105 učnih mest za bodoče
gimnazijce.
Predlog omejenih možnosti
vpisa je tudi za pedagoške
gimnazije. Po predlogu naj bi
vpisali 35 novincev, čeprav smo
vsa leta vpisovali po dva oddelka
oziroma 70 novincev. Argumenti
za vpis v dva oddelka so v tem, da
se je pedagoška gimnazija skozi
razvoj usmerjenega izobraževanja,
ki je zaživelo le na področju
izobraževanja pedagoških delav-
cev, vseskozi pripravljala in iz-
popolnjevala svoje pedagoge prek
seminarjev, po drugi strani pa na
našem območju potrebujemo še
precejšnje število novih učiteljev.
Poleg tega je za organizacijo dela
navzdržno vpisati le en oddelek,
saj ta ne omogoča razdelitve po
drugem letu izobraževanja za smer
razrednega pouka in v narovoslov-
no — matematično smer ter
družboslovno smer.
Izhodišče za vpis v ekonomsko
šolo, upravno-administrativno in
administrativno poklicno šolo
temelji na velikih potrebah po tem
kadru v Sloveniji. Zato bo potreb-
no preusmeriti nekatere učence, ki
se želijo vpisati v gimnazije na to
področje izobraževanja, pa tudi
tiste, ki se vpisujejo na šole, kjer
se pojavlja že sedaj preveč kadrov.
Vendar spet ugotavljamo, da je
predlog za gospodarsko upravne
šole, takšen, da zmanjšuje vpis za
en oddelek v vsako od omenjenih
šol, to je za 105 učnih mest. Ce
upoštevamo dejstvo, da bomo
imeli v novem šolskem letu na vo-
ljo prostore, ki bodo nudili
možnost izobraževanja prek 2000
mladih, moramo to možnost — za
vpis 850 učencev — tudi izkoristiti.
Torej bomo ostali vsaj na istem
številu vpisanih kot v tekočem šol-
skem letu, iz izhodišč republiške
izobraževalne skupnosti pa je
razbrati, da je vpis možno tudi
povečati, če obstajajo za to
prostorske možnosti. Seveda pa je
to odvisno tudi od potreb po teh
kadrih v obeh občinah.
Na kovinarski poklicni šoli bo-
mo število oddelkov povečali od
dosedanjih dveh na tri, torej na
105 učnih mest, kar je v skladu s
potrebami organizacij združenega
dela v ptujski občini, pa tudi s
sosednim Mariborom, saj je pred-
vsem Metalna pokazala velik inte-
res za absolvente naše kovinarske
šole in se je vključila v široko akci-
jo štipendiranja teh učencev.
Glede dislociranega oddelka
zdravstvene šole Maribor v Ptuju
ugotavljamo, da se v tem progra-
mu najdemo. Ze v tekočem šol-
skem letu smo pričeli z akcijo, da
bi to mrežo srednjega usmerjenega
izobraževanja razširili tako, kot
smo jo začrtali v programu.
Osamosvojili bi zdravstveno šolo z
vpisom enega oddelka letno, dok-
ler bodo potrebe Zdravstvenega
centra v Ptuju kazale smiselnost
tega izobraževanja.
Dogovarjamo se tudi za razširi-
tev izobraževanja kovinarjev na
nivo strojnih tehnijcov z vpisom
dveh oddelkov letno, poleg tega pa
tudi izobraževanje kmetijcev na
nivo kmetijskega tehnika z vpisom
enega oddelka letno. Zahtevo smo
poslali republiškemu komiteju za
vzgojo in izobraževanje, ki nam je
sporočil, da moramo imeti tudi
ustrezno dovoljenje posebnih
izobraževalnih skupnosti. Ta
soglasja v zadnjem času že
prihajajo — PIS za agroživilstvo
nam sporoča, da v prvi vrsti
podpirajo izobraževanje poklicnih
poljedelcev—živinorejcev, da pa se
v slovenskem prostoru že javlja vi-
šek tehnikov s tega področja.
Vemo pa, da naše kmetije ta kader
potrebujejo in da se vozi na
izobraževanje v mariborsko
kmetijsko šolo za več kot en odde-
lek učencev iz našega območja,
ostajamo pri predlogu, da se
kapacitete izobražujejo tukaj, v
Ptuju. S tem bomo tudi uresničili
približevanje šole mladim in dali
najbrže možnosti izobraževanja
tistim učencem, ki jim doslej
finančne možnosti tega niso
dovoljevale.
Tudi za izobraževanje strojnih
tehnikov smo dobili soglasje PIS
za kovinsko predelovalno industri-
jo, ki se z našim predlogom stri-
nja. Zato smo na zadnji razširjeni
seji tudi sklenili, da bomo v
letošnjem letu vpisali tudi dva
oddelka za izobraževanje strojnih
tehnikov, saj se je tudi precej
mladih iz naše občine vozilo na
izobraževanje v tej smeri v Mari-
bor. Povedati pa moram, da doslej
te možnosti izobraževanja v naši
občini ni bilo prav zaradi
pomanjkanja ustreznih prostorov,
pa tudi zaradi slabe materialne
opremljenosti učilnic. Potrebne
pedagoge za to področje
izobraževanja pa bomo pridobili v
naših delovnih organizacijah."
V ptujski občini nimamo izdela-
ne analize kratkoročnih in
dolgoročnih potreb po kadrih, da
bi lahko na njeni podlagi izvajalci
skupaj z uporabniki konkretno
odločali, katere kadre potrebuje-
mo na našem območju. Na katerih
podatkih slonijo odločitve
organov, ki so razpravljali o vpisu
novincev v usmerjeno izobraževa-
nje?
,,Poseben problem povzročajo
pri vpisu prikazane, argumentirane
kadrovske potrebe. Ze več let
ugotavljamo, da nimamo dovolj
natančnih pokazateljev niti za
kratkoročno, še manj pa za
dolgoročno obdobje, ko bi se naj
vključevali v delo ti, ki se letošnje
leto vpisujejo. Stanje je dokaj
zaskrbljujoče. Ce izhajamo iz dej-
stva, da se vse bolj nagibamo k te-
mu, da bomo vključevali v
izobraževanje samo tiste smeri in
toliko učencev kolikor jih potrebu-
je združeno delo na ožjem in šir-
šem območju, smo v močno kriz-
nem položaju. Po drugi strani pa
ugotavljamo, da se vsako leto
srečujemo s populacijo 1300 učen-
cev, ki jih je potrebno vključiti v
izobraževanje in pozneje v delo.
Tako nastaja tu močno protislov-
je. Stanje je danes tako kritično,
da bi ob upoštevanju pravila
omejenega vpisa glede na potrebe
združenega dela v celoti, omejimo
izobraževanje večini mladih.
Evidentirane potrebe po izobraže-
nih delavcih so tako majhne, da bi
se možnost izobraževanja
zmanjšala za dva — do trikrat.
Sklenili smo, da naj kadrovske
službe v združenem delu in na
nivoju občine kar najresneje
pristopijo k dolgoročnemu
planiranju kadrov, da bo
zagotovljena ugodna osnova za
vpis v naslednjih šolskih letih."
Kako smo se uporabniki
vključevali v razprave o potrebnih
smereh izobraževanja v ptujski
občini?
,,Ko smo ob gradnji SSC
načrtovali smeri, ki bi jih naj
izobraževali, smo povabili na
razgovore najodgovornejše
predstavnike združenega dela v
občini. Skupno smo ugotovili, da
je za naše razmere sprejemljivo, če
izobražujemo letno v smeri, ki jih
že imamo. Povdarili pa so, da je
potrebno izobraževanje v večji me-
ri usmeriti v naravoslovno-
tehnično področje, kar nam je
uspelo z enim oddelkom v
gimnaziji v tekočem šolskem letu.
V letošnjem letu pa načrtujemo ob
105 vpisanih učencih morda celo
dva oddelka v tej smeri. Povdarili
so tudi potrebo po izobraževanju
proizvodnih poklicev — to so
predvsem kovinarji, poljedel-
ci—živinorejci, kjer pa je žal
interes mladih manjši od možnosti
izobraževanja.
Za mariborsko regijo so značilni
suficitarni poklici — trgovci,
frizerji, šivilje in še nekateri. Kako
pa je s temi poklici v ptujski obči-
ni, predvsem s trgovskim
poklicem?
,,V SSZ v Ptuju izobražujemo
prodajalce na osnovi sklenjenih
učnih pogodb s trgovskimi
delovnimi organizacijami. Torej
imajo vsi ti že zagotovljeno delov-
no mesto po končanem
izobraževanju. V kolikor se tu
pojavlja suficit, bodo morale
trgovske delovne organizacije
uskladiti svoje programe pri
sklepanju učnih pogodb. Povedati
moram, da tudi na področju
kovinarskih poklicev sklepajo
delovne organizacije in zasebniki
učne pogodbe, vendar bi temu
morali nameniti še večjo pozornost
in pridobivati mlade za te poklice.
Ugotavljamo namreč, da kovinar-
ska šola s svojimi kapacitetami
pri proizvodnotehničnem pouku
oziroma pri praktičnem pouku, ne
more zadovoljiti množičnost v
izobraževanju teh aktualnih
poklicev, ki jih ptujsko združeno
delo v večji meri potrebuje."
Ob uresničevanju usmerjenega
izobraževanja govorimo in
povdarjamo obveznost sodelova-
nja šolskih ustanov z združenim
delom, da bi se lahko učenci
vključili v delovni proces v času
izobraževanja. Kako je s tem, ka-
ko daleč smo?
„Reforma srednjega šolstva je
dolgotrajen proces. Čeprav zakon
o usmerjenem izobraževanju še ni
sprejet, saj je v fazi sprejemanja
ugotavljamo, da so bili določeni
premiki že doseženi. Na nekaterih
področjih, kjer je izobraževanje v
sami proizvodnji sestavni del
celotnega izobraževanja, to že
poteka. Gre za izobraževanje
prodajalcev in kovinarjev, ki del
svojega izobraževalnega procesa
opravijo v organizacijah združene-
ga dela. Tudi ostali učenci
kovinarske šole imajo v programu
delček izobraževanja v delovnih
organizacijah. Predvsem gre za
pridobivanje tistih veščin, ki jih v
šolskih delavnicah ne morejo
pridobiti. Poleg tega imajo vsi
učenci 120-urno letno prakso, ki jo
opravijo v OZD. Tako prakso
uresničujemo tudi za vse ostale
učence, vendar s to prakso
nastajajo težave. Skoncentrirana je
v krajšem času počitnic, ko so
možnosti za uspešno vodenje
praktikantov v tem času manjše
zaradi letnih dopustov usposoblje-
nih strokovnjakov. Trenutno pa še
nismo poiskali v OZD ljudi, ki bi
se načrtno ukvarjali z vodenjem
praktikantov, vsaj v večini OZD
ne. Tu nas čaka še veliko
dogovarjanja, vendar se OZD
dokaj zavedajo svoje odgovornosti
in so pripravljene za vključitev v
takšen proces izobraževanja. Lah-
ko pa rečem, da se strokovnjaki že
vključujejo v izobraževanje v
oddelkih za odrasle kot pogodbe-
no vezani delavci. Seveda pa to ni
tisto, kar moramo doseči. So
področja, ki jih lahko najbolje
obdelajo prav strokovnjaki našega
združenega dela v procesu
izobraževanja. Obdelati pa je
potrebno sistem nagrajevanja po
delu zanje in opredeliti njihove
naloge. Ta del izobraževanja torej
še ni zaživel, predvsem zaradi tega,
ker se usmeritve same nis» tako
razširile kot bi se naj in tudi nove-
ga zakona v tej zvezi še nimamo."
Torej si lahko obetamo v
letošnjem letu vsaj takšen vpis
novincev, kot je bil doslej, seveda
pa se bodo morali mladi odločiti
za tisto izobraževanje, ki ga
združeno delo dejansko potrebuje,
da ne bo prišlo po končanem šola-
nju do težav pri zaik)slovanju.
N. D.
Učilnica sedanjega Šolskega centra za gospodarstvo in upravo v Pti^u.
fotorzk
Delavnica za praktični pouk v Sobkem centra za kovinarsko stroko.
foto: zk
SrednJeSolski center v PtHju bo lahko vsako leto sprejel do 850 novincev
foto: zk
tednik
- 15. februar 1979
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
O ORMOŠKIH PROMETNIH IN VARNOSTNIH RAZMERAH
IZBOLJŠALI CESTNI PROMET,
ZANEMARILI VARNOST
na bi zvedeli kcakšne so prometne
in varnostne razmere, smo k
Sdelovanju povabili komandirja
Postaje milice Ormož, Bena Vaiha.
Razložil nam je celotno analizo sta-
o m nodročju prometa m varno-
prSTeri letu. Beno Valh
Heial da so oceno o prometnih m
Snostnih razmerah na obnriočju
Xčine Ormož obravnavali delegati
SSov občinske skupšč ne.. Tako
to bili seznanjeni s problemi, teža-
vami in rešitvami na področju cest-
nega prometa in varnosti.
Kako ocenjujete prometne in
varnostne razmere v preteklem
letu?
Na osnovi zbranih podatkov in
gradiva ocenjujemo, da je bilo v
lanskem letu stanje na področju
cestnega prometa zelo pereče, če že
ne problematično. Zelo se je zvišalo
število motornih vozil, kar za 21
odstotkov v primerjavi z letom
1977 Tudi voznikov je iz dneva v
dan več. Pred leti je bilo na ormo-
škem območju veliko makadam-
skih cest, danes se je slika spreme-
nila V letu 1978 so v občini moder-
nizirali okoli 60 kilometrov cest.
Pri modernizaciji je nastalo več te-
žav, v smislu varnosti prometa
seveda. Reči je treba, da smo zelo
izboljšali cestni promet, žal pa smo
pozabili na varnost na teh novo-
zgrajenih cestah. Signalizacija na
cestah je neučinkovita, na nekate-
rih mestih je sploh ni. Tudi nagibi
cest v ovinkih so nepravilni in so
mnogokrat vzrok za nesreče, neza-
dovoljni smo s širino cest itd. V
občini je 3537 voznikov, podatek
velja za 31. 1. 1978, ki so prav
gotovo usposobljeni za opravljanje
motornih vozil, nastaja pa vpraša-
nje, kakšna je njihova vozniška
etika in kultura. Trdimo lahko, da
je slaba.
V letu 1978 se je na naših cestah
zgodilo 93 prometnih nesreč, kar je
nekoliko manj kot leto poprej.
Seveda je ob tem treba upoštevati
tudi novo zakonsko določilo, ki go-
vori o medsebojni poravnavi, če gre
za nezgodo, kjer materialna škoda
ne presega 20 tisoč dinarjev. V
občini smo obravnavali 13 nezgod s
smrtnim izidom, 17 nesreč s težkimi
poškodbami; na kraju nesreče je
umrlo 6 ljudi, ostali med prevozom
v bolnišnico in v bolnišnici. V pro-
metnih nezgodah je bilo udeleženih
tudi 19 otrok in 10 ostarelih obča-
nov."
Kateri mesec v letu je najbolj kri-
tičen?
,,Mesec oktober, takšno stanje
ugotavljamo že pet let nazaj. Tudi
materialna škoda je največja v tem
mesecu. V lanskem letu je bilo na
vozilih in drugih objektih 746.730
dinarjev škode. Največ nesreč
povzročajo vozniki osebnih avto-
mobilov, tudi traktoristi so med
njimi. Treba je reči, da so neizku-
šeni in slabo usposobljeni za vož-
njo. Naj^bolj so na cestah izpostav-
ljeni pešci, še posebej to velja za
ostarele in otroke. Največ nesreč se
je v letu 1979 zgodilo na lokalnih
cestah, mestnih ulicah in na cesti
Ptuj—Ormož. Vzroki za prometne
nesreče so: neprimerna hitrost, ne-
upoštevanje prednosti, nepravilno
prehitevanje in ne na zadnje tudi
alkoholiziranost voznikov motor-
nih vozil. Zelo zaskrbljujoč je
podatek o številu alkoholiziranih
voznikov in pešcev, razveseljiv pa
je podatek, da je iz kraja nesreče
pobegnil samo en voznik. Povedati
je potrebno, da smo ga odkrili.
Tudi tehnična sposobnost vozil je
problematična, ugotovili smo, da
so prav vozniki s slabo pripravlje-
nimi vozili bili udeleženi pri najhuj-
ših prometnih nezgodah. Zaradi
slabe prometne varnosti smo v
občini organizirali več preventivnih
akcij"."
Kakšne ukrepe sle izvedli pri
nadzoru v cestnem prometu?
,,Poleg preventivnih ukrepov
smo sodniku za prekrške predali
765 predlogov za uvedbo postopka
zoper hujše kršitelje cestno promet-
nih predpisov, mandatno smo
kaznovali 465 kršiteljev, začasno
smo odvzeli 37 vozniških dovo-
ljenj. Skupno smo obravnavali 63
voznikov, ki so vozili pod vplivom
alkohola, kar pomeni, da se repre-
sivni ukrepi niso bistveno zmanj-
šali, povečala pa se je preventivna
dejavnost. Izrekli smo 504 opoao-
rila, dvema voznikoma pa smo
predlagali ponovno preveritev zna-
rija iz prometnih predpisov. Pouda-
riti moram, da bomo preverjanje
prometnih predpisov v letošnjem
letu začeli dosledno izvajati. Iz vseh
teh naštetih podatkov in ugotovitev
sem mnenja, da so prometne
razmere v občini neugodne. Mis-
lim, da ima pri vsem tem pomemb-
no vlogo družbena samozaščita v
krajevnih skupnostih in temeljnih
organizacijah združenega dela.
Vozniki motornih vozil bi se morali
zavedati, kaj pomeni znanje, vozni-
ška etika in usposobljenost vozila.
Brez upoštevanja teh komponent
bo stanje v prometu še slabše."
Kdo je najbolj ogrožen v cestnem
prometu?
,,V Ormožu ugotavljamo, da so
kolesarji najbolj ogroženi udele-
ženci v prometu. Tudi pešci niso
izjema. Najnevarnejša območja so
na cestah Ormož—Ljutomer in
Ormož—Čakovec in sicer zaradi
neurejenih hodnikov in stez. Naj-
slabše pa so razmere na cesti Ptuj—
Ormož."
Posebno poglavje v varnostnih
razmerah predstavlja pojav krimi-
nala. Ali je ta v porastu?
,,Na področju kriminalitete
ugotavljamo, da je ta v padanju.
Reči je treba, da je tovrstnih dejanj
v občini vedno manj. V gospodar-
stvu je bilo v lanskem letu 30 kaz-
nivih dejanj. No, pri tem je stanje
nekoliko slabše. Največje goljufij,
tatvin, zatajitev itd. Temu je tako
zato, ker občani in delovni ljudje
premalo zavarujejo svoje in druž-
beno premoženje. Tako je največ
tatvin motornih koles, poljedelj-
skih strojev, orodje, motorne žage,
kolesa itd. Ko govorimo o družbe-
nem premoženju je treba poudariti,
da je le-to slabo zavarovano. Tudi
nočni čuvaji in vratarji ne oprav-
ljajo svojega dela tako kot bi mo-
rali in tako kot jim to nalaga druž-
bena skupnost."
Mladoletniško prestopništvo,
kakšno je stanje na tem področju?
,,V lanskem letu na tem področ-
ju ni bilo večjih problemov. Ze v
letu 1977 smo odkrili skupino mla-
doletnikov in zato v letu 1978 več-
jih težav ni bilo. Hujših primerov v
občini skorajda ni."
In požarna varnost?
,,Posebnih primerov in proble-
mov v letu 1978 ni bilo. Omeniti pa
velja to, da požari naraščajo pred-
vsem zaradi človeške malomarno-
sti. Vzroki požarov so: slaba
električna napeljava, neustrezni
dimniki, nestrokovno ravnanje z
vnetljivimi snovmi, odmetavanje
cigaretnih ogorkov itd. Obravna-
vali smo 7 požarov, dva na družbe-
nih in 5 na zasebnih objektih. Sko-
da je bila precejšnja. Na skupščini
smo predlagali, da se naj v krajev-
nih skupnostih oblikujejo posebne
komisije, ki bi pregledovale dim-
nike in električno napeljavo. S
takšnimi obiski bi preprečevali naj-
hujše."
Ste zadovoljni s prometnimi in
varnostnimi razmerami v občini?
,,Na vprašanje bi takole odgovo-
ril: v primerjavi z letom 1977 je sta-
nje na področju prometnih in var-
nostnih razmer v letu 1978 veliko
boljše. Na koncu koncev je treba
ugotoviti, da se je varnostna kultu-
ra v občini poboljšala, seveda še ne
v taki meri, da bi lahko bili povsem
zadovoljni. Med občani se varnost-
na kultura ne pojavlja samo kot be-
seda, ampak kot misel, ki prodira v
njihovo zavest. Ce smo zadovoljni
pri varnostni kulturi, ne smemo biti
s prometno. Prometne razmere pa
so v občini slabe in celo
zaskrbljujoče. Ne pretiravam, če
rečem, da smo na tem področju šele
na začetku. Posebno nalogo pri
uveljavljanju boljših prometnih
razmer ima v občini svet za preven-
tivo v cestnem prometu. Njihov
program dela bo moral biti akcij-
sko in delovno usmerjen. V akcijo
se bomo morali vključevati vsi: pio-
nirji, občani, organi skupščine,
družbenopolitične organizacije in
društva."
Organi uprave javne varnosti le-
tos praznujejo 35-letnico delova-
nju, kako se pripravljate na
praznovanje?
,,Praznovanje je pravzaprav stal-
no, teklo bo skozi vse leto. Seveda
bo letošnje leto predvsem akcijsko
leto, kar pomeni, da bomo morali
uporabiti vse naše sile in razpolož-
ljiva tehnična in druga sredstva, da
bomo kos sedanji prometni situa-
ciji, ki v občini Ormož ni najboljša.
Upam, da bomo skupno z občani
do.segli cilje, ki smo si jih zastavili,
to je, da izboljšamo cestno promet-
ne razmere."
zk
Beno Vaih, Komandir PM Ormož
V letošnjem letu čim manj takšnih nesreč
foto: zk
Ustanovitev skupnih strokovnih služb za stanovanjsko, komunalno
in cestno gospodarstvo ptujske občine
v občini Ptui si že dlje časa
prizadevamo, da bi ustanovili
skupne strokovne službe za stano-
vanjsko, komunalno • in cestno
gospodarstvo. Koristnost te službe
se kaže v gospodarnem trošenju
sredstev, sprejetju postopkov in
seveda v združevanju kadrov.
Tehtnih vzrokov za ustanovitev
služb je več, saj gre za dejavnosti,
ki se med seboj tesno prepletajo,
za katere je nujno, da se programi
in plani razvoja sprejemajo soča-
sno, Obenem pa se onzadevania za
ustanovitev srečujejo z izrazi-
tim kadrovskim problemom, ker
ustreznega kadra v občini
pnmanjkuje.
Kljub vsemu službe še niso
z^ivele. Tudi junij 1978, ko bi naj
Službe pričele delovati, je za nami.
^ato smo za odgovor prosili Jane-
za Belšaka, direktorja stano-
vanjskega servisa Ptuj. O tem je
povedal naslednje:	"
„Razprav je bilo veliko, vendar
moram poudariti, da v programu
ustanovitve službe, niso bili v celo-
ti opredeljeni vsi pogoji za usta-
novitev. Pri ustanavljanju službe
smo se srečevali z več problemi,
zlasti gre za kadrovsko in prostor-
sko vrzel. Povedati je potrebno, da
ne moremo služb samo formalno
ustanoviti, medtem pa delo
postaviti na stranski tir. Stano-
vanjski servis v Ptuju, ki je bil
ustanovljen leta 1975, je imel os-
novno nalogo izpolnjevanje zahtev
stanovanjskega gospodarstva. Za
tem pa je v letu 1978 pogodbeno
Erevzel nalogo opravljanja stro-
ovnih, tehničnih, administrativ-
nih ter ostalih del za cestno in
komunalno interesno skupnost.
Tako se je obseg dela strokovnih
sodelavcev močno povečal. Po-
trebno pa je bilo na novo pridobiti
dva strokovna sodelavca, seveda
pa so potrebe mnogo večje. Tu
moram povedati, da bo treba v
kratkem tudi zagotoviti materialne
pogoje za delo služb, saj v tem tre-
nutku služba deluje ločeno na dveh
mestih, kar pa tudi otežuje nor-
malno delo. Zato je nujno, da se
službe združijo in da se najde sku-
pna streha za delovanje, kajti le
tako bo mogoče delo zastaviti v
interesu zastavljenih ciljev."
Kakšne rešitve pa načrtujete?
,,Sklepi o zagotovitvi prostora
za skupne strokovne službe ob-
stajajo, tako je upravičeno pri-
čakovati, da bo ta problem rešen
še v teku leta. Največ problemov
pa še bo zmeraj pri pridobitvi
ustreznega strokovnega kadra, saj
zlasti primanjkuje strokovnih
delavcev za področje komunalne
dejavnosti. Ni potrebno posebej
ponavljati, da je to področje v
občini precej pereče, da obstaja
vrsta nerešenih vprašanj, ki jih bo-
mo morali hitreje in dosledneje
reševati.
Kako pa se bodo financirale
službe?
,,Skupne službe bodo sredstva
za svojo dejavnost pridobivale iz
sredstev stanovanjskega,
komunalnega in cestnega gospo-
darstva. Prispevek se bo
obračunaval glede na število opra-
vil oziroma zahtevnosti nalog s
posameznega področja. Seveda
bomo morali to vprašanje reševati
z dogovorom med vsemi tremi
interesnimi skupnostmi; prepričani
smo, da tu ne bo problemov, saj
vse skupnosti letno skupaj
investirajo za okrog 150 milijonov
dinarjev. Pri tem je jasno, da
razpolaganje z družbenimi sred-
stvi, zahteva tudi ustrezno družbe-
no kontrolo, predvsem pa pri-
merno strokovnost pri nadzoru,
zlasti na področju investicij.
Kdaj bodo službe v resnici
zaživele?
,,Formalno bodo službe zaživele
že v prvi polovici leta. Ob tem naj
dodam, cla službe svojo osnovno
nalogo že opravljajo. Preostane
nam le preoblikovanje obstoječih
služb v sedanji delovni organizaciji
stanovanjski servis. Osnovne
naloge strokovnih služb so na
področju planiranja, investicij,
vzdrževanja določenih objektov s
posameznih ix)dročij ter izvajanje
nalog, ki so določene z letnimi
programi dela za posamezno skup-
nost," je zaključil Janez Belšak.
MG
Janez Belšak
foto: OM
VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD PTUJ
Sodelovanje s sredstvi javnega
obveščanja
Kadar govorimo o zares delovnem sodelovanju
asega Tednika in radia z delovnimi kolektivi v ptujski
DCini, vse premalokrat opozarjamo na zgledne
primere. Rečemo lahko, da najtesneje sodelujemo z
snovnimi šolami in z enotami VVZ Ptuj. Za kaj gre?
Sla'	poslušajo program naše radijske po-
redu	^^	četrtkih na spo-
nih	Pionirji, zdravo, ki jo snemamo v osnov-
doh H ^sal^o sredo dopoldan pa oddaja Ciciban,
Bf,vf ^^ snemanje v osnovnih šolah se sproti do-
^ ^"^tah VVZ to še bolje
^^Delavci VVZ Ptuj so sami pripravili seznam sne-
ki	oddajo posebej, določili vzgojiteljice,
vseh ^'l^ajo pripraviti in se dogovorili tudi za
Drava	potrebno zapisati, da pri-
ni nif	je včasih združena s hospitacijo,
sli tre ^^ enostavna. Otroci imajo prav tako kot odra-
kar snT° mikrofonom in včasih pozabijo vse,
jo da	Drugje, kjer tovarišice same pokaže-
PrioovT"^^"^^ nenavadnega, otroci sproščeno
druBin H	PO^bijo, da je v igralnici še kdo
večkrat w ^^ njihovimi usti mikrofon. Tako nam
včasih n	pripraviti zares dobro oddajo,
nih ^^	da mora snemanje iz objektiv-
" "^azlogov odpasti.
Namen našega sodelovanja je, da bi širokemu kro-
gu poslu.šalcev predstavili delo vzgojiteljic in varuhinj,
čeprav je iz oddaje same nemogoče razbrati, koliko
truda je vloženega vanjo. Kvaliteta oddaje je namreč
odvisna od pripravljenosti otrok za sodelovanje, od
časa snemanja, razpoloženja otrok in tovarišic in tako
dalje.
Iz dosedanjega sodelovanja smo se že marsičesa
naučili, učimo se vsak torek, ko obiskujemo naše cici-
bane. Oddaje so namreč pripravljene na osnovi pro-
grama VVZ, ki pa seveda vedno ni prilagojen za radij-
sko predvajanje. Zato se poskušamo dogovarjati za
take teme, ki pritegnejo k poslušanju ne samo starše
malčkov, temveč tudi otroke. Kako nam to uspeva,
lahko presodijo le poslušalci. Mislimo pa, da nismo
neskromni, če rečemo, da so oddaje na dovolj visoki
ravni.
Vse te besede smo zapisali z željo, da bi se takšno
sodelovanje razvilo tudi z drugimi delovnimi kolektivi
v ptujski občini, da bi se tudi ostali delovni ljudje
zavedali javnosti svojega dela in na široko odprli vrata
vsem, ki jih njihovo delo zanima, pa naj gre za kultur-
ne institucije ali delovne organizacije s področja
gospodarstva.
N. D.
Problemi prepreiBi^
zanositve- kontracepe^
(3. nadaljevanje)
Nadaljnje absolutne prepovedi zadevajo: 6) Obolenje nažolč-
nem sistemu; 7) sladkorna bolezen s posledičnimi bolezenskimi
spremembami na ožilju; 8) posebna vrsta slabokrvnosti s srpastimi
spremembami rdečih krvničk; 9) nosečnost; 10) rakasta obolenja
na ženskih spolovilih in 11) rakasta obolenja na dojkah (hormoni
bi namreč pospešili bolezen).
RELATIVNA KONTRAINDIKACIJA zajema primere, ko s
previdnim pomislekom dovoljujemo uporabo hormonskih prepa-
ratov in ki morajo biti pod stalnim in rednim zdravnikovim nad-
zorstvom: 1) različni migrenski glavoboli (na tem boleha razmero-
ma mnogo žensk in to najpogosteje v tako imenovani fertilni dobi,
ko so sposobne za zanositev); 2) obolenja na srcu; 3) bolezni led-
vic; 4) zmerno zvišanje krvnega pritiska; 5) zvišanje maščob v krvi
(kar med drugim napoveduje začetek nastanka sladkorne bole-
zni); 6) božjastna obolenja; 7) multipla skleroza; 8) izrazita krti-
čavost (močneje razširjene krčne žile); 9) otoskleroza (posebno
obolenje v ušesih); 10) nagnenje k hipoerpigmentaciji (pojačano
kopičenje kožnega barvila); 11) zelo labilna, nestanovitna
menstrualna obdobja (predvsem primeri, ko se menjavajo obdobja
preslabih mesečnih krvavitev s primeri, ko mesečno perilo izosta-
ja); 12) ženske, ki še niso zaključile z rastjo telesa v višino in
13) doba dojitve.
Vidimo, da je vrsta našte-
tih pomislekov zelo dolga in da
mnogi od navedenih pomisle-
kov niso nepomembni. Koliko
časa bi moral imeti zdravnik,
da bi vse možnosti raziskal!?
Zato je najbolje, da o tem od-
loča le tisti zdravnik, ki osebo v
zdravstvenem oziru vsestransko
dobro in že dalje časa pozna,
da vsaj pomembnejših zadrž-
kov ne bi prezrli.
Med najbolj razširjenimi
kontraceptivnimi sredstvi je
KOMBINIRANA ,,ANTI-
BABY—TABLETA". V tem
preparatu sta dva hormona estrogen in progesteron trdno
povezana od prvega do zadnjega dneva uDorabe v eni inter-
menstrualni dobi. Delovanje je predvsem usmerjeno na vpliva-
nje izleženja ženskega spolnega jajčeca. Do danes je znanih pribli-
žno 25 vrst takih pripravkov, ki jih imenujemo na splošno tudi
enofazni preparati.
Medicina je razdelila ženske po razvoju njihovih teles v glav-
nem na tri zvrsti: 1) tako imenovani gestageni tip. To so sloke viso-
korasle ženske z relativno majhnimi prsmi, ozkimi po moško stis-
njenimi boki (virilni, moški tip žensk); 2) Ženska normalne rasti,
proporcionalno razvitega telesa in srednje telesne višine, prišteta v
uravnovešeni hormonski režim in končno 3) prekomerno rejena
debelušna ženska z bujnimi, velikimi, napetimi, zamaščenimi pr-
smi in prekomerno nenormalno povdarjenimi širokimi boki ter de-
belimi bedresi. (Tukaj vključiti priloženo skico).
Do nedavnega so skušah uravnavati kontracepcijo po tipom
prilagojenih vidikih. Praksa pa je pokazala, da taka delitev žensk z
ozirom na kontracepcijo ni nujna, niti smotrna in četudi obstojajo
v tem smislu prirejeni preparati, kjer prevladujejo naravnani hor-
moni, postajajo ti vedno bolj zanemarjeni.
Čeprav metoda kontracepcije s hormonskimi preparati nika-
kor ni brez nezaželjenih in celo škodljivih stranskih učinkov, je
vendar kot najzanesljivejši neoperativni način začasno nadkrilil
vse ostale, med drugim in predvsem zato, ker dopušča ponovno
možnost zanositve po lastni volji. Pomembno je tudi dejstvo, da
pri tej prevenciji znaša zatajitev komaj 0,1 do 0,5 In, kar je
verjetno pri spolnem problemu najvažnejše, ŽENSKA JE
POSTALA NEODVISNA OD MOŽEVE VOLJE!
Sledi 4. nadaljevanje
6 - iz nasih krajevnih skupnosti
15. februar 1979 —
tednik
Prejšnji četrtek se je več kot 500
krajanov, predstavnikov šol z
območja ptujske občine, predstav-
niki družbenopolitičnih organizacij
in samoupravnih organov občine
Ptuj ter številne delegacije od dru-
god v Podlehniku poslednjič
poslovilo od RADOVANA VER-
KA, do nedavnega ravnatelja
osnovne šole Martina Koresa v
Podlehniku. ,,Bil je pogreb kakr-
šnega v Podlehniku ne pomnimo"
je rekel marsikdo od krajanov in
dodal, da si je tako slovo tovariš
Rado tudi zaslužil.
Ce ne bi bilo zahrbtne bolezni,
ki je Radovanu Verku počasi a
vztrajno spodjedala zdravje, bi ga
na tem mestu danes najbrž
predstavili drugače, saj je 30.
januarja dopolnil 50 let starosti,
predstavili bi ga najbrž sredi dela.
šolskega in družbenopolitičnega,
sredi načrtov za naprej. Žal pa se
je zaradi bolezni moral tovariš
Rado od vsega tega že lansko leto
posloviti, bil je invalidsko upoko-
jen, 6, februarja pa je za vedno
prenehalo biti njegovo plemenito
srce.
Radovan Verk je bil rojen v
napredni učiteljski družini v Roga-
ški Slatini, končal nižjo osnovno
šolo, nadaljeval pa v gimnaziji v
Mariboru, kjer je njegovo šolanje
nasilno prekinil vdor okupatorja in
ga skupaj s starši junija 1941 izg-
nal v Srbijo. Delal je v Gornjem
Milanovcu in nadaljeval šolanje,
med počitnicami pa je služil pri
kmetu v vasi Ugrinovci, ki mu je
postal skoraj ,,drugi oče" in vsako
leto ob prihodu vlaka bratstva in
prijateljstva je bil ta kmet njegov
gost ali obratno.
Junija 1943 se je 14 letni Rado v
vasi Ugrinovci, srečal s partizani,
med njimi je bil tudi njegov stric,
pozneje general JLA — Janko
Sekirnik. Rado se je pridružil
partizanom, aktivno sodeloval kot
kurir in obveščevalec. Ze decembra
1943 je postal član SKOJ in
opravljal vrsto dolžnosti v JLA.
Kmalu po osvoboditvi pa se je s
starši vrnil v rodno Slovenijo, kjer
je nadaljeval šolanje v Celju, bil
aktiven v lokalnih mladinskih
delovnih akcijah in na zvezni
Brčko-Banoviči.
Novembra 1946 je odšel v JLA,
končal aviotehnično šolo, pilotski
in padalski tečaj in napredoval v
čin zastavnika. Njegovo delo je
pogosto prekinjala bolezen, zato je
bil julija 1948 demobiliziran. Se
naprej je deloval kot mladinski
aktivist, bil na progi Bratstvo-
edinstvo 1949, delal v gozdni bri-
gadi in nazadnje kot informator na
OK LMS v Poljčanah, kjer je bil
leta 1949 sprejet v ZK.
Po ukinitvi okraja v Poljčanah
leta 1952 je prišel v Ptuj, kjer je
delal v okrajnih družbenopoliti-
čnih organizacijah, nato pa odšel v
pH-osvetno službo. Ves čas je bil
izredno aktiven in je opravljal celo
vrsto dolžnosti v SZDL, svetu
OLO, sindikatih, odboru društva
učiteljev, ZRVS, saj je bil rez.
kapetan in še vrsto drugih nalog.
Bil je ravnatelj šole v Gruško-
vju, ki je takrat domovala še v
zasebni kmečki hiši. Vložil je vse
svoje organizacijske sposobnosti,
da je ta kraj dobil novo šolo, ki je
postala podružnična šola OS v
Podlehniku, Rado Verk pa ravna-
telj te šole. Tudi ta šolska zgradba
je bila povsem dotrajana in Rado
je s svojimi izkušnjami in novimi
napori, ob prizadevanjih vse
družbene skupnosti dosegel, da je
Podlehnik dobil sodobno novo
šolo, ki so jo poimenovali po
Martinu Koresu, rojaku iz Haloz,
ki je bil med prvimi organizatorji
OF na Štajerskem.
Rado Verk je bil tudi pobudnik
in realizator posebne oblike
sodelovanja med osnovnimi šolami
v razvijanju bratstva in prijatelj-
stva med jugoslovanskimi narodi
in narodnostmi. 0§ Martina Kore«
sa v Podlehniku je navezala stike z
,eno od šol vsake jugoslovanske
socialistične republike. To so šole:
,,Bajo Jojič" Andrijevica v SR
Črna gora, ,,11. noemvri" Slivov-
ski Anovi v SR Makedoniji,
,,Radoje Radojčič" Ugrinovci v
SR Srbiji, „Slavko Rodič"" Drvar
SR BiH in „Ivan Murakovič" v
SR Hrvatski. Tudi delegacije iz teh
šol so prišle na poslednje slovo v
Podlehnik.
Rado Verk je bil tudi sodelavec
našega Tednika in radia, predvsem
pa pobudnik sodelovanja učencev
v rubriki „mladi dopisniki". Med
številnimi drugimi funkcijami, je
bil zadnja leta tudi predsednik
koordinacijskega odbora pri
predsedstvu OK SZDL Ptuj za
razvijanje tradicij NOB. Naj ta
spominski sestavek končamo z
njegovimi besedami, ki jih je lani
povedal za naš Tednik.
,,Za razvijanje tradicij NOB
smo že naredili precej, vendar še
ne toliko kot bi lahko in morali.
Prenašanje tradicij na mladp gene-
racijo v šoli ne more biti le pouk
zgodovine, temveč mora biti zajeto
v celoten šolski in izvenšolski pro-
gram dejavnosti".
Z uresničevanjem teh tvojih be-
sed, tovariš Rado, bomo vračali
tudi tvojemu spominu del tistega,
kar si za našo samoupravno
socialistično družbo naredil.
FF
OBČINSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE PTUJ
Naloge na področju strokovnega
usposabljanja in opremljanja enot
v zadnjem obdobju smo v ptujski občini
zabeležili pomembne rezuUate pri organizaciji
civilne zaščite, štabi civilne zaščite delujejo v že
skoraj vseh krajevnih skupnostih v občini, razen
v novoustanovljenih na območju Ptuja, kjer bo
potrebno štabe organizirati v najkrajšem času.
Rok za izvedbo naloge je mesec marec, za tem pa
se bo pričelo delo pri ustanavljanju enot zaščite
po ulicah in stanovanjskih blokih. Seveda bo
potrebno pri ustanavljanju civilne zaščite na
določenih območjih upoštevati tudi prisotnost
delovnih organizacij in iskati konkretne oblike
povezovanja med štabom civilne zaščite v
krajevni skupnosti in delovni organizaciji.
Med največje naloge štaba civilne zaščite do
leta 1980 spadajo prizadevanja za povečanje
števila obveznikov civilne zaščite v organizacijah
združwiega dela na 20 odstotkov, v krajevni
skupnosti pa na 12 odstotkov, skrb za strokovno
usposabljenje in opremljanje enot, strokovno
krepitev službe občinskega štaba in zagotovitev
večjih finančnih sredstev zaradi povečanja
obveznikov civilne zaščite.
Težiščne naloge pa so v organizaciji,
izpopolnjevanju in strokovnem usposabljanju
enot civilne zaščite iz organizacij združenega
dela in krajevnih skupnosti v skladu s
srednjeročnim planom razvoja civilne zaščite v
SR Sloveniji, kadrovska krepitev enot in štabov
v obeh sredinah, nenehno spremljanje in
preverjanje pridobljenih sposobnosti ter
usposabljanje prebivalstva za hitro izvajanje na-
log samozaščite.
V prihodnje si bo potrebno prizadevati za
kolektivni značaj dela štabov, so na zadnji seji
poudarili člani občinskega štaba. Program dela
štaba civilne zaščite občine Ptuj za letos
obsega 24 okvirnih nalog, ki so bolj ali manj
zahtevne, pri katerih se bo potrebno v popolno-
sti angažirati, da bodo dosegle svoj namen. Do
prihodnje seje bo vodstvo štaba izdelalo tudi
podroben program uresničevanja teh nalog z
določitvijo nosilcev posameznih nalog in tudi
rokov. Štab pa bo moral v kratkem tudi izdelati
obrambni načrt štaba civilne zaščite občine.
Člani štaba so poslušali tudi informacijo o
programu poverjeništva za civilno zaščito
pokrajinskega odbora Vzhodno-štajerske
pokrajine in poročilo o izvršenih zaščitnih ukre-
pih ob poplavah na območju Budine-Brstja in
Zgornjih Jablan ter zemeljskega plazu na Ptujski
gori. Dogovorili so se še za izdelavo analize
kadrovskih potreb v štabih civilne zaščite v
krajevnih skupnostih in organizacijah združene-
ga dela. Tako bo potrebno zbrati vse podatke o
obveznikih civilne zaščite iz vseh štabov civilne
zaščite in na podlagi teh izdelati tudi analizo
stanja, o kateri bo razpravljal tudi občinski štab.
Ob koncu seje so imenovali še delovno
skupino za izdelavo programa gradnje zaklonišč
na posameznih območjih občine glede na
stopnjo odpornosti. Soglašali so, da je potrebno
pred ustanovitvijo štabov civihie zaščite v
novoustanovljenih krajevnih skupnostih, izdela-
ti tudi podrobno poročilo o stanju na tem
področju, zlasti dosedanjo organiziranost.
MG
„Nimam kaj početi, pa rada berem
84-LETNA JULIJANA KUKOVEC IZ BUKOVEC
človek ji nikoli ne bi prisodil 84
let. Njena pokončna drža, pa
rdeča lica in nasmeh na obrazu,
pa močan stisk roke. . . . vse prej
kot ženica,ima že osem križev
za sabo.
Pa vendar, številke ne lažejo.
Takoj, ko me povabi v dnevno
sobo izvabi iz dokumentov svoj
rojstni datum. Razločno piše:
Julijana Kukovec, Bukovci 102,
rojena 17. februarja 1895. Tako
torej, pa je le res.
Udobno se zlekne v naslanjač,
se skoraj sramežljivo nasmehne,
skima z glavo in počasi začne:
»Ah, danes je čisto drugače, kot
včasih, vsega je na pretek. Od
radia, televizije do drugih zabav.
Mladina si niti ne vzame več časa,
da bi kaj lepega prebrala. Jaz pa
berem najrajši, že od otroštva
naprej. Spominjam se, daje bilo
pri Marku bralno društvo, tam
smo se zbirali in veliko smo brali.
Predvsem pozimi, ko ni bilo
kmečkih opravil toliko. Najrajši
imam zgodovinske romane, Tito-
ve knjige pa sem že gotovo tri krat
prebrala. Poglejte, kaj knjig ima-
mc, pa tam pod mizo, tisto je še
vse za prebrati. Kar nimam sama,
mi nosijo znanci, sosedje in
prijatelji...«
Pa živite sami?
»Kje pa. pri sinu Francu sem.
Veste, tako pridno snaho imam,
že 18 let sva skupaj, pa se še nikoli
nisva skregali. Lepo nam gre.
Drugače pa sem bila dvakrat
poročena. Prvič sem šla »pred
oltar« leta 1920. S prvim možem
sem imela 4 otroke, pa je mož
kmalu umrl, leta 1935 smo ga
pokopali. Kmalu za tem sem se
drugič poročila s Kukovcem. Moj
dekliški priimek je bil sicer Pola-
nec, zato so nas doma imeli za
Polančeve.«
Se spominjate, kako je bilo, ko
se je začela prva svetovna vojna?
»Še kako živo. Doma smo imeli
velik grunt, šest nas je bilo v Novi
vasi na domačiji Polančevih. Bila
sem stara 18 let in sedeli smo v
kuhinji, ko nam je sosed prišel
praviti, da se je začela vojska.
Drugače vojske nismo preveč
hudo čutili, včasih se je ponoči
slišalo, kako je na Soški fronti
pokalo. Kmalu po končani vojski
sta prišla domov oče in brat, živa
in zdrava, to je bilo veselje. Po
vojski pa je bilo težje živeti, davki
so bili izredno visoki.«
Kje ste pa dočakali začetek
druge svetovne vojne?
»Ja, to pa se je kuhalo že nekaj
časa. Konje so nam pobrali še
pred vojno, takoj za tem, v dveh
dneh se mi zdi. pa so bili že
Nemci tu. Hitro se je zgodilo, pa
strah nas je bilo vse. Samo slabo
se je slišalo. Drugače pa Nemci
niso hodili dosti po vaseh. Tu in
tam kakšen kamion, alipapatrola
na motorju. Pokati pa smo precej
slišali, proti koncu vojske še
najbolj. Sicer smo v našem hlevu
imeli ležišča in tam so večkrat
prespali partizani, predvsem te-
renci. Tako tiho, kot so zvečer
prišli, so z zoro tudi odšli. Spomi-
njam se predvsem, da je prespal
tudi Franc Strelec, Peter in Franc
Cvetko, vsi iz Ptuja pa Karel
Jakopič, kije sedaj v Mariboru in
drugi.
Kmetje smo precej pomagali
partizanom, kar je pač bilo v
naših močeh. Moja sestra Gera je
imela celo vezo s partizani. Pa
moj sin, ki so ga poklicali v nem-
ško vojsko, kmalu je pobegnil
domov in se vključil med partiza-
ne. Težko je bilo pač, težko...«
Kako pa ste dočakali svobodo?
»Tega ne bom nikoli pozabila,
kot da bi bilo danes se mi zdi.
Imeli smo polje pod Borlom, na
levi strani Drave seveda. Že nekaj
časa spomladi leta 1945 se je
govorilo, da Nemcem trda pre-
de,da bo konec vojske. Mi pa smo
imeli takrat največ dela, pa smo
pač to delali.
Ravno k južini smo hoteli, ko je
sosed opazil na Borlskem gradu
belo zastavo. Te bo pa res nekaj
smo si rekli, saj je precej pokalo.
Isto popoldne so partizani zrušili
most, da Nemci ne bi mogli
pobegniti preko Drave. Hoteli so
JO popihati preko Haloz, pa so
baje partizani vse postrelali. Eni
so skakali v deročo Dravo, spomi-
njam se, daje bila zelo visoka, pa
so se večina vtapljali. Ni dolgo
trajalo, ko so tudi po radiu pove-
dali da je vojske konec, naši
partizani so se vračali domov.
Dosti pa se Jih nikoli ni vrnilo.
Vsaka vojska nekaj stane in dosti
požre.«
Ste si po vojni kmalu opomo-
gli?
»Ja, ostali smo pač doma,
delali smo veliko, tako Je pač na
vasi. Je pa bilo še hujše kot za
prvo vojsko. Kar nekaj let smo
morali dajati kakšno svinjo, mast
in zrnje za obvezno oddajo. Vsak
Je imel določeno koliko Je moral
dati. Pa smo vsi dajali, čeprav
nam ni več dosti ostalo. Veste,
čeprav je bilo dosti težje živeti Je
bilo bolj luštno kot danes. Eni
sploh ne vejo kaj Je hudo, pa so
preveč brezskrbni.«
Kako pa danes živite, se radi
spominjate starih časov?
»Tako pa, najrajši. Če berem
m.i Je vse bolj živo. Veste, dosti
sem delala celo življenje, zvečer
pa sem utrujena še brala, saj
sama ne vem kako sem sploh
vzdržala. Do lani sem hodila
delat na polje, pa me snaha in sin
ne pustita več. Pravijo naj se
čuvam, daje zdravje čez vse.«
Ste prebrali veliko knjig?
»JoJ, to pa to, čez 1500 sem Jih
od malega gotovo prebrala. Ne-
katere tudi po dvakrat in še več.
Samo čez letošnjo zimo sem Jih
prebrala blizu 50. Od vsepovsod
mi Jih nosijo. Tudi Tone Kmetec,
ta muzikant mi Jih nosi. On mi Je
prinesel vse Titove, pa od Prešer-
na in Cankarja. Saj res, takšne
pesmi, kot Jih piše Prešem pa se
mi zdi, da Jih ni še nihče napisal.
Ste Jih že brali?«
Poglejte, preko 80Jih že imate,
ste še zdravi?
»Ja, zaenkrat lahko potrdim.
Pozimi včasih malo kašljam, pri
zdravniku pa že nisem bila ne
vem koliko let. Jaz pravim, če
hočeš dolgo živeti moraš delati,
tako boš brez skrbi. Jem vse po
vrsti, mastoega sicer ne preveč.
Tu in tam spijem kakšen kozarček
vina — več ne, samo dvakrat sem
bila čisto vinjena. Ko sem se
poročila.«
Še bi lahko kramljali s prikupno
ženico, še bi lahko iztresala, kot iz
rokava, pa sva le nehala. Bodi
dovolj, sva si dejala, z? stoti
rojstni dan se spet vidimo sem Ji
obljubil, pa Je skromno odvrnila:
»EJ bejšte, bejšte no, bog ve kje
bom te...«
M. Ozmec
Ce ne bi bile tako male črke, ne bi rabila očal.
Foto: M, Ozmec
Le kdo bi ji prisodil 84 let.
Vitomarčani pred novim
referendumom
Na manj razvitem območju KS
Vitomarci v Slovenskih goricah v
kateri živi 1300 prebivalcev teče v
teh dneh razprava o ponovni uved-
bi krajevnega samoprispevka, ki bi
ga skoraj v celoti namenili za ure-
ditev ilovnatih krajevnih cest,
nujno pa bi potrebovali tudi večna-
menski prostor in nekatere druge
komunalne in družbene objekte.
Vsi ti njihovi načrti bi jih do leta
1985, samoprispevek bi uvedli za
dobo sedmih let, veljali
1,400.000,00 dinarjev. S progra-
mom, ki ga je pripravil odbor za
pripravo referenduma, se sicer vsi
krajani niso strinjali tako, da bo
potrebno še nekatere vskladitve.
Pri tem gre predvsem za večnamen-
ski prostor, ki ga najbolj pogreša
domače prosvetno društvo m učen-
ci tamkajšnje šole za telovadnico s
čimer bi pridobili tudi pogoje za ce-
lodnevno šolo. Ob tem pa moramo
tudi povdariti, da v okviru prosvet-
nega društva delujejo štin sekcije
— knjižnica, dramska skupina,
mladinski tamburaški orkester in
mešani pevski zbor, ki so
kratkomalo brez ustreznega prosto-
ra. Vse to narekuje potrebo po tem,
d."" je v okviru novega samoprisp)ev-
tudi ta večnamenski prostor,
prizadevanjih Vitoinarčanov
za lepši in boljši jutrišnji dan bomo
nekoliko več zapisali v prihodnji
številki Tednika.
mš
PRED SKUPSCINO LOKALNE SKUPNOSTI ZA CESTE
Delegati skupščine lokalne
skupnosti za ceste občine Ptuj se
bodo sestali 26. februarja. Stro-
kovna služba je za tokratno
zasedanje pripravila le dve točki
dnevnega reda, ki pa zaradi svoje
pomembnosti zahtevati izredno
odgovorno razpravo ter konkretno
akcijo. Gre za	vpraša-
nja, ki so dnevno predmet številnih
razprav.
Finančni .načrt skupnosti za letos
je vreden 24 milijonov dinarjev.
Po tem planu se bodo sredstva
uporabljala za vzdrževanje
makadamskih cest, asfaltiranih
cest ter za opravila na manjših
gradbenih objektih (mostovih) in
za modernizacijo cest po programu
za letošnje letcf, ki načrtuje mo-
dernizacijo cest v skupni dolžini
17,7 km. Modernizirali bodo
naslednje cestne odseke:
Krčevina—Grajena, Podleh-
nik—Leskovec, Podlehnik—Koz-
minci, Kozminci —Dobrina,
Zamenci do občinske meje ter
Majšperk—Stanečka vas. Pri mo-
dernizaciji teh odsekov bodo z
ustreznimi deleži sodelovale tudi
posamezne krajevne skupnosti.
Nekaj -sredstev bo skupnost
namenila tudi za sofinanciranje
ureditve železniških prehodov in za
plačilo obvez do najetih kreditov.
Ob tem pa je potrebno takoj
pristaviti, da bo skupnost lahko
tak program izvajala le ob rednem
prilivu vseh sredstev iz predvidenih
virov. Naj omenimo še vire
financiranja: pristojbina od
cestno-motomih vozil, cestni dinar
od republike za ceste III. reda in
sorazmerni znesek za dolžino
lokalnih cest, cena za prodano po-
gonsko gorivo, sredstva republiške
skupnosti za ceste, sredstva kra-
jevnih skupnosti in kot najpo-
membnejši: sredstva združenega
dela. Večjo pomoč skupnost
pričakuje tudi od republiške
skupnosti za ceste in banke.
Povedati je potrebno tudi, da
združeno delo ne plačuje svojih
obvez v skladu s samoupravnim
sporazumom, katerega podpisnik
je.
Zaključni račun skupnosti za le-
to 1978 izkazuje za 27.975.164
dinarjev prihodkov in za 420.534
dinarjev manj odhodkov. Pri
analizi dotoka sredstev iz krajev-
nih skupnosti se je ugotovilo da so
le-te prispevale nekaj nad tri
milijone dinarjev, medtem ko se
zatika pri prispevku iz združenega
dela. Po aneksu k samoupravnem
sporazumu bi moralo združeno de-
lo v preteklem letu nakazati
skupnosti 9,5 milijona dinarjev,
odvedlo pa je le 3,6 milijona
dinarjev. Ta izpad se je brez dvo-
ma odrazil v realizaciji programa
za enako obdobje. Vendar je
realizacija kljub občutnemu izpadu
sredstev bila nad pričakovanji. Od
predvidene modernizacije 17 km
cest, se je moderniziralo 14 km
cest. Da je temu tako, so pripomo-
gla izredna prizadevanja skupnosti
za izbiro najcenejšega in najboljše-
ga ponudnika, povečani prispevki
krajevnih skupnosti, najeti krediti
in soudeležba republiške skupnosti
za ceste (rezervni sklad). Stanje
kreditov ob koncu leta 1978 je
znašalo 6,5 milijona dinarjev; ta
sredstva pa bo potrebno v
letošnjem letu tudi vrniti. Ob tem
je treba poudariti, da kreditov ne
bi bilo, če bi gospodarstvo svojo
obvezo tudi poravnalo.
Takšno stanje zahteva tudi
poglobljeno analizo, ki naj doreče
izhod iz takšnega stanja, saj je ne-
razumljivo, da se tako obn^amo
do financiranja tega izredno po-
membnega vprašanja za naš
nadaljnji razvoj. Ce bo šlo tako še
naprej, bo skupnost prisiljena
skrčiti program na minimum, ki
obsega vračanje obvez in
vzdrževanje obstoječih cest. Ob
tem se poudarja, da ..izguba"
sredstev iz gospodarstva, v bistvu
povzroča tudi ..izgubo" soude-
ležbe sredstev iz krajevnih skupno-
sti.
MG
tednik
- 15. februar 1979
iz naSih krajev - 7
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V KS
V soboto 20. januarja je komisija za SLO pri
mladinskem aktivu Franca Krambergerja
Rogoznica organizirala razgovor na temo
nmžbena samozaščita v KS. Tema je morda
3 večino mladincev malo odbijajoča, toda le
to ker to področje premalo poznamo.
Sleda da bo tako ostalo še naprej, saj je bil
rA7&ovor slabo obiskan. Nekako smo se že
Mzvadili da so pri nas takšna predavanja bolje
obiskana. Skupaj s pripadniki JLA nas je bilo
okrog 40.
Strokovno predavanje je imel Franjo Lačen,
ki nam je svoje znanje na tem področju zelo
Hnbro posredoval. Kot dopolnilo smo si
pledali še dva filma s področja SLO. Povabilu
nI razgovor so se odzvali tudi trije predstavniki
vimoupravnih organov KS, to so bili: predsed-
k KK ZRVS Rogoznica, predsednik skupšči-
ne K-S in predsednik odbora za LO. Žal debata
ni zaživela.
Morda bi posredovala nekaj glavnih izhodi-
ič kidoločajovseljudskodelovanjevokviruDS
in LO. Tokrat se nismo toliko poglabljali v
splošna načela DS, ampak smo se točno opre-
delili na njeno vlogo v KS.
Vse KS morajo izdelati svoj obrambni načrt.
K.er ima v njem sleherni posameznik svojo
nalogo, kijo mora znati opravljati, taobrambni
načrt ne more biti »tajna«. Del, obrambnega
načrta je tudi varnostni načrt, izdelan na
podlagi varnostne ocene, kijo morajo izdelati v
KS vsako leto. Novo področje v obrambnem
načrtu pa je vprašanje delovanja narodne
zaščite. Ta šele v zadnjem času dobiva svojo
zakonito podlago.
In kakšna je naloga KS v ljudski obrambi?
Odbor za LO in DS zajeme v svoje delovanje
vse DPO, TOZD in strukture KS. Ponekod
imajo za to specializirane pododbore, ki do
podrobnosti izdelajo obrambni načrt. Ta
vsebuje vprašanja industrije, kmetijstva, obrti,
gradbenih del, organizacije šolstva, zdravstva
m komunalnih dejavnosti, delovanje financ,
civilne zaščite....
Zelo važno je, da poznamo kapaciteto živine
pri zasebnih kmetovalcih in v zadrugah, kajti v
vojnem času smo tako kotnikoliodvisniodnjih.
Vemo, da danes pri nas vsa rodovitna zemlja še
ni izkoriščena, čeprav stremimo za tem. Poleg
tega pa gojimo nekatere artikle, s katerimi v
stiski nimajo kaj početi. Zato so potrebne
čimbolj smotrne preusmeritve, tako da bomo
nahranili čimveč ljudi.
Sovražnik bo, jasno, rušil tudi naše hiše.
Vedeli moramo, odkod bomo dobili opeko,
cement, železo za obnovo in kaj bomo najprej
obnavljali. Gotovo bo nekaj tovarn onesposob-
ljenih. Odkod bomo podpirali žene in otroke
oboroženih mož, vojne sirote? V takšnih
situacijah smemo računati tudi na prekupče-
valce, ki jim moramo pravočasno stopiti na
prste.
Naša stanovanja so majhna in le malokdo
hrani večje zaloge hrane. Običajna panika
našega prebivalstva bi pripomogla tako, da bi
se peščica neodgovorno založila, velika večina
pa bi ostala brez osnovnih življenjskih potreb-
ščin. Obubožane trgovine bi malo rešila tajna
skladišča. Sicer pa je zaželeno, da ima vsako
gospodinjstvo osnovnih živil vsaj za mesec dni.
Tudi vse šole imajo izdelane obrambne
načrte, ki določajo koliko učencev in učiteljev bi
ostalo skupaj, koliko bi jih delovalo po podežel-
skih šolah (vse podružnične šole bi postale
samostojne), koliko bi se jih izobraževalo po
domovih. Zadnja oblika bi bila gotovo najpo-
gostejša. V njej pa bi se ohranil in preusmeril
tudi učnovzgojni načrt. Otrokom bi predvsem
zbujali narodno zavest, gojili ljubezen do
materinščine in jih usposabljali za obrambno
dejavnost.
Število bolnih in ranjenih bi naglo poskočilo.
Dobro moramo organizirati zdravstveno
službo, da pomanjkanje zdravnikov in zdravil
ne bo preobčutno. Vse službe in skladišča v
danih situacijah bomo podružbili le toliko, da
bodo ljudje vedeli, da obstajajo, ne pa, kje
obstajajo. Že v mirnem času moramo čimbolj
razviti uslužnostne obrti, katerih dejavnost
nam bodo ob okrnjeni industriji še kako prav
)rišle. Obrtnikov kot so kovači, zidarji, mizarji,
trojači, čevljarji pa je pri nas vedno manj!
Vedno več KS organizirano koplje jarke za
nove metre vodovodnih cevi. Lepo, da bo
končno naš človek lažje zaživel. Ne smemo pa
vseeno, zanemariti studencev z zdravo ptino
vodo. Kaj bomo sicer počeli, če bo voda v
mestnem vodovodu zastrupljena?
Sovražnikovo najmočnejše orožje je moral-
na pripadnost preprostega prebivalstva. Zase
ga lahko pridobi z dobro organizirano infor-
mativno dejavnostjo. Neverjetno, kaj v težavah
ljudje vse verjamejo. Zato je ena naših glavnih
nalog, da ljudi sproti podrobno obveščamo o
njihovem položaju in vseh možnih rešitvah.
Cemu vsi ti načrti? Če predvidimo nekatere
možnosti, ki bi se ob napadu lahko uresničile in
ljudem ponudimo pomoč je vsesplošno prese-
nečenje mnogo manjše. Ljudje se lažje znajde-
jo, psihološko pa ne doživijo tolikšnega pretre-
sa. Akcije so hitrejše in učinkovitejše. Ne
smemo pa pričakovati, da bodo obrambni
načrti absolumo izpolnjeni. Kako to izgleda,-
nam je pokazala vaja civilne zaščite. Z močno
zavestjo in pripravljenostjo našega naroda tudi
uspeh ne bo izostal. Morda se zdi vse to komu
lepa teorija v mirnem času. Verovati moramo
drug v drugega in želeti, da bi se le-ta nikoli ne
prenesla v kruto resničnost.
AŠ
GRABŠINSKI BREG
PRI GOMILI
Delavno
gasilsko
društvo
Pred nedavnim je bil občni
zbor gasilskega društva Grabšin-
ski breg. Udeležila se gaje tudi 8
članska delegacijaGDGabemiks
predsednikoma upravnega in
nadzornega odbora na čelu. Iz
poročila na občnem zboru smo
razbrali, da ima GD Grabšinski
breg lep gasilski dom z orodjamo
in z manjšo dvorano, povrh pa še
gasilsko sireno, ki se vsako soboto
opoldne oglasi s strehe gasilskega
doma, drugače pa so požari na
tem območju zadnja leta bolj
redki, vendar če kje izbruhne, ga
je treba gasiti in reševati premo-
ženje ljudi.
Gasilski dom v Grabšinskem
bregu je praktično središče življe-
nja okoliških krajanov, saj mimo
dom a vodi zaenkrat še m akadam-
ska cesta, ki ji pravimo regional-
na. tu je avtobusno postajališče,
da čakajočim potnikom ni treba
ob slabem vremenu stati na
dezju, tudi javno razsvetljavo
mamo tu itd. Na občnem zboru
so se tudi preizkusili v pripravlje-
nosti saj so med zborom uprizo-
™ jjaram, ker je bil »namišljen
{"ropam dela za leto 1979, ki so
ga obravnavali na zboru, je
'recej obširen, obsega tudi sode-
ovMje na 50 letnem jubileju, ki
letos praznovalo sosednje
nr.^V^^"^^^- Morda pa je
premalo v programu dano po-
"aarka pnpravam na 40-letnico
1 g D Grabšinski breg, ki
ga bo praznovalo prihodnje leto.
un^l P^ "aloge, kot je nakup
o vs^lf nadomestnega agregata,
Precej živahna razprava, tudi
n^Z^ P"Prave na 40. obletnico
•našega društva.
druj.k"^"^'" zboru je bil še
J^žabni zaključek, ki Je odlično
Sšu ''J^^i^nem tovariškem
mnl- Nekateri dosedanji in
^nog.novičlanigasilskegadmšt-
Čušuni	Francu
100 if' prostovoljno tudi po
za leto 1979,
na en J'	le 20, dm. Pa še
P?ed leS^^^J^ trebaopozoriti.
tuS^ delo gasilskegVm tudi
ov?ra ^a društva pod Gomilo
tv^'* i^gost'pretepi na priredi-
sedainl.ouT^^^^'"'^ srečanjih,
več ^Pojavovskorejdani
bodo nr^ ^^ ^^^^ "P^j^' da
Pril.odn^e	breg
enako ^ - ^ nadvse uspele,
F. Holc
Izvoljeno novo vodstvo KK SZDL
Po dobro opravljenih zborih
občanov v krajevni skupnosti
Kidričevo so se dokončno formi-
rali .tudi organi KK SZDL na
svoji 1. seji novoizvoljenih dele-
gatov, kije bila ob dobrem obisku
v klubu upokojencev v restavraciji
Kidričevo. Iz poročil dosedanje-
ga predsednika KK SZDL Janeza
SRŠENA in podpredsednika sve-
ta krajevne skupnosti Jožeta BR-
GLEZA je bilo moč ugotoviti, da
so tokratni zbori občanov bili zelo
demokratični, saj so prav vaščani
na teh zborih volili alipaodkloni-
h in zamenjah evidentirane člane
za nove KO SZDL in KO (takoz-
vane vaške odbore KSSK) v celoti
pa potrdili vse evidentirane tova-
rišice in tovariše, ki so bili predla-
gani za vodilne funkcije v KK
SZDL. To je samo še dokaz več,
da imajo občani zaupanje v
predlagane (sedaj že tudi dokon-
čno izvoljene) funkcionarje v KS
in KK SZDL Kidričevo.
Prav gotovo je bilo pomembno
to, da so v nekaterih območjih KS
konkretno predlgali vrsto novih
imen, ki niso bili predlagani od
koordinacijskega odbora za ka-
drovanje, saj so tako občani na
demokratičen način izvolili tiste
svoje krajane za katere so prepri-
čani, da bodo zastopali tako
njihove kot tudi naše skupne
družbene interese v KS, občini,
republiki in zvezi, seveda po
svt)jih delegatih. Občani so iznaš-
li tudi svoje predloge in spomnili
nosilce vodilnih funkcij na neka-
tera dejstva, ki so jih v času
svojega mandata pozabili oz. jih
niso v celoti izvršili tako kot je bilo
dogovorjeno. To je dober poduk
za nova vodstva, da si skupaj z
občani pripravijo za svoje ^elo
takšen program, kakršnemu bodo
pri svojem delu s pomočjo vseh
struktur tudi kos.
Prav zaradi lažjega dela in da
bi bili frontno tudi bolje povezani
so v KK SZDL zajete vse struktu-
re. Poleg tega smo na območju
KS Kidričevo formirali na novo
šest krajevnih odborov SZDL in
tudi 6 KO (vaških odborov) KS. S
tem je bilo zajeto v aktivno delo v
SZDL kar največ občanov, ki v
svojem kraju najbolje poznajo
določene probleme in jih skupaj z
ostalimi tudi po možnosti rešuje-
jo. Razveseljivo je dejstvo, da so
se že KO SZDL sestali na svojih
sejah in se dogovorili za način
dela. K delu morajo pritegniti
prav vse tam živeče člane ZK, saj
so se ti dolžni vključevati v delo v
kraju kjer živijo.
Lahko rečemo, da je prva seja
novoizvoljenih delegatov KK
SZDL in KS Kidričevo pokazala,
da je v dosedanjem načinu dela
potrebno nekaj spremeniti za kar
je potrebno frontno delo vseh
delegatov iz DPO, društev in
DPS. Nosilci v aktivnem delu
SZDL, pa morajo biti nedvomno
prav Člani ZK v KS.
Izvolili so novega predsednika
KK SZDL Franja MAJAČIČA,
za sekretarja KK SZDL Franca
MEŠKA, podpredsednika KK
SZDL Draga KNEŽEVIČA in za
blagajnika Milana MOJZERJA.
Prav tako so se dogovorili, da
bodo imeli 10 K K SZDL in ne
predsedstvo, ki so si ga tudi
izvolili. Tako je novo vodstvo K K
SZDL sprejelo svoje naloge in jih
sedaj skupaj z vsemi dejavniki v
KS Kidričevo mora tudi dosled-
no izvajati, za kar smo odgovor-
ni prav vsi, ki živimo in delamo v
K S Kidričevo!
France MEŠKO
Udeleženci prve seje novoizvoljenih delegatov KK SZDL
Posnetek: K. Zoreč
ZAP0SLEiyi v ZASEBNI OBRTI
BOLJE ORGANIZIRANI
že več kot štiri leta si občinski sindikalni svet
Slovenska Bistrica prizadeva organizirati delavce,
zaposlene pri zasebnih obrtnikih, v osnovno
organizacijo sindikatov. Vse do danes si ti delavci
uresničujejo svoje samoupravne pravice v okviru
družbenopolitične zavesti delodajalcev — zasebnih
obrtnikov, ali pa se za doslednejše uveljavljanje svo-
jih interesov in pravic zavzemajo neorganizirano in
posamezno. Takšna prizadevanja pa mnogokrat ne
prinašajo željenih rezultatov.
Na območju občine Slovenska Bistrica je pri
skupno 84 zasebnih obrtnikih, ki imajo zaposlene
delavce, vključeno prek 300 delavcev. Kljub temu, da
se je doslej velika večina že izrekla za ustanovitev
osnovne organizacije sindikata, zaposlenih pri zaseb-
nih obrtnikih, pa ta še vedno ne deluje. Osnovni
vzrok temu je iskati v premajhni odločnosti zaposle-
nih pri zasebnikih, saj se ie kljub dosedaj že trem
sklicanim sestankom, udeležilo premajhno število
delavcev. Tako niso uspeli izvesti ustanovnega
sestanka, kjer bi lahko oblikovali kadrovsko zasnovo
osnovne organizacije.
Med vzroki za premajhno zainteresiranost delav-
cev, zaposlenih pn zasebnih obrtnikih za doslednjo
uveljavitev svojih pravic iz ustave in zakona o
združenem delu, navajajo premajhno zainteresiranost
za takšno organiziranost v vrstah delodajalcev —
zasebnih obrtnikih.
V obdobju lanskega leta je število delavcev iz vrst
zaposlenih pri zasebnih obrtnikih, ki bi se želeli
organjziratj v enotno sindikalno nrgani7afiir>
poraslo. Zmanjšalo pa se je število zasebnih obrtni-
kov, ki Se mislijo, da je združevanje zaposlenih pri
njih, v enotno OO ZS, usmerjeno v boj proti zasebni
obrti.
Občinski sindikalni svet Slovenska Bistrica je te dni
poslal vsem zasebnim obrtnikom in zaposlenim pri
njih, na območju občine, posebne pismene pristopni-
ce z obrazložitvijo pomena združevanja v OO ZS.
Prve izpolnjene pristopnice pa že vračajo. Iz njih je
mogoče razbrati odločnost vseh zaposlenih in večine
obrtnikov, za ustanovitev OO ZS v okviru občinske-
ga sindikalnega sveta Slovenska Bistrica.
Ker je večina zasebnih obrtnikov locirana na
območju krajevnih skupnosti Slovenska Bistrica,
Poljčane in Oplotnica, načrtujejo, da bodo v teh KS
organizirali osnovne orpnizacije sindikata. Za njiho-
vo ustanovitev pa se bodoodločili, če bo v kraju
podpisalo pristopnice vsaj deset članov, ki so
zaposleni v zasebni obrti.
Viktor Horvat
Mladi si želijo prostor
za sestajanje
Kljub temu, da se mladi v Zabljeku pri Slovenski Bistrici, ob
uresničevaigu svojih nalog srečujejo s težavami, si najbo^ želijo prostor,
kjer bi se lahko sestajali. Predvsem v zimskim mesecih mladi iz tega kr^a,
ki spada v krajevno skupnost Laporje, svojih nalog ne uspevno v celoti
uresničevati. Pomaigkaige lastnega prostora že vsa leta od ustanovitve
srečujejo z organizirat^em sestankov in drugih srečanj na domovih
članov, lqer im^o tudi dokumentacgo. V poletnih in toplejših dnevih pa
se sestaj^o kar na prostem.
00 ZSMS Zabljek šteje okoli 50 učencev. Svojo dgavnost
uresničujejo v komisgah, med njimi za kulturo, šport, kadrovsko, za
SLO. za izobraževalce in za mlade kmetovalce.
Želja po z^aditvi lastnega doma je sedq že tako daleč, da so izvolili
posebno komis^o za gradnjo doma v Žab^eku, kjer bodo proučili vse
možnosti, od lokacige do finančnih in organizacge dela. Tako mladi kot
tudi stargši kr^ani so priprav^eni svoj delež povečati še s prispevki v
materialu in s prostovo^ nim delom.
Pred nedavnim so pri 00 ZSMS Žabjek ugodno ocenili minulo delo
in sprgeli program dela za letošige leto. Lani so u^ešno vzdrževali in
obnav^ali ceste vkr^u, zgradili so novo odbgkarsko igrišče ter pripravili
več samostojnih akcij in športnih srečanj. Skupno so v preteklem letu
opravili blizu 1000 prostovo^nih delovnih ur.
S takšnim delom nameravajo nadaflevati tudi v letošnjem letu, ko
načrtujejo akcijo za asfaltiranje cestnega odseka Žabljdc-Levič-Loče v
dolžini 3 km, nada^evaige gradnje športhih objektov v krjgu in kot
najpomembnejšo nalogo, pričetek gradnje doma, ki bi bil nameigen za
sest^anje mladim in tudi drugim kr^evnim organizacgam. Posebno
pozornost posveč^o akcigi preoblikovanja KS Laporje. Nada^evali bodo
tudi z organiziranjem svečanosti ob vseh pomembngših praznikih in se
še nadage povezovali z mladimi z obmoi^a občine Slov. Bistrica.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Doslej n^večja akcija mladih in tudi starejših občanov Žabljeka
je izgraditev vaškega vodovodnega omrežja
Strune makolskih
tamburic
v osnovni šoli Anica Čeme v Makolah že vrsto let uspešno deliije
edini tamburaški oikester na obmo^u občine Slovenska Bistrica.
Njegova dejavnost in uspehi niso m^hni, sq ie ta oikester v dosedaigem
obdobju, nastopil že na raznih prireditvah v okviru občine. V Makolah in
okolici pa so nepogrešpvi del kulturnega programa ob slovesnostih.
Uspehi tega oricestra so plod velikega razumevala za to obliko
dejavnosti v vodstvu osnovne šole in tudi zanimanja za igranje na
tamburice med učencL Zak^učdc vsakega šolskega leta pomeni za
oikester tamburašev v Makolah tudi novo obdobje, s^ ga zapusti
določeno število članov, ki jih je potrebno nadomestiti z novimi S tem
pa se pričnejo znova tudi vse vaje.
Veliki "vo^i danes že nad 70 let starega ustanovitelja in tudi
dosedaigega voc^e orkestra Antona Švagana se je zahvaliti, da uv^aige
novih članov oricestra trqa dok^ kratdc čas. Da se doseže tak u^ehpa
ni dovoj samo veselje posameznika, potrebno ie žrtvovati veliko prostega
časa tako na skupnih v^ah kot tudi doma. Med težavami pri vaah je
potrebno omeniti tudi precgšnjo medsebojno odda^enost članov
orkestra in tudi skromen prosti čas vod^e Antona Švagana, ki istočasno
deluje še na nekaterih drugih področjih glasbene vzgoje v Makolah, pa
tudi učencev, ki ob vse zahtevnejših šolskih obveznostih na večkrat
sprgemajo precgšnje breme dela na svojih domačgah, s^ je večina med
njimi iz kmečkih dnižin.
Vse te težave so doslg odprav^ali z veliko mero dobre voje in tudi
^ubezni do glasbe. To pa je tudi poroštvo, da v oricestru še dolgo ne bo
zavladalo zao^e.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Tamburaški oikester iz Makol na enem od svojih številnih
nastopov
3 - naSi dopisniki
15. februar 1979 -
tednik
Smučke v kotu in
zopet šolske torbice
Kot vsaka prijetna stvar so tudi letošnje zimske počimice za učence
osnovnih šol bistriške občine hitro, prehitro minile. Mnogi so se morali
posloviti od smučk še predčasno, saj je snega v dolini zmanjkalo že
veliko pred iztekom zimskih počimic.
Vsaj prvi del letošnje zime pa je šolarjem, za razliko od nekaj prejšnjih
let prinesel veliko mero bele opojnosti, smučarskega pa tudi sankaškega
zadovoljstva. Mnogi med njimi so v letošnjem letu prvič stopili na
smučke. Samoupravna telesnokultuma skupnost občine Slovenska
Bistrica je letos na smučiščih bistriškega Pohorja, največ pri Treh kraljih
in na smučarskih terenih Boča organizirala več smučarskih tečajev za
šolarje, ki se jih je udeležilo blizu 350 osnovnošolcev iz celotne občine.
Neugodne snežne razmere v drugem delu šolskih zimskih počitnic so
preprečile, da bi število otrok bilo še večje.
Navdih ljubiteljev smučanja se je te dni iz narave prenesel v šolske
klopi, saj se je pričel »drugi polčas« šolskega leta. Čeprav mnogi še
vedno ne morejo pozabiti počitniških dogodivščin, se Usti v zvezkih in v
šolskih knjigah vztrajno obračajo. Učenci jim včasih uspešneje drugič
manj uspešno sledijo, saj bodo morali marsikaj od tistega znati povedati
učiteljem in zapisati v šolskih in domačih nalogah v prihodnjih mesecih.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Smučke in sanke je zamenjalo redno šolsko delo.
Obrtniški ples
Prejšnjo soboto je bil v motehi v Podlehniku tradicionalni obrtniški
ples, ki ga je organiziralo obrtno združenje občine Ptuj. Plesa, ki je bil že
peti po vrsti se je udeležilo veliko število obrtnikov in drugih gostov.
foto: KOSI
Letna konferenca
00 ZSMS Markovci
v petek, 2. februarja 79 je bila redna letna konferenca osnovne
organizacije ZSMS Markovci. Vodstvo OOZSM Markovci je prisotnim
podalo poročila predsednika, sekretarja in blagajnika. Konference so se
udeležili tudi predstavniki nekaterih drugih DPO, ki delujejo v naši KS.
V razpravi, kije sledila smo vsi skupaj nakazah smernice našega delova-
nja v bodoče. Govorili smo o skupnih akcijah. Prav tako pa se nismo
izognih nekaterim problemom, ki se porajajo pri delovanju večjih
organizacij v eni vasi (npr.: uporaba, prostorov, prirejanje proslav...)
Udeležencem konference, teh je bilo veliko, smo podali tudi važnejše
teme z mladinskega seminarja v Podlehniku.
Ob prelistovanju glasila: Mlada pota, to je naše prvo glasilo, smo se
vesehli prav vsi. Priprava in izdaja glasila sta terjah mnogo časa in
truda, zato smo uspeha še toliko bolj veseli. Upam, da mladi razumete
uvodne besede glasila: »Izdali smo prvo številko našega glasila. Upamo,
da bo sčasoma postala tudi TVOJE, da bo postalo del in delo vseh nas!«
Še takrat, ko smo se »vrteli« ob glasbi, — sledil je namreč mladinski
ples, — smo hote ali nehote prehajah na pogovore o našem delu, o
akcijah v bodoče...
Slavica PIČERKO
Srečanje na Kapeli
Nekdai^i inštruktor „Viničarske šole" na Kapeli je pobudnik m
o^anizator srečai^a absohrentov te šole. Viničarska šola na Kapeli je
delovala od leta 1930 do 1934 in jo je absolviralo precej bodočih
naprednih vinogradnikov.
Srečaige bo v soboto, 24. februarja 1979 ob 9. uri v prostorih
vinogradniškega go^odarstva na Kapeli. Namen srečanja je ogled
vinogradniških nasadov na žični vzgoji, sodobnih sadnih nasadov in ogled
modemih vinskih kleti s sodobno opremo.
Vse absohrente te šole, kije delovala pred več kot 45 leti vabgo z
obvestili v sredstvih javnega obveščarga, da pridejo na srečaige, posebnih
pismenih vabil pa ne bodo pošiljaii, ker organizator tudi ne ve, kdo od
nekdaigih absohrentov še živi na našem obmoi^u. Avtobusne zveze s
K^elo so iz vseh smeri ugodne.
Prav bi bilo, da bi se na podobna srečaiga spomnili tudi absolventi
nekdaigih kmetgskih šol v Svečini, Mariboru, na Pekrah, v Podlehniku
itd.
Franček Kole
Znanje, spretnosti in pesem
Člani osnovne organizacije
ZSMS Laporje pri Slovenski Bistri-
ci so pred nedavnim uspešno
uresničili še eno iz vrst svojih
načrtovanih akcij. Izvedli so
oddajo ,,Pokaži kaj znaš". Ta pa
ni imela samo tekmovalnega name-
na, ampak je bil njen cilj širši.
Želeli so poživiti kulturno mrtvilo,
ki je vladalo prav v tem, zimskem
obdobju v Laporju. Nič manj po-
membna pa ni bila ugotovitev, da
je prav organiziranje takšnih prire-
ditev prava priložnost izmenjave
spoznanj in izkušenj mladih na
družbenopolitičnem in tudi na dru-
gih področjih. Ni bilo izključeno
tudi spoznanje, da bi morali mladi
iz sosednjih aktivov ZSMS v pri-
hodnje na podoben način, utrjevati
prijateljstva in organizirati občasne
skupn akcije.
Da je bila usmeritev mladih iz KS
Laporje pravilna govori tako veliko
število prijavljenih tekmovalcev, ki
so prišli na prireditev iz številnih
krajev mariborskega območja, na-
stopili pa so v skupinah in tudi
posamezno.
Najuspešnejša je bila skupina
glasbenikov iz garnizije Pohorski
bataljon Slovenska Bistrica, nagra-
de pa so prejele tudi prvouvrščene
ekipe. Razred v osnovni šoli Gustav
Šilih v Laporju, kjer je bila oddaja,
je bil mnogo premajhen za vse. ki
so si želeli ogledati oddajo.
Veliko zanimanje tako med tek-
movalci kot tudi občinstvom, za
takšno obliko dejavnosti, je orga-
nizatorje vzpodbudilo, da so se od-
ločili odobne prireditve organizirati
še večkrat.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Mnogi so prav na tej prireditvi postali iz pasivnih gledalcev aktivni nosilci
kulturnega življenja na vasi.
PIONIRSKI HIŠNI SVET
Nič kolikokrat ugotavljamo, da
ob gradnji večjih stanovanjskih
blokov ali naselij pozabljamo na
nujno potrebna otroška igrišča ali
druge prostore v katerih bi naj-
mlajši stanovalci preživljali svoj
prosti čas ob igri, zabavi ali
kakšni drugi zaposUtvi. Tako jih
prepuščamo ulici ali dvorišču,
predvsem pa njihovi iznajdljivosti,
v zvezi s tem pa tudi pogosti neje-
volji starejših stanovalcev — tudi
tistih ki so nekoč imeli otroke in to
še precej živahne, danes pa so žal
na to pozabili.
Tudi na Potrčevi 46, 48 in 50 v
Ptuju se mladim ni godilo nič bolj-
še. Zbirali so se v hodnikih ali pa
se v kakšnem drugem prostoru
stiskali pred dežjem in snegom.
Pred nedavnim pa se jih je
tamkajšnji hišni svet le spomnil in
jim dal na voljo lepo opremljeno
klubsko sobo in danes v njej že
teče aktivno delo najmlajših stano-
valcev. Ustanovih so pionirski hiš-
ni svet v katerem je pet članov,
predseduje pa mu Boris ILEC.
Dogovorili smo se, da bomo
ustanovili pionirski hišni svet. V
prostoru, ki nam je na voljo pa
bomo prirejali različne proslave za
starše in druge stanovalce našega
bloka, razna tekmovanja v šahu in
druge zaposlitve. Sodelovali bomo
tudi v raznih akcijah čiščenja
okolice in skupnih prostorov v
bloku ter čuvali zelenice, da nam
jih drugi ne bodo uničeval' in
lomili okrasnega grmičevja.
Zelo nas je razveselila pobi-^da
članov h-Snega sveta, da se tudi
mi, najnilaiši org-ni/Jramo in da
bomo dobiii na voijo opremljen in
ogrevan prostor. Prej smo se
sestajali ob vhodih in na hodnikih,
delali smo nemir in starejši so se
pritoževali. V tem prostoru se zbi-
ramo vsak dan, poslušamo plošče,
se igramo in prijetno preživljamo
svoj prosti čas.
Prej, ko smo imeli na voljo
samo dvorišče, smo bili dostikrat v
nevarnosti, ker po njem stalno vo-
zilo avtomobili. Sedaj imamo svoj
prostor v katerem se zbiramo, po-
govarjamo m zaposlujemo z razni-
mi otroškimi igrami. Sedaj nismo
nikomu več v napoto.
Za praznike kot so 8. marec, 1.
maj, 29. november in druge bomo
pripravili krajše proslave, da bodo
naši starši videli in slišali kaj v tem
prostoru počenjamo. Za organiza-
cijo in pripravo teh spominskih
slovesnosti smo že zadolžili Sanjo
Veličkovič in Manco Kramberger,
ki morata pripraviti tudi ustrezni
program.
Naši starši so zadovoljni, da je
končno le našel nekdo stik z nami
in da nas zna pravilno usmerjati v
razne oblike družabnega življenja
kar nam bo še prišlo kako prav.
Ce bosta takšen red in tovarištvo
ostala bomo uspeu odstraniti dose-
danje pomisleke in nezaupanje
starejših stanovalcev v nas —
mlade. Dogodilo se je, da so ta
prostor nekoč starejši mladinci
uporabljali v druge namene kot
jim je bil dan, zato so ga tudi izgu-
bili. Upamo, da pri nas tak ukrep
ne bo potreben.
Naj ob koncu tega zapisa še do-
damo, da je prevzel mentorsko
delo s pionirskim svetom Antun
Ščurič in da so prvi rezultati
skupnega in načrtnega dela z
najmlajšimi stanovalci v tem
bloku že vidni. Primer gotovo za-
služi večje pozornosti in razmi-
šljanja tam kjer prostor imaio.
otroci pa kratkomalo ne vedo
kam.
tekst in foto: mš
Boris ILEC
Leja LEPEJ
Andrej POLAJZAR
Vlasta KRAJNC
Andrej LEVANIČ
Nič mi ne
objavite
Najprej vam želim mnogo
zdravja in delovnih uspehov v
letu 1979. Sem naročnik Tednika
že nad eno leto, želim ostati to
tudi v letu 1979, saj se vaš Tednik
odlično razvija.
Menda se vam še nisem dovolj
predstavil. Moj dedek Vinko
Vauda, železniški sprevodnik, pri
njem sem v letih 1905—1913 kot
dijak stanoval v Mariboru, mi je
pogosto pripovedoval, da je bil
rojen blizu Ptuja, v vasi Žabjek,
od tu torej izhaja naš rod.
In res me je vsa leta pred vojno
in po vojnah vleklo v Ptuj. Spomi-
njam se, kako sem se kot študent
leta 1908 udeležil burnega sreča-
nja s takratnimi ptujskimi nem-
čurji. Bilanasjevečjaskiipina,vsi
»otoroženi« z gorjačami v rokah
in gnilimi lajci v žepih. Jaz sem
povrh imel še akordno piščalko
kot pevovodja.
Zame je bil Ptuj vsa leta sihio
privlačen, zato ga tudi redno
obiskujem. Kljub svoji invalidno-
sti (opešan vid in starost), sem
lani 24. novembra stopil v 88 leto
starosti, še vedno želim ostati
javni delavec in nočem sprejeti
vloge »živega mrliča«. To je tudi
vzrok, da vam pišem in se vam
pritožim.
Lani sem vam poslal kar tri
prispevke, pa me boli, da mi niste
objavih nobenega! Prosim, da mi
boste vsaj letos bolj naklonjeni.
Tudi to pismo lahko objavite.
Iskreno tovariško in borbeno
vas pozdravlja vaš »rojak«
Mirko Vauda, upok.
šol. nadz.
62221 Jarenina,
Vukovski dol 27
SPOŠTOVANI DOPISNIK IN
NAŠ »ROJAK«!
Opravičujemo se vam, da vaših
treh prispevkov v lanskem letu
nismo mogli objaviti, ker nam
vedno zmanjkuje prostora. Glede
na naš programski koncept obja-
vljamo predvsem prispevke o
dogajanjih na našem območju, to
je območju, kjer imamo večje
število naročnikov, zlasti smo
dolžni zabeležiti vsa pomembnej-
ša dogajanja z območja ptujske
občine, ki nam s svobodno menja-
vo dela zagotavlja denar za
pokrivanja okrog 20 odstotkov
stroškov izhajanjačasnika. Zaradi
tega pa za prispevke od drugod,
če niso neposredno povezani z
dogajanji na našem območju
navadno zmanjka prostora. Kljub
temu smo za vsako pismo ali
sporočilo naših bralcev od dru-
god hvaležni in kadarkoh nam bo
prostor dopuščal, bomo take
prispevke tudi z veseljem objavili.
Uredništvo
Obvestilo
esperantistom
Zaradi izpopolnjevanja v znanju
jezika se morajo redni člani obve-
zno udeleževati konverzacijskih
večerov, ki bodo enkrat mesečno
in to vsak prvi torek ob 18. uri v
Narodnem domu v Ptuju. Članom
bodo tam na razpolago tudi razne
esperantske revije, dobili pa bodo
lahko tudo druga potrebna navo-
dila.
V soboto, 3. marca pa bomo na
plošči poslušali slavnostni govor
profesorja dr. Mednarodnega pra-
va, bivšega predsednika UBA, ki
ga je imel v Haagu. Tako tečajnike
kot prijatelje ESPERANTA vlju-
dno vabimo!
Za esperantsko sekcijo: J. D.
,, TUDI JAZ BOM MESAR"
Poleg drugih lepot, od navadn«
rekreacije do vrhunskih zimskih
športov, je ta letni čas lep tudi zara-
di tega, ker je to čas takozvanih do-
mačih praznikov. Čeprav je tak
praznik današnji čas že precej zgu-
bil na nekdanji privlačnosti i"
tradicionalnosti pa vendar je
marsikoga tak domači praznik tud'
še danes doživetje. .
Tako je bilo tudi na Podovi, kjer
smo obiskali sodelavca Mesariča i"
slučaj je nanesel, da je prav ta
imel domači praznik. Ta je bil ^
posebno zanimiv za najmlajšega
člana te družine, ki se je tako
navdušil, da nam je zaup^, da bo
tudi on nekoč mesar. Čeprav ta
noklic ni posebno obetaven,
poštevajoč indu. mjske klavnice,
'ei' ar je iomaM lef - često
F.. ' -
:K)ra enkrat mojster i.s?s<>r pa 3e klobase b,™	" " ..
tednik - 15. februar 1979
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Razstava „Ptuj skozi arheološka obdobja"
je veliko delo
nanes so v razstavnem paviljonu Du-
j«na Kvedra v Ptuju zaprli izredno
Sr^ivo in bogato razstavo Ptuj
TS arheološka obdobja" katere
aviorja sta bila Marjana Tomanič-
Jevremov in Blagoj Jevremov, oba dipl.
arheologa in kustusa Pokrajinskega
muzeja v Ptuju.
Tako množičnega obiska razstave že
dolgo ne pomnijo, saj so si razen števil-
nih občanov razstavo organizirano
ogledali tudi osnovnošolci ter dijaki v
usmerjenem izobraževanju. Sicer pa je
najbolje, da o razstavi sami poveta kaj
več oba avtorja.
Marjana Tomanič-Jevremov: ,,Na
razstavi je bilo gradivo od leta 2100
pred našim štetjem in do 11. stoletja
našega štetja. To gradivo je bilo odkrito
predvsem v zadnjih osmih letih pri vseh
veli^<ih izkopavanjih. V zgornjem
prostoru je bilo gradivo kronološko
opredeljeno ter opremljeno z napisi. V
spodnjem prostoru pa je bilo razstavlje-
no nekaj terenske dokumentacije,
predvsem iz izkopavanj na Ziherlovi
ploščadi in v Hajdini. Precej je bilo tudi
terenskih skic, tlorisov, profilov, razen
tega pa je bilo še nekaj prazgodovinskih
žar in pa rimskih amfor."
Kako dolgo ste se pravzaprav
pripravljali nato zanimivo razstavo?
„Moram reči, da smo jo pripravili v
zelo kratkem času. Ptujskemu občin-
stvu smo želeli že prej predstaviti
izkopano gradivo, vendar do tega žal ni
prišlo. Sedaj se moramo zahvaliti vsem
delavcem Pokrajinskega muzeja v
Ptuju, predvsem kustusem in ravnatelji-
ci Ljubici Suligojevi, ki so dali vse od
sebe, da je prišlo do realizacije razstave.
Menim, da bomo s tako dobro
zastavljenim teamskim delom lahko v
prihodnje storili še veliko."
Kako je razstava všeč vam, kot avtor-
jem?
,,Zelo smo zadovoljni, saj smo
dosegli svoj namen. Občinstvu smo
predstavili vse najbogatejše najdbe
izkopane v zadnjih letih. V spodnjem
prostoru paviljona so vsi tlorisi
opremljeni z legendami v barvah, tako
da je vse skupaj še bolj razumljivo."
Boste razstavo obdelali tudi s
strokovnega področja temeljiteje?
■ ..Vso gradivo, ki je bilo razstavljeno
bo strokovno obdelano, vendar bomo z
nekaterim gradivom morali še počakati,
predvsem tam, kjer gre za določene
"lote. Želim povedati še to, da smo iz
pretekle razstave ločili vso gradivo, ki
ga bomo rabili na naši naslednji razstavi
MObrtmška dejavnost v Rimskem
»-atoviu. „To razstavo bomo odprli v
Oktobru letos. Na njej bo predstavljena
«a lončarska dejavnost in izdelki
domače obrti."
Kdaj ste se pravzaprav ogreli za
arheologijo?
,,Takoj po končani gimnaziji v Ptuju
sem začela s študijem arheologije leta
1961. Po končanem študiju leta 1967
sem se zaposlila v Ptujskem muzeju,
kjer sem nastavljena, kot arheolog za
zgodnje srednjeveško in prazgodovin-
sko obdobje. V zadnjih letih sem
sodelovala v večjih izkopavanjih v
Ormožu, kjer smo imeli tudi razstavo o
prazgodovinskih naselbinah."
Gotovo je izkopavanje najzanimivej-
še?
,,Res je, izredno zanimivo je, vendar
moram reči, da je izkopan predmet le
delček vsega vloženega dela. Vsak
predmet je treba preštudirati, ga
primerjati z ostalimi najdbami in ga
seveda kronološko opredeliti. Seveda je
vse skupaj treba dokumentirati,
fotografirati, izrisati pa pobarvati. Tudi
delavce je treba opozarjati kako naj se
posamezni predmet odkopava. Včasih
je potrebno odkopavanje z mavcem, da
se predmet ne poškoduje. ,,Z izkopava-
njem pa delo še zdaleč ni končano. V
muzeju je vsak predmet posebej treba
preparirati, ga opisati in opremiti z
inventarno številko ter kartoteko..."
Verjetno vam je lažje, ker se z možem
v delu dopolnjujeta?
,,Kje pa, mož ima povsem drugo
področje dela. Ko delamo na terenu, se
včasih ne vidiva po cel dan. Jaz sem
recimo v Ormožu on pa kje na Hajdini.
Vidiva se šele zvečer. Se dobro, da na-
ma otroke varuje mama, v varstvu jih
ne bi mogla imeti."
Blagoj Jevremov je o razstavi pove-
dal:
,,Zame in za vse, ki se ukvarjamo s
tem delom je bil vsak predmet in je še
veliko vreden. Res je sicer, da so
določeni predmeti izrednega pomena,
predvsem zaradi tega, ker se pojavljajo
prvič ali pa predstavljajo v določenem
pomenu neko obdobje, ki do sedaj v
Ptuju ni bilo odkrito. To so re'cimo
najdbe iz grobišča pri izkopu gradbene
jame za poslovno stavbo Perutnine. Te
najdbe izvirajo iz prehodnega obdobja
od bronaste dobe h kulturi žarnih
grobišč, kronološko opredeljene od 14.
do 12. stoletja pred našim štetjem. Pri
intenzivnem izkopavanju ob stanovanj-
ski izgradnji na Ziherlovi ploščadi in
okrog smo ugotovili povezano poselitev
od 6. do 8. stoletja. Zanimive so predv-
sem keramike, kot vozlasta fibula
čolničasta fibola, pa drugi predmeti.
kot troroba puščica. Iz časa Keltov pa
je novost gotovo Neuheimska fibula, ki
ima peresovino z osmimi zavoji. Velja
omeniti tudi izredno lepo izdelan zlati
prstan, srebrne prstane z raznimi vložki,
posebno lepi so jantarjevi prstani. Kot
novost pri nas so tudi pozlačene fibole,
ena od teh ima vgraviranega Konstanti-
na Velikega in njegove sinove. Posebej
zanimive so izredne najdbe iz
poznoantičnega obdobja, kot recimo
stilizacija boga Merkurja ali pa odlo-
mek kalupa za slavnostni kruhek, ki po
vsej verjetnosti prikazuje neko
zmagoslavje v omenjenem času. Veliko
nam pomenijo tudi najdeni predmeti iz
srede 11. stoletja, to so luničasti obeski,
ki so izrednega pomena."
Ste zadovoljni s tem, kar je bilo
razstavljeno?
,,Vsekakor smo vsi zadovoljni, saj
smo predstavili več kot dve tretini nove-
ga gradiva, ki se organsko povezuje s
starim gradivom. To predstavlja eno
celoto. Mislim, da smo obiskovalca na
lahkoten način popeljali skozi razstavo,
ne da bi ga zamorili, večina se je še
enkrat vrnila. Mislim, da je razstava
zadovoljila vsak okus."
Kako to, da ste se odločili za takšen
poklic?
,,2e kot otrok sem kazal zanimanje
za arheologijo, v gimnaziji pa sem se
dokončno odločil. Sicer sem rojen v
Kočanih v Makedoniji kjer sem končal
srednjo šolo, arheologijo pa sem študi-
ral v Ljubljani. V Ptuju pa sem od leta
1970. Najprej sem bil kustus NOB, od
1974 naprej pa se ukvarjam z antično
arheologijo. Všeč mi je ta posel, ne bi
ga zamenjal, čeprav je težaven in zahte-
va veliko volje."
M. Ozmec
IVfarjana Tomanič-Jevremov in Blagoj Jevremov pri doltumentiranju najdene-
ga predmeta v Poicrajinskem muzeju v Ptuju	Foto: M. Ozmec
Visoko priznanje
za Nežko Vaupotič
Slovenski kulturni praznik so v občini Ormož slovesno proslavili. Na
svečanosti ob 20-letnici delovanja ljudske knjižnice so pripravili bogat
kulturni program, v katerem so sodelovali pionirji, člani novinarskega
krožka in ženski pevski zbor DPD Svoboda iz Ormoža.
Nežki Vaupotič je Trubarjevo diplomo izročila Mimica Pišek (desno)
foto: zk
Ob tej priložnosti je Mimica Pišek, predsednica občinske zveze kultur-
nih organ izacij,knjižničarkiNežki Vaupotič izročilavisoko knjižničarsko
priznanje ZKO Slovenije — Trubarjevo diplomo. Nežka Vaupotič je
neumorna in prizadevna delavka, ki že od leta 1962. dela v ormoški
knjižnici. Tudi naše čestitke!
zk
Novci na razstavi „Ptuj skozi arheološka obdobja"
Sestavna in vsebinska komponenta
razstave so razstavljeni bronasti in
srebrni novci, ki so tudi kronološko
opredeljeni od časa republike do
Theodozija Velikega. Predstave na nov-
cih, na sprednji (avers) ali zadnji
(revejz) strani so tako vskladno
vkomponirane, da je to prava umet-
nost. Te so izdelane v barefiefu — to je
ploski relief. Čeprav je raznolikost teh
izredno pestra bi jih tukaj le
informativno razvrstili na predstave
bogov, mitoloških motivov, vladarjev in
njihovih žena, razriovrstnih ceremonij
do umetniških, kiparskih in arhitekton-
skih storitev. Nekatere od teh ugotovi-
tev bomo prikazali s kratkim pregledom
razvoja denarstva.
Za plačilno sredstvo so ljudje
uporabljali stvari, ki so za njih imele
uporabno vsestransko vrednost. Na-
sploh so dajali prednost živini in ni čud-
no, da je le-ta postala ena prvih plačil-
nih sredstev. Iz njenega imena so
izpeljana imena plačilnih sredstev, 'ali
pa so se v nespremenjeni obliki ohranila
do danes. Pri Rimljanih je pecunia ali
denar izpeljana iz besede pecus (goveja
živina), rupij iz sanskritske rupia (živi-
na), arabsko gemal pomeni kamela ali
zaslužek, hebrejsko kesepn oven ali
plačilo. Pozneje je kovina zaradi svoje
lastnosti prevzela funkcijo prejšnjega
plačilnega sredstva. Ta je bila označena
in je imela različne oblike in velikost.
Takšen denar nam je znan že iz 3.
tisočletja pred n. št., tako: bakreni v
Mohendjo Daro v Indiji; zlasti, srebrni
in bakreni v Asiriji ali Kapadokiji; zlati
in srebrni na Kitajskem in v Minojskem
kulturnem krogu; železni pa so Hetiti in
Dorci uporabljali že od leta 1.200 pred
n. št. Najstarejši denar v pravem smislu
besede je bil kovan že v Lidiji v 7. stol.
pred n. št.
Rimljani so za kovinsko plačilno
sredstvo uporabljali najprej kose bakra
(aes rude), ki so jih v sredini 4. stol.
pred n. št. zamenjali s štirioglatimi
označenimi ploščicami 'aes signatum).
Pozneje, ko niso več kovali takšnega
bakra — aes grave, so bakru dodajali
svinec in kositer, iz česar so lili ase in
njegove dele: semis (polovica), triens
.(tretjina), Quadrans (četrtina), sextans
(šestina) in uncia (dvanajstina). Ti novci
imajo različne predstave na averzu,
tako: as glavo Jana, semis glavo
Jupitra, triens glavo Minerve s čelado,
quadrans glavo Herkula, sekstans glavo
Merkurja in uncia glavo Belone (kot je
na razstavi), na reverzu pa imajo vsi
upodobitev sprednjega dela ladje
(prora) obrnjene na levo. Od leta 289
pred n. št. je za kovanje denarja skrbel
kolegij, ki se je imenoval tresviri aero,
argento, auro, flaundo feriundo. Če-
prav je bila prva kovnica ustanovljena
leta 286 pred n. št. in se je imenovala
Juno Moneta, so Rimljani začeli kovati
novce šele po letu 217 pred n. št. Kovali
so tudi večje denarne enote, tako kose
dveh (dupondius), treh (trinpondius),
štirih (quadrissis) in desetih asov
(decussis). Z ozirom, da se je teža nov-
cev zmanjševala in novec ni imel
nikakršne vrednosti, je bila uporaba teh
prepovedana leta 81 pred n. št., ponov-
no kovanje pa se je začelo leta 15 pred
n. št.
Srebrne novce so najprej kovali v
Capui. Ti novci imajo na averzu glavo
Marsa, Minerve, Herkula, na reverzu
pa poleg napisa Romano ali Roma še
volkuljo, ki doji Romula in Rema, kon-
ja ali njegovo doprsje in orla. Z
ustanovitvijo kovnice Juno Moneta na
Capitolu, pa se prične kovanje srebrne-
ga novca nummus denarius v vrednosti
10 asov. Računska enota je bil sesterec
(dva in pol asa), polovica denarja pa
kvinar (quinarius). Na vseh teh novcih
je na averzu glava Rome s čelado, ne
reverzu pa oba dioscura ali Victorija na
bigi ali quadrigi in napis Roma. Istočas-
no je bil v prometu tudi srebrni novec,
ki je imel na averzu Jana in quadrigo na
reverzu. Iz časa republike so na razstavi
prikazani novci, ki so bili kovani v
potujočih kovnicah, tako: novec Julija
Cezarja, Bruta, Marka Antonija,
Octavijana in drugi.
V začetku cesarskega obdobja, so
Rimljani kovali še naprej novce iz bak-
ra, medenine, srebra in zlasta. Senat je
imel sedaj pravico kovati le bronaste
novce. Ti novci so bili zaznamovani z
znakom SC (senatus consultum). Pojavi
se tudi medeninasti novec sestercius
(kos štirih asov), dupondius (dveh asov)
in iz bakra as, semis in quadrans. Od
Nerona dalje so na averzu dupondiusa
cesarjeve glave imele krono žarkov, na
asih pa lovorjev venec. Sredi 3. stol. pa
je skorajda prenehalo kovanje bakrenih
novcev. Šele Dioklecijan je dal kovati
male kose belega bakra, ki so imeli na
averzu cesarjevo glavo s krono žarkov,
pozneje pa tudi večje kose, ki so jih
imenovali folis. Ti so imeli na averzu
glavo cesarja z lovorjevim vencem. S
kovanjem folisov so nehali za časa
Constantina Velikega, ki je ob malih
novcih iz belega bakra dal kovati še
majhen bronati novec s tanko plastjo
srebra imenovan nummus centenionalis.
Bakrena novca z malo primesjo srebra,
ki obstajata še naprej sta centenionalis
in pecunia maiorina, ki kmalu zatem
izgine iz prometa. Julian Apostat je dal
kovati veliki bronasti novec denarij
(dvojni centenionalis), ki pa je izginil iz
uporabe že za časa Honorija. Do konca
zahodno rimskega cesarstva so se
ohranile v prometu le centenionale.
v cesarskem obdobju so imeli pravico
kovati srebrne novce le cesarji. Srebrni
novec je bil denarius. Leta 215 je
Caracala dal kovati nov srebrni novec
imenovan Antoninianus, ki je za razliko
od denariusa imel na averzu krono žar-
kov na cesarjevi glavi. Ta novec je hitro
izginil iz prometa, kot tudi Dioklecija-
nov srebrnik. Constantin Veliki je dal
kovati srebrni novec, "ki se je imenoval
miliarensa, pozneje pa se pojavi siliqua.
V vzhodno rimskem cesarstvu so poleg
silique kovali tudi velike milieu-ense. Na
razstavi pa prikazujemo bronaste ase,
dupondije, sesterce in srebrne denarije,
ki so razvrščeni po cesarjih in bili kova-
ni v različnih kovnicah. Najbolj so
zastopani novci Vespaziana, Traiana,
Hadriana, Antonija Pija, Marca
Aurelija, Septimija in Aleksandra Seve-
ra, Dioklecijana in Constantina Velike-
ga, kar kaže, da je za časa teh cesarjev
imel Poetovio veliko gospodarsko vlo-
go, kar nam na drugi strani potrjuje
bogastvo najdb, del katerih je tudi
razstavljen.
Razstava ,,Ptuj skozi arheološka
obdobja" bo danes zaprta. Ta je sad in
manifestacija dela vseh delavcev muze-
ja, hkrati pa tudi začetek uresničevanja
delovnega programa za leto 1979.
Vsebinska novost v obliki delovanja in
organizaciji dela sloni na timskem delu
in enakopravnem vrednotenju dela vseh
delavcev in oddelkov ter na načrtova-
nih, dogovorjenih, ovrednotenih in
verificiranih nalogah in opravilih, ki
same po sebi izključujejo sleherno kvazi
prednostno nalogo, so trdna vzpodbuda
za uresničitev in enotno manifestacijo
našega dela. Na koncu nam naj bo
dovoljeno, da se še enkrat zahvalimo
zunanjim sodelavcem in vsem delavcem
muzeja.	B. in M. Jevremov
VIDA ROJIC
UPORNE[
SLOVENSKE GORICE
(87. nadaljevanje)
'^J^^^A MARIJE KOCMUTOVE O SODELOVANJU V OF
tatele"'^^ J^-ocmut iz Ti 'ovske vasi 31 je povedala o sodelovanju v OF
jeseni^^^^*^'^"® fronto je mene in mojega moža Franca povezal že
Kamilo^r	iz Gočove. Tedaj je pripeljal k nam Bezjaka
Kamilo kIItK ^^^A'^ '	^ je prišel tudi Bezjakov polbrat
največkrat k ••	so se v našijiiši partizani večkrat zglasili,
celo os ""^T	^ ^ patrulji po štirje, po pet. Enkrat jih je
^Iničarka ^ib	^ prinesli s seboj ranjenca. Spremljala ga je
^Pominjan^ -^»ka. Pn nas je ležal dva dni. Njegovega imena se ne
^cdelii in c^ ? ^ '	nato odpeljal z vozom k Mali
Nemci Bez r ^^^^ bohiičarko Milko. Spominjam se, da so prijeli
'^er se iim ii	" leta 1944 in ga ustrelili. S tem so ga kaznovali.
Jim je upiral m ščuval še druge k uporu.
'^as ust^hr^ ^^^^ ^^	nemci po nas,
P^^enehali nn^ ^^Peljali v kakšen lager. Čeprav smo se bali pa nismo
Pripoved P^^^^Sati partizanom.« Tako je Kocmutova zaključila svojo
IZ SPOMINOV JOŽETA VIDICA
Tovariš Vidic je navedel, da je povezoval dobore OF trnovskega
območja poseben odbor z desetimi člani, ki gaje vodil Vidic. To izjavo
je potrdil tudi Janez Horvat iz Trnovske vasi. Odbor se je sestajal pri
Vidicu v Črmlji.
Tovariš Vidic je omenil pomemben dogodek na območju Trnovske
vasi iz zgodovine osvobodilnega boja. To je bil miting meseca decem-
bra 1944. Priredili so ga pri kmetu Ivančiču, ki pa ni bil povezan v OF. V
prostorno sobo Ivančičeve hiše seje nekega decembrskega večera zbralo
toliko ljudi, daje bila do zadnjega kotička polna. Na mitingu je govoril
delegat 10 OF župnik Lampret. Za njim pa je spregovoril v imenu PO
OF za Štajersko Tone Ulrih Kristl. Po mitingu je bila pri Vidicu v Črmlji
konferenca OF z aktivisti, ki jo je vodil Kristl.
R<udi Ilec, kije leta 1941 užgal iskro upora protiokupatorju na Grajeni
in tja do Vurberka,je bil aretiran že poleti 1^1. Leta 1942je tu podžigal
k uporu Franc Peršon, mizarski pomočnik iz Ptuja. Kot ilegalec se je
zadrževal pri Francu Zelniku v Vumpahu. Izdajalec pa je pripeljal
jeseni 1942 gestapovce po Peršona. Nemci so ga ustrelili marca 1943 v
Mariboru. Njegov sodelavec Ivan Alt je po Peršonovi aretaciji izgubil
povezavo zosvobodilnim gibanjem. Šele jeseni 1943 gaje zajelamreža
OF. ki sojo razpredali Srečko Rojs-Niko, l^nc Zalaznik-Leon in njuni
sodelavci. Da bi ga Nemci ne prijeli se je umaknil v ilegalo in se zadrže-
val na območju Korene-Vurberka in Martina. 1 je navezal stik z
Marjanom in Francem Krajncem, Emestom Ramotom-Tomažem,
Francem Grajfonerjem-Petrom in njegovo ženo Otilijo.
V	Krčevini pri Vurberku je sodeloval z OF Jože Č^mko, povezan že
leta 1942 zOsojnikom.
V	Mestnem vrhu pri Ptuju (pod občino Grajena) je bila javka OF leta
1944 pri Avgustu Hlupiču, strugarju v železniških delavnicah v Ptuju.
Pri Jakobu Domitru na Mestnem vrhu je bila od poletja 1944 naparmi
postaja VDV. Vodili so jo Don, Robi in Kac.
V PTUJU
Leta 1944 seje uporniško gibanje v Ptuju močno razmahnilo, čeprav
je bilo mesto upravno politično središče nemškegaptujskegaokrožja. Tu
je bil sedež gestapa, okrožno orožniško poveljstvo, okrožno poveljstvo
vermanov, varnostne službe, vojaške oblasti. Tu je bila najbolj gosto
razpredena obveščevalna služba gestapa. Kljub veliki nevarnosti je bilo
vključeno v osvobodilno gibanje veliko število meščanov, predvsem
mladina. Vedno bolj se je širil krog sodelavcev OF. Bih so na vseh
uradih, pri nemških trgovcih, gostilničarjih, podjetnikih, v lekarnah, v
gimnaziji med dijaki.
Poznamo že močno postojanko OF na uradu za delo =(Arbaistsamt),
a sedežem v Čučkovi hiši (po vojni zdravstveni dom), kije delovala od
leta 1941 do konca vojne. Okrog 20 uslužbencev je tu podpiralo OF.
Poznamo že tudi sodelavce OF v ptujski bolnišnici iz leta 1943 zdrav-
nika Franca Rakuša in bolniški sestri Rozo Tumpej-Floro in Rozino
Žirovnik-Eriko. Delo so nadaljevali leta 1944. Za partizane so odnašali
od tu zdravila ekonom Ljubeč, podjetnik Vrabič,učiteljica Poznikova,
nameščenec Rudi Luter, partizan Janko Horvat in še nekateri. Znanec
dr. Pogrujcaje leta 1944 odnašal zdravila tudi v Kozjanski odred, kjer je
Pogrujc deloval.
8. septembra 1944 so Nemci aretirali zdravnika dr. Franca Rakuša
(33). Ko so ga 28. novembra izpustili, je odšel v partizane na Pohorje.
Leta 1944 so ustanovili odbor OF za Ptuj v Koroščevem mlinu na
Bregu. Sekretar odbora je bil Rudi Luter, člani pa Marko Strelec-Grom,
Leon Košenina-Polde, Kristina Kostanjevec, Vera Ošlovnik-Sonja,
Alfred Ribič in njegova žena ter Ivo Jančič. Na ustanovnem sestanku je
bil tedanji sekretar KP ptujskega okrožja. Tone Kimovec-Francoz. Ko je
odšel Rudi Luter septembra 1944 v partizane, je bil imenovan za pred-
sednika odbora OF Ivo Jančič, bivši učitelj.
Nadaljevanje prihodnjič
POPRAVEK:
V 83. nadaljevanju sestavka UPORNE SLOVENSKE GORICE, je
nepravilno navedeno ime Brenčič za drugo oporišče OF v Novi vasi pri
Ptuju. Pravilno je: PRI POLONI KOLARICEVI.
10 - NAŠI DOPISNIKI
15. februar 1979 -
tednik
OBVESTILO
Prebivalce Stanošine, Sedla-
šeka in druge obveščamo, da
je novozgrajena transforma-
torska postaja na lesenem A-
drogu in priključni daljnovod
POD NAPETOSTJO.
Plezanje po drogih in po trans-
formatorski postaji ter pribli-
žanje delom, ki so pod nape-
tostjo je SMRTNO NEVAR-
NO!
NA<5A	TOVARlSlCA
LC ITE! llrA
Hodim v peti razred. Uči .me
tovarlMca učiteljica Anica
Kostanjevec. Je visoke postave,
ima črne lase in je -'elo prijazna.
Ko zjutraj pride v razied, jo
učenci pozdravimo.
Tovarišica učiteljica nam vsako
stvar lepo razloži. Naučila nas je
že veliko. Učiteljica je razočarana,
če pri kateri kontrolni nalogi
noben učenec ne dobi petice.
Tovarišica Anica Kostanjevec je
Razstava oblO-letnem
delovanju folklornega
društva Ptuj
v soboto popoldan bo v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v
Ptuju krajša priložnostna slovesnost ob otvoritvi razstave folklornega
društva Ptuj. Razstava spada v program prireditev ob 19. kurentovanju.
Povedati je potrebno tudi, da bomo ob tej priložnosti lahko videli tudi
prikaz dosežkov iz40-letnega delovanja folklorne sekcije Markovci.
Odprtja razstave se bodo udeležili tudi »zvončarji« iz Reke, ki so po
svojem izrazu podobni kurentom. Skupina se bo tokrat prvič predstavila
ptujskemu občinstvu.
Folklorno društvo vabi vse ljubitelje te dejavnosti, da si v čim večjem
številu ogledajo razstavo, katere otvoritev bo 17. februarja ob 16. uri.
MG
mentorica dramskega krožka in
vodi pionirsko hranilnico.
Nada Horvat,
dopisni krožek,
OS Vitomarci
MOJ ROJSTNI DAN
Bliža se moj rojstni dan. Stara
bom 10 let. Rodila sem se v ptujski
bolnišnici. Rojstni dan imam med
zimskimi počitnicami.
V počitnicah se bom prav tako
učila, saj hodim že v 4. razred.
Edita Kostanjevec,
OS Vitomarci,
dopisni krožek
MAMICA, KJE SO POTA
NASEGA OTROŠTVA?
Otroci smo največje bogastvo
naše družbe, še posebej očeta in
matere, ki sta nam dala življenje.
Srečni so lahko otroci, ki ne
pogrešajo družinske topline. Kako
majhna nespametna nerazsodnost
človeka lahko loči in ohladi v
otroštvu medsebojna čustva,
katere pozneje v odraščajočih letih
zelo pogrešamo in smo v družbi za
marsikaj prikrajšani. K temu pa
navadno botruje dejstvo, če se naši
starši razvežejo, nato pa ostanemo
žrtev vsega le mi nedolžni otroci.
Tudi sam sem odraščdioči fant z
nekaj let mlajšo sestrico in razve-
zanimi starši. Usoda je hotela, da
tudi s sestrico živiva ločeno vsak
pri enem od staršev, čeprav
nedaleč drug od drugega. Srečen in
ponosen sem, ker živim pri očetu,
ki me ima zelo rad in mi nudi vso
življenjsko vzgojo, ki me vodi v
vsakdanjost resničnega življenja.
Zelo pa pogrešam sestrico in tudi
ona naju z očetom, a mamica ne
dovoli medsebojnega srečevanja,
saj jo raje skriva in ločuje najina
otroška leta. K temu pa pomaga
tudi soc. skrbstvo, ki soglaša z
njenim napačnim korakom. Resni-
čno se sprašujem, kaj sva s sestrico
kriva, če se oče in mama ne
razumeta, in kje je materino srce
vsaj v tistem trenutku, ko se
mimogrede srečava na cesti ali ulici
in se obrne vstran, kot da nisem
njen sin?
Počasi in preudarno spremljava
s sestrico že v tako rani mladosti
nasprotja med humano vedo
prosvetnih delavcev v šoli, ki naju
vzgajajo v dobri veri in med usod-
no nesprjemljivostjo najinih star-
šev. Ta nasprotja in razlike naju v
srcu bolijo in se sprašujeva:.
,,Mamica, zakaj si takšna?"
2e zgodovina v šoli nas poučuie
o resničnih dogodkih druge
svetovne vojne, še posebej
Hitlerjevega napada na našo
domovino. Nepozabno se spomi-
njam predavanja, kako je okupa-
tor v takratnem času izseljeval
naše družine v Šlezijo, Auschvitz
in še kam na sever, ter ločeval med
seboj majhne otroke od staršev.
Slehhernega državljana stisne pri
srcu, ko se na ta ali oni način
spomni takratnih dohodkov.
Kdo bo zmagal v takšnem
nasprotovanju? Vsekakor ljubezen
med nama s sestrico, ki kljub
vsemu iz dneva v dan raste.
Pripomogla pa bo morda tudi vest
matere. ,,In kljub temu se sprašu-
jeva: ,,Starši, zakaj ste takšni?"
Bratec in sestrica
NA VLAKU SEM IZGUBILA
DENARNICO
Teta mi je prinesla iz potovanja
denarnico. Bila mi je všeč. Čez
nekaj dni sem se peljala k babici.
Med vožnjo mi je bilo dolgčas in
sem se z denarnico igrala. Ko sem
se v Ljutomeru prerivala k izhodu,
sem jo pozabila.
Da denarnice nimam, sem opa-
zila šele pri babici, ko sem ji hotela
denarnico pokazati. Bila sem zelo
žalostna.
Takoj drugi dan sem šla na
železniško postajo. Ko sem vsto-
pila, sem najprej pozdravila.
Prijaznega železničaria pri okencu
,sem vprašala: ,, Včeraj sem se v
vlaku ,,Mura ekspres" peljala v
Ljutomer. Pozabila sem denar-
nico. Bila je okrogle obl^ in
rdeče barve. Odpirala se na
zadrgo. Bila mi je zelo pri srcu. Ste
jo morda našli?" Uradnik se
nasmehne in mi pokaže meni zna-
no denarnico. Vpraša me: ,,Je
morda ta tvoja?" Odgovorila sem
mu: ,,Je! Pa hvala!" Mož se
nasmehne in pravi: ,,Drugič pa
boji pazi na svoje stvari!"
Že stečem veselo k vratom in še
rečem: ,,Bom, pa hvala in na svi-
denje!" In že me ni več.
Zelo sem bila vesela. Od takrat
pa vedno pazim na :;voje stvari.
Eva Jurkovič, 4/c,
OŠ Franca Osojnika,
r>t..:
KOLINE
V četrtek smo imeh koline.
Mama je zgodaj vstala.
Ob 8. uri so prišli mesarji. Zakla-
li so prašiča. Ko so meso narezali
na kose, so pričeli delati krvavice.
Bližal se je večer, prišli so stric Loj-
zek, teta Micka, teta Trezika, moja
botra, Milan, Ivan, Zlatko, Marta,
Drago, Robi in Jožek. Zvečer so
odrasli sedli za mizo in večerjali in
se pogovarjali.
Mi, otroci smo se igrali, človek
ne jezi se. Ko je bila ura 22. smo se
odpravili domov.
Tatjana Fras,
OS Trnovska vas,
4. razred
PEC za kruh, PEC za jaka
Tistega dne so imeli partizani
hudo borbo z Nemci. Mnogo parti-
zanov je bilo ranjenih, in med njimi
je bil tudi partizan Jaka. Po dolgo-
trajnem boju so se morali partizani
umakniti. Nato so Nemci začeli
preizkave po hišah. Iskali so parti-
zane.
Partizan Jaka je bil ranjen v
nogo. Počasi se je prebil do hiše, v
kateri so živeli partizanski ljudje.
Kam naj skrijejo Jaka, je vsa-
kemu izmed njih rojilo po glavi.
Mati pa se je spomnila. Potisnila je
Jaka v peč. Zadnji trenutek se je
zavlekel v peč, saj so Nemci že raz-
bijali po vratih.
Nemci so pretaknili vso hišo,
Jaka pa niso našli. Jaka je bil na
varnem povrh pa še v topli peči.
Marinka Pukšič,
OŠ Trnovska vas
S KNJIGO SPOZNAVAM SVET
Najraje prebiram knjige naših
pisateljev, saj v njih najdem skoraj
največ dogodkov iz našega vsakda-
njega življenja. Z njimi spoznavam
svet in različne dogodke, ki se
dogajajo širom po svetu.
Knjige rada prebiram že od vsega
začetka svojega otroštva. Ko sem še
bila majhna deklica, ki še ni znala
prav govoriti so mi starši kupili
knjigo. Seveda pa ta knjiga še ni
bila čisto prava. Bila je le slikanica
z živalmi, vendar zame je bila to
čisto prava velika knjiga. Bila sem
je zelo vesela, zato sem jo iz dneva
v dan prebirala in spoznavala
živali. Pri spoznavanju so mi seve-
da pomagali starši. Ugotovili so, da
se zelo zanimam za knjige, zato so
mi jih pogosto kupovali. Iz dneva v
dan sem imela večji kup knjig, zato
so mi starši kupili knjižno polico, v
kateri sem imela shranjene knjige.
Nanje sem bila zelo ponosna in iz
njih sem se tudi dosti naučila.
Dopolnila sem sedmi rojstni dan.
Bil je čas za vpis v šolo. Tega sem se
zelo veselila, saj sem vedela, da mi
bosta očka in mamica kupila polno
knjig, ki jih bom lahko vsak dan
nosila v šolo in se iz njih učila. Res
je bilo. Dobila sem polno knjig
med katerimi so bile tudi pravljice,
bila sem jih vesela. Knjige sem
redno prebirala. Vsako leto sem
bila večja in pametnejša, zato so mi
starši začeli kupovati resnejše
poučne knjige, kot so ATLASI
ZNANJA. V moji knjižni polici se
je že nabralo veliko knjig. Sedaj
sem že večje dekle, ki še vedno rada
prebiram knjige. Ker nimam več
dosti časa, redko kdaj najdem čas
za branje knjig, saj imam dosti uče-
nja, ker obiskujem zadnje leto
osnovne šole, vendar za knjigo še
zmeraj najdem kaj časa.
Knjige rada prebiram že od prvih
besed, ki sem jih napol izgovarjala.
Tudi sedaj še jih rada prebiram, saj
s knjigo spoznavam svet. Ker mi
starši ne morejo kupovati knjig
tako pogosto, kot bi želela, si jih
sposojam v knjižnici. Rada jih pre-
biram, saj knjiga je moja zvesta
prijateljica, s katero spoznavam ves
svet.
Ksenja Vrabl, 8/b,
OS Boris Kidrič,
Kidričevo
CELODNEVNA OSNOVNA
SOLA
Obiskujem osmi razred osnovne
šole Boris Kidrič v Kidričevem. Na
naši šoli imamo celodnevni pouk,
ki ga obiskujejo vsi učenci od prve-
ga do osmega razreda. Pouk se
nam prične ob pol osmih, konča pa
ob treh. Včasih so ure zelo dolge,
največkrat pa minejo mimogrede.
Dvakrat dnevno imamo uro samo-
stojnega učenja. Pri samostojnem
učenju delamo naloge in se učimo.
Učitelji nam vehkokrat ponovno
razložijo snov, ki je nismo razume-
li. Ker pa je učenja vedno več, si
velikokrat nesemo domov knjigo
ali pa zvezek. Vemo, da se v šoli ne
da vse narediti, zato se učimo tudi
doma. Dve uri tedensko imamo
vzgojnoizobraževalnc dejavnosti.
Vsak učenec se lahko samostojno
odloči, v katerem krožku bo
sodeloval in seveda v njem aktivno
dela. Jaz s(xlelujem v dopisnem
krožku, ki ga vodi tovarišica Srpči-
čeva. Ker rada pišem spise, si
velikokrat vzamem čas zanje tudi
doma.
Včasih učenci niso imeli enakih
možnosti za šolanje, celodnevna
šola je ta problem delno rešila. Vsi,
ki smo spoznali tak način šolanja,
menimo, da je veliko boljši od prej-
šnjega.
Jerica Planinšek, 8/b,
OS Boris Kidrič,
Kidričevo
ZORENJE
Prvič sem se zaljubil na rojst-
nem dnevu Bili smo pri Darkovi
punci. Nekajkrat sem jo že videl v
šoli, ampak kar mimogrede. Zdela
se mi je najlepša. Ampak z njo je
hodil Darko. Vsi so imeli dekleta,
samo jaz sem sedel osamljen. Čez
nekaj časa je prišla neka peto-
šolka. Prisedel sem k nji in se začel
pogovarjati z njo. Bila je
"sramežljiva in se je kar naprej
odmikala. Sicer je pa nisem jemal
resno. Vse bolj se mi je po glavi
motala Zlatka. Zabava mi je bila
brezvfezna, a tudi lepa obenem, ker
sem spoznal dekle, ki mi je bila
všeč.
Pozneje sem jo večkrat srečal v
kopališču. Zvedel sem, da sta se z
Darkom skregala. Čakal sem na
priložnost, da bi jo vprašal, če bi
hodila z mano. A tedaj je začela
hoditi z Jakecom. Ni trajalo dol-
go. Nekega toplega dne sem se šel
kopat. Spet sem jo videl. Hitro
sem se slekel in se potopil pod vo-
do. Priplaval sem do nje. Ni se
umaknila. Ves dan sem bil ob njej.
Zmenila sva se, da se dobiva
drugega dne v kopališču. Dobila
sva se, ampak povedala mi je, da
hodi z nekim Todorovičem. Doma
sem se skoraj razjokal.
Znova sem jo srečal samo. Prišel
sem k nji. Ni imela fanta in to je
bila prava priložnost zame.
Zmenila sva se za drugi dan v
parku. Prišla je, ampak s prija-
teljico.
Minila sta kakšna dva meseca,
ko sva tako hodila. Nenadoma pa
se mi ni zdela več tako romanti-
čna, njen smeh ni bil več tak kakor
pred meseci. Nisem se več menil
zanjo, postala mi je zoprna. Ne
vem, kako je mogla imeti toliko
fantov. Skoraj sem jo že pozabil.
Sedaj mi srce bije za drugo. A ne
vem, če ima fanta.
Ciril Kos, 8d,
OŠ Tone Žnidarič,
Ptoj
TAK FANT NI ZAME
Dan se nagiba k večeru. Nikogar
ni doma. Na televiziji je vojni
film. Vse se mi zdi tako mrtvo in
pusto. Kmalu se bo kazalec pribli-
žal 17. uri. Brez dela sedim in zrem
preko ekrana. Film mi ni z_animiv.
Že dva dni oklevam, naj grem da-
nes v park ali ne. Zagotovo me bo
čakal, rada bi ga imela ob sebi, pa
vendar sem neodločna. Kukavica
na uri se prikaže in zapoje. Cas bi
bil, da grem. Negibno obsedim.
Nekdo zvoni, ne grem odpret. No-
čem obiskov in tujih ljudi, ki
prihajajo k očetu in materi. Zakaj
nihče ne pride k meni? Zvonenje je
prenehalo. Vstanem in ugasnem
televizor. Na gramofon dam plo-
ščo in glasba odmeva po stanova-
nju. Zaplešem sama s seboj in
priplešem do garderobe, kjer imam
čevlje in pla.šč.
Obujem se in oblečem, zaklenem
vrata. Stečem po stopnicah in že
hitim proti parku. Drevje v parku
se rahlo pripogiba. Vse klopi so
prazne, le na eni sedi nekdo. ,,To
je on", rečem sama zase in se mu
približam.
,,Zdravo. Malce dolgo te ča-
kam. Roke so mi ozeble. Ali bi šla
na sprehod?" me vpraša z zamol-
klim glasom in vstane. Počasi
hodiva po mestu. Potem prične:
,,Že dolgo nisem imel dekleta ob
sebi. Moja deklica je bila tako
ljubka, da je dolgo nisem pozabil.
Njene plave oči so zrle izpod
rumenih las, kakor zre modro cve-
tje iz pšenice. Snežka je bila,
ustrezalo ji je to ime. Mehak glas
je imela, a kaj šele njeno telo.
Vitka postava, bela kot sneg, to je
bilo nekaj. Verjetno ne bom več
srečal nobene take, kot je bila
Sneža. Pustila me je. Noče me več
poznati. Ima fanta, ki ji prav nič
ni podoben. Noben par nista.
Blondinka in rjavolasec. Le kako
ji je to všeč. Tako velik je. Sam
sem bil zanjo ravno pravšen.
Barva las enaka, oči enake, vse sva
imela enako. Rad sem jo imel..."
Ustaviva se. Pogleda me in še en-
krat ponovi: ,,Kako ji je le všeč ti-
sti fant." Rečem mu: ,,Ti še sam
ne veš, kaj želiš. Jezen si nanj, ker
je Sneži bolj všeč kot ti. Predvide-
vam, da je boljši od tebe. Rjavi la- ■
sje te motijo, tudi sama jih imam, [
ti pa si svetlolasec. Potem tudi mi- j
dva nisva noben par. Hvala!"	f
Stekla sem. Ni me motilo, da je •
govoril o Sneži, njegova nevoščlji-
vost, je bila premočna in tak fant
ni zame.
Tako hitro sem se znašla pred
stanovanjem. Začudena. Vrata so
odprta. Vstopim, ko se mi oče
prikaže. Naroči mi: ,,Pojdi po
kovček in svoje stvari. Na počitni-
ce bomo šli že danes."
Potem zapre vrata in se vsede k
mami za mizo. Srečna sem. Cim- .
prej od tu, od teh nezrelih fantali-
nov in teh ulic. Počitnice, drugi
kraji, drugi ljudje, to ljubim, ne
pa fante, ki so še neresni.
Irena Graj, 8č,
OŠ Toneta Znidariča,
Ptuj
Z MAMO SVA PRIJATELJICI
Bil je zadnji dan počitnic pri te-
ti. Prišla sem pozno zvečer. Na
srečo sem imela ključ. Sezula sem
se in se po prstih tihotapila po
Veži. ,,Oče in mama že spita," sem
mislila in nadaljevala pot. Vsa ve-
ža se mi je zdela neskončno dolga
in grozljiva. Prižgala sem stenske
svetilke, ker nisem nič videla in bi'
še koga zbudila. Ze sem bila na
stopnicah. Te so izdajalsko zaškri-
pale. Končno sem prišla do sobe in
odprla vrata. Na postelji je sedela
mama in me gledala. V sobi je bilo
mračno. Malo svetlobe je prihajalo
s ceste: ,,Kje si bila?" me je
vprašala: ,,Jaz? Kje naj bi bila? S
prijatelji smo šli k staremu mli-
nu." Mama me je začudeno pokli-
cala: ,,Suzana!" Zakaj mi ne po-
veš resnice? Zakaj mi lažeš?" V
grlu me je zapeklo, v očeh so se mi
nabirale solze. Vendar nisem hote-
la priznati: ,,Saj sem ti povedala,
kaj me mučiš?" Stala sem še
vedno pri vratih. Počasi sem
naredila nekaj korakov. Mame si
nisem upala pogledati. Bilo mi je
žal, da sem šla z Dejanom v gozd
na sprehod. Prijel me je okrog
vratu in ponudil cigareto.
Odklonila sem. Pogledal me je ta-
ko začudeno, da sem jo vseeno
vzela. Vtaknila sem jo v usta in
Dejan mi jo je prižgal. Prvič sem
kadila, zelo sem kašljala. Dejan je
spoznal, da še nisem kadila, je re-
kel: ,,Ni se ti treba mučiti s to '
cigareto." Ustavila sva se pod veli- !
kim hrastom. Tam me je prviž '
poljubil.
Nisem vedela, da naju je zalezo-
val bratranec. No in zdaj sem bila
v kaši. Postalo mi je hudo: ,,Veš
mama, tudi ti nisi bila drugačna.
Zakaj mi ne poveš, kaj ti je
bratranec povedal. Lažje bi mi bi-
lo. Zakaj ne kričiš name, zakaj mi
vsega ne očitaš?" sem jo spraševa-
la. Mama je zavzdihnila: ,,Da tudi
sama sem podobne stvari doživela.
Tako pač mora biti. Toda kje si
bila tako dolgo? Skrbelo me je!"
Zapekla me je vest: ,,Mama, zau-
paj mi, vem, kaj smem in česa ne.
Cigarete so ogabne, da jih še videti
ne morem," sem jo z odgovorom
pomirila. ,,No, zdaj pa pojdi
spat", mi je odvrnila: ,,Jutri je še
en dan."
Oddahnila sem si, ker sem vede-
la, da me mama razume in da sva
si še vedno prijateljici.
Suzana Gabrovec, 8 d
MOJA RIBIŠKA TROFEJA
Zgodaj zjutraj sem se odpravil k
vodi. Začel sem loviti ribe. Dolgo
ni potrzalo, zato sem že mislil, da
danes ne bo nič. Zamenjam vabo
in ponovno vržem trnek v vodo.
Nekaj časa čakam, nenadoma pa
plovca ne vidim več. Zategnem in
začutim ribo. ,,Zelo je močna,
takšne še nisem ujel," sem si
mislil. Z veliko muko jo ujamern s
pomočjo trikotne mreže. Bil jc
ploščič. Ves srečen sem se odpeljal i
domov in šele na pol poti opazil,
da sem pozabil mrežo. Moral sem
se vrniti. Ko sem prišel domov, je
bil ploščič Še živ. Dal sem ga v
kad, kjer je po enem dnevu pogi-
nil. Tehtal je štiri kilograme. Ime'
■je velikanske luske.
V izkaznico sem vpisal težo
vrsto ribe ter odnesel v društvo.
Niso mi verjeh. Ko sem jim prine-
sel pokazat glavo, so se začudil''
Dobil sem srebrno značko Ribiške
zveze Slovenije. Na to značko seff
bil še bolj ponosen kot na svoj"
velikanko.	, '
Zvon ko Križaj, 8d.
OŠ Tone Žnidarič
Ptuj
ZIMA
Botra zima je prišla,
sneg leti z neba.
Brž tecimo, pohitimo
in sanke si vzemimo.
Sneg še vedno naletava
Juhuhu, hoho, ho,
otroci vriskajo
in se veselo sankajo.
Klara Kmetec, 6
OS Kidričevo
ftpmm
- 15. febmar 1979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
z lanskega srečanja s Trešnjevko v Ptuju
— foto B. Rode
Treningi in
prijateljska srečanja
Na kratko smo že poročali o
pripravah igralk rokometnega
kluba Drava na nadaljevanje
tekmovanja v severni skupini
druge zvezne rokometne lige.
Fizično moč so si nabirale teden
dni v Rovinju, kjer je pod
vodstvom trenerjev Diuriča in
Pergerja vadilo 15 igralk med nji-
mi tudi tri perspektivne pionirke.
Vremenske razmere jim ob morju
niso bile naklonjene, vendar so
kljub temu vadili trikrat dnevno,
saj so bili ostali pogoji zagotovlje-
ni.
Po vrnitvi iz Rovinja vse igralke
sedaj zavzeto vadijo trikrat na
teden, vmes pa so dogovorjena
tudi prijateljska srečanja. V
preteklem tednu sta članska in
mladinska ekipa gostovali v Vele-
nju. Članice so igrale dvakrat po
20 minut, mladinke pa nato
nadaljevale še en polčas. Ker sta
oba trenerja preskusila in v igro
poslala vse igralke, rezultat ni bil
toliko pomemben. Vendar se je v
skupnem seštevku srečanje konča-
lo neodločeno 17:17. V tem
mesecu pa so predvidena tri
prijateljska srečanja in sicer s
prvoligaškima ekipama Lokomoti-
vo in Trešnjevko iz Zagreba.
Ne oziraje se na vremenske
razmere, bodo igralke pričele vadi-
ti zunaj takoj v začetku prihodnje-
ga meseca. Sedaj namr^ vadijo v
dvorani. Prvo srečanje, prvenstve-
no, bo 18. marca v Ptuju. To bo
zaostalo srečanje iz prvega dela s
podravko iz Koprivnice, tedan dni
kasneje pa bo v Ptuju gostoval
Zamet z Reke. Velja pa še omeniti,
da RK Drava nastopa tudi na
zimske odprtem prvenstvu
Varaždina.
1. kotar
Sodobni pouk z avdiovizuainimi
sredstvi
Prejšnji teden so na pedagoški
enoti gimnazije v Ptuju organizirali
seminar o uveljavljanju in uporabi
avdiovizualnih naprav v sodobnem
učnem sistemu. Udeležili so se ga
pedagogi osnovnih šol ptujske in
ormoške občine ter predstavniki
ptujskih srednjih šol. Seminar je
vodil pedagog, Milan Potočnik, ki
na gimnaziji Dušana Kvedra že dalj
časa uporablja sistem avdiovizual-
ne tehnike in sicer uporabo slike in
govora prek televizijskega sprejem-
nika.
V risalnici gimnazije, kjer je tudi
tako imenovani center avdiovizual-
nih naprav je improviziran studio,
v katerem so trije TV sprejemniki,
projektor (16 mm), magnetoskop,
gramofon, radijski sprejemnik,
ojačevalci, grafoskop, kasetofon in
druga tehnika, je Milan Potočnik
seminar razdelil v teoretični in
praktični del. V prvem so se udele-
ženci seminarja seznanili s pome-
nom te sodobne učne tehnike, v
drugem pa s praktičnim delom na
avdiovizualnih napravah.
Poudariti je treba, da je magne-
toskop pomembna in velika pred-
nost novega posredovanja učne
snovi, kajti z njim lahko v šolah
posnamejo TV oddaje in jih kasne-
je prek TV sprejemnikov posredu-
jejo oziroma reproducirajo učen-
cem v razredih. Dijaki ptujske gim-
nazije lahko iz improviziranega stu-
dia TV program spremljajo že v
treh učilnicah.
Seminar je bil dobrodošel za vse
tiste pedagoge, ki takšno tehniko v
šolah že imajo, pa tudi za tiste, ki
naprave nameravajo kupiti. Sreča-
nje na gimnaziji pa pomeni tudi
sodelovanje med šolami in izmenja-
vo učnega gradiva.	zk
Najprej je treba obvladati tehniko, šele potem posredovati učno snov učen-
cem
foto: zk
Občinsko pionirsko košarkarsko
tekmovanje selekcij
Košarkarski klub ,,Drava" je tudi letos
organizator ligaškega košarkarskega tekmovanja za
pionirje in pionirke 1. in II. selekcije. Za prvo
selekcijo tekmujejo pionirji in pionirke 5. in 6. razre-
dov osnovnih šol, za drugo selekcijo pa pionirji in
pionirke iz 7. in 8. razredov osnovnih šol.
Tekmovanje poteka po dvokrožnem sistemu in bo
zaključeno v prvi polovici maja. Prva srečanja so bila
že pretekli petek in soboto.
Rezultati druge selekcije — PIONIRJI:
Kidričevo—Tone Znidarič	55:45
Podlehnik—Majšperk	35.'58
Dornava—Franc Osojnik	42:44
PIONIRKE:
Kidričevo—Tone Znidarič	37:17
Podlehnik—Majšperk	21:15
Dornava—Franc Osojnik	28:23
Srečanja drugega kola tekmovanja bodo jutri in v
soboto.	mg
Občinsko prvenstvo v veleslalomu za pionirje in mladince
iNa RorU na Pohorju bo 21. februarja 1979
^učarsko tekmovanje občine Ptuj v velesalo-
"lu za pionirje. Tekmovanje bo organizirala
smučarska sekcija pri klubu mladih Ptuj in šol-
p športno društvo gimnazije Dušana Kvedra
Prijave sprejema ŠDGDK Ptuj do 15.
•ebruarja 1979.
/ . ^^.'^"^ovalci bodo razdeljeni v štiri skupine
J_Pionirke, pionirje, mladinke, mladinci).
'CKmovanje bo ekipno in posamezno. Podelje-
ne bodo medalje, diplome in praktične nagrade.
Občinski ekipni prvaki med pionirji in mladinci
prejmejo prehodne pokale.
Startnina je 125-din, od tega 60 din za
avtobusni prevoz, 40 din za žičnico 25 din za
enoločnico.
Žrebanja startnih številk bo v petek 16.
februarja 1979 ob 19. uri v klubu mladih.
Prizadevni organizator je razpise poslal
vsem osnovnim šolam in srednjim šolam v ptuj-
ski občini. Pričakujejo zelo dober odziv, saj je
to prvo tovrstno tekmovanje po osvoboditvi v
Ptuju. Upajmo, da bo uspelo organizatorju
tekmovanje dobro izvesti, in da se bo našlo do-
volj zainteresiranih DO, ki bi jih finančno
podprli.
Glavni cilj tega tekmovanja je popularizacija
zimskega športa v Ptuju in zbiranje prspektiv-
nih smučarjev, ki bi jih lahko v prihodnjih letih
uporabili za smučarske vaditelje, saj ta kader
trenutno najbolj potrebujemo.
Bojan Rode
Divji labodi
, ^ v Markovcih
Prileten Sm" K^^?*^®	P" Markovcih, so pred desetimi dnevi
primer k	To, da bi prišli divji labodi k nam, je zelo redek
'jubliamWo K ^^	ponovil samo enkrat. Pred leti so prišli v
so DriSii 7 °	so odleteli in se nikdar niso več vrnili. K nam
Tren t	Švedska ali SZ) in to zaradi zelo hude zime.
niladiča) R^u^-u"^	P" Markovcih pet labodov (trije odrasli in dva
laboda (iabod	vendar je bil eden na žalost ustreljen. Ta vrsta
da si n^ ®'^ J® zaščitena, zato odsvetujemo neodgovornim lov-
. Amater.i.-' ^ .nepotrebnem delali načrtov o lepi lovski trofeji.
Markovcih	tovariš Lašič nam je povedal, da imajo labodi v
^^ se ponovno vm°jo^ Pocoie, tako da obstaja možnost, tudi če odletijo,
^	zSi)!*'®^' prevzeli člani lovske družine Markova,
^^alski svet \	bo akomulacijsko jezero vplivalo na
Postalo	nravi r • •• ^»'linio, da smo z njim mnogo pridobili. Jezero je
selivke. ^ mnoge vrste vodnih ptic in počivališče za ptice
Besedilo in posnetek Bojan Rode
jibod — grbec na dravsken jezera pri Markovcih
Premalo pozornosti
športnim organizacijam
v okviru TVD Partizan Videm že nekaj let deluje sekcija NK Tržeč.
Po začetnih težavah so sedanji njihovi nastopi v medobčinski nogometni
ligi dokaj uspešni.
Največja težava, s katero se srečujejo je ta, da nimajo lastnega
nogometnega igrišča. Prav zaradi tega tudi nimajo rednih treningov, ki bi
jim prav gotovo zagotovili višje mesto na lestvici, v svoje vrste pa bi
lahko vključevali mlade perspektivne igralce.
Prostor za ureditev igrišča je sicer že nekaj let na voljo, večkratne
akcije za ureditev pa zaradi pomanjkanja sredstev niso dale željenega
uspeha. Ko že omenjamo finančna sredstva nai omenimo, da vsa ta leta
sekcija NK Tržeč od Telesno kulturne skupnosti ni prejela nobene denar-
ne pomoči, ki jo ta skupnost drugim klubom namenja. Tako si morajo
sredstva za plačevanje sodnikov in nakup najnujnejših rekvizitov
zagotavljati z raznimi zabavnimi prireditvami, zgodilo pa se je že, da so
denar za plačilo sodnikov morali dati iz lastnih žepov.
Kot je zagotovil tehnični vodja Janko Kline, bodo letošnjo pomlad
igrišče vendarle dokončno uredili. Del potrebnih sredstev si bodo
zagotovili s prireditvijo ob 8. marcu, nekaj bo prispevala krajevna
skupnost najpomembnejšo vlogo pa bo odigralo prostovoljno udarniško
delo.
Prav gotovo je že čas, da bi odgovorni razmislili o pomoči takim
športnim organizacijam, ki se ubadajo z začetnimi težavami in jim dodeli-
li vsaj tista sredstva, ki jih potrebujejo za samo tekmovanje. Res je, da
trenutno aktivno deluje v NK Tržeč malo število članov in da še med temi
zaradi omenjenih težav večkrat prihaja do nesoglasij. Z družbeno
pomočjo takim in podobnim organizacijam pa bomo vendarle dosegli
množično športno udejstvovanje in s tem povečevali kondicijsko
pripravljenost prebivalstva. Da je to zelo potrebno iz več vidikov pa v tem
sestavku verjetni ni potrebno posebej povdarjati.	JB
Člani NK Tržeč
KARATE
Medrepubliško
tekmovanje v Zagrebu
člani ptujskega karate kluba so se v Zagrebu udeležili
medrepubliškega tekmovanja posameznikov v Semi kontaktu, ki šteje za
rang listo SFRJ v letu 1979. Tekmovanja so se udeležili trije tekmovalci iz
Ptuja in deset iz Celja. Slovenski predstavniki so zadovoljili, saj so
osvojili nekaj prvih mest, med njimi je prvo mesto osvojil tudi Vladimir
Sitar, državni prvak v muha kategoriji, drugo mesto v lahki kategoriji je
osvojil Srečko Arnuš, v srednji kategoriji pa je Edvard Stegar izgubil v
prvem kolu zaradi poškodbe noge.
Tudi celjski tekmovalci so bili dokaj uspešni, prvo mesto sta osvojila
Ceglemc in Puščnik v poltežki in težki kategoriji. Na tekmovanju pa je
nastopil tudi evropski prvak v Full contaktu Sokota. Na tekmovanju je
nastopilo okrog 70 tekmovalcev iz raznih krajev Jugoslavije.
Danilo Klajnšek
O delu športnega aktiva
Hajdina
Pred kratkim so se sestali na letni konferenci člani TVD Partizan
Hajdina — aktiv Hajdina. Ocenili so dosedanjo aktivnost in si zadali
bodoče naloge.
Ena najpomembnejših nalog je trenutno gradnja klubskega prostora.
Le-ta bo poleg športnega aktiva, služil tudi družbenopolitičnim
organizacijam v Spodnji Hajdini. Pomembno je, da so krajani že izrazili
pripravljenost sodelovati pri gradnji omenjenih prostorov in poleg dela
prispevati tudi materialna sredstva.
Med nalogami, ki so si jih zadali na letni konferenci je tudi poveča-
nje števila članov in aktivno sodelovanje pri delu družbenopolitičnih
organizacij v kraju. Nadalje načrtujejo ustanovitev šahovske in tehniške
sekcije, tesnejše in konkretno sodelovanje z osnovno šolo Hajdina in
vključevanje pionirjev v svoje vrste, čaka jih tudi nadaljevanje tekmova-
nja v medobčinski nogometni ligi, skratka načrtov in nalog jim ne manj-
ka. Če bodo z dosedanjim vestnim in požrtvovalnim delom nadaljevali,
tudi z uresničitvijo zastavljenih ciljev ne bo težav!	jg
Tekmovanje tudi za drugo
skupino
v drugi skupini smučarskega tečaja, ki seje končal 3. februarja, je bilo
35 otrok iz ptujske občine. Začemi in nadaljevalni tečaj je tako kot prvi
potekal na terenih pri Arehu na Pohorju. Pripravili in izvedli pa so ga
Telesnokultuma skupnost Ptuj, Zveza telesnokultumih organizacij in
smučarska Šola Pohorje pri SK Branik. Ob koncu tečaja so tudi za to
skupino pripravili tekmovanje v »mini« veleslalomu.
Tokrat so bili najboljši:
začetni tečaj: — pionirke: 1. BlankaSnepf, 2. Karmina Kvas, 3. Simo-
na Vidovič; — pionirji: 1. Saša Šnepf, 2. Igor Stoger, 3. Bojan Širec;
nadaljevalni tečaj: — pionirke: 1. Marija Fošnarič, 2. Sabina Stoger,
3. Natalija Primožič; — pionirji: 1. Miran Meznarič, 2. Miran Purg, 3.
Matjaž Petrovič;
l.k.
12 - ZA RAZVEDRILO
15. februar 1979 —
tednik
HUMOR
Resnično tovariši, ne želimo očitka, da pri tolmačenju'nisem
bil dovolj izčrpen. . .
—	A je to pravica? Moj otrok se vozi iz Trnovske vasi na
Ptuj vsolo pa ne dobi štipendije, nekateri ptujski pa imajo samo
par korakov do šole .
—	Nikar tako tovarišica, tisto velja samo za srednje šole.
Nič takega, tovariš predsednik, silil je z glavo skozi zid pa
smo mu raje pokazali vrata.
Mamica, ali res reaiica zgubi nedolž-
nost, če se zlaže? — To se lahko zgodi
samoenkrat Ljubica
Veste tovarišica, jaz hodim
redno v toplice, zato imam glede
tega kar smo govorili čisto vest
— Kaj pa ta neumnost, draga? — Nič
neumnost, brala sem, da pametna ženska
pot do postelje oblaziniv
ILA = črnsko pleme ob af-
riški reki Zambezi
IZONITRIL = strupena or-
ganska skupina
KARNEOL poldragulj
rdeče barve, mesnat
ahat
KATAHREZA = nepravilna
raba besed (npr. stra-
šno lep)
KLEARH = v času pelopo-
neške vojne poveljnik
špartanske flote v Bos-
poru
MALANIMA = italijanska
pevka lahke glasbe (Na-
da)
MARN = slovenski literarni
zgodovinar (Josip,
1832-1893, ,,Jezičnik")
RIPANJ = naselje oddalje-
no 20 km jugovzhodno
od Beograda
SAARINEN = sloviti finski
arhitekt (EEro, 1910 —
^961)
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Sarkast,
Eleanor, kočniki, imenit-
nost, t, kabel, aloa, naonis,
Orsk, GG, steklina, Steiner,
Ti, samostan, Tannenbergo-
sa, TO, I L, Aar, miom, Tr-
donja. Leopardi, noj, AN,
Don, zbor, Idi, peron, Bos-
kovec, Grant, Altamira.
tednik
15. februar 1979
OGLASI IN OBJAVE - 13
„PREŠERNOVO IME JE OSREDNJI POJEM
NAŠE KUL TURE..."
Letos je minilo že 35 let, ko je vodstvo NOB
določilo 8. februar — dan Prešernove smrti za
slovenski kulturni praznik. Takrat je eden
izmed pobudnikov tega zgodovinskega dejanja
Josip VIDMAR dejal:
„lzvršni odbor OF je vsekakor hotel
počastiti spomin velikega pesnika, ki je v svoji
elegični ljubezni do domovine in do slovenstva
zapustil rodovom, ki so prišli za njim tehtno
oporoko in jo s sugestivnostjo svoje pesniške
besede za zmeraj vtisnil, v zavest vseh generacij
našega naroda do današnjega dne in do dni, ki
pridejo za nami. Želeli smo določiti dan, ob
katerem bi se vsak Slovenec takega ali
drugačnega nazora, take ali drugačne politične
orientacije zavedal, da je kljub vsemu član
enega občestva, ene družnosti v katero smo
povezani s svojim jezikom, s svojo kulturo, s
svojo najglobljo naravo.
Kateri datum bi mogel obuditi narodno
zavest in pieteto v vsakem od nas, če ni to
datum ob katerem se je končalo tragično
življenje in zmagovito delo moža, ki nam je s
svojo knjigo poezij dosegel domovinsko pravico
v zboru narodov, ustvaril merilo za vse naše
umetniške dosežke.
Prešernovo ime je osrednji pojem naše
kukure in razumljivo je, da je njegov smrtni
dan edini datum v naši preteklosti, ki resnično
lahko v največji zavesti združil pol slovenšne
cele."
O liku velikega slovenskega pesnika dr.
Franceta Prešerna, ki je bolj kot kateri od
duhovnih vehkanov naše preteklosti neposredni
udeleženec velikega odločilnega bojaza
nacionalno in socialno svobodo je na osrednji
občinski slovesnosti, ki je bila minulo sredo v
Narodnem domu v Ptuju spregovoril dr. Miro
Bračič, rektor mariborske univerze, ki je svoj
slavnostni govor zaključil z besedami:
,,Prešeren nam je s svojo drobno zbirko
poezij utrl pot v družbo evropskih kulturnih
narodov. Z NOB in revolucionarno izgradnjo
samoupravne socialistične družbene skupnosti
smo si s Titom na čelu priborili častno mesto
med narodi sveta. Zato bomo tudi naprej in
tudi ob spominu na velikega Prešerna
neustrašno hodili to svojo pot, pot suverene
slovenske in jugoslovanske državnosti in
samoupravnega socializma."
Predsednica skupščine kulturne skupnosti
občine Ptuj je nato prebrala obrazložitve za
letošnja priznanja KUS OLJENKE, ki so jih za
dolgoletno prizadevno in uspešno delo na tem
področju dobili: Stane STANiC, Ljudska in
študijska knjižnica Ptuj, Folklorno društvo
Anton Štrafela Markovci ter godba na pihala
OOS TGA Boris Kidrič Kidričevo.
V imenu vseh nagrajencev se je zahvalil
Stane Stanič in ob tem dejal, da jih priznanje
kulturne skupnosti zavezuje k še večji aktivnosti
in delavnosti na področjih kulturnoprosvetne
dejavnosti v občini.
Slavnostni večer pa so s svojim petjem
zapolnili še člani mladinskega pevskega zbora
Maribor pod vodstvom dirigenta Branka
Rajšterja, ki v letošnjem letu slavijo tudi 15-
letnico uspešnega dela in nastopanja na doma-
čih in tujih koncertnih odrih.
mš
O Prešernu in njegovem prispevku
v slovenski in jugoslovanski
kulturi je govoril dr. Miro Bračič.
Foto: JOS
Stane Stanič sprejema veliko
OLJENKO iz rok predsednice
skupščine KUS Ptuj Marije
Magdalene.	Foto: JOS
Priznanje je za Ljudsko in študij-
sko knjižnico sprejel njen ravnatelj
prof. Drago Šuligoj.
Foto: JOS
In še čestitke folklorni skupini
Anton Štrafela Markovci, nagrado
je sprejel njen vodja Franc Kolarič.
foto: JOS
Zaradi nenehnega naraščanja
števila nedovoljenih gradenj in
kršenja urbanistične discipline ter
samovoljnega poseganja v prostor
je Republiška skupščina v lanskem
letu sprejela dopolnitve zakona o
urbanističnem planiranju, s kate-
rim je omogočila organom urbani-
stične inšpekcije in upravnim orga-
nom, da lahko hitreje in učinkovi-
teje ukrepajo v primerih nedovolje-
ne gradnje. Zaostritev izvajanja
veljavnih urbanističnih predpisov
je glede na doseženo stopnjo druž-
benega razvoja postala nujna, da se
zavaruje prostor in druge dobrine
splošnega pomena ter uveljavi var-
stvo okolja.
Zakon ureja način ukrepanja za
vse nedovoljene gradnje, ki se bodo
pričele po uveljavitvi zakona ter
določa način za pravno ureditev
statusa objektov, ki so bili zgrajeni
v prejšnjih letih in so že v uporabi.
Za objekte, ki se bodo pnčeli gradi-
ti brez lokacijskega dovoljenja ali
urbanističnega potrdila, je predvi-
dena takojšnja odstranitev. Ta
ukrep bo izvajala občinska urbani-
stična inšpekcija za vse objekte, ki
še niso zgrajeni do zaključene IIL
gradbene faze in ne glede na grad-
beno fazo objekta za vse objekte,
katerih gradnja se izvaja na strnje-
nih njivskih površinah zunaj nase-
lij, na melioriranih zemljiščih, na
zemljiščih razglašenih za zavarova-
no zemljišče ali na zemljiščih za
katera je že razglašena splošna pre-
poved graditve.
Kar zadeva objekte, ki so bili
zgrajeni brez lokacijskega dovolje-
nja in so že v uporabi, je potrebno z
odlokom občinske skupščine
sprejeti merila, po katerih se vsi ti
objekti razvrstijo v tri kategorije:
—	na objekte za katere se lahko
izda lokacijsko dovoljenje,
—	na objekte za katere se ne
more izdati lokacijsko dovoljenje
in se morajo odstraniti, vendar pa
se odstranitev za določen čas odlo-
ži,
—	na objekte, ki se morajo takoj
odstraniti.
O osnutku tega odloka je izvršni
svet SO Ptuj že razpravljal in ga
predlagal v obravnavo občinski
skupščini. Delegati bodo o njem
razpravljali na seji 1. marca 1979.
Pripravljalec odloka pričakuje od
občanov, da bodo po svojih delega-
cijah vplivali na oblikovanje odlo-
ka in s tem pomagali, da bo odlok
lahko resnično zaživel.
Po določilu odloka se v L kate-
gorijo razvrstijo objekti, ki so zgra-
jeni na območjih za katere je spre-
jet urbanistični načrt, zazidalni na-
črt ali urbanistični red ali objekti,
ki so zgrajeni na območjih, za kate-
ra je po urbanističnem programu
občine Ptuj predvidena izdelava
omenjenih aktov in se bodo po
mnenju pooblaščene organizacije
in inšpekcijskih služb, lahko vklju-
čili v zazidalni načrt, ter
urbanistični objekti, ki služijo
potrebam kmečkih gospodarstev.
V	II. kategorijo se razvstijo ob-
jekti, zgrajeni na območjih, ki so
po veljavni urbanistični dokumen-
taciji namenjena za rezervate sta-
novanjskih, industrijskih in con za
komunalno infrastrukturo (varst-
veni pas plinovoda, javnih cest,
daljnovodov, vodnogospodarskih
objektov), ali na območjih, name-
njenih za izvajanje kmetijskih del.
V	III. kategorijo se razvrstijo ob-
jekti, ki neposredno ovirajo izvaja-
nje sprejetih urbanističnih doku-
mentov, objekti zgrajeni izven na-
selij na strnjenih kmetijskih povr-
šinah, namenjenih rekreaciji in
drugih zelenih površinah, objekti
zgrajeni na rezervatu pitne vode ali
arheološke zaščite.
Po podatkih — urbanistične
inšpekcije SO Ptuj, za katere pa
menim, da so nepopolni, je od leta
1%9 evidentiranih 113 črnogra-
denj, od tega je 75 stanovanjskih
hiš, 39 gospodarskih poslopij, 2
vikenda in 6 drugih objektov. Naj-
več črnogradenj je evidentiranih v
letu 1970.
Ker precejšnji del črnogradenj
odpade na stanovanjske objekte, to
dokazuje, da so občani v glavnem
reševali svoj stanovanjski problem.
Seveda pa so na to vplivali tudi
drugi vzroki — pomanjkljiva urba-
nistična dokumentacija, dolgo tra-
jajoči postopki, v precejšnji meri
pa tudi miselnost ljudi, ki na grad-
njo svojega objekta gledajo iz
svojega ozkega zornega kota in me-
nijo, da morajo graditi na svojem
zemljišču ali na zemljišču, ki so ga
poceni pridobili, ne glede na to
kakšna škoda se s tem povzroča
širšemu prostoru.
Dodatno k temu so nedovoljene
gradnje tudi socialni problem, saj
jih dostikrat gradijo občani z nižji-
mi osebnimi dohodki, na poceni
zemljiščih, ki so komunalno neure-
jena in jih tudi v perspektivi ne bo
mogoče urediti.
Vseh vzrokov, ki pogojujejo
črnogradnje ne bo mogoče odpra-
viti. Nekaj je pa v tej smeri že stor-
jenega. Tako je skupščina občine
Ptuj v lanskem letu dala v razpravo
dvoje urbanističnih dokumentov,
urbanistični načrt mesta Ptuj in ur-
banistični program občine Ptuj, ki
bosta na novo opredelila namemb-
nost površin v občini in uskladila
interese med posameznimi uporab-
niki prostora. Razprava o teh
dokumentih je bila v bazi usmerje-
na v glavnem na problematiko ne-
posredno prizadetih, brez upošte-
vanja interesov širšega prostora,
kar potrjuje dosedanjo prakso, da
dokler nismo direktno zainteresira-
ni, gredo zazidalni načrti v sprejem
brez pripomb, kakor hitro pa se
pojavijo v tem prostoru novi upo-
rabniki pa že steče razprava zahteve
po spremembi oziroma dopolnitvi
teh aktov, dostikrat v korist ožjih
mikrolokacij in škodo širšega pros-
tora.
Za primer bi navedla parkirišča
in javne garaže v Ptuju. S
prenosom upravljanja urbanistič-
nih strokovnih zadev na Projekta
inženiring Ptuj, skušamo tudi reor-
ganizirati našo službo in skrajšati
čas postopka za izdajo lokacijskih
in gradbenih dovoljenj. Potrebno
bo tudi zagotoviti zemljišča za
gradnjo stanovanjskih objektov v
urbanih naseljih. Na območjih ure-
jenih z zazidalnimi načrti (Brstje,
Ob Selški cesti. Mariborska cesta
— zapad) so zemljišča sicer že pri-
dobljena v družbeno lastnino, ven-
dar so komunalno neurejena.
Zato bo občinska komunalna
skupnost, kot tudi drugi, ki so po
zakonu o urejanju in gospodarje-
nju s stavbnim zemljiščem dolžni
skrbeti za komunalno opremljanje
stavbnih zemljišč, morali pričeti s
tem delom, saj bo le tako omogoče-
na načrtna urbanizacija prostora.
Ne morem mimo tega, da ne bi
omenila problematike urbanistične
službe te skupščine, ki rešuje v
upravnem postopku zahtevke za iz-
dajo lokacijskih in gradbenih do-
voljenj.
Delavci tega organa so samo iz-
vajalci sprejete in veljavne zakono-
daje, od njih pa se pričakuje, da
bodo postopek vedno vodili po
željah strank in tako kreirali pros-
tor, čeprav je že ta urejen s sprejeti-
mi urbanističnimi akti. To je prav
gotovo nehvaležno delo, zaradi te-
ga nam kadri odhajajo in še bodo
odhajali, dokler ta služba ne bo
deležna večje družbene podpore in
priznanja.
V zvezi z akcijo legalizacije črno-
gradenj po obravnavanem odloku,
bomo po časopisu in radiu, prek
krajevnih skupnosti, kjer so nam
podatki znani pa tudi pismeno, po-
zvali občane, da urbanistični službi
prijavijo vse objekte, zgrajene brez
lokacijskega dovoljenja. Ker je se-
daj dana možnost, da se o teh grad-
njah dokončno odloči, je tudi v
interesu občanov, da nedovoljene
gradnje prijavijo in zato v tej akciji
pričakujemo njihovo sodelovanje.
Metka Korošec,
načelnik oddelka za
gospodarstvo in urbanizem
SO Ptuj
Metka Korošec
Foto: M. Ozmec
vreme
do nedelje, 25. februarja 1979
Zadnji krajec bo v torek, 20.
februarja ob 2,17.
Napoved: Okrog 15. februarja
bo verjetno sneg napolnil
smučišča, v nižinah pa bo dež,
zato je nevarnost poledice. Nato
bo vreme bolj cmeravo, ne prav
lepo, ne večjih padavin. Okrog
21. ali 22. februarja bodo
severovzhodni vetrovi nanesli ne-
kaj več snega tudi v doline. Celo
pošteno nas bo še zeblo pri
odmetavanju snega. Za pustne
dni bo tudi vreme pokazalo
nekoliko prijaznejše lice. Da je
na .,pepelnico" konec pustnega
rajanja bo letos potrdilo tudi
vreme, saj je možno, da bo 28.
februarja močno padal sneg.
Tolažimo se lahko le s tem „kar
bo pa bo!"
Alojz Cestnik
GRADNJA ORMOŠKE SLADKORNE TOVARNE
Še šest mesecev
Se nekaj več kot šest mesecev nas loči do proizvodnje sladkorja v
ormoški tovarni. O zamudi pri gradnji smo pisaili že pred novim letom.
Danes ugotavljamo, da gradnja pospešeno teče. Na gradbišču je 650 delavi
cev. Zamuda se ni povečala in prav to je najvažnejše v tem trenutku.
Več novozgrajenih objektov je že na območju ormoške ,,Amerike"
ja, tako piše T. Bolcar v glasilu graditeljev sladkorne tovarne in nadaljujel
Kje je pravzaprav Amerika? Ormožani zanjo že vedo, za druge p^
naslednja orientacija. Ce ste se napotili proti Varaždinu, se še pred mostom
obrnite in se napotite naravnost po makadamu ob Dravi mimo močvirja ijj
gradbišča tovarne sladkorja in prispeli boste v Ameriko. ,,Amerika" j^
skupina petih hiš skritih med drevjem. Na eni strani teče Drava, pot pQ
kateri ste prišli prečka potok Libanja, ki obkroži,,Ameriko", in nadaljuje
svojo pot ob Dravi do jezera. Na eni strani teče hudournik. Na ozemlje
,,Amerike" sega tudi del gradbišča nove tovarne sladkorja in del zasella
Pušenci (samo da ne bo kdo pripomnil, da leži polovica tovarne v Jugosla-
viji, druga polovica pa v Ameriki!).
In kateri so novozgrajeni objekti? V tem tednu bodo delavci končali z
deli na jekleni konstrukciji skladišča sladkorja, teče tudi gradnja oziroma
montaža žerjavne proge za razkladanje pese, zaključna dela potekajo tudi
na energetskem objektu, postavili so črpalno postajo za plavljenje pese. Na
glavnem objektu so pred dnevi vgradili in montirii uparjevalnike. Te dni
pa zaključujejo dela pri betoniranju podesta, kjer se bo odvijal najvažnejši
tehnološki proces, zgrajen je tudi tako imenovani temelj silosa za sladkor
(v njem je okoli 600 ton armaturnega železa). V prihodnjem mesecu bodo
začeli z gradnjo dimnika. Naj zapišemo, da so dela v prejšnjih mesedh
tekla v zelo neugodni vremenskih razmerah. Kljub hudi zimi je delo teklo.
Mnogokrat so morali žgati slamo, da so odtalili zemljo, obleči so morali
nepremočljivo obleko in obuti visoke škornje, da se v jarkih niso povsem
zmočili.
Pričakovati je, da bo tovarna zgrajena v dogovorjenem roku. Mora
biti, takšno je tudi določilo iz družbenega dogovora.	zk
Graditelji se trudijo, da nadoknadijo zamujeno in zgradijo tovarno do
predvidenega roka
foto: ik
Kurentov program
letos še zanimivejši
Priprave na 19. kurentovanje gredo h koncu. Svoje sodelovanje so
prijavile številne folklorne in karnevalske skupine, domače in tuje. Poseb-
no pozornost bodo brez dvoma vzbujali koledarji iz Leskovca v SR Srbiji
in pehte iz Fuscha v Avstriji. Tudi slednja skupina je podobna kurentom
Organizator prireditve, turistično in folklorno društvo Ptuj, pa je dodelil
sredstva za opremo skupine ILIRK.	MC
osebna kraMtm
RODILE SO:
Marija Bezjak, Placarovci 5/a
—	dečka; Zdenka Pišek, Ptujska
gora 24 — Andreja; Ana Kristo-
vič. Nova vas pri Markovcih 85 —
Andreja; Danica Ranfl, Paradiž 10
—	Andreja; Matilda Gajšt, Podlo-
že 43 — Suzano; Marija Skrinjar,
Pavlovski vrh 62 — Nadico; Mari-
ja Kokol, Bodkovci 31 — dečka;
Ana Kvar, Senešci 26 — deklico;
Frančiška Matjašič, Drstelja 15 —
Danijela; Elizabeta Muhič, Pod-
vinci 68/b — deklico; Leonida
Vodušek, Grlinci 35 — Leonido;
Ana Sibila, Trnovec — deklico;
Martina Furman, Podlože 55 —
deklico; Zdenka Colnarič, Apače
169 — Simona; Nada Plaveč,
Loperšice n. h. — dekUco; Vito-
slava Domiter, Cojzova pot 1 —
dva dečka; Marija Meško, Placar
72 — Marijo; Marija Cuček, Pod-
vinci 38 — Jureta; Majda Brod-
njak, Formin 39/a — Danijelo;
Majda Cuš, Gajevci 6 — Suzano;
Frančiška Jus, Lešje 41 — dečka;
Silva Kokol, Budina 37 — deklico;
dr. Koviljka Mišič, Tomšičeva 36,
Slov. Bistrica — dečka; Radmila
Kaučevič, Ormoška 1 — Aljoša:
Dragica Pungračič, Turški vrh 105
—	Marjana; Dragica Premužič,
Njiverce n. h. — dečka; Ana
Vauda, Zg. Hajdina 83/a —
dečka; Martina Kodrič, Strajna 49
—	deklico Angela Petek, Nova vas
82 — deklico; Stanka Potočnik,
Obrež 129 — dečka; Irena Horvat,
Krčevina 45 — deklico; Marija
Veršič, Markovci 65/a — dečka;
Kristina Marčinko, Sedlašek 55 —
Natašo; Milena Potočnik, Hrasto-
vec 26 — deklico; Ivana Toš, Kicar
60 — Aleša; Ivica Kelc, Poljska
cesta 17 — dečka;.
POROKE:
Božidar Vrtič, Praprotnikova 1
in Dragica Sirec, Ormoška
Stanislav Petek, Drstelja 16 i"
Jožefa Kolarič, Mestni vrh 113:
Leopold Valh, Hajdoše 8/a H
Marija Toš, Zagorci 50; Aloji
Tetičkovič, Gruškovec 87 i®
Terezija Bratušek, Paradiž 35.
UMRLI SO:
Marija Kekec, Hlaponci
Polenšak, roj. 1924, umrla 3. fet"
1979; Radovan Verk, Podlehnik^
h., roj. 1929, umri 6. febr. 197J
Jožefa Mislovič, Volkmerjeva I**
roj. 18%, umria 6. febr. 197J
Martin Krajnc, Trnovska vas 4-
roj. 1903, umrl 9. febr. 1979.
TEDNIII
izdaja zavod za časopisno in ra^'
sko dejavnost RADIO-TEDN
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, po®"
predal 99. Ureja uredniški kole^
ki ga sestavljajo vsi novinarji
voda, direktor in glavni ure<J^
MIHAEL GOBEC, odgovO^
urednik FRANC FIDERŠEK.
Ur#lništvo in uprava Radio-T^®
nik telefon (062) 771-079.
771 226. Celoletna naročnj'
znaša 2(X) dinarjev, za tujino^
dinarjev. Žiro račun SDK ^
52400 603-31023. Tiska CGP ^
riborski tisk. Na podlagi zak"
o obdavčevanju proizvodom/
storitev v prometu spada JE^^
med proizvode, za katere se
plačuje temeljni davek od pf^''
Eeml^a in pesmi
Tak naslov ima druga knjiga pesnice Ančke
Šumenjakove. Pesmi je pesnica zbrala v
knjižico, kije izšla v samozaložbi leta 1974.
Zvedeli smo, da Ančka Šumenjakova še piše
in spet pripravlja drobno knjižico svojih
poezij. No, tudi takrat ji bomo namenili nekaj
prostora.
Ančka Šumenjakova poje o veselju in
žalosti kmečkega življenja, poje o človeku, o
dekletu, ženi in materi in kot sama pravi poje
o neizpolnjenem hrepenenju, pač o njenem in
našem življenju.
ANČKA ŠUMENJ A K
Skovir
Skovir oglaša se nocoj
v to temno noč,
mar mrtvaška ptica vabi me
od tukaj proč?
Me ptica morda vabi tja,
kjer ni veselja, ne solza,
kjer zvezd nebeških je le soj,
kjer bi se srečala s teboj?
Skovir oglaša se nocoj,
kot da bi klical me s seboj,
kot da vedel bi ta čudni ptič,
kako želim si za teboj.
Pod vrbo
v senci vrbe ob potoku
sta se tiho poslovila,
da ju nihče nikdar ne loči,
drug drugemu sta obljubila.
Ko odhajal je po poti,
oči so dolgo mu sledile,
od daleč ji je še pomahal,
nato so vrbe ji ga skrile.
Dekle ga zvesto je čakala,
fant besedo je držal,
a ko so k njej ga pripeljali,
fant je v krsti beli spal.
Tja pod vrbo ob potoku
hodi mlada deklica,
tam spominja se ljubezni,
kije s fantom v grob odšla.
Cas beži
Naglo, naglo čas beži...
Mnogo mojih, tvojih dni
je minilo od takrat,
ko sem tebe videla prvikrat
in te vzljubila.
Hitro, hitro čas beži...
Kmalu jaz in ti
bova tja odšla,
kjer ni več solza.
Minilo bo prav vse,
do sodnega dne
moj in tvoj obraz
bo zabrisal čas.
Pesmica naj ta
ho zapisana
nama v tih spomin
in drugim v opomin.
Kmalu mine V5e,
sreča, bol, solze,
veselje in mladost,
tudi žalost in bridkost.
Most in reka
Pod globokim mostom črnim,
ki prek njega vozi vlak,
z roko v roki sva hodila,
tu sva spočasnila korak.
Pod mostom tem si mi obljubil,
da vedno rad me boš imel,
tu si prvič me poljubil,
z ljubeznijo me vso prevzel.
Zdaj tiho je pod mostom črnim,
le reka v strugi zdaj šumi,
valovom tožim zdaj srebrnim,
po kom mi srce hrepeni.
Kot reka je življenja sreča,
nad njo ljubezen pne se v most,
dokler po valih ne pripljuje
pod most človekova bridkost.
Moje pesmi
Moje pesmi,
to so moje želje tihe
moje misli in spoznanje.
V pesmih se izpojem
i' srečnih dneh,
skrite solze jočem
v pesmih teh.
Pojem jih o bolečini,
moji, tvoji,
ne edini.
Tudi drugi,
vem, trpijo,
zanje pišem,
da živeli
bi v spoznanju:
prav mine,
veselje, smeh in bolečine.
Utrinek
če bila bi jaz učena,
pesem moja lepše bi bila zložena,
lepše rime hi zvenele,
besede hi mi lepše pele.
Moje pesmi v srcu se rodijo,
v dnevih in nočeh, ko drugi spijo,
včasih solza kane na papir,
vzdih pretrga včasih nočni mir.
Moje pesmi, to so čustva moja,
to mladost in zemlja, moja pot in čas.
življenje so, ki ostalo je na zemlji,
moje pesmi, misli v mojih pesmih,
to sem jaz.
Tolažba
Ko hi mogla tja stopiti
med bolniške postelje.
\'.ve nesrečne tolažiti,
v.se trpeče, žalostne!
Vsakemu bi rdečo rožo
rada položila dlan.
roža naj srce poboža,
kije žalostno vsak dan.
»Niste sami. niste sami«,
govorilo hi srce.
saj ho kmalu, kmalu bolje
čas ozdravi rane vse.
Nevihta
Kadar se oblaki črni
zbirajo na nebu,
ko pripravlja se nevihta,
mene strah v srcu stiska.
Ko je nevihta razdivjana,
ko blisk in tresk nebo pestita,
bi se rada skrila tja,
kjer nevihta ne divja,
kjer verig rdečih ni,
kjer tišina šepeta,
kjer je mir doma.
A ostati moram tam, kjer sem,
prestrašena skoz okno zrem,
za mir in srečo več ne vem.
A ko nevihta se zdivja,
čez nebo razpne se mavrica,
se v žarkih barvah razigra.
Spet upanje je v dnu srca.
Sonce
Skozi oblake
rado sonce
posijalo hi,
tople žarke
hi razlilo
na travo,
na ljudi.
A oblaki
so pregosti,
so kot siv obroč,
vse prekmalu
bo naravo
zagrnila noč.
Ampak noč se umaknila
jutru mlademu
bo spet.
Sonce žarke
bo razlilo
čez ta širni svet.
Vprašanja
A U je tvoj delež to. pisatelj,
da slavijo te takrat,
ko že grob je'tvoj prijatelj,
ko v zemlji si postal le prah?
Kdo hil takrat je tvoj prijatelj,
ko si za ustvarjanje živel,
ko na poti si samotni
ljubil, hrepenel, trpel?
Kmečka pravljica
Nekoč bila je domačija,
velika skoraj kakor grad,
nekoč bila je hiša polna,
trdnOyStal je kmečki grad.
Pred hišo se je razprostiral
kmečki vrt, lepo cvetoč,
stara lipa je dehtela,
fantje peli so pod noč.
Sadovnjak je kakor žena
zdrave sadeže rodil,
grozdje v bregu je zorelo,
na njivi se je kmet potil.
Bila je kašča polna žita,
vina poln v kleteh vsak sod,
živina stala je v hlevu,
kmet bil sam je svoj gospod.
Zdaj vse je prazno, zapuščeno,
dom mrtev je že nekaj let,
vinograd uničen, drevje prazno,
odšli so vsi v daljni svet.
Kdo je razumel te. pesnik,
ko si izlival na papir
bolečino in bridkosti,
ko zaman iskal si srčni mir?
Zakaj te niso bolj cenili
in ljubili že takrat?
Zakaj, zakaj, gotovo vprašal
si se sam neštetokrat.
Za umetnika v tem našem svetu
vedno rase bridek kruh,
šele ko ga grob pokriva,
svet prizna mu: »Velik duh«.
Belo.
(posnetek Ivo dani)
Otroštvo
(posnetek Stojan Kerhler)
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
21. junij 1979 —
Pesmi
Ivice
Jembriha
v maju, se je predstavil ptujske-
mu občinstvu kajkavski pesnik
Ivica Jembrih, a o njegovih pes-
mih je spregovoril prof. Dragutin
Thoma. Med pesmimi je zaigrala
nekaj zagorskih motivov dijakinja
Glasbene ^le Ptuj Bernarda
Mauzer. Poslušalci, v glavnem je
bila to •k)lska mladina, so večer
lepo sprejeli in se pesniku z
aplavzi večkrat zahvalili. Tokrat
objavljamo njegovi pesmi v kaj-
kavskem narečju in prevod Balada
o zibelki, ki je delo avtorja.
Hrepenenje
Petletna Mihaela ie ena
izmed mojih 18 vnukov in
vnukinj in živi v Stutt^artu.
Vsako leto pride s svojimi za
nekaj časa v domači kraj.
Pozna morje, pozna planine
in najbolj srečna je, ko se
lahko po mili volji naskače ^o
mehkin tratah okoli nase
domačije, ^ušča ladjice po
potočku, ki teče ob našem
dvorišču ali spleza na vrh
goric do klopotca, ki se mu ne
more načuditi. Vsa ponosna je,
ko jo posadi stric na traktor,
da se lahko pelje z njim in ko
prideta domov, ji mora najprej
razkazati hleve in od vseh
živali in živalic so ji najbolj pri
srcu kravice. Nic ni boječa,
kot da bi zrasla na deželi.
Izredno ljubka je in vse jo ima
rado. A dnevi dopusta hitro
minejo in zopet je treba nazaj v
tujino.
Pa si je Otrok zaželel, da bi
prišla k njej babica. Vsa
nestrona je iz dneva v dan
sprasevala, kdaj bo prišla
babica? Pa kravico naj prižene
s seboj. In ko so ji dopovedali,
da to ni mogoče, si je zaželela
smuči in snegec.
Bližala se j|e zima in babica
se je odpravua na dolgo pot.
Seveda je vzela s seboj smučke
in smučarski komplet za malo
vnučko. Joj, kako je bila vsega
Mihaela vesela! Toda snegeca
pa ni bilo. Vsako jutro, ko se
je zbudila^ je pogledala skozi
okno, ali je zunaj že kaj belo.
Na jok mi je slo, ko sem
opazovala otroka, s kakim
hrepenenjem je zrl v nebo in
želel, da bi začelo snežiti.
Nekega dne pa mi pravi: meni
se Je sanjalo, da bo danes
prišel snegec. Res je bilo
oblačno in dišalo je po snegu.
Morala sem jo oDleči po
»smučarsko« in podala se je
na balkon. Ni dolgo čakala.
Nebo se je usmililo. Začele so
se spuščati snežinke, popleso-
vale so, vedno več jih je bilo in
kmalu je bilo dvorišče nastla-
no z mehkim puhom. Mali
Mihaeli so od razburjenja
zaradi doživete sreče, žarela
lička, z vso naglico je pograbi-
la smučk^ in odbrzela na
dvorišče. Četudi je bilo snega
komaj za dva prsta na debelo,
|e le bila utešena njena velika
zelja. Potem sem ji morala
pripovedovati, kako ie tam,
kjer je dosti snega in kako se
smučajo in ska^jo njeni po-
gumni bratrančki in sestricne
v Sloveniji kjer je mnogo
hribov in snega in kjer so
planine tako prisrčne m veli-
častne, kot nikjer na svetu.
Pripovedovala sem ji, kako
sem tudi jaz kot čisto majhna
deklica začela hoditi v planine,
kako sem se sankala m smu-
čala, kako sem jih vzljubila in
jih neizmerno ljubim se danes.
Zelo pazljiyo meje posluša-
la potem je rekla: »V Jugosla-
viji je lepo, tam smo mi doma,
tudi jaz hočem iti za vedno
tja.«
Iz vsega srca se je zasmeja-
la in začutila sem, kako je v
nežni otroški dušici vstala
svetla podoba ljubljene domo-
vine.
Balada
0	zibelki
Zibaj, zibaj, a—a—ah,
zibaj, zibaj, a—a—ah,
zibaj, zibaj, a—a—ah.
Sanjaj—sanjaj ribico
in štrukelj kolač —
zibaj, zibaj, a—a—ah,
in štrukelj kolač.
Devet krat,
po tri leta vsakič,
1	med tem^še včasih,
ista popevka vsakič,
nežna, drhteča,
kot mamin glas,
kot solza otroška —
za vse nas.
Zibaj, zibaj, a—a—ah!
A bila je trudna
ranjenih rok,
vedno budna
za nas devet otrok.
Vse zdavnaj minulo je.
Zibelka na poc^strešju,
nema kakor tram.
Misleč na mater,
nekje v svetu,
vsak od nas nekje je sam.
Zibaj, zibaj, a—a—ah!
Premakni se srce,
čez devet bregov,
bodisi smeh,
bodisi jok!
devet krat,
po tri leta y^akič,
in med tem\še včasih,
ista popevka -s^akič,
nežna, drhteča,
kot mamin glas,
kot solza otroška —
za vse nas.
Zibaj, zibaj, a—a—ah,
zibaj, zibaj, a—a—ah.
Čez devet bregov
bodisi smeh,
bodisi jok!
Zibaj, zibaj,
a—a—ah, a—a—ah.
A—ah.
Mjiva
Hrapave roke imaju farbu njive,
imaju farbu i duhu kruha,
z njimi dragaš travu i kojnske grive,
robača na pleči nigdar ti nie suha.
V jutre te rosa pomaca,
v poldan te sonce do kervi skušuje,
h večer trudna sena za tobu koraca,
a nuoč te v lecljivu seniu zakuje.
Gda spiš Šartine herzanje čuješ.
,, Več je jptre? Jutre je, moram iti... "
Još mokre pnuče nazaj obuješ
i stihoga si prejdeš neke spiti.
Spred kljeti pog'fefiaš šarf naduol:
Njiva sa šenčnesvile — serce topi...
,,Ne preimriš niif noči puol,
kak tuo, tatek, tebe se nigdar ne spi?"
,,Je, Vanček, ti si meste mene spiš;
njiva me zove, dien i nuoč zove.
Da ti ščeknem Ijiceke, debelji si. Viš,
i tvoja su Ijica zrasla na njive ove!... "
Hrapave roke imaju farbu njive,
imaju farbu i duhu kruha,
z njimi draga travu i kojnske grive,
robača ndf pleči nigdar mu nie suha.
Ta kaplja
Stopi nan\ vinček domači,
kaj na duša kašljala ne!...
Ta kaplja negda osmeh znači
če se gli ne pozabi na vse.
Jen cajt veselja — cajt sreče
more na ^vračiti i za zutra ...
Sodbina je is^ina žmereča,
a ljudi sme same znutra.
A znutra nas retke gdo vidi,
i zate smo negda bolni kak rane,
i merzli sme kak zidi,
i černi sme kak vrane.
A kad tam, stvorenja sme buoga
topljine nigdar dosta nam ne...
Kaplja^ vinček, dosta je tuga —
nigdar se ne pozabi na vse!
LITERARNI VECER
Z MILANOM JESIHOM
... je bil nekaj posebnega, saj smo se lahko z njim
pogovarjali kot s sebi enakim. Z Milanom smo se
srečali v Klubu mladih v Ptuju 24. aprila 1979.
Srečanje je organizirala Hterarna sekcija Kluba
mladih.
Ko nam je Milan prebral nekaj svojih pesmi iz
različnih zbirk, smo se pogovarjali o njegovi peziji.
Čudili smo se naslovom njegovih zbirk kot so: Uran,
v urinu gospodar. Kobalt, Wolfram in zvezde in se
spraševali, zakaj naslavlja zbirke po kovinah. Tudi
v svojih pesmih omenja različne kovine ter celo
pravi: »Največja stvar, ki je, a za človeka vendar
nikdar ne, (je dihanje kovin:...!) Legende, Cankarje-
va založba v Ljubljani 1974, str. 27). Morda od tod
pridejo naslovi. Toda ne, Milan je na literarnem
večeru dejal, da ga poezija spominja na alkimijo in
hkrati na kuhinjo.
Na vprašanje, ali je pesnik, ki piše le takrat, ko je
žalosten, ali pa ima res nesrečno življenje, je odgo-
voril, da ni. Saj se mu zdi, daje vse prelahko pisati
vesele pesmi in nagajivke, mnogo večja umetnost pa
je poglabljanje vase, vendar ne samo vase, temveč v
cel svet, vesolje: »... glej dober pesnik vedno išče
slabo, celo slabotno smrt, (in v tem je lep in izkori-
šča se za moč, premoč, za revolucijo, ...« (Legende
str. 56).
Ob branju Milanove poezije sem opazila, da v
prvih pesmih (zbirka Legende) opisuje hrabrost,
ljubezen do domovine in ljubezen. Vendar se že v
teh pesmih pojavlja neko poglabljanje vase, iskanje
samega sebe. kot seje človek iskal skozi zgodovino.
V poznejših zbirkah pa se zdi kot da v eno pesem
zajame ves svet, celo vesoljč. V Kobaltu predvsem
opisuje neko minevanje in propadanje današnjega
sveta: »Zdi se mi. da mine tisočletje, v tem ko si
brišem očala, in prav se mi zdi — tisočletje mine v
tem.« (Kobalt, Državna založba Slovenije, 1976.
str. 32). Na prvi pogled opazimo neko dvojnost v
njegovih pesmih, ne samo po obliki ampak tudi v
snovi, ki jo obravnava. Vendar celotna pesem
predstavlja neko enotnost.«... zakaj vseh reči je po
dvoje: upor in magistrale življenja, (tehnika in
zraven njen zgled, zanos in neizrekljivost, jaz in
jaz.« (Kobalt str. 29) Človek neprestano išče svoj
jaz: »... še zdaj ni luči. ki bi svetlo se izdala mi v
temi; (da bi mogoče zmogel še stopinjo do prispo-
dobe vodnjaka...<' (Kobalt str. 6) ter neprestano
izgublja moralne vrednote v boju zc -naterialne: »...
bolan fanatik sem. (bolan fantast. vsak dan spremi-
njam testament, misleč, da se bom zjutraj zbudil
nič" (Kobalt str. 37). Če pa že opisuje veselo stran
življenja, jo opisuje s priokusom ironije: to je vse
kuhinja, bi rekel Milan. V svojih pesmih večkrat
omenja zraven kovin še lik bika in smrt, v prvih
pesmih pa se celo primerja z bogovi.
V novi zbirki NVolfram in zvezde pa se zdi, kot da
pesnik napoveduje rešitev v zvezdah, vesolju, kjer
človek lahko najde mir in celo srečo.« Razdalje so
blazne, in ve ste, o zvezde od vsega najbližje, o! O!
Bele!« (Sodobnost 27-479, str. 406-22) Toda še
vedno je človek zgubljen v času, prostoru: »Slepota,
plivkanje, daljava; frekventna Mlečna avtocesta v
Rim, počitek, opitost; lahna, jedka kri.) Z ničemer
se nič ne išče;...« (Sodobnost str. 407, 23) Zgodi se
tudi, da človek niti ni več prepričan, da obstaja: »...
in si. ko bi bil, od sebe omamljen želel pozabiti
celoto in elemente zle človeške govorice. (Sodob-
nost str. 408. 25)
Ko nam je Milan na literarnem večeru pokazal
obliko njegovih pesmi, nam je kar zastal dih ob
dolžini njegovih verzov. Na vprašanje, zakaj verzov
ne .skrajša, je odgovoril, da se mu zdi kot da nekaj
manjka, če karkoli izvzame iz verza. Ob branju se
mu niso zdeli predolgi prav zaradi bolečine, kijo
avtor čuti. Pri Milanu mi je všeč tudi to, da besedilo
pesmi teče kot tok misli, zdi se. kot da avtor zapiše
vse misli, ki se mu pojavijo takrat, kadar piše,
predstavljajo pa perfektno enotnost, čeprav morda
to ob prvem vtisu sploh niso.
Pri Milanu se pojavlja še ena posebnost, to je
vnašanje pogovornega jezika v poezijo. Pravi, da
zato, ker pesem potem bolje teče. Opazil je. da
nastopajoči nikoli ne morejo zbornega jezika
govoriti na odru kot vsak dan. To želi nekako
odpraviti: »Spet mi je ljub let tek nepresahljivi,
ljubo mi je spreminjanje reči. (pomirjen sem, in
notri v sebi celo do sebe dober, s sabo blag.«.
Kobalt str. 35).
»Sijajni, lepi. vrli plani svet, premajhen, da bi se
v njem vzravnal, prevelik, da bi mogel v njem živeti!
Noč je pojedla travnik in gozd, planinam pogrizla
vrhe in se grede še ljudi — vas — z mržnjo dotakni-
la, veter se ne zgane, od nikoder se sem noben glas
ne ukrade — a so se skrili kriki prsti in vzdihi ila?)
Tudi sam. gost v mižeči kasni uri. molčim. Tako
je. ko da je kdo umrl. pa čaka. da kimnem za njim«.
(Sodobnost Ntr. 409. 28).
Priznanje
na nnednamdni
razstavi
fotografije
Na natečaj za 18. mednarodno razstavo fotografije v Beo-
gradu so svoja dela poslali tudi člani foto kino kluba pri DPD
Svoboda Ptuj. Žirija jim je za razstavo izbrala osem del in sicer
tri Srdana Mohoriča, dve Miša Koltaka in kolekcijo treh šport-
nih fotografij Bojana Rodeta. Osnovna tema razstave je bil
šport, druga tema pa je bila prosta.
Na razstavo je 9(X) avtorjev iz 27 držav poslalo prek 4500
del. žirija pa je za razstavo izbrala 522 del, med njimi, kot smo
že omenlH. osem del ptujskih avtorjev. Podeljene so bile tri
nagrade in pet diplom. Bojan Rode, mladi avtor, ki se s športno
fotografijo ukvarja dve leti in razstavlja v okviru kino kluba, je
za kolekcijo treh športnih fotografij prejel diplomo. To je vseka-
kor uspeh mladega avtorja kot tudi foto kino kluba iz Ptuja ter
vzpodbuda za nadaljnje delo. Nagrajeno kolekcijo vam tudi
predstavljamo.
1. kotar
Rivali
Motokros II
Proti cilju
tednik - 21. junim^
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
14. nadaljevanje
Ni Še minilo teden dni, ko je z Dunaja
prispelo pismo. ZMhvaiila sta se za gostoljubje in
profesorje prip^isal željo, da bi se rad še večkrat
udeležil pri lovu. Da si je že oskrbel potrebne
papirje in kupil lepo dvocevko, ki sta jo s
puškarjem preiskusila na strelišču.
Člani lovske\ druščine so povabilu pritrdili in
Dušan je napisal odgovor, da se lahko pridruži
lovcem vsako nedeljo, kadar bo le mogel.
Od tedaj dalje se je profesor marsikateri
''praznik odpravil na dolgo pot. Ko pa se je izvež-
bal toliko, da je res tu in tam zadel kakega
dolgouhca, se je pridružil skupini lovcev v svo-
jem mestu, ker je bilo potovanje pač preveč
dolgo in naporno. Preveč ga je utrudil napor
celodnevnega lova^^ in še naporna noč na dolgi
vožnji. Obdržal pa je obljubo, da se je vsako
leto pridružil svoj\m učiteljem na glavnem jesen-
skem lovu.
Ko se j€\ Dušan na dan mrtvih pripeljal na
kratek obisk v cesarsko mesto, je že vedel pove-
dati veselo norico, da njegova Ana pripravlja
pleničke. Vsi so bili novice veseli in Dušan se je
tokrat lažje poslovil s svojih dunajskih grobov.
Tisti jeseni je sledila dolga in huda zima.
Visok sneg je zapadel koncem oktobra in se ni
umaknil tja do sredine marca. Okrog božiča je
pritisnil hud tpraz, ki cele tri tedne ni popustil.
Ledene sveče na slamnatih strehah so tri tedne
ostale enako dplge, ker ni bilo sonca, ki bi jih
čez dan skrajšale, pa tudi ne odjuge, ki bi jim v
mrzlih jutrih kapljo za kapljo primrznila.
Niti najstarejši ljudje na Ptujskem polju se
niso spominjali tako ostre zime. Najprej je led
na debelo vkoval Trnavo, nato pa je tudi Drava
počasi od bregov proti sredini zamrzovala. V
glavnem njenem toku so plavale cele skale ledu,
ki so se prerivale in polzele čedalje bolj počasi,
dokler se niso zlepile in zamrznila je cela gladina
široke reke.
Led se je tako zdebelil, da mostovi in splavi,
ki so obtičali, niso bi^i več potrebni. Ljudje so
hodili čez Dišavo, kakor da je ni. Celo tovoritiso
začeli čez K^ko, Sprva lažje vozičke, nato pa že
kar težke vozove.
Ko je bil mraz /jia višku in led najdebelejši, je
namelo novega snega, ki je podobo narave
popolnoma sprert\enil. Tujec ne bi vedel, kje je
bila nekoč feka. Izginila je meja med Hrvaško in
Slovenijo. Tihotapcem, ki so tovorili čez mejo
sol, petwlej,\ sladkor in tobak, dacarji niso
mogli do žiyega. Zaman so jih čakali na običaj-
nih prehodih, ob splavih in plitvinah, koder je
reka bild na široko razlita.
Lovci so opazili v snegu sledove divjih svinj
in jelenov. Cez zaledenelo Dravo so vdrli tudi
volkovi. Zeleni bratci so si hitro iz starih uteži
zavrženih ur zrokpdelčili zasilne svinčenke. Po
večjih gozdovih na^ Krčeh so na skariščih
debelejših dreves uredili zasilne visoke preže in
pod njimi mr^\{^išča.
Lovcev se je polotil poseben nemir. Vsi bi
radi trofeje, ki so za tista lovišča tudi še v tistih
časih pomenile posebnost. Celo iz oddaljenih
vasi so privažali poginulo živino, jo zastrupljali
in nastavljali kot mrhovino. Trnovskim
ciganom je tako izginila izpred nosa marsika-
terega pečenka. Pa tudi konjarji so imeli manj
dela.
Dušan je pohiteval s svojim delom, da se je
lahko ob pra-\\em času odnravil do svojih prež.
Vstajal je zgbdqj, da je bi jb zori v lovišču in
legal je pozno ^pat. Ana je bila blizu poroda,
tako jo to pohajkovanje ni preveč motilo. Celi
dan je pripravljala za porodno balo. Pomagala
ji je tudi prijatelj^ica šivilja.
Proti koncu januarja je bilo tako daleč, daje
Dušan moral po babico. Spotoma se je oglasil
pri teti Angeli in st/arejši Anini sestri, ki sta hitro
priskočili na pi^moč. Ana je bila dobro razvita,
napetih ženskih bokov, krepka in mišičava.
„Pri takih ženskah navadno ni nobenih težav ali
porodnih zapletljajev. Vse poteče gladko in tudi
bolj hitro, "je babica pomirila Ano in Dušana.
Močnejši porodni krči so začeli ob petih
popoldne, že ob sedmih zvečer pa je pri veka I na
svet močan lep ffintiČek. Tudi vse ostalo je
poteklo v redu. Mladi mamici so ponudili
običajni porodni napitek iz toplega kamiličnega
čaja. Kmalu je spokojno zadremala in babica je
sedla k dobri malici.
Dosedaj tiha in mirna Potokarjeva hiša je
postala čei, ttfoč živahna. Oglašal se je mali in
dela je bilo na pretek. Prve dni so pomagale
sestre in teta, babica pa je skrbela za malčka.
Srečnemu očku se je od veselja orosilo oko, ko
so najtinlajšega Potokarja naravnali na
mamičine pij-5/. Že kar krepko je opletal z ljub-
kima ročicama. Mama in očka nista mogla
prikriti posebnega razpoloženja.
Lepa zibka iz rezljanega lesa je bila že dalj
časa pripravljena. Sedaj so jo postavili ob
mamino posteljo tako, da je bila obrnjena s
hrbtom proti oknu, da malčku ne bi bleščalo
predpoldansko sonce v obraz. Lučke so prekrili
s prosojnimi] senčniki. Za manjša opravila pa
so uporabljali , svečke, da svetloba ne bi
vznemirjala sinka.
Že tretji dan po veselem dogodku je Dušan
vprašal Ano, ali se počuti dovolj trdno in
varno, da bi lahko zopet šel malo pogledat v
gozd za volkovi. „Pa vrni se hitro, ne mudi se
predolgo! S(y veš, da te bova s sinkom težko
pogrešala!" Ni mogla odreči, on pa ne
odnehati, preveč ga je vleklo v gozd.
Najbrž so neutešne slutnje spravile Dušana
na prežo. Prav tisti večer se mu Je nasmehnila
redka lovska sreča. Po nekaj dneh so roparice
zvohale mrhovišče in so se skrivale v bližini,
pod nizkimi košatimi smrekami, ki so pokrite z
debelo, deloma zaledenelo snežno odejo, nudile
zatišna skrivališča.
Potihoma kot duh se je po mehkem pršiču
približal. Komaj je v rogovili zlezel na sedež, že
se je nekaj zganilo nedaleč pod njim. Prva seje
previdno priplazila vitka kuna belica. Kmalu se
je z druge strani prihulila lisica. Redko lovsko
doživetje. Na beli snežni podlagi in v medli
mesečini sta se jasno odražali telesi obeh
roparic. Ne mraz, lovska mrzlica je stresala
Dušana, srce je dirjalo in v glavi mu je razbija-
lo. Kako rad bi sprožil, toda volčji sledovi v
snegu so ga zadržali. Kako lep bi bil kožšček za
Ano! Kako lepo darilo mami za sinka! Samo za
tren je še pomislil, in že sta obe odskočili. Iz
zadnjega kota se je izpod smrečja previdno
potegnil volk. V pritajeni nočni svetlobi so se
mu zaiskrile oči. Komaj je dospel do mrhovine,
že je odjeknil strel, ki je odmeval daleč
naokrog V nočfii tišini.
Kakor prikovan je volk obležal in se grgraje,
hropeč in\ počasi umirjal. Svinčenka mu je
preparata roparsko srce. Dušan je še počakal,
da so ponehali zadnji trzljaji.
Tudi ostale preže so bile oddaljene komaj
7.a nekaj streljajev. Dušan še ni zlezel z dre-
vesa, ko je začuden zaslišal korake. Prijatelj je
čakal na sosednji preži in je prišel pogledat kaj
se je zgodilo. Potihoma je povprašal:,,Dušan,
si ti? Kaj si streljal?" In že sta stala oba ob
nevsakdanjem plenu.
Posekala sta debelo leskovo palico. Obesila
mrcino za povezane noge in se počasi po vi-
sokem pršiču čez bližnjico odpravila proti
domu. V lopi nekdanje kovačnice sta ga obesila
na prislonjeno lestev.
,,Potokar je ustrelil volka", so vest hitro
raznesli po trgu, ki je v tej hudi in dolgi zimi že
bil potreben kake spodbudne novice. Končno
bodo tržani ob dolgih večerih imeli kaj
premlevati.
Naslednjega dne je lovec za lovcem prihajal
k Potokarjevim. Zverina je bila velika, močan
samec. Čestitk in zavisti ni manjkalo. Končno
so se vsi pomirim, češ naj mu bo ob rojstvu
prvega sina.
Cele tri dni je volk visel za oglede, potem pa
so ga odrli in rane na koži skrbno pokrpali.
Trški strojar je kožo lepo ustrojil, šivilja pa jo
je lepo podložila z debelo svilo. Dušan je ime-
nitni predposteljnik položil pred mamino
posteljo, da ne bi vstajala na gola tla, kadar se
je sinko prebujal.
Dogodki so se v zadnjem tednu hitro
spodrivali. Nazadnje so pripravili še krst. Pri
Potokarjevih je nastalo novo slavje, ki ni bilo
nič manjše, kakor je bila gostija sama.
V kmetiškem trgu je vse približno tako,
kakor na vasi. V vsakodnevnem življenju ni
bistvenih razlik, le da so merila morda večja.
Stara navada je tudi tokrat ostala oblečena v
svojo železno srajco. Kdo neki naj bi bil boter,
če ne očetov, ali pa materin brat? Ta častna
dolžnost je doletela najstarejšega Aninega
brata. Ime sinku je izbrala mati, oče je bil za-
dovoljen in krstili so ga za Jakoba. Jakob je
bilo namreč ima pokojnemu Aninemu očetu.
Na krstno slavje so prišli vsi tisti, ki so se
pred leti veselili na gostiji. Seveda ni manjkalo
profesorja z Dunaja. On je namreč porabil
vsako priložnost, da se je lahko sprehodil po
lepem trškem^Ipvišču.
Ana, krepka in zdrava porodnica se je
kmalu dvignila iz postelje in je pri krstnih
pripravah, ki so jih sicer vodile njene sestre,
pridno pomagala. Tako Se je slavje razvilo,
kakor nekoč gostija v podobno veselje, le s to
razliko, da so se gostje stiskali v tesnejši hiški
pri Potokarjevih.
Fantiček še ni dobil prvih zobkov, ko je
Ana zaupala Dušanu, da je zopet v
pričakovanju. Tako je šlo leto za letom: Jakob,
Marija, Rozalija, Alojzija, Janez, Julijana,
Ignacij, Viktorija in zadnja Terezija.
Vsi so z materjo vred ostali živi in zdravi, le
Viktorija je umrla, preden je dočakala zrela
leta. Očei Dušan je moral kar pridno smoliti
,,dreto", da je preživel toliko kljunov in da je
malo še ostalo za lovske zabave, ki so tudi že
takrat terjale čas in denar. Pa njemu to ni bilo
težko. Pri delu je bil veder, vesel in uspešen.
Okrog njegove delovne mizice je mrgolelo
črnih in kostanjevih glavic. Večji so poskakovali
in po svoje pospravljali, v resnici pa delali
nered. Manjši pa so posedali, ali pa se plazili po
tleh. Ta je glodal jabolko, oni je lizal
bonbonček, najmlajši seje kratkočasil z dudico.
Nazadnje jih je bilo že toliko, da niso imeli
prostora ob strani mizice in moral jo je
odmakniti od okna, da je imel vedno vse pred
očmi.
Oče Dušan je imel pravzaprav težko službo.
Hraniti toliko ust, pa še biti mnogoterim
pestrna. Mati je priskočila na pomoč od
• gospodinjskih poslov, kadar je bila hujša sila.
To je zmoglo takšno očetovsko srce, kakršno
je bilo Dušanovo. On ga je podedoval po svoji
materi.
Potokarje^\a hiša je bila prenatrpana, kakor
kokljino gnezdo. Bilo je treba prizidati še eno
otroško sobo poleg prizidka v zadnjem delu
vrta, kije bil nekoliko bolj odmaknjen od ceste.
Predrli so steno na starem prizidku in premestili
okno na nasprotno steno. Ob stenah so razvrstili
štiri otroške posteljice za deklice, fantički so
spali v prvem prizidku, dva najmlajša pa sta se
še godjala pri\starših.
Kadar je l^il oče Dušan pri obedu posebno
dobre volje, jf večkrat rekel: ,,Jejte, otroci, da
boste zdravi in močni! Samo, bog nas čuvaj
potresa! Kaka stiska bi bila pri vratih!" Večji,
ki so že razumeli šalo, so se smejali na vse grlo.
Manjši pa so z odprtimi usti gledali, kaj neki
pomeni prešerni smeh, dokler tudi sami niso
doumeli, kaj pomeni očetova domislica. Ko so
se smehu pridružili še najmlajši, je bil očkov
orkester popoln.
Življenje pri Potokarjevih je bilo slej ko prej
zelo prisrčno. Ni bilo blagostanja in razsipnost
je bila tuja, a tudi revščine ni bilo. Mati Ana je
vseh devetero lepo pblačila. Vsako leto so imeli
na domu najeto stalno šiviljo Francko, kije kro-
jila, šivala in predelovala stare prerasle oblekce
v nove, ki so bile nove samo po kroju, blago pa
je bilo oguljeno in obrabljeno in na notranjo
stran obrnjeno.
Tudi s čevlji so barantali na isti način. Oče je
določil, kdo bo po kom kaj podedoval. Včasih
se je kateri od otrok v podedovanih čevljih slabo
počutil. Pa j^e oče potolažil: ,,Nič ne jokaj,
Janez, to ni nobena nesreča! Kakor ni dveh
popolnoma enakih ljudi na svetu, tako tudi ni
enakih n(fg. Čevlji, noge in koraki so pač raz-
lični. Razdrla jih bova, kar bo še dobro, bova
porabila za nove, ostalo pa boš potopil v Trna-
vo. "
Gostje iz drugih krajev, ki so pogosto priha-
jali k Potokarjevim na obisk, so morali prespati
drugod. Pri stricih in tetah, kjer ni bilo tolikšne
stiske. Zadnja leta je najbolj pogosto prihajal
stric Matej, Anin sorodnik, ki je služil kot pro-
fesor na latinski šoli na Gorenjskem in je bil
najstarejšemu Jakobu za botra. Njega je vleklo
v domači kraj nikdar usahlo domotožje, zadnje
čase pa še \ opešana in postarana Mastenova
mati.
Obiski so radi prihajali. Naužili so se
prisrčnosti v tako bogatem družinskem življe-
nju. Boter iz Kranja je vedno rekel:,, V razredu
vidim vsak dan mnogo lepih oči in odkritih
prisrčnih pogledov, toda s pogledi vaših otrok
jih ni mogoče meriti!"
Ko je Jakob končal domače šole, je deveta
Terezija komaj shodila. Poslali so ga v uk k
trškemu kovaču, kije na koncu ulice na desnem
bregu Trnave od ranega jutra do poznega večera
nabijal in zvonil sedaj že ugašajoče melodije na
jeklenem nakovalu. Jakob je bil postaven in
krepak mlaiflenič, pa ga je mojster kovač rad
vzel za vajenca.
Zelo so ga pogrešali doma. Bil je že v veliko
pomoč. Povsod, na polju, na travnikih, pa še
najbolj v gozdu pri podiranju drevja. Pa tudi
mlajše iz gnezda je pomagal voditi in paziti. Ta
del družinske službe je tedaj prevzela najstarejša
med deklicami Alojzija.
Koder je toliko drobiža pri hiši, odraščajo
takorekoč mimogrede, neopazno. Najmlajši
čakajo v zibelki. Iz zibelke so jih nekoč posajali
kar na tla, kjer so mahali z ropotuljicami in zve-
davo opazovali okolico. Kadar se naveličajo tal,
skušajo posnemati one, ki se že premikajo, ali
pa celo tekajo. Z naporom in vrojeno spretnost-
jo se sprva spravljajo na vse štiri, potem na dve.
Zaradi majhnih bušk zaidejo včasih iz čebljanja
v kratek jok. In to se ponavlja dan za dnem,
dokler nekega dne z veselim nasmehom ne ste-
čejo za urnejšimi. Tako je bilo nekoč po kmeč-
kih hišah, ki so bile bogate z otroki.
Kmečki otrok je mnogo ^retnejši, v njem
tudi hitreje zorijo življenjske sposobnosti. Od
najmanjših nog si mora pomagati sam. Za
devet kmečkih otrok ni nobene pestunje, v
bogatih meščanskih hišah pa naj bi bila za
vsakega po ena. Kmečki otrok se mora zado-
voljiti sam s seboj in se mora sam igrati. S
sedmimi leti pa tudi že kaj pomaga. Če ne več,
mora čuvati in zabavati mlajšega. Včasih tudi
po dva, v vsaki roki po enega.
Na kmetih je pestro življenje. Noben poklic
ne uživa lepšega. Smisel za romantiko se mu
vraste v večnem stiku z naravo. Ujme in neurja v
stvarnosti življenjskega boja prekalijo kmečke-
ga človeka v trdnega realista, ki le redko nasede
nepreglednemu tveganju. Če bi kdaj prenehalo
pravo kmečko življenje, ne bomo zgolj ob do-
brine njegovih pridnih rok, usahnile bi rezerve
stvarnih mislecev. Kmečki dom je edini in
najtrši temelj vsakega ljudstva. Zanj nikdar ni
in ne veljg načelo, kjer je dobro, tam je domo-
vina. On je trdno vezan na svojo zemljo.
Kmečkemu življu je težko priti do živega.
Noben diktator, ne ukupator ga ne premakne,
dokler ga vodi prava vzgoja in mu ostanejo
osnovne pravice...
Skromen je sedanji Potokarjev dom v
primeri z n^cdrjim, v starem kraju. Skromen je
le po zunanjem videzu. V svojem globokem
bistvu je ostalo vse pri starem. Srčna kultura in
poštenje.
Kakor so se umikala leta, tako so rasli
Potokarjevi otroci. Kako lepo je bilo videti
mater Ano, ko je vodila svojo četico prek
glavnega trga na Breg v kapelo k večernicam.
Šestero deklic in trije fantički. Med njimi trije
najstarejši že v mladinski dobi. Dekleta so bila
enako oblečena, enaka krilca, enake rutke na
glavah in dolge bujne kite do pasu. Fantički pa
enake klpbučke s privihanimi krajčki.
Marsikdo se je ozrl in zamislil:,,Potokarjevi so
lepa družina!"
Počasi se je bogato drevo začelo osipavati.
Vsako leto je dozorel po eden za pot od doma.
Prva je odšla od doma Alojzija. Izučila seje za
šiviljo in se je preselila v največje hrvaško
mesto, kjer je živela ena od tet.
Drugi je šel po isti poti, kakor nekoč oče,
proti Dunaju. Tedaj je že zdavnaj stekla
železnica v celi dolžini, toda po stari navadi je
moral obrtniški pomočnik vzeti palico v roke,
čez ramo bisago in po prašni cesti s trebuhom
za kruhom. Jakob se je ustavil pri prijaznem
stricu profesorju. Kmalu ga je vdinjal pri
dobrem kovaškem mojstru, ki je imel po večini
opravka dunajske jahalne šole.
Prva pot ga je vodila na obisk grobov
Kosove družine in na mali grobek nepoznanega
polbrata je položil šopek rož, kakor mu je oče
naročil. Obujal je očetove spomine. Povsod,
kamorkoli je prišel, v Prater, Dunajski gozd,
ob Donavi so oživela v njem živa očetova
pripovedovanja.
,, Veselo novico imam zate, Jakob,," je
začel profesor nekega dne pri obedu naslednjo
pomlad. V časopisu sem čital razpis za
sprejem v živinozdravniško podkovsko šolo.
Konjeniško poveljstvo išče trideset mladih mož
sposobnih za vojaško službo, ki jih bodo
izšolali za živinozdravniške pomočnike v
konjenici. Tvoji pogijo so zadovoljivi, telesno
si krepak in še celo prednost dajejo tistim, ki so
že izučeni podkovstva. Pa še nekaj. Poznam vi-
sokega častnika v konjenici, kije bil nekoč moj
sošolec v gimnaziji. Če bo ta rekel besedo zate,
sem prepričan, da boš uspel. Ker pa še nisi
polnoleten, potrebuješ dovoljenje staršev. Pa
tudi sicer jih morava vprašati za mnenje in
nasvet. Če pristaneš, bova še danes napisala
domov."
Jakob je cenil strica. Vedel je, da mu želi
dobro. Bil je izobražen, razgledan in zaupal mu
je.
Se preden je potekel razpisni rok, je imel
Jakob v rokah pismo staršev z uradno potrje-
nim dovoljenjem. Oba, oče in mati, sta
pripisala prisrčne in vspodbudne besede z
najboljšimi željami za dober uspeh.
Prošnjo za sprejem v vojaško šolo je
sestavil stric. Jakob je vse lepo prepisal in
predala sta jo častniku stričevemu prijatelju.
Celo noč je Jakob sanjal o pisanih uniformah s
srebrnimi in zlatimi našivi in napletenimi vrvica-
mi na prsih, kakršne so nosili častniki.
Mojster mu je napisal v delovno knjižico
najboljšo oceno. Po štirinajstih dneh je prišla
ocena predloženih papirjev in sporočilo, da so
ga uvrstili med kandidate. Obenem so ga pova-
bili na prezentacijo z zdravniškim pregledom.
Stric ga je spremljal. Domov sta se vrnila z
odločbo: ,, Telesna ocena in sprejemni preizkus
odlično. Sprejet."
S stricem sta obiskala znanega častnika.
Jakob seje zahvalil zu priporočilo. Častnik pa je
menil, da ni bilo potrebno posebno posredo-
vanje, ker so bili vsi pogoji zadovoljivi. Z
vnemo predanega vojaka, je oficir opisal
vojaško življenje, ki poteka med strogostjo in
zanesljivostjo.
Šolanje je trajalo dve leti, nato obvezni voja-
ški rok in potem so ga namestili v garnizonu naj-
večje avstrijske vojne luke na Jadranu. Tu sije
Jakob sčasoma ustvaril nov dom.
Alojzija je ostala v službi v hrvaški deželi in
se je kmalu odločila za poroko. Gostijo najsta-
rejše hčerke so opravili na domu. Ženin Štefan
je pripeljal na slavje svoja mlajša brata. Pripe-
tilo se je redko naključje, oba brata sta se odlo-
čila za mlajši sestri Marijo in Rozalijo. Kmalu
zatem sta bili na obisku pri Alojziji in ko sta se
vrnili domov, sta presenetili starše z novico o
dvojni zaroki.
Nadaljevanje prihodnjič
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
21. junij 1979 - tednik
Krvodajalstvo najbolj
humana akcija
Krvodajalstvo je izraz globoke
povezanosti med ljudmi, izraz
humanizma ter moralnega zave-
danja, da človek ni sam na svetu,
da moramo drug drugemu poma-
gati, kajti le tako bo naša sreča
popolna.
Krvodajalec se zaveda, da je
njegova kri dragocena, da kri ni
zdravilo, ki bi ga lahko izdelali v
tovarni al za drag denar kupili v
lekarni. Krvi ne darujemo, da bi
bili slavni ali bi obogateli, temveč
da z njo rešujemo življenja tiso-
čem mater, ponesrečencem in
težkim bolnikom.
Pogosto slišimo presunljivo
zavijanje sirene, beremo ali pa
smo sami priče težkim prometnim
nesrečam, nezgodam na delu,
naravnim katastrofam in nepriča-
kovanim boleznim, ki tako kruto
posežejo v življenja naših najbliž-
jih, sorodnikov, prijateljev, znan-
cev. In ob teh primerih se krvoda-
jalec velikokrat zamish: »Morda
bo prav moja kri rešila to drago-
ceno človeško življenje.« Zakaj, le
kri lahko nadomesti kri.
Znanost se zadnja leta hitreje
razvija, v bolnišnicah so zaloge
krvi polne, toda znanost brez
človekove požrtvovalnosti je po-
polnoma nemočna. Letno da kri
približno 80.000 krvodajalcev,
oziroma 200 vsak dan. Kri lahko
darujejo vsi, ki dopolnijo 18 let,
če Je seveda njihova kri zdrava in
je imajo sami dovolj.
Tudi na naši šoli imamo organi-
zacijo Rdečega križa. Člani večk-
rat obveščamo ljudi o naslednji
krvodajalski akciji, pobiramo
star papir in obiskujemo starejše
občanke ob osmem marcu. Letos
smo bili učenci osmih razredov
sprejeti v organizacijo Rdečega
križa, prvi razredi pa v organiza-
cijo mladih članov Rdečega križa.
Trudili se bomo, da bo na^ delo
koristilo nam in celotni družbi.
Krajevna organizacija Rdeče-
ga križa vsako leto organizira
proslave, kjer krvodajalcem po-
darijo značke in priznanja za
požrtvovalno delo.
Oddelek za transfuzijo krvi pa
ima vedno polne roke dela, kajti
geslo krvodajalcev je: »Darujte
kri danes, morda vam bo že jutri
rešila življenje«.
Darja Glazar
Dragi mladi prijatelji počitnice so pred vami, toda pred nami
ne. Domača rast bo izSla tudi v juliju in avgustu. Zato se oglasite,
posnemajte mlade ustvarjalce iz OŠ Hajdina. Tokrat so nam
poslali svoje prispevke iz literarnega glasila Najdihojca.
Golob miru
linorez Irena Horvat
Moje
rano
Bil je hladen dan. Odpravili
smo se k potoku lovit ribe. Ted^
mi je prijatelj dejal: »Zdaj bodi
tiho in pazi, kod hodiš.« Bilje to
vehk fant. Rad se je šalil m se
pretepal, potepal m zafrkaval
5udi. Moj drugi prijatelj pa je bil
pravo nasprotje, miren in resen.
Vedno je bil v vsaki stvari odlo-
čen. Oče mu je umri že v rani
mladosti.
V vodo smo vrgli trnek in
čakali na prijem. Kar naenkrat
začujemo korake po blatu. Mi
gledamo, gledamo, nič ne vidimo.
Mislih smo, da je to kakšen
popotnik, ki je pač šel mimo.
Uirurimo se m lovimo naprg.
Naenkrat zaslišimo šumenje m
pokanje po šaiju. Vsi poležemo in
čakamo, Kaj bo. Mislili smo, daje
čuvaj, ki nam je prepovedal loviti
v f)otoku. Ko nismo več nič slišali,
smo. pošteno prestrašeni, počasi
vstali. Zelja, da bi ulovili kakšno
ribo, nas je premagala. Lovili smo
naprej, ko smo ribo dobili, smo že
mislih iti domov. Toda Jože je
rekel, da bi bilo škoda pustiti
ribolov sedaj, ko ribe prijemajo.
Prižgali smo si vsak eno cigareto
in lovih naprej. Naenkrat pa
zaslišimo glas:
»Kaj"'pa'delate, gospodje?«
S stranom smo v tem človeku
prepoznali jeznega čuvaja. Ze
smo mislili uteči, toda str^h nam
tega ni dovolil. Potem reče Joža:
^ibe gledamo.«
Čuvaj le pristopil, mi potegnil
iz roke ulovljeno ribo in rekel:
»Kaj pa je to?«
Spogledamo se in že mislimo
zbezati. vendar začutimo trdo
čuvajevo roko, ki nas vleče za
ušesa. Planili smo v jok. čuv^ pa
seje smejal in nas vlekel za ušesa.
Dejal je:
»5amo enkrat vas še dobim, pa
vam potrgam ušesa! Ja.snov!«
Potem pa nas je vse vrgel v vodo.
Ko sem prišel tako moker
zvečer domov, sem jih dobil še od
očeta, ki seje drl:
»Na, smrkavec, da si boš
zapomnil, kdaj si padel v vodo!«
Razjokal .sem se in sklenil, da
nikoli več ne bom šel lovit brez
nbi.škega dovoljenja. Zdaj ga
imam in sem zvest član ribi.ške
družine Ptuj.
Miro METLICAR
POTRES V ČRNI
Sončno nedeljskojutro. To-
da tega dne smo zvedeli, da se
je našim bratom v Črni gori
zgodilo nekaj hudega. Zgodaj
zjutfaj jih je prizadel močan
potres devete stopnje. Neka-
teri so otožno sedeli na pros-
tem in gledali ruševine, neka-
teri so z grozo in solzami v
očeh čakali, da bodo njihove
drage rešili težkega bremena
ruševin.
Po vsej domovini in drugod
po svetu seje takoj razvedelo,
kaj se je zgodilo. Začele so se
akcije zbiranja šotorov, spal-
nih vreč, sanitetnega materia-
la, hrane in drugih potrebnih
stvari. Primanjkovalo je pitne
vode, obleke in vsega druge-
ga. Bolniki, kolikor jih je
preživelo to katastrofalno ne-
srečo, so bili na prostem.
Reševali so jih pripadniki
JLA in reševalne ekipe vsega
sveta.
Iz domovine in tujine so
začele prihajati vedno nove
pošiljke. Tovarne in drugi
kolektivi delajo za ponesre-
čence in s tem kažejo solidar-
nost z brati. Tudi mi učenci
smo zbirali denarno pomoč za
prebivalce nesrečne Črne go-
re.
Zopet se je pokazalo brat-
stvo med našimi narodi in
narodnostmi. Pomagali smo.
saj smo pomislih tudi na to,
kako potrebna bo pomoč
nekoč nam sam.im.
Irena FILIPAJA
Tihožitje s knjigo
linorez Cvetka Bedrač
Dramski krožek
v dramskem krožku sodeluje letos štirideset učencev. Sicer pa
krožek deluje že precej let. V njem nastopamo učenci od tretjega do
osmega razreda, vodi pa nas tovarišica Marta Sirovnik.
Za letošnjo uprizoritev mladinske igre Pavlek Bedak smo se začeh
pripravljati v mesecu decembru prejšnjega leta. Odziv na obvestilo, da
vabimo h krožku vse, ki radi nastopajo, je bil zelo velik. Zbralo se nas je
dovolj, da smo si razdelili vse vloge v igri. Med tistimi, ki smo se udele-
žili prvega sestanka, nas je bilo veliko, ki smo sodelovali v krožku že
prejšnja leta. Prijavili pa so se tudi drugi učenci.
Organizirali smo prve govorne vaje. Ko se je vsak naučil svojo
vlogo, smo začeli z vajami na improviziranem odru v razredu. Imeli smo
jih po pouku ob 12. uri in popt)ldan ob 16.30. Na začetku so seveda bile
še nekatere napake pri samem igranju, vendar smo jih z vajami odpravi-
li. Trudili smo se, da bi se čimbolj vživeli v svoje vloge. Pri tem pa nam
je veliko pomagala tovarišica Širovnikova.
Po trimesečnih vajah smo najprej igrali za učence naše .šole. Po tej
predstavi smo čez nekaj časa igrali za občane krajevne skupnosti
Hiajdina. Obe predstavi sta bili v dvorani v Hajdini. Občane smo obve-
stili o predstavi z vabili, na vidnih mestih v Hajdini, Skorbi, Gerečji vasi
in v Hajdošah pa smo pritrdili plakate.
Da bi ne bil naš trud zaman, smo sklenili, da bomo šli gostovat na
druge šole. Odslej smo vadili še bolj zavzeto, saj smo vedeli, da moramo
biti za gostovanje zelo dobro pripravljeni. Najprej smo igrah na osnovni
šoli v Cirkulanah. Učenci so bili nad našo predstavo zelo navdušeni.
Gostovali smo tudi v gledališču v Ptuju, kjer smo igrah za učencee OS
Franc Osojnik. Občutki, da igramo v pravem gledališču, so nas prevzeh
in zaigrali smo izvrstno. Nastopili smo še v Zavrču, Gorišnici in v
Markovcih za učence tamkajšnjih šol. Igro je videlo okrog 1650 učen-
cev. Res je, da smo skupaj s tov. Sirovnikovo v igro vložili veliko proste-
ga časa, vendar nam ga ni žal, nasprotno, prav ponosni smo, da smo tudi
mi pionirji predstavniki kulturnega življenja pri nas.
Samo STRELEC
Usoda ukradenih
otrok
v sredo, 18. aprila, se je ob 16. uri pričela otvoritev razstave
Ukradeni otroci. Razstavo smo si ogledali tudi nekateri učenci osmih
razredov in priznati moramo, da so nam grozote, ki smo jih videli in o njih
slišali, pretresle. Razstava je bila v paviljonu Dušana Kvedra, pripravil
pa jo je Muzej ljudske revolucije iz Celja v sodelovanju z Ljudsko in
študijsko knjižnico.
Za nami so težka leta nacističnega nasilja, starejši se neradi spo-
minjajo grozot, v katerih so preživljah svoje-rano otroštvo. Iz tega
obdobja ostajajo samo spomeniki in pričevanja, ki nas nenehno učijo.
Učijo nas še naprej braniti domovino, otroke ter mladino, kajti v svetu se
zopet pojavlja nasilje, biti pa moramo toUko pametni in ne dovoUti, da
se tragična zgodovina štiridesetih let tega stoletja ponovi. Preveč življenj
je plačalo zmoto norcev, preveč mladih življen. Še hujše sirote so bili
otroci,"ki so jim odgnaR mater, oceta, včasiH oBa,Tn ju ustrelili. Nepre-
skrbljeni, bosi, lačni, osamljeni, brez topline doma so ti otroci preživljah
svoje otroštvo. Velikokrat so pomaga i partizanom, jim nosih hrano,
obleko, sanitetni material in druge potrebščine. Slovenske otroke so
nacisti hoteli ponemčiti, odpeljali so jih od doma k nemškim staršem, v
tujini so morali hoditi v nemško šolo. Tisti otroci pa, ki so bili v taboriščih,
so bili ob nečloveškem ravnanju v naprej obsojeni na smrt. Po vojni seje
nekaj otrok vrnilo k svojim staršem, če so jih imeh, drugi so postali sirote.
Danes so to že odrasli ljudje, očetje, matere. Vsako leto se srečujejo
s tovariši iz vojnih let, obujajo spomine na grozote in so največji opomin
slepcem, ki se še naprej oborožujejo rožljajo z orožjem, onesrečujejo
tisoče mladih v krajih, kjer se še danes bijejo krivični boji.
Nataša LAH
Triglav
linorez Brigite Zupančič
Kako sem vzljubila knjigo
Spominjam se še. bila sem majhna, mama mi je ob
večerih pripovedovala bajke in pripovedke.
Zunaj je bila zima, bilo je pred novoletnimi pra-
zniki. Mama stopi v sobo s skrivnostnim izrazom na
obrazu. Sede na posteljo in vzame v roke knjigo. Bila
sem razočarana.
»Mama. ali mi ne boš povedala pravljice?« sem ji
očitala.
»Nocoj bom pravljico prebrala. Lepo. novo in
zanimivo.-
M i rno. lepo. gladko je brala tako. da me je povest
prevzela. Ki-i je končala, sem že spala. Težko sem
čakala vsakeg.a večera in nove povesti. Vedno bolj
>>em si želela, da hi se naučila brati. To se mi je
izpolnilo ob vstopu v šolo. Tu sem pa tudi spoznala,
daje v knjigah še veliko več kot samo v pravljicah in
povestih. Pisatelji in pesniki zlijejo v knjigo svoja
čustva, izkušnje, veselje in žalost, vse. kar jih je
spremljalo na njihovih poteh življenja. Tu so njihove
duševne bolečine in stiske, veselje in radosti, katerih
niso mogli deliti z drugimi. Zapisane so v zgodbah in
pesmih, to so njihovi spomeniki.
Vsaka knjiga me zanima. Iz nje se tudi nekaj
naučimo, predvsem to. da se življenje deli na dobro
in slaho. Dobra in poučna knjiga pa je lahko vsa-
kemu/vesta prijateljica na poteh življenja. Ljudje bi
morali brati čimveč lepih in dobrih knjig, pa bi bil
tudi svet lepši in boljši.
Metka TRAFELA
DOMAČA ^AST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijske
cbjavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja urednSki
odbor Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.
SEJNO GRADIVO
ZA SKLIC TRETJE SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
ZA V PONEDELJEK, 26. FEBRUARJA 1979
GRADIVO OBSEGA
1.	Potrditev ^lepov iz zapisnika druge 9cupščine	6.
stanovanjske skupnosti občine Ptuj z dne 18. 12.
1978,
2.	Poročilo o delovanju samoupravnih oiganov
stanovanjske skupnosti občine Ptuj v letu 1978,
3.	Sprejem in potrditev zaključnega računa Samouprav-
ne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za poslovno
leto 1978^ .	7.
4.	Finančno poročilo o kreditiranju stanovanj^ega in
komunalnega gospodarstva z bilanco sredstev in
naložb za leto 1978,	8.
5.	Poročilo o izvedbi programa investicijskega
vzdrževanja in revitalizacije stanovanj^ih hiš v letu
1978,	9.
Sprgem in potrditev finančnih planov za poslovno
leto 1979
a)	Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj,
b)	oddelka za kreditiranje stanovanjskega in
komunalnega gospodarstva pri KBM, poslovna enota
Ptuj
(jriana sta zgeta pod točko 3. in 4 sgnega gradiva)
Samoupravni sporazum o družbeni usmeijeni izgradnji
soseske
Rabelčja vas II. faza,
Priprave na začetek del izgradnje stanovanjdte soseske
Rabelčja vas - zahod (poročilo s predlogi bodo
podani na skupščini)
Vprašanja delegatov.
Potrditev sklepov iz zapisnika 2. seje Skupščine stanovanjske skupnosti
občine Ptuj z dne 18/12-1978
Ad 1
SKLEP:
Zbor uporabnikov in Zbor izvajalcev Skupščine stanovanjske skupnosti
občine Ptuj sprejmeta poročilo o konstituiranju Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Ptuj v naznanje in sprejem.
Ad 2
SK LEP:
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti je z dviganjem rok
sprejel poročila o finančnem poslovanju stanovanjske skupnosti občine Ptuj
za čas od 1/1-1978 do 30/9-1978 ter o planu porabe finančnih kreditov za
gradnjo družbenih stanovanj v letu 1979 do 30/9-1978, poročilo o izvajanju
programa investicijskih del za leto 1978 z rebalansom in poročila o fizičnem
obsegu novogradnje v letu 1978.
Zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti je z dviganjem rok
sprejel in potrdil soglasno ista poročila kot zbor uporabnikov.
Ad3
SKLEP:
Zbor uporabnikov in Zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti z
dviganjem rok soglasno sprejmeta predlog statuta Samoupravne stanovanj-
ske skupnosti občine Ptuj v predloženem besedilu.
Ad4
SKLEP:
Zbor uporabnikov in Zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti z
dvigom rok sprejmeta in potrdita poslovnik, o delu skupščine samoupravne
stanovanjske skupnosti občine Ptuj v predloženem besedilu.
Ad 5
SKLEP:
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti z
dvigom rok potrdita predloženi program plan novogradnje in plan investi-
cijskega vzdrževanja v predloženem besedilu.
Ad6
SKLEP:
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti z
dvigom roksprejmetaOsnutekpredlogazaprehodnaekonomske stanarine s
tem, da ga uskladi z resolucijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije na
osnovi javne razprave po delegacijah krajevnih skupnosti in delegacijah
organizacijah združenega dela ter na podlagi podanih pripomb iz dela
dokončni predlog katerega je posredovati Skupščine občine Ptuj v sprejem.
Overovatelja zapisnika: Ceh Jože in Požgaj Evgen 1. r.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj je organizirana na
osnovi ustave, zakonskih določil, samoupravnega mehanizma in delegatske-
ga sistema.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavlja Zbor izvajalcev s 17 delegati
in Zbor uporabnikov 75 delegati. Skupščina stanovanjske skupnosti ima za
izvajanje programov s področja stanovanjskega gospodarstva naslednje
samoupravne organe:
Izvršilni odbor s 13 člani
Odbor za graditev stanovanj
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ki
imajo po 7 članov
Komisija za rereševanje stanovanjskih vprašanj članov ZB NOV sesta-
vlja 5 članov.
V okviru skupnosti deluje tudi Delavska kontrola in Aktiv komunistov
stanovanjske skupnosti. Ustanovna skupščina je bila 24/4—1978, druga
skupščina pa 18/12—1978 Zbor uporabn ikov in Zbor izvajalcev na katerih je
bilo obravnavano gradivo predvsem:
—	konstituiranje skupščine stanovanjske skupnosti in njenih samouprav-
nih organov,
—	poročiloodelustanovanjskeskupnostido konstituiranja nove skupšči-
ne,
—	poročilo o finančnem poslovanju stanovanjske skupnosti za čas od
1/1—30/9—1978
—	o planu porabe finančnih kreditov za gradnjo družbenih stanovanj v
letu 1979 oz. do 30/9— 1970
—	izvajanje programa investicijskega vzdrževanja v letu 1978 z rebalan-
som,
—	fizični obseg novogradnje stanovanj v letu 1978,
—	predlog Satuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj,
—	predlog poslovnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptjj
—	plan in program ter naloge novogradnje
—	osnutek programa vzdrževanja stanovanjskih hiš za leto 1979
—	ter obravnava predloga za prehod na ekonomske stanarine naobmoč-
ju občine Ptuj
Pri obeh sklicih skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Zbora
uporabnikov in Zbora izvajalcev so bili sklef>čni in na njih delegati živo in
preudarno sodelovah.
Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj je od
ustanovitve 24/4—1978 do zaključka poslovnega leta 1978 imel 10 sej na
katerih je obravnaval predvsem naslednja vprašanja:
—	izvolit po predhodnem kadrovanju Odbor za graditev stanovanj.
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in Odbor za
gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasuiini ter sprejel določe-
ne organizacijske oblike skupnosti.
—	obravnava osnutka odloka o urejanju, izdajanju in varstvu zelenih
površin v občini Ptuj,
—	informativno obveščanje o delu stanovanjske skupnosti,
—	izločitev iz sklada stanovanjskih hiš prizidka poslovne stavbe Zavoda
dr. M. Boštnarje v Domavi v poslovne namene,
—	predlog za povišanje najemnin za poslovne prostore,
—	obravnava prošenj in odobravanje dolgoročnih stanovanjskih kredi-
tov za individualno gradnjo po objavljenem V. natečaju.
2 STRAN.
—	predlog za rezdelitev sredstev iz 5 % prispevka za revitalizacijo stano-
vanj,
—	Majšperk 51 ureditev okolice — sofinanciranje
—	nakup stanovanj za nadomestna stanovanja iz amortizacije
—	prenos osnovnih sredstev javne razsvetljave, trafbpostaje za blok
B—1, B—2, B—3 in B—4 Ziherlova ploščad na DES Maribor TOZD
Elektro Ptuj,
— gradnja dvonamenskega objekta (zaklonišče in triplex garaž),
—	predlog objave IV. natečaja za pridobitev solidarnostnih stanovanj
mladih družin in družin z nizkimi osebnimi dohodki,
—	odobravanje dolgoročnih kreditov za gradnjo ali nakup stanovanj
organizacij združenega dela po objavljeni V. natečaju,
—	imenovanje komisij za tehnični prevzem blokov in finančni obračun,
—	obravnavanje povišanje cen pri izgradnji blokov B—5 in B—6,
—	odobritev finančne konstrukicje za pripravljalna dela za gradnjo
stanovanjskih objektov B—8 in B—9,
—	razpis natečaja za oddajo gradnje bloka v Majšperku,
—	družbeni dogovor o upravljanju in financiranju arheoloških raziskav
na območju občine Ptuj in družbeni dogovor o varovanju in prenovi zgodo-
vmskega jedra mesta Ptuj,
—	družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Slove-
niji,
—	sprejem osnutka samoupravnega sporazuma o družbeno usmerjeni
gradnji stanovanjske soseske Rabelčja vas,
—	programiranje izgradnje stanovanj, struktura stanovanj in rokov za
dokončanje stanovanjskih objektov B—6 do B—9 Rabelčja vas,
—	akcija za izredno pomoč kmetom in drugim občanom prizadetim po
elementarni nesreči v juliju 1978,
—	oddaje gradnje bloka v Majšperku naj ugodnejšemu ponudniku
izvajalcu del G P Stavbar TOZD Dravi Ptuj v predračunski vrednosti
11.132.301,76 din,
—	komunalna in zunanja ureditev ob stanovanjskih objektih za B—5,
B-6, B-7, B—8, B—9, ter PTT ureditev,
—	osnutek predloga statuta in poslovnika Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Ptuj — obravnava
—	periodični obračun poslovanja stanovanjske skupnosti za III trome-
sečje,
—	prejem osnutka samoupravnega sporazuma v stanovanjski graditvi
na Ziherlovi ploščadi II faza in Rabelčja vas zahod,
—	obravnava urbanističnega programa občine Ptuj in urbanistični načrt
mesta Ptuj,
—	samoupravni sporazum o ugotavljanju in razporejanju prihodkov
skupnem dohodku ter o združevanju skladov v KB Maribor Združeni
ljubljanski banki in samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah obvez-
nosti in odgovornostih,
—	obravnava o samoupravnih aktih za ustanovitev odbora za ljudsko
obrambo in civilno zaščito v stanovanjski skupnosti,
—	sprejem povprečne cene m^ stanovanjske površine za leto 1977 z
indexsom podražitve cene za leto 1978 za izvedbo revalorizacije stanovanj-
skih hiš in stanovanj,
—	odobritev za izdelavo dodatnih projektov in podpostaj za blok B—8 in
B—9 in za izdelavo tehnične dokumentacije zunanje ureditve bloka v
Majšperku,
— Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za delovanje skupno-
sti socialnega varstva občine Ptuj.
Izvršilni odbor je obravnaval več drobnih in manj važnih zadev s po-
dročja stanovanjskega in komunabiega gospodarstva in drugih samouprav-
n ih vprašanj v okviru stanovanjske skupnosti. Seje Izvršilnegaodboraso bile
vedno sklepčne ter na njih vodena živahna in objektivna diskusija. Člani
odbora so za delovanje samoupravnega sistem a na področju stanovanjskega
gospodarstva in reševanje zadev živo zainteresirani ter je njihovo sodelova-
nje zelo uspešno.
Odb(^r za graditev stanovanj je imel v poročevalskem ciklusu 5 sej na
katerih je razpravljal predvsem o izvajanju programa novogradnje. Pripra-
vljal je osnutke samoupravnih sporazumov s področja cen stanovanjske
graditve, osnutke pogodb o oddaji del, o razpisu licitacijskega postopka o
oddaji gradnje bloka v Majšperku, sodeloval pri prevzemu in obračunih
stanovanjskihobjektov,pripravi V. natečaj zadajanjestanovanjskih kreditov
za individuahio gradnjo stanovanjskih hiš in za organizacije združenega
dela za gradnjo ali nakup stanovanj.
Pri tem je odbor aktivno sodeloval pri pregledu dokumentacije 158
primerov, točkoval po Pravihiiku o dajanju stanovanjsih kreditov in meto-
dologiji ter na razpoložljiva sredstva uvrstil v prednostno listo 62 prosilcev z
70 točkami. Komisije so tudi opravile v 62 primerih ogled na kraju samem
kjer si prosilci gradijo individualne stanovanjske hiše.
Odbor za graditev stanovanj je dokončno sklepal in realiziral vse tiste
zadeve v pristojnosti odbora, vse ostale zadeve pa je odbor pripravljal in o
njem razpravljal ter dajal pismene predloge o sklepanju Izvršilnemu odboru
stano>'anjske skupnosti.
Odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je samou-
pravni organ, ki pripravlja osnovne naloge iz področja solidarnosti za
Izvršilniodbor in skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti, kije imel
v tem času 3 (tri) seje in razpravljal predvsem:
določbe iz pravilnika o dodeljevanju stanovanj, zgrajenih ali kupljenih s
sredstvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Obrav-
nava predloga za objavo IV. natečaja za razpis solidarnostnih stanovanj in .
prošenj za subvencioniranje stanarin, imenuje komisijo za preveritev
podatkov in Ojgled stanovanjskih razmer na terenu pri 176 prosilcih prijavlje-
nih na objavljen natečaj za solidarnostna stanovanja in njihovo točkovanje
ter pripravo predloga prednostne liste za solidarnostna stanovanja. Odbor
je na sejah razpravljal in odločal o mnogih problemih, zamenjava stanovanj
s področja solidarnosti. Člani odbora se aktivno vključujejo v samoupravno
delo na sejah in terenu iz področja solidamosti. Odbor sodeluje in daje
predloge o spremembah in dopohiitvah pravilnika ter drugih samoupravnih
splošnih aktov s področja stanovanjskega gospodarstva zlasti iz vidika
solidamosti in družbene pomoči. Aktivno se odbor vključuje s svojimi
idejami in predlogi za usmerjeno stanovanjsko graditev družbenih predv-
sem solidarnostnih stanovanj.
Odbor za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je
imel v poročevalskem času 3 seje na katerih je razpravljal predvsem o izvaja-
nju letnega programa investicijskega vzdrževanja stanovanjskih hiš, o
pripravi dodatnega programa revitalizacije stanovanjskih hiš, o poteku
realizacije finančnih sredstev v namen vzdrževanja in revitalizacije.
Odbor seje ukvarjal tudi s problematiko oddajanja poslovnih prostorov
prosilcev katerih je večina iz obrtnih dejavnosti. Reševali smo tudi primere
poslovnih prostorov s področja gospodarskih organizacij raznih branž.
Odbor, oziroma komisija je imela težko nalogo o dodeljevanju stanovanj v
starem delu mesta kjer ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanj-
ska skupnost. Prosilcev je za stanovanja veliko, stanovanj pa med letom
sproščenih zelo malo tako, da je reševanje cca 500 aktualnih primerov
akutno. Odbor ima težave tudi pri takih primerih, ki jim je odbor za družbe-
no pomoč dodelil solidarnostna stanovanja kot mladi družini ali družini z
nizkimi osebnimi dohodki, pa je ob tem času prišlo do razveze zakonske
zveze katerih je v sorazmemo kratkem času zabeleženih več primerov. Pri
tem nastaja že rešenih stanovanjsih vprašanj novi stanovanjski problem,
katere zopet rešuje naš odbor, z komisijo, ki so v mnogih primerih zelo
kritični. Opomniti moramo, daje med prosilci stanovanj vse več samohra-
nilk skoraj vsaki tretjiprimer in so pri reševanju primeri za komisijo zelo težke
odločitve. Med letom ima odbor na razpolago le od 1 — 15 primerov napram
cca 500 prošnikom, je razpolaganje s prostimi stanovanji zelo boleče, kljub
temu, da je izgradnja stanovanj zelo uspešna, ne moremo zadostiti potre-
bam po stanovanjih.
Odbor je pripravljal in razpravljal o prehodu naekonomske stanarine in
zavzel določena stališča ter jih predlagal v mejah pristojnosti Izvršikiemu
odboru. Pripravil je osnutek programa investicijskega vzdrževanja stano-
vanjskih hiš v družbeni lastnini občine Ptuj za leto 1979 in ga posredoval
Izvršnemu odboru in skupščini stanovanjske skupnosti v sprejem. Obravna-
val je še nešteto drugih zadev s področja tekočega investicijskega vzdrževa-
nja hiš, kontaktiranje in povezovanja z hišnimi sveti, pripravil preko izvršil-
nega odbora in njenih skupščinskih organov izdajo hišnih redov, pozaba-
val se tudi z nerednim plačevanjem stanarin nekaterih dolžnikov, predlagal
povečanje cene m^ za plačevanje najemnine za poslovne prostore, obravna-
val statut stanovanjske skupnosti, zlasti tistega delaodboraza vzdrževanje in
gospodarjenje ter pripravljal in sodeloval pri snovanju samoupravnih aktov,
ki so za delovanje samoupravnih organov Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Ptuj potrebni.
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev ZB NOV je imela 2
seji na katerih je razpravljala predvsem stanovanjska vprašanja borcev in
odobravala stanovanjske kredite v mejah razpoložljivih sredstev.
V poslovnem letu 1978 je rešila šest primerov borcev z dodelitvijo novih
stanovanj na Ziherlovi ploščadi. V letu 1979 v maju sta predvidena za
dodehtev 2 nova enosobna stanovanja in v jesenskem roku 2 stanovanja tako
da bi v tem letu zopet rešili 4 težje stanovanjske primere naših članov!
Samoupravna stanovanjska skupnost, izvršilni odbor in odbor za družbeno
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je pokazal zelo humano in globoko
zavest do naših borcev za reševanje najbolj akutnih stanovanjskih primerov,
da nam vsako leto izroča iz solidamosmih sredstev po nekaj stanovanj, da
lahko komisija rešuje stanovanjska vprašanja naših članov ZB NOV.
Komisija je tudi imela nalogo za odobravanje stanovanjskih kreditov
zlasti s statusom kmeta — borca s sredstvi, kijih ima na leto povprečno na
razpolago od 200.000 do 250.000 din. V letu 1978 je imela na razpolago za
dajanje stanovanjskih kreditov od letnih prihodkov anuitet cca do 250.000.-
din. Po sklepu komisije je z vezavo sredstva oplemenitila za dobo 5 let z 3 %
obrestno mero, tako je imela komisija na razpolago vseh razpoložljivih
sredstev 551.0()0.- din. Prispele prošnje za kredite je komisija pregledala
dokumentacijo na kraju samem, naredila zapisnik in nato je komisija na seji
sklepala o višini odobrenih kreditov. V letu 1978 je bil odobren kredit 20
prosilcem povprečno 22.000 din. Prošenj za adaptacijo, preureditev za
izboljšanje stanovanjskih razmer in novogradnje je dotok vedno večji,
sredstva v te namene so pa na zahtevke zelo pičlo odmerjena. Zato predlaga-
mo nekaterim, ki so bolj ekonomsko situirani, da zaprosijo za kredit pri KB
Maribor, poslovni enoti Ptuj kot kratkoročni. Pri odobravanju kreditov
upošteva komisija Pravibiik in materialno socialni položaj prosilca.
Komisija je reševala še druga akutna vprašanja s področja stanovanjskih
vprašanj zamenjavo in podobno. Člani komisije se sej udeležujejo in aktivno
sodelujejo v samoupravnem procesu za skrb in boljši jutri naših borcev in
članov ZB NOV.
3 STRAN.
PREDLOG
fiiiauSneg. pl.ua iu programa solidamostnega sklada la leto 1979 i realliacijo t 19VB
PREDLOG
finanžnega plana iz programa sklada otauoraujskih hlS SamoupraTua atauOTanJska
skupi^flti občiua Ptuj za leto 19'/9 z raalizacijo v 19',^
Iz kradituih sredstev iu soudeležbe OZD in drugih organizacij ali skupnosti Je bilo
T letu 19'/B TseljiTib
J? stanova-j t bloku »-t za irednost lb,V9J,550,- din
2V stanovanj v bloku B-J za vrednost 11,15/.000,- din ter
6 stau0TO..j etažnit lastnikov v B-4 in B-J za vrednost 1,521.000,- din.
III. NAMENSkA UPCRABA SREDSTEV:
1. INtfESTICUSKOVZERŽEVANIE IN REVITALI^, »CUA :
TABELARIČM PSEGLED PROOiAMA IN VIROV FINANOSANIA
rnj^ LETO 1979 POREJO.^
V planu sklada stanovanjskih hiS je predvidena delitev stanarine za leto
1979 na osnovi republiškega predloga na prehod ekonomskih stanarin, ki ga je
naša skupščina obravnavala na skupščini 18/12-1978.
Planirana delitev stanarine znaša:
—	32,78 na amortizacijo stanovanj
—	54,10 % na investicijsko vzdrževanje
—	5,90 % na tekoče vzdrževanje in
—	7,22 % na stroške upravljanja
Z oziroma na spremembo v delitvi stanarine na posamezne elemente stro-
škov t. j. zmanjšanje prispevka za tekoče vzdrževanje v korist amortizacije.
Predlagamo, da se v bodoče strošek zavarovanja stanovanjskih hiš izloči
iz stroškov tekočega vzdrževanja ter bremeni stroške upravljanja, saj ravno ti
stroški bremenijo HS, ki so že v pasivi ter nimajo sredstev za poravnavo.
Po izvršeni revalorizaciji stanovanjskih zgradb, je obračunana amortizaci-
ja po predlagani stopnji 0,25 % od revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš
in poslovnih prostorov.
LETNO POROČILO O KREDITIRANJU STANOVANJSKEGA IN
KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA
U Samoupravni sporazumi o urejanju stanovanjskih vprašanj, ki so v
večini primerov že nadomestili zastarele pravihiike, so prinesli vrsto novosti,
ki so mnogim delavcem v času intenzivnejše stanovanjske graditve pripomo-
gli, da so prej prišli do zaželenega stanovanja. Kreditna banka manbor
Poslovna enota Ptuj oziroma njen oddelek za kreditiranje stanovanjskega in
komunalnega gospodarstva le z temeljnjimi finančnimi injekcijami precej
pripomogla k temu, da so nekatera gradbeniška dela hitreje stekla. S precej
dopolnjeno kreditno pohtiko je poslovna enota odločibieje posegla na tem
področju, ter se bo tudi v bodoče prizadevala, da s praktičnimi bančnimi
prijemi podpre nadaljnjo stanovanjsko graditev v naši občini. Potrebno je
tudi poudariti pomen stanovanjskega gospodarstva glede poživitev gospo-
darskih gibanj v celoti. Le-to lahko ponazorimo z dejstvom, daje v vsakem
dinarju stanovanjske gradnje vsebovanih 69,70 din industrijskih proizvo-
dov.
Družbena proizvodnja kaže, da bo nujno še bolj razviti namensko
varčevanje za stanovanja, saj bomo tako vse bolj izpohijevali namig, naj bi
občani po možnostih prispevali za stanovanja. Ne-le da jih kupujejo, temveč
tudi z lastnimi posojenim deležem, takrat, ko dobijo družbeno najmeno
stanovanje. V oddelku za kreditiranje stanovanjskega gospodarstva ugota-
vljajo, daje število sklenjenih varčevahiih pogodb še prenizko. Vzrok temu
je, razvrednotenje zaradi visoke inflacije ter padca osebnih dohodkov,
privarčevani znesek pajeobnakupu ali zidavi stanovanja vse manj pn^menil.
4 STRAN.
BILANCA SREDSTEV IN NALOŽB
Plan naložb v letu 1978 je presežen za 10 % ali zneskovno v višini za
27.842/m din, kar nam istočasno pove, da so razpoložljiva sredstva v celoti
izkoriščena. Pri naložbah so strokovne službeoddelkapolagale veliko pozor-
nost pri vključevanju avista sredstev pri poravnavi obveznosti do izvajalcev
del gradnje. Znano je, da so prilivi rednih sredstev (združena sredstva za
družbeno pomoč) mesečni, skozi celo leto, ter zato tudi niso ta sredstva na
razpolago na začetku leta. Vsled tega nam služijo omenjena avista sredstva
kot premostitev do pričakovanih prilivov. Iz razpredelnice je razvidno, da
združena sredsta z lasmo udeležbo OZD, ter vezanih depozitov OZD,
zaostajajo za tempom gradnje oziroma naložb v družbena stanovanja.
Iz povedanega izhaja, da bo potrebno revidirati pravilniko dodeljevanju
družbenih stanovanj in ga tako prilagoditi, da bo lastna udeležba nekoliko
višja ter da bo rok vračanja kreditov krajši. S tem bi dosegli to, da bodo
stanovanjska sredstva v TOZD-ih bolj usmerjena za družbeno gradnjo ter
manj za mdividualno gradnjo kajti tudi pri nas smo verjetno porušili raz-
merje 70:30 kot je to določeno v družbenem dogovoru. Nadalje ugotovimo,
da so skladi skupne porabe (stanovanjski del) pri OZD porastli v obravnava-
nem letu za 87 %oziromaza 13.017/m din. Menimo, da bi bilo bolj smotrno
in gospodarno, če bi ta sredstva bila naložena kot kvalitetna dolgoročna
sredstva, namesto da so razdrobljena pri podjetjih ter se tako več ali manj
trošijo za individualno gradnjo. Vsaostalasredstvaobravnavamokotpojem
— sredstva stanovanjskega poslovanja — kajti le—ti se oblikujejo:
—	Iz deponiranih sredstev za poslovanje po pooblastilu
—	iz deponiranih sredstev za poslovanje po komisiji
—	iz sredstev na podlagi pravihiika dinarskega in deviznega varčevanja
in vezave
Navedena sredstva služijo predvsem za stanovanjsko kreditiranje
občanov.
ODOBRENI STANOVANJSKI KREDITI V LETU 1978 PO NASLEDNJIH
OSNOVAH
B. ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA
V opisanem letu smo odobravali različne stanovanjske kredite. Pri
občanih je le teh več za 84 kom napram prejšnjemu letu ali skupno odobrenih
876 kreditov. Tudi zneskovno je bilo pri občanih V( obravnavanem letu več
odobrenih kreditov v višini 12,756.000. Pozitiven odraz je predvsem ta, da so
bili v tem obdobju odobreni krediti večinoma na podlagi obstoječih
pravilnikov. Le-ti so v letu 1978 doživeli značilne in ugodne spremembe v
korist varčevalcev in deponentov. V splošnem lahko trdimo, da so krediti za
stanovanjsko in komunalno dejavnost dosegli znaten porast saj so bile
naložbe skupno višje za 30,676,000 din. Struktura naložb ustreza širšim
družbeno ekonomskim smernicam, vendar je vredno povdariti, da ZOZD-i Se
vedno v veliki meri vršijo naložbe svojih stanovanjskih sredstev na podlagi
pogodb po pooblastilu. S tem se zelo drobijo razpoložljiva stanovanjska
sredstva na kredite za individualno gradnjo, katere plasirajo z dolgimi roki
vračila. Tak način kreditiranja ovira bolj smortno združevanje in naložb
sredstev.
(GLEJ TABELO NA 5. STRANI)
Izvršilni odbor Samoupravne skupnosti občine Ptuj je na svoji seji dne
6. 2.1979 potrdil ugotovitev doseženega dcupnega prihodka ter razporeditev
in delitev na podlagi poslovanja s sredstvi In naložbami v stanovanjskem
gospodarstvu pri Kreditni banki Maribor, poslovni enoti Ptuj ter sprgela
SKLEP
o razporeditvi prihodkov in odhodkov:
A) PRIHODKI
din
- prihodki - aktivne obresti	9,290.621,27
-nadomestila	100.950,00
Skup^ prihodki 9,391.5 71,27 din
5 STRAN.
UGOTOVITEV VRIHCIKOV IN ODHODKOV
TER ČISTEGA NERAZK)REJ£N£GA DOHODKA STANCVAIiJSKO KOHUIiALKKGA POSLOVANJA ZA LETO 1978
POROČILO
O IZVEDBI PROGRAMA INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA IN
REVITALIZACIJE ZA LETO 1978
I. PTUJ Z OKOLICO	^
Za območje Ptuja z okolico je program obsegal 41 del iz sredstev mvesti-
ciiskega vzdrževanja in 16 del iz sredstev revitalizacije.
V mesecu oktobru 1978 leta je bil izdelan rebalans programa, kije predvi-
del 13 različnih vzdrževalnih del. Nekatera dela iz rebalansa za leto 1978 sov
teku in bodo končana predvidoma v prvem četrtletju leta 1979. Poročilo o
realizaciji teh del bomo podali kasneje. V letu 1978 je bilo potrebno opraviti
nepredvidena dela, da bi se preprečila večja škoda, ki bi na stavbah lahko
nastala.	... ,
Dejstvo je, da je največ nepredvidenih del na kanalizaciji (notranja m
zunanja), strešni kritini, žlebovih in na tlakih v pritličnih stanovanjih starega
dela.
Vzdrževanje obstoječega fonda je kompleksna dejavnost pri kateri je več
odločibiih faktorjev, kateri odločajo oziroma so bistveni za redno vzdrževa-
nje.
Ti so predvsem starost obstoječega stanovanjskega fonda, lokacija, čas
izvedbe, solidnost izvedbe, izbira gradbenih materialov, nepredvidena
dela. katera se pojavljajo med samim izvajanjem in so od primera do prime-
ra specifična, prisotnost stanovalcev, koordinacija kooperantov in nenazad-
nje strokovnost vseh delavcev udeleženih pri vzdrževalnem delu.
Iz poročila je razvidno, da so nekatera planirana dela finančno prekorače-
na. To je bilo opravljeno zavestno, da se ne bi enaka dela ponovno pojavljala
v letu 1979 in da bi opravljeno delo imelo določeno kontinuiteti^ in delno
tudi zaradi zvišanja cen materialov v odnosu iz leta 1977 na leto 1978.
Za dobro vzdritevanje je nujno, da hišni sveti in posamezni stanovalci
pravočasno prijavljajo potrebna dela. da se ta vnesejo v program (najpozne-
je do konca oktobra) za naslednje leto.
A. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE PO PROGRAMU
6 STRAN.
Nekatera dela(Jadranska 10, Lackova4,Cankarjeva8inPrešemova33 —
35) so bila opravljena delno iz sredstev investicijskega vzdrževanja delno pa
iz sredstev revitalizacije in so prikazana v poročilu investicijskem vzdrževa-
nju.
C. NEPREDVIDENA DELA
V nepredvidenih delih je zajeta tudi zamenjava elementov, katerim je po
odloku potekla doba trajanja in razna manjša popravila, ki se pojavljajo med
letom.
REKAPITULACIJA
A.	INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE PO PROGRAMU
3,623.747,03
B.	REVITALIZACIJA PO PROGRAMU
1,147.168,38
C.	NEPREDVIDENA DELA IV + R + A
2,812.726,75
ZA PTUJ IN OKOLICO SKUPAJ DIN:
7,583.642,16
II. KIDRIČEVO
NASELJE 1
A. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE PO PROGRAMU
Nekatera dela iz programa za leto 1978 so v teku in bodo končana v
prvem četrtletju tega leta. Problematika vzdrževanja v naselju Kidričevo je
enaka, kot je uvodomaopisana. v letu 1978 smo v Kidričevem imeli kadrov-
ske težave, katere smo z nadomeščanjem uspeli več ali manj uspešno premo-
stiti.
111. MAJŠPERK
A. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE PO PROGRAMU
IV. STANOVANJSKI FOND KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
V preteklem koledarskem letuje bil v celoti realiziran program vzdrže-
valnih deliz leta 1977. Zaradi ogromnih potreb vzdrževalnih delnaobstoje-
čem fondu Kmetijskega kombinata Ptuj je bil v mesecu oktobru 1977 odo-
bren kredit v višini 2.000.000.- din. Zaradi lokacijske pogojenosti in raztrese-
nosti stanovanjskega fonda, ni bilo mogoče realizirali vseh del do konca leta
1977, ampak se je izvajanje podaljšalo do junija 1978 leta, to je bil glavni
vzrok, da seje izvajanje rednega letnega programa za leto 1978 premakn ilo v
drugo polovico lanskega leta. Zato tudi program ni bil v celoti realiziran.
Dela se nadaljujejo in bodo predvidoma končana v prvem četrtletju leta
1979. Velike težave nam povzroča lokacijska pogojenost stanovanjskega
fonda in težka dostopnost do stanovanjskih hiš v predelu Haloz. To se
predvsem pozna v poznem jesenskem in ranem spomladanskem času.
Med letom 1978 so se pojavila nekatera nepredvidena dela, katera smo
morali zaradi nujnosti opraviti takoj, ne glede na vse ostale planirane
potrebe.
Dela na stanovanjskem fondu Kmetijskega kombinata Ptuj izvaja v
glavnem Kmetijski kombinat Ptuj TOZD Gradbeni remont. Sodelovanje s
predstavniki Sveta za družbeni standard pri Kmetijskem kombinatu Ptuj in
posameznimi delovnimi enotami pri reševanju vseh skupnih zadev je bilo
zelo uspešno.
8 STRAN.
B. IZ SREDSTEV INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA REVITALI-
ZACIJE IN AMORTIZACIJE TER LASTNIH SREDSTEV KMETIJ-
SKEG A KOM BINATA PTUJ
V. REALIZACIJA PROGRAMA CENTRALNE KURJAVE IN OBNO-
VE KURILNICE ZA LETO 1978
Toplovodni kotel tip »TRIKO« 15 in toplovodne črpalke tip OČ O 100
smo popravili brez zamenjave, zato ker je istočasno začela tečipeč v Kajuho-
vi3—Sin Kidričevo 1, ki pa ni bilo zajeto v programu za leto 1978. Vnaselju
Kidričevo 1 je toplovodni kotel star 5 let in je v slabšem stanju kot v Ciril
Metodovem drevoredu 8— 10— 12, to pa smo ugotovili pri popravilu kotla.
Iz razloga racionalnega gospodarjenja smo kotle v Ciril Metodovem
drevoredu, Kajuhovi3—5 m Kidričevo 1 popravili. Nabavni rok topolovod-
nega kotla je 90 dni, zato smo kotel obdržali na zalogi in ga bomo zamenjali,
kjer bo potrebno, o tem pa bomo obvestili Izvršilni odbor Samoupravne
stanovanjske skupnosti.
O ogledu lokacije, ki jo je opravil požarni inšpektor Skupščine občine
Ptuj dne 28/6—1978 na kraju samem in na osnovi 2. odstavka 19. člena
Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS št. 2/76) v zvezi z vgradi'
tvijo rezervoarja za kurilno olje zaradi izdaje soglasja k lokaciji je požarni
inšpektorzahtevaltudigradbeno rekonstrukcijo kotlovnice, kerizgrajenaniv
skladu uradnih predpisov. Gradbena rekonstrukcija pa nas obvezuje z
večjimi predračunskimi stroški, ki pa znašajo vključno s strojnim delom
450.000.- din.
V zvezi sofinanciranja pa še niso stekli dokončni razgovori s Trgovskim
podjetjem EMONA TOZD Merkur Ptuj.
9 STRAN.
Hišni svet Kidričevo 13 je bilo opravljeno dodatno po pogodbi (Sklep
Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj)
HZa hišni svet Kidričevo 4 za dodatna dela je bil sklenjen aneks pogod-
be (Sklep Izvršihiega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Ptuj).
Finančna plana za leto 1979 sta zajeta pod točko 3. in 4. dnevnega reda.
PREDLOG
6/2-1979
Na osnovi 568. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ št.
53/76) in 9. člena Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski
graditvi v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 8/78) ter samoupravnih sporazu-
mov o temeljih plana sklenejo udeleženci samoupravnega sporazuma
1.	Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj
2.	Izvršni svet Skupščine občine Ptuj,
3.	Občinski svet zveze sindikatov Ptuj
4.	Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj
5.	Projektivni biro Ptuj
6.	Podjetje za PTT promet Maribor
7.	Elektro Maribor — Enota Ptuj
8.	GIP Gradiš TOZD Gradnje Ptuj
9.	Kreditna banka Maribor j^slovna enota Ptuj,
10.	Območna skupnost za P^ promet Maribor,
11.	Območna vodna skupnost Maribor,
12.	Območna skupnost za distribucijo električne energije Maribor,
13.	Krajevna skupnost »Boris Ziherl« Ptuj
14.	Skupnost otroškega varstva občine Ptuj
15.	Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj
16.	Skupnost socialnega varstva občine Ptuj
17.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja - konferenca
delegatov Ptuj,
18.	Izobraževalna skupnost občine Ptuj
19.	Kultuma skupnost občine Ptuj
20.	Telesnokultuma skupnost občine Ptuj
21.	Mercator — Izbira — Panonija Ptuj
22.	Komunalno poletje Ptuj
23.	IMP Ljubljana TOZD Elektrokovina Ptuj
24.	»Pleskar« Ptuj
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O
DRUŽBENI USMERJENI IZGRADNJI
STANOVANJSKE SOSESKE »RABELČJA VAS-VZHOD«
II FAZA V PTUJU
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma sklenejo ta samoupravni spora-
zum za izgradnjo stanovanjske soseske »Rabeljčja vas-vzhoci« — II f^aza v
Ptuju s spremljajočimi objekti na osnovi sprejetega zazidalnega načrta in s
tem opredeljujejo:
1.	medsebojne pravice in dolžnosti pri izgradnji soseske »Rabelčja vas-
vzhod« II faza.
2.	osnove in merila za oblikovanje cen, z namenom, da se zagotovi opti-
malni učinek pri programiranju, urbanističnem planiranju, projektiranju,
financiranju in organiziranju izgradnje stanovanj, urejanju stavbnega
zemljišča in izgradnji spremljajočih objektov, ki so predvideni v načrtovani
soseski.
2.	člen
Za zagotovitev uresničevanja srednjeročnega plana stanovanjske gradi-
tve v občini Ptuj, v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji s tem sporazu-
mom določajo:
1.	način sodelovanja in vsklajevanja pri planiran ju programiranju pripra-
vi in organizaciji graditve stanovanj urejanju stavbnega zemljišča in gradi-
tvi spremljajočih objektov,
2.	način in pogoje oddaje stavbnega zemljišča,
3.	način in pogoje financiranja:
a)	urejanja stavbnega zemljišča
b)	graditve stanovanjskih objektov in
c)	graditve spremljajočih objektov
4.	način vključevanja porabnikov v proces odločanja pri izgradnji soseske
5.	način samoupravnega (ali pogodbenega) sporazumevanja med pod-
pisniki tega sporazuma in izvajalci posameznih del in
6.	osnove in merila za oblikovanje izhodiščnih in končnih prodajnih cen
stanovanj ter stroškov urejanja stavbnega zemljišča in osnove oblikovanja
cen spremljajočih objektov.
3.	člen
Podpisniki so sporazumni, da zazidalni načrt glede na zasnovo zazidave
standarda bivanja urejanja stavbnega zemljišča in spremljajočih objektov
izhaja iz srednjeročnih planov družbeno-političnih in samoupravnih
interesnih skupnosti zlasti pa iz družbeno usmerjene stanovanjske gradnje
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj in obsega:
—	šest stanovanjskih objektov (B-5, B-6? B-7, B-8 in B-9)
—	poslovno stavbo (trgovski lokal in poslovne prostore),
—	otroški vrtec
10 STRAN.
4.	člen
Izvršni svet SkupSčine občine Ptuj, Krajevna skupnost)) Boris Ziherl« Ptuj
ter samoupravne mteresne skupnosti družbenih dejavnosti ugotavljajo, da
so
v stanovanjski soseski predvidene zmogljivosti spremljajočih objektov v
obsegu, ki zadovoljuje f)otrebe stanovalcev celotne krajevne skupnosti.
5.	člen
Podpisniki soglašajo da je potrebno urejanje stavbnega zemljišča in
gradnjo spremljajočih objektov vskaditi z dinamiko izgradnje stanovanj.
Podpi.sniki ugotavljajo da bo dinamika izgradnje stanovanj po letih
naslednja:
1978	— 125 stanovanj v skupni površini 6.139,08 kv. m
1979	— 155 stanovanj v skupni površini 8.195,54 kv. m
1980— 225 stanovanj v skupni površini 11655,86 kv. m
Podpisniki ugotavljajo, da bo dinamika izgradnje spremljajočih objektov
naslednja:
1979 — trgovski lokal in poslovni prostori
1979 — jasli za 100 otrok in kuhinja
1980— vrtec za 100 otrok in upravni prostori
6.	člen
Glede na določilo predhodnega člena morajo o podpisniki izdelati
srednjeročne plane, letne programe ter investicijske programe iz katerih bo
razviden ob.seg in dinamika i^radnie stanovanj in spremljajočihobjektov, ki
so osnova za izdelavo srednjeročnih planov in letnih programov obsega in
dinamike graditve ter potrebnih finančnih sredstev za urejanje stavbnega
zemljišča.
7.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj vzpodbuja sklepanje samoupravnih
sporazumov o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske soseske m opra-
vlja naloge iz svoje pristojnosti zlasti pa:
—	zagotavlja pridobivanje stavbnega zemljišča v družbeno lastnino in ga
izroča v upravljanje Samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj,
—	vodi koordin acijo pri vsklajevanju planov posameznih podpisnikov, ter
pravočasno organizira oglede in strokovne komisije,
—	zagotavlja uresničevanje tega sporazuma tako, da v svoje družbene
plane razvoja občine vnaša elemente tega sporazuma,
—	ažurno obravnava in v okviru svojih pristojnosti potrjuje spremembe
zazidalnega načrta,
—	zagotavlja varstvo namembnosti stavbnega zemljišča za izgradnjo
stanovanj in spremljajočih objektov,
—	najmanj enkrat letno obravnava poročilo odbora podpisnikov in
sprejema ukrepe iz svoje pristojnosti, ki omogočajo oziroma vzpodbujajo
realizacijo tega sporazuma,
—	vzpodbuja in zagotavlja vključevanje investitorjev spremlajočih objek-
tov razen investitorjev spremljajočih objektov družbenih dejavnosti v
skladno izgradnjo stanovanjske soseske.
B PRAVICE IN DOLŽNOSTI PODPISNIKOV
I.	SKUPNE PRAVICE IN DOLŽNOSTI
8.	člen
Skupne pravice in dolžnosti podpisnikov so:
—	preizkus zazidalnega načrta z investicijskim programom,
—	vsklajevanje terminskih planov graditve stanovanj, urejanje stavbnega
zemljišča in graditve spremljajočih objektov znamenom,da se izdela enotni
terminski plan izgradnje soseske kot celote,
—	spremljanje in koordinacija pri realizaciji enomegaterminskega plana,
—	sklepanje o predlogih za spremembo urbanistične dokumentacije,
—	sklepanje o investicijskem programu in delitvi stroškov urejanja stavbne-
ga zemfji.šča,
—	vsklajevanje načrtov financiranja urejanja stavbnega zemljišča izgrad-
nje stanovanj in spremljajočih objektov z namenom, da se zagotovijo
finančna sredstva za realizacijo plana izgradnje soseske.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI POSAMEZNIH PODPISNIKOV
9.	člen
Pravice in dolžnosti posameznih podpisnikov so:
1 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBCINE PTUJ
—	je nosilec priprav družbeno usmerjene stanovanske gradnje z nalogo
vzpostavitve evidence potreb fH) novih stanovanjih, analizo obstoječega
stanovanjskega sklada, izdelave standardov stanovanj in oblikovanja infor-
macijskega sistema med uporabniki in stanovanjsko skupnostjo,
—	je nosilec dolgoročnega srednjeročnega in letnega planiranja izgradnje
stanovanj.
—	je nosilec samoupravnega sporazumevanja o združevanju finančnih
sredstev za realizacijo planov izgradnje stanovanj,
—	je pobudnik koordinacije s Samoupravno komunalno skupnostjo za
pravočasno urejanje stavbnega zemljišča,
—	je nosilec samoupravnega dogovarjanja pri sprejemanju izhodiščnih
in končnih prodajnih Cen stanovanj,
—	je nosilec financiranja izgradnje stanovanj z združevanjem vseh
sredstev za stanovanjsko graditev, pridobivanjem in vaprejšnjim angažira-
njem lastnih sredstev občanov, bančnih kreditov in obratnih sredstev
proizvajalcev stanovanj,
—	pridobiva urejeno stavbno zemljišče, investicijsko tehnično dokumen-
tacijo za gradnjo stanovanjskih objektov in zunanjo ureditev funkcionalnih
zemljišč,
—	je nosilec samoupravnega sporazuma z združenim delom o zagotavlja-
nju fmančnih sredstev za izgradnjo primarnih in sekundarnih komunalnih
objektov in naprav individualne rabe,
—	je nosilec postopka izbire proizvajalcev stanovanj v so.seski,
—	organizira in vodi strokovni nadzor pri gradnji stanovanj,
—	dodeljuje stanovanja na osnovi sprejetega programa izgradnje stano-
vanj,
—	skrbi za javnost cen in obveščanje Zavoda za ceno SRS izhodiščnih in
končnih prodajnih cenah stanovanj.
2.	OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV PTUJ \
—	se bo zavzemal da bodo vse organizacije združenega dela sprejele
plane reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev ter da bodo zagotovile
finančna sredstva v obsegu sprejetih planov izgradnje stanovanj,
—	se bo zavzemal za izpolnjevanje tega sporazuma ter za javnost in
reahiost cene izgradnje stanovanj in urejanja stavbnega zemljišča,
—	bo pospeševal uveljavljanje dohodkovnih odnosov med organizacija-
mi združenega dela, ki neposredno ali posredno sodelujejo v procesu gradi-
tve soseske,
—	bo aktivno sodeloval pri dogovarjanju med uporabniki in izvajalci pri
izgradnji soseske.
3.	SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBCINE PTUJ
—	je nosilec srednjeročnega planiranja in letnega programiranja urejanja
stavbnega zemljišča in izdelave investicijskega programa za urejanje stavb-
nega zemljišča,
—	je nosilec urejanja stavbnega zemljišča na podlagi zazidalnega načrta,
—	organizira izdelavo urbanistične dokumentacije in investicijsko tehnič-
ne dokumentacije za ureditev stavbnega zemljišča.
—	izvrši postopek oddaje urejenega stavbnega zemljišča posameznim
investitorjem v skladu z ustrezno zakonodajo,
—	je nosilec dogovarjanja z izvajalci del, ki urejajo stavbno zemljišče,
—	je nosilec koordinacije z organizacijami združenega dela, ki opravljajo
komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena zaradi planske
realizacije ureditve stavbnega zemljišča in zagotovitve dinačnih sredstev.
—	je nosilec fmanciranja ureditve stavbnega zemljišča za primarne in
sekundarne komunalne naprave skupne rabe,
—	^deluje v procesu samoupravnega dogovarjanja o izhodiščnih in
prodajnih cenah stanovanj zlasti za tisti del cene, ki vključuje stroške urjeja-
nja stavbnega zemljišča v .smislu Družbenega dogovora o oblikovanju cen v
SRS.
—	organizira in vodi strokovni nadzor pri urejanju stavbnega zemljišča in
gradnji komunalnih objektov in naprav.
4.	ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA, KI OPRAVLJAJO KO-
MUNALNO DEJAVNOST POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
—	zagotavlja zadostne vire za nemoteno oskrbo seseske z električno
energijo, vodo, PTT in kanalskimi kapacitetami ter drugimi viri oskrbe,
—	so nosilke planiranja, projektiranja, financiranja in ureditve stavbnega
zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe, vsak za
svoje področje v stanovanjski soseski skladno s srednjeročnimi in letnimi
plani urejanja stavbnega zemljišča in se zaradi zagotavljanja ustreznega
dela finančnih sredstev in planskega poteka del povezujejo s Samoupravno
komunalno skupnostjo,.Samoupravno skupnostjo za PTTpromet in Samou-
pravno skupnostjo za distribucijo električne energije.
5.	ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA — PROIZVAJALCI STA-
NOVANJ
—	zagotavljajo vse potrebne zmogljivosti za realizacijo planov stanovanj-
ske izgradje v skladu s plani Samoupravne stanovanjske skupnosti z obvez-
nostjo samoupravnega sp>orazumevanja in dohodkovnega provezovanja z
organizacijami združenega dela, izvajalci zaključnih del in dobavitelji,
—	sodeluje pri izdelavi investicijsko tehnične dokumentacije za gradnjo
objektov zaradi doseganja racionabiih izvedb in vključevanja sobnih tehno-
loških postopkov graditve objektov,
—	so obvezne, da glede na zagotovljen obseg del in kontinuiteto graditve
stanovanj stahio delujejo v smeri racionalizacije postopkov graditve in
organizacije dela ter z vključevanjem dosežkov razvoja težijo k zniževanju
cen stanovanj.
11 STRAN.
—	izdelajo detaljni letni terminski program gradnje stanovanjskih objek-
tov, ki mora biti vsklajen z letnim programom urejanja stavbnega zemljišča
in letnim programom izgradnje stanovanj stanovanjske skupnosti,
—	sodelujejo z deležem lastnih finančnih sredstev pri financiranju
izgradnje stanovanj s pripadajočimi priključki in zunajo ureditvijo funkcio-
nalnih zemljišč,
—	pridobijo potrebna soglasja in organizirajo komisijski ogled za pridobi-
tev uporabnega dovoljenja ter sodelujejo s stanovanjsko skupnostjo pri
primopredaji stanovajskih objektov v upoiabo,
—	nosijo odgovornost za kvaliteto izvršenih del za čas trajanja dogovorje-
nih garancijskih rokov za vsa dela na stanovanjskem objektu,
—	so obvezni dosegati povprečno produktivnost in v smislu 140. člena
Zakona o združenem delu prikazati dosežene poslovne učinke pri gradnji
stanovanj.
6.	KREDITNA BANKA MARIBOR - POSLOVNA ENOTA PTUJ
—	opravlja finančno tehnična opravila v zvezi z združevanjem sredstev
za stanovanjsko graditev,
—	sodeluje z drugimi podpisniki tega sporazuma pri izdelavi investicij-
skih elaboratov za vsklajeno izgradnjo celovite soseske in zagotavlja investi-
torjem dodatna finančna sredstva v skladu z dinamiko izgradnje,
—	kreditira pripravo stavbnega zemljišča po predvidenem planu Samou-
pravne komunalne skupnosti,
—	kreditira opremljanje stavbnega z£mljišča s komunahiimi objekti in
napravami individualne rabe, po planih organizacij združenega dela, ki
opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena,
—	zagotavlja dodatna finančna sredstva za gradnjo stanovanj po planu
samoupravne stanovanjske skupnostiobpogojih, kiso predvidenizadružbe-
no usmerjeno stanovanjsko gradnjo stanovanj
—	kreditiragradnjo spremljajočih objektov po planih posameznih investi-
torjev,
—	kreditira nakup stanovanj po planih organizacij združenega dela in
drugih skupnosti ter občanov.
7.	OBMOČNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA PTT PROMET,
DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE IN OBMOČNA VODNA
SKUPNOST
—	določajo politiko ter sprejemajo dolgoročne programe razvoja na
svojem območju,
—	potrjujejo plane izgradnje omrežja v soseskah usmerjene stanovanjske
graditve,
—	zagotavljajo finančna sredstva za gradnjo komunalnih objektov in
naprav individualne rabe, če jih ne zagotavljajo organizacije združenega
dela, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena.
8.KRAJEVNA	SKUPNOST »BORIS ZIHERL<c PTUJ
—	spremlja realizacijo sporazuma,
—	informira krajane terposreduje odboru podpisnikovinterese krajanov,
—	zagotavlja izdelavo plana, pridobi potrebno investicijsko tehnično
dokumentacijo, zagotovi finančna sredstvain organizira izgradnjo objektov,
ki so potrebni za delovanje krajevne skupnosti v soseski,
—	deluje pri izdelavi programa namembnosti in obsega objektov gospo-
darske dejavnosti,
—	sodeluje pri ustanavljanju hišnih svetov in zborov stanovalcev v
soseski.
9.	SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI DRUŽBENIH DE-
JAVNOSTI OBČINE PTUJ
—	so nosilke planiranja izgradnje objektov družbenih dejavnosti
—	se vključujejo s svojimi plani v plan izgradnje stanovanjske soseske
skladno s potrebami novih stanovalcev,
—	pridobijo zemljišče za gradnjo objektov družbenih dejavnosti in
organizirajo izdelavo potrebne investicijsko tehnične dokumentacije ter
izgradnjo objektov z zunanjo ureditvijo funkcionalnih zemljišč,
—	so nosilke pridobivanja finančnih sredstev za realizacijo svojih planov,
—	organizirajo strokovni nadzor pri izgradnji objektov družbenih dejav-
nosti, vsaka na svojem področju.
10.	ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA OSNOVNE PRESKRBE
—	so nosilke planiranja objektov osnovne preskrbe,
—	se vključujejo s svojimi plani gradnje objektov osnovne preskrbe v
plane izgradnje soseske, skladno s potrebami stanovalcev,
—	pridobijo zemljišče za gradnjo objektov osnovne preskrbe in organizira
izdelavo potrebne investicijsko tehnične dokumentacije ter izgradnjo
objektov z zunanjo ureditvijo funkcionahiih zemljišč,
—	so nosilke pridobivanja finančnih sredstev za gradnjo objektov osnov-
ne preskrbe,
—	organizirajo strokovninadzor pri izgradnjiobjektov osnovne preskrbe.
C. OSNOVE IN MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN
10.	člen
Pri realizaciji zazidalnega načrta soseske nastajajo naslednje vrste stro-
škov:
1.	stroški izgradnje objektov,
2.	stroški priprave stavbnega zemljišča in
3.	stroški kumunalnega opremljanja stavbnega zemljišča.
11.	člen
Izgradnje stanovanjskih in spremljajočih objektov obsega:
—	stroške priprave investicijsko tehnične dokumentacije
—	stroške graditve objektov,
—	stroške priključkov na komunalne naprave ter
—	stroške zunanje ureditve funkcionalnelga zemljišča
12.	člen
Priprava stavbnega zemlji.šča obsega:
—	stroške izdelave zazidalnega načrta,
—	stroške pridobitve zemljišča ali plačila odškodnine ter drugih stroškov
v zvezi s prenosom pravic na nepremičnini
—	stroške asancijskih del na zemljišču,
—	stroške odstranitve obstoječih objektov naprav in opreme ter nasadov
na zemljišču,
—	stroške izgradnje nadomestnih prostorov za preselitev uporabnikov
objektov predvidenih za odstranitev in stroške preselitve.
Navedeni stroški so sestavni del investicijskega programa za delo na
urejanju stavbnega zemljišča soseske in se delijo v sorazmernih deležih to je
po kv. m tlorisne površine stavb na posamezne investitorje — podpisnike
tega sporazuma. Delež stroškov ki odpade na posameznega investitorja,
določi Samoupravna komunalna skupnost, po predhodni vskladitvi med
podpisniki tega sporazuma.
13.	člen
Stroški komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča so sestavni del
investicyskega programa del pri urejanju stavbnega zemljišča soseske in
bremenijo:
—	investitorja stanovanjskih objektov in objektov družbenegastandarda s
sorazmemim deležem stroškov komunalnih objektov in naprav skupne rabe
sekundarnega značaja,
—	investitorje spremljajočih objektovvsoseskipanajmanj zde ležem vseh
stroškov komunalnih objektov in naprav individualne in skupne rabe pri-
marnega in sekundarnega značaja.
14.	člen
Izgradnja spremljajočih objektov v soseski obsega:
—	stroške za urejanje stavbnega zemljišča v smislu določil 12. in 13. člena
tega sporazuma in
—	stroške projektirjanja, izgradnje in nadzora objektov, priključkov na
komunalne naprave in zunanje ureditve funkcionalnega zemljišča, ki jih
oblikujejo investitorji v neposrednem pogodbenem odnosu z izvajalci.
15.	člen
Cena kv. m stanovanja se oblikuje v smislu določil Družbenega dogovora
o oblikovanju cen stanovanjske graditve v SRS in obsega:
a)	odškodnine za zemljišče ter za nasade, naprave in objekte na njem in
nadomestne objekte in stanovanja,
b)	delež stroškov zazidalnekga načrta, ki odpade na stanovanjske objekte,
c)	stroške lokacijske dokumentacije,
č) stroške za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradbenega
objekta) v odvisnosti od racionalnosti projekta in števila ponovitev
d)	stroške za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišča) na
osnovi načrta organizacije gradbišča in gradnje,
e)	stroške za posebna zemljišča dela in temeljenje
0 stroške gradbenih del,
g)	stroške zaključnih del in inštalacijsko-montažnih del ločeno po posa-
meznih izvajalcih in vrstah del
h)	stroške opreme stanovanj,
i)	stroške priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posamez-
nih napravah,
j) stroške nadzorstvagradnje in stroški za pripravo in realizacijo investicij,
k) stroške arheoloških raziskav,
1) stroške neposredne zunanje ureditve objekta,
m) stroške izgradnje skupnih zaklonišč,
n) stroške izgradnje kotlarn, internih razvodov in priključnih postaj
stanovanjskih objektov,
o) stroške za naprave za odlaganje odpadkov
p) stroške skupnih prostorov za hišno samoupravo
r) stroške komunabiih objektov in naprav sekundarnega pomena skupne
rabe.
16.	člen
Obseg stroškov pod a), b) in p) z 15. člena, ki bremeni kv. m stanovanjske
povrišine je opredeljen v investicijskem programu stroškov stavbnega
zemljišča in predstavlja izhodiščno ceno za ta dela na dan izdelave investi-
cijskega programa.
12 STRAN.
StroSki pod c) do r) iz 15. člena ugotavlja samoupravna stanovanjska
skupnost v postopku pridobitve lokacijske in tehnične dokumentacije za
gradnjo stanovanj ter v postopku pridobitve proizvajalcev stanovanj.
Ugotovljeni stroški na dan pridobitve proizvajalca predstavljajo izhodiščno
ceno kv. m stanovanjske površine.
17.	člen
Postopek izbire proizvajalcev stanovanj izvrši Samoupravna stanovanjska
skupnost na osnovi sprejetih izvedbenih projektov stanovanjskih objektov.
18.	člen
Za posamezne vrste stanovanjskih objektov se upoštevajo dogovorjeni
roki po Metodologiji za izračun cen stanovanj, ki so osnova za izračun
podražitev v času izgradnje objektov razen če pogodbe s proizvajalci stano-
vanj niso sklenjene na ključ. Za ugotavljanje podražitev, ki nastajajo v
dogovorjenem času izgradnje objekta in v času od sprejetja izhodiščne cene
do dogovorjenega roka pričetka graditve se uporablja indekse cen Zveznega
zavoda za statistiko.
19.	člen
Kunčna prodajna cena kv. m stanovanjske površine se sestoji iz:
i/.ht>disčne cene ureditve stavbnega zemlji.šča,
—	i/iiodiščne cene graditve stanovanjskega objekta,
—	indeksa podražitev pred pričetkom gradnje in v času gradnje,
—	eventualnih dodatnih del na zahtevo Samoupravne stanovanjske
skupnosti ali spremenjenih pogojev graditve.
20.	člen
I.diodiščno in končno prodajno ceno stanovanj ugotovi organ odbora
podpisnikov, potrdi pa pristojni organ Samoupravne stanovanjske skupno-
sti.
21.	člen
Podpisniki so dolžni predložiti organu odbora podpisnikov izhodiščno in
končno prodajno ceno kv. m stanovanjske površine po elementih cene
skladno s 15. členom tega sporazuma.
22.člen
Podpisniki so sporazumni, da mora biti izhodiščna cena določena pred
pričetkom gradnje, končna prodajna cena pa najmanj dva meseca pred
u»kt)m dokončanja po letnem terminskem programu gradnje stanovanjskih
objektov.
D. PRTOHODNE IN KONCNE DOLOCBE
23.	člen
Sestavni del tega samoupravnega sporazuma so:
zazidalni načrt »Rabelčja vas-vzhod« — II faza,
—■ plan izgradnje stanovanjske soseske »Rabelčja vas-vzhod« — II faza,
mvesticijski program stroškov urejanja stavbnega zemljišča,
načrt financiranja izgradnje celotne soseske.
24.	člen
Podpisniki so soglasni, da po sklenitvi tega sporazuma ostanejo v veljavi
vsi pravni akti, ki so bili sprejeti v zvezi z izgradnjo stanovanjske soseske »Ra-
belčja vas-vzhod« — II faza, če niso v nasprotju z določbami tega sporazu-
ma.
25.	člen
Za izvajanje tega sporazuma se imenuje odbor udeležencev sporazuma v
katerega imenuje vsaka skupina udeležencev iz 9. člena tega sporazuma ter
izvršni svet SO Ptuj po enega delegata.
Odbor udeležencev se organ izira pri Samoupravni stanovanjski skupnosti
občine Ptuj, ki opravlja tudi administrativno-tehnične posle za odbor
udeležencev.
26.	člen
Odbor udeležencev spremlja izvajanje tega sporazuma, daje iniciativo za
izvršitev posameznih nalog, ki iziiajajo iz tega sporazuma, predlaga more-
bitne dopolnitve in podvzema ukepe za skladno izvajanje sporazuma.
27.	člen
Morebitne .spore bodo podpisniki reševali sporazumno, če to ni mogoče
pa sedem članska arbitraža, ki jo imenuje odbor udeležencev.
28.	člen
Samoupravni sporazum je veljavno sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni
delegati udeležencev sporazuma.
Samoupravni sporazum je sklenjen za čas od 31 /12-1980 oziroma dokler
ne bo zgrajena in predana v uporabo celotna soseska. Samoupravna stano-
vanjska'skupnostobčine Ptuj objavi samoupravni sporazum v Uradnem
vestniku občin Ormož in Ptuj Samoupravni sporazum prične veljati v roku
osem dni po objavi.
Udeleženci sporazuma
Obrazložitev
Zakon o združenem delu (Uradni list SF RJ št. 53/76) v 586. členu oprede-
ljuje samoupravne sporazume s katerimi se urejajo in usklajujejo družbe-
noekonomski in drugi samoupravniodnosi ter interesi v družbeni reproduk-
ciji in v drugih oblikah uresničevanja družbeno ekonomskega položaja
delavcev in drugih delovnih ljudi ter njihovih samoupravnih organizacij in
skupnosti. Družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR
Sloveniji (Uradni list SRS št. 8/78) v 9. členu določa, da samoupravna
stanovanjska skupnostorganizira to je dapobudo za sklenitev samoupravne-
ga sporazuma o ceni kv. m stanovanjske površine v posameznem stanovan-
skem objektu oziroma soseski med dejavniki iz 3. člena navedenega družbe-
nega dogovora, to je med:
—	Samoupravno stanovanjsko skupnostjo,
—	Občinskim sindikalnim svetom,
—	Organizacijami ki pripravljajo urbanistično dokumentacijo,
—	organizacijami, ki opravljajo projektiranje,
—	Samoupravno komunalno skupnostjo,
—	Izvajalci komunalnih del,
—	Izvajalci gradbenih del,
—	izvajalci zaključnih in instalacijskih del,
—	Organizacijo, ki kreditira izvedbo del oziroma nakup stanovanj,
—	Stavbno zemljiško skupnostjo,
—	Samoupravno skupnostjo za PTT promet in distribucijo
—	električne energije,
—	Organizacijo potrošnikov in
—	Drugimi organizacijami, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj.
Izvršni svet občinske skupščine ima nalogo (druga alineja 3. člena), da
spodbuja sklepanje samoupravnega sporazuma o cenah stanovanj ter
sodeluje pri oblikovanju le-teh.
Samoupravni sporazum o družbeno usmerjeni izgradnji stanovanjske
soseske » Rabelčja vas-vzhod« — II faza v PtujU za katero je zazidalni načrt
izdelal Zavod za urbanizem Maribor, bi naj opredelil naloge že naštetih
dejavnikov iz 3. člena Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanj-
ski graditvi v SR Sloveniji ter s tem omogočil organiziran pristop k izgradnji
navedene stanovanjske soseske s vsemi spremljajočimi objekti.
Predlog samoupravnega sporazuma predvideva, da se že opredeljeni vse
dejavniki, ki se naj vključujejo v skladno izgradnjo celotne soseske, skupne
objektov ali objekta v njej.
Predlog obsega dva dela: v prvem so opredeljeni podpisniki ter njihove
medsebojne pravice in dolžnosti ter vloga izvršnega sveta občine, v drugem
pa .so opredeljene o.snove in merila za oblikovanje cen.
V opredelitvi podpisnikov ter njihovih medsebojnih pravic in dolžnosti je
poudarek predvsem na planiranju posameznih podpisnikov, načinu prido-
bivanja zemljišč, izgradnji stanovanjskih in spremljajočih objektov in
financiranju ter odgovornosti vseh podpisnikov za vključevanje svojih
programov in planov za skladno izgradnjo celovite stanovanjske soseske.
Proizvajalci stanovanj nastopajo kot podpisniki samoupravnega sporazuma
vendar samo, ko izgradnjo stanovanj dejansko izvajajo v soseski. Naloga
stanovanjske skupnosti je, da v posebnem postopku izvrši izbor enega ali več
proizvajalcev, ki pa so dolžni vključevati in dohdkovno povezovati izvajalce,
ki opravljajo projektiranje ter izvajalce, ki opravljajo posamezne faze grad-
benih, obrtniških in instalacijskih del..
Z namenom, da se zagotovi osnovna preskrba stanovalcev v soseski je
naloga izvršnega sveta oMine, da vključi kot podpisnike tega sporazuma
organizacije združenega dela osnovne preskrbe.
Drugi del predloga sporazuma, v katerem so opredeljene osnove in merila
zaoblikovanje cen vsebuje predvsem vrste stroškov, ki nastajajo pri izgradnji
soseske ter opredelitev kateri stroški lahko bremenijo kv. m stanovanjske
površine. Zazidalni načrt določa nivo komunalnega urejanja stavbnega
zemljišča, ki mora biti ovrednoten z investicijskim programom katerega
sprejmejo podpisniki sporazuma in s tem prevzemajo obveznosti pokrivanja
stroškov. Stanovanjska skupnost izvrši postopek izbire proizvajalca stano-
vanj na osnovi sprejetih idejnih ali izvedbenih projektov stanovanjskih
objektov, sklene z izbranim izvajalcem gradbeno pogodbo za izvajanje
gradbenih,obrmiških in inštalaterskih delpo sistemu »ključ v roke« ter s tem
opredeli izhodiščno ceno (gradbeno ceno) kv. m stanovanjske površine,
končna prodajna cena pa se formira po določilih tega sporazuma.
Osnutek samoupravnega sporazuma je bil v javni razpravi v združenem
delu in in te resnih skupnosti v času od 28/11-1978 do 25/1 -1979, vse pripom-
be, ki so bile posredovane do 30/1-1979 pa so v predlogu upoštevane.
Predsednik lO
Skerlovnik Jože 1. r.
USK: ČGP MARIBORSKI TISK