DRŽAVT TOŽIL
if m
Jrtiil
Poštnina plačana t gotovini.
Leto XI., št« 137
Došio
LJubljana, nedelja 15. junija 1930
krat,.
Cena 2 Din
Naročnina znala mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon
žt 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Te
lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3- Telefon št. 190.
Rokopisi se ne »Tačajo. — Oglasi po tarifu.
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva , nlica 5. — Telefon št. 3122, 3123, ~ 3124, 3125, 3126. loseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241.
Deklaracija rumunske
vlade
Podrobnosti o ozadju povratka kralja Karola — Tudi liberalci priznavajo novo stanje
Bukarešta, 14. junija, s. Danes popoldne ob 5. se je Manrajeva vlada predstavila zbornici. Mm;st<rsKi predsednik Maniu
ie imel pri tej priliki velik govor, v katerem je navedel zanimive podroonosti o povratku kralja Karola. Rekel med drugim, da je bila nenadna sprememba na romunskem prestolu v najvišjem interesu naroda in naravna posledica globoko ukoreninjenih monariističnih čustev rumunskega naroda, čigar temeljno načelo je monarhizem in stabilnost kontinuitete v zakonodaji. Sprememba na prestolu se je izvršila s pristankom parlamenta in je bila nujna potreba jiaroda.
Ministrski predsednik je dalje naglasi!, da je bila izvršena proglasitev princa Karla za rumunskega krata v ustavni obliki. Čim je kralj Karol sklenil, da se bo vrnil v domovino, je ta sklep sporočil vladi, ki ga je z veseljem sprejela. Ko se je nato princ Karol bližal Ru-mumiiji, je predlagal Maniu v petek zjutraj regentskemu svetu, naj bi princu dovolil povratek. Regentski svet je to sklenil in odobril, da sme princ stanovati v gradu Cotroceni. Povratek Karola se je vršil torej v najstrožji zakoniti obliki. Zakon z dne 14. junija 1926. izrecno določa, da se more princ Karol vrniti samo z dovoljenjem kralja ali pristankom regentskega sveta. Po Ka-rolovem povratku je nastalo vprašane, ali naj bi kralj Karol vstopil v regentski svet. ali zasedel prestol. Krallj je izjavil, da prepušča odločitev parlamenta.
ki se je izrekel zanj.
Bukarešta, 14. junija, p. V krogih nove vlade poudarjajo z zadovoljstvom, da je vodja opozicije v stranki Maniua Mihalakis popustil. Nova vlada se je popoldne ob 5. uri predstavila tudi senatu.
Kot velik uspeh se smatra izjava, ki jo je podal novi vodja liberalne stranke Duca v nasprotju s prejšnjimi izjavami liberalnega voditelja Bratiana. Liberalna stranka priznava z izjavo Duce kralja Karola ter ne namerava povzročiti težkoč. V političnih krogih govore, da se je kralj Karol Duci zahvalil po nekem svojem prijatelju za njegove izjave, ki pomenjajo olajšanje razmer v Rumuniji.
Bukarešta, 14. junija, p. Kralj Karol je podpisal Obširnejši ukaz, s katerim odlikuje razne svoje prijatelje. Med drugimi je imenoval! za svojega osebnega tajnika intimnega prijatelja iz Pariza kapetania Dumitresca.
Rothermerove pobožne
želje
Budimpešta, 14. junija. M. Današnji »Bu-dapesta Hirlap« poroča iz Londona, da je v snočnji izdaji »Daily Maila« izšel članek roadžarofilskega lorda Rothermera, ki poroča, da so Madžari zadovoljni 6 povrat-kom rumunskega kralja Karla v domovino. ker je vedno kazal simpatije do madžarskega naroda. Lord Rohermer priporoča kralju Karlu, naj čuva simpatije Madžarov in se zato odreče delu rumunskega ozemlja, na katerem so naseljeni čistokrvni Madžari. To zahteva pravica.
Vodja Heltnwehra aretiran
Policija je aretirala šefa štaba Heimwehra, majorja Pabsta in mu sporočila, da je izgnan iz Avstrije — Tudi krščanski socialci zapuščajo Heimwehr
Dunaj, 14. junija s. Veliko pozornost Je vzibudila aretacija znanega heim-\vehrovskega voditelja, bivšega nemškega majorja Pabsta. O aretaciji je policija izdala kratek komunike, v ka-l terem slika Pabstovo udejstvovamje v Avstriji. Bivši major ie leta 1920. po tako zvanem Kappovem puču v Nemčiji zbežal v Avstrijo. Ker se je v Avstriji politično udejstvoval, kar inozem-cem ni dovoljeno, ga je policija povabila na zaslišanje ter ga po končanih poizvedbah za sialno izgnala iz Avstrije. Major Pabst je med tem živel stalno v Inomostu in je v črtetek odpotoval na Dunaj. Ker še ni bilo ugotovljeno. da li je med tem uredil vprašanje državljanstva, je policija nekaj dni počakala. Po ugotovitvi, da je še vedno nemški državljan, je počakala na ugoden tr&nuitek. da ga je prijela in zaprla v policijske zapore. Na policiji je bil po zaslišanju obveščen, da je za stalno izgnan iz Avstrije, kar je brez protesta vzel na znanje. ^ Znani heimvvehrovski. voditelj dr. Steidle, ki je po poklicu odvetnik, je prevzel njegovo obrambo in bo vložil priziv proti izgpnu. Vsekakor je malo upanja, da bi njegov priziv uspel, ker ga bosta deželna vlada kakor tudi zadnja instanca, urad zveznega kancelarja gotovo odklonila.
Inomost, 14. junija, d. Na zborovanju krščansko socialne stranke v Bregenzu je imel predarlški deželni glavar, dr. Ender daljši govor, v katerem se je bavil s sta; Sščem stranke do vodstva Heim\vehra. Po«
sebno ostro je prijemal Heimwehr zaradi njegovih stalnih napadov proti politikom, ki jim očita, da so navadni lopovi in po* klicni zapeljivci ljudstva. Prizanesli niso doslej še nobeni stranki ter je povsem razumljivo, da mora tudi krščansko' soci« alna stranka enkrat odločno zavrniti te neprestane napade. Očitajo nam, da smo lopovi in brezznačajneži, pri tem pa niso doslej navedli niti enega dokaza za to, da nimamo čistih rok in da nismo pošteno delali.
Krščanski socialci ne bomo pustili niko* mur razbijati naše stranke, najmanj pa še vodstvu Heimwehra. Predpogoj obstoja sleherne stranke je brezpogojna disciplina in to bomo znali vzdržati v naših vrstah, kljub še tako slovesnim heinvwehrovskim prisegam. Mi ne vemo, kdo stoji za Heims wehrom, vemo pa to, da mu krščanski so* cialci na potih, katere je zadnji čas nasto= pila, ne bomo sledili. Ako hočejo njeni voditelji ostati še v bodoče v dobrih od» nošajih z nami, potem bodo morali ubrati pač druge strune in pričeti z drugačnimi metodami. Mi še nismo prekinili stikov z njimi, vendar pa se lahko to kmalu zgodi, ako se ne bodo izpametovali in nastopili nova pota. Heimwehr naj ostane samo bojna organizacija, pripravljena vsak hip pomagati državi, politiko pa naj prepusti politikom.
Mi pričakujemo v bližnjih dneh toza» devnih izjav vodstva Heimwehra, ker je položaj tak, da zahteva čimprej temeljite« ga razčiščenja položaja. Ako se bo Heims wehr odločil za politiko, potem lahko pris čakujemo, da bo dosegel pri prihodnjih volitvah nekaj mandatov, s tem pa se bo tudi velika stvar z malim uspehom končaš la in z njo bo za vedno pokopana lepa ides ja, ki jo je zastopal Heimwehr.
Sestanek med Grandijem in dr. Schobrom
Razgovori Grandija z madžarskimi državniki o madžarsko italijanskih odnosa jih
Budimpešta, 14. junija. AA. Po obisku, ki ga je napravil v Varšavi, je italijanski minister zunanjih zadev Grandi odpotoval v Budimpešto, kamor je prispel snoči. Od tam odpotuje še v teku dneva na Dunaj. Ker je bil Grandi v času, ko se je predsednik madžarske vlade grof Bethlen mudil v Rimu, v Londonu na konferenci za pomorsko razorožitev, je hotel italijanski minster izrabiti priliko, da poseti prijateljsko madžarsko državo.
Na čast Grand ju je priredil snoči italijanski poslanik v Budimpešti Arlotti v palači poslaništva banket. Tam so se gg. Grandi, Bethlen in madžarski minister zunanjh zadev Vaiko dalje časa razgovarjali o vprašanjih, ki se tičejo odnošajev med Italijo in Madžarsko.
Budimpešta, 14. junija, d. Na vprašanje novinarjev, čemu potuje na Du-
naj, je odgovoril italijanski zunanji nu-nister Grandi, da se bo ustavil na Dunaju predvsem zato, da se seznani z zveznim kancelarjem dr. SchObrom. ki ga zelo ceni in spoštuje. Poset, ki ga bo napravil pri njem, pa bo povsem neoficijelnega značaja, ker 'bo pozneje, najbrže jeseni še enkrat oficijelno posetil Dunaj. Poleg tega je tudi izjavil, da bo to pot prve posetil Dunaj po desetih letih in obiskal nekatere svoje stare znance.
Duna], 14. juroija s. Italijanski zunanf, minister Grandi je v spremstvu svoje soproge danes popoldne prispel na vzhodni kolodvor na Dunaju. Na kolodvoru so ga pozdravili v zastopstvu zvez. kancelarja dr. Schobra, generalni tajnik zunanjega ministrstva Peter v spremstvu poslanika dr. Junkara. Pri sprejemu je bil navzoč tudi italijanski poslanik Auriti z osobiem poslaništva ter italijanski generalni konzul. ,
SODBA V .BEOGRADU
Bernardič, Hadžija Jelašič z 11 soobtoženci so bili obsojeni, dr. Maček, Begič in ostali obtožena pa oproščeni
Beograd, 14. junija. AA. p. Danes je bila v procesu pred Državnim sodiščem za zaščito države razglašena sodba. Kakor znano, je bilo obtoženih 24 zagrebških omladincev, da so hoieii z raznimi terorističnimi dejanji rušiti javni red in mir v državi ter delali na spremembo državnega reda. Glavna razprava je trajala 35 dni, od 24. apvila do 7. junija ter je bila minulo soboto zakEučena z naznanilom, da bo sedta objavljena danes.
Ogromno zanimanje
Za razglasitev sodbe je vladaio v Beogradu ogromno zanimanje. Niti prvi dan procesa, niti kdaj med procesom ni bil naval občinstva in novinarjev na sodno dvorano tak kakor danes. Četudi je bila razglasitev sodbe napovedana šele za 4. uro, se je začelo občinstvo zbirati pred sodnim poslopjem že ob 2. in je vztrajalo kljub neznosni vročini vse do konca. Tudi novinarji so se zbrali v rekordnem številu. Poleg zastopnikov vseh domačih listov so bili zlasti številno zastopani inozemski novinarji. Vseh novinarjev je blo nad 60. Le zagovorniki obtožencev se k razglasitvi sodbe niso zbrali polnošteviino; navzočih je bilo komati' polovica.
Prihod obtožencev
Par minut pred 4. uro so v dveh blin-diranih avtomobilih pripeljali vseh 24 obtožencev iz zaporov na dvorišče sodnega poslopja. Odvedli so jih taKoj v dvorano. Skoro vsi so bili praznično oblečen , z malimi izjemami doceia jnir-ni, skoraj apatični. Kdor jih je opazoval med razpravo, je dobil danes vtis, da so se v zadnjem tednu zelo popravili. Le dr. Maček je še vedno bled. Najbolj nervozen se izgledal Bdgič.
V grobni tišini
Ko so obtoženci zasedli v dvorani svoja mesta, so bili v dvorano pripu-ščeni najprej branitelji, nato novinarji in končno sorodniki obtožencev in ostalo Občinstvo, za kolikor je bilo prostora. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Spričo velike vročine je vlada'a neznosna soparica. Pritajeno šepetanje in ugibanje o sodbi je pretvorilo dvorano v pravi ulnjak. Ko pa so se ob 4 15 odprla stranska vrata in je vstopil v dvorano sodni dvor s predsednikom Državnega sodišča dr. Subotičem na čelu, je kakor bi odrezal zavladala grobna tišina, da bi lahko slišal iglo pasti na tla. Ko so sodniki in državni tožilec dr. Ucovilc zavzeli svoja mesta, je predlsednik dr. Subotič opozoril navzoče občinstvo, da mora vladati absoluten mir, ker bo dal sicer dvorano izprazniti. Po kratkih otvoritvenih formalnostih je predsednik prešel na
čitanje razsodbe.
Ko je pričel predsednik dr. Subotič citati sodbo e »V imenu Nj. Vel. kralja ...« so se vsi obtoženci, pa tudi ostali navzoči dvignili s sedežev in stoje poslušali! razsodbo. Ko je predsednik uvodoma ofaljavil, da je dr. Maček in devet ostalih obtožencev oproščenih krivde in kazni, je za hip, a le za hit) zašumelo po dvorani, toda strogi pogled predsednika je takoj zopet obnovil igndbno tišino, ki de potem trajala vse do konca črtanja sodbe in njene utemeljitve, ki obsega skupno 120 s strojem pisanih strani. Čitanje sodbe je trajalo od 4.15 do 6.30.
Sodba
»V imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je izreklo Državno sodišče za zaščito države v Beogradu proti obtožencem v navzočnosti njihovih braniteljev na podlagi glavne razprave in po ugotovitvi materijalne resnice sodbo, da
so krivi in se obsodijo:
Bernardič Ivan, privatni nameščenec, 24 let star, samski, rim. kat, na 15 let robi je (težke ječe), na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let;
Hadžija Cvetko, odvetniški pripravnik, 32 let star, samski, rim. kat., iz Ja-strebarskega, na 5 let robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let.
Franekič Martin, trgovski pomočnik v Zagrebu, 25 let star, samski, rim. kat., na osem let robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let.
Krenizir Ljubomir, trgovski pomočnik iz Zagreba, star 19 let, samski, izraelit,
na 6 mesecev strogega zapora. Ker se mu všteje preiskovalni zapor, je s tem kazen že prestal;
Matekovič Stjepan, železolivar iz Zagreba, star 21 let, oženjen brez otrok, rim. kat., na 10 let robije, na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let;
Paver Filip, mizarski pomočnik iz Zagreba, 21 let star, samski, rim. kat., na 10 let robije, trajno izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let.
Ban Ivan, trgovski pomočnik iz Zagreba, 36 let star, samski, rim. kat., na 1 leto robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let.
Štrtak Ivan, mesar v Kustošiji, 27 let star, oženjen, oče 1 otroka, rim. kat., na 6 let robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
Mocnaj Velimir, absolvirani filozof iz Zagreba, 26 let star, samski, rim. kat., na 3 leta ječe, izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let in po prestani kazni na izgon iz Zagreba za dobo treh let.
Veselič Gjuro, diplomirani pravnik iz Zagreba, 26 let star, samski, rim. kat., na 1 leto 6 mesecev strogega zapora.
Prpič Ivan, jurist iz Zagreba, 19 let star, samski, rim. kat., na 2 leti strogega zapora.
Štefanac An te, zasebni uradnik, iz Karlovca, 21 let star, samski, rim. kat., na 4 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo štirih let.
Margetič Pavle, mesarski pomočnik iz Zagreba, 26 let star, oženjen, oče enega otroka, rim. kat., na 6 mesecev strogega zapora. Ker se mu všteje preiskovalni zapor, je s tem kazen 2e prestal.
Jelašič Jakob, profesor učiteljišča v Zagrebu, 33 let star, oženjen, rim. kat., na tri leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo štirih let.
Ostali obtoženci so
oproščeni krivde in kazni
in sicer:
Dr. Maček Vladimir, odvetnik v Zagrebu,
Gašparac Albin, trgovski pomočnik v Zagrebu,
Arnšek Boža, mizarski pomočnik v Zagrebu,
Glušac Stjepan, krojaški pomoSnik v Zagrebu,
Levnaič Milan, ključavničar v Brodu na Savi,
Štefanič Anton, kovač v Kustošiji,
Debanič Mirko, poljedelec iz Vrabca,
Kuntič F ran jo, gostilničar v Zagrebu,
Begič Vilko, bivši ao. podpolkovnik, iz Zagreba in
dr. Lebovič, odvetnik v Belovaru.
Vštetje preiskovalnega zapora
Vsem obsojencem se všteje v kazen preiskovalni zapor od 14. decembra 1929. Zato sta Kremzir in Margetič, ki sta obsojena vsak na šest mesecev strogega zapora, svoto kazen že prestala ter sta bila že nocoj skupno z onimi obtoženci, ki so bil oproščeni, izpuščena na svobodo.
V smislu taksnega zakona je sodišče obenem izreklo, da imajo plačati obsojeni obtoženci takse za sodbe v zneskih od 75 do 400 Din.
Glede zahtev kapetana Kaledma. na katerega je bil izvršen atentat in ki je zahteval za bolečine in pokvarjeno karijero pol milijona odiškodnine, je sodišče izreklo, nalj uveljavi svoje terjatve do obtožencev po civilno-pravdrii: poti.
Utemeljitev sodbe
Utemeljitev sodbe obsega preko 100 strani. Citanjs je trajalo nad dve uri. Utemeljitev naglasa, da so bili obtoženci obsojeni zaradi dejanj proti zakonu o zaščiti države, ki so jih zagrešili v namenu, da bi ustvarili razpoloženje, da je potrebna sprememba reda in režima v državi.
Bernardič je edini poleg Jelašiča delal in ustvarjal teroristično organizacijo, za katero pa ostali obtoženci niso vedeli. Obtožba ni mogla dokazati obstoja teroristične organizacije. Zato eo vsa dejanja, ki so jih obtoženci zagrešili, individualni dejanja.
Jelašič je kriv, da je Bernardiču in Hadžiji priporočal, naj držita omladino zbrano. Bernardič je v izvajanju tega programa nagovarjal na raznih krajih in ob raznih prilikah druge Obtožence, naj bodo pripravljeni, če pride do kakega prevrata ter naj si preskrbe revolverje. Nagovarjal jih je tudi. da izvrše atentate na predstavnike oblasti. V isti namen je meseca septembra
preskrbel štiri revolverje ter jih razdelil med imenovane.
Hadžija je kriv. da je nagovoril v Jaški Štefan ca. naj izdela peklenski stroj ter je skupno s Paverom ta stroj prinesel v Zagreb, četudi je vedel, da je namenjen za porušenje javnih objektov.
Franekič Martin je kriv, da je nagovarjal ostale soobtožence k atentatom na javne funkcijonarje ter da je v ta namen vsilil Paverju revolver. Nadalje je kriv, da je prevzel od Štrtaka 2 kg titanita za peklenski stroj.
Kremzir Ljubomir je kriv. da je. četudi je slišal, kako j" Bernardič dal nalog za pričetek akcije, še sam govoril, da se mora še tisto noč nekaj zgoditi, torej vedel, da se pripravlja napad na organe oblasti, a tega ni prijavil.
Matekovič Stjepan je kriv napada na kapetana Kaledina ter je s tem zagrešil po-skušeni umor organa oblasti.
Paver Filip je. oborožen z revolverjem, skupno z Matekovioem zasledoval oficirje in organe oblasti v namenu, da jih umori. Razen tega je pomagal pri prenosu peklenskega 6troja iz Karlovca v Zagreb.
Ban Ivan je vedel, da se pripravljajo atentat: na organe oblasti, pa tega ni prijavil. Pač pa je prevzel od Franekiča revolver, da bi sam sodeloval pri teh atentatih.
štrtak Ivan je sodeloval prt pripravljanju atentatov, nagovarjal ostale obtožence za teroristične akcije in nabavil titanit za peklenske stroje.
Mocnaj Velimjr je izdelal dva peklenska stroja, dasi je vedel, da sta namenjena za eksplozije in porušenje objektov. Nadalje je kriv, da je pisal grozilna pisma ministrskemu predsedniku Živkoviču, _ generalu Belianarkoviču, uredništvu sNovostk in dru. gim.
Veselič Gjuro je postavil peklenski stroj na Zrinjevcu in povzročil eksplozijo.
Prpič Ivan je dal Franekiču denar za nabavo eksploziv ter pomagal pri prenosu peklenskih strojev.
Štefanac Anton je pomagal Bernardiču pri prenosu peklenskega stroja.
Margetič Pavel je sodeloval pri pripravah za atentate na predstavnike oblasti.
Jelašič Jakob je nagovarjal Bemardiča in druge omladince, naj se pripravijo na nasilno akcijo in je dajal v la namen na razpolago denarna sredstva.
Zaradi teh deiani so obsojeni oo zakonu o zaščiti države v zvezi s kazenskim zakonom na kazni, ki so uvodoma izrečene.
Dr. Maček in ostali obtoženci so oproščeni vsake krivde in kaz-ni. ker niso vedeli za o-bstoj teroristične organizacije lit tudi niso sodelovali v namenu nasilne izpremembe reda in režima. Dr. Maček ni dal denaria preko Begiča in Jelašiča za podpiranje te akciie. marveč v. dobri veri. da g.re za podporo siromašnih omladincev. Prarv tako ie oproščen tudi zaradi članka v božični številki »Doma«.
Črtani« sodbe ie zakliuoiil predsednik dr. Subotič z ueotovitviio. da zoper razsodbo Državnega sodišča za zaščito države ni priziv a.
Po razsodbi
Ko ie bilo Stani e sodbe zaključeno, so oprošeni obtoženci segli obsojencem v roke. se medsebojno poljubljali. nato pa tiho. a vendar oo vsei dvorani dovoli razločno slišno začeli peti. Publika ie bila osuoniena. toda predsednik sodišča ie mirno Počakal, da so odpeli, ne da bi rekel besedo.
Sicer odločno, vendar pa skrajno obzirno ie nato predsednik ločil obsojence od aorcščencev. Poveljniku eskorte ie izročil soisek obtožencev, iih imenoma pozval, da slede eskorti. »In vri. gospoda.« se ie obrnil k oproščenim z dr. Mačkom na čelu. »ste oproščeni in vam ie s tem trenutkom vrnjena svoboda. Prosti ste in lahko srre-ste. Želim, da se ne bi več srečali na tem ali takem mestu in v takith okoliščinah.«
S tem ie bil proces v svoiem zadniem delanju zaključen. Eskorta ie odvedla obsojence v stransko sobo in nato v avtomobilih nazaii v zapor, oproščeni skuono s Kremzir jem in Margetičem. M sta kazen prestala že s preiskovalnim zaporom, pa so v spremstvu navzočih braniteljev takoi za njimi zapustili sodno poslopje ori stranskem izhodu.
V mestu
Vest o sodbi državnega sodišča se je med tem že razširila po vsem mestu. Z vseh strani so navalile proti sodišču mno< žice, želeč videti oproščene obtožence. Najbolj so se zanimali zanje seveda novi« narji, ki bi bili radi od vsakega posamez« nika izvedeli kaj posebnega za svoje liste. Zlasti so navalili na dr. Mačka, želeč rd njega kako izjavo, toda dr. Maček je od* klonil vsak razgovor. Odvetniki so med tem že poskrbeli za avtombile, s katerimi so se odpeljali najprj v hotel »Bristol«, od tam pa po mali zakuski v Zemun k dr Ko« stiču, ki jih je povabil na večerjo. Jutri zjutraj se vrnejo vsi oproščeni z dr. Mač» kom vred v Zagreb.
Bilanca procesa
Proces proti zagrebškim teroristom je pričel 24. aprila ter je trajal do 7. junija, sodba pa je bila razglašena 14. junija. Skupno je bilo obtoženih 24 oseb. zago« varjalo pa jih je okrog 30 odvetnikov. Sodni spisi tehtajo nad 100 kg ter tvorijo ogromne svežnje spisov, protokolov in skic.
i i
Težaven prenos triglavskih ponesrečencev
Mojstrana Je z največjim sočustvovanjem sprejela turobni sprevod — Gomila cvetja in zelenja v zadnji pozdrav — Ranjeni Liiddecke v ljubljanski bolnici
Grandi v
Vnanji minister fašistične vlade, Grandi, je napravil oficijelen poset Poljski. Kakor je samo ob sebi um-Ijivo, se delajo ob tej priliki najrazličnejše kombinacije, kak pomen naj bi imel ta poset, kaki motivi ter nameni naj bi bili zanj merodajni.
Predvsem ne smemo pozabiti, da ni dolgo, ko je bdi poljski vnanji minister Zaleski na posetu v Rimu in da je potemtakem Grandijevo potovanje do Varšave v skladu z mednarodno prakso, da se diplomatski poseti vračajo; spada torej v vrsto vljudnostnih aktov. Seveda pa s tem ni rečeno; da ne more imeti in da dejansko ni imel še drugih prav konkretnih nagibov.
O teh nagibih se je te dni mnogo pisalo, tako v fašističnih kot v poljskih in končno tudi drugih listih. Fašistični tisk, ki tako rad proslavlja delo italijanske diplomacije in vidi povsod njene uspehe, zatrjuje, da se z Grandi-jevim posetom afirmira vpliv fašistične Italije celo tamkaj v prehodnem predelu med srednjo in vzhodno Evropo, in obeta Poljski zaslombo celo proti sovjetski nevarnosti. Koliko bi mogla v praksi tehtati taka obljuba, o tem se pač ne izplača izgubljati besedi, ker sta obe državi preveč oddaljeni, da bi si mogle resnično pomagati.
Da bi mogla Poljska prevzeti vlogo nekakega posredovalca med Italijo in Francijo, je tudi skoro izključeno. Javnost na Poljskem je po organih raznih strank dovolj določno pokazala svoje nazore v tem pogledu. Poljska je tako tesno navezana na francosko prijateljstvo ter zavezništvo, da nikakor ne more prevzeti vloge kakega posredovalca, tudi če bi bilo to sicer mogoče. Zakaj posredovalec bi bil v tem pri-
London, 14. junija, A A. Vest o smrti s ra Henryja Segravea, ki se je včerai smrtno ponesrečil na jezeru VVindeme-re, potem 'ko je potolkel svetovni hitrostni rekord na vodi;, je globoko pretresla vso deželo in vsi najznamenitejši motorni dirkači na kopnem in na vodi priznavajo vrline in sposobnosti pokoju ka, ki je postal s svoio skromnostjo eden najpopularnejših športnikov v Angliji.
»Times« pravijo, da služijo odločnost, živJjenska sila in vztrajnost pokojnika za vzor vsem genitalnim možem, ki se udejstvujejo na njegovem polju. List zaključuje, da bo nijegovo ime ostalo v častnem spominu.
»Manchester Guardian« naglasa, da je Segrave umrl pri svojem nesmrtnem poizkusu podvreči naravne sile človeškim namenom. Kakor možje, ki so
Beograd, 14. junija r. Včeraj so dosli v Beograd vsi vojaki, ki so se prijavili za tekme in telovadne vaje na vsesokolskem zletu. Nameščeni so v vojašnici 2. pehotnega polka in v posebnem taborišču ob Smederevski cesti. Ob prihodu so bili oddelki na kolodvoru sprejeti od članov zletne s: a odbora.
Davi ob 6. so se pričela na zletišču tekmovanja, pri katerih so sodelovali oficirji, podoficirji kaplarji in redovi. Tekme so bile zlasti zanimive, ker so se jih udeleževali tekmovalci iz skoro vseh garnizij države. Pri tekmah v lahki atletiki je sodelovalo 66 oficirjev in 264 podoficirjev, foaiplairtjev in redovov, ki so bili določeni že pri izbirnih tekmah. Tekme so se nadaljevale tudi popoldne, obenem pa se .ie vršila skuš-
Nastopne avdijence poslanika generala Pešiča
Praga, 14. junija, h. Danes ob 11. dopol« dne je bil naš jugoslovenski poslanik za Češkoslovaško general Peter Pešič sprejet v nastopni avdijenci na poletnem bivališču predsednika Masarvka, gradu Lanih ter je izročil svoje poverilnice. Poslanik, ki ni bil prvič v predsednikovem letnem bivališču, je prispe! v paradni uniformi jugosloven« skega generala v spremstvu legacijskega svetnika jugoslovenskega poslaništva dr Lazareviča ter šefa protokola češkoslova* škega zunanjega ministrstva poslanika Štrimpla. Pri glavnem vhodu v grad Lani je grajska strača izkazala poslaniku voja< ške časti. Tamkaj je sprejel novega po« slanika šef predsednikove vojaške pisarne general Blaha in zasebni tajnik dr. Schenk Predsednik je ostal z generalom Pešičem dolgo v prisrčnem razgovoru.
Oton Habsburški položil prvi izpit
Dunal. 14. junija s. Kakor se ie izivedelo iz lezdtimlstičnih krozov. is Drine Oton Habsburški odlično napravil Drvi izpit na katoliški univerzi v Lowenu. Cesaričina rodbina bo preživela pole ti e v Leaueitu na ^Danskem. Kakor se poroča iz Budimpešte, so v lecitimističnih krosih ssdai v skrbeh, kako nai bi prozi a sil i Otonovo polnoletnost Ker zaenkrat ni misliti, da bi mozel zasesti prestol, nameravalo poslati Otona na naučno potovanie do Evropi, na katerem nai bi obiskal London. Pariz. Madrid in končno tudi Dunai in Budimpešta
Varšavi
meru že precej manj nego prijatelj ter zaveznik; v take opasne poskuse pa se v Varšavi ne bodo podajali, zakaj obstoj sedanje poljsko-nemške meje je še preveč neprijeten v Berlinu, kakor da bi mogla biti Poljska zaradi nje brez skrbi. A v tem, da bi mogla Italija nuditi kakršnokoli slično garancijo Poljski, ne more biti niti od daleč govora. Saj je celo obratno zelo neprijetno odjeknilo tudi na Poljskem, ko je fašistični Rim pričel govoriti o potrebi revizije mirovnih pogodb. Tudi ob priliki Grandijevega poseta so zato poljski listi znova opozarjali, kako absolutno izključeno je misliti na revizijo mirovnih pogodb in spremembo sedanjih meja.
Nekateri listi so izražali mnenje, da hoče Italija Poljsko odtujiti Mali an-tanti. Tudi to ne more držati in če bi fašistična diplomacija morda res imela kake slične načrte, z njimi ne bi usipela. Zakaj politična logika je zelo enostavna. Kakor potrebuje Poljska glede Nemčije zavezništvo Francije in njenih prijateljev, tako potrebuje glede sovjetske Rusije zavezništvo Rumunije. Vse, kar jači Rumunijo, jači in direktno tudi Poljsko. S tem je že izrečena afirmacija Male antante tudi s poljskega vidika. To so dejstva, ki so močnejša od vse diplomacije.
Pozicija Poljske v sodobnem mednarodnem političnem sistemu je podana po stvarnih vidikih poljskih državnih in nacionalnih interesov. Zato Grandijev poset res ne more biti nič več kot vljudnosten ter formalen akt; če gre njegov pomen kaj čez to mero, more biti to samo v nevažnih in'nebistvenih stvareh.
umrli, da napravijo za večino od nas letai te varnejše in hitrejše, tako je Segrave poizkusil doseči hitrost, ki bo nekdaj normalna za naše vnuke. Motorna ladja bo brezdvomno mati hitrejših in zanesljivejših motornih sil, kakor jih poznamo sedaj in Segravov poizkus bodo smatrali v bodoče gotovo za herojski čin.
V bližini, kjer se je pripetila nesreča, iščejo še vedno truplo pogrešanega mehanika Haftiwella. Splošno menijo, da je nastala nesreča zato, ker se je pri velikanski hitrosti zaradi napačnega manevriranja prevrnil čoln. Mogoče je tudi, da se je zaradi prevelikega vodnega pritiska udri les, nakar je motorni čoln izgubil ravnotežje in se prevrnil. Prve besede Segraveja so bi'e, ko so ga potegnili iz vode: »Potolkli smo rekord.«
mia za jutrišnji javni nastop. Jutri ob 7. zjutraj bo še tekma v brzem hodu na 10 kilometrov.
Jutiri ob pol 4. popoldne bo javni nastop vojaštva. V početku bo pozdravil tekmovalce in telovadce minister vojske in mornarice general Stev-an Hadžič, ki bo ob tej priliki izročil zmagovalcu zlato uro kot darilo Ni'. Vel. kralja. Razen tega bo minister vojske in mornarice izročil tudi dar oni armiji, v kateri bo 6 najboljših tekmovalcev doseglo piri tekmah skupaj največje število točk. To anmijsko darilo ie prehodno.
Po govoru ministra vojske in mornarice se bodo vrstili nastopi vojaštva, deloma v masah, deloma v posameznih oddelkih.
Uspeh ljubljanske drame v Šibeniku
Šibenik, 14. junija, n. Snoči je bilo za* ključeno v Šibeniku gostovanje ljubljans skega dramskega ansambla. Vse predstave Ljubljančanov so dosegle sijajen uspeh Pri snočnji predstavi Cankarjevega »Po« hujšanja v dolini šentflorjanski« so nre* jeli igralci tudi lovorjev venec od mestne občine. Davi so ljubljanski igralci odpoto« vali iz Šibenika v Split, kamor so prispeli opoldne.
Jugoslovensko letalo pristalo pri Calaisu
Pariz, 14. julija. AA. Iz Calaisa poročajo, da se je snoči ob 20.45 spustil tam na zemljo zaradi pomanjkanja bencina majhen dvokrovnik, ki pripada zagrebškemu Aero-klubu in ki ga je pilotiral Jugosloven Bo-dan. Letalo je prihajalo iz Croydona ter je bilo namenjeno v Zagreb. Sodijo, da 6e bo letalo dvignilo danes popoldne in da bo moglo doseči Bruselj.
Avto treščil v reko
KasSel. 14. iuniia. V bližini Vickerhassena nb Weseri se ie dogodila težka nesreča. Pri vaiali n-ekeza pionirskega bataljona, na katerih ie sodelovalo več motornih vozil, ie zavezi! neki avtomobil vsled prevelike brzine v cestno oaraio na nekem mostu. Nasledimi voz. ki ie drvel še z večjo hitrostjo za njim. se ie zaletel v nJega ter za Dahnil čez most v zlobočino. Pri tern se lr ubilo 8 vojakov. 10 oa jih je bilo težko ranienih.
Tiskarna Merkur in njen list
Iz raznih krajev nam pišejo za pojasnila o značaju in pomenu dnevnika »Jugoslovan«, ki ga izdaja tiskarna »Merkur«, urejuje pa g. Ivan Debevec. Zunaj po deželi je piakatirano, da je »Jugoslovan« dnevnik Dravske banovine in ista označba se nahaja tudj na uredniški tabli v Mariboru. List se pošilja v propagandne svrhe na vse mogoče lljudi in tu pa tam še z ozirom na »Službene objave«, ki jih list prinaša pod državnim grbom na posebni strani, vzbudi vtis, da ie list nekako službeno glasilo Dravske banovine.
Mi smo svoje principiielno mnenje o vseh teh rečeh in tudi o samem listu že povedali. Z ozirom na gori navedene zunanje okolnosti pa naj opozorimo na naslednje: V četrtek se ie vršil izredni občni zbor tiskarne Merkur. Ta je pokazal, da ie tiskarna slejkoprej povsem privatno podjetje, ki ga vodili o nekateri znani ljubljanski pridobitnokd z g. Šarabonom na čelu. List »Jugoslovan« ie last tiskarne in je torej popolnoma privatnega značaja. Napisi na raznih plakatih jn tablah torej ne morejo nikogar zapeljati v zmoto.
V ostalem se tudi iz »Jugoslovana« samega vidi njegov privaten značaj. List Je napram raznim vprašanjem zavzel stališče, ki bi ga kot oficijelno ali tudi polu-služibeno glasilo ne mogel. Tako na pr. proti akciji za dobro negovane otroke, ka se je pred tedni vršila v Ljubljani po beograjskem vzorcu, kjer posvečajo tej akciji svojo pažnijo najširši beograjski krogi. Na dalje proti prirejanju banketov na čast raznim gostom povodom obiska grških pri-dobitnikov in rumunskih avtomobilistov, katere pogostitve so se seveda predvsem vršile po offioijelnd želji. Privaten značaj gflasila Martkurjeve tiskarne je razviden tudi iz tre tiran ja zunanjepolitičnih vprašanj pri katerem bi moral biti službeni list seveda posebno dellikaten.
Nekateri prijatelji so nas opozorili na eno ali drugo netočno trditev ali naivno razlago v uvodnikih novega lista. Narovno, da smo tudii md vse to opazili, toda polemizirati ali korigirati se nam res ne zdi potrebno. Take in enake stvari smo svoj čas do utrujenosti oitali v nekdanjem »Narodnem Dnevniku«, katerega so izdajali in urejevali v glavnem isti ljudje, ki izdajajo in urejujejo zdaj »Jugoslovana«. Potrebne ugotovitve jn polemike smo torej že davno opravili. V nečem se pa — to radi priznavamo — novi list prijetno razlikuje od nekdanjega »Narodnega Dnevnika«. »Narodni Dnevnik« je vodil hude boje proti narodnemu edinstvu, »Jugoslovan« pa kaže v tem ozira lep napredek in pomena v primeri z »Narodnim Dnevnikom« velik korak naprej v evoluciji jugoslovenskega pojmovanja.
«
Beoerad. 14. iuniia d. Ljublianska delniška družba Merkur, ki izdaiia dnevnik »Jugoslovan«. ie na svedem četrtkovem občnem zboru izivbiFla v upravni svet med drugimi tudi ministra z. dr. Ivana Švezla. Pooblaščeni srno izjaviti, da se ie ta izvolitev izivršila brez vednosti in brez pristanka z. ministra.
(V nadzorni odbor tiskarne »Merkur« ie bdi izvoljen med diruzimi tudi ravnate'.! Zveze slovenskih zadruz z. Fr. Terček. Kakor smo informirani, se je tudd ta izvolitev izvršila brez vednosti in pristanka z. Terčka. Op. ur.)
Razorožitev v Avstriji
Dunaj, 14. junija.
Narodni svet je včeraj sprejel izpremembo § 42 zakona o nošenju orožja po živahni debati s 87 glasovi proti 72. Velenemci Ln pristaši Landbunda, ki so bili polnoštevilno navzoča, so glasovali vsi za izpremembo zakona. Socialni demokrati so oddali proti zakonskemu predlogu 70 glasov. Pozornost je vzbudilo, da sta poslanec Raab, kd je vodja nižjeavstrdjskega Heimwehra in deželni glavaT dr. Rintelen glasovala proti zakonu, ker se je culo pred glasovanjem iz krščansko socialnih krogov, da stranka svojim pristašem ni dala svobodne volje za glasovanje, čeprav so bili trije njeni člani odvezani dolžnosti prisotnosti.
V debati je velenemec dr. Hampel poudarjal, da bi 15. julija 1927. ne pogorela na Dunaju justdona palača, ako bi imel Heimwehtr moč, ki se mu io pripisuje. Nadalje je naglasa!, da glasujejo Velenemci za zakonski predlog pred vsem zato, ker hočejo izraziti zaupanje zveznemu kance-larju dr. Schobru. Velenemci se slej ko prej izrekajo za misel obrambe domovine in pričakujejo, da bo Heimwehr izvajala svoje naloge v Avstriji v zakonitih oblikah, ker niso za noben prevrat, pa naj pride z leve ali desne strani. Ce si hočejo Madžari postaviti kraltja, je to niihova stvar in nikomur v Avstriji ne bo prišlo na mdsel, da bi se vmešaval v razmere sosedne države. Nekaj drugega bi pa bilo, ako se od kakršnekoli strani lansirajo restavracijski poskusi z Avstrijo. Govornik se je končno izrekel za- misel priklop:tve Avstrije k nemški državi.
Krščanski socialec dr. Jerzabet ie istotako poudarjal zaupanje zveznemu kancelar ju dr. Schobru ter nagiašal, da bo krščansko socialna stranka vedno na strani Heimweh>ra, ker smatrajo njeno akcijo za zdravo.
Govornik je zanikal, da bi se poslanec Kunschag popolnoma odvrnil od Heimweh-ra, češ, da samo ne soglaša s taktSčndm postopanjem njegovih organizacij.
Krščanski socialec dr. Sohuschnčgg se je v svojem govoru izrekel za uvedbo milice.
Zastopnik Landbunda Zangil je izjav H, d.a ni taiko neresnično ako se govori, da obstojajo v Avstriji monarhdstična strem-lienja. Zato kmetje ne bodo za oborožitev preden ne bodo popolnoma pomirjeni, da ie grozi restavracija Habsburžanov niti kaka diktatura od desne ali leve.
Ljubljana, 14. junija.
Reševalna ekspedicija pod vodstvom Gregorja Laha, ki je krenila včeraj zjutraj ob pol 8. iz Mojstrane na Kredarico, da prenese ponesrečena nemška turista v dolino, je kmalu naletela na velike težkoče, zaradi katerih se je prenos v Mojstrani zakasnil do danes opoldne. Ekspedicija je prišla na Kredarico ob lepem vremenu in je seveda že v koči našla oba ponesrečenca, kamor so ju bili dopoldne prinesli tovariši in nekateri pomagači. Ranjenca sta negovali olbe medicinki, članici družbe. izmed katenh je ena zaročenka pokojnega MiiMerda in se je z njim udeležila plezalne ture ter si z odvezanjem od vrvi / poslednjem trenutku rešila življenje.
Ekspedicija s tovariši in tovariš cami ponesrečencev je takoj ukrenila vse potrebno za prenos v dolino. Naložili so mrtveca v nosilo, napravljeno iz plahte in vej ter so v enako no slo nato položili tudi ranjenca. Krenili so na pot v dolino, ko se je komaj javljala jutranja zarja. Ali hudi nalivi, ki so divjali, v če-črtek s silovito točo, so znatno poškodovali pota in je reševalna ekspedicija morala premagati silovite napore, preden se je danes zjutraj približala kraljevi lovski koči v Krmi. Že poldrugo uro dalje od lovske koče je prihitel ekspe-diciji naproti jeseniški zdravnik doktor Marčič, ki je prispel v Mojstrano z 'jutranjim vlakom ter se, opremljen z raznimi zdravniškim: sredstvi, takoj podal na pot. Na mestu je pregledal ranjenca, mu nudil prvo pomoč in ga močno obvezal. Po kratkem počitku p.red lovsko kočo v Rnmi, kamor ie ekspedicija dospela okrog 9. zjutraj, je ves sprevod nadaljeval pot v dolino. Na enovprežni lojterski voz, kf je že čakal pripravil jen. so položili mrtvega Mullerfja z zavezano glavo in ga zagrnili z zelenjem in cvetjem. Tako je mrtvi mladi turist nastopil poslednjo pot v dolino; za njim pa so nesli ranjenca.
Prihod v Mojstrano.
Prva letošnja nesreča v triglavskem pogorju, ki si je po usodnem naključju izbrala dve žrtvi izmed skupine mladih, daleč z zapadne Nemčije dtošiih in za naše planinske lepote navdušenih turistov, je vzbudila med prebivalstvom Mojstrane in okolice še posetao giniji-vo in iskreno sočutje. To se je opazilo posebno danes dopoldne, ko so ljudje trumoma in z napeto pozornostjo pričakovali, kdaj se z mrtvim in ranjenim vrne rešilna ekspedicKia. Bilo je mnogo ugibanja in nikdo ni štedil z iiizrazi obžalovanja. Dekleta pa so pripravljala vence in šopke, da jih poklonijo nesrečnemu Mullerju v poslednji pozdrav.
Ljubljanski rešilni avto, ki se je ponoči po brezuspešnem čakanju vrnil v Ljubljano in prispel danes zjutraj zopet nazaj v Mojstrano, je čakal na eks-pediicisjo že od pol 11. dalje. Toda turobni sprevod je prispel v dolino šele okrog pol 13. Pogled na truplo z zagrnjeno, s cvetjem pokrito razbito glavo Henrika Mullerja je bil presunljivo žalosten. Naravnost občudovanje pa je vzbujal težko ranjeni Erwin Liiddecke, kli ni niti malo zaječal, ko so ga prekladali v rešilni avto. Ko je použil čaj. se je z mahanjem roke in s tihimi besedami poslovil od svojih tovarišev in tovariše, nakar je avto' v spremstvu ran/j enče ve tovarišice medicinke jadrno ubral pot proti Ljubljani.
Mrtvega Mullerja pa so takoj nato prenesli v mrtvašnico. Turobnemu sprevodu so se priključili vsi navzoči domačini in do kraja prisostvovali, da so mrliča položili na mrtvaški oder, kjer so mu prižgali sveče, nakar so dekleta obsula truplo s celo grmado cvetja, vencev in zelenja. Vsi domačini so bili kar moč uslužni, da so člani nemške družbe ganjeni zatrjevali: »Nismo pričakovali, da bomo v teh krajih našli tako doibre ljudi, in to nam je v največjo tolažbo!«
Družba mladih nemških turistov je vsa potrta in zbegana. Posedatio pred hotelom >Triglav«, pišejo žalostna po-
ročila in vzbujajo splošno sočustvovanje.
Iz Zagreba do 18. še ni prispel odgovor, ali naj truplo pokojnega Muiier-ja pokopljejo v Mojstrani, ali pa ga bo-dio prepeljal; v Nemčijo. Usoda akademika Miiiierja je tem bolj tragična, ker zapušča v Kolnu kot sin edinec sivolaso maler-vdovo.
Ob njegovi krsti v mrtvašnici pose-deva vsa potrta njegova zaročenka, ki si je izprosila samo to, da ne bi bilo objavljeno njeno ime, ker so jo starši goreče svarili pred opasnostmi v planinah iin bi iih neusmiljeno potrla že sama vest, dla se je s svojim tako tragično preminulim zaročencem udeležila usodne plezalne ture.
Ljubljanski rešilni avto je prispel iz Mojstrane v Liubliano ob 15. Ranjenec se je vso pot zadržal junaško in tudi pri prenosu v ljubljansko bolnico ni niti malo razodel svojih bolečin. Takojšnja zdravniška preiskava je ugotovila, da ima desno nogo zlomljeno tik pod kolkom, levo nogo pn pod kolenom, a zraven tega ie desna noga nalomljena še na dveh mestih. Pri padcu te udaril z glavo ob skalo in ima na njej precejšnjo rano, vendar pa lobanja, kakor se za enkrat sod', ni prehudo poškodovana. V bolnici leži po prevozu, ogledlu in zdravniških ukrepih vidno izmučen, vendar pa pri popolni zavesti. Akademik Liiddecke je doma rz Braunschwei-ga, Huttenstrasse 1, star 23 let.
Naše moštvo za Montevideo
Tekme za državno prvenstvo odgodene do septembra
BeOzrad, 14. iuniia d. JNS ie imel seio. o kateri ie bil izdan komunike, do katerem ie savezna uprava vzela na znanie. da so vsi zazrebški izralci. ki so bili določeni za mednarodne tekme v Monrsvideu. kakor tudi izralci iz Splita in Bunat iz Saraieva. odpovedali udeležbo. Mednaiodni tajnik i? noročal. da ie iz Franciie došir> dovoli eni?, za igralca Beka in šteraroviča. Potemtakem bo naše moštvo, kii bo zastopalo Ju-zoslaviio na svetovnem nogometnem prvenstvu sestavlieno takole: Jakšič. Stoia-novič. Beleslin. Spasoievič. Mhailovic. At-seniievič. Marinkovič. Giok.č. Hrniček. B. Markovič. Bek. Stefainovic. Timanič. Mai-janovič. Vuiadincvič. Naidanovič. Ker Je zotovo. da bi se tekme za državno prvenstvo v odsotnosti navedenih igralcev ne mo-zle izvesti neokrnjeno, ie savezna uprava sklenila, da se tekme za državno prvenstvo odzodiio na mesec seDtemoer. Naša reorezentanca bo odpotovala v Montevideo v torek 17. t. m.
Pritožba ZNP odbita
Zagreb, 14. junija, n. Danes je banska uprava savske banovine izdala odlok, s katerim zavrača pritožbo zagrebškega ZNP, ki je bil mnenja, da je poslednja glavna skupščina JNS neveljavna. S tem odlokom nastopi nov moment v odnošajih med ZNP in JNS. Predsednik zagrebškega nogometnega podsaveza Hoianič je izjavil: Takoj bom sklical sejo upravnega odbora, na kateri bomo Oklepali o nadaljnjem postopanju pcdsaveza. Osebno zastopam prej ko slej stališče, da se imajo takoj po rešitvi te pritožbe vzpostaviti odnošaii med JNS in ZNP. To bcm tudi predlagaj na prihodnji seji upravnega odbora.
Sobotni nogomet
Praga, 14. junija, h. V današnji meddr« žavni tekmi med Češkoslovaško in Špani« jo je zasluženo zmagala domača enajsto« rica z 2 : 0 (0 : 0). Gole sta zabila v dru« gem polčasu: Hojer v 17. min. iz enajst« metrovke in Svoboda v 38. min. po lepi kombinaciji. Gledalcev je bilo 25.000.
Dunaj, 14. junija, g. Na turneji na Šved« sko je Austria dobila prvo tekmo v Goe« teborgu proti tamošnjemu moštvu Red Berg Slid s 3 : 1 (2 : 1).
Hmeljski trg
Žatec. 14. iuniia h. V preteklem tednu ie bila tendenca v trgovini s hmeljem zmernejša. Cene so bile nespremenjene od 700 do 775 Kč za 50 kz. Zandmanie ,ie bilo v zlavnem za ceneiše vrste hmelia. Do Det-ka ie bilo v Žatcu ia<vn„ žigosanih okoli 180.500 stotov žateškeza hmelia lanske letine.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved ia nedeljo:
Najbrže nevihte. 6icer malo spremembe1.
*Va;cette;si leGsitcott
• • v •
te laisel.
iw
sšfl
rrMSi
eB
Leksikon je danes neobhodno potreben v vsaki boljši hiši. Veliki so zelo dragi, premajhni ne ustrezajo praktičnim potrebam. Nemci so pravkar dobili najcenejši in vendar dovolj obsežni leksikon, ki se imenuje
»Jedermanns Lexikon"
Obsegal bo deset debelih zvezkov le-ksikonskega formata, več kot 4000 strani teksta s približno 120.000 na-povednic, s številnimi, deloma barvnimi tabelami in zemljevidi. Doslej je izšlo 5 knjig, ostala polovica izide še letos. Vseh deset krasno vezanih knjig stane 1000 Din. Umevno je, da je »Jedermanns Lexikon« vzbudil pravo navdušenje, zakaj za tako ceno niso imeli niti Nemci zelo obsežnega leksikona. Naklada je presegla že sedaj več desettisočev. Naročajo ga uradniki, trgovci, učitelji — sploh vsi stanovi, kajti dober leksikon je povsod koristen. Za naše kraje je prevzela zastopstvo »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, ki sprejema naročnike in doslej iziSle knjige takoj dobavlja. Voljna je, dati ta leksikon tudi na obroke. Vsa vprašanja in naročila naj se naslove na »Tiskovno zadrugo«, Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Smrt majorja Segraveja
Angleško javnost je globoko presunila vest o poslednji dirki majorja Segraveja — »Potolkli smo rekord((
Sokolski zlet naše vojske
Vojaški zletni dnevi so se pričeli včeraj z lepo uspelimi
lahkoatletskimi tekmami
Domače Testi
*	Kraljica Marija na izletu pri Sv. Križu pod Golico. Na binkoštni ponedeljek dopoldne je Nj. Vel. kraljica Marija napravila v avtomobilu izlet k Sv. Križu. Kraljica, ki jo ie ljudstvo povsod navdušeno pozdravljalo se je okrog poldneva vračala na Bled. Omenjena cesta, po kateri se je vozila Ni Vel", kraljica je izredno slaba in je glede na naraščajoči avtomobilski promet nujno potrebna temeljite poprave, kar se bo, kakor čujemo, tudi zgodilo. Cesta se bo preuredila v prvovrstno alpsko avto-mcbilsko cesto.
*	Promocija. Na zagrebški univerzi je promoviral v preteklem tednu g Branko Lukrnan iz Šoštanja za doktorja vsega zdravilstva. Novemu zdravniku čestitamo!
*	Izpit za čin aktivnega inženjerskega podporočnika so napravili naslednji naredniki Slovenci: Rai"hekar Alojz z Jesenic, Tonj Miroslav iz Kamnika in Sibe-nik Stanislav iz Maribora.
*	Zaroka. Zaročil se je na binkoštno nedeljo g Franjo Steinfoauer. trgovec iz Kapele prj Radencih, z gdč. Justiko Zorko-vo, hčerko uglednega trgovca in poštanja pri' Sv. Andražu v Slov. goricah. Čestitamo.
*	Pravilnik za železniške delavce in pro-
fesijoniste podpisan. Oblastni odbor Ud>ru-ženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Ljubljana, ie bil brzojavno obveščen, da je pravilnik za vse pomožno osobje državnih železnic končno-veliavno podpisan ter je s tem tudi rešeno vprašanje starostnega zavarovanja s strani države za vse nenastavljeno osobje.
* Predkongresne priprave gasilcev. Ogromna organizaoija slovenskih gasilcev »Jugoslovenska gasilska zveza v Ljubljani« pripravlja po naročilu svojega vrhovnega foruma »Vseslovanske gasilske zveze v Praga« vseslovanski gasilski kongres in proslavo 60 letnice obstoja Ljubljanskega gasilnega jn reševalnega društva. Pripravljalna dela so v polnem teku. Stvorjen ie tehnični odsek, ki bo organiziral v dneh kongresa od 1. do 4. avgusta vse kar prihaja tu v poštev do najmanjših podrobnosti. Jutri se bo vršil v prostorih Mestnega doma občni zbor »Jugoslovenske gasilske zveze« na katerem se bo baš to vprašanje obdelavalo najtemeljitejše. Včeraj popoldne so že prispeli v Ljubljano delegati z vseh strani Slovenije. Zjutraj se je vršila seja starešinstva, ki ji je predsedoval starosta g. Josip Turk. nakar so sledile popoldne seie raznih odsekov. Izdelani so bili predlogi literarnega, zdravniškega in drugih odsekov. Pozneje zvečer se je vršila še glavna seja tehniške sekcije za kongres, nakar so sledila poročila o delovanju posameznih odsekov, ki bodo objavljena na občnem zboru zveze.
*	Vpoklic dijakov-vojakov. Dijaki, ki so končali ali opusti lj svoje študije, naj se takoj zglase pri svoji pristojni vojaški komandi zaradi vpoklica v kadrovsko službo. Zlasti pa se opozarjajo dijaki rojstnega letnika 1903., da se takoj prijavijo za nastop vojaške službe, ki io morajo letos brezpogojno nastopiti, sicer bodo kazno-vani po vojaškem kazenskem zakonu. Komanda ljubljanskega vojnega okrožlia sprejema tozadevne prijave le še do 50. t. m.
*	Smrtna kosa. V Moravcih pri Mali Ne-de® srez Ljutomer ie umrla 12. t. m. v 82. letu v starosti ga. Marija Spi n die r-jeva rojena Matijašičeva, iz znane Her-■manove hiše v Bodislavcih, mati bivšega finančnega nadsvetnika v Ljubljani, sedanjega pomočnika finančnega direktorja v Nišu g. Martina Spindlerja. Pokojnica je •bila nadvse skrbna dobra gospodinja, ljubezniva žena, predobra mati svojim otrokom, vedno veselega značaja in spoštovana daleč na okrog pri vseh, ki so jo poznali. Pogreb bo v nedeljo dopoldne na domače pokopališče. — V Mostah pri Kam-niku ie umrl gostilničar g. Miha Florjančič. Pokojnik, kj je splošno priljubljen, je bil vnet gasilec ter ie bil med ustanovitelji lani ustanovljenega gasilnega društva. Usoda ie nanesla, da b.o pogreb danes, na dan blagoslovitve gasilskega orodiia in motorne brizgatae. Ohranimo ga v hvaležnem spominu! — V Ljubljani je umrl g. Simon W u 11, davčni upravitelj v p. Pogreb bo v torek ob pol 15. — V Stoprčah je preminila gostilničarka in posestnica ga. CeciF.ja Tacigova. Pogreb bo danes na domače pokopališče. — V Ljublliani ie izdihnil danes g. Franc P o 1 j a n e c, magistratni uradnik v p. Pogreb bo v ponedeljek ob 18. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Izletniški vlaki. Opozarjamo izletnike in turiste, da je prometno ministrstvo ugodilo prošnji ŠPD jn morejo izletniki na vseh postajah gorenjske proge kupiti vozne listke s 50 odst. popustom za izletniške vlake na progi Ljubljen a - J esen ic e-Bi s tirf ca -Bohinjsko jezero in nazaj. Vlaki vozijo samo ob nedeljah in praznikih.
_---—--s—
Vremensko poročilo
meteorološkega zavoda t LiubUanl
Številk« sa označbo kraja pomecifcr I. Ca« opazovanja, 2. stanje barometra. 3. teaiMratoro, i. relativno viaio v %, 5. smer in brzino vetr«. t oblačnost l—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta iavis,
14. junija 1930.
Ljubljana: 7, 764.1, 17, 85, S2, 0. Maribor: 7, 762.2, 19, 85, NNW3, 0. Mostar: 7, 760.4, 18, 80, ENE2, 0. Zagreb: 7, 762, 21, 75, SSE2 0. Beograd: 7, 760.7, 20, 75, —, 0. Sarajevo: 7, 762.5, 18, 75, ESE2, 0. Skopi je: 7, 764.1, 22, 55, SE2, 1. Kumbor: 7, 759.5, 22, 85, NW4, 0. Split: 7, 760.5, 24. 75, NNE4, 0. Rab: 7, 760.8, 23, 85, —, 0. Vis: 7, 760.2, 20, 65, N8, 1.
Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.49, luna vzhaja ob 23.48, zahaja ob 8.31. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 29, najnižja 14. Najnižja temperatura: v Mariboru 16, v Mostaru 17, v Zagrebu 19, v Beogradu 17, v Sarajevu 12, v Skoplju 13. v Splitu 21.
*	Popravek. V včerajšnjem »Jutru« je
v osmrtnem naznanilu blagopokojne gospodične Emestine pl. Gariboldii-Ossvval-dove ura pogreba pomotoma označena. Pogreb bo danes 15. t. m. ob 5. uri ne pa ob pol 4.
*	Kolesarjem hi kolesnricam Krškega polja. Prejeli smo: Dne 29. t. m. na dan
Sv. Petra in Pavla ob 15. bo na Zasapu, na dvorišču Martina Pleterskega, ustanovni občni zbor kolesarskega društva KODO-KOPE (Kolesarsko društvo Krško polje). Vsi lastniki in lastnice koles kakor tudi prijatelji tega, za naš okraj važnega športnega društva se uljudno vabijo, da se ustanovnega občnega zbora polnoštevitao udeleže. Prijave sprejema v naprej Martin Pleterski v Cerkljah. Ker bo to društvo prvo te vrste v našem okraju, pričakujemo polno številne udeležbe. Društvo bo že v teku tekočega leta priredilo nekaj daljših izletov, za prihodnje leto pa je predvidena kolesarska dirka z včjo prireditvijo. Boljšim kolesarjem bo tudi odprta pot do mednarodnih dirk. Torej na svidenje 29. t. m.!
*	Blagoslovitev temeljnega kamna kapelice v Logarski dolini bo izvršil škof g. dr. Rožman v ponedeljek 16. t. m. ob 10. Gostije vabljeni!
*	Lep izlet na Turjak. Prejeli smo: Kukavica kuka v gori in vabi prijatelje narave na turjaške višave. V nedelio 22. t. m. bo na Gori sv. Ahacija pri Turjaku zgodovinsko žegnanje v spomin bitke in zmage nad Turki ori Sisku 1. 1593. Ljubljanski izletniki, ki nameravajo počastiti spomin slavne zmage nad Turki, se odpeljejo prihodnjo nedeljo z jutranjim vlakom do Škofljice, od tam pa pojdejo dve in pol uri peš na goro, kjer si lahko ogledajo razne zgodovinske posebnosti. Na Turjaku jim nudi prav prijeten počitek gostilna pri županu g. Jožetu Ahcu. Izletniki si tam lahko ogledajo tudi znameniti Turiaški grad.
*	Panbalkan namesto Panevrope. O tem vprašanju, ki se živo tiče tudi usode Slovencev, razpravlja odlični jugosloven-sfci publicist in diplomat dr. Bogumil Voš-njak v najnovejši (8.) številki revije »Naša doba«. Zahtevajte to številko v trafikah. Vsebuje mnogo zanimivega gradiva. Posamezen izvod stane 8 Din.
*	Strašna toča pri Mirni peči. Vas Go-bodol pri Mimi peči je zadela te dni strašna nesreča. Nad vas je prihrumela nevihta s točo, kj je uničila vse poljske pridelke. Kmetje bodo morali, če bodo hoteli kaj pridelate, polja znova zasejati. Takojšnja pomoč je obupanim vaščanom nujno potrebna.
Danes telovadni nastop na Prulah
Sokolu II.
Ob 16. uri koncert Ob 17. telovadba
Po sporedu ljudska zabava s plesom
*	Problemi prostitucije in spolnega življenja se danes v vsem omikanem svetu pretresajo odločno, a znanstveno resno. Minili so časi, ko se je celo odrasli človek teh problemov »sramoval«. Ravno etika spolnega življenja, boj zoper razvrat in dejansko obstoječe mnogoženstvo (kljub zakonitemu, a kajkrat le formalnemu enoženstvu) zahteva, da jih dobro poznamo. Pri nas piše o tem mladi antropolog in evgenik dr. Božo Škerij v reviji »Naša doba«. V pravkar izišli 8. številki je objavljena njegova daljša, poljudnoznanstvena, vsakomur umljivo spisana razprava »Ali je prostitucija potrebna?« Opozarjamo na njo zrele čitatelje. »Naša doma« se naroča v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Še vedno so novim naročnikom na razpolago vse doslej izišle številke. Četrtletna naročnina 30 Din je za šest obilnih, lično opremljenih zvezkov z zanimivo in pestro vsebino tako nizka, da omogoča naročitev vsakemu zavednemu izobražencu.
' * Zaplenitev avtomobila z vtihotapljenim saharinom in cigaretnim papirjem. V eni
zadnjih noči je prispel v vas Lupoglav pri Dugem selu neznan avtotaks, v katerem sta se poleg šoferja nahajala dva potnika. Usoda je hotela, da se jim je baš pred hišo upokojenega orožniškega kapetana Mla-denoviča primeril defekt v avtomobilu, zaradi česar so morali avto tam popravljati. 'Avto je vozil šofer Ivan Šimčar iz štefan-ca pri Čakovcu. Ker je neki vaščan obvestil orožništvo v Lupogllavu. da se v avtomobilu nahajajo sumljivi ljudje, in ker se je v Dugem selu pred nekoliko dnevi izvršilo dirzuo razfoojništvo, so orožniki takoj poiskali sumljiva avto, aretirali šoferja in pridržali avto. Obema potnikoma se je pa posrečite pobegniti. V avtu so našli 37 kg saharina in 30 kg cigaretnega papirja. Šofer je izjavil, da ni vedel, koga in kaj je vozil. Oba potnika je vzel v avto pri Čakovcu, se vozni po vsem Zagorju in prišel z njima do Lupoglava, kjer se jim je primeril defekt. Šimčarja so zaprli, dočim oba potnika še iščejo.
*	Veliko zanimanje na jubilejnem velesejmu je bito tudi za patentirani A S hladilni avtomat. So to najmodernejši in najboljši hladilni stroji, ki jih je razstavila tvrdka Ig. Gellert & Co z Dunaja. Zastop stvo za Jugoslavijo je v Ljubljani. Dunajska c. 31. Ti avtomati so za hotelirje, re-stavraterie, gostilničarje in mesarje zelo pripravni, ker ostanejo jedila v rjh vedno sveža in okusna. Istotam je bil razstavljen avtomatični stroj za sladoled, kj hladi 25 stopi«! pod ničlo, ne da bi stroj potreboval sol aH led Ta tvrdka je zadnja leta instalirala v Jugoslaviji več kakor 100 hladilnih naprav in ni čudno, da jih je občinstvo z velikim interesom ogledalo. Zato jih tudj na&opleje priporočamo.
TO — zobna pasta najboljša!
*	Gradite moderno, solidno in ceneno!
Izrabite prostor! Vse je odvisno od stro-kovniaškega načrta proračuna in nadzorstva gradfoe, kar vse preskrbj najugodneje Tehnični biro arh. Ivana Zupana, Ljubljana, Gradišče 13., telefon 27-96.
*	Glej inserat morskega kopališča Selce, pension »Jadran«! Zelo priporočljivo zaradi zmernih cen in točne postrežbe.
*	K gasilskemu prazniku v Laškem. Prejeli smo: Ob 60 letnici prostovoljnega gasilnega društva v Laškem, h kateri je pohitela Jugoslovenska gasilska zveza, da posebno počasti društvo v Laškem, so se pridružile čestitkam tudi Strojne tovarne in livarne, d. d., Ljubljana, Dunajska 35, ter predvajale dve doma izdelani motorni brizgata i. Ž velikim interesom je zbrano gasilstvo ogledovalo s štirimi cevmi delujočo motonko z motorjem 36 PS, ki daje do 1400 litrov na minuto in brizga vodo ,čez 50 metrov v daljino. Tudi prenosna motorka za 18 PS, ki ie delala z 2 cevema jn dala 900 litrov vode na minuto je vzbudila splošno zanimanje ter so se predstavniki gasilstva na licu mesta prepričali o brezhibnem delovanju doma izdelanih motornih brizgata, ki v nobenem oziru ne zaostajajo za inozemskimi izdelki, nego jih celo prekašajo. Sigurni smo, da bo domače gasilstvo v bodoče kupovalo motorne brizgatae pri domači industriji, kar bo samo v prid gasilstvu in narodnemu gospodarstvu. Kakor znano, so Strojne tovarne in livarne prodale že večjo množino motornih brizgata po vsej državi. Samo na letošnjem velesejmu v Ljubljani so iilh prodale osem, kar samo dokazuje, da je fabrikat tega domačega podjetja res prvovrsten.
*	Avtomobilsko podjetje Rode, odpelje izjemoma zaradi pogreba šele ob 8. zvečer iz Kamnika.
*	Dr. Horowitz, Zagreb, Praška ulica 8, zdravi z žarki visoke napetosti. Hochifre-quen>zstirablapparat (original Zeileis).
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
*	Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana, Pod Trančo 2-II1.
*	Na velesejmu so vzbudili veliko pozornost angleški kvalitetni motocikli »James«, ki so bili razstavljeni v paviljonu I. Te vrste motocikli, so po svoji prvovrstni konsfjrukioijii in tripežmosti zelo priljubljeni in ni čudno, da je bilo zanje veliko zanimanje. Zaradi tega jih interesentom lahko najtople.ie priporočamo. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo se nahaja v Ljubljani, Vegova ulica št. 8.
*	Ne pripuščajte izbire pralnega sredstva naključju, kajti časi so težki in perilo je zelo drago. Perite dosledno z mitom in videli boste, da bo trajnost Vašega perila desetkrat večja. Pri nakupu zahtevajte
in potrebščine najceneje
v drogerijab kanc, ljubljana
in
kanc fWoliram\, maribor CENIK GRATIS! Izdelujemo vsa amaterska dela.
Autotaksi
! M. Jnvan
Kocenova al. 5. TiMh
2821
Več stavbenih parcel
»b Dunajski cesti v bližini artilerijske vojašnice na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. 3>Jutrac pod M. P. 8787
DEČVE IN DEČLE
Nageljni, roženkraut, rožmarin
8793
Vsakovrstno manuSakturno blago
v veliki izberi in po Izredno nizkih cenah prodaja
Tek<tllf»aya>y- Krekov tv«* DAHES 1» V ČETRTEK
KONCERT v hotelu »Bellevue"
Svlra Sonny Boy - jazz
Priznano izborna vina, prvovrstna kuhinja, cene zelo zmerne, postrežba točna. — Ena najlepših razglednih točk, krasne tujske sobe, zelo prijetno bivanje za letoviščarje;
pension Din 65.—. 8788
odločno le pravo terpentinovo milo Gazela.
* »Jugočeška« Kranj, ki edina proizvaja pravo svilo »Dagmar« je dognala, da se pod imenom »Dagmar« pogosto prodaja umetna svila, ki se v nobenem oziru nc more primerjati s pravo svilo »Dagmar«. Oipozaria se, da je ime svila »Dagmar« zakonito zaščiteno ter da se bo proti vsakomur, ki to ime zlorablja in označuje z njim manj vredne proizvode umetne svile, postopalo v smislu zakona o zaščiti industrijske svoiine in zakona o pobijanju nelojalne konkurence.
Iz Ljubljane
u— Iz francoske razstave v Narodnem domu. časopisi so pred kratkim poročali o tragični smrti Julesa Pascina, ki ima razstavljena tri svoia dela tudi v Ljubljani; takoj po smirtd sta bili dve risbi brzojavno umaknjeni iz prodaje. Nova serija akvarelov. risb, radirank in drugih ie pravkar prispela na razstavo, in sicer interesentna glava Japonca Fouyite, izredna kolorirana radiranka Dufresnova, ujedenka Marije Laurencin, dva Picassa, suha igla Deraina, litografija Dufy.ia, dela Renoirja, Pissara, Fauconnierja, Bouqueta, in drugih, skupaj 27 listov, s čimer je grafični oddelek močno kvalitetno pomnožen. V Zagrebu je bilo kupljenih več umetnin in mnogo knjig; kupci so bila banovina, mestna občina in privatniki; pravkar je pa prišlo sporočilo, da je bila naknadno kupljena tudi (sedaj v Ljubljani razstavljena) Vlaminckova Cerkev; slika je namenjena za Stross-mayerjevo galerijo in se je nakup izvršil s pomočjo zbirke, v katero so prispevali imoviti Zagrebčani. Obisk razstave je bil dosedaj pod nonmalo. Razstava, ki je v veliki galerijski dvorani, je dnevno odprta od 10. do 19. Vabimo vse Ljubljančane, da si io ogledajo.
u— 60-Ietnica prost. eas. fn reš. društva. Prvo orostovolino easilno in reševalno društvo v Liublltiani proslavi 2. avgusta na slovesen načiiin svoi 60-!etni obstoj. Da bo moglo društvo ta svoi tablici kar naido-stoineie proslaviti, sa ie odbor nadel častno nalogo, izpopolniti svoie easilno orodje z nainoveišimi tehničnimi pripomočki. Ker Pa za izvedbo tega programa društvo ne poseduje denarja in ker živi zgali od prostovoljnih darov in prispevkov, se obrača z iavno nrošnio do ljubljanskega meščanstva. da blagovoli, kakor še vselej do sedai. društvo pri niegovem nesebičnem delovaniu do bližiniega podpreti in daruie primeren znesek društvenim članom, ki bodo te dni z nabiralnimi polarni, odobrenimi od uprave ljubljanske policije, nabirali prostovoljne prispevke.
u— Voiaški obvezniki, oficirji ln moštvo, ki so sposobni planinci in kvalificirani planinski vodniki ter žive stalno v Ljubljani, nai se zglase v svrho evidence in morebitne izoremembe voinega razporeda s to-zadenimi dokazili v torek 17. t m. med uradnimi urami (od 8. do 14.) v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7/1. soba 4.
u— Profesor Mazovec umrl. Kakor smo že včeraj poročali, je zadela profesorja za slovenščino in srbohrvaščino na ljubljanski realki g. Ivana Mazovca kap po desni strani. Poklicana reševalna postaja je profesorja takoj odpeljala v bolnico. Ponoči se je bolnikovo stanje tako poslabšalo, da je včeraj zjutraj ob 5. umrl. Pokojnik se je svo.iečasno mnogo politično udej-stvoval in bil v bivši oblastni skupščinski poslanec komniškega okraja za SLS. Prof. Mazovec je bil med dijaki in svojimi tovariši zelo priljubljen. Bodi mu ohranjen blag spomin!
u— Šolska razstava na tehniški srednji šoli v Ljubljani bo odiprta od 18. do 22.
junija. Letos razstavijo samo naslednji šolski oddelki: tehniška srednja šola, arhiitek tonsko-gradbemi odsek, risbe prostoročnega risanji letošnjih absolventov tega odseka od vseh let njihovega šolanja na odseku profesor Kos G. A., strojna delovod-ska šola kovinsko enojermenično stružnico (brzostružnico), kompletni stroj z livarskimi modeli, izdelan na šoli v zadnjih dveh šolskih letih (strokovni učitelji: Ku-naver Kari, strojno ključavničarstvo, rez-kanije, skoblanje in vrtanje; Mi rtič Josip, kovinsko struga r stvo; Sajevic Alojzij, ko-vaštvo; Tavčar Ivan, modelno mizarstvo; po modelih, izdelanih na šoli, vlila vse strojne dele Zvonarna in livarna, d. z o. z. Št. Vid nad Ljubljano); kiparska in rez-barska šola in keramična šola letošnje ročne izdelke učencev (profesor Kralj Fran in eksterni profesor akad. kipar Berneker Ft. in strokovnd uoitellj za keramiko Beran Fr.) Vstop prost. Šolska uprava vabi občinstvo da si razstavo ogleda. Zlasti so vabljeni vsi, kj se zanimajo za strojništvo.
u— Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga v Ljubljani je sklicalo svoj VI. redmi letni občni zbor za ponedeljek 16. t. m ob pol 20. Občni zbor bo v društvenih glasbeni dvorani (lokal bivše restavracije »•Ljubljanski Dvor«.)
u— Iz opere. Drevi se bo pela poslednji-krat v letošnji sezoni »flasanaginica«, katero je na zelo srečen način komponira! hrvatski skladatelj Šafranek-Kavič. V naslovni vlogjj ga. Th&erry-Kavomikova. V tej vlogi je odlfčna naša umetnica gostovala tudi v Zagrebu z ogromnim uspe-
hom. Po vsakem dejanju je bila neštetokrat klicana pred zastor. Po enem celo. 25 krat. Začetek točno ob 20. uri. Opozarjamo, da veljajo izredno znižane operne cene. — V torek se bo pela Haškova opera »Povratek« s Thierrvjevo, Kogeievo, Ramšakovo, Marčecem, Grbo in Rumpliem v glavnih vlogah. Nato sledi Ipavčeva pantomiima »Možiček« in pa Ivana pl. Zajca »Svatovac«. Sodeluje celokupiti baletni zbor z Moharjevo in Golovinom. Vsa tri dela dirigira Neffat. Predstava za red D prj izredno znižanih cenah. — V sredo se bo pela v open zadnja operetna predstava v tei sezoni, in sicer Leo Fallova »Dolarska princesa« za red B.
u— O kongresu Mednarodne ženske zveze bo poročala gospa Minka Govekar-jeva, upravna članica Jugoslovenske ženske zveze v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v damsfci sofot kav. »Emona«. Kongres se je Pred kratkim vršil na Dunaju. Vabimo žen-stvo, osobito članice naših ženskih društev, da se udeleže tega sestanka.
u— Koncert za pogorelce v Zaluki. Pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v korist pogorelcem v Zaluki v ponedeljek 16. L m. ob 20. v dvorani hotela Uniona koncert umetnih in narodnih pesmi pod vodstvom društvenega pevo-vodje gosp. Mirka Premelča. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, v cvetličarni ge. Fanike Hvalove na Dunajski cesti jn v trafiki g. Juvana v Kolodvorski ulici. Ker je ta koncert dobrodelnega namena v korist res pomoči potrebnim pogorelcem, prosimo čuteča srca, da pridno segajo po vstopnicah.
u— Dramska družina »Soča« bo gostovala na Telovo ob 20. v Sokolskem domu na Viču s Strindbergovo dramo »Oče«.
u— Ravnateljstvo državne realke t Ljubljani vabi učence zavoda, da se udeleže pogreba pokojnega g. profesorja Mazovca Ivana. Pogreb se bo vršil v ponedeljek 16. t. m ob 4. popoldne. Zbirališče na dvorišču državne realke ob pol 4. pop.
u— Sokol IL v Ljubljani priredi danes (v primeru slabega vremena 19. t. m.) javni nastop, združen z otvoritvijo novega poslopja, na letnem telovadišču na Prulah. Telovadne točke bodo izvajali vsi oddelki Sodelovala bo godba 40. pešpolka. Po telovadbi prosta zabava s plesom. Začetek ob 16. uri. Vabljeni.
u— »Sočani!« Danes vsi na izlet v To-mačevo. Gostilna prj Kovaču nam bo nudila dobro pijačo in okusna jedila ter mnogo zabave. Fotograf. Zbirališče in odhod ob pol 3. izpred kavarne »Evropa«, Vsi io točno.
u— Življenje v reteškem kopališču na Sori. Retešiko kopališče na Sorj je obiskovano že poldirug mesec. K Sori so prihajati do sedaj zlasti oni zgodnji kopalci, ki se še ogiMieio precej hladne Save in ki hoče-no uživati res lepo naravo med zelenjem s pogledom na krasno panoramo sorskih gričev. Danes pa bo oficijetaa otvoritev priljubljenega kopališča. Prijazni gostilničar g. Gosar bo poskrbel za godbo, dobro, tudi toplo jed, za hladno pivo ter za vse kar potrebuje želodec. Celo pečeni koštrun ne bo manjkal. Dohod dO kopališča je popolnoma urejen. Železniško upravo prosimo kopalci, da blagovoli pristati na tO. da bi postajal v Retečah tudi turistovski vlak.
u— Ciril-Metodovi podružnici v Šiški priredita v ned-eliio 6. julija v restavraciji Reininghaus veselico v korist družbe.
u— Šentjakobsko-trnovski Ciril-Metodovi podružnici v Ljubljani priredita v nedeljo 6. julija v gostilni Marenče, Dolenjska cesta 20, veselico v korist dnužbe.
u— Dečva. Ponovno opozarjamo naše trgovce ta naše ženstvo, da imajo tvrdke Skafoerne, Mayer, Urbane, Souvan v zalogi nageljnasto blago za dečvo. To blago je razstavljeno tudi v izložbah omenjenih tvrdk.
u— Žegnanje v Trnovem. Pevsko društvo Krakovo - Trnovo priredi kakor običajno tudi letos veliko vrtno veselico 29. t. m na vrtnih prostorih gostilne »Kolezija« (pri Pelcu), na kar že vnapnej opozarjamo prijatelje društva.
u— Smrdljiva mlakuža na Cesti IX. ▼ Rožni dolini. Pišejo nam: Solnce pripeka vsak dan boljj in mi nesrečniki, stanujoči na Cesti IX. v Rožni dolini namesto da bi se veselili toplih solnčnih žarkov, se jih bojimo, ker se upirajo v obliži.iu štirih hiš v trtakužo jn povečujejo smrad v neznosnost. Pozivamo oblastva, da ukrenejo potrebno, da se ta sramotna mlaka vendar že-enkrat zasuje, kar odločno zahtevajo tudi zdravstveni oziri. Skrajno nehigiienično je, tudi dejstvo, da voda iz te mlake pronica v vodnjake in napravita vodo popolnoma neužitno. Oblastvo .ie baje že enkrat interveniralo, vendar se zadeva ne premakne z mrtve točke.	_
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova grenčica prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
o— Na mestnih avtobusih veljajo ob delavnikih od 16. t. m. dalje za čas kopalne sezone znižane cene za kopalce. Vozna karta do Ježice [n nazaj stane 5 Din za osebo.
u— Huda nesreča kolesarja. Včeraj med 16. in 17. uro se je vo-zil s kolesom 44 letni delavec v Strojnih tovarnah in livarnah Franc Hrovat, pristojen v Krašnjo, iz službe prfiti svojemu stanovanju na Ježici št. 35. Nesreča je hotela, da je zavoz>il s kolesom na okrogel kamen, prj čemer mu je kolo spodrsnilo, da je kolesar padel na tla in se nevarno poškodoval na glavi. Ponesrečenca, ki je dobil pretres možganov, ie reševalna postaja prepeljala v bolnico.
u— Dva karambola. Na križišču Grudnovega nabrežja in šentjakobskega mosta sta zadela predvčerajšnjim zjutraj avtomobili Zofko B. ter kolesar Ernest J. drug v drugega. Zaradi sunka je padel Ernest J. po tleh in se močno potolkel po obrazu, zlasti pa na bradi. — Drugi karambol ie bil v Šeleriburgovi ulici, kier se je zaletel dijak Marjan R. v enovprežni voz ključavni-čaria Jerneja N. K sreči ie kolesar še pravočasno odskočni s kolesa in se le neznatno poškodoval. Kolo je padlo konju pod nose. zaradi česar se je žival ustrašila in zdiirjala' čez kolo, ki je ostalo na mestu močno pokvarjeno.
Dr. V. STflCUL
specijalist za otroške bolezni zopet redno ordinira
Gosposvetska c. 2 (hiša Kavarne
Evrope)	8748
.11»«««»»♦♦»♦»♦»♦»♦♦♦*♦»»♦««»»»»♦♦«♦»»«»♦♦
u— Nezgoda novega avijona pri startu.
Snoči ob 18. se je novi avijon ljubljanske« ga Aerokluba dvignil k drugemu startu. Start je bil posrečen, letalo se je lepo dvignilo, pri pristanku izven terena pa 30 kolesa zadela ob mejni kamen mestne ob« čine, pri čemer se je letalo znatno poško« dovalo. Poškodbe pa bodo v nekaj dneh popravljene in se bo moglo nadaljevati s poleti.
u— Nepoboljšljiv dolgoprstnik. Trgovec
s premogom Vinko Podobnik na Tržaški cesti je sprejel nedavno v službo kot hlapca 3! letnega Matevža Tomšiča, doma iz Sp. Retij pri Loškem potoku. Tomšič je bil nekaj časa prav vesten, vendar je rad stikal po hiši. Naposled ie celo izvohal, kje ■hran: gospodar denar, kar je kmalu izkori-s-tril. Predvčerajšnjim opoldne je vdinl v sobo, odklenil miznico in odnesel vso tam spravljeno gotovino v znesku 5300 Din,, nakar je pobegnil. Gospodar je tatvino takoj po svojem povratku opazil in osumil izginulega Tomšiča. Na policiji so ugotovili, da je bil imenovani že okrog 15 krat pred-kaznovan. Dalje časa so ga držali tudi v Lepoglavi, odkoder pa jo ie svoj čas popihal. Zdaj jo je z denarjem najbrže odku-ril kam na Hrvatsko, kjer bo nekaj časa zapravljal, naposled pa se bo le znašel v hnkinii.
Naznanilo!
8294
Upravnlštvo „MERKUR"-ja
posluje
t Šeleitburgovi ul. 6
(poleg glavne pošte) Telefon 3052
u— Tatvina in najdba kolesa. Mesar
Alojzij Brecelnik, stanujoč na Celovški cesti 93, je prijavil, da m<u je neznan zlikovec predvčerajšnjim odpeljal z domačega dvorišča orno pleskano kolo znamke »Waffenrad« s tovarniško št. 2,104.743. — Narobe se je pripetilo hlapcu Alojziju Golobu z Ižanske ceste 1, ki je našel kolo, in sicer na dvorišču, prislonjeno k zidu. Najdeno kolo, ki ga dobi lastnik nazaj pri najditelju, je označeno s tovarniško številko 60.469.
u— Trpinčenje živali. Včeraj popoldne je vzbujal na Marijinem trign nemalo pozor nost enovprežen voziček, na katerem sc bila natrpana na tesnem prostoru trj teleta Eno tele je bilo zvito v klobčič in je ležalo tik pod sedežem. Zaradi surovega ravnanja z živino so se začel; pasanti razburjati in od voznika mesarskega vajenca Jožefa Š., zahtevali, dia živali vsaj preloži. Pozvali so tudi stražnika, ki je voznika zaradi trpinčenja živali legitimiral in se bo voznik moral sedaj zagovarjati na pristojnem mestu.
u— Najboljši kraški teran toči Buzzolini.
u— Izgubljena je bila včeraj srebrna mo« ška zapestna ura z usnjatim jermenčkom. Najditelj dobi dobro nagrado, ako uro od« da v upravi »Jutra« v Knaflovi ul. 5.
Iz Maribora
a— Prihodnja seja mariborskega okraj« nega cestnega odbora bo v torek 17. t. m. ob 8. v uradnih prostorih.
a— Redek jubilej. 85. rojstni dan slavi v ponedeljek 16. t. m. g. Ferdinand Pam-berger, ki je že četrt stoletja stalni sotrud-nik tvrdke Baumeister in še vedno čil in zdrav vrši svoje delo.
a— Otvoritev kopališča. Ob sodelovanju dveh godb in športnih plavačev bo danes ob 10.30 mestni župan dr. Juvan slovesno otvoril kopališče na Mariborskem otoku, nakar bo takoj na razpolago vsem kopalcem, povabljenim gostom pa priredi občina zakusko. Mestni avtobusi bodo od 6.45 do 10. ure vozili v polurnih presledkih od Glavnega trga do ovinka ob gramozni jami, od 10. dop. pa bodo stavljeni v promet vsi razpoložljivi avtobusi. Privatni avtomobili in vozovi imajo svoje stajališče na državni cesti ob vozni poti, ki vodi na otok. Motorna kolesa imajo svoje stajališče na levem bregu Drave ob mostu. Kolesarji morejo shraniti kolesa na otoku samem. Vožnja čez most je prepovedana in je treba kolo voditi čez most. Vstopnina na otok k otvoritveni slavnosti in veselici znaša za
osebo 4 Din; otroci do 10 let v spremstvu | roditeljev so prosti vstopnine. Ko se otok zapusti, je treba vstopnico pri blagajni oddati. Kdor se želi kopati, kupi kabino za 12 Din ali omarico za 6 Din. če jih vzame več kabino ali omarico, plača pristojbino le eden, ostali pa poravnajo vstopnino za kopališče v znesku 3 Din. Voda v bazenih je dosegla proti pričakovanju ugodno temperaturo in je za 5—6 stopinj toplejša od vode v dravski strugi. Pač pa bo nekaj časa še precej motna, dokler se ne regulira filtracija. Ob 15. uri se prične velika ljudska veselica na otoku. V 6 pripravljenih paviljonih se bodo dobila vsa potrebna okrepčila. Istočasno se prično tekme v plavanju, skokih v vodo in v waterpolu. Sodeloval bo tudi mariborski Sokol. Otok bo zvečer slavnostno razsvetljen in bo na razpolago tudi vrtiljak in drča. Občinstvo opozarjamo, da pešpot ob Dravi ponoči ne bo razsvetljena, pač pa nova cesta od mostu na Kamniško cesto.
a— Smrtna kosa. V petek je preminula v Stoprcah ugledna gostilničarka in po-sestnica Cecilija Taciga. N. v m. p.!
a— Smrtni padec s črešnje. Včeraj je padel z visoke črešnje v Strossmayerjevi ulici 55-letni branjevec Karel Koršič z Aleksandrove ceste in dobil hude notranje poškodbe. Takoj po prevozu v bolnico je poškodovanec podlegel poškodbam.
a— Velik požar v »Kovini« na Teznu. K našemu včerajšnjemu poročilu doznavamo in objavljamo resnici na ljubo, da nočni čuvaj tovarne g. Ivan švajgelj ni zadremal, ampak je v smislu predpisov bedel vso noč od 6. zvečer do 6. zjutraj in bil stalno pokonci.
a— Nočni napad. V noči od petka na soboto je neznanec napadel v Tomšičevem drevoredu vrtnarja g. Stanka Mejovška in ga tako obdelal, da so ga morali odpeljati z reševalnim avtomobilom v bolnico.
a— Na begu pred detektivom se je ustrelil v glavo. Vili Kaloh, stanujoč na Tržaški cesti, delavec špedicije Reismann, ima sicer šele 17 let, vendar je njegovo ime v zvezi z raznimi kriminainimi deja« nji že močno znano pri tukajšnjih varnost« nih oblastvih. Včeraj popoldne so mu bili detektivi ponovno za petami. V Mejni uli« ci je, videč, da ni izhoda, nameril revolver na sence ter si prestrelil glavo. Z rešilnim avtomobilom so Kaloha prepeljali v bol« nico, kjer je bil sinoči sicer še pri zavesti, a je dvomljivo, da bo ostal pri življenju a— Sanatorij v Mariboru. Gosposka ulica 49, telefon 2358. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce,-tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne
Iz Celja
e— Nestrpnost nasprotnikov Sokolstva.
Neki slovenski dnevnik je priobčil včeraj v svoji celjski rubriki skrajno neokusno no tico, v kateri se kaže neprikrito sovraštvo gotovih krogov do Sokola kraljevine Jugoslavije. Pisec se razburja nad platnom, ki ga je razpel celjski Sokol za današnji župni zlet na Krekovem trgu. Zgraža se, »nad platneno zadevo« in pravi, da je taka reklama v kvar estetskim vrednotam mesta. Pristaši »miselnosti« priredijo danes popoldne ob istem času, ko se vrši na Gla-ziji velika sokoliska telovadba, koncert svojega pevskega društva. Namen je prozoren, dosežen pa gotovo ne bo, ker je zdrava jugoslovenska sokolska ideja pač pregloboko ukoreninjena v srcu vseh tukajšnjih in okoliških prebivalcev.
e— Prav vsako poslopje v Celju mora imeti izobešeno zastavo! Danes ob prilitai velikega župnega zleta Celjske sokolske župe v Celju, ko bodo prihitele v Celie iz skoro vseh krajev Dravske banovine sokolske čete, je dolžnost slehernega celjskega meščana, da razobesi na svojih poslopjih zastavo v pozdrav dragim sokol-skim gostom!
e— Ameriška sokolska vrsta na celjskem župnem zletu. Danes zjutraj prispe v Celje na župni zlet izvrstna prednjašlka sokolska vrsta [z Amerike, ki jep rispela na vsesokol ski zlet v Beogradu. Celjani, pozdravite drage brate s cvetjem in zastavami!
e— Himen. Jutri se poroči v Celiu g. Andrej Biznak. pristav celljskega sreskega načelstva, z gdč. Marijo Koojanovo, hčerko sreskega tajnika v Celjiu. Mlademu narodnemu paru iskrene čestitke!
e— Nova trgovina. Trgovino s špece« rijskim in kolonijalnim blagom bo otvoril v ponedeljek 16. t. m. v Celju, Prešernova ulica 8, tukajšnji domačin g. Vekoslav Bornšek. Mladega trgovca toplo priporo« čamo!
#
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umiri včeraj 3 letni Josip Bitenc, pastorek Katarine Rebe makove iz Petrovč pri Celiju.
e— Kača Jo Je pičila. V celjsko javno bolnico je bila pripeljana 14 letina posestnik« va hči Zofija Mirtlova iz Boš tanj a katero .ie v domačem gozdu pičila neka strupena kača v nogo. Dekle bo ostalo prt življenju, ker je še pravočasno poiskalo zdravniško pomoč.
e— Nočni požar v celjski okoiici. V pe« tek zvečer je bilo alarmirano celjsko ga« silno društvo od svojega čuvaja na Mik'av« škem hribu, da je nastal nekje v bližini Medloga pri Celju večji požar. Celjski ga« silci so bili v nekaj minutah zbrani in so takoj odrdrali s svojimi avtomobili proti mestu požara. Goreli sta stanovanjsko in gospodarsko poslopje bivšega posestnika Franca Cokana na Gorici, občina Velika Pirešica. Kako je požar nastal, ni bilo mo« goče ugotoviti. Istega dne dopoldne je bi« lo posestvo s poslopji vred prodano na sodni dražbi in je najbrže zlobna roka za« netila ogenj. Prvi so prispeli na lice mesta gasilci iz Žalca, drugi Celjani in končno še gasilno društvo iz Gaberja pri Celja. Ognja združeni gasilci kljub silnim napo«
Solnce je vir moči in energije. Vašemu telesu manjka solnčnih žarkov, da ga poživijo. Pomnite pa, da je korist solnčenja le tedaj izrabljena, če namažete telo z originalnim NIGGEROL (Patent št. 5922) oljem ali kremo za solnče-nje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5.
rom niso mogli pogasiti in so se morali le omejiti na lokaliziranje. Primanjkovalo je namreč vode, ker je najbližja večja vo« da oddaljena od vasi približno 2 km. Ve« lika ovira je bila tudi v tem, ker leži vas na hribovitem svetu. Obe poslopji sta po« goreli do tal. Človeških žrtev ni bilo, isto« tako tudi ni zgorelo nobeno živinče, ško« da pa je kljub temu znatna.
Iz škoSje Loke
šl— Šolska razstava. Posetnike nedelj« ske razstave v škofjeloški deški šoli opo« zarjamo, da bodo nekateri izdelki mladine naprodaj. To predvsem ročna dela iz lesa v rezbarski izdelavi. Morebitni izkupiček se uporabi v dobrodelne svrhe.
šl— Živinorejska zadruga v Žabnici ima za seboj 4 leta uspešnega dela. Število članov se je od začetnih 45 dvignilo nad 50. Pod smotrenim vodstvom predsednika g. Jožeta Kuralta in tajnika g. Toneta Hafnerja je zadruga stalno napredovala. 4 člani so se udeležili živinorejskega teča« ja v Kranju, ki se je vršil letošnjo po« mlad pod vodstvom okrajnega ekonoma g. Suštiča. V mesecu maju so priredili čla« ni premiranje mlade goveje živine. Člani so si ustanovili tudi »Samopomoč«. Ugod« nosti članov so: nabava močnih in izdat« ih krmil se preskrbuje po nižji ceni, de« luje se na dvigu mlečnosti krav, skrbi se na izboljšanju pasme (pinegavska pasma) in preskrbujejo se dobri plemenski biki.
Iz Kranja
r— Jubilej načelnika kranjske sokolske župe. Danes praznuje 501etnico g. Fran Až« man, načelnik naše sokolske župe. Po ro« du iz Krope kot sin mizarskega mojstra g. Matije Ažmana, ki se je preselil v Kranj se je France že v rani mladosti posvetil obrti svojega očeta. V Ljubljani je dovršil obrtno šolo in je pozneje kot prvi v Kranju opremil svojo delavnico s stroji. Danes mizari in vrtnari zdrav in čil zraven svo« je ljubljene žene in svojih treh hčerk. Ju« bilant deluje neumorno in požrtvovalno v sokolskih vrstah, odkar se je 1. 1896. v Kranju ustanovil gorenjski Sokol. Udeležil se je vseh pomembnejših sokolskih prire« ditev. Po prevratu je bil voditelj župnega zleta v Borovljah, pozneje pa je vodil žup« ni zlet v Svetni vasi. V dobi koroškega plebiscita je vestno pregledoval vse slo« venske postojanke. Za svoje zasluge je pre« jel red sv. Save IV. stopnje in po ustano« vitvi Sokola kraljevine Jugoslavije je bil imenovan za župnega načelnika. Odličnemu sokolskemu delavcu in narodnjaku iskrene čestitke!
r— Kopališka restavracija »Slavec« pri« redi danes ob 2. popoldne vrtno veselico. Sviral bo šramel Eržen. Pridite! V prime« ru dežja bo ples na nedeljo 22. t. m.
Iz Tržiča
č— Tatvina perila. Perica K., stanujoča za Virjem, je izobesila pretekli teden na večer na Šetinčevem travniku kakor obi« čajno perilo, da se preko noči posuši. To delo opravlja že dolgo vrsto let, pa še ni« koli se ni primerilo, da bi bilo kaj ukra« deno. Sedaj se je pa splazil nepridiprav na zagrajen prostor in odnesel skoro vse perilo. Uboga perica trpi občutno škodo in je vsa obupana. Zadevo ima v rokah orožništvo.
Iz Kamnika
ka— Vremenska hišica. Mestna občina
ie v svoiem proračunu določila tudi znesek za napravo železne hišice, kjer bodo aparati. Do postavitve ni prišlo, ker pro« račun še ni odobren. Takoj sedaj po odo« britvi proračuna se bo pričelo z delom.
ka— Nenadna smrt hotelirja Kende. V
petek ziutrai se ie Dodal tukajšnji hotelir in splošno znani ter priljubljeni restavra« ter g. Josip Kenda na Žale, kjer so ga našli okrog 9. dopoldne brez znakov živ« ljenja. Zadela ga je srčna kap. Pokojnika, ki je doživel visoko starost 73 let, so prenesli na njegov dom, odkoder bo po« greb v nedeljo popoldne ob 4. Naj v miru počiva, težko prizadeti napredni rodbini pa naše iskreno sožalje!
ka— Na naslov nadžupne uprave v Kam« niku. Pogosto so se že čule med sezono pritožbe raznih letoviščarjev, ki so bivali ' našem mestu, da začno v več cerkvah ob nedeljah in praznikih kakor tudi ob nekaterih drugih dnevih zvoniti že ob 2. zjutraj, takrat ko pošten človek najbolje
ii. Mislimo, da bi prav nič ne bilo zo« per našo pobožnost, če bi se zvonenje pri« čelo nekoliko pozneje.
Z Jesenic
s— Športna prireditev. Danes v nedeljo ob 14. se bo vršila na tukajšnjem igrišču v Kurji vasi nogometna tekma med SO Borcem in rezervo SK Bratstva z Jesenic. Ob 15.30 se bo vršila tekma med prvo gar« nituro Bratstva in Magdalenen SK iz Av« strije.
Zvočni kino »Radio« Jesenice-Sava predvaja danes ob S. uri popoldne in ob Vi 9. uri zvečer zvočni film
— SAN MLADOSTI —
Dva popolna dejanja iz opere »Faust«
s— Ciganska ljubezen zlepa ne zarjavi. Pred kratkim je bila izgnana zaradi nad« ležnosti iz Italije ciganska družina Gomer, doma iz okolice Sun je 'na Hrvatskem, bro« ječa okrog 12 oseb, s 4 konji in 3 vozovi. Na Jesenicah so jih oblastva pridržala, ker so imeli cigani plačati večji znesek carin« skih pristojbin, ter zaradi smrkavosti Dji« hovih konj. Teden dni kasneje pa je to družino prišla obiskat 10 glav broječa ci« ganska družina iz Hrvatske na 4 vozovih s 6 konji. Obe družini se menda že 9 let nista videli in ko je druga skupina zvede« la, da se prva nahaja na Jesenicah, m mo« gla več zdržati doma, temveč se je takoj odpravila obiskat svoje rojake na Jeseni« ce. To je bilo ob svidenju govorenja, obje«
mov in poljubov. Cigani in ciganke iz obeh skupin so si glasno obujali spomine, i^ri vsem tem pa so se ga vsi skupaj tako po* šteno napili, da jih je nekaj obležalo v popolni nezavesti.
Iz Višnje gore
vg— Pozdrav rumunskih gostov. Ko so
se v sredo vozili rumunski avtomobilisti čez Višnjo goro, jih je pozdravljala vsaka posamezna hiša z izvešeno državno zasta« vo. Povsod ob cesti jim je klicalo v po« zdrav prebivalstvo, na trgu pred šolo pa je učiteljstvo postavilo šolsko mladino, ki je navdušeno mahala mimo se vozeči av« tomobilski koloni v pozdrav z zastavicami.
vg— Nesreča kolesarja. V sredo dopol« dne se je peljal na kolesu skozi Višnjo goro neki uslužbenec tvrdke Javornik iz Žalne domov. Ko je bil na ostrem ovin« i med Škufčevo in Zupančičevo gostilno, je zaslišal za seboj avtomobilsko hupo. V naglici je zapeljal v stran .vendar tako ne« evidno, da je zavozil v obcestni jarek, zaradi česar je izgubil vodstvo balance. Vrglo ga je na cesto in le izredni sreči se ima zahvaliti, da si ni polomil vseh kosti. Vendar pa je moral iskati takoj zdravni« ške pomoči, čeprav ni dobil nevarnih po« škodb.
Iz Novega mesta
n— Binkoštnega izleta na Gorjance so
se udeležili Novomeščani v precejšnjem številu. Zbralo se je na Gorjancih pri cer« kvici sv. Miklavža nad 500 ljudi, od teh mnogo Šentjernejčanov, Brusničanov in Gaberčanov. Žumberčani so tokrat ostali v nižavi in namesto na Gorjancih pekli janca doma. Izleta na Gorjance sta se ude« ležila iz Ljubljane med drugimi tudi vse« učiliška profesorja dr. Melik in dr. Kos.
n— Nesreča pri kopanju. Pri mlinu go« spoda Seidla ob Krki se je kopalo več ko« palcev, ki so splezali na novo zidano škar« po, kamor spravlja podjetnik hlode, pri« pravljene za žaganje Hlodi so se preva« lili in zadeli dva gimnazijca, od katerih so enega prepeljali v kandijsko bolnico, dru« gega pa je obvezal lekarnar g. Bergman in je poškodovanec ostal v domači oskrbi.
n— Dva pretepa. Pred trafiko ge. Haj« derjeve v Kandiji sta se spoprijela dva ci« gana Brajdiča in se pošteno obdeiala. Za« grabila sta tudi za nož in bi bržkone ob« ležala v mlaki krvi, če ju ne bi razdvojili in pomirili. — Franc Kotar iz Škovca, hlapec pri trebanjskem dekanu, in Jože Kolenc iz Gomile, občina Trebnje, sta prišla na nabor precej bojevito razpolože« na. Pred občinskim poslopjem sta si sko« čila v lase in se tako zlasala, da jima je ostalo v rokah več šopov poruvanih las. Posredovati je moralo orožništvo, ki ju je s težavo razdvojilo in vtaknilo v zapor.
Iz Litije
i— Pevska slavnost v Šmartnem pri Li« tiii. Kakor smo že poročali, proslavi 6. ju« lija pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji, eno najstarejših društev v naši banovini, 401etnico svojega obstoja. Polo« vična vožnja po železnici je vsem udelež« nikom že dovoljena. Zato vabimo že sedaj cenj. društva in ljubitelje lepega petja, da prihite v čim večjem številu v idilično Šmartno.
Iz Konjic
nj— Nabori. V Konjicah so se vršili od 11. do 14. t. m. v deški šoli nabori. Pri« pomniti moramo, da so naši fantje precej opustili žalostno navado pijančevanja in razgrajanja, ki jim nikakor ni bila v čast. S pesmijo so prihajali in se vračali dobro razpoloženi domov.
nj— Smrtna kosa. V mariborski bolnici je umrl kleparski mojster iz Konjic go« spod Sattler Gustav.
nj— Nevihta. V sredo dopoldne je na« stala nenadoma nevihta na Pohorju, ki je napravila ogromno škodo. Narasla Dravi« nja je poplavila polja in odnesla s seboj mnogo lesa.
Iz Trbovelj
t— Popravljamo. V petkovi številki »Ju« tra« smo poročali, da so se stepli neki delavci, ki so pili v gostilni Šuln. G. Šuln nam sporoča, da se dotični fantje niso na« pili v njegovi gostilni in da se je tudi pretep vršil precej daleč od njegove gostil« ne. V toliko popravljamo dotično vest.
t— študijski izlet. V soboto je prišlo več dijakov montanistov ljubljanske univerze, da si ogledajo naprave našega rudnika. Di« jaki so bili gostje rudniške uprave.
t— Karambol. Že večkrat smo na tem mestu grajali brezobzirno divjanje nekate« rib mladih kolesarjev, ki stalno ogrožajo telesno varnost občinstva. Na edini cesti, ki vodi iz trga proti kolodvoru in je za« radi tega zelo prometna, dirjajo nekateri kolesarji kot nori, da se jim komaj ogneš. Vidiš pa tudi take, ki se producirajo na kolesih na tak način, da se vozijo stoječ na kolesih. Nič novega ni tudi, ako vidiš, da se vozijo na enem kolesu po dva ali celo trije naenkrat. Ti kolesarji ne pozna« jo tudi nobenega cestnega reda; vozijo se po desni ali levi, to jim je vseeno, zvečer pa tudi brez luči. — Ker Trbovlje niso kaka zapuščena vas, ampak zelo prometen industrijski kraj, bi bilo potrebno, da se tudi v tem oziru napravi strog red. — V petek popoldne je privozil po cesti od Sv. Marka Arzenškov luksuzni avto. V bližini meščanske šole mu pridirjata nasproti dva mlada kolesarja. Eden od njih se je še srečno ognil avtomobilu, drugi pa se je zaletel z vso silo naravnost vanj. Karam« Bol je bil tako silen, da je vrglo kolesarja kake tri metre daleč na travnik. Njegova srtča je bila, da je priletel na mehko zem« ljo. Kolo se je razbilo, avto pa je bil le malo poškodovan na notranjem blatniku. Še večja nesreča bi bila, ako ne bi imel šofer g. Dolanc prisotnosti duha, ki je, vi« deč nevarnost, ustavil avtomobil skoro na mestu. Kolesarja je avto takoj odpeljal v bolnico, dasiravno ni kazal posebnih po« škodb. — Ta nesreča naj bo v svaril onim neprevidnim kolesarjem, ki mislijo, da so ceste v prvi vrsti za nje.
Iz Braslovč
br— Birma. Po šestih letih se ie vršila pri nas zopet birma. Trg se je lepo pri« pravil za sprejem cerkvenega dostojanst« venika. Raz vse hiše so visele državne zastave. Fantje so postavili krasne mlaje, visoke nad 20 m, in slavoloke, dekleta pa so jih okrasila z zelenjem in cvetjem. Do« brodošlica je bila izrečena g. Škotu v ime« nu občine in dve šolarki iz Braslovč in
Orle vasi sta podaril škofu krasna šopka. Zvečer je priredil g. škofu na čast cer« kveni pevski zbor podoknico. Birmancev je bilo okrog 270. Iz Braslovč se je podal a. škof v Šmartno ob Paki.
D br_ Iz šaie nesreča. V sadovnjaku pred
hišo posestnika g. Lovra Plaskana je bila zbrana v nedeljo večja družba kmetev. Razgovarjali so se in se tudi milo .šalili. Kateri bo vrgel katerega, tistega sin pojde v Beograd na zlet, sta dejala domaii go« spodar in posestnik Polavder iz OSra« melj. Poizkusila sta takoj svoje moči in Polavder je vrgel domačega gospolarja po tleh, pri tem pa je sam padel na nje« govo nogo, pod katero je bila mala jami« ca, tako nesrečno, da mu je nogo nalc« mil. Zaenkrat je g. Plaskan še v domači oskrbi, vendar so nastale komplikacije in bo moral najbrže v bolnico.
Iz Ptuja
j— Razglas. V smislu naloga komande mariborskega vojnega okrožja bo priobče« vanje vojnega razporeda obveznikom in dajalcem živine in komore za letošnje leto v nedeljo 29. t. m. s pričetkom ob 8. na sejmišču. Pozivajo se vsi obvezniki rezerv« ne in operativne vojske, rojeni od 1. 1880. do leta 1909., pristojni v mestno občino Ptuj, kakor tudi vsi lastniki živine in ko« more, bivajoči v Ptuju, da pridejo ob do« ločeni uri na lice mesta. Kdor neopravi« čeno izostane, nosi odgovornost v smislu vojaških predpisov.
Iz Slovenjgradca
sg— Rekorden obisk turistovskega do« ma na Urški gori ob binkoštnih praznikih je zopet pokazal, kako priljubljena izlet« na točka je vrh našega Plešivca. Kdor se hoče razgledati po širnem slovenskem Ko« rotanu, po Mislinjski, Dravski 1.1 Savinj« ski dolini, naj pohiti na Urško goro, kai« ti razgled bo turo obilno poplačal. Dom nudi izletnikom vse, česar si požel;jo.
Iz Šoštanja
št— Mlad planinec. Med mnogimi turi« sti ,ki so za binkoštne praznike pohiteli na 1696 m visoko Urško goro, je bil go« tovo najmlajši 4'ietni Franci, sinko hišnika tukajšnje podružnice Celjske posojilnice. Šest ur dolgo pot je absolviral za svojo starost zelo dobro. Dospevši na hrib je bil predmet živahnega zanimanja med mno« gobrojnimi posetniki Urške gore.
št— Požar. Na binkoštni ponedeljek zvečer proti 23. uri je nastal v gospodar« skem poslopju posestnika Franca Vrabiča, po domače Onata na Lomu iz neznanega vzroka. Ker leži Or.itova kmetija v bre« gu, kjer silno primanjkuje vode, je bilo vsako gašenje nemogoče. Razen živine ni« so rešili pred ognjeni ničesar drugega.
Iz Laškega
1— Nov sanitetni referent. Mesto pogod« benega sreskega sanitetnega referenta v Laškem je dobil prejšnji uradni zdravnik g. dr. Anton Čede, ki je pričel poslovati pretekli petek.
1— Podaljšanje občinskega vodovoda do kopališča se bo izvršilo še v teku tega me« seca. Delo se je oddalo v smislu svoječas« ne pogodbe podjetju, ki je gradilo vodo« vod.
1— Binkoštni sejem se je odlikoval po prigonu številne in krasne živine. Prigna« li so 479 glav, prodali pa 21 volov, 21 krav in 11 telic. Cena se je držala. Žal, da prav tokrat ni bilo prav nobenih inozem« skih kupcev, dočim so prejšnja dva sejma bili kupci, pa ne živine zaradi slabega vremena. Zelo v kvar našim večjim sej« mom so mnogoštevilni zakotni sejmi, ki so se ustanovili zadnja leta večinoma v stran« karske namene, v škodo našemu kmetu.
1— Tatvina pri Haukeju. Tata srnjačjih rogov in nagačenega petelina so dobili r osebi bivšega dr. Fona, o katerega areta« ciji je vaš list že poročal.
Iz Slov, Bistrice
sb— Rumunski avtomobilisti so na potu iz Rogaške Slatine na Ptuj in Varaždin privozili 13. t. m. ob 9. skozi Slovensko Bi« strico. Mesto je bilo okrašeno z zastavami, ob cesti pred hotelom »Beograd« pa je iz« letnike pričakovalo meščanstvo obenem s šolsko mladino, ki je Rumune živahno po« zdravljala. Predzadnjemu vozaču se je baš sredi mesta pokvaril avtomobil; takoj je bila pri roki pomoč in tukajšnji industri« jec g. Žuraj je stavil na razpolago svojo delavnico ter mehanika, ki je nedostatek kmalu popravil. Zakasnele izletnike je nr« to g. Žuraj spremil do razpotja pri Račali.
sb— Olepšava mesta. Novi odbor Olepševalnega društva je v kratkem času okusno priredi;! nasade pred tukajšnjim sodiščem in okrog sohe na trgu pred trgovino Kac. Slliični nasadi so projektirani še pred meščansko šolo. Za primer, da bo odbor deloval v započeti smeri tudi v bodoče, bo v kratkem omogočeno urediti tudi prostor na Gradišču, kier je za enkrat pač najbolj potrebno.
sb— Otrok brez rok. V zdravniški praksi g. dr. Jagicdiča se je pred nekolikimi dnevi dogodil izreden primer. Neka žena na Klopcah pni Slov. Bistrici je porodila sicer popolnoma zdravo dete ženskega spola, ki mu pa docela manjkata obe rofci. Dotična mati ima že troje otrok, kii pa so pravilno razviti in ne kažejo nobenih abnormalnosti.
Iz Ljutomera
IJ— Za kopairšče Olepševalnega društva se izdajajo sezonske karte po nastopmli cenah: deca do končanega 10 leta 12 Dn, do končanega 15 leta 25 Din: odrasli člana 50 Din, nečlani 60 Din, kabina za vso sezono 220 Din. Goste v kabino jemati m dovoljeno.
Iz Murske Sobote
ms— Inšpekcije. Po odloku ministrstva prosve-te bo imspioiral delo štirirazredne državne nižje gimnazije g. univ. prof. Nah-tigai, delo štirirazredne samoupravne višje gimnazije pa g. inšpektor dr. Kotnik.
ms— Novi šolski nadzornik v Murski Soboti, g. Velner, je že pričel z delom Učiteljstvo šoliskega sreza ga je sprejelo z velikim navdušenjem, saj ve, da kmalu ne bi moglo dobiti strokovno usposobiljenejše-ga nadzornika od niega. G. nadzornikt znan kulturni in sokolski delavec, bo imel V Prekmurjn hvaležno polje.

Naši kraji in l|nd|e
Kraljica Marija v Ljubljani
Kakor smo poročali, je Nj. Vel. kraljica Marija v petek popoldne posetifa Ljublja* no. Slika nam jo predstavlja pred neko tr=
govino na Starem trgu
Omladina proti fašističnim demonstracijam
Po zadnjih dogodkih v Bariju, kjer so fašisti sežgali našo zastavo, objavljata pod« pisani zagrebški akademski organizaciji na«
slednjo izjavo:
Zadnji čas vedno pogosteje vrvijo po ulicah Italije povorke fašistov, ki vzklika« jo proti Jugoslaviji in za osvoboditev »ita« lijanske« Dalmacije. Tako je tudi nedav* no fašistična omladina — gotovo po iz« vestnem naročilu — manifestirala svojo mržnjo proti Jugoslaviji in Franciji ter na« posled sežgala našo in francosko zastavo. Dosledni svojim prednikom mi nismo pri« jatelji kričanja, niti se ne poslužujemo be« sednjaka. ki ga tako rad uporablja »kul« turni« naraščaj fašistov. Zato se omejuje« mo zgolj na naslednje vrste:
Jugoslovenska omladina želi mir in delo. Na plodnih njivah, ki so jih zapustili na« ši očetje za ceno celega morja krvi, hoče omladina vzgojo v smeri popolnega kul« turnega življenja. Jugoslovenska zgodovina ie neizčrpen vir naukov za našo bodoč« nost. In mi smo se naučili iz naše preteklo« sti čuvati svoje ognjišče in širiti prosveto. Nikoli nismo bili osvajači. Vedno smo bili miroljubni, a z druge strani kaže zgodovi« na. da nas je vsak tuji korak na tla nase rodne grude našel v čvrstih, neprodornih vrstah. Veliko rimsko cesarstvo, Bizanc, osmansko cesarstvo in nemški naval, — vse to se je zlomilo s svojimi osvojevalski« mi pokreti ob trdih tleh Balkana. Ostali bomo tudi v bodočnosti kakor smo bili v preteklosti. Ako je našim sosedom kaj do tega, da se mirno razvijamo in da člo« veštvu doprinesemo svoj delež za splošni napredek, bomo to tudi storili. Meje svoje rase predobro poznamo. Brez sežiganja za* stav in brez kričanja bomo znali vršiti svo> jo dolžnost v blagor in slavo našega kra« ija in naše nedeljive domovine.
Živel kralj! Živela Jugoslavija!
Jugoslovenska akademska čitalnica.
Istrski akademiku
Pojdimo v Belo Krajino!
Kakor smo včerai kratko omenili, bo danes ziutraii vozni pni izletniški vlak v Belo Kraiino. Doko. doko. a končno vendar. Kakor bi bile odrezane od vsesa sveta, so samevale prelepe belokranjske zorice. posejane z belimi zidanicami. OdlkriU povejmo. da je v prometnem, izletniškem pogledu bilo doslei vse premalo ali skoro nič zanimanja za te prelestme pokrajine in za ubozo ljudstvo, izmed katerega so že tisoči in tisoči šili iskat zaslužka v daiino tujino. Med tem. ko ie bila vsa Slovenija in Jugoslavija preplavljena z reklamo za dru-ze pokraiine. ki so seseda res neoporečno lepe. se pa vendar nihče ni zmenil za belo-kraiinske zorice in vsi zadevni poizkusa so ostali brez vidmeza uspeha.
A zdai se vendar vzbuja upanje. da se Jbo tudi v tem pozledu obrnilo na bolie. Železniška direkcija ie Dokazala izredno dobro volio in vse hvale ie vredna njena ini-tiiativa. Pohitite izletniki v našo leoo Belo Kraiino! Ozleite si lepe kraje: Semič. Črnomelj. Gradac. Metlika — povsod bo<ste naši. kar si želite za nedelio in praznik. Turisti imaio dovoli Drilike za krasne izlete in našli bodo toliko naravnih krasot, da se bodo vedno in vedno z veliko radostjo vračal'!: kopalci imaio zlasti v Metliki najusodnejšo priložnost za kopan.ie v Kolpi kakor nilkner družne. Voda ie čista, pripravna za komande otrok in odraslih ter je zelo toola. Kdor hoče oozledati prelepe vinske zorice, nai se kar naravnost napoti med rrie in zotov„ se bo še neštetokrat z velikim veseljem vrnil med te dobre liudi. ki poznajo vse težave trdeza dela. oa tudi vse sladkosti praveza veselja vinskih zo-ric.
Poizkus železniške direkcije naii ne osta-
Halo, letoviščar ji In turisti!
Hotel OZVALD
„Pfi Kantu"
Selo — Žirovnica
Na novo urejen poletni hotel. Nad 30 lično opremljenih sob. Ves komfort. Lasten vodovod iz gorskega studenca. — Prvovrstna kuhinja in klet. Krasna še-tališča. Bližina Bleda. Ugodno iztočišče za planinske ture, zlasti na Stol k Val-vazorjevi in Prešernovi koči itd. Ako si želite prijetnih in cenenih počitnic v zdravem planinskem zraku, nastanite se v mojem hotelu.
Vsa pojasnila daje hotelir
OZVLAD, SELO — ŽIROVNICA.
8688
ne brez uspeha im nai naide mmozo odmeva zlasti med letoviščanji. ki iščeao zaveti e v leni priroda. kier vlada mir in zadovoljstvo. Kdorkoli ie potreben počitka, nai pobita v našo leiDo Belo Kraiino — povsod bo našel zostoliubnost in vse. kar potrebni e za oddih im okrepitev.
Še nekaj z banketa na čast rumunskim gostom v Rogaški Slatini
Vse smo leno opisali, kako so se ru-munski avtomobilisti ori nas dobro imeli m kako imeni tn. so bili povsod spreieti. aa so povsod odlašali z odhodom m so se komai ločili od Kozaške Slatine, kner so se med našimi avtomobilisti počutili ze Popolnoma domače.
Sklenile so mmozo priiateliistev rum cra-me in v Rozaški Slatini smo po razkošnem banketu, pri sijajnem plesu v veličastni slavni dvoran5 opazovali, kako oo domače so kramiiale soproza ekscelence MnMrneu, zenerailica Vladisavlievičeva tn soproza predsednika mariborskega avtokluba za. Tončka Pintarieva. Ah. dame si imaio vedno dosti povedati. Da so iih vendar motili. Gospod Toman ie ves čas držal uro v roki in. ko se ie kazalce pomaknilo na Polnoč. ie prikorakal s Pisano četo svodih prelepih varovank, tist h veselih dvanajst mariborskih lepotic in nazaMvk v narodnih nošah in obkolil z niimi mizico v kotu. kjer so bile v svoi pozovot zatoolriene že imenovane tri dame. S svečanim zovorom [e z. Toman voščil vel;ko srečo zosoei Tončki Pintarievi. ki ie ta trenotek pričela zo-dovati in se v naitooleiših besedah zahvalil za nieno veliko dobroto in skrb za mladino. ki omozoča. da bo tudi letos 120 revnih mariborskih otrok letovalo na Pohorju. Gospodičnam ki so presenečeni sjlavlienki izročile ozromen šooak rdečih rož za ve-zilo. se ie kar milo storilo, ko iih ie opo-zarial. da nai posnemano dobrosrčna zospo Pintarievo in nai Hm bo vedno za zzled, da bodo kakor ona razširile svotio materinsko ljubezen tudi na tuio deoo. ki ie revna ali Da Dozreša topleza srca svojih mame. In bisere, ki so se zasvetili v lenih očeh bodočih mamic, ie spreiela vzorna slovenska mati kot naiilepše darilo za syoa_ zod. ki za ie nato proslavila vsa domača im tuja zosooda na naisvečaneiši način z neprestanimi voščili sreče in zdrav i a. Simpatični dobrotmici mariborske dece. zospej Tončki Pintarievi. tudi naše iskrene če-stitke!	_____
Josip Kenda f
Kamnik. 14. junija.
Vterai dopoldne ie nenadoma Dreminul tukaišnii restavrater z. Josip Kenda. Zadela za ie srčna kap.
Pokojni Josip Kenda ie bil roien 28. februarja 1858 v Naklem ori Kranju. V Kamnik ie Prišel leta 1879. kier si ie z ntemu lastno marljivostjo in vestnostjo ustanovil splošno zmamo restavracijo, ki so jo obiskovali vsa leta tudi številni imozemoi. karti znam ie bil pokoini kot izvrsten restavrater tudi izven meia naših krajev.
Kot asfflen delavec ie svoičas deloval v občinskem odboru kamniške mestne občine. Meščanske konporaciie. Mestne hranilnice in v okrajnem cestnem odboru. Javno je svoičas mmozo deloval v raznih naprednih društvih. Poslednja leta pa javno ni več deloval.
KMufo visoki starosti im bolehaniu ie nadvse vestno in žilavo, kot prava gorenjska korenina, vršil svoi posel od jutra do pozne? a večera.
Nenadna smrt ie pretresla vse. ki so za poznali.
Pokoi aiezovi duši. žalujoči vdovi, sinovoma in hčeram ter vsem številnim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Pozreb bo v nedeltio. 15. t. m. ob 4. popoldne.
Kronika planinskega gradu in trga
Planina nad Sevnico, 13. junija.
A n a MTambreohtsamerjeva. priznana, plo-dovita nemška novelistinja in agilna sotrud. niča nemških kulturnih revij, je napisala v slovenskem jeziku >Kroniko planinskega gradu in trga«. Delo obsega 480 strani z ilustracijami in je plod večletnega intenzivnega študija. V njem je verodostojno in sistematski opisana zgodovina vse naše okolice in obelodanjeni so marsikateri važni dogodki, ki so bili dosedaj neanani. Nazorno je prikazan raisvoj našega starodavnega gradu in njega uloga, ki je bila skozi vso fazo srednjega in v prvi polovici novega veka za vso bližnjo in daljnjo okolico velike pomembnosti. Zato ni delo samo lokalnega pomena, marveč tudi velike važnosti za ves okraj.
Kroniko je pisateljica natipkala sama na stroj in krasno v usnje vezano ter razkošno opremljeno knjigo darovala trški občini. V njej najdemo zanimive slike kakor grb trga Planine, pečate vitezov planinskih in vsa starejše kakor tudi novejše slike, ki eo v pretežni večini delo domačina gosp. Juršeta. H koncu je kronistinja pridala še nekaj pravljic, ki jih ljudstvo pripoveduje v našem kraju, in tako je izpolnjena vrzel, ki
smo jo ravno v tem pogledu v našem okraju tako zelo občutili. Kronistinja se ni strašila ogromnega truda in gmotnih žrtev in je iz gole in velike ljubezni do svojega nepozabnega rojstnega kraja, katerega jte morala zaradi rodbinskih prilik zapustiti, napisala to delo.
>Nisem pisala te knjige iz častihlepja ali saimega zanimanja za splošno zgodovino, temveč iz idealne ljubezni do Planine, ožje svorje domovine ki mi je najlepši in najmi-lejši kraj na vesoljnem svetu, tn iz prizadevanja, da storim to domovino nesmrtno in na podlagi zgodovinskih podatkov dokažem. da ima tudi naš trg nad vse zanimivo zgodovino, ki se strinja z zgodovino in razvojem slovenske zemlje in vsega slovenskega naroda,* tako pravi v predgovoru. In dosledno se drži besed, ki jih navaja v prologu. Saj jemlje kot sujet svojim mnogobroj-nim literarnim delom. ki jih priobčuje v najboljših nemških revijah, izključno samo naše kraje in ljudi. Prevedla je na nemški jezik tudi Župančičevo »Veroniko Deseni-škoc, ki jo je z velikim uspehom recitirala v nekem literarnem društvu v Gradcu. Sedaj dela na trilogiji »Celjskih grofov«.
Prebivalstvo in vse one, ki se zanimajo za naš kraj, opozarjamo na to zanimivo delo, ki je neprecenljive vrednosti za naš trg. zakaj ono je važen in neoporečen zgodovinski dokument znamenitosti našega kraja. Pisateljici pa se za to njeno delo. pri kate. rem so io vodili najidealnejši motivi, pre-srčno zahvaljujemo in želimo pri njenem nadaljnjem literarnem delovanju največ uspehov.	_____
Tvrdk«
A. Kune
Ljubljana, Gosposka ulica
priporoča svoje izborne izdelke moških oblačiL = Cene kar mogoče nizke!
Za osnovno šolo v Gradišču
Gradišče, 14. junija.
Med prebivalci vasi Gradišče, ki leži v litijskem srezu. ter vseh ostalih okoliških vasi. se vrši zadnje čase zanimiv pokret. Ljudie bi imeli radi novo osnovno šolo. da bi bilo njihovi mladim kar najbolj ustreženo tako v prosvetnem oziru. kakor tudi zaradi lažieza dohoda v šolo.
Dosedaj so vse te vasi šolane na Do-lah. Leta 1923. so ustanovili v dolslki šoli poseben:, razred za oddaljene učence in učenke, številčno ie preceti moičam. Letos šteje n. pr. 54 otrok. Otroci pa so veliki revčki, ker morajo tako daleč v šolo. Razdalja za mmoze učence zmaša nad 5 km, za druze celo nad 8 kilometrov. Od dolske šole so posebno oddaljene: nad 5 km Rad-sonca. 6 km: Javorje. Madeže, Bobneč vrh. 7 km: Podstrmec. Preleslje. Mažovnik, 8 km: Strmec. Mlake. Gradišče. Predlog, nad 8 km oa naselje Dobje in Jeliševec.
Deca" ie že na poti v šolo vsa izčrpana, posebmo ob slabem vzesmmi. Poti.so slabe. ponekod zoizdne i h 4norak> otroci pozimi še po temi v šolo. vračaj r. pa se tudi že Pod noč.
Zaradi teza so se vestmi roditelji oprijeli misli, naj bi se zgradila za vse te oddaljene otroke posebna šola. ki bi imela svoj sedež pri nas v sTedišču teh oddaljenih krajev. Dovoli bi bilo otrok za novo eno-razrednico. posebn^ še. ker bi se v novo zradiško šolo spreieli otroci iz Mazovmika. doslej všolaneza v Svibnu pri Radečah in vasi Ravne, k; šteie 32 hiš. Da obiskujejo nd tam šolo v Št. Ruioertu. Nova zradiška šola bi bila za vso deco kar najbolj Dri roki. Naioddaliemeiši bi kneli do nje največ po 3 km.
Kako vneti so okoličani in domačini iz Gradišča za svojo novo šolo. kaže ponudba, ki io i e stavil domačin z. Valko Oblak. Pripravljen ie odstopiti šolski oblasti svoio hišo. da se uvede v nied začasti; pouk. Seveda mislijo domačini potem na zidamde lastoeza šolskeza poslopja.
Vas Gradišče, ki leži v litijskih hribih, ima 806 m nadmorske višine. Na severni strani ie zavarovana z višjo planoto, oroti juzu in vzhodu pa ie Pozled odprt Droti Goriancem, Kalu. št. Jamžu im na obširno Krško Polie. Kljub oddaljenosti krajev od prometnih sredstev im komunikacij .ie gospodarska stran vseh posestnikov uzodna. Primeren prostor za novrv šolsko zzradbo b,- se našel z lahkoto, tako tudi zemljišče za postavitev šolskega vrta. Ljudje oač žele. da bi bil kmetijski pouk važen pred met v njihovi šoli.
Pri sestanku, ki so za imeli novi šoli naklonjeni starši, .ie lepa udeležba pokazala živahno zanimanje vseza okoliša za Dere-čo prosvetno zadevo. Ljudje so prepričani, da itm bo šla prosvetna uprava na roko. Dosedai so dobili še povsod podpor^ in uvažene nasvete, tako ori dolskem šolskem upravitelju z. Janku Baicu. ki ie njihovo prošnjo oo novi šol- stvarn^ utemeljil im je nuimo potrebo, da dobi Gradišče novo šolo. uvide! tudi litijski s reški nadzornik z. Ivam Beizeljak.
Zato ie upati, da dobe vrli Gradiščani čiiruoreie lastno enorazrednico.
Vse ugodnosti cenega bivanja.
Prospekt dobite na zahtero.
„Raufenkerar in liberalec" kot boter
Poučna zgodba o originalnem birmanskem listku
Litija, 14. junija. Težki časi so, tako se čuje vsepovsod! Na vseh koncih' in krajih se ljudje najraje potegnejo i® družabnih obveznosti, seveda, če se jim le posreči. Ena takih — po ljudsfcetm mnenju — nadlog je tudi botrina. Tako prva, krstna, kakor tudi druga, birmanska, ki je menda še hujša kot prva. Treba je za darilo najmanj ure, — uro, srebrno. cilinderco, hoče zidaj že vsak kratko-hlačnjtk — in seveda zraven še kakih drugih dobrot . . .
Zato boterski stan na nič kaj zaželjen, vsak se mu odtegne, kdor le more.
Včasih pa je treba le ugrizniti v kislo jabolko botrčka. Enega potegnejo v ta odlični stan družabne zveze, drugi smatra tako stvar potrebno iz družinskih ali poslovnih ozirov, no, menda le malokaterl se oglasi za boterčka zgolj iz golih krščanskih nagi-bov.
Boterčka pa je le trefba, ker brez boterčka ni — birme.
Tudi mali. osemletni Bučarjev Miha iz vasi Reke - Gozd je hotel letos k birmi. Starši so naprosili za boterčka uglednega posestnika in veljaka iz litijske okolice. Vse je bilo že pripravljeno za birmovanje, fant je tičal v novem birmanskem gvantu. dobrodušen boterček 6e je nabasal z darili in darežljivo roko, pa sta ]o mahnila v Ljubljano. Med potjo pa je boter vprašal Mihca za birmanski listek. Fantek mu je s strahom izročil košček papirja, ki ga vz,po-soblja, da se je vestno opremil z vsemi nauki in navodili, da bo prejel zakrament svete birme v redu.
Boterček je z zadovoljstvom preletel listek z očmi, nenadoma pa mu je zastala — sapa. Kakor, da ne veruje svojim očem, je zlogoval birmanski listek še z začetka, in se je končno le uveril. da ga pogled ne vara in je vse res, kar je napisano in s pečatom in podpisom potrjeno. Bral pa ja med drugim naslednje:
... da je mali. osemletni Bučar Mihaelus itd. doma iz vasi Gozda _ Reke in iz fare na Prežganjem, vreden in zadostno poučea, da prejme zakrament sv. birme, in da mu je za boterčka »FRANCISCUS P., rajfenke-rar in liberalec«.
- List je točno "udarjen s pečatom, ki predstavlja (neko svetnico s palmovo -vejico , v roki Jn nosi napis: >ŽITPNI URAD SV. MARJETE NA PREŽGANJEM«. poleg pa podpis ,izefavitelja: s Josip Štupica. par.« (pardhus — župnik).
Gospod P. je bil ves iz sebe! Ne morda zato, ker bj se sramoval svojega nekdanjega poklica, ko je bil obče spoštovan dimnikarski mojster, pa je stopil v pokoj, pač pa ga je zbodel zaničevalni izraz do poklica. ki 6toji celo pod varstvom samega svetega Florijana. sRajfenkerar«, natančno tako je bilo napisano na listu.
Še bolj pa je razpalila gospoda boterčka beseda zraven njegovega zaničevalnega pri-stavka: liberalec.
— »S takim listkom ne morem stopiti pred škofa! je odločil, ko ga je mali pobič strahom opazoval, kaj bo storil. Kdo drugi bi se morda skesal in ne bi šel z listkom javno kazat sramotilnih izrazov, gospod P. pa je le nadaljeval vožnjo v Ljubljano: - "
Tam je stopil v zakristijo in se je oglasil v zakristiji pri enem izmed kanonikov. Gospodje so uvideli kočljiv položaj, nato so pa sklenili, da mu izstavijo novo birmansko potrdilo. V škofijskem tajništvu so mu napravili nov listek, a mu hoteli starega odvzeti. Pa ga previdni boterček ni hotel dati iz rok. Originalni listek je shranil, pokazal ga je nekaterim svojim prijateljem, da je dokazal, kakšno je še. mnenje in razpoloženje v gotovih vrstah. Na prigovarjanje znancev se je g. P. odločil' in je' izročil birmanski listek z žaljivimi -besedafii svojemu pravnemu zastopniku. > ki bo Ovadil prežganjskega župnika g. Štupico- sodišču, ker je sramotil gospoda P. v uradnein spisu.
Vsa zadava pa je močno odjeknila v našem družabnem življenju. Ljudje se seveda zgražajo nad neobičajnim uradnim spisom. ki na nekvalificiran način žali domačina ter zakrament sv. birme tako grdo ponižuje. Ta znameniti birmanski list razodeva interesantno naziranje izstavitelja na vlogo birmanskega botra, kateremu dajeta cerkev in njen nauk posebno odlično mesto . . j
S „Tatro" čez
hribe in dolini
Predrzna vožnja po turjaškem in ižanskem hribovju Naskok klanca v Robu In pot čez Krvavo peč na Mačkove« — Avanture avtomobilskega „tanka"
Potni maršal Pepe od Naroda še vča-si katero pihne, da si preženemo nedeljski ali praznični dolgčas lin »treniramo« v sebi tiste nitke, ki .najraje popustijo in jim lijudje pravijo Živci. Zadnjič, ortga, na binkoštni ponedeljek, ko se je mnogoštevilni veseli publikum pripravljal, da posledrijič temeljito naskoS jubilejni veselesejem in njegov jubilantai veselimi prostor, je Pepe izibral par »kavlfcev«, kakor nas je. (blagovolil bla:. igoizirazno podičiti, in nas je posadil v čuidlen, čudaški avto na osmih kotesih. Nismo si niti utegnili ogledati tega nenavadnega avtomobilskega stvora. Tudi nismo povprašali, če se odpefemo v pekel ali neibesa. Zavili smo v ztgod-' njem, ikirasnem, prazničnem dopoldnevu naravnost po Ižanski cesti. In ko je drvel naš avto kakor divja žival »reko Barja in se je za nami kakor ogromen 'bel zmaj dvigal oblak prahu, nam &e Pepe blagovolil raztolmaoiti, da se ta naša divja zver, ki smo na njej udobno sedeli, imenuje »Tatra« in da se bomo vozajkaii po cestah in klancih, kakor tega še nikdar nikoli ni poskusil noben avto v Sloveniji.
Da se ne zamerimo hudim Ižancem zaradi prahu, smo jo z Iga brez postanka ubrisali na levo in zavili kmalu v. turjaške ovinke. Ta cesta je hvala bogu še ena najlepših v Sloveniji — dia bi le tega ne izvedeli drugi avtomobilisti, hitro bo tudi ipo .njej!... Naš vozač g. Werner Stiger in njegov pribočnik g. Stonšek, oba iz Celja, ki sta nas peljala na izlet, sta nekalj majala z glavami. Kaj jima ni bito všeč? I mu taka cesta je za paradne avtomofbile, ne pa za trdovratno »Tatro«. In tedau jima je nekaj hudobnega šinilo v glavo.
Ho-rnuk! Avto je zavil naravnost s ceste preko okopa in jarka v strmo goščavo. Preden smo se prav zavedli, je lezel navzgor preko puste trave in skalovja kakor tank, — da, kakor tank. Samo zavora naj bi popustila, pa adijo ta prelepi svet. Toda ni popustila in ne popusti nikoli'! Dolhrih dvesto metrov smo premerili navzgor po strmi goliča-vi, nato smo okrentli v polkrogu in se. vrnili na ravno cesto tako mirno, kakor da je vse sbupatj bil le objesten
že pred nosom pokazale Velike Lašče, smo pri Trubarjevem rojstnem kraju Rašoici zavili na desno in pred Robom vzeti s seboj dva mlada, pogumna domačina, da nam pokaže ta pot kamorkoli v strm hrib, kj. ga še ni nikoli oskrunila avtomobilska pnevmatika.. Preden sta se mogla prav demisM jn predlagati, je prijazna vasica Rob doži-vela nečuveno.senzacijo. \Verner Stiger. je s.polpim avtoqi zavil-mimo Btegar-jeve gostilne v naglem poletu naravnost po ozki, da 50 stopinj vzpeti cesti, ki vodi k cerkvi na griču. Vaščani so drH vkup, majafr.z glavami in tuhtali: ali smo pijani, ai! se nam meša...
Toda- avto je rezal svojo brenčečo pesem po silovitem klancu, imenovanem Preska, navzgor in zmagovito privozil na vrh, kjer smo ga zopet Obrnili in si nato ogledali i|ub'k» šolsko razstavo, kamor nas je povabil vrli mladi , šolski upravitelj Fegar, — domačinom," ki so medtem trumoma prihiteli na hrib, pa pustili časa, da si ogledajo »motovil« in naposled soglasno ugotovijo: »Hudiima-na. kaj takega pa še ne in bogve kdaj zopet!«
Ko smo se naposled odpravili dalje in zavili na desno, je bil avto preobložen. Domačini so se privesiii,.kjerin:kolikor je le bilo prostora. Kratko, vsega nas. je zdaj je bilo na avtu stisnjenih 18 oseb. To so domači zavri skali, ko je avto zavil v hirib na strašni kolovoz, ki je prav za prav podoben kameniti strugi širokega hudournika. Pa je šlo gladko in vztrajno, da se niti najmlajši potnik, triletni Tekavčev Vladko, ki ga je ma-
špas...
Tristo (jasnih, po tej poskusni avanturi in poštenem oddihu se nam je vendar adielo umestno pobliže si ogledati' to nenavadno zver »Tafcro«. Na šestih kolesih je, kakor omenjeno in kakor kaže slika. Na vzporednih tapeciranih klopeh je prostora za 8 do 10 oselb. Vzmeti in sploh vsa kovinska konstrukcija ie iz specialnega jekla, zavore so tako silne, d'a lahko avto ustavijo vsak trenutek na najopaznejšem mestu. Vožnja je zaradi neznatnega vzmetavanija mirna in prijetna tudi po najslabšem terenu, ki si ga sptofh morete predstavljati. Tudi pnevmatike so namreč najjsilneiše. Mašiinercja je tako enostavna in dostopna, da bi jo obvladal obrok. Hlajenje 4-cifindersketga motorja, ki premore 6-24 HP, se vrši po specijalni napravi z zrakom. zato ohrani motor tudf po najtežjih planinskih vožnjah popolnoma normalno temperaturo. Skratka: za naše planinske in štrapacne vožnje naravnost idealno, neuničljivo vozilo. Toda — krenimo dlalje! Ko so se nam
ma vzela s seboj, ni jokal. Onkraj klanca smo po kriatki dolinici drčali navzlic razorani poti dokaj; udobno, prava vraž-ja igra pa se je pričela, ko smo se začeli v. ovinkih dvigati, proti Krvavi peči. A kaj. ''bi-.'pojavil: srečno smo dospeli tudi v to vas ih pozdravili zavzete domačine pred Usnikovo gostilno, ko .ie mežnar-na hribu ravno oznanil poldansko uro., Z vso hvalo so se od nas poslovili Rob-ljani in jo mahnili peš nazaj v dolino, mi pa z avtom in novim sopotnikom dr„ Galletom. ml. • vnovič navkreber, na - Mačkovec,-Vse najhujše ie bilo-prestano -in. ko smo se - onkraj klanca' ustavili Predgozdom. da si ogledamo divno oo-i krajino in gozdno kraljestvo Turjača-» nov, ter smo nato nad'aljevali vožnjo po strmi, vijugasti gozdni cesti nazaj- v* dolino, se nam ie to vse zdel samo še luksus. •	' - • ••'•••' -; *;'
Zašpilili smo to nenavadno klobaso tako, da smo zopet prišli v Rob. 'kjer so
nam šaljivi Bregarjev oče izvrstno postregli ne samo z okusno jedačo in pijačo, temveč tudi s prijaznimi dovtipi.
Povratek: preko Turjaka, mimo gradu po serpentinah v želimeljsko dolino. ŽelimeJjski gasilci so ilmeli ravno veselico in človek kajpak ne more biti umazan, da, se ne bi vsaj za 10 minut ustavil pod vabljivim slavolokom: »Na pomoč!« — In zopet smo nato urno pustili za seboj slikoviti Ig in po ravni cesti pridirjali v Ljubljano, vsi zdravih kosti in s polno malho spominov. Čestitali smo junaškemu g. Stigerju in prispeli še vedno pravočasno na ljubljanski velesejem. Prevozili smo namreč svojih 100 km po opisanem terenu, kakor si tega ni špogal še noben slovenski avtomobilist, v dobrih petih urah in smo potrošili komaj 16 kg bencina.
V 9redo je opisani »Tatra« poroesel večjo tržiško družbo na Ljubelj. Tudi to običajno preizkušnjo je zmagal z lahkoto in hladinega srca. Ko je namreč privotzil na vrh, je bil motor komai toliko ogret, da si ga lahko mirno pobožal z roko.
Ljubljana v cvetju
Ljubljana. 14. junija.
Vsem čita.teljem je znano, da si j=3 nadelo Sadjarsko iu vrtnarsko društvo nalogo, dvigniti pri nas zanimanje za gojitev cvetja, da bi bila Slovenija, predvsem pa naša Ljubljana bolj olepšana s cvetjem kakor zadnja leta. Na podbudo nadzornika šolskih vrtov v p. gosp. Štreklja se je sestavil za Ljubljano poseben odbor, ki daje vsakomur potrebna navodila glede prikladnih cvetic in skupin za okrasitev oken, balkonov jn vrtov. Zadnje dni avgusta .si bo posebna žirija ogledala ljubljanske hiše Jn vrtove ter bo nagradila najlepše in najokusneje okrašena stanovanja z lepimi nagradami ter pri-znalnimd diplomami.
Odbor za olepšavo Ljubljane se je zato obrnil na vse javne urade, korporacije. denarne zavode in razna podjetja ter jih opozoril na veliko važnost okrasitve njihovih poslopij s cvetjem za tujski promet in ugled mesta v svetu. Žal. pa ta važna zadeva doslej ni našla pravega odmeva, saj so se na 290 povabil oglasiii le štirje naslovljenci. Mestna občina, ki žrtvuje stalno mnogo za okras svojih številnih poslopij, bo še podprla svoje stremljenje s par tisočaki. Tudi banska uprava razanotriva možnost okrasitve srvcjih uradov s cveticami.
Večina pa skomigava z rameni, češ, kaj bomo pa kupovali drage cvetice, ko pa nam ne uspevajo.
Krivdo valijo največ na neprikladno legi stanovanja. Vendar pa večina teh izgovorov ne drži in je glavni vzrok, kakor tudi pri drugih neuspehih v življenju, nepoučenost. Zato je Oklenil odbor na pobudo g. Štreklja, sestaviti in priobčiti v časopisju glavne smernice za uspešno gojitev cvetic: nekake glavne zapovedi za ljubitelje cvetic. Gosp. Šimenc je opozoril, da dajejo vrtnarji drugod v svetu vsaki kupljeni rastlini navodilo za kulturo, ki omogoča kupcu nadaljnjo gojitev. Odbor za okrašenje Ljubljane je Oklenil pozvati tudi Društvo vrtnarjev, naj vpliva na svoje člane, da se tudi pri nas vpeljejo taka navodila.
Ker je kultura cvetic naravnost del naše narodne duše, bo hvaležno nele prebivalstvo Ljubljane, temveč vsa Slovenija za nauke, ki bodo znatno pripomogli k širjenju cvetic in obvarovali gojite!je pred nepotrebnimi neuspehi.
Rožna dolina pri Ljubljani
Ko je pred 35 leti porušil potres staro Ljubljano, so prišli posebno revnejši najemniki ob cena stanovanja, zato so začeli mi sti ti na lastna domovia izven mestnega pomerija, kier so bila stavlbišča poceni. Med progo Južne železnice in Pod-rožmikom so se razprostirali samo* travniki, deloma zamočvirjeni, deloma zarasli z grmovjem in vrbovjem. Tam si ie postavil Pred 32 leti tik pod žel. nasipom prvi svojo
Po naši sinji Adriji...
(Izlet »Jadranske straže«)
Da vzbudi smisel za naše morie in omogoči ogled krasot naše divne obale za skromen denar, ie »Jadranska straža« or-sramiziirala izlet preko Suša-ka do Solata. Solina in Troffiira. ki ie uspel v vsakem pogledu iu s katerega se ie vrnilo nad 100 izletnikov tako navdušenih za našo Adriijo. da si bo hotela večina snet kar kmalu znova ogledati vse. kar je zaenkrat za nami. Pot ie šla z vlakom od LJubljane mimo Karlovca do Sušaka. kier nas ie sorenel na krov Parnik Jadranske plovidbe »Split«, ki ie rezal slano morsko vodo med sto in st„ otoki, otočki in morskimi štorbimami naravnost do Solita, kier ie slovenske izletnike pozdravljalo stotine vročih iužnih src. Sledil ie izlet v Solin in do ttieeovih izko-oin. iz katerih diha zgodovina tisočletij, nato Da s Darobrodotn v starodavna Tro-zir. kier smo uživali ob pogledu na katedralo im arhitektonsko prezanimive oatri-ciiske Palače. Na vsem Dotu smo občutili, povsod, kamor se ie ozrlo oko. čar sedanjosti in pa dih davnih stoletii ter odraz mogočne antičnosti. Med izletniki samo za-dovolistvo in hvaležnost do požrtvovalnega vodstva našega potnega maršala profe-sortia Pranja.
«
Že nekai dni pred odhodom smo se obiskovali. kar nas ie po znancev. Kar gorelo ie v nas in živeli smo v težkem pričakava«™. Petek. Hei. vendar smo pričakali naš dan. Na glavni kolodvor smo privreli z vseh koncev LJubljane in vseh strani banovine: mladi in stairi, samci in samice, oženi en i iin omožene. Posedli srno za nas izletnike določene imenitne pulma-ne. zaklicali par krat: »Živilih rn na svidenje!« in že ie zaipuhala lokomotiva v soln-čnem popoldnevu dol med dolenjske griče. V vlaku medmetoma simo se spoznavali se nagovarjali sorva nekam krotko in v zadregah. na moč pa ie že razvezal iezške iai razširil dušo in srce krepak požirek iz kozarcev. ki iišm ie dala vsebino zetlenka. Vlak ie drdiral v iasno noč. rndmo nas so bežale vasice, švignili smo mimo luči Novega mesta, se povzpeli v bree. prerezali Belo Krajino in za vozili v Hrvaimo.
»Totatam. totatam ... so pela kolesa. Malo pred Karlovcem. »Uh. kai pa nai tole pomeni?« zavori e nekdo. Enaki vzkliki v drugih oddelkih vagona. Oster žviž« io-
hišo pok. Matevž Perme. Polagoma so mu
sledili drugi — večinoma nižji uslužbenci in delavci na pošti, železnioi, v tobačn)! tovarmi itd. Bilo pa je treba dosti poguma in žilave voliie, ker do nove naselbine ni bilo iz mesta niti suhe poti, kaj šele dovoza. Svet ie bil ponekod tako zamočvirjen, da so mogli naseljena do svojih hiš le po nekakih mostičfcih t. j. na velikih skalah so imeli položene deske.
Preobrat na bolje je prišel leta 1905., ko so si novi kolonisti ustanovili »Olepševalno društvo za Rožno dolino« (tako so krstili svojo naselbino.) Za prvega predsednika ie bil izvoljen že imenovani prvi kolonist M. Perme. Izmed ostalih prvih odbornikov še živijo: Junij Petrovoič (večletni predsednik, sedaj častni predsednik in župan obč. Vič, Viktor Kranjc, Jos. Ži-gon in I. Jelovc (v Ameriki). Samo Olepševalnemu društvu, oziir. delavnim odborom gre zasluga, da ie naselbina hitro rasla, se lepšala in modernizirala, da ie danes kras in ponos tudi za Ljubljano kot njeno najlepše predmestje. — Odborniki O. dr. pa niso samo sklepali in bodrili, temveč so tudi sami pr^li za krampe in lopate. Noč za nočjo so b li vsi moški prebivalci na toki pri luči svetilk (čez dan so bili v raznih slu'žbah). Zasipavali so mlake in jarke, nasipavali nove poti in ceste, gradili betonske mostičke i. dr.
Leta 1908 (ob 10 letnici) je imela Rožna dolina že 110 hiš in 1683 prebivalcev. Danes šteje čez 400 hiš in vil ter nad 3090 prebivalcev. Vsak tujec se diivi vzorni in snažni naselbini. Na vse strani ravne ceste po ameriškem sistemu, deloma z nasadi (avenije), lične hišice in vile sredi sadnega drevja, bujnega zelenja in cvetja, ob hišah lepo nasuti hodniki z betonskimi robovi.
Rožnodoloi se hočejo izkazati hvaležne prvemu odboru agilmega Olepševalnega društva ob 25 letnici, zato se bo dne 6. julija t. L slovesno odkrila spominska plošča, po celi Rožni dol'ni pa se bo razvil veliki Rožnodolski sejem.
Prekmursko pismo
Za razširjenje dobrega časopisja med narodom.
Dolnja Lendava, 13. iuniia.
Za merilo kulturne stopnje narodov služi v prvi vrsti tisk. Njegova kvaliteta in število čitateljev je ogledalo, v katerem se zrcali duševna izobrazba, srčna kultura in nacionalna ter socialna miselnost naroda. Tisk ie vodilna in gonilna sila v narodu; tisk — javno mnenje — operira s čustvenostjo in miselnostjo najširših narodovih mas, zato je izredne važnosti, ali
Ali ste že naročeni na poučno ilustrovano tedensko revijo
v
SitvCjenje -,»»vet
Mesečna naročnina znaša le
DINARJEV8 DINARJEV
komotive. še trenutek 'in vsi zremo divot-no-grozot en prizor.
»Ogeni!«
Pri vozili smo na kariovšiki kolodvor. Iiz lesenih barak polesr kolodvora so se dvigali v zrak ogromni ozmieni zublji, vmes ie prasketalo in pokalo, oglasile so se tovarniške sirene. Povsod za.preoaščenie. beea-nie in razburjenje. Gorelo ie naprej, nekie daleč so se čule trombe gasilcev. Vlak čaka. prepeliavaio nas s tira na tir, premikajo vagone, ki &o v nevarnosti, da se vžgeio. mi čakamo še vedno, ogeni požira les in grozi raztegniti se še na druge objekte.
Odhajamo in tam daleč še vedno žari nebo v odsevu mogočnega ognia. Bogme. na Hrvatskem imaio gasilci trdno soanfe.
Trda noč in v naročje Morfeiia se podamo i mi. za namd tudi najbolj glasni iu živahni v vagonu podmladka.
Ziutiraj hitimo med kraškim svetom, padamo in se spemiamo v bregove mimo čednih hišic, varnostnih zidov proti zametom in dalje na iu«. Za nami ostali aio predori.
»Plase — Grikvenica!«
»Hei. ho.i, oh . . . morje! Krvno, krasno!«
Zmanilka vseh superiativpv. prvi vtis obvlada vse in z nepopisnim občud ovani eni zremo v zalive in zalivčke, v krivuilie rnor-ia in višiie gori na njegovo širno Ploskev, ki io Doliublia skozi kooireno megle iutra-nie solnce. Vsak hip drugačna slika.
Na Sušaku komai čakamo, da izstopimo iz vlaka, dvignemo s tal kovčege in aktovke, nabasane s to in ono robo. stopimo po kratkem pozdravu članov sušaške »Jadranske straže« v pripravili ene avtobuse iu se odpeli emo po skupinah v določene nam hotele: Jadran. Park-hotel iu oemziio Reš. Srečni smo. da zaiitnkiiiemo tik morja, ki se kodra v iutram.iih sanicah, nato Pa se pavzvmemo v breg do. častitljivega Tirsata. uživamo pogled na celokupen Kvarner. obrobljen od silnih skalnih mas Velebita.
Janez kupuie razglednice. Pfiši Janez na vse strani!
Pižeio vs; Janeizi. Jožeti. Franceti in Mike. Tončke iu Francke . . .
P.riiazen pater. Slovenec. odpeLie nas moške na samostanski vet. razkaže hladne nasade in nas postavi na razgledno točko, s katere ie menda nekoč tudi veliki Napoleon občudoval naš svet. Zremo na natrpano šušaško Iuko iu vidimo praznoto Reke. Tu življenje. hitenje, nakladanie in od-kdadanie. tam — mrtvilo. Ladrie. ki se zriib-
Q|>ca?cri?ct
V zadnjih dneh ponujajo razni posredovalci, ki so se nastanili v hotelih, po hišah orijental. preproge in priporočajo često strokovnjake, ki naj potrdijo pristnost preprog. »Strokovnjaki« pa največkrat nimajo pojma o pristnih preprogah in so v dogovoru s prodajalci, s katerimi si dele doseženi dobiček. Interesente za res pristne orijental-ske preproge vabim, da študirajo pristnost orijentalskih preprog v moji prodajalni na Sv. Petra cesti št. 44, kjer jim bom vse rad razložil in pokazal posebnosti preprog, za katerih pristnost garantiram.
Specijalna zaloga orijentalskih preprog
»TEHERAN«
SV. PETRA CESTA ŠT. 44.
sploh čita in kaj čita naš narod.
Prefcmurci smo splošno nadarjeni. Naše učitel/jstvo se pohvalno izraža o naših šolarjih. Priznavamo pa le, da smo v splošni narodni omiki zaostali, ako vzporeja-mo naše kulturne razmere z onimi preko Mure. Da je tako, so krive pač okolščine, v katerih smo se vsak zase razvijali do osvobojenja. Dejstvo je, da je bilo vsako kulturno udejstvovamje za madžarskega gospodsfcva nemogoče. Le redki so bili, ki so čitali kak časopis, še redkejši, ki so vzeli v roke .razen nedeljskega molitveni-ka kakšno knjigo. Brez vsakega duševnega življenja in hrane ie živel naš človek in v potu svojega obraza obdeloval ljubljeno domačo grudo, ne zavedajoč se, da izumira. Nezanimanie za tisk je ostalo v našem ljudstvu vse do najnovejših časov.
Brezdvommo smo v desetih letih svojega življenja v svoji domovini napravili ogromen korak naprej. Danes so dani vsi pogoji za uspešno razvijanje ljudske izobrazbe im omike. Naš človek ima voljo izobraževati se, želi in hoče napredovati, treba mu ie pa priskočiti na pomoč in odpirati vrata do prosvitljenosti.
V	prvi vrsti je treba zbuditi smisel in zanimanje za časopis in knjigo. Časopisje ie pri nas veliko premalo razširjeno. Ogromna večina ljudi še ne čuti nujne potrebe časopisa pri hiši. Pri nas ie še. vsaj po nekaterih kirajih, vse preveč pa-triaifiializma, siiiarokopitnosti, češ: včasi je bilo tako, čemu novo t ari je ... Tu je treba odipomoči. Ljudem .ie treba predo-čiti važnost časopisja in to razširiti. Narod mora citati; njegova duša, njegova miselnost se bo oblikovala po tem, kar bo čital, kar bo dobro zanj.
V	Pretomurju so zaenkrat najbolj razširjene »Novine«. Splošno pa je mnenje, da so »iNovime« zastarelih nazorov. V njih se odraža duh starih časov, patriartialič-na miselnost, lokalni patriotizem, ki vz-nevoffii tudi povprečnega čitatelja. (Tisk služi javmosti, je zadeva vsega naroda, zato mi naj bo dovoljeno, da sem izrazil gornje javno mnenje). Obstoji še v Prek-murju madžarski tednik »Muravidek« (Murska pokrajina), ki pa kot tujejezični list ne pride v poštev za našo narodno kulturo. Od Mstov ouostran Mure sta razširjena tednika »Domovina« in »Slovenski gospodar«. Dnevnikov ne štejem, ker gre tu za to, kar čita naš kmetski narod. Oba ta tednika imata že močan vpliv na našo krajino.
»Domovina«, ta najboljši ljudski tednik, je pri nas razveseljivo močno razširjena.
Težka je njena pot; ovire ii stavijo na vse strani, a širi se le in čita jo jo radi. Za nas je važno, da zastopa ta tednik čisto jugoslovensko orijentacijo najširših plasti naroda, je poln poučnih in leposlovnih sestavkov, je "list naprednih idej. Ali ni tedai najbolj prikladen in nujno potreben v Prekmurju? Koliko pa je onih ljudi
iz krogov naše inteligence, ki bi vedeli, kako |e ta list v Prekmurju razširjen, da ima stalno prekmursko rubriko, da^je v
službi nacionalne in napredne i^li v Prekmurju? Dolžnost našega izobražen-stva je, da pove besedo, da stopi na delo, da širi ta ljudski tednik, da pomaga širiti potom dobrega časopisja narodno prosvetljenost.
Tu moramo vprašati, ali polaga naš izobraženi svet kako pažnio vprašanju časopisja in njegovemu velikemu pomenu? Ali ne gre večina preko teh nujnih potreb splošnega ljudskega izobraževanja? Premalo ie še stika med inteligenco in narodom; preveč se prepušča narod sam sebi. In, ali se celo ne smešijo oni, ks iščejo sožitja z narodom in se jih ne obeležuje z nemirnežš? Vzemimo či9to stvar, no: ali se v inteligentnih krogih vodi račun o tem, ali narod sploh čita in kai čita?
Važna je ta ugotovitev, ki dobrega Ju-goslovena in napredujaka ne more pustiti ravnodušnega.	I.
Kasaške dirke v Mariboru
Za veliki derby5meeting na Teznu pri Mariboru dne 19. in 22. t. m. se je do zaključka prijavne dobe prijavilo — ka= kor je bilo pričakovati — za Maribor vse* kakor rekordno število 45 konj iz tu* in inozemstva. Tako so iz inozemstva med drugimi prijavili svoje konje posestniki večjih vzgajališč dirkalnih konj iz Graza, Dunaja, Lipnice, Ehrenhausna; iz tuzem« stva pa iz Zagreba, Lubljane, Celja, Ptus ja, Maribora, Šoštanja, Ljutomera itd.
Danes navedemo samo nekaj imen pri« javljenih konj » dirkačev: Jon (Rekord 1.29), Kolar (1.26), Freund Hans (1.29), Anfangerin (1.25), Blanka (1.30), Salome (1.35), ki dajejo dovolj jamstva, da bo pri taki konkurenci izid v Mariboru že pri« ljubljene Karla Pachnerja dirke, športna senzacija prve vrste.
Kakor je nadalje iz prijav razvidno, bodo razen že omenjenih »kanonov« na« stopili tudi novi konji prvovrstnega po» kolenja in mnogo obetajoče sile. Opozar« jamo posebno na dobro uspeli 3 letni let« nik, v katerem so nedvomno korifeje bo« dočnosti.
Iz ljutomerskega okraja bo tokrat so* delovalo ničmanj kakor 12 konj, ki imajo z ozirom na njih silo in zmožnosti, ki so jih že letos pokazali pri spomladnem meetingu v Ljutomeru, mnogo izgledov na zmago. Izmed znanih veličin teh konj ljutomerske reje še posebno opozarjamo na Poldo, Koketo, Finiša, Felčiko in Elso, ki so tudi pri meetingu v Ljutomeru več« krat zmagale.
Glavna privlačnost letošnjega meetinga bo jugoslovanski derby z nagrado' Din 20.000.—, pri katerem nastopijo samo naj« boljši štiriletni konji«dirkači iz tuzem« stva. Četudi število teh ne bo veliko, bo vendar dirka zelo napeta, ker so vsi za derby prijavljeni dirkači na skoro enaki višini in vsak posestnik sposobnosti svo« jega derby dirkača pred javnostjo prikri« va, tako da njih zmožnosti in sile niti stro« kovnjakom niso znane.
Razen kasaških dirk, glede katerih bo« mo še natančneje poročali, bo tokrat tako 19. kakor 22. junija vsakokrat nagradno skakanje čez večje število zaprek, pri ka« terih bodo konkurirali najboljši jahači iz garnizij Maribora, Čakovca, Slov. Bistrice, kakor tudi dame in gospodje iz Zagreba, Ljubljane, Celja in Šoštanja, ki bodo s svojim prvovrstnim materijalom pri pu« bliki gotovo vzbujali veliko zanimanje za ta lepi šport.
Oba dneva dirk bo publiki na razpo« lago stalni avtobus«promet od 14. ure na« prej od Velike kavarne na dirkališče Tez« no in nazaj.
Po dnevnem naporu zahteva vaše živčevje kakor tudi celo telo osveže-nja in okrepčUa. To vam nudi
Eaii de Cologne Mon Parfum
odličen proizvod tvrdke
Parfumerie Bourjois Pariš
Edino zastopstvo:
Mr. ph. Bela Vary, Zagreb
Smičikiasova ul. 23. Telefon 49-99.
Dopisi
ARJA VAS PRI PETROVCAH. Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo v 20. julija v A rji vasi slavnost 25 letnice obstoja in blagoslovitve nove motorne briizigalne. Spored se začne z budnico in podolknico kunricam. Slednjo sprejem gostov in nadaljnje točke. Po popoldanskih prostih vajah s sekiricami bo velika vrtna veselica z najrazličnejšo zabavo. Godba na pihala. Vstopnina prostovoljna. Za okrepčšlo vsestransko poskrbljeno. Pridite!
RADOVLJICA. Pevski zbor Sokolskega društva priredi danes 15. t. m. ob pol 9. zvečer v Sokolskem domu koncert z raznovrstnimi točkami. Cisti dobiček je namenjen v ipodporo onim telovadcem, ki se udeleže vsesokolskega zleta v Beogradu. Vabimo vse članstvo, da se koncerta udeleži in da zadoščenje marljivemu zboru ter podpre finančno akcijo za zlet v Beogradu.
.SENOVO PRI RAJHENBURGU Danes v nedeljo ob 3. popoldne bo na Senovem pri Rajhenburgu ustanovni občni zbor pro« stovoljnega gasilnega društva v lokalu go« spoda Senice. Ker je ustanovitev zelo važ« nega pomena za vso okolico, se vabijo ob« čani iz Senovega in bližnje okolice, da se ustanovnega občnega zbora v čim lepšem številu udeležijo.
SREDIŠČE OB DRAVI. Koncert sokol« skega pevskega zbora na pretekli praznik je znova upravičil dober glas, ki ga uživa ta zbor. Pester program samih na novo naštudiranih pesmi je splošno ugajal, zla« sti mešani zbori. V prvi vrsti v sopranih poseduje zbor izvrstne moči. Zelo so uga« jale tudi klavirske točks, podane štiriroč« no od sester Vargazonove in Šinkove. V splošnem je potekel koncert v obče zado« voljstvo, z obžalovanjem pa moramo ugo« toviti, da je bila udeležba pičla. Trud, ki ga je imel zbor in v prvi vrsti njegov ne« umorni pevovodja, br. Čulek, bi zaslužil večjo pozornost in boljši odziv našega ob« činstva.
Repertoar}!
LJUBLJANSKA OPEKA.
Začetek ob 20 Nedelja, 15.: Hasanaginica. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 16.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Nedelja, lo.: Zaprto. Ponedeljek. 16.: Zaprto. Torek. 17.: Bobrov kožuh. B. Kuponi. Zad. njič.
PTTTJSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. zvečer Ponedeljek, 16.: Na fronti sestre Žive. Gostovanje mariborskega gledališča, i i —	shbm
g!ed;i tudi starodavni Trogir. dediča nekda-reie grške kolonije in ki ie po mnogih spremembah še danes ohranil mikavnost in čar srednjeveške naselbine.
Film se razviia dalie in erikaže vsak hip nov prizor. Ko se vračamo in pristanemo po vožnii. na kateri so žgali solnčni žarki kakor za stavo, spet v Splitu, nadaliu-iemo po kosilu z ogledom mesta. Pišemo zopet razglednice pozdravljamo oriiatelie in znance z dalie in si žel':mo. da bi tudi oni ka.i kmalu gledali vso to diiivoto.
Ura hiti in treba ie o<tti spet na par-nik. ki nas pooelie nazaj proti Sušaku. Je;. iei. kako je vse to hitro minulo. Sledi prisrčno slovo od Splita, nebroi navdušenih vzklikov, v vetru zanlapola zastava »Ja-diranske straže«. Oddal.iiu.iem~ se. a klici še niso ponehali ne na ladii ne na bregu.
Ko smo na širnem morju, se fotografiramo zdai v takih skupinah, drugič drugačnih skupinah. Spet imata nalveč oosla Profesor Frani© in živahni dr. F. Poveliuieta, ureiata in imata pred seboi vedno več sme-.iočih se obrazov. Zvečer pri večerji ob-čuduiemo spretnost ladijskih natakarjev in gastronomsko umetnost kuharjev. Tudi pozno ponoči se nam ne da spati. Ta in oni si privošči v salonu steklenico piva, a tudi vince ni. da bi ca odrival. Od nekod prinesejo gramofon in zazibliemo se v tangu, valčku, ne m a nik a tudi takih na poskok. »Viš ga. hudim, še Lovrenc se ie okoraTŽil!«
Zeien in razposaien ie tudi podmladek, imenitna dekleta, silami dečki in io po-frusntalo. Ker manika denaria. vorizoTe v svoiih prostorih Predstavo. Na oroeramu so izbrane točke: petie narodnih oesmi. rokoborba. »oopmiie« in pokaže se tudi prečudna_ miss. a ne ona fletna Melaniia. ki sm~ jo izvolili popoldne. Rezultat ie smlošno veselic, veliko priznanja in nekai denarceiv. ki nai oogase žeio med podmladkom. Družbe so vedno boli razgibane. Janez iz Trnovesra oa oostaia ginien. Jezi ga ko gleda na italijanske ».pike« in ra »nežen Poseže v žep. odšteje stotake in postane ustanovni član »Jadranske straže«.
Ko Pristanemo ziutrai na Sušaku. pozdravimo poslednilič našo sinjo Adiriio. oo-šetamo še malo po mestu in vlak nas zapelje nazaj preko Krasa in Gorskega Kotanja med doleijiske giriče proti Lrubliani. »Hei. če ie bilo lepo?« »O- da. tako. da io mahnem spet kar kmalu nazaj!« si pripovedujemo mi iz Trnovega in drugi, kn so z nami enih misJi.	Jeha.
lieio no morju, zasučeu rilce proti Sušaku. Na odprtem morju se poi avli aio iadrnice in se bližano naši obali.
Po kosilu odvržemo obleko in se poigramo v topli slani morski vodi. Nekateri plius-neio v vodo s koraižo. drugi močilio noge in se sipuščaio počasi, počasi na kameniie na dnu. Smeh in dobra volia. kamor se ozreš.
»Jeideta na gospa, zdajle pa kar bo. bo!« kliče dicktor izza ograje iu lovi naiipriklad-neišo situaciio.
Mlaiše nimfe se razbegneio po vodi. ki škropi visoko v zrak.
Po večerii hodimo Po mestu, stopimo na most in gledam- na Reko in se obisku i emo po hotelih. Velik mož. g. Avšič iz Kleč, se oizre važno naoforoz. pogleda na uro. oo-mežikne in pravi: »No vidite zdaile približno sem postal pa sedemdesetletnik.«
»Viš ga, viš! Liter gc.r«! zavipiie naša trnovska dmžba in smo ga izpili na zdravje našega 70-letnika.
Cas teče in bašemo se na parnčk. »Split« nas spreime na krov ob 23. Spravimo prtljago v kabine, podmladek po kotih v zatišje. pred nami se peni morie in odrinemo »od kiraia preč«. Krasna le noč nocoj, na krovu žlivžav vse vmreik. osfasi se pesem. študeutie so že organizirali svoii »kampl-iaizz-band« in kar v taktu stopicamo po palubi ali se nemirno premikamo po stolih.
Pozno ponoči odidemn v kabine, dočim ostanejo nekateri kar vso noč na krovu in vdihavaiio sveži morski zrak. Siroti delaio mirno naoren in kmalu nas uspava niihov pritajeni ropot. Zbudi nas krasno iutro. Vse hiti na krov. da vidi. kako se poliuMiata solnce in morie. Lotijo se nas skomine, ki prideio do izraza zrvečer. Vstran oarobro-da skačeio delfini nad vodo. trik nad ladio krožita dva galeba, se spuščata nrav nizko nad nas im zakroižita zopet ven na morie. Cisto blizu ugiledamo čez čas tužni Zader ki nato se memiava slika za sliko. Spet ploveroo med otoki im sledmiič uele-darno nred seboi ponosni Soiiit z lenimi palačami, prekrasno obalo m zelenim Marjanom. kd kraljuje nad njimi. Naš vrli potna maršal si ne da miiru. sikače od družbe do družbe, ureia to in ono. daiie ukaze, svetuje im skrbi, da ie vse v redu. Cim pristanemo. nas že oozdiravliaio vrli Solitča-ni. ki prideio pogledat k vsaki ladji, kakšne eoste dobijo, nato se porazgubimo v hotele in hitro nato z avtobusom v Bačvice. da se okopamv) v modu. To ti ie užitek!
Vroče le im čeprav topla voda. vendarle hladi. Mirno se vležeš im se predaš užitku. Vse okrog tebe mraoili riavih teles, oa so tudi nekateri taki kakor iz porcelana. Ogledu i emo si spet mesto, občudujem,- sedanio baziliko. starodavnS tampel Juoitra in Minerve. primerjamo prst na nosi spomenika Grgtira Minskega z malim otrokom, stopimo do »zlatih vrat«, splezamo p- krasnih cestah na Marjan, ponos vsakega Splitčana, kier nas pozdravilo z vreščanjem male Im večie opice, ki i1'm slede eksotične Ptice v veiah iglavcev in peresih palm. si ogledamo razne muzeie ter srečuiemo po ozkih. starinskih ulicah v obzidju Dioklecijanove palače nešteto skupin nemških in drugih gostov, ki strme v zidove in kamne. iz katerih eovore tisočletja.
Z avtobusi skočimo v starodavni Solin. Medpiotoma nas nekoliko ustraši nezgoda pred nami vozečega avtobusa, ki ima v sebi roi večinoma nemških izletnikov. Nekie sredi pota med Splitom in Solinom se je zaletel vani tovorni avto. ga nagnil in k sreči samo pritisnil ob obcestni zid. Posledica: nekai krvavečih rok im t>rask ter obilo strahu. Skočimo iz avtobusov, se medsebojno potolažimo in srno naenkrat pred dion Buličevim tuskmlcm. za katerim so iz-kooine iizirooanih sarkofagov, svetišč in drugih objektov. Pridruži se nam naiiliubez-nrveiši oicerone sekretar muzeja g. dr. Marianovič. ki nam. dasi Hrvat-SPlitčan. po slovensko tolmači vse. kar ie omembe vredno.
»Kako so iih podili oikroe? Da so kot purani bežali še dalie brez glav?«
Ob soominu na to se ie zzrozil marsikdo in zbežal ood obokom Še ohranjene lože. preskakovanje čez kamenie doli do čakaiočih nas avtobusoiv. kier smo vzeli od priiazmega dr. Marianccviča slovo im od-brenčaJi nazai v Split.
Ziutrai nas ie vrgel s postelj v hotelih neznanski sunek.
»Uha! Kako oa imajo ureieno tule v Splitu? To ie nač nekam dTueače kakor pri nas v Liubliani. kier sicer rouotalo do stanovanjih budilke, a se navzlic temu še vedno Potuhneš.«
Skočimo k oknom in vidimo, da giedaio menda ravno tako prestrašeno kakor mi na cesto i domačimi. Na nogah ie ves Split.
Potres! Potres!
»Oiei. oied. tako torei. doM v podzefrniLiu se nekai preklada.«
Razburienie kmalu poneha im mi se pe-lienv, s parobrodom. da objamemo s . .po-
Gospodarstvo
Poljedelska statistika naše države
V najnovejši številki »Glasnika mini* strstva za kmetijstvo« je g. B. Miloševič objavil zanimiv statističen materijal o kmetijstvu v posameznih banovinah, se* stavljen po najnovejših podatkih. Uvodo* ma navaja pisec, da odpade v naši državi od skupne površine (247.904 km1) na obs delano površino 115.627 km' ali 46.6%. na gozdove 76.623 km2 ali 30.9% in na divjo in neplodno površino 55.654 km* ali 22.5%. Odstotek divje in neplodne povr* šine je v naši državi zelo velik, saj pred* stavlja skoro eno četrtino vse površine, dočim znaša v Franciji 19%, v Avstriji 12%, v Madžarski 11%, v Poljski 10% in v Češkoslovaški 6%.
Od skupne površine odpade na oranice (orano površino) le 26%, kar je za našo državo kot agrarno državo zelo malo, zla* sti če upoštevamo, da odpade na oranice v Nemčiji 44% skupne površine, v Bel* giji 40%, v Danski 62%, v Bolgariji 34%, v Španiji 32%, v Franciji 41%, v Madžarski 60%, v Italiji 42% in v Češko* slovaški 43% skupne površine.
Za enostranski razvoj naše agrarne produkcije pa so na drugi strani značilni podatki glede načina obdelave zemlje. Od skupne površine oranic v višini 6,455.000 hektarjev odpade na žitarice 5,307.385 ha ali nič manj 82.2%. V naši državi se torej sorazmerno zelo velik del oranic porablja za kulturo žitaric. V dru* gih državah je ta odstotek znatno manjši in znaša n. pr. v Madžarski 74%, v Če* škoslovaški 58%, v Nemčiji 58%, v Av* striji 57%, v Franciji 60% itd.
Pa tudi med posameznimi banovinami obstojajo znatne razlike: Razmerje med skupno in obdelano površino je v posa* meznih banovinah naslednje:
površina v km* skupna obdelana v % vsa država	247.900 115 625 46.6
dravska ban. 15.936 7 722 48.5
DA VARUJETE NEŽNO POLT DOJENČKA
RABITE ZA PRANJE NJEGOVEGA PERILA SAMO
savska ban. vrbaska ban.
36.897 21 741 58.9 20.558 9.897 48.2
primorska ban. 19.471 11.811 60.7
drinska ban. zetska ban.
29.273 13.587 46.4 6.947 31.1
32.322
dunavska ban. 28.160 25.585 90.9 moravska ban. 25.721 9.030 35.1 vardarska ban. 39.566 9.307 23.5 Kakor je iz gornje statistike razvidno je relativno največ obdelane površine v du* navski banovini, namreč 90.9% vse povr* šine, najmanj pa v vardarski banovini, kier dosega obdelana površina le 23.5% skupne površine.
Zanimivi so nadalje podatki o razdelitvi obdelan«3 površine po narinu obdelave v nosameznih banovinah, kakor sledijo:
		v 1000	hektarjih		
	1	® S	a	f	■25 t« s
	t	>	§	"s-	1
dravska	288	247	189	20	16
savska	1125	410	554	37	25
vrbaska	690	155	ltO	—	24
primorska	2^	125	738	34	25
drinska	770	244	222	3	77
zetska	199	176	i?3	4	16
dunavska	2013	128	257	48	39
moravska	577	122	120	19	42
vr= rdarska	557	68	231	9	5
Za dravsko banovino je značilna razmeroma majhna površina oranic, dočim je površina livad in travnikov razmeroma zelo velika (odstotno največja v državi), kar odgovarja bolj intenzivnemu živinorejskemu značaju slovenskega kmetijstva. Zato pa je obseg pašnikov v primeri z nekaterimi dru. gimi banovinami razmeroma majhen. Relativno največjo površino oranic opažamo pri dunavski vrba ski in moravski banovini.
Končno naj omenimo še nekaj specijalnih polatkov za dravsko banovino. Od skupne površin0 oranic (287.700 ha) odpade na žitarice 186.640 ha. na stročnice 2110 ha, na korenastp rastline 53.370 ha. na Industrijske rastline 4400 ha itd. Od žitaric pa odpada na pšenico 59.100 ha. na ječmen 21.000 ha, na rž 32 900 ha, na oves 23.000 ha in na koruz.i 38.600 ha.
Od sadnega drevja imamo v dravski banovini: 2,So1.000 jablan. 1.215.000 češpeli, 763.000 hrušk in 227.000 orehov. Glede stanja žbine pa nam pove statistika, da je v dravski banovini 55.460 konj, 378.800 glav goveda. 281 360 svinj. 58.400 glav drobnice in 1.009.000 komadov perutnine. Plugov imamo 01.560. mlatilnic 14.930 ln vetrenjač 32.600.
Razvoi in stanie Mestne hranilnice ljubljanske
Mpstna hranilnica ljubljanska je pravkar izdala svoje tiskano poročilo za pret. Mo. iz katerega posnemamo naslednje zanimive podatke: Hranilne vloge tega poleg zagrebške Mestne hranilnice največjega komunalnega denarnega zavoda v državi, so ob koncu lanskega leta d "segle 406 6 milijona Din. nasproti 357.3. 314 0 in 259 0 milijona Din ob koncu zadnjih treh let. Prirastek na vlogah se je zadnja leta gibal tako-le (v milijonih Din):
prirastek kap. obresti tarnaj
1026	59.2	14 5	73.7
1927	40.1	14.9 55.0
1928	26 0	17 3	43L3
1929	28.9	20.4	49.3
Iz gornje tabele je razvidno, da je pravi prirastek vlog bre« pripisanih, odnosno kapitaliziranih obresti (prva kolona) zadnja leta nazadoval, kar je bilo opažati pri vseh denarnih zavodih in je posledica ofcol. nosti. da so bili dohodki kmetovalcev v zadnjih letih zaradi slabih letin manjši in da je progivečji pod jetnosti in deloma boljši gospodarski konjunkturi odpadlo vlaganje onih kapitalov, ki so se prei zaradi gospodarske krize jrcogihali inverzijam v trgovini in produkciji in so pritekali v denarne zavode kot vloge. Za preteklo leto r-a moramo zabeležiti zopet preokret na boljše. Pravi prirastek vlog (brer kan?tali-ziranih obresti) se ie zonet dvignil od 26.0 na 28.9 milijona Din. skupni prirastek g pripisanimi, odnosno knpitaliziranimi obrestmi pa od 43 3 na 49.3 milijona Din. is 5e. sar se da sklepati, da «mo prišli aopet v normatnejše razmere. Ta razvoj ni morda značilen za Mestno hranilnico samo, temveč ie le izraz našega gospodarskega stanja. ki se zrcali v razvoju tega največjega hranilnega zavoda v Sloveniji.
V naslednjem Podajamo še nekai podatkov o razvoju posameznih bilančnih po-
stavk (v milijonih Din):
1927. 1928. 1929. hipotek, posojila	33.7 32rjjs 30 2
občinska posojila	29.4 56.6 65.8
menice	10.0 10.8 11.0
vrednostni papirji	28.4 28.1 28.1
dolžniki v tek. r. 183 7 202.2 223.9 naložbe	28.6 26.9 50.4
vk)ge	314 0 357.3 406.6
reeskompt	9.9 10.8 11.0
rezerve	2.1 S.3 5.8
Iz gornjih podatkov je razvidno, da se hipotečni posli zadnja leta niso povečali, iz česar se da sklepati, da smo s hipotekami več ali manj saturirani- Občinska posojila pa so se v zadnjih dveh letih podvojila in znašajo že 65.8 milijona Din Dolžniki v tekočem računu so dosegli 223.9 milijona Din. naložbe pri drugih denarnih zavodih pa so se lani dvignile od 26 9 na 50.4 milijona Din. kar je znak velike likvidnosti zavoda. Čisti dobiček hranilnice Je za pret. leto znašal 1.45 milijona Din nasproti 1.21 in 0.97 milijona Din v zadnjih letih.
Obrtniški kongres v Beogradu
Maribor, 14. junija. Za jutri v nedeljo je v Beograd sklican velik kongres obrtništva vse države. Na tem kongrasu se bo razpravljalo o končnih sklepih glede obrtniških zahtev glede novega obrtnega zakona. Kakor znano, so te zahteve sorazmerno z različno stopnjo obrtnega razvoja v posameznih pokrajinah zelo različne. Posebno se občutijo te razlike v različnih stališčih napram določbam o obligatornih organizacijah in o stanovskih zbornicah. Obrtništvo iz Srbije smatra sedanji osnutek obrtnega zakona sploh za nespremenljiv, medtem ko slovensko obrtništvo osnutek v splošnem odobrava in zahteva le nekatere popravke in izpopolnitve. Hrvatsko obrtništvo zavzema nekako srednje stališče, je pa prav verjetno, da se bo priključilo nastopu slovenskih obrtnikov, ker se novi zakonski osnutek močno naslanja baš na sedanji hrvatski obrtni zakon. Boj bo vsekakor zanimiv in zavzema slovensko obrtništvo v tem boju prav važno in vidno pozicijo.
Na podlagi sklepov tega kongresa bo ministrstvo za industrijo in trgovino zakonski osnutek definitivno predelalo in imamo pričakovati, da bo zakon v najkrajšem času prišel pred Vrhovni zakonodajni svet.
Na kongres 6ta odposlali obe slovenski obrtniški zadružni zvezi svoji delegaciji, ki bosta pojačeni s še po 4 zastopnikih obrt. ništva, ki jih odpošlje Zbornica za TOI. Splošno zvezo obrtniških zadrug v Mariboru bosta zastopala predsednik g. Franjo Bureš in odbornik Anton Krajcer, ki sta se odpeljala v Beograd že v petek, ker nameravata pri tej priliki tudi v finančnem ministrstvu intervenirati v nekaterih obrtnih davčnih zadevah.
Pred trgovinskimi pogajanji s Turčijo
Iz Beograda poročajo, da se bodo že julija t. 1. pričela v Carigradu pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Turčijo. Pogajanja bo za našo državo vodila ista delegacija z dr. Todoro-vičem na čelu, ki sedaj vodi podajanja z Avstrijo. Po končanih pogajanjih s Turčijo bo ta delegacija dalje odpotovala v Varšavo k pogajanjem za sklenitev trgovinske pogodbe s Poljsko.
trgovinska pogajanja s Turčijo niso brez pomena za naš izvoz, kajti Turaija ne uvaža samo industrijskih izdelkov, temveč tudi žita in nekatera druga živila. Zaradi pomanjkanja trgovinske pogodbe je bil naš izvoz v Turčijo doslej razmeroma slab. Lani smo izvozili v to državo za 18.1 milijona Din (predlanskim za 15.0). predvsem 6ira (kaškavalj), cementa, emajlirane posode, masla, ekstraktov za strojenje, prejšnja leta tudi papir, oblačila in drugo. Če pa sklenemo trgovinsko pogodbo, tedaj se nam bo odprla pot tudi za izvoz našega žita in za izvoz nekaterih industrijskih izdelkov (kovinski predmeti, papir, kemični proizvodi).
Tudi uvoz iz Turčije se bo lažje razvijal. Lani smo iz Turčije uvozili le za 11.1 milijona Din (predvsem soli, svile, preiprog itd.), dočim je leta 1928. znašal naš uvoz še 48.1 milijona Din.
Seja glavnega odbora Vinarskega društva za dravsko banovino
Maribor. 14. iuniia Danes dopoldne ob 10. se ie vršila ▼ hotelu Orel seja glavnega odbora Vinarskega društva za dravsko banovino pod predsedstvom z. Lovra Petovaria in pri
tptotin in dtu$e Me$ni pte&navCjanfa
ozdravite z rednim pitjem
Lttadetts&c
• $dtaviCne pode.
Ona razkraja nasedbe sečne kisline v členkih in pa žlindrave za-stanke presnove ter jih s pomnoženo diurezo odvaja.	122
skoro oolnoštevilni udeležbi članov odbora ter inž. Zidanška in g. Zuoaniča kot virili-stov. Namesto odstopivšega e Zmavca ie bil izvolien za tainka e. kletaTski nadzornik v pokoiu Josip Zabavnik: izvršena ie bila tudi stliiizacua na občnem zboru v Ljutomeru sklenjenih sprememb v pravilih društva. Izdelan ie bil v glavnih smernicah program dela za tekoče poslovno leto. Prihodnji občni zbor in kongres se bo po sklepu glavnega odbora vrši koncem aprila 1931 v Mariboru in se bo obenem skušalo prirediti veliki vinski seiem. ki nai bi obsegal vina iz vse dravske banovine. Nadalie ie bilo sklenjeno, storiti vse korake na merodainih mestih da se končno določi vzorni trstm sortiment za vso dravsko banovino. Poročilo glavnega saveza vinogradnikov in sadiariev kraljevine Jugoslavije. ki pravi med drugim, da nameravajo prirediti v Beogradu veliko sadno in vinsko^ razstavo, ie vzel glavni odbor z zadoščenjem na znanie ter ie izrazil tudi svoie zadovoljstvo nad tem da glavni savez budno pazi na vse zadeve, ka se tičeio našega vinogradništva.
= Provizija emisijskih bank za Yonngovo posojilo. Pri pogajanjih za emisijo Youngo-vega posojila je bilo največ težkoč glede vprašanja provizije, ki se naj bankam, odnosno bančnim konzorcijem prizna za prevzem emisije posameznih trans in za njihovo plasiranje. Ameriški bančniki so prvotno zahtevali 10% provizije, vendar so 6e pozneje mo. rali zadovoljiti s 4%. kar je itak razmeroma zelo visoko, če pomislimo, da bodo evropski emisijski konzorciji dobili večinoma le 2.5% provjeije. Ako vzamemo povprečno 3% provizije tedaj vidimo, da bodo banke pri tej emisiji, ki je ena največjih finančnih transakcij v svetovn? zgodovini, zaslužile preko 10 milijonov dolarjev ali okrog 570 milijonov Din. Ta dobiček pa je povsem zasigu-ran. ker o uspehu emisije ne more biti dvoma jn banke ne bodo primorane obveznic prevzeti na svoj račun. Gre torej le za dobiček pri posredovanju med reparaciisko banko kot fedajateljfao posoiila !n publiko.
= Ukinienje carine na sirovine za izdelovanje preparatov proti rastlinskim škodljivcem. V >STužbenih Novinah« od 10. t. m. je objavljeno rešenje finančnega ministra, po katerem ee ne pobira uvozna carina na kalcijev arzen lja t in bakreni oksi-dul iz tar. št. 222, kakor tudi carina na sa-ponificirano olje, katrana od premoga iz tar. št. 186 uvozne carinske tarife, kadar te sirovine uvažajo osebe ali podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem preparatov za bor. bo in uničevanje rastlinskih bolezni in škodijiivcev.
= Krojaški prikrojevalni tečaj v Novem mestu. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOT priredi v Novem mestu še?t-tedenski celodnevni prikrojevalni tečaj za krojača, in sicer v času od 7. julija do 16. avgusta. Pristojbina za tečaj znaša 100 Din. Vsak udeleženec se mora prijaviti obenem s pošiljatvijo zneska 100 Din neposredno Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani najkasneje do 25. t. m.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Bantau Josip, družba z o.
z. v Brnici, pošta Hrastnik (nakup in prodaja mešaneera blaga; osn. glavnica 20.000 Din): Vlado Batič & Comp., brezalkoholna produkcija v Celju; Stermeckd in drug. izdelovanje oblek na zalogo in njih prodaja (družbeniki Stermecki Rudolf, trgovec in Sušnik Josip, krojač, oba v Celju); Jos Zalta & Co. v Ljubljani; Šnaj Ivan, pekarna, družba z o. z. v Radomljah (osn. glavnica 5000 Din).
= 74 milijonov dolarjev «a Japlenjene nemške trgovske ladje. Po dolgoletnih mučnih pogajanjih je te dni ameriško razsodišče priznalo nemškim paroplovnim družbam 74 milijonov dolarjev, odnosno z obrestmi 81.7 milijonov kot odškodnino za med vojno v Zedinjenih državah zaplenjene nemške trgovske ladje. Od te odškodnine, ki odgovarja v našem denarju ogromni vsoti 4.6 milijarde Din. bo preko polovice dobila največja nemška paroplovna družba Hamburg - Amerika Linie.
= Oddaja gradbenih del. Kralj, banska uprava razpisuje prevzem gradbenih del m strojne opreme za napravo hladilnice v splošni bolnici v Ljubljani. Prva ofertalna licitacija se bo vršila 23. t. m. pri tehničnem oddelku v Ljubljani.
= Prodaja stare pločevine. Dne 21. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani direktna pogodba glede prodaje 1000 do 1500 kg stare pločevine.
Položaj na naših borzah
Ljubljana. 14. junija. Pretekli teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi prjlično velik. Zaradi praznika v ponedeljek je borza poslovala le 4 dni in je znašal skupni tedenski promet 18.2 milijona Din nasproti 17.2. 9 9, 22.2 in 20.4 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Zaradi ponovne okrepitve švicarskega franka so tudi pri nas devize nekoliko popustile. Tako ie Newyork popustil od 50 50 na 56.445. London od 275.09 na 274.74. Dunaj od 7-9836 na 7.9759 itd. Med efekti je tekom tedna prišlo do zaključka le v Kranjski industrijski po 280. Ljubljanska kreditna pa se je okrepila od 120 na 122 den. brez prometa.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v početiku tedna popustila od 434 do 435 na 431.5 — 432, včeraj pa se ie zopet okrepila na 432.5. Investicijsko posojilo je tudi popustilo in 6e je trgovalo po 87.25 do 87.5. Za Blairova posojila je bilo malo zanimanja; 7% je bilo v početku tedna zaključeno po 86.125. naslednje dni pa je nazadovalo na 85 — 85 25.
Bančne vrednote so ostale v©s teden povsem zanemarjene. Prišlo je le do spora-dicnih zaključkov v Union banki po 197, v Jugo banki po 78.5 — 79 in v Zema|jsflri po 133. Med industrijskimi papirji pa ie bil T>romet v Slaveksu po 72 — 74, v Danici po 110 — 113, v Šečerani po 380 v Dubro-vaoki po 396 — 400, ▼ Slavoniji po 200, ▼
Unionu (Osijek) po 125 in v Trboveljski po aižjem tečaju 431.5.
Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.495. Budimpešta 9.8960, Curih 1095.9, Dunaj 7.9759 Lcndon 274.74. Newyork 56.445, Pariz 221.92. Praga 167.68, Trst 296.17.
Crrih Zagreb 9.1275, Pariz 20.26. London 25.0725. Newvork 516, Bruselj 72.0250. Milan 27 03 Madrid 61. Amsterdam 207-45, Berlin 123.12, Dunaj 72.82. Sofija 3.74. Praga 15.31. Varšava 57-85, Budimpešta 90.2850. Bukarešta 3.0675.
Žitni trg
Liubliana. 14. iuniia Na i.nozemsk:h tržiščih ie oretekili teden nastopila v pšenici zooet mlačneiša tendenca. Na čikaški borzi so tečaii popustili za več točk. še občutneiše na 'e bilo nazadovanje cen na budimoeštanski borzi, kier ie zadnio soboto noti r al a D-šenica za iunii še 23.20. danes Da notira le še 20.92. To nazadovanje oa ni moglo vplivati na_ naše tržišče. kier ie ooložai nadalie odlično čvrst Pri nespremenjeni cenah, kar ie v zvezi z okolnostio. da ie v stari pšenici zelo malo blaga na razpolago. Le v terminskih cenah za novo pšenico ie nastopila oslabi-
Koruza ie v inozemstvu v splošnem obdržala tečaie zadniega tedina in se je pri nas še nekoiliko okrepila. Pšenična moka »0« Da ie š.e nadalie zelo čvrsta, kar je prišlo do izraza tudi v višidh cenah.
NOV PAIDEC ŽITNIH CBN V CHICAOU Chicago (14. t. m.) Pri nadalHe slabi tendenc: so cene žitu danes v skladu z fc-?zo v VVimnioegu ponovno popustile. Pšenica za mai ie padla že pod 1 dolar za bušel in notira danes za iulii 99 en,o osmin-ko in za september 101 sedem osmink centa. Tudi koruza 'e nazadovala za iulii na
76 in ool. za september na 76 sedem osmvnk za december na celo na 69 eno četrtinko centa
-+- liudimpeštanska termin^ka borza (14. t. m.) Tendenca mirna, koruza prijazna. Promet srednji. Pšenica: za junij 20.92 do 20.94, za oktober 19.58 — 19.59; rž: za oktober 11.96 — 11.97; koruza: za julij 12.85 do 12.87 za avgust 13.20 _ 13.25. tranzitna za julij 11.78 — 11.80. za avgust 12.20 do 12.25.
+ Nr.Vosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca mirna. Promet: 6 vagonov pšenice, 5 vr.gonov moke, 4 vagone otrobov. 29 vagonov koruze in 1 vagon ječmena. Pšenica: baška, 77 kg 205 — 207-5; 78 kg 207.5 do 210. gernjebanaška. 78 kg 207.5 _ 210; banaška Tisa. šlep. 78 kg težka 212.5 do 215: sremska. 78 kg težka 187.5 — 190. _ Ječmen: baški. 63/64 kg 107.5 — 112.5. Oves: baški in sremski 125 — 130. Koruza: baška in sremska 95 — 97.5; ladja Du-nav 100—102; za jul. 101—103; baška Somb. in sremska Šid 98—100. Moka: ba^ka lOsrgc in >0g« 340 — 350; »2« 300 — 310; 240 do 250- >6« 170 — 180; »7« 110 _ 120; »S« 80 — 90. Otrobi: 65 — 75.
Hmelj
-f Stanje hmeliskih nasadov v SlovenijL
Hmeljarsko društvo za Slovenijo objavlja 14. t. m.: Stanje hmeljskdh nasadov je ostalo slejkoprej neenako. Sedanja vročina brez padavin ne pospešuje rasti hmelja. Le v nekaterih nasadih je doslej rasti m a komaj dosegla višino drogov, oziroma žičnega ogrodja: v mnogih drugih vrtovih je pa komaj 1—2 m visoka. Če v kratkem ne bo zaželjenih padavin, bo rastlina predčasno pognala stranske panoge. V jeseni ali zgodai spomladi obrezani hmeljnjki kažejo že tuintam cvetne nastavke. Iz navedenega se lahko sklepa, da stanje hmeliskih nasadov ni normalno. O škodljivcih in boleznih ni kaj pomembnega poročati.
Sisaška mineralna voda
Že v najstarejših časih s„ pripisovali veliko važnost mineralnim vodam in njihovim zdravilnim učinkom, kar nam pričajo mnoge izkopanine in ostanki studencev in rimskih term od naiorimitivneiše arhitekture do divnib zgradb, posvečenih božanstvom. katera s.o služila kulturi telesa in necni zdravia. Sisek. nekdanja Siscia. ie bil znamenit zboe svoiih zdravilnih vod. ki so jizivirale v področju tega nekdaj slav-neca mesta. Kruta sila naravnih zatonov pa ie izbrisala vsak sled teh lekovitih voda in so ostali danes le ostanki nekdanje veličine, same izkopanine. Dokaz, da so obstojala neikdai zdravilna kopališča, ie podal sam g Teslič s svoiim raziskovalnim delom. Ko so namreč vrtali za zem-skim plinom in zemskim oHem. so naleteli na velike količine mineralne vode. ki le danes že poznana nod imenom »'Sisaška mineralna voda«. Ponovni izvori te vode so ugoden zmak. ker slične vode vedno sipremliaio najdišča zemskega Plina in zem-skega olia.
Na kemično sestavo te vode in njeno važnost ie g. Tesliča opozoril niegov i-n-ženier g. Stipetic in predlagal, da se voda kemično in terapevtsko preišče. Rezultat preiskave ie bil nenavadno ugoden tako nd strani domačih strokovnjakov dr. Hanaima-na in dr. M-hoIiča kakor od strani inozem-cev dT. Fresenhisa. dr. Diema. dr. Knetta in dr. Hackla. ki so to vod„ vsi uvrstili med tako imenovane subtermaJne alkalno muriiatske .iodne vode. nadalje tudi od strani neštetih konsumentov. ki iim ie bila ta voda dana na razoolaeo. Po orav kratkem času s„ pričele dohajati pohvale ln nriznania o ugodnem delovaniu te vode na človeški organizem Zaradi izTedno ugodnega okusa si ie ta voda hitro utrla not med naiširše sloie ter se uspešno uveljavila v naši državi kakor tudi v inozemstvu.
Voda prhhaia iz globine 181 metrov po samotoku. a iztok vode ie napravljen na najmodernejši način ter ustreza vsem tehničnim in higiienskiim pogoiem. Produktivni sloii vode pripadaiu srednjemu Ievantl-nu. to ie gornjemu delu nliocena. Število produktivnih slojev ie razmeroma veliko, a razširjenost še daleko večda.
Da bi se za konzum pribavila čim večia količina vode. b'lii Dostavljeni primerni stroii za PoSnitev s tako kapaciteto, da ie mogoče zadostiti vsem potrebam. Delova-nie stroiev ie avtomatično in neprekinjeno.
Danes, k^ se vsestransko uvaiaio najmodernejše hidroteraoevtske metode, ne moremo dovoli naglasit«. kako vel:k ie Pridobit ek. ko imamo vodo tako visokih kvalitet kakor ie ra-zvidno iz same analize:
usodno deluje na izvestne življenjske procese srca.
Vsebina kalcil-iona ie takisto Dotrebna za delovanie srca. V nainoveišem času mu pripisujejo veliko važnost Pri zgrušavaniu krvi. To ie izvrstno zdravilo pri pretirani funkoiii čreves. črevesnih katarjev, in so v tem smislu izvedeni poskusi dali vrlo dobre rezultate.
Koncentraciia magnezij^iona. ki se nahaja v tei vodi vrši poleg drugega vpliv na delovanje pankreasa (trebušne slinavke).
Zelezo-ion se iavlia v mineralni vodi kot fero-ion. iz katerega prehaja Pod raznimi pogoii v komplicirani koloidalni ferosnoi in kot tak prehaia v hemoglobin krvi ter pri slabokrvnosti vrši v teii obliki važno vlogo.
Litii-ion ie specifično zdravilo proti dpo-tinu in v zdravniški praksi uživa veliko zaupanje pri zdravl.ien.iu te bolezni.
Delovanie arsen-iona v malih količinah, kakor v tei vodi. ie pozitivno za Dospeše-vanie rasti, zato priporočajo to vodo osebam. ki so še v razvoju.
Klor-ion ie zelo važen za funkcijo gotovih fermentov. Dokazano ie. da klor-ion kot natriiski klorid v mineralni vodi pospešuje delovanie želodčnega soka in da ubrzuie počasno delovanie fosfatov na dia-stazo. Takisto mineralne vode. ki vsebu-iei,„ natrij ski klorid, znatno pospešuieio delovanie želodca ne samo zaradi svoie kemične sestave, temveč tudi s svoiim ozmotskim pritiskom in tako vršijo potrebno fizikalno delovanie v organizmu.
A naivažneiša iona. vsebovana v sisaški mineralni vodi. iod in brom-ksu. imata že od nefcdai • izredno dobra farmakološka svoistva. Danes, ko skoro že po vsem svetu uvMevaio. da se iodu m ora,i o pripisati mnoge važne funkcije človeškega organizma in ko se že v mnogih državah na prav enostavne načine dovaja iod v človeški organizem. tako posebno v onih kraiih. kier nimaio prirodnih virov z vsebino iod a. ie treba iskreno pozdraviti, da smo v sisaški mineralni vodi našli ta najvažnejši agens, ki odstraniuie neštete motnie in zdravi mnoge bolezni. Delovanie imd'a gre preko ščitnih žlez. tako da zmanišuie krvni pritisk. nadalie pritisk na bronhiiah. odstraniuie posledice hiDerplastionega razviiania žleznega tk;va (kakor golšo, nabreklost limfatičnih žlez itd.). Empirično ie ugotovljeno. da deluie na funkcionalne motniave pri arterlosklerotičnih procesih in ugodno deluie ori astmi in nevralgiii. Takisto po-spešuie hitreiše odstranjevalo e struna pri akutnih intoksikaciiah (svinec in živo srebro) ter pri kroničnih zastrupileniih (niko-
amonij	0.0180	magnezffl	0.0388	jod	0.0036
litji	0.000011	železo	0.0006	fluor	0.0001
kalil _	0.00099	mangan	0.00004	sulfat	0.0028
na trii	0.8050	aluminij	0,0007	tiosulfat	0.0011
kalcit	0.0377	nitrati	0.0015	h;droarsenat	0.00004
stroncij	0.0001	nitriti	0.00001	hidTofosfat	0.00^5
barii	« 0,0001	Jdor	0.9223	hidrokarbonat	0.9273
		brom	0.0038		
Tudij v tefi mineralni vodli ie raizstopina različnih soli po 2.7743 g v kr vode. od katerih vsaka vrši posebno takoišniio ali trajno funkcijo na ljudska organizem.
Znaten vpliv na delovanie želodca in črev vrši ailkalična voda zaradi hidrokar-bonat-iona in že Po kratki uporabi zdravi tudi večletne motnje v prebavi. Voda. ki ie bogata na bikarbonatih. obogatiti e seč na a lk al Ibikar bon a tih in tako znižuje kiselnost. Kdor Piie tako vodo. doseže ugodno raz-redčenie seči iu ie tako omogočena h'trei-ša iu lažia rataplaciia skodli ivih ur a tov. Razen tega je bikarbonat-ion močan katalizator pri m eni a vi tvari ter dobro zdravilo ari želodčnlih. črevesnih in ledvičnih bolezni Natrii-ion. ki ga premore ta voda v velikih količinah, kakor tudi kalii-ion v mafih koKčimah. kakor v tem primeru.
tšn. kofein itd.).
Iz vsega navedenega ie razvidno, da ie indikaciisko področie zelo veliko. Razen navedenih indikacii pa sisaška mineralna voda zdravi tudi revmatizem sklepov in mišičevja, kronične procese Pri žensk;h boleznih. skrofulozo. rahitido. anemiio. r»?'a-belost. nevrastemlio. tuberkulozo kosti, skle-dov in žlez. razne kožne bolezni itd. Ako naposled upoštevamo, da ie ta voda pri-rodno zdravilo, ki izvira iz osrčia zemilie in ki ga niti naiisoretneiši sintetik ne bi mogel reproducirati ter ga organizem b""ez težav osvana in izkorišča, preostaia samo še posameznikom, da se tega zdravila lotijo. ea preizkušalo m uživaio ne samo kot zdravilo, marveč tud5 kot izredno ugodno namizno piiačo. Tako lahko samo še vzkliknemo: »Zdravnik zdravi nriroda ozdravit«	791
Brzojavka
A. Frelog, glavno zastopstvo Remington
Ljubljana, Marijin trg
Kod natjecanja u brzom pisanju na stroju za prvenstvo Jugoslavije od tri nagrade dobili su Remington strojevi dvije stop prva nagrada Remington treča nagrada Remington Noiseless stop
s pozdravom Remington Typewriter Company
ŠPORT
Kako je postal Schmeling svetovni prvak
Schmeling — svetovni prvak! Z neobU čajnim navdušenjem je zlasti Nemčija sprejela to vest, ki pomeni višek boksar« ske karijere plavolasega Nemca. V nekaj letih je mladi Schmeling, čigar starši so bili ubogi, postal bogat mož. Schmeling je bil najprej amaterski boksač. Se preden je dosegel naslov amaterskega prvaka, je pre« šel v tabor profesionalcev in sedaj si je priboril največji naslov v boksarskem športu.
Slika Yankee stadiona,
kier se je vršila borba, je bila naravnost impozantna. Med gledalci - bilo jih je okoli 80.000, ki so plačali na vstopnini /40 tisoč dolarjev - so bili zastopniki vseh slojev ne\vyorškega prebivalstva. Vsi od dolarskega milijonarja do najpriprostejse« oa delavca so pričakovali borbo z največ« io napetostjo. Od prominentnih osebnosti so bili prisotni novoizvoljeni predsednik P.ra/iliie ,nemški in angleški poslanik new« vorški' župan \Valker, avtomobilski »kralj« Chrvsler in zadnji svetovni prvak Tunney.
Potek borbe
Ob največji tišini sta se borca predsta« vila občinstvu. Sharkev je takoj prešel v napad. Nebroj udarcev pade na dobro kri« teoa Schmelinga, ne da bi pustili na njem kake posledice. Vendar konča prvo kolo v korist Sharkeva. Tudi drugo kolo konca v clinchu za Američana. V tretjem kolu pobeane Schmeling pred Sharkeyem, ki ga ostro napada, v svoj kot. Še tukaj dobi hud udarec od Sharkeva. Zazvoni gong in tudi to kolo pripade očitno Sharkeyu. Sedaj je prišlo
senzacionalno četrto kolo.
Oba borca sta se borila dokaj nervozno. Schmeling se nekaj popravlja in je kmalu zelo v premoči. Nenadoma dobi zelo ni« zek udarec v dimlje. se zruši in se vali stokajoč po tleh. V tem trenotku izbruh« ne strahovit tumult. Schmelingovi sekun« danti skočijo v ring ter odnesejo svojega varovanca v kot. Sodnik, ki sam ni videl nizkega udarca, jc pričel Schmeilnga izšte« vati. Takoj se sestane razsodišče ter pro« glasi Schmelinga, ki še vedno ni prišel k sebi. za svetovnega prvaka, in sicer ker so ostali sodniki opazili nizki udarec ter Sharkeva zaradi foula diskvalificirali. Brez« dvom no je, da je bil Sharkev do trenotka diskvalifikaije boljši. Zgubil pa je svoje živce ter v desetinki sekunde nepremišlje« nosti pustil iz rok največjo šanso v svo« jem življenju. Schmeling, ki je prišel le po« časi k sebi, je popolnoma apatično sprejel čestitke Venomer je izjavljal, da obžalu« je usodo Sharkeva in da mu bo vedno na razpolago za revanžo. Sharkev je bil po« polnoma potrt. Zaprl se je v svojo kabino ter odklonil vsak sprejem. Le novinarjem je izjavil, da ni zadel Schmelinga nefair in da je bil njegov udarec dovoljen.
Schmeiingu gre dobro
Na Dunaju in v Berlinu so bile v petek razširjene govorice, da jc Schmeling pod« legel svojim poškodbam. Ta vest se je iz« kazala za neresnično. V petek popoldne je govoril telefonično s svojo materjo v Ber« linu ter ji izjavil, da mu gre dobro, da bo kmalu prišel v Nemčijo ter čimprej pora« bil priliko, da brani svoi naslov svetovne« ga prvaka.
Carpentier o Schmeiingu
Carpentier je po borbi obžaloval, da se je prišlo do odločitve zaradi foula Shar« jkeva. On je od vsega početka veroval v zmago Nemca ter je prepričan, da bi bil Schmeling tudi zmagal, ako bi bila borba šla do konca, ker se je v četrtem kolu vi« delo, da se Schmeling izboljšuje in da Sharkev popušča.
Pomen zmage
Večji vtis bi seveda napravilo, ako bi bil Schmeling zmagal s knock outom ali jasno po točkah. Vendar pa to ne zmanjšuje Schmelingovega uspeha, ker je potekla šele ena četrtina časa in se do tedaj še ni mo« gla pokazati boljša kondicija enega ali dru« gega. Boksaški šport je tudi šport, ki za« nteva močne živce, ti pa so Sharkeva za« pustili in zmaga Schmelinga, ki je prenesla svetovno prvenstvo v Evropo, je bila ne« oporečna.
Sekcija ZNS. (Službeno). Delegirajo se k tekmam dne 15. t. m. na igrišču Primor« ja: ob 8.30 Svoboda rez. : Svoboda«Vič g. Lukežič, ob 10.15 Krakovo : Natakar g. Czernv — Tajnik.
Iz SK Ilirije. Nogometna sekcija po« živa vse igralce in člane načelstva danes točno ob S.30 na igrišče v svrho sodelova« nja pri teku za Shellov pokal. Udeležba ob«
vezna! Vsak igralec naj prinese s seboj primerne čevlje za cestni tek. Sekcijsko službo bo opravljal g. Betetto. Predsed« stvo prosi člane glavnega in vseh sekcij« skih odborov, ki niso tehtno zadržani, k sodelovanju v razsodišču pri današnjem stafetnem teku. Stavite se ob 8.30 na raz« polago načelniku lahkoatletske sekcije na igrišču ob Celovški cesti! — Težkoatletska sekcija bo imela od ponedeljka 16. t. m. svoje redne treninge na velesejmu. — Dam« ska gimnastika se redno prične v sredo 18. t. m. na velesejmu. — Klub priredi v borilnici sabljaške sekcije v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti v ča« su od 17. — 21. junija t. 1. turnir s sabljo za prvenstvo kluba za leto 1930. Pr.ičetek borb dnevno ob 19. Članstvo ostalih sekcij in drugih športnih društev, kakor tudi vsi interesenti, ki se zanimajo za viteški šport mečevanja, so iskreno vabljeni. — Vsi lah« koatleti, nogometaši in plavači ter člani drugih sekcij, ki so prijavljeni za Shellov pokal, naj se zbero danes ob 8.30 na igri« šču Ilirije. Od tu jih odpelje avtobus ob določenem času na posamezne predaje. Opremo je po možnosti prinesti seboj.
SK Natakar poziva k prvenstveni tek« mi danes ob 9. dopoldne na igrišče Primor« ja naslednje člane: Ozebek, Dolinar, Otič, Podgornik, Jelnikar, šuštaršič, Vizjak, Zaje Strnad, Novak in Slapar. — Točnost!
SK Jadran. Danes ob 14.30 na glavnem kolodvoru: Pero, Stajnar, Brcar, Kosmač, Šavs, Jernač, Kocjan, Beno, Kern, Zaje, Kotar, Sever, Rogač. — Maršal.
SK Krakovo. Za današnjo prvenstveno tekmo, ki bo ob 10.15 na igrišču ASK Pri« morja, poziva načelnik naslednje igrače: Erkerja, Bardutzkega, Jerška, Kosa, Logar« ja, Grabrijana I in II, Waggerja, Jesenka, Markiča, Novaka, Komana, Vidmarja in Klančarja. Stranski sodnik Kukovca. Re« ditelji: Roškar, Kačar, Marinšek.
SK Grafika. Na podlagi sklepa odbo« rove seje z dne 13. t. m. se sklicuje izred« ni občni zbor SK Grafike za dan 30. juni« ja 1930 ob 19.30 v salonu restavracije Lloyd. — Odbor.
Ali bomo šli na X. olimpi-Jado?
Res je, da bo marsikdo dejal, da je X. olimpijada še predaleč, da bi bilo tre« ba že sedaj razmišljati, kje bomo dobili denar in koliko ga bo treba, če bomo ho« teli 1. 1932. sodelovati v Los Angelesu. Toda prireditev se bo vršila na skrajnem zapadu ameriške celine in pot do tja in bivanje tamkaj bo tako drago, da morda niti dve leti ne bosta dolgi dovolj, da bi zbrali v Jugoslaviji dovolj sredstev za udeležbo naših športnikov v Los Angelesu.
Ameriški delegati na mednarodnem olimpijskem kongresu, ki se je nedavno vršil v Berlinu, so prinesli s seboj že po« drobne načrte o stroških prihodnje olim« pijade in so jih razgrnili pred vso evrop« sko športno javnostjo, da bi si lahko ust« varila približno sliko, kako so Američani rešili problem financiranja te vsesportske manifestacije.
Stroški za posameznega udeleženca bo« do znašali 450 dolarjev ali okroglo 25.000 dinarjev. Tajnik organizacijskega odbora Garland je takoj opozoril, da se je treba kljub navidezno visoki »režiji« takoj od« ločiti za udeležbo, ker bodo oni. ki bodo z odločitvijo oklevali do zadnjega našli v Ls Angelesu vse zasedeno. Olimpijada v Ameriki bo brez dvoma med največjimi, kar smo jih doživeli.
Strošek 450 dolarjev razmeroma ni ve« lik. V prvi vrsti so izdatki tako nizki sa« radi tega, ker bo Amerika zgradila v bli« žini stadiona olimpijsko mesto, kjer bodo skupno nastanjeni vse tekmovalci, sprem« ljevalci in zunanji gledalci. Ideja ni ori« ginalno ameriška, ker je bilo slično skupno bivališče zgrajeno že 1. 1920. v Anversu, kjer se je zelo obneslo. Isti poskus so po« novili 1. 1924 v Parizu — manj srečno, do« čim so v Amsterdamu 1. 1928. pustili vpra« šanje bivališč nedotaknjeno, kar je imelo za udeležence mnogo neljubih posledic. V Amsterdamu niti najmanj niso računali s tem, da morajo nekjteri manjši narodi zelo štediti, če se hočejo od domo« vine udeležiti prireditve, na katero pa po razvoju svojega narodnega športa morajo priti. Amerika je temu zlu odpomogla s tem, da bo dala zgraditi olimpijsko mesto.
Mestece bo zgrajeno v neposredni bli« žini stadiona, sredi zelenja, in bo okrog in okrog zatvorjeno, tako da bodo tek« movalci lahko pod stalnem nadzorstvom svojih trenerjev. Naselbina bo razdeljena v oddelke, kjer bodo posebej nastanjene reprezentance raznih narodov. Vsaka pa« lača bo imela prostore za zabave in se« stanke, dočim bodo sobe opremljene le z eno ali dvema posteljama. Kuhinje bodo zbrane v posebnem delu mesta — ne ka« kor v Anversu —, kjer bod"> prirejene tu« di jedilnice in čitalnice. S tem hočejo pri« reditelji preprečiti, da bi dim in slab zrak,
ki se širita okoR kuhinj, ne kvarila atle
tom volje in prilike za nemoteno trenira« nje. Kljub temu je seveda vse preskrblje« no, da bo lahko vsak narod dobival iz skupne kuhinje hrano po lastnem okusu Vsak narod bo lahko imel svojega last« nega kuharja, ki bo skrbel za vsakdanjo običajno hrano svojih rojakov.
Stroški za bivanje in prehrano pa kljub tej dobri ureditvi ne bi bili tako nizki, če ne bi velik del izdatkov za prehrano prevzel ameriški olimpijski odbor, ki se bo glede nabavljanja in kontrole spora« zumel z delegacijami posameznih držav. Stroški za bivanje in prehrano bodo zna« šali povprečno 2 dolarja to je okoli 110 Din dnevno, kar vsekakor za Los Ange« les ni veliko. Seveda bodo tvorili glavni del stroškov izdatki za prevoz čez morje in dovoz po ameriški železnici. Kljub 40 odstotnemu znižanju voznih cen na želez« nicah je treba računati na atleta okroglo 400 do 450 dolarjev izdatkov. Ameriški olimpijski odbor je do podrobnosti pro« učil finančno stran prireditve in je dose« ženi minimum stroškov gotovo najmanjši, ki je dosegljiv.
Za naše razmere so te številke še več ali manj previsoke. Zato gotovo ni brez pomena, če bi odločilni faktorji v naših savezih oziroma olimpijskem odboru že sedaj posvetili temu vprašanju nekoliko pozornosti, ker bo v zadnjem trenutku brez dvoma nerešljivo. Akcija zahteva v prvi vrsti za nas izredno veliko materijcl« nih žrtev in jo je razen tega treba precej pospešiti, ker je sicer nevarno, da Jugo« sloveni na X. olimpijadi ne bomo zasto« pani. Udeležba na tej prireditvi pa je mnogo važnejša kot udeležba na raznih svetovnih prvenstvih v posameznih pano« gah, kjer smo dosedaj hodili večinoma le po dobre nauke. Če že res ne gre drugače, potem pojdimo v šolo tja, kjer bomo lah« ko videli vse in se naučili vsega, česar nam še manjka! Zato mislimo že sedaj na X. olimpijado, ki bo gotovo prekosila vse dosedanje!
SOKOL
Pozdravljeni sokolski bratje in sestre v belem Celju
Pre-d 20. Jetfi. kmalu po krvavih ljubljanskih septembrskih do«od!kiih. ki so razvme-Ji tudi naiimilaoneiiša Sirca v slovenskem narodu za nepopustljivo in odločno naciio-nalnio borbo proti Avstriji, je bila na vročih celjskih tleh porojena celjska sokolska žuioa. Pod njenim toplim okriljem se ie razrvmala vsa Jeta borba za staro pravdo in za čiste narodne svetinje ter za svetle vzore naišliih nepozabnih prednikov. Danes slavi celjska sokoiska žuroa svoi 20-letni častni obstoj, ki ga v viseri dolgi z burnimi vihar ji tunčeveca sovraštva in tlačeni a pre-oreženi doibfi ni mogel uničiti ali visaii prekiniti nairagermamski fanatizem. Šele v u.ie-dniemi. lastni državi so se mogle eaceiitt težlke rane. Iki so iih nreiieR jugoslovenski nacionalisti ood kruto tujčevo kmrto. Obenem slarri svorio 40-lofcnioo tudi cefeko sokol sik o društvo.
Ponosno zre naše sokolsitvo na svojo preteklost im kot svetle zvezxle žaTe doseženi oiliii iz niegovSh oči ter z ntiezovih ne-omadeževaraih praporov. Tudi davni sen o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavlie se ie uresničil. Na aedu mu sto.i>i sam junaška naš kralj Aleksander I. Precei dela leži sicer še pred naimi. toda čvrste sokolske vrste ga bodo z jeklenimi mišicami in vedrim umom zmagale z lahkoto.
Dames. ko orihaiiate na iub6!ewi! zrtet. bodite brartie in sestre naiiiprisrčneie in z v®o orekoevašočo bratsko ljubeznijo oozdrav-Lierai v belem Celju pod sivimi Tazrvalinami ponosnega gnezda celiskih grofov ob bistri Savimi!
Iiz vse dnše vam kličemo: Dobrodošli v sivobodmem jugoslovanskem Cd ju! Zdravo!
Opoearjatno vse prijatelje Sokola II na
njegov javni nastop, ki se vrši danes na letnem telovadišču na Prulah ob pol 5. popoldne s telovadbo vseh društvenih oddelkov. Po vežbi prosta zabava.
Redna seja uprave župe Ljubljana bo v torek. 17. t m. ofe 20. v mali dvorani Sokolskega doma na Taboru z dnKvnim redom: poročila činovnikov, izvesitje o žup-nem zletu in ekspediojji župe v Beograd.
Vsem društvom župe Ljubljana. Po telefonskem sporočilu zletne pisarne' iz Beograda, so bili na vsa sokolska društva danes razposlani zletni znaki in legitimacija P® povnetjn. Naročamo br. društvom, da po. silfike brezpogojno dvignejo pri pošti in plačajo ter razdele med člane. Ako je znakov preveč, naj se jih skuša prodati alj pa vrnite ono število, ki sta ga preveč prejeli
—	zopet po ponetju zletnemu odboru, ker nam tako naroča. _ Župna uprava Ljubljana.
Sokolskim društvom žnpe Maribor! Pozivamo vsa društva svojega področja, da nam javijo takoj po dopisnici Število udeležencev in udeleženk (detajlirano!) za glavne zletne dni, da zamoremo pravočasno zahtevati zadostno število železniških vagonov. (Društva, ki tega ne bi storila, si naj pripisujejo posledice = stiskanje v vagonih sama!)
—	Tekmovalce in tekmovalke odračunite. ker potujejo prej; groe župe se odpelje v Beograd 25. junija. Natančni odhodni čas še javimo, ko dobimo tozadevno poročilo od Saveza. — Žnpna uprava.
Sokolska loterija. Vodstvo sokolske loterije v prid Sokolsikeimu domu v Beogradu opozarja, da se je vršilo 10. junija žrebanje v Beogradu ter pozivna vse udeležroike loterije, da najkasneje do 17. t. m. obračunajo, ker pozneje ne bo več časa in bo izdana oficijelma lista dobitkov. Potem odbor ne bo več prejemal vrnjenih srečk, pač pa zahteval njihovo plačilo.
I »šel je »Sokole, glasilo sokolskega pred. njaštva, št. 7. do 10., ki vsebuje poleg nadaljevanja dr. Murnikovega članka >Kultura in telovadba« razpravo o plavanju od br. Macanoviča iz Zagreba, ki vsebuje mnogo koristnih navodil glede tega športa ter primerne slike. Nato pa sledi red plavalnih te. kem, navodila za tekmo naraščaja, red za tekmo za slovansko prvenstvo in nato podrobno razlago nastopov članov In članic k prostim vajam v Beogradu, kar je največje važnosti za vse prednjake. zlasti pa župne načelnike in načelnice, da se že v naprej seznanijo z načinom nastopa In odhoda. Končno pa prinaša Zletni vestnik navodila članstvu za zbiranje k prostim vajam na zbirališčih, tako da ima vsak telovadec in prednjak v tej številki vsa navodila za beograjski zlet zbrana priročno in razumljivo. Razpored tekem priobčimo jutri. Ameriški Sokoli ▼ domovini]. V četrtek zve-
čer so dospeli preko Rakeka v Ljubljano in nadaljevali pot k svojcem številni ameri. ški Sokoli in tudi nekaj Američanov, ki 6e nameravajo udeležiti vsesokolskega zleta v Beogradu. Na postaji sta pozdravila drage goste zastopnika župe br. Ludvik in Švaj-gar. Čeitvorica izmed ameriških bratov je izstopila ter si ogleda v Ljubljani sokolska društva, stopi v stike s saveznim načelni-stvom jtd. Nameravajo pa počakati na drugo ekspedicijo, ki je odšla 11. t. m. iz Ne\v Yorka s parnikom Mauretania in pride danes teden v Ljubljano. Bratje so izstopili v hotelu Miklič. Pozdravljeni v naši sredi!
Kmetijski vestnik
Pridelovanje kvalitetnih vin
Iz referata na vinarskem zboru v Ljutomeru.
Vinska kriza, ki obstoja ves čas od prevrata in se pojavlja enkrat v milejši, pa zopet v ostrejši obliki, ima evaj vzrok v tem, da so naši vinogradniški okoliši izgubili svoja predvojna tržišča v sosedni avstrijski republiki, nadalje v splošnem posi-romašenju ljudstva, ki danes mnogo manj vina konsuniira kakor nekdaj, ter v industrijski produkciji cenenih manjvrednih brezalkoholnih pijač, ki se producirajo z malenkostnimi stroški in za katere se ne pobira nikakšna trošarina. Slovensko vinogradništvo pa še trpi špecijalno zaradi uvoza cenenih vin v našo banovino iz južnih krajev države.
V poslednjih letih se lahko splošno opazuje dejstvo, da najde dobro vino za primerno ceno še vedno kupca, slabo vino pa tudi za nizko ceno le težko.
To nam mora biti migljaj, da leži delna rešitev krize, poudarjam delno rešitev, v produkciji kvalitetnih vin, ki so namenjena v prvi vrsti za izvoz v inozemstvo, zlasti na naša predvojna tržišča. Največji zadržek temu je danes previsoka uvozna carina za vina v Avstrijo.
S tega stališča je popolnoma pravilno, da se za naše slovenska vinogradniške razmere poudarja kvalitetna produkcija, in 6icer le tam, kjer je kvaliteto proaucirati mogoče. Drugi za kvalitetno produkcijo manj primerni vjnogradni okoliši naj služijo produkciji cenejših, zdravih vin za domači konsum; za vinogradništvo neprimerni okoliši in položaji, ki so v precejšnji meri zasajeni z zloglasno šmarnico, Ivi mora izginiti, naj služijo drugi bolj rentabilni kmetijski kulturi.
Zaradi tega bi bilo velike važnosti, ako bi se izvršila kvalifikacija naših vinogorij glede sposobnosti, ali morejo služiti produkciji kvalitetnih ali samo navadnih konsum nih vin ali pa so za vinsko produkcijo sploh neiprimerna.
Temu primerno je potem sestaviti trsni sortiment za vso banovino.
Preden začnemo razpravo o pridelovanju kvalitetnih vin, je potrebno, da točno označimo, Ikaj so kvalitetna vina. Ta pojem mira biti za nas ozek in ne širok, namreč, da ni vsako vino, ki je dobro, že tudi kvalitetno vino. Vina, ka naj nosijo to elitno ime, morajo biti glede na vse svoje sestavine absolutno harmonična, to je, da so posamezni sestavni deli v najugodnejšem medsebojnem razmerjiu.. Vina morajo imeti primerno množino alkohola, okoli 12 %, kisline le toliko, da ne sili v ospredje, nekako okoli 6 do 7 %; vina morajo biti polna, zaokrožena in pladka in, kar je pri vsem tem važno, da imajo izrazito cvetico ali bulket.
Pridelovanje takšnih vin je odvisno od mnogih činiteljev, katere je treba upoštevati v polni meri
Osnovo za kvalitetna vina morejo dati edinole kvalitetne 6orte, od katerih smemo pričakovati tudi v povprečnih letih primerno kakovost. Ni jih mnogo, ki pridejo v poštev za naše razmere in katerih vina so že tudi znana na inozemskem in na našem vinskem trgu.
Za kvalitetno produkcijo v slovenskem vinogradništvu pridejo v poštev le bela vina, za produkcijo kvalitetne črnine so bolj poklicani drugi deli naše države, zlasti Dalmacija.
Med kvalitetnimi sortami zavzema po svoji izredni kakovosti brez dvoma prvo mesto renski rizling, ki je doma, kakor že to ime pove, ob Renu v Nemčiji. Sorta srednje rodi in je pozna. Da pa prvovrstno vino s fino cvetico le tedaj, če popolnoma dozori, oziroma da je grozdje že nekoliko prezrelo. Sorta spada le v strme kamenite in lapor-nate položaje v najugodnejših legah.
Šipon ali moslavee je naša domača sorta, ki je dala svetski glas ormoško - ljutomerskim vinom. Vsi jo poznamo ter so nam znane njene dobre in slabe strani. Čeprav šipon na razširjenosti izgublja, iz vrst kvalitetnih vin, ki pridejo pri nas v poštev, ga pa vendarle ne smemo črtati. V manj ugodnih letih da sicer kisla vina. In to v večji meri nego druge sorte, v dobrih letih pa, ako se pozno trga, da kvaliteto, ki je gotovo prva za renskim rizlingom, šipon je' pozna sorta in spada v slične razmere kakor renski rizling. V ormoško - ljutomerskih goricah da tudi v težjih zemljah izvrstno vino.
Rdeči traminec je v primeru s prejšnjima sortama neflcaj bolj z^oden ter da močna vina s prijetno in izrazito cvetico. Še močnejšo cvetico ima varieieta dišeči traminec. Traminec se zadovolji tudi z nižjimi legami ob vznožju vinograda. Prav izrazitih vin traminca je pri nas še zelo malo.
Beli bursrundec je francoska sorta, ki je pri nas že precej znana. Je sicer občutljiva sorta v dobi vegetacije in v zorenju rada gnije, ako je vreme deževno, je pa bolj rane sorte, ki da gladka vina s prijetno, fino cvetico in ima razmeroma malo kisline. Tudi beli burgundec bi se zadovoljil z nižjimi legami, zaradi občutljivosti za bolezni in ker rad gnije, spada v breg.
Rulandee. ki ie soroden z belim bur-•gundcem. da prvovrstna, močna in aroma-tična vina z malo kisline. Zaradi male rodovitnosti ie le malo razširi en. Je to v bodoče zadeva selekciie. da rodovitnost ru-Jarodca dvigne.
' Savlnian ali muškatni sllvanec ie Postal •v zadrorh letih pri nas nekaka moderna kvalitetna sort«. Domovina mu te Francoska. V naših razmerah da lepa vina s prijetno cvetico. Najbolj izrazita bo vina v
prvem letu. Silvanec je v splošnem dobra, a bolj
nevtralna sorta, k; na da v dobrih letih in v primernih položajih aromatična vina, ki ne zaostaiaio za renskim rizlingom. Takšna vina so t>a le redkost. (Janžev vrh v Pefcrah).
' Rumeni muškat ie splošno znana sorta, ki ie pa v 6tmjenih nasadih le malo razširjena. Edini več.ii nasadi so na strmih obronkih Kozjaka. Muškat ima svoje posebnosti ter povzroča vinogradniku pogostokrat mnogo ieze. On oozno dozori ter ima precej kisline. Niegova cvetica ie znana: naiboli priljubljen ie kot mošt. dokler ie v vrenju, oziroma kot mlad^ vino.
Laški rizling, razni veltljnci. neubiirgo-vec in druge sorte dado kvalitetna vina le v orav dobrih letih.
Navedene sorte moreio dati dobro kvaliteto le v primernih položajih in zemljah. Popoln uspeli smemo pričakovati le v izrazitih strmih vinogradnih položajih, ki so obrnjeni proti jugu. jugovzhodu in jugo-zč.pad.u. druge lege so že manj vredne. Tudi elede kakovosti zemlie dado na.iboliše kvalitete v kamenitih. lapornatih in peščenih zenrliah: težke zemlje so manj ugodne.
S podlagami, ki so pri nas običajne, moremo dobro iz-haiati ori vseh navedenih sortah. — Sledj še nadaljevanje.
Inž. Ivo Zupanič.
Razmerje med viničarji in vinogradniki
Vinogradnik v Slov. goricah nam piše:
V 3.. 4. in 5. številki »Trgovskega tovariša« se bavj g. Fran'i o Hanc s problemom naših vini;ariev. Zdi se mi. da je pisec o tem vprašanju nekoliko premalo poučen in da se ie tudii premalo potir-udil. podati zadevo povsem objektivno. Opozoriti hočem le na nekatere nepravilnosti, v naprej pa se zavarujem proti morebitnim očitkom, da ie položaj vini carjev zavidanja vreden. To ni: zavidamia vreden pa tudi ni položaj vd-nogradntkov.
Viničarji so diružine. kii ooravliiaio vinogradniška dela. prejemajo za to malo plačo in ima.io svoje naturalno gospodarstvo: ot-stoi viničarskih družin ie odvisen mnogokrat le od spretnosti vimčaria in niegove gospod'inne. Razmere so cesto zelo različne že pri viničamh .istega gospodarja, še boli različne pa seveda pri vina čari i h razmah gospod a rje v. Da se viničarsko razmerje ne da urediti po enem kopitu. na-iboKe dokazuje dejstvo, da tudi novi. od bivše mariborske oblastne skupščine spreieti viničar-ski red. ne predvideva nikakih določb gie-de temelinih mezd. ampak prepušča to PO-godibi med gospodarjem in vindčariem.
V.iničarje opisane vrste pozna le bivšf Staierska. nekaj malega ie v ofomein-'! krajih Medjimur.ia in na Hrvatskem v okr -lici Kr.iževca. kamor oa so se tudi d ose O iz naših krajev. Že v časih, ko je bilo urejeno r a zmeni e med viničarjem in gospodarjem s štajerskimi deželnimi zakoni .z leta 1886 in 1S9# ie imel viničar vedno: 1. prosto stanovanje: 2. deputatno zemlji, vinski depujat ali pa možnost, da si ie pr.. služil z mlaovLio nekaa žita: 3. možnost, da si redi svinje, kokoši mi vsai eno kravo.
Bili oa so to časi. ko v vinogradih šj niso ipozin-ali ne rigolania. ne škropitve. ul žveolam-a. tako da ie viničarjem _preosta»^-lo dovolj časa za drutra dela. Člani vi -carskih družin so lahko hodili na c;-lo drugam, zlasti na seziisko delo na Hrvatsko, in so si tam prislužili potrebuj gotovino. Toda čim veoi ie bi] vinograd, tem več ie bilo dela in zaslužka doma in tem Iažie ie vinogradnik dobil všničaria. Zlasti za tkzv. gosposke viničarie ie bilo vedno dovoli ponudb in iih ie še danes. V teh vimčariih so običajno strokovn^ nai-bolli izobraženi in najbolje situirani viiri-čarin. Mnogokrat si tak viničar redi tri do štiri krave, česar kmečki posestnik ,s 3 do 5 orali z e milje ne more. Zato lahko »gospod« tud: danes za manjšo plačo lažje dotm vini-čarja. kakor mali vinogradnik, čeprav p-o-hiuia viš^o mezdo. Prav neokusno ie govoriti o tem. da ie smel gosnodar še pred 50 leti svojega vinačaria nekaznovano pretepati. Viničar ni bil nikdar suženi. marveč vselej svoboden ter ie lahko svoio službo vsako leto mencal, če mu ni ugaialo. Če pa se miu ie zcodila krivica, so sodila sodišča za vioičaria in gospodarja po zakon« in pravici.
Po ugodnostih v naravi. M .irh prejema, se ravna vsakokratna plača vinččaria. V mariborski okolici so viničariie večinoma tako ureiene. da lahko vsak viničar redi po več krav. Krmo. stelVi in često tud; živino mu preskrbi gospodar, ves izkupiček za mleko, maslo, sir i. t. d. pa prepusti v;ni-čartu. Tudi drugod so razmere take. vendar pa v oddalienejSih. krai h ni prodaine možnosti za mleko in mlečne izdelke.
Pri viniicarjih govoriti o plači ie splon zelo težavna zadeva, posebno še. ako gre za razmerle med kmečkim vinogradnikom, kier gre običajno daiatev za dajatev. Tako da.ie na primer cd nekdai sloven.iegrašlk' vinogradnik svojemu vire čaru plemensko prase. vredino od 200 do 250 Din. v odškodnino za 12 do 15 delavcev ali dnin. Slično se računa na or. za odškodnino za 8 do 1i> delavcev, ako or'e kmet viničariu ves da:i s parom komi. i. t. d. Delavoi dobe seveda tudi brano. Denarne svote pri takem računu sploh ni.	.
V ostalem pa sem mnenja, da razprava takega stila, kakoršne so one v »Trgov« skem tovarišu«, prav nič ne pripomorejo k izboljšanju razmerja med viničarji in gospodarji, nego ga k večjemu še poslat* šajo. Največje zlo je v tem, da viničar ni zasiguran za primer bolezni in onemoglo« sti, ker tega tudi novi viničarski red, ki ga je izdala mariborska oblastna skupšči« na, ni uredil. Ako je za delavca ali name« ščenca bolezen v hiši največja nesreča, je za viničarja še večja. Viničarji so običaj« no oddaljeni od mest in krajev z zdrav« niki ter morajo za vsako pot plačati ve« like zdravniške honorarje. K temu pride« jo še drugi bolniški stroški in tako se le prepogosto zgodi, da gre iz hleva svinja ali krava, ki predstavljata često edini vir dohodkov.
Enako težaven problem je nedovoljna zaposlitev številnih viničarskih rodbin. To so vprašanja, o katerih bi bilo treba razpravljati.
Dandanes bijeta i viničar i vinogradnik hudo borbo za svoj obstoj. Prihranki, ki iih je imel morda ta ali oni, so že davno šli, in za to je danes bolj ko kdaj poprej potrebno složno delo med viničarjem in gospodarjem in skupno iskanje poti do napredka vinogradništva, te važne pano« ge kmetijskega gospodarstva.
Kar se tiče bega viničarjev v mesta, r tovarne, bi bila pač krivica za viničarje, ako bi skušali to s silo preprečiti. Vini« čarski sin ima prav tako pravico, da se izuči kake obrti ali trgovine, da gre k že« leznici ali v tovarno, kakor vsak drugi. Nihče mu ne more zameriti, če si išče iz« boljšanja svojega položaja.	—r.
KRALJESTVO MODE
Kopalni klobuk
je razen del kopalne opreme in bi vsaka kopalka morala kar najskrbnejše izbrati ono pokrivalo, ki se najbolj prilega nje* nemu tipu, ker sicer pokvari cel vtis svo*
Čipkaste obleke
Obleke iz čipk veljajo že od nekdaj za višek elegance. Pred nekaj leti so bile ta* ko razširjene, da so se jih elegantne žene že nekoliko naveličale in zato zadnja leta skoro nismo videli čipkastih modelov. Te* mu je letos zopet drugače. Čipke so zopet v ospredju zanimanja.
Čipke so izredno praktičen materijal, ker se morejo uporabiti ob vsaki priložnosti, saj se nosi čipkasta obleka zvečer in po* poldne, učinkuje vedno elegantno in mod* no kultivirano in svoje nositeljice nikdar ne razočara, ker se prilega v vsak družab* ni okvir.
Nove čipke so že zaradi tega izredno porabne, ker se izogibajo vsakega pretira* vanja v vzorcih, ki so sicer nežno zarisani, a vendar dekorativni, čipka pa je mehka, a prevlečena z debelejšimi nitmi, ki dajejo materijaki potrebno oporo.
Barve so vseskozi zmerne, nikdar ne kri* ceče ali vsiljive. Prevladuje črna, modra
ali beige barva, poleg tega pa so se uve* ljavili oni medli, nežni toni, h katerim prištevamo svetlo akvamarinasto in mot« no rožnato barvo. Imamo pa tudi pisane čipke, priljubljena je zlasti črno*rožna:a čipka.
Moderni so lepi čipkasti kompleti; tak* šen model kaže naša zadnja slika. Krilo iz črnega čipkastega materijala se tesno oprijemlje bokov, navzdol pa se razširja v zvončaste gube. Dolga ravna jopica je iz istega blaga. Bluza je iz enako vzorčastih čipk rožnate barve. Opremo izpopolnjuje širok črn slamnik, okrašen s cvetjem rož* nate barve.
Na naši prvi in drugi skici vidimo eno* stavno popoldansko obleko in večerno to* aleto, obe iz čipk. Popoldansko obleko odlikuje enostavnost, večerna obleka pa je čisto dolga, bogato zvončasta in oprem* Ijena z elegantnim paletojem iz istega ma* terijala.
Rokavice
Zaenkrat se še vse dogaja v razburkanih modnih valovih velemestnega vrvenja. Pri nas živimo v blaženi nevednosti osve* te, ki so jo izvršile tako dolgo omalovaže* vane rokavice nad ženskim svetom. Okrut* na moda rokavic, ki se nosijo v različnih oblikah od jutra do večera, nas bo menda zajela šele leto dni potem, ko se je uve* ljavila drugod. Torej: zjutraj in dopoldne ustvarijo rokavice s širokimi zavihijaji iz žen nežne vojščakinje, popoldne se okle* pajo v finih mrežah lepih belih rok in zve* čer _ se vlečejo kakor brezkončne cevi tja do ramen. Zapenjajo jih mali, brezšte* vilni gumbki. Zgodbo o gumbih na roka* vicah poznamo še izza dobe naših babic
Populila RAZPRODAJA
e
raznega konfekcijskega in manufaktur-nega blaga v konkurzu
tvrdke GEIČAR & MEJAČ
(lastnica ga. Pavla Hieng)
v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 3
se vrši odslej mnogo pod lastno ceno.
Upravnik konkurzne mase
dr, Treo Luce,
PEGE D<aPravi bitro in brez sledu ,,CREME ORIZOL"
Dobiva se v lekarnah, drogerijah In = parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Za- S
I
greb, Smičiklasova 23. Telefon 49—99.
in prababic: trideset do štirideset gumbov je na taki rokavici in po mukatrpnem za* penjanju pride šestindvajseti gumb v osemindvajsteto gumbnico, tako da z bes* no kretnjo vse odpnemo, pri čemer se se* veda nekaj gumbov odtrga in jih je treba zopet prišiti, medtem ko soprog nestrpno menca in gleda na uro. Pri takem opravilu se potem še igla navadno zlomi itd. itd. Tako da ujetnice dolgih rokavic s solzami v očeh hrepenijo po nadvse prijetni brez* rokavični dobi.
In čemu vse to trpinčenje? Žene so se pač povrnile k mikavni igri skrivnostne zastrtosti, k skrivanju svojih čarov, kar je mnogo bolj zapeljivo, kakor njih raz: kazovanje.
Za dopoldne veljajo nabrane ali nagu* bane, prepete napol dolge rokavice iz an* tilopine kože. Gube teh modelov bodo tvorile čudovita nabirališča za prah. Po* poldanske rokavice so nekoliko daljše, večerne pa so okrašene s pentljami, štra* som, tulom in predvsem z gumbi. V Pari* zu se nosijo modeli iz svetlorožnate meh* ke kože, zapeti z vrsto neskončnih malih črnih gumbkov. Pa ne le število teh gum* bov nas navdaja z ooupom, predvsem je nerodna njih lega. Hudomušna moda jih je namreč namestila ob strani, tako da jih nositeljica nikakor ne more zapeti sama.
'■MU	M m. I.u.u.,1^ ^1111^1 HUii^
je kopalne opreme. Zanimivo je dejstvo, da vidimo na tem polju največje kontra* ste: poleg male čepice iz piqueja srečuje* mo izredno široke platnene klobuke. Mno* ge pa nosijo le pisano ruto okoli glave, ki prepenja lase in učinkuje s svojo enostav* nostjo zelo ljubko.
Zdravniška posvetovalnica
G. D. T. v M. V prilogi ste vposlali iz-vidke želodca in vode in pripominjate, da Vam Vaša bolezen dela velike neprilike, ne poveste pa kakšne so te neprilike. Za presojo Vašega slučaja je zlasti važno, koliko časa traja to stanje, so-li bolečine neznosne, se je pojavilo že hujšanje vsled že-lodčeve bolezni itd. Od same telesne teže nimamo ničesar, če ne poznamo vsaj približne telesne višine. — To pa drži, da obstoja že v drugem mestu diagnosticirana organska bolezen želodca in da se morate v takem slučaju točno ravnati po zdravnikovih navodilih. Poiščite dobrega specija-lista za notranje bolezni — takšne zdravnike imate tudi v svojem mestu — in on Vam bo po točni lastni preiskavi, ki je v takem slučaju potrebna in na podlagi tujih izvidov nasvetoval pravilno lečenje. Ako ne obstojajo hujši znaki, bo verjetno nasvetoval dietetično zdravljenje, ker se dado s primerno dijeto — najboljše pa v kakem zavodu — izlečiti tudi težji slučaji, ki so brez akutnih in nevarnih znakov. Ako ne bo konservativna (v tem slučaju dietetič-na) terapija na mestu, pa Vam preostane še operacija, h kateri Vam bo potrebi svetoval specialist. Prav za odločitev v Vašem slučaju, ali obeta dietetično zdravljenje kaj uspeha ali je operacija na mestu, morate vprašati zdravnika za nasvet, ker zavisi odločitev od točne, osebne preiskave. — Ga, V. B. v M. Po Vasem popisu gre za telesno sicer dobro razvitega otroka, ki se pa duševno ne razvija popolnoma normalno. Otrok je tudi pozno shodil. Navajate, da je nekaj takšnega že v ascendenci, torej pri prednikih in vsled tega je zelo verjetna podmena, da je to vse skupaj prirojeno. Kakšen bo nadaljni razvoj, o tem Vam verjetno pričajo še živeči ascendenti. O priliki pa obiščite kakšnega pedijatra, ki bo zna-biti dal napraviti ev. še kakšen krvni poskus, da bo stvar vsestransko pojasnjena. Ni potrebno, da bi bila to posledica udarca ali padca. — Gdčna M. P. v D. M. v P. Ad 1. No, ta količina krvi ne more biti tako izdatna, sicer bi bili že izkrvaveli. Je-li nosna sluznica v redu? Vzrokov za to je mnogo. Je-li dihanje skozi nos neovirano? Je to edini znak, ki bi nakazal ev. bolezen? Možno bi bilo, da se pojavljajo krvavitve iz nosa, ako izostaja perilo, da ga torej nekako nadomestuje. Vsekakor bi morali za točen odgovor vedeti, ako ni kakih bolezenskih sprememb v nosni duplini, zato se boste morali zaradi preiskave direktno obrniti do zdravnika. Ad 2. To bo zobni kamen, ki se pojavlja pri sicer zdravih zobeh. Jded njim in dlesnom (zobnim mesom) so prava zatočišča bakterij, zaradi tega bi se morali od časa do časa dati odstraniti kamen. Ad 3. Vprašajte, kaj je dobro za kurja očesa. Prav tesno obuvalo! Kakor je enostaven odgovor na to vprašanje, tako enostaven in logičen je tudi odgovor na vprašanje, kaj je dobro proti tej »bolezni«. Ne smemo zameriti stopalu, da reagira na tako maltre-tiranje s kurjim očesom, ker je krivda vedno na naši strani. Za stalno jih odpravimo, če si preskrbimo primerno obuvalo. (Komodnega si kar ne upam Vam nasve-tovati, ali je edino primerno.) Sredstev proti kurjim očesom je legijon. Dobite jih v vsaki drogeriji, pri brivcu itd. Vsa skupaj bodo pomagala le nekaj časa, kajti če sploh kje, je v tem primeru vzročna zveza precej jasna. V skrajnem slučaju je na-svetovati operacijo, ali tako hudo najbrže ne bo. Po navadi si skušamo omehčati zatrdelo tkivo z gorko kopeljo ali s kašno tinkturo, ki jo dobite tudi brez recepta,
Josip Ribičič:
Moč naslovov
Komponist Pet&r je zgrabil celo skladovnico suit, siherzov, intermezisov in kar je še bilo te konservativne šare ter jo položil pred štedilnik: »Na, podkuri, ko ti je zmanjkalo drv za večerjo.«
In se je vsedel h klavirju, da se loti sodobnih skladb. Lotil se jih je z vnemo, jih pilil, jim vrinijal pikantna mesta ter zamorsko razpoloženje. Ko je zarja pordečila jutranje nebo, so stali pred njim črno na belem po en fokstrot, en tango in en charleston. Bili so to trije umotvori, ki jim je Peter spoznal vrednost. ko jih je prepisane zaigral. To je bilo ob sedmih zjutraj in je njegova žena skočila iz postelje ter mu priplesala v naročje, koprneča: ».Moj veliki Peter!«
Pod pazduho note. v srcu upanje, se je Peter podal oto enajstih k založniku, da mu ponudi svoje tri novosti.
Založnik ga je sprejel, iker je z veščim očesom opazil, da rokopis ni preobsežen. Nezaupno mu je pokazal klavir in dejal: »Pokažite!« sam pa se je pogrez-nil v velik usnjat naslanjač in si prižgal debelo cigaro.
Peter je preiigral fokstrot.
Je vzkliknil založnik: »Ni slalbo. Glej ga. kdo bi si bil nrslil! Fokstrot, ki bo vlekel; dajte sem! Kak naslov?«
»Eva!« pravi Peter in se približa mogočnežu.
Pa se založniku namršijo oibrvi in mu roka seže po fekstrotu: »Eva? Kaj se pravi: Eva? Koga hočete danidianes presenetiti z Evo? Dragi' moj, vi ste začetnik, zelen začetnik. To je treba izpre-meniti! Izimislilte si naslov, ki 'bo pikanten, sodoben, pa ne starodeviški. Kako ste prišli do Eve?«
»Mislili sem — tako — Eva iz paradiža, tako — pikantna pač,« je zajecljal Peter.
»Ah, raizumem,« se je zasmejal založnik, »zaradi nagote! 0 'blažena naivnost! Al res mislite, da je nagota danes pikantna? Kaj še! Pikantno je, kar da ■misliti naprej — nagota pa je konec in nič več. Kdaj pa je dovtip dober? Če ga poveste z ,rešitvijo vred'? Ne! Ampak če ga zavijete v tenčioo. da se golota komaj zasluti. Ne, prijatelj! Evo bomo zavrgli in namesto nje vzeli kaj boljšega. Na primer: »Košček svile — notri ti!« Ali: »Ah, tvoj negliže!« No bomo vildieli! Imate še kaj podobnega?«
In je Peter zaigral tango. • »Zelo dolbro. Trgali se bodo zanj. Kaj pa naslov? veselo vpraša založnik.
»Ob poroki,« odgovori presrečni komponist. Založnik iztauM oči: »Človek božji, ali norite? Da vam zbeže vsj neporočeni in da razdražite vse poroče-
ne? Ob poroki To je kakor: »Das Ge-bet einer Jnngfrau« ali »Das Land, wo d.ie Zrbronen bliihen...«
»Ali —«
»(Nič ali. Naslov bomo izpremenili, ali ,pa si iščite drugega založnika.«
»'Kako pa naj —«
»Kako? Manjka naslovov! Čakajte. Him, kaj podoibnega: »Gustl, kaj delaš?« To bi foilo zanjo, — ali: »Marta, Marta, zakaj mj nisi tega prej povedala?« — to pa zanj. Ali kaj podobnega. Ne pa >■ Ob poroki!« Ali imate še kaj?«
»Še en charleston.«
»No?«
In je Peter zaigral svoj charleston.
»Imenitno!« je zaploskala mastna za-ložrtikova roka in se približala, da udari komponista po rami. »Imeniten dečko ste. Sprejeto! Vse kupim. Kako pa ie temu ime?«
»Zamorski ples.«
»KoZlarija! Veste kako mu bomo rekli? »Udri ga pobedru!« Pa na platnice ibomo narisali režečega zamorca, ki zbija po sdbti kakor po bobnu. Hahi! Dobra je ta! Zapišite na rob opombo:. »Kakor ipo ibolbrou« — da ne pozaibim. Imenitno! Sprejmem vse troje in hitro laj izide, dokler je še sezona in so kavarne in 'bari in velesejmi polni jazzbandov.i
S honorarjem v žepu je presrečni komponist Peter stekel domov.
Ogorelo, zdravo kožo
dobite, ako si oterete telo pred zračnimi in solnčnimi kopelmi z
NIVEA-CREMC
tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri
.________direktnem solnčnem ob-
sevanju. In dobro oterite z NIVEAU - CREME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Niveau-Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave.	Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din.
Trprov' nn v .ln; - av Jugosl. P. BEIERSDORF & Co.. il. s o. j- M-irihor lel;sfca cesta
nato pa odlupimo roženo plast kože. Krvaveti ne sme, ker smo tedaj pregloboko zarezali in preti infekcija. Nato pa bomo obuli zopet tesno obutev in stvar se začne iz nova. — G. K. B. v P. Ona očesna bolezen bo verjetno sedaj že kronično vnetje veznice (konjunktive) ali očesne sluznice. Ni pa izključeno, da gre za vnetje (katar) solzne vrečice. Ali se gnoj sam izceja ali pa se prikaže le na pritisk v bližini notranjega očesnega kota? Vsekakor traja proces že dolgo in bi Vam bilo svetovati le to, da greste čimprej k strokovnemu zdravniku za očesne bolezni. Verjamemo, da Vas v poklicu ovira in da Vam dela težkoče zlasti pri čitanju. Sicer pa se morate že ravnati po navodilih zdravnika, čemu niste uporabili onih kapljic? Je že dobro, da ima človek o stvareh svoje mnenje, ali zdravniku se morate vendar popolnoma zaupati. Žrtvujte sedaj v počitnicah 1 dan in si dobro zapomnite nasvete zdravnika. Odločite se čimprej, kajti odlašanje samo poslabša stanje. — G. F. M. v Lj. O raku bi hoteli nekaj vedeti? To je zelo obširna tvarina in bi bili ostali čitatelji prikrajšani, ako bi Vam hoteli v današnji številki poročati poljudno in izčrpno o raku. Zaradi tega Vam prinašamo danes le I. del: Statistike zadnjih let, zlasti po vojni, izkazujejo s prav malimi izjemami stalno naraščanje raka. S tem pa ni nikakor že »dokazano«, da rak v resnici narašča, če so številke na raku obolelih od leta do leta višje, zna to biti vsled resničnega širjenja bolezni, je pa prav tako utemeljeno v dejstvu, da se ljudje čimdalje tem točneje preiskujejo in da vzporedno narašča število onih. ki se zatekajo k zdravniku. Več zdravniško preiskanih — torej več slučajev raka. Na drugi strani pa je rak bolezen, ki ji podležejo vendar pretežno starejši ljudje, začenši s petim desetletjem ali malo preje, a vendar tudi mnogo starejši. Rak polagoma »dozoreva«, je pretežna bolezen vsaj srednjih let. Rak pri otroku je redek pojav. Človeška življenska doba pa četudi počasi vendar stalno narašča in s tem zopet gre paralelno porast raka. Vendar je nekaj resnice na tem, če beremo v raznih deželah o stalnem naraščanju raka, ponekod v taki meri, da tekmuje ondi rak že s tuberkulozo. Ni čudno, ako se snujejo po celem svetu posebna društva za zatiranje raka in da razpolagajo moderno urejene države s posebnimi instituti za proučavanje in pobijanje raka. V naši državi imamo tudi že nekaj društev; posebnih institutov, ki bi se samo s tem pečali, pa še nimamo. Pred kratkim se je tako društvo osnovalo za našo banovino v Ljubljani in je priključeno centrali v Beogradu. Bati pa se je, da se društvo ne bo moglo tako razvijati, kakor bi bilo želeti, ker laborira vsaka taka ustanova pri nas na istem zlu: pomanjkanju sredstev.	(Dalje prih.)
Kino
Potovanje na otoke južnega morja
(Piše W. S. Van Dyke. režiser filma »Bele sence«)
Dne 10. decembra smo i>o dolgem potovanju konču„ dospeli na cilj — na otoke južnega m oni a. V nekaterih kratili ot >čia Markesaz v tej dobi skoro neprestano dežuje. Kiiub temu oa ie bil prvi vtis zelo usioden. Čarobni lepoti teh kraiev se kar n:sem mogel načuditi. Kmalu sem Da suo-znal. kako velike zapreke bo treba premagati. če boni hotel z usoehom končati svoi Drvi film v teh krajih — »Bele sence« Prva težava ie bila na iti za film Drimerne domačine, igralce, ljudi, povsem ori*r'na!-ne. na katere ni civilizacija še t>rav nič vplivala. Taki liudie so seveda živeli daleč v notranjost: otooia. Ostalim. Dri obrež-iu živečim, oa ie bil„ citati na obrazili pro-Dadanie in izumiranje: naravno, teh nisem mogel zaoosliti v filmu. Tako smo Drav d.>-gosto morali potovat^ do cele milie. da smo naleteli na zdrave domačine.
Potovanie v notranjost otokov Da ie biio kaiDada združeno z novimi težavami. Nezdrava. nenaseliena pustiniia ie zahtevala naivečiih fizičnih naporov, da smo končno dosegli zaželiene kraie. Podnebje na otokih ie b;lo v tei dobi zelo nezdravo. Večno deževje ie izioulitevalo tako vlago, da Drve dni zaradi tega sploh soati nismn mogli. Ko sem Dregledal ves položai. sem naročil iz Hollvsvoioda velik motor za proiz-vaiaoiie luči. Potreboval sem električno luč. karti samo z njo se ie daL delati Med tem. ko smo čakali na stroi. smo se seveda orav pridno pripravljali na filmsko delo. Zgradili snro na otoku pravcati fiJnusk; studio, laboratorij za razvijanje in kooiraniie filmov, dvo-rano za proiekciio in stanovanjske barake za domačine, katere smo angažirali za film. Tisti, ki še niso gradili takih stavb daleč od civiliziranega sveta, se ne moreio niti izdaleka predstavljati. s kakšnimi težavami smo se morali boriti Dri tem poslu. Sami pa smo trdno sklenili, da Ponovno kai takega ne tvegamo nikoli več. Kai pomeni delat; z liudmi. ki niso imeli svoi živ dan niti kladiva v roki. ne ve nih"-e razen nas, ki sm„ to poskusili.
Končno ie dospel naš težko pričakovani motor. Ogromni stroj ie tehtal deset ton. Domačtti; so ga imenovali »oereo maliana«. no naše »solnčni voz«. Ko smo ocvi dan dobili električno luč. so se domačini te svetlobe tako preplašili. da so skorai hotel; zbežati. Bali so se nas. češ. da Smo čarovniki. Prevažanji e in prenašanje stro-ia ie bilo zooet zel--, težavno. Porušili smo šest mostov in smo bil; prisiljeni zgraditi nove. Začelo se ie snemanje filma na suhem in v vodi in s tem novi napori in nove muke. Kako težko ie bilo odvaditi
igralce domačine gledania v filmsko kamero! Nu. Do doigo<train;h vaiali smo tudi v tem uspeli; ko sem po nekai tednih ritual Drvi prizor z doniačini-otočani. sem spoznal, da trud ni bil zastonj :.n da mr bo usDelo ustvariti popolnoma originalen film. Domačini so se izkazali kot izvrstne igralce in so podaiial; vsem prizorom popolnoma izvirno sliko 1 iudi. k žive lojeno od civiliziranega sveta svoie živlienie. Podobno onemu v ra.iu. Napravili so vse. kar sem želel od njifi. Nebroikrat so se potapljali globoko ood morsko gladino. iskali bisere, samo da smo zamosli vse te prizore verno in naravno fotografirati: preiskali so ves otok. nam donašal; redke živali. zanimivosti in nam na ta način razkazovali bogastvo svoih kraiev. Peli so mehkornelodične pesmi, skratka gibali so se ored našo filmsko kamero kot sicer v življenju in dali na ta način celemu filmu pečat izvirnosti lastnega življenja. ie njihov poglavar kasneje prisostvoval Premieri filma »Bele sence« v HoUvvvoodn in videl tamka.i množico elegantnih dam in gosipodo. ki so bili vsi vzhičeni od lepote otokov iužnega morja ter z občudovanjem gledali običaie domačinov na teli otokih, ie bil stari mož tega silno vesel in z rado-stio .ie ob povratku v domovino pripovedoval svojim ro.takoin. da se beli liudie niso smejali njihovim šegam in navadam, temveč se iim celo divili.
Od leta
17t2 znameniti preparati
za zobe,
nego kože
in za britje.
Prodajajo se v vseh prvovrstnih drogerijah in parfumerijah ter lekarnah
Generalni zastopniki za Jugoslavijo:
Hlnko Mayer ln drug, Zagreb.
Ali je šminkanje res tako neprijetno ?
Šminkali ie ie iztredno važen faktor v življenju filmskega igralca in vzame tudi marsikateremu mnogo prostega časa. Prvo delo vsakega igralca preden gre pred filmsko kamero, ie. da si napravi masko. Pri tem ne sme biti niti naimani površen, ka.ki občutljivi filmski anarati b: vsako hibo maske še boli Dodčrtali. Naravno ie nadalie. da ie treba masko tud: od časa do časa popravljati in osvežiti.
Tako trdi Lon Chanev. ki ie znan ix> vsem svetu kot kral.i maske, da potrebuje za kako težavneišo masko dnevno skoro tri ure preden se Dravilno našnrinfka in naimami dve uri časa mu vzame med igro Potrebno popravljanje. Greta Garbo rabi celo uro, da z raznim; triki in šminko še boli podčrta svoio že itak znano leDoto. Skratka: vsi filmski igralci Dresede velik del svojega časa Dred zrcalom Dreden stopijo »red objektiv filmske kamere. Zato ni prav nič čudno, da smatrai« skoro vsi šminkanje za veliko muk-o.
Filmski drobiž
Dnsselrforfski morilec v filmu. Poročajo nam. da je neko nenišfco filmsko podjetje filmalo s privoljenjem policijskih oblasli di!ss<Jldorfckega morilca Kiirtena, kraj<». kjer je izvršil svoje grozne zločine, njegovo aretacijo itd. Ko pa je pretekli teden neko diisseldorfsko kinematografsko podjetje postavilo ta film na spored — so pri predstavi nastali nad vse razburljivi prizori. — Ljudje tio kričali, žvižgali in sc vedli tako razburjeno, da je bila policija prisiljena film v Diisseldorfu prepovedati.
Fritz Kortner kot Danton. Veliki filmski umetnik in igralec Fritz Kortner. katerega sijajna kreacija iz filma >Atlainti!k : nam je neizbrisno v spominu. Je zaposlen trenutno pri snemanju velikega zgodovinskega filma »Danton^. Kortner sani bo igral naslovno, ki je seveda tudi glavna uloga.
DARMOL
čokolada za odpiranje
S. M. E isens<Pin pri družbi Paramount.
Slavni ruski režiser, ki je ustvaril nepozabno filmsko veledelo »Križarka Poteni-kin« (pri nas je bil film prepovedan) in še druga velika sovjetska filmska dela. fe v Ameriki angažiran pri družbi Paramount..
Adolphr Menjoii zopet v Ameriki. Po
daljšem bivanju v Parizu se je te dni vrnil v Ameriko sloviti Adolphe Menjam in sfcle-nil s Paramountom daljši dogovor. Trenutno je zaposlen z nekim zvočnim filmom, kjer bo govoril francosko. V naslednjem bo govoril špansko.
»V neki mali kavami« je naslov prihodnjega filma, v katerem bo igral sloviti tram-coski umetnik in pevec Maurice Chevalier. Film bo režiiral Ludvik Berger. mož, kS je imel doslej v filmski stroki zieio velike uspehe.
Namesto srnjaka — medved
Lovska zeodba iz kočevskih eozdov
Bilo je lanj v juniju. Ta mesec je za lovca, ki ima v svojem lovišču srnjad, najlepši mesec v letu. Lov na srnjaka mu nudi največ užitka in res polno resnične prirodne lepote. Kajti narava ta mesec najbolj mogočno diha s svojimi pljuči.
V Kočevskih hribih, kjer sem služboval, lovci kmalu navdušijo človeka. Več popoldnevov in večerov sva prebila s kolegom v gozdu, a brez prave sreče. Hodili so mi pred cev sami »ščipaki« (srniaki stari eno leto), a teh mi lovska pravičnost ni dala podreti. Nekega večera. ko sem se že odpravljal domov in sem potrt slonel na smreki, puško seveda na. rami z a slišim rahel udarec parklia ob parkeli. Obrnem se. Tik mene zdiria krasen šestak. Nozdrvi so se mu napele. Zaslišal sem hripavo lajanje. Srnjak je izražal začudenje, ker je bil njegov pašnik pohoien. Ker se mu paša ni zdela dovolj varna, jo je v dolgih skokih pobrisal v gozd.
Koma i sem pričakal drugega dne. Zgodaj popoldne sem se odpravil proti lovišču. V ozadju so se dvigali obronki gor, ki obrobljajo Gorski kotor, na desni se je pa šopiril Snežnik, gospodar loške "doline. Vse moje misli so bile osredotočene na bližajoči se mrak. Počasi sem se napotil v dolino., kjer sva se prejšnji večer srečala s srnjakom. Tudi ta večer mi ni bila lovska sreča mila. Ko se je storil že polmrak, se je s počasnimi koraki približal moj znanec iz prejšnjega večera.
Mrak je bil v dolini že pre gost, da hi mogel videti muho puške. Zato sem se moral tolažiti s pobožno željo, ki mi je ostala za naslednji dan. Vendar sem imel priliko opazovati mičen prizor. Ko pridem iz doline na vrh, uzrem srno in mladiča. Srna takoj, ko zasliši moie korake, zbeži in preteče zapiska. Mladiček me pa zvedavo ogleduje in sc mi vkljub opominom svoje mamice bliža. Ko se ga nagledam, ga poženem in on nerodno oddirja k materi.
Ko naslednji dan omenim svojo dvakratno smolo.lovskemu čuvaju, mi obljubi, da poj de v tretje z menoj. Pod
nama se je razprostirala dolina, kjer me je dvakrat prevaril srnjak. Ko ka-žem svojemu tovarišu mesto, kjer sva se srečala s srnjakom, opazim, kako stopa ob obronku gozda žival. Srnjak ali srna? Vem, da srnjak nikoli ne pride pred srno na pašo, zato sem se nekoliko pomiril. Oba lovca se nato tiho napotiva v dolino. Korak za korakom, pažnjo obrnjeno na suhe vejice, da ne počijo ped nogami, prideva na mesto, kjer sein že dvakrat videl izstopiti srnjaka. Lovski čuvaj mi poda daljnogled. češ naj dobro pazim, on gre pa v sosedno dolino. Začnem opazovati nasprotno grmovje ob gozdu. Tedaj vidim, da se v grmovju nekaj premika. Namerim daljnogled na dotično mesto-. Enkrat se mi zdi, da ima žival roge, drugič zopet, da jih nima. Prikaže se ini popolnoma. Tedaj vidim, da sem se prevaril in da je — srna.
Odložim daljnogled in se ozrem v nasprotno stran. Ravno prav sem se še ozrl, da sem opazil srnjaka, ki me je prevaril v tretjič in jo popihal v gozd. Najbrže ie bil v tem srnjaku sam vrag, ki me je trj večere vodil za nos.
Ko tako žalosten in jezen slonim na svojem mestu, pride tovariš. Tudi on je imel srečo in je v sosednji dolini opazil srnjaka. Tiho se napotiva v dolinico. Kakih sto Korakov od naju stoji srnjak, žalibog špičak, kj se brezskrbno pase. Za šalo vzdiginemu puško, jo prislonim k licu in merim. Tovariš me žalostno gleda, ker se mu je zdelo^ škoda mlade živalice. Neko posebno zadoščenje ima lovec, ki v takih slučajih povesi puško in premaga svoio strast. Samo majhen gib s kazalcem in lahko bi končal mlado življenje. Toda čeprav me je premagovala neka lovska jeza n&d prejšnjim neuspehom, sem se premagal. Tudi lovskemu čuvaju sem s tem silno ustregel. To se mu je že na licu poznalo, ko me je vprašal, če ne bom streljal. Nisem imel časa odgovoriti...
Najino pozornost je obrnil nase široko razkoračen srnjak z visoko dvignjeno glavo. Kot kip je stal sredi doline in nepremično motril gozd vis-a-vis od naju. Takoj sva vedela, da naju ni opazil m da je njegova pozornost
obrnjena na bližnji gozd. Lovec me je opomnil na rahel šum, ki prihaja iz gozda. Toda šum se prične večati, za-čuje se lomastenje po suhih vejah. To je bilo tudi najinemu srnjaku preveč. Jadrno je oddirjal v gozd. Naenkrat me pa lovec sune s komolcem, pokaže proti gozdu in s pritajenim glasom vzklikne: »Medved!« Ozrem se za njegovo roko in pogledam v naznače-no smer. Počasnih zibaiočih korakov se je pomikala črna žival iz gozda. Z
glavo je mahal sem in tja, kot da mu ni nekaj všeč. In že se je slišalo močno sopenje. Pogledam tovariša. Nozdrvi so mu plale in tudi z mano ni bilo drugače. Vsaka žilica je trepetala v meni. Lovska strast, ki počiva v vsakem lovcu, se je obema zbudila in je z vso močjo stopila na dan. Samo vprašanje: »Streljava?«, sem dahnil in skoraj proseče pogledal lovca. Toda pri tem se je videlo, da se bojuje v njem boj med lovsko strastjo in dolžnostjo. Bilo mu je namreč od gospodarja zabranjeno streljati to plemenito žival. Samo puški sva nosila k licu in jih zopet odmikala. Spomnim se na daljnogled. Medved nama je prišel na kakih 70 korakov, a seje še vedno bližal. Pogledam skozi daljnogled. Skoraj bi se odmaknil za korak. Pokazal se mi je v vse.i svoji mogočnosti. Medtem ie prišel v dolinico in začel preobračati kamenje, pod katerim je gotovo pričakoval mravelj. Toda gotovo ni bilo I pod kamenjem nič za njegov želodec,
zato se je začel počasi bližati nama. Pušiki sva imela pripravljeni, kar pa, kdor pozna medveda, ni treba. Seveda drugače je, če je ranjen, ali če srečaš medvedko z mladiči.
Pri tem, ko to pišem, sem se spomnil na smešen dogodek, ki se je pripetil pred par dnevi voznikom, ki vozijo v tamkajšnjem kraju hlode iz gozda. Zgodaj zjutraj se je odpravilo par voznikov v šumo. Nedaleč vasi zagledajo na poti pred seboj medvedko z 2 mladičema. Medvedka se hoče umakniti s pota voznikom. Ob potu je bila ograja iz smrek. Hitro se skobaca preko plota. Mladiča pa poizkušata, da preplezata ograjo, a vedno padeta nazaj. Kmalu so bili vozniki pri njima. En voznik pograbi enega, a drugi voznik drugega in hajdi z njima na voz. Konje poženeta misleč, da sta že rešena medvedke. Toda medvedka, čim opazi, da ni za njo mladičev in ko sliši glasove mladičev na vozu, se požene za voznikoma. Ko voznika opazita, da dirja za njima skrbna mati mladičev, urno zmečeta mladiče z voza, gotovo s pobožno željo, da bo medvedka s tem zadovoljna.
Pa vrnimo se zopet k medvedu. Žival se nama je vedno bolj bližala in prišla do neke smreke. Postavila se je na zadnje noge in glasno momljala, kakor bi hotela oceniti neko smreko, koliko je vredna. Gotovo je medved sprevidel, da zanj nima prave vrednosti, zato se je zopet spustil na vse štiri. Bližal se je vedno bolj. Sedaj sem imel priložnost, da si ga natančno ogledam. Stal je kakih 20 korakov pred nama. Po hrbtu je bil poraščen še z zimsko dlako, drugod po telesu mu je zimska dlaka že odpadla. Zato je izgledal kot razjarjen in kot da se mu je dlaka na križu nasršila.
Približal se je nama še bolj in stopil na pot, poleg katere sva čepela. Kot zmenjena, vstaneva oba hkrati. Medved se za trenutek prestraši in obstane, nato se pa počasnih korakov oddalji v gozd. Preden se skrije, pa naju še enkrat pomilovalno pogleda. Težko sva se oba krotila. Srce mi je bilo, kot bi ravno dospel vrh Triglava. Pa saj ni majhna stvar, da ima lovec v naših krajih medveda tik pred seboj,, pa se mora premagati.
Škoda .ie res, da je ta plemenita žival pri nas tako iztrebljena. Vsa čast pa lovcem, ki so se še pravočasno potrudili, da kralj naših gozdov ni popolnoma izginil. Kaiti ta naslov mu gotovo gre, to ve vsak, k.j je tega velikana srečal v prosti naravi. Kalski.
mladina ne spi. Suče se v krogu in raz-govarja — saj je ta dan in ta noč posvečena baš njej in se torej mora izrabiti.
*
Trnovski samostan je zelo znamenita zgradba. Sezidan je bil okrog 1. 1400. do 1500. Turki so ga večkrat razdejali, domačini pa vselej obnovili. Legenda pripoveduje, da se je Nebeška Gospa v podobi starega kipa sama vračala v ta kraj, dasi je bila zaprta v neki bitoljski cerkvi. To je zelo stara legenda in jo poznajo vsi božjepotniki. Za časa vojne je bil samostan izravnan z zemljo — zdaj pa spet poganja iz tal, počasi sicer, a čez petdeset let bo stal tam ravno takšen kakor je bil nekoč, mogoče pred sto leti. Pravijo, da je imela samostanska cerkev mnogo lepih starinskih lesorezov, kar je povsem verjetno. Vojna jih je uničila. Ni dvoma, da je tudi trnovska cerkev obilovala na teh umetninah, saj jih najdeš povsod v Južni Srbiji na prebitek.
Bili so časi, ko so menihi v trnovskem samostanu negovali duševno bolne. S postom in zmolitvami so izganjali iz nesrečnikov hudobnega duha, če pa je bolnik preveč besnel so se poslužili celo palice. Samostan sv. Nauma ob Ohridskem jezeru še danes hrani umobolnike. Zanje skrbe menihi.
V trnovskem samostanu živi star menih, ki čuva in bdi nad ostanki samostana, redi kokoši, se posti in moli ter pobira o praznikih obilno miloščino. Starec je dobrodušen, pravi tip starinskega pravoslavnega svečenika, ki le za silo čita, a nosi vse važnejše molitve v glavi, i da mu knjiga skoro ni niti potrebna. Ve-j sel je, če ga poseti tujec v njegovi samoti j in prinese z vinom tudi novic iz zunanjega > sveta. V zahvalo mu pove kakšno prav-| ljico ali legendo iz starih časov, kakršnih j dandanes ni več.	Mara Husova.
Iz bitoljske okolice
Trnovo in Magarevo — Sejem za ženine In neveste
Trnovski samostan
Vas Magarevo je oddaljena od Bitolja dobri dve uri hoda. Po naše bi se reklo Magarevu — Oslovska vas. Trnovo pa je naselbina, ki se drži Magareva; loči ju samo gorski potok. Na gornji, peri-sterski strani leži Magarevo, na dolnji plati proti Bitolju pa Trnovo.
Legenda pripoveduje, kako so nastali ti kraji. Nosil je osel s Peristerja trnje. Bilo je poleti in pasje vroče. Sivec se je tako potil, da je na vsaki njegovi dlaki visela znojna kaplja, in mučila ga je tako huda žeja, da se mu je delalo kar črno pred očmi. Z veliko težavo je prilezel v dolino. Ko je tam zaslišal šum bistre vode in jo je tudi zagledal, se je zakadil po gladki skrli v potok. V tej nerodni vnemi se je siromak prekucnil. Tovor trnja je zletel čez potok, on pa je ostal na tej strani vode.
Vaščani so videli oslovo trpljenje in žival se jim je globoko zasmilila. Da ne bi ostal ta doživljaj brez spomina, so krstili vas z njegovim imenom. Naseljenci na drugi strani potoka pa so rekli: Če hočete vi svoj kraj ovekovečiti z oslovskim imenom, bomo mi svojega imenovali po bremenu, ki ga je živinče zvrnilo na našo stran. Tako je nastalo Trnovo. To je bilo v tistih časih, ko so bili osli v večji čisli kakor dandanes. Vasi Magarevo in Trnovo pa sta ostali in spominjata prebivalce in obiskovalce na opisano legendo.
Ti dve vasi sta bili v turških časih bogati cincarski naselbini. Imeli sta gimnazijo, dve cerkvi, samostan, in — to se razume — nebroj trgovin in trgovinic. Kajti kjer se pojavi cincar (Grk), tam mora biti trgovina. Brez nje ni »cincarja«. Cincarji so gojili ovčjerejo in živinorejo. Prostrani pašniki na Pe-risterju so kakor ustvarjeni za takšno reč.
V svetovni vojni sta bila oba kraja porušena, kajti fronta je šla baš po sredi cvetočih naselbin. Po vojni se je stanje spremenilo. Nekaj družin se je vrnilo domov, drugih ni bilo od nikoder. Prišleki so začeli obnavljati svoje kraje in danes Trnovo in Magarevo zopet počasi rase in vstaja iz razvalin.
Trnovo je posebno znamenito po tem, ker je bil v tem kraju star samostan. Mogoče ne bi bila naselbina nikoli vstala iz razvalin, da se po vojni niso našli bogati strici iz Amerike, ki so poslali domačinom toliko denarja, da se je samostanska cerkev zopet dvignila iz ruševin. Pozidali so tudi velik del samostanskega kompleksa. A zlati potoček iz Amerike je kmalu usahnil. Ostalo je vse v kosih in stoji še zdaj tako. To pa ne moti kmetov-domačinov kakor tudi ne bližnjih bitoljskih meščanov, ki radi prihajajo v Trnovo na slovito božjo pot zlasti na dan Marije Device, takrat, ko so zreli lešniki in slive in ko zori grozdje. Iz hribovskih vasi prijezdijo kmetje na oslih in konjih kar s celim družinami.
: Bitoljski meščani pa se pripeljejo z iz-voščki in z avtomobili, kolikor ne pridejo peš. Ljudstva je vse črno. Od vseh strani se vsiplje v Trnovo, da se pokloni svoji Nebeški Gospe. Med razvalinami gore takrat prižgane sveče in staro in mlado moli k svoji priprošnjici. Za silo je napravljena tudi majhna kapelica, sestavljena iz bivših vojaških barak. Tam ma-šujejo.
Samostan sv. Nauma
Bitoljski meščani prihajajo v Trnovo pač na izlet in zaradi zabave, kmete pa vlečejo semkaj važnejši opravki. S seboj vodijo sinove in hčere, ki so godni za ženitev in možitev. Njih namen je najti hčeri primernega ženina, sinu pa prikladno nevesto. Mladina se vidi in spoznava in iz teh poznanj se sklepajo koristni zakoni. Skoro vsa »žegnanja« služijo makedonskemu kmetiču v ta namen. Dekleta prihajajo na sestanke v lepih narodnih nošah, okinčane s starimi novci in steklenim okrasjem. Nekatera imajo na sebi vso svojo doto v podobi nakita.
židje in prodajalci razpno svoje šotore pod milim nebom. Toči se pijača vseh vrst, prodajajo se stekleni »biseri«, a tudi odpustki. Človek ne bi verjel, če ne bi sam videl, kako se ljudstvo tukaj na jugu države lišpa, kako vse zmeče nase. Z okrasjem so ozaljšane tudi živali, osli, konji in voli — samo s to razliko, da živina ne menjuje svojega nakita, ampak ga nosi vsak dan, ljudje pa se po možnosti prekinčavajo. Pri vsakem koraku srečaš vola ali kravo, ki nosi okolu rogov dva do tri nize plavih koral iz stekla.
Bobni vdarjajo vso noč, zurle in mehovi piskajo, vodijo se kola, plešejo narodni plesi. G leča, hrum in dirindaj je tak, da ne slišiš grmečega Boga, če se srdi nad oblaki na srenjo. To traja ves dan in vso noč ter še drugi dan. Kmečke družine prinesejo s seboj fižola in paprike, pristavijo lonce k ognju in v njih se skuha, kolikor je potrebno za živež. Kuha se pa samo enkrat dnevno, kajti makedonski kmet je do skrajnosti štedljiv in ne pozna potrate ob nobeni priliki.
Ko se stori noč, poleže družina spat in počiva pod milim nebom. Pod trudnimi trupli je razprostrta samo rogožina; ljudje leže drug poleg drugega. Tujec, ki pride mednje, se mora dobro ozirati naokoli, da ne stopi kakšnemu očetu ali mamki na glavo. Edinole za ženitev zrela
Radio
Prenos v Beograd in Zagreb
Običajni naš reprezentančni večer, ki se oddaja Zagrebu in Beogradu, vsebuje ta teden koncert dveh mladih slovenskih umetnic, ki sta znani tako naši koncertni, kakor tudi širši radio*publiki. S klavir* ski mdelom bo nastopila priznana naša pianistka gdč. Jadviga Poženelova, s soliš stičnim pevskim delom pa sopranistka go« spodična Anica Mezetova. Iz sporeda gdč. Mezetove naj omenimo dvoje Bravničar* jevih pesmi.
Krajevni prenos iz Mežice
Številnim dosedanjim krajevnim preno« som sledi ta teden na Telovo prenos iz Mežice pri Prevaljah. Večina krajev, iz ka* terih so se doslej vršili prenosi, je bilo industrijskih. Tudi Mežica je industrijski kraj in vrhu tega že blizu narodne meje. Temu bo odgovarjal spored celotnega pre* nosa, ki obsega nastope rudniške godbe, pevskega zbora, šolske mladine itd. Vmes pa bodo tri predavanja skušala predstav viti poslušalcem Mežico in Mežičane.
Sokolske prireditve v radiu
Prireditve ob priliki velikega vsesokol* skega zleta v Beogradu se oddajajo tudi po radiu. Radio Ljubljana bo prenašal da* nes dvoje teh prireditev, in sicer popol* dne prenos javne telovadbe, zvečer pa koncert vojaških godb, na katerem bo so*
delovalo 400 godbenikov.
*
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Nedelja, 15. junija:
LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.20: Versko predavanje. — 11: Koncert radio*orkestra. Vmesne arije po* jeta brata Petrovčič. — 12.15: Tedenski pregled dogodkov., — 15: Reproducirana glasba. — 15.30: Prenos iz Beograda: Vse* sokolski zlet — javna telovadba. — 20.30: Prenos koncerta vojaških godb iz Beogra» da. — 22: Napoved časa in poročila. — Lahka godba.
Ponedeljek, 16. junija:
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas« ba. — 13: Napoved časa, borza, reprodu* cirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnev* nikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 19: Dr. Veber: Avguštinova filozofija. — 19.30: Angleščina. — 20: Koncert radio* orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Reprod. glasba. — 12.45: Koncert radio*kvarteta. — 17.30: Narodne na dudo. — 18: Koncert orke* stra. — 20: Koncert na čelo in klavir. — 21: Poročila. — 21.15: Koncert češke in poljske glasbe. — 22.15: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.30: Rezervirano za prenos. — 22.40: Prenašanje drugih postaj. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Bratisla* ve. — 19.50:. Narodne pesmi. — 20.30: Pre* nos mednarodnega koncerta iz Varšave. 22.20: Moderna angleška plesna glasba. — BRNO 17: Popoldanski koncert. — 19.50: Program iz Prage. — 20.30: Prenos medna* rodnega koncerta iz Varšave. — VARŠA* VA 17.45: Lahka godba orkestra. — 20.30: Mednarodni koncert poliske glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Reprodu*
Verujete li prav za prav, da se genij podeduje?«
»Oprostite, dragi prijatelj, dosedaj še nimam otrok <
»Ali ste vi tat mojega avtomobila?
»Prosim, kar preiščite me!«
cirana glasba. — 12: Opoldanski_ koncert. — 15.30: Koncert orkestra. — 17: Prenos predavanja prof. Einsteina iz Berlina. — 20: Arije in pesmi. — 20.30: Prenos msd* narodnega koncerta iz Varšave. — Jazz* band. — BERLIN 17: Einsteinovo preda* vanje o problemu prostora in _ etra. — 18.30: Koncert orkestra. — 19.35: Prenos koncerta iz filharmonije. — Godba za ples. — FRANKFURT 17: Prenos iz Ber* lina. — 19.30: Prenos iz Stuttgarta. — 20.45: Koncert pevskega zbora in orke« stra. -— 23: Eksotična klavirska glasba. — LANGENBERG 17.30- Lahka glasba. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Simfonija prometa. — Lahka glasba. — STUTT* GART 19.30: Sluhoigra. — 20.45: Prenos iz Frankfurta. — 0.30: Ženski terceti. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski kon* cert. — 17.30: Vojaška godba. — 20.30: Mednarodni koncert iz Varšave. — C'* ganska godba. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Igralski večer in kon* cert lahke glasbe.
Torek. 17. iuniia.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 18.30 Reproducirana glasba. — 19: O higiieni mladega človeka »sekola«. — 19.30: Ruščina. 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. Lahka godba.
BEOGRAD 10.30- Reproducirana glasba. 12.45 Koncert radio-orkestra. — 17.30: Narodne na harmoniko. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Poročila. — 22.15 Veseloigra. 22.40: Remroducirana glasba. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20: Koncert z&gtebšikega komornega kvarteta. — 21: Odlomki iz operet. — 22.20: Lahka godba orkestra. — PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz Narodnega gledališča: opera »Faust«. — 22.15: Godba za nles. — BRNO 17- Prenos koncerta iz Pra-se. — 20: Orkestralen in klavirski koncert. 21.30: Reproducirana glasba za ples. — VARŠAVA 17.45: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz gledališča. — DUNAJ 11: Reproducirana glasba. — 12: Opoldanski koncert — 15.30: Koncert orkestra. — 19.45: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Vesele Pesmi. — 22: Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.05: Pevski koncert 19.40: Glasba iz Amerike. — 21: Operni večer. — FRANKFURT 17: Prenos iz Stuttgarta. — 20.30: V londonskem Hvde-Parku. 31.15: Veseloigra. — Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert — 20; Koncert orkestra. — 21: Sluhoigra. — Stuttgart 17: Operetni program — 19.05: Ves program šz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Reproducirana glasba. — 19: Ciganska godba. — 20 20: Zabaven večer. — 22.10: Koncert voiaske godbe. — RUM: 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 2-1.02: Pesmi iz Abrucov. — Godba za ples.
Živ zgled ženske molčečnosti
Gusta WasserIaufova iz Hamburga se je na originalen način odvadila klepetavosti in nepotrebnega govore« nja sploh.
Bila je nekaj let poročena in ved« no je hotela imeti prvo in zadnjo bes sedo. Na vsako najmanjšo opazko svojega moža je reagirala z neverjet« no zadirljivostjo. Nekega dne pa se je mož nasitil tega življenja. Šel je v gozd in nameril samokres v srce, a zdravnikom se je le posrečilo, da so ga ohranili živega.
Ženo je moževo dejanje tako pre« sunilo, da je sklenila brzdati svoj je* zik. Poslužila se je radikalnega sred* stva: teden dni je nosila vodo v ustih, da se ne bi spozabila in spet jela je= zikati. In res se je v osmih dneh na* vadila molčanja in od tistih dob živi s svojim možem v najlepši slogi. Pripo« ročamo jo v posnemanje!
KRASEN TRGOVSKI
LOKAL
nasproti glavne pošte oddam v najem. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 8763
Jsnčc*
S čolnom na pot
Teče voda bistra, teče, peni se čez prod, solnce pali, solnce peče — zdaj pa kar na pot!
Skladno tanke deske zbijem, to bo čolnic moj; s smolo špranje vse zaliiem, da ne utonem — joj!
Cujte ploske mojih vesel, — ostanite zdjavi! Kam me, čolnič, boš prinesel po zeleni Savi?
Bibi naj si izbere
»Tako, to hočeta? A jaz ne maram, 'da bi me vzgajali dve take pošasti, ki sta moji mamici odbili roko, tako ti povem!«
»Tam se t; bo gotovo v vsakem pogledu do'bro godilo ...«
»Papaček, če zineš samo še besedico o teh brezsrčnih ljudeh ...«
»Povem ti samo to Bibi, da imaš na izbero alj Klinteborg ali pa kak penzi-jonat v Švici!«
Bibi plane pokoncu: »Nikoli, papaček, dokler bom živa, ne! Niti če bi poslali pome zlato kočijo, ki bi bilo za-preženih vanjo dvajset belih slonov!« Vsa iz sebe za tepta z nožioo ob tla: »Gotovo me nič več ne maraš in samo še premišljuješ, kako bi se me iznebil! A če je tako, tedaj poidem rajši sama v Ameriko ali Avstralijo! Kot .mali' se že kako prepeljem tja, samo za dečka se bom morala obleči. A lepo to ni od tebe, prav res da ne; tega si ne bi bila nikoli mislila. In če bi mamica to vedela, prepričan bodi da bi bila huda nate in bi se dala ločiti od tebe.«
Smehljaj je zletel očetu preko obraza. Vprašal je: »Tedaj bi šla rajši v Švico v kak penzii-onat?«
Bibi je globoko zasopla in pomislila: »V Švico? Tam so Alpe in Mont Blanc in Mount Eveirest...«
»Ne, Bibi. Mount Everest je v Indiji, Mont Blanc in Alpe so pa res v Švici.«
»Nu, saj tako sem rekla. Ali je tam večni sneg?«
»Na Mont Blanou je večni sneg.«
čuden običaj
Albanci pokimajo z glavo, kadar nekai zanikajo, a kadar zmajejo z glavo, tedaj soglašajo s kako stvarjo. Pri njih
torej pomeni »da« ne. »ne« pa da. Ce pridejo tujci v Albanijo, se časih prav zaradi tega običaja dogajajo usodne pomote in nesporazumljenja.
»V Švici je tudi najboljša čokolada, tiista dva sivca sta mi je dala zavojček. pravkar sta se bila vrnila od on-dot. Ali boš potem prihajal vsako nedeljo k meni na obisk? Zakaj, veš kaj bova delala? Plezala bova na vse visoke gore in se kotalila po oni strani v Italijo, tja, kjer je paipež. Ta si daje poljubljati palce na nogah, ježeš, kako mora to ščegetati! In potlej se bova v Benetkah vozila z gondolo, to sem tudi slišala od sivcev. In. papaček. ali ne bi mogla potlej napraviti še izleta v Afriko in si najeti dobrega veibloda, ki bi imel v želodcu neznansko dosti vode, da bi na njem prejahala vso Saharo?«
»Kam te zanaša. Bibi! Jaz nisem govoril ne o Afriki, ne o Italiji, ampak o penzijonatu v Švici.«
»Da, saj vem; a kadar jo znaš že na pamet in ti postane dolgčas, tedaj...«
»Reči hočeš, da jo tedaj človek popiha. A iz penzijonata jo ne moreš popihati, niti če ti je dolgčas, zakaj tam tako pazijo nate, da ne moreš n.k^.nor uiti.«
Biibi je nejevoljno našobila ustka: »Boš že videl. da jim bom uhajala oo mili volji!«
Oče je odrezal vsak nadaljnji pome-nek: »Severni vlak je napovedan. B.bi, zdaj moraš iti. Potemtakem sva zmenjena! Še drevi napišem pismo v Švico in te priglasim. Za primeren penzi-jonat sem že zvedel.«
Bibi je počasi, ouidmo počasi odšla iz sobe.
Njene misli so bile bolj črne od najbolj črnega črnila. Ne. tega si ne bi bila nikoli mislila o svojem nebeškem papačku, da je zmožen želje, da bi se je prej ko mogoče iznebil. Le kaj mu je bila storila? Prav nič drugega kakor to, da je nekoliko zanemarjala šolo in se ogledovala po svetu; čemu je bil neki ustvarjen, ako ne zato. da se človek ogleda po njem? A da je moglo papačku le za trenutek priti na um da bi je poslal k tisti ostudni grofovskj so-drgi, katero je sovražila in na katero je bila vsa besna! Rajš< bi se bila dala vreči divjim zverem, kakor krščanski mučeniki, a to ni bilo dandanes več v navadi. Ali pa priti v levnjak kakor Daniel, veliki prerok. Ona bi leva že kako pregovorila, da bi postal prijazen; lepo bi ga pogledala, pokramljala bi z njim in mu izdrla kak trn ali obrala bolhe — če jih levi tudi imajo. A da bi šla k grofom — nemara da bi potlej še nje odbili roko, če bi se omožila po svojem okusu...
Kakopak, rada bi bila vedela, kakšen je prav za prav ta Klinteborg, ki so se tolikanj postavljali z njim. Sicer je bil pa vsaj toliko njen kakor njihov, saj je bila hči svoje mamice... Tista reč s Švico gotovo da ni bila ta'ko strašno nespametna, le to je bilo hudo, da moraš biti v penzijonatu tako neznansko spodobna in ravno sedeti in gledati, da ne črhneš niti besedice, ne da bi te vprašali; in če je razen tega niti popihati ne moreš, še malo ne ...!
Kadar človeka papaček nič več ne mara, je itak najbolje, da se kar vleže in umre. Posebno če nimaš več mamice, ki je zdavnaj umrla... In ona se je tolikanj veselila, kako bo prišla domov in bo papačku vse povedala in z njim veslala v belem čolničku po vodi navzgor in morda vzela seboj celo kozo Meto in štorkljo, da bi vsi štirje večerjali v čolnu ali v kakem seniku... In zdaj ni mislil papaček na nič drugega kakor na to, kako bi se je najlaglje iznebil...
Bibi je zdajci kakor iz uima »dirjala po vseh sobah tja do svoje lastne sobice, zaloputnila vrata za seboj in obrnila ključ. Vrgla se je na svojo posteljo in zajokala. Ne, saj to ni bilo več jokanje. C v Mila je in tulila, grizla v odejo, stiskala pesti m škripala z zobmi, do
E. Wright—J. B.
Princesa Granatnica
V pravljičnih časih je živel v kraljevini Erinu (Irska) kralj, ki je imel tri krepke, hrabre in lepe sinove. Najstarejši je bil princ Konan, srednji Manus, najmlajši pa Finu. Vsi trije pa so bili hladni in sami svoji; izogibali so se družbe odličnih žena ter se bavili^sko-ro ves čas samo z lovom in viteškimi igrami. To je kralja zelo skrbelo. Staral se je in rad bi videl svoje sinove srečno oženjene, okrog sebe pa trop veselih vnukov. Prirejal je v svoji palači gostijo za gostijo ter vabil na nje 'najlepša in najplemenitejša dekleta svoje dežele. Princi seveda se niso niti prikazali in zato je kralj postal končno nestrpen; poklical jih je k sebi. ter dejal:
»Sinovi moji, sikrajni čas je, da se oženite. Zakaj mi nočete izpolniti te želje?«
»V tvojem kraljestvu nj mladenke, ki bi jo hotel katerikoli izmed nas za ženo,« so odvrnili bratje.
»No prav,« je menil kralj, »ker torej v mojem kraljestvu za vas ni nevest, si morate poiskati žene v tujini. Kdor
privede najlepšo nevesto domov, postane moj naslednik.«
Nato so vsi trije princi odjadrali z Erina ter po dolgi, viharni vožnji dosegli špansko obalo. Odpotovali so na dvor španskega kralja, ki jim je na čast priredil veliko slavnost, na kateri so se zbrale najplemenitejše in naj-krasnejše mladenke vse dežele. Toda njih lepota ni ganila nobenega izmed princev.
Odpravili so se v Francijo. Na potu skozi debel gozd pa so zgrešili pravo simer ter dospeli pod noč do samotne kočice.
»Dober večer, mamica,« so pozdravili drobno starko, ki je stala "med dvermi.
»Dober večer, prijatelji,« je odvrnila. »S čim vam morem postreči?«
»Ali lahko tu prenočimo?« so vprašali princi.
Starka je pritrdila in med tem, ko je pripravljala za nje dobro, preprosto večerjo in jim poslala na tleh, so ji pripovedovali, čemu potujejo po deželah.
Drugo jutro ji je vsak dal mošnjo zlata, ona pa je vsakemu podarila zlato jabolko, granatnico, rekoč: »Ako hočete dobiti, kar iščete, ne odpiraj
mrtvega se je hotela izjokati. da bi papaček videl, kaj je napravil... Zmeniti se s temi grofi, da bi se je iznebl! Prav nič boljši ni bil od ciganov, ki se preživljajo s tem. da kradejo otroke in jih prodajajo cirkuškim jahačem. Ali ne bi rajši kar zdajle stekla dol v pristanišče. se skrila v tovorni prostor kake ladje in se odpeljala v Ameriko? Mnogo, mnogo let bi ostala tam, da bi pošteno kaznovala papačka. ker je nič več na maira! A kaj bi bilo potem s štorkljo in z mačko na sosednem dvorišču in z želvo Polono? In pa z ukročeno srako?
Bibi je jokala in jokala, dokler si je mogla izžeti le še eno samo solz co. Saj vsi veste, kako je to. Izprva gre imenitno, človek bi rekel, da so oči neizčrpne, kakor deževni oblaki. Toda čez nekaj časa so vse solze porabljene in človek se ne more prej spet jokati, dokler se ne naprav:jo v niem nove solze; to pa traja časih kaj dolgo. Bibi se je na vse kriplje prizadevala, a solz ni bilo več in jih ni bilo. Ona pa je bila še vedno prav tako nesrečna kakor prej.
Tedaj se je mahoma spomnila, da je bila vendar tudi Ullina sestra Jetka v nekem švicarskem penzijonatu. Takoj jo mora vprašati kako in kaj! Objokana. kakor je bila, je Bibi zdiriala po ulicah.
Eden, ki gleda z viška na svet
Američan Mili Kenneth iz Lebanona je zaslovel po vsej Ameriki, ker umel
•po več ur mirno stati na svojih hoduljah, visokih 14 čevljev. Časih je sta! vse dopoldne pred hišo in bral časopise.
nobeden tega ploda, dokler ne pridete do tekoče vode.«
Zahvalivši drobno starko za čudni dar, so bratje odjahali dalje skozi debeli gozd. Opoldne so legli v senco visokega bresta.
»Zahotelo se mi je granatnice,« je dejal princ Konan. Odprl jo je in iz nje se je dvignila srebrna megla, ki se je izobličila v mladenko, slično vili.
»Tako me žeja! Oh, tako me žeja!« je vzkliknila. »Dajte mi vode, ali pa mi je umreti!« — Princi so se razbe-žali po gozdu, da bi našli vode, toda zaman. Ko so se vrnili, so videli, da /e mladenka skopnela v srebrno meglo; za trenutek je ta še drhtela okrog vrhov, potem pa je izginila.
Princi so še nekaj časa čakali, potem so potrti zajahali konje ter nadaljevali pot skozi gozd. Popoldne so dospeli do malega jezerca; princ Manus je razjahal in odprl svojo granatnico. Tudi iz te se .ie dvignila mladenka, slična vili.
»Tako me žeja! Oh, tako me žeja!« je vzklikala. »Dajte mi vode, ali pa mi je umreti!« — Princ Manus je stekel do jezera ter se vrnil s polno čelado vode. Toda mladenka jo je zavrnila, ker ni tekoča voda, in preden je ta na-
Angei Karal jičev:
Medvedek
Na polju je stala stara jablana z belimi vejami. Pod jablano je bila koča. In v koči je živel star mož. Ko se je bilo poletje poslovilo od polja, je začela trava rumeneti, jabolka pa so se rdečila. Neki dan je zakrpal starec svojo bisago, odtrgal zrela jabolka in jih spravil
vanjo. Potem sd je privezal opanke. zadel bisago na ramo in šel na pot. Hotel je na trg, da proda jabolka. Tedaj pa je stopil iiz gozda majhen medved.
In sedaj se prične zgodba.
Medved je prosil:
»Dedek, daj mi dva jabolka. Eno zame in eno za mojega bolnega bratca. Ce mi ne moreš dati dveh, potem mi daj vsaj eno, za bolnika!«
Starec pa je prijel za vejo in odpodil medvedka.. Ko je nadaljeval svojo pot na trg, je medvedek spet pri capljal za njim.
»Samo enega, dedek, glej!« — je stegnil tačico in žalostno godrnjal.
Toda hudobni starec mu ni hotel dati nobenega. Šel je naravnost na trg ter se ni niti ozrl. Toda ob poti je rastel trnje v grm, ki se je zapletel v bsago. In ko je mož potegnil, se je vreča raztrgala. Jabolka so padla na cesto. Skopi starec se je sklonil in jih pričel pobirati. Medvedek je gledal, gledal in — hop!
—	je zagrabil enega in tekel v gozd. Stairi je videl to, pustil bisago in jabolka ter stekel za njim. Dosegel ga je. baš ko je hotel smukniti v votlino. Zagrabil ga je za rep, mu vzel jabolko in ga pošteno naklestil. Dobro — toda ko se je bil vrnil, ni našel več ne raztrgane bisage in ne jabolk. Ko je tekel za medvedom, so šli mimo popotniki, pobrali jabolka in odšli.
Starec se je jezil, se vrnil v kočo, vzel kramp in šel izkopat grm. Ko ga je bil izkopal, je našel med njegovimi koreninama lonec poln zlatnikov. Nekdo jih je taim zakopal. I>n naš starec se je veselil
—	zakaj pa ne? Šel je na trg ter si kupil vola in mero zrnja. Potem se je vrnil domov, razor al njivo in posejal žito.
Tudi prihodnje poletje je minilo. Visoko žito se je zlatilo. samo jablana se ni rdečila: to leto volbče nii obrodila. Starec je motril lepo žito im ko so pričela zrna padati iz klasja, se je pripravil za žetev. Zvečer je nabrusil srp in šel spat. Drugi dan je hotel žeti. Z nočjo se je. Sveti Peter je pričel razvrščati zvezde na nebu. Ena se mu je izmuznila in padla siredi zrelega žita. Njiva se je vžgala in docela zgorela. Zjutraj je starec vstal in vzel srp. Stopil je <iz koče in videl, da ni bilo več zlatega žita. Samo orno, izgorelo polje.
In ubogi starec se je vsedel pod jablano na kamen in pričel jokati. Nenadoma pa je slišal stmeh za svojim hrbtom. Obrnil se je: bil je medvedek.
In tako se konča tudi' zgodiba.
šel, je že skopnela v srebrno meglo.
Princ Manus se je potrt pridružil bratoma in jahali so dalje do večera. Nikjer pa ni bilo koče za prenočišče; ja-haje po temnem gozdu so se razgubili in končno je princ Finu jahal samcat vso noč naprej. Ob zori je dospel do studenca, od katerega je žuborel potoček proti mestu, čigar zvoniki in stol-pi in šilaste strehe so se bliščale v jutranjih žarkih.
Razjahal je konja, sedel kraj studenca ter odprl svojo granatnico. Iz nje se je dvignila srebrna megla, ki se je izobličila "v mladenko, slično vili in stokrat lepša od prejšnjih dveh. Dal ji je takoj tekoče vode, kar je njeno ljubkost še potisočerilo. Od samega občudovanja je princ Finu pozabil na utrujenost in glad. Snel si je z rok tri prstane: z dijamantom, rubinom in smaragdom in jih položil k njenim nogam.
»Vse, kar imam, je tvoje,« je dejal. »Počakaj name, draga. V mesto pojdem in ti kupim biserno krono, zlato obleko in kraljevsko kočijo.« Princeso granatnico je bilo samo strah, zato je splezala na drevo in se skrila v njegovi kroni. Princ Finu je hitel v mesto. med tem pa je neka ciganka prišla k studencu pit ter je zagledala prin-
D. Vargazon:
de ena o polžu
Polž zbudi se. brž odklene: vzhod se koplje v zarji zlat. dom na hrbet si zadene, smelo leze preko trat.
Leze, leze in poti se — dolga je do zarje pot; solnce že nad njim simeii se, brez zlata je daliii vzhod.
Gleda polž, nazaj se vrne, solnce pada za goro: plašijo ga sence črne — brž se skrije v hišico.
Kako uporabim prosti čas
Lesa za sušenje gob in sadja.
Mama nasuši za zimo gob in sadja. In za sadje smo vsi navdušeni, to je že stara stvar. Da pa si zaslužimo vse te dobrote, lahko mami pomagamo. Gobe in sadje moramo sušiti na luknji-čavih predmetih, da ima zrak dostop od vseh strani. Mama porablja v ta namen sito, še boljša za take stvari pa je lesa, ki jo lahko sam napraviš.
V gozdu poišči dolgo, precej debelo vrbovo šibo. Združi oba konca, kakor ti kaže slika, čez sredino pa pritrdi debelejšo šibo. Nato naberi mnogo sio-bota in začni ogrodje trdno prepletati. Začni spodaj, ovij preko srednje šibe na drugo stran okvira, potem spet nazaj, a zdaj pod srednjo šibo — in to
toliko časa, da prideš do vrha. Potem odreži konec in ga dobro všij, da se ne bo začel odvijati. Pazi, da ne boš pregosto pletel, ker drugače nima zrak dostopa do sadeža. V kratkem času lahko napraviš mnogo takih les brez posebnega truda in mama jih bo gotovo vesela. Po uporabi je treba leso dobro oprati, posušiti in na suhem kraju hraniti za prihodnje leto.
Živa shramba za vodo
Na sliki vidite velbloda ali kamelo, ki živi v pustinji. Velblodi so zelo ko« ristne živali; neštetim ljudem so že re» šili življenje. .Velblod napolni svoj
izredno velik želodec z vodo in jo potem oddaja žejnim ljudem, ki po» tujejo skozi puščavo.
Sladkosneda Janja sili v ateka, da bi ji dal dinar za sladoled. Ta se je hoče odkrižaiti, rekši: »Nimam nič drobiža!« — Ona tedaj hitro povzame: »Pa mi daj delbeliž!«	—B.
ceso v vejevju.
»Paj pa delaš tam gori, krasna gospa?« je vprašala. Princesa je zlezla z drevesa ter ji povedala vse, kar se je bilo zgodilo.
»Glej! Ali ne prihaja tam tvoj princ iz mesta?« je vprašala ciganka. Princesa se je okrenila, da bi pogledala proti bleščečemu se mestu, med tem pa je ciganka pograbila težak kamen, pobila princesko na tla ter jo zavlekla v gozd, kjer jo je pokrila z listjem..
Skoro nato se je vrnil princ Finu.
»Ne ustraši se. ker sem se tako iz-premenila,« je dejala ciganka. »Jaz sem začarana, a to ne bo trajalo dolgo. Cim se poročiva, bom lepša kakor kdaj poprej.«	(Konec prih.)
Rešitev uganke iz Mladega Jutra z dne 1.1« m.
Ker nekateri bralci Mladega Jutra kljub vsemu trudu niso mogli rešiti uganke: koliko kilogramov tehta ena in pol opeke, vam povemo danes pravilno rešitev:
če tehta ena opeka 1 kg in pol opeke tedaj tehta pol opeke 1 kg, ena opeka 2 kg in ena in pol opeke 3 kg.
Hopatu>ce na ItlariGor&fcem otoku
===== «Va;rec;a naprava svoje vrste v {Jugoslaviji =====
Vode — zraka — solnca!
Ob slavnostni otvoritvi kopališča na Mariborskem otoka.
Danes otvarjamo na Mariborskem (ali bivšem Felberjevem) otoku novo, vseskoz moderno in vsem higijenskim predpisom odgovarjajoče kopališče. Za Maribor je današnji dan znamenit datum in zgodovinarji ga bodo morali beležiti med najvažnejše v zgodovini Maribora.
Pred desetletji že so mariborska javna kopališča bila nedostatna. Že takrat smo
dentje in profesorji pri študiju žuželk in flore!), začudeno gledali spremembe: velika kopališka in restavracijska poslopja, bazeni, kabine itd. itd. Vse to je popolnoma spremenilo lice poprej samotnega otoka, in od danes naprej bo otok oživel kakor mravljišče. Premrzla dravska voda se bo pri pretakanju po žlebovih in preko filtra v bazene na eni strani primerno temperi-
Pogled na Mariborski otok
tožili nad kalno in premrzlo ter mnogokrat z nesnago iz kanalov prepojeno dravsko vodo. O kakih napravah za solnčenje in za gojenje vodnega športa ni bilo niti govora. Kopališča razen Kaferjevega so bila skoro vsa v senci. Ti nedostatki so naravno z naraščanjem mesta in njegovega prebivalstva ter z naraščanjem potreb v higijenskem pogledu postajali vedno večji in občutnejši, zlasti še z ozirom na to, da je Maribor vendarle hotel veljati za letoviščarsko mesto in pritegniti tujce. Tozadevne pritožbe naše javnosti so se zlasti po prevratu pomnožile. Maribor je postal važno obmejno središče, stotine novih ljudi so se naselile v njem, stotine novih ljudi z novimi potrebami v higijenskem in športnem pogledu. Prihajali so tujci, ugajal jim je naš jugoslovanski Meran, uživali bi radi njegove poletne čare. Da spada k temu tudi kopanje v sveži vodi, je samo ob sebi umevno. Mi pa nismo imeli primernih kopališč, predvsem ne higijensko urejenih. Vse samo provizoriji. Voda premrzla, skoro vedno preveč motna. Vsi kanali se stekajo v Dravo, njih izlivi so vsi nehigijenski, ker tečejo še nekaj časa po zemlji in prinašajo v Dravo bacile nalezljivih bolezni, zlasti griže in legarja. 2e davno je bilo potrebno, da se vsa dravska kopališča iz zdravstvenih razlogov zapro.
Tako je po dolgih razmotrivanjih in anketah prišlo do odločitve: zgraditi je treba novo moderno kopališče izven mesta, ki bo nele odpomoglo vsem gori omenjenim ne-dostatkom, ampak bo na drugi strani tudi nudilo obiskovalcem vse, kar more in mora nuditi moderno, po načelih higijene in telesne vzgoje urejeno kopališče: dobro vodo, veliko zraka in solnca in možnost za gojenje najrazličnejših športov. Vse to je bilo mogoče urediti samo na Mariborskem otoku, ki je last mariborskega mesta. Danes bodo ljudje, ki so poprej poznali Mariborski otok kot mirni kotiček, kamor je le redko stopila noga mariborskega izletnika (saj so ga obiskovali predvsem štu-
rala, na drugi strani pa v filtru popolnoma sčistila, in potom najmodernejših naprav tudi v bazenih neprestano menjavala. Poleg tega bodo možnosti za zračne in soln-čne kopeli, možnosti za gojenje vodnega športa in vseh športov na kopnem
Tako bo novo kopališče na Mariborskem otoku v vsakem pogledu odgovarjalo vsem zahtevam i glede komodnosti i glede higijene i glede možnosti za telesno vzgojo. Strokovnjaki — tudi tujci —, ki so si ogledali nove kopališke naprave, so se soglasno izrekli, da je novo kopališče med največjimi in najmodernejšimi tovrstnimi napravami v srednji Evropi in da je naravnost idealno tudi za letoviščarje. Čim bodo prve težave ali porodne bolečine glede praktične uporabe kopališča premagane in se bo potrebam in razmeram primerno reguliralo tudi vprašanje dohodkov, cen itd., ni dvoma, da bo kopališče na Mariborskem otoku postalo ponos Maribora in da se bodo stroški zgradbe tekom let krili. Novo kopališče ima nalogo ne le, da Mariborčanom in okoličanom nudi najprimernejšo in najbolj hi-gijenično možnost razvedrila in krepitve telesa v zdravi, čisti vodi, v svežem zraku in osvežujočih žarkih solnca, ampak tudi tujcem, ki prihajajo k nam, možnost, da prežive na otoku svoje dopuste in počitnice. Seveda bo trebalo v to svrho še morda zgraditi kaka nova poslopja, vsekakor pa urediti do najskrajnejše popolnosti prometne zveze med otokom in mestom. Tako bo privabil Mariborski otok s svojimi napravami vedno nove legije tujcev tekom poletnih in tudi v zimskih dneh in bo odprl Mariboru in njegovemu gospodarstvu nove vire dohodkov, Mariborčanom bo pa služil kot cilj prijetnih izletov in kot torišče oddiha in pozabe vsakdanjih skrbi.
Vse to so poleg idealne strani uživanja naravnih krasot praktični vidiki, ki jasno svedočijo za važnost današnjega dneva za naš Maribor. Zato tudi ne dvomimo, da se bo na današnji slavnostni otvoritvi zbralo vse, kar res mariborsko čuti!
Dr. Franjo Lipold, podžupan mariborski:
Kopališko vprašanje v občinskem svetu
Maribor, ki sicer leži ob precej veliki reki, ni imel nikdar primernih kopališč. Prejšnje mestno kopališče (Kaferjevo) je bilo le zasilno in ni moglo nikoli zadoščati potrebam mariborskega prebivalstva. Ko se je pa začelo mesto širiti proti Kamnici in so bili napravljeni za ta novi del mesta kanali, ki se iztekajo v Dravo nad tem kopališčem, je postala uporaba starega kopališča nemogoča. Mestna občina je morala zato kopanje v Dravi v tem kopališču iz zdravstvenih razlogov prepovedati, tako, da smo imeli v mestu ob Dravi le solnčne in pršne kopeli.
Potreba zgraditve novega kopališča je postala tako nujna, da je bilo vsako na-daljno odlaganje rešitve tega problema izključeno. Mariborski občinski svet je zato na svoji seji dne 10. II. 1927 načelno sklenil, da zgradi novo kopališče in je 31. V. 1927 sprejel v svoj investicijski program napravo novega dravskega kopališča ter v to svrho določil znesek 1,500.000 Din. Na seji 18. XI. 1927 je bil v razpravi predlog mest. gradbenega urada, da se za zgraditev kopališča nakupi dr. Schmiedererjevo posestvo na periferiji mesta na koncu Koroške ceste v izmeri okoli 30.000 m2. Ker pa je lastnik zahteval pretirano ceno, je končno mestna občina kupila Felberjev otok za 350.000 Din. Prvotno je nameravala zgraditi tamkaj provizorično kopališče. Ker pa se je pozneje ugotovilo, da bi bil tak pro-vizorij precej drag, kopališče pa še povrh prav neprimerno, se je občina raje odločila za zgradbo modernega, vsem zahtevam odgovarjajočega definitivnega kopališča. Ta program je bil na seji 2. avgusta 1928 nato še izpopolnjen. Določene so bile za najboljše načrte 3 nagrade, in sicer prva Din 15.000, druga 11.000 in tretja 8000 Din. Načrte je pregledala strokovna komisija, v kateri sta bila poleg zastopnikov mestnega gradbenega urada še univ. prof. arhitekt Forster in gradbeni svetnik ljubljanske mestne občine inž. Poženel. Prva nagrada ni bila priznana nobenemu načrtu, pač pa je bila prva in druga nagrada združena in po enakih delih podeljena tvrdki ing. Hans Honel in arhitektu Grubbauer v Grazu ter inž. Rusu v Ljubljani, tretja arhitektu Czeiku v Mariboru. Ker pa od nagrajenih osnutkov ni bil nobeden brez izpremembe zrel za izgraditev, je občinski svet naročil mest. gradbenemu uradu, da izdela na pod-
lagi nagrajenih osnutkov končni projekt. Na podlagi tega načrta so bila na seji obč. sveta 15. maja 1929 oddana dela tvrdki ing. Jelene in ing. šlajmer v Mariboru za 2,776.274 Din, ki je izjavila, da bo napravila na otok tudi most in ga po izvršeni zgradbi brez zaračuna izročila mestni občini. Rokodelska dela so dobili razni mariborski obrtniki. Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, da se zgradi kopališče v 2 etapah. Ker pa se je izkazalo, da bi tako deljeno delo stroške samo povečalo, se je občina končno odločila za izvršitev celotnega projekta in otvoritev kopališča šele leta 1930. Na predlog Olepševalnega društva je bil istočasno otok prekrščen v »Mariborski otok«.
Dolge in tudi deloma ostre so bile debate, preko katerih je prišlo končno do sklepov, s katerimi se je ustvarilo kopališče, ki bo
Mariborski župan fe, Alojzij Juvan
15. t. m. otvorjeno. Vsi, ki smo glasovali za te sklepe, smo trdno uverjeni, da smo glasovali za dobro stvar. Dravsko kopališče je bila življenska potreba Maribora, če se je pa že moralo kopališče zgraditi, se je isto moralo zgraditi tudi času in potrebi primerno. Da kopanje direktno v Dravi ne bi bila najboljša rešitev problema, je jasno, saj je Drava posebno v poletnih mesecih vedno motna in se nikoli tudi v najhujši vročini ne ogreje tako, da bi bila za kopanje prijetna. Treba je bilo tedaj misliti na filtriranje in umetno ogrevanje vode. Izkušnja bo pokazala, če je upoštevajoč velike dimenzije kopališča, ta problem zadovoljivo rešen. Največ je bilo glasov proti kopališču na Mariborskem otoku iz razloga, da je to kopališče preoddaljeno. Res je, da bi bilo kopališče bližje mesta prikladnejše. V bližji bližini mesta pa ni bilo niti zda-leka tako idealnega prostora kakor je Mariborski otok. Na dr. Schmiedererjevem posestvu bi kopališče pač nudilo kopalcem v bližini mesta vodo, več pa tudi ne, saj bi to kopališče ležalo tik ob državni cesti, izpostavljeno bi bilo prahu in ne bi imelo niti možnosti zasaditve večjih nasadov. Mariborskega otoka seveda ni mogoče pomakniti bližje mestu. S tem pa, da je ustvarjena pot na otok v ravni črti Glavnega trga po Koroški cesti in da bodo vozili mestni avtobusi do ovinka, ki ga napravi državna cesta koncem Koroške ceste, je dana možnost, da pridejo posetniki v najkrajšem času v kopališče. Saj bo vožnja z avtobusom z Glavnega trga trajala največ 3—4 minute, pešpot je pa dolga le okroglo 600 metrov. Oddaljenost otoka je pa po mojem trdnem uverenju tudi temeljito odtehtana po naravni krasoti otoka. Moderno zgrajeno kopališče leži sredi gozda, sredi parka, ki bo še enkrat naš ponos.
Podžupan dr. Franjo Lipold
Kopališče
Kopališče na Mariborskem otoku ima v glavnem pet delov in sicer:
1.	Naprave za kopanje (vodne in solnčne
kopeli).
2.	Visoke zgradbe (restavracija, kabine).
3.	Napravo za čiščenje vode (čistilnik in filter).
4.	Igrišča in
5.	park (zračne kopeli).
Naprave za kopanje obstojajo iz treh bazenov. Največji v izmeri 1.500 m2 je določen za plavače in športne prireditve, širok je 30 in dolg 50 m. Najmanjša globo-čina je 1.50 m, največja pri skakalnem stolpu pa 4.50 m. Pri bazenu bo 8 startnih kamnov za 8 tekmovalnih prog. Skakalni stolp omogoča skoke v vodo z višine 3, 5 in 10 metrov. Okoli celega bazena je na robu polica v globočini 1.30 m, tako da more vsak plavač pri kraju stati.
Bazen za neplavače meri 500 m2 ter ima globočine 0.80 do 1.50 m. V kolikor je nad 1.30 m globok, ima na kraju police kot bazen za plavače. Bazen za otroke ima površino 250 m2 in globočino vode 15 do 50 cm. Med bazeni kakor tudi okoli bazenov je izvršen betonski tlak v širini 10 m. Dostop k bazenom in na tlak je mogoč samo preko čistilnih korit z vodo, tako da je izključeno, da bi kdo na nogah prinesel pesek ali drugo nesnago na tlak oziroma v bazene. Takih čistilnih korit je 5 in se nahaja pri vsakem tudi prha. Voda v teh koritih je popolnoma ločena od bazenov in odteka v Dravo. Po otvoritvi bodo v ograjo montirani še posebni prehodi, ki bodo omogočali prehod samo v eni smeri, to je od bazenov oziroma tlaka na netlakovani del, ne pa tudi obratno. Tlak okoli bazenov bo vsled tega vedno čist in tudi voda se ne bo preveč onesnažila.
Solnčna in obenem peščena kopel se nahaja med bazeni in južnim rokavom Drave, samo za solnčenje pa bodo imeli kopalci na razpolago razne prostore na vzhodni polovici otoka, ki si jih bodo poiskali in izbrali sami.
120 kabin in 600 omaric.
Poslopje za kabine je enonadstropno, istotako zidani srednji upravni del za restavracijo. Kabine in omarice so deloma ločene: levi trakt kabin in omaric je določen za moške, desni ali zapadni del pa v pritličju za rodbine in v I. nadstropju za ženske. Pri obeh izhodih iz kabinskih poslopij v kopališče je primerno število klo-setov na splakovanje, pri moškem oddelku tudi pisoar. V kabinskem poslopju se nahaja tudi soba za prvo pomoč in prostor za brivca oziroma frizerja. Na razpolago je v obeh traktih skupno 120 kabin in 598 omaric. V vsaki omarici je 5 kljuk za obešanje obleke, v vsaki kabini 8. Pri vhodu v oba kabinska trakta so v posebnem prostoru čistilne prhe, vsaka zase separirana, brezplačno uporabne za vse kopalce. Namenjene so onim, ki pridejo v kopališče od dela umazani, in ki bi se ženirali umiti se pod prhami pri čistilnih koritih.
Restavracijski prostori, v kolikor ae nahajajo v poslopju, so vsi brez izjeme v L
nadstropju. Dostopni so po posameznih stopnjiščih, z vhodi levo in desno od vhoda v kopališče. Ti restavracijski prostori so namenjeni in dostopni samo za nekopalce. K tem prostorom spada tudi tribuna, od katere je krasen pogled na celotno kopališče s Pohorjem v ozadju.
Obiskovalcem otoka je na razpolago javna telefonska govorilnica proti pristojbini 1 Din, in sicer v pritličju upravnega poslopja v prostoru, kjer je izdaja perila in ključev. Pozneje se bo napravila govorilnica direktno v kopališču, oziroma druga na tribuni.
Nad zidanim delom poslopja je na strehi železobetonski rezervoar vsebine ca 72 m3, in površine ca 36 m2, ostali del vseh streh v izmeri okoli 1.200 m2 pa je krit s pločevino. Ta pločevinasta streha služi za ogrevanje vode.
čiščenje in filtriranje vode.
Voda za bazene se zajema iz Drave. Kakor znano, je Drava v kopalni sezoni večinoma močno kalna, za to je potrebno, da se primerno očisti in tudi temperira. Za zajemanje vode služi večji bazen, takozvani čistilnik, ki se nahaja v jugozapadnem otoku kopališča ob južnem rokavu Drave. Čistilnik ima pri dnu površino 300 m2, ki se navzgor vsled poševnih sten razširja. Njegovo dno leži 60 cm pod najnižjo znano gladino Drave, čistilnik je z odprtim kanalom zvezan z Dravo in torej vedno poln vode. Iz čistilnika se voda z črpalkami črpa v filter. Vsled velike površine čistilnika bo tekla voda v čistilniku le prav počasi k črpalkam. Ker bo voda mirna, bo večina nečistoče, ki se nahaja v dravski vodi, padla v čistilniku na dno in zgornja plast vode se bo vsled tega izdatno očistila. Pri tem se bo pri solnčnem vremenu zgornja plast vode tudi nekoliko segrela, ker je cela površina izpostavljena solncu. Samo ta zgornja, t. j. očiščena in nekoliko segreta voda bo tekla k črpalkam. Tekla bo čez preliv, katerega višina se bo regulirala po ▼sakokratnem stanju dravske gladine. Višina preliva bo znašala povprečno ca 10 cm.
Filter, ki je peščen, ima nalogo, da zadrži tudi one primesi vode, ki v čistilniku ne bo padla na tla. Ima površino 256 m2 in je istotako ves izpostavljen solncu. Vsled tega se voda v njem zopet nekoliko segreje. Voda mora stati v filtru do 1.50 m nad površino peska, skozi katerega teče. Višina vode v filtru je odvisna od množine vode, ki naj jo filter v določenem času filtrira in od propustnosti filtra. Filtrirana voda prihaja v bazene na dva načina. Večje množine se črpajo direktno v bazene, manjša množina pa stalno v preje omenjeni rezer-var na strehi. V eni uri se načrpa v re-zervar 40 m3 vode, ki teče iz rezervarja čez preliv na pločevinasto streho poslopij in sicer tako, da teče preko vseh streh enakomerno. Na pločevinasti strehi se voda zopet izdatno segreje. En del, in sicer manjši, se uporabi za prhe, večji del pa se stalno steka v bazene. Ta stalni dotok pa seveda sam na sebi ne zadostuje za stalno izmenjavo vode. Za to se voda v bazene direktno črpa vsak dan od filtra v času, ko je od solnca v čistilniku in filtru najbolj segreta, t. j. v popoldanskih in deloma večernih urah.
Marsikdo bi rekel, da je čistilnik prav za prav nepotreben, ker obstoja filter. Vendar pa ni tako. Dravska voda je močno onesnažena po finem pesku in ilovnatem prahu. Če bi jo črpali direktno v filter, bi bil ta v svojem delovanju silno neenakomeren, ker bi se v njem nabralo preveč blata. čiščenje filtra pa je jako zamudno in za to se je napravil čistilnik, v katerem ostane večina kalnih primesi. Kubatura čistilnika raste z višino vode in torej tudi s kalnostjo vode. čim bolj kalna je voda, tem dalje časa ostane v čistilniku in tem sigurneje pade blato na dno.
Ureditev parka in igrišč.
Tudi prostora za razna igrišča je na otoku dovolj, manjka pa potrebnega denarja za njihovo izvršitev. Letos bo izvršeno sa-
Ing. Vladimir Šlajmer,
voditelj gradbenih del.
mo otroško igrišče, ki leži nad bazenom za otroke in gozdom na zapadni strani. Igrišče je deloma na solncu, deloma v senci. Senčni del bo travnat, solnčni del pa peščen. Pozneje, ko bodo na razpolago potrebna denarna sredstva, se bodo na igrišču postavile razne gugalnice, drče in podobno za razvedrilo otrok.
Za odrasle so projektirana tenis-igrišča, volley-bal, kegljišče itd. žalibog ta igrišča letos še ne bodo izvršena. Pač pa bo takoj po otvoritvi I. S. S. K. Maribor postavil v kopališču 2 mizi za ping pong (namizni tenis). Z igrišči zvezani bodo športni prostori in pridejo v glavnem v poštev met krogle, razni skoki in teki. Verjetno je, da bo za telovadce že letos na razpolago bradlja in drog. Seveda se ne bo pozabilo na vodne športe in upati je, da bo vodni polo vedno privlačna točka za kopalce. Pozneje bo poskrbljeno tudi za razne druge zabave v vodi, vse pa je odvisno od denarnih sredstev, ki so za enkrat izčrpana.
Važen moment v razvoju kopališča bo igralo olepšanje kopališča samega kakor tudi ureditev nasadov. V gozdu bo treba napraviti primerne pešpoti, postaviti zadostno število klopi v kopališču in izven njega, urediti park pred kopališkim poslopjem in sploh v vsakem oziru olepšati otok in ga opremiti kot naravni park, kombiniran z umetnimi nasadi. Izvršitev te naloge bo zahtevala veliko truda, časa in denarja. Prevzelo jo je Olepševalno društvo, ki bo v ta namen ustanovilo poseben fond. V ta fond gredo n. pr. tudi vsi dohodki na dan otvoritve kopališča. Čim večji bo obisk na ta dan, temveč bo dohodkov in temveč se bo že letos napravilo. Za to je dolžnost vsakega Mariborčana, da se udeleži otvoritve.
Dohodi na otok so že urejeni, čeprav še niso zadostni. Glede bodočih dohodov bodi omenjeno, da je projektirana vozna pot, ki bi se pri sedanjem Schmiedererjevem posestvu odcepila od Koroške ceste in peljala ob Dravi do vzhodnega roba otoka. Tamkaj bi se napravil tudi nov most, ki bi se pozneje podaljšal do južnega brega Drave.
Naj omenimo še končno, da je bilo gradbeno vodstvo od strani mestne občine mariborske v rokah inž. J. Barana in gradb. ofic. Fr. Bezlaja. Zemeljska, betonska, že-lezobetonska in zidarska dela je izvršila tvrdka inž. šlajmer in inž. Jelene, za tvrd-ko pa sta vodila dela inž. V. šlajmer in inž. E. Rungaldier. Glavni polir je bil g. Boruta. Tesarska dela je izvršila tvrdka U. Nassimbeni, ostala dela pa: kleparska F. Karba, mizarska F. Potočnik, pleskarska J. Škof, slikarska J. Holzinger, steklarska
I. Kovačič in pečarska P. Heričko. Električno napeljavo je izvršilo mestno električno podjetje pod vodstvom ravnatelja Uršiča, vse vodovodne inštalacije pa mestni vodovod (vodovodni mojster J. Czernyi.
Mariborski ali Felberjev otok
Mariborski otok, splošno znan pod bivšim imenom Felberjev otok, leži približno dva in pol kilometra od Maribora proti zahodu v strugi Drave v območju občine Kam-nice. Otok je kupila mariborska mestna občina že 1. 1928., izločitev iz kamniške občine pa je bila izvršena šele avgusta 1929. Prijazni otok je 800 metrov dolg in v sredini 300 m širok ter ima obliko podolgaste-ga romba. Vzpenja se 6—10 m nad normalno gladino Drave. Otok ni morda naplav-ljen, kakor toliko drugih vodnih otokov, ampak leži tamkaj že od davnih časov. Ves je poraščen z drevjem in grmovjem, spodnji del pa se končuje s prijazno livado. Radi prijazne lege, dobrega, skoro planinskega zraka in nekdaj bujno razvite flore, je bil otok vedno zelo privlačna točka mladine in Mariborčanov sploh. Zlasti v pomladanskih solčnih dneh mrgoli na otoku otrok v spremstvu odraslih, kjer uživajo prosto naravo in si kratijo čas z nabiranjem trobentic, zvončkov, vijolic, v majniku zlasti tisočev šmarnic in nebroj drugih cvetlic, kakršnih v naših krajih sploh ne dobite.
Mariborski otok je večkrat menja! svoje lastnike, ki so ga uporabljali v razne svrhe. Predvsem se je pridobival z otoka les in seno, katero so prevažali s čolni. Od Heje-ve hiše nižje Kamnice ob Dravi do tako-zvanega »Husarensprunga«, ki je dobil svoje ime v spomin na zadnje boje med Francozi in avstrijskimi huzarji, se lahko šeta ob Dravi deloma po produ, deloma pa po stezi gozdnatega brega. Lepo vreme privabi že na gozdnati breg dosti šetalcev, še bolj mičen pa je otok sam. Ljudje iz mesta, ki so že enkrat na dravskem bregu, ne morejo premagati želje, da ne bi obiskali tudi otok. Ob lepem vremenu je bil prevoz s čolnom na vrvi vedno v delu; eni so se vozili na otok, drugi zopet nazaj na breg.
Zadnji privatni lastnik Felberjevega otoka, dokler ni prešel v last mariborske mestne občine, je bil premožni posestnik Popič, ki je umrl 1. 1927. Upoštevajoč vse ugodnosti, ki jih nudi otok, se je Popič svoječasno bavil z mislijo, da bi postavil na otoku letoviščarski hotel ali restavracijo, ukvarjal pa se je tudi z mislijo, da bi zapu-
Maribor z Dravo in Kozakom x ozadju
stil ta otok v dobrodelne namene z načrtom, da bi se na tem prijaznem otoku zgradilo stalno poletno bivališče za revno deco. Toda smrt je prekrižala vse njegove načrte, njegovi dediči pa so prodali potem otok mestni občini Maribor, ki se je ravno tedaj bavila z mislijo, da bi se ob tem otoku zgradila mestna elektrarna, dokler ni končno prodrla ideja zgradnje velikega, vsem modernim zahtevam ustrezajočega javnega ljudskega kopališča na otoku.
Stari Mariborčani se še spominjajo, da se je vršila na tem otoku pred kakšnimi 40 leti velika dobrodelna domoljubna slav-nost, ko je bil ves otok bajno razsvetljen in je bil to noč na otoku zbran skoro ves Maribor.
V najnovejši lokalni zgodovini pa je otok najbolj znan po veliki katastrofi, ki se je pripetila dne 10. aprila 1928, dva dni po Veliki noči in je v^em Mariborčanom še v živem in žalostnem spominu. Brodar France Lesjak je tedaj čoln, na katerem je bilo 10 vračajočih se izletnikov, preobremenil s senom, katero je hotel odpeljati na kamniško stran, čoln ni bil še daleč od otoka, ko se je nenadoma z vso silo nagnil naprej in v valovih so se v hipu začeli mešati ljudje in senene kopice, šest nedolžnih človeških žrtev je tedaj zahtevala deroča Drava, med njimi tudi brodarja Lesjaka. Najstrašnejše pa je bil pri tej tragediji na Dravi prizadet mariborski kolar Slavko Lešnik. V hladnih valovih Drave je namreč našla tedaj svoj grob vsa njegova družina: žena Marija ter nedoletni hčerkici Silvija in Danica.
Flora na mariborskem otoku
H. — Kot ozek polkrog (elipso) je iz-oblicila Drava Mariborski otok. Na prodi-šče je nasula nekaj metrov peska, nanj pa sta nasadila veter in voda drevje, grmovje, pisane cvetlice. Zlasti voda, ki je pripla-vila semena planinskih rastlin celo s koroških in štajerskih gor. še pred 30 leti se je odlikovala flora z redkostmi. Ptica je uživala božji mir. Kakor, da bi jih kdo nase-jal, toliko je bilo naših drobnih pevcev: mi-lovidna taščica, pisana penica, pastiričica in pevec siavček. To je bilo petja in gosto-lenja o ljubezeni, o lepoti.
Zdaj vse minulo je. Gozda je malo, malo v njem podraščevine. Kjer poje sekira, kjer se buni kosa, tam ni mesta za ptice pevke, za botanične redkosti. Današnja flora je pač taka, kakor jo običajno ustvarja narava po peščenem svetu kraj potokov in rek. V bran zoper deroče valove se je postavilo krog in krog otoka gosto nagneteno grmičevje. Kot vojščaki čuvajo rodno grudo sebi in svojim zaveznikom v zaledju. Spomladi in jeseni se vrši ostra borba med močnejšim in vztrajnejšim. Močnejša je voda, ki razrahlja korenine vrbam, leskam, črnemu trnu, glogu, itd; toda, ko upade voda, opomore si ta obmejna straža, popravi in prilepi znova korenine ter čaka na nov spopad. Ta venec grmovja zastira pogled v zaledje, da moraš baš na otok, če hočeš videti, kaj je tu ustvarila narava, kaj sta zgradila človeški um in roka. Tam, kjer so pozvanjali mladi Vesni mali in veliki zvončki, kjer so kimali roji trobentic, pasjega zoba in jasno modrega jetrnika zimi v slovo, tam stoji danes mogočna zgradba. Na smrt so obsodili te naše prijatelje, prekopali jim zemljo rednico in jo pokrili s težkimi skalami. Nikdar več jih ne bo iz zemlje!
Zapadni del otoka pokriva mešani gozd. Vse je pomešano, kakor pač zrase samorasel gozd. Mogočne bukve, jagneti, bele
topole, gatri in gabrovci, vmes smreka, bor, hrast, nerod. Na teh mogočnih stebrih sloni kakor zelenkast mozaik raznoliko listje in tvori gosto streho podraščevini: kalini, brogoviti, dobroviti, češminu, kovač-nikom, robidovju. Oni velikani hočejo imeti svoje krošnje na solncu. Oh, kaka borba med listjem za solnčne žarke, koliko ne-voščljivosti! Vmes so se naselili majhni in skromni prebivalci. Reveži so. Le malo okenc in majhna okenca imajo, skozi katera se tudi k njim lahko prikrade za kratek čas pramen solnčnih žarkov. A dovolj jim je. Saj imajo velike liste. Zato imajo vlage in hlada dovolj. Tu se hladi zlati klobuk. Velike rdeče ali lilaste cvetove je obesil nase, za reklamo jih je še povrh našemil s temnejšimi lisami. Pa kdo bi mu zameril, saj hoče s to gizdavo oblekico opozoriti čebelice in čmrlje nase. Zlatemu klobuku druguje dokaj skromnejša konopnica. Kaj ji je mar čebelic! Če se ne opraši, razvije pazdušne vijoličaste popke, ki jih raztrese daleč na okrog, da dado življenje novi rastlini. štirilistna (često petlistna) volčja jagoda ponuja svoje črno-modre jagode. Lepega kovinastega sijaja so, napol zavite v ozke liste. Oglej si jih, a pusti jih v miru, če ti je življenja mar! Zraven volčje jagode životari navadni kopitnik. Dva ledvičasta, usnjasta listi ima. Ker leže neočitno obarvani cvetovi kar na tleh, bi iz razprezane glavice sesuta semena ostala kar na mestu pod rastlino, če bi si zvitoglavec kopitnik ne izmislil zvijače. Na vsako seme obesi majhen, užiten mesnat privesek, ki ga vleče pridna mravljica s semenom vred domov. Prej ali slej se seme odlomi od priveska in obleži daleč od svoje matere. Pisano sliko izpopolnjujejo modro cvetoči zimzelen, dol-gostebelno grabljišče ali knavcija s svoji-mimi lilastimi cvetnimi glavicami. Solzica, zeleni klobuk, divja šmarnica, navadni vol-čin bodo kmalu zgodnjali svoje plodove. Sredi gozdička se nahaja slikovita skupina orlove praproti. Lahko jo je spoznati po 1 m visokem steblu z lepo oblikovanim ma-halom.
Na dva čudna športnika ne smemo pozabiti. Plezanje je njun šport. Vsak po svoje. Bršljan pleza po drevju. Kakor klop se drži s številnimi zračnimi koreninicami za topolo, bukev. Srobot ljubi nižje drevje, da se lažje dokoplje do solnca. Narava jima je dala vitko telesce, zato pa lahko hitita navzgor v vrhove dreves. Zrak in solnce sta jima cilj. Dosegla sta ga. Bršljan razcvete šele v jpsenskem solncu, ko njegova gospodarica bukev že odmetava listje. Tako dobi ta dolgač dovolj solnca, da naglo zgodnja plodove. Pticam pokloni svoje črne jagode, da mu razširjajo zarod z neprebavnimi semeni.
Na zgornjem koncu otoka stoji prednja straža. Vrbov grm si je-uredil tamkaj svoje posestvo. Prerasel je golo prodišče. Ni mu lahko tam, voda ga hoče spraviti z rodne grudice. Bomo videli, kdo bo dobil pravdo. čemu ta borba za košček prodnatega sveta! Pa saj med ljudmi tudi ni drugače.
Vzhodni del otoka je pregrnjen z mehko odejo. Razne trave in ostričine gospodarijo tu: pirnica, lisičji .svinjski in pasji rep, la-tovka, pahovka, vmes pa šaš, site in sr-pice.
Pa kdo bi vedel vsem imena, saj imajo vsi isti kroj. Nič gizdavosti, nič pisanega cvetja ni na njih. Nikogar ne vabi cvetje v goste, ni stroškov za oprašenje, veter opravi zastonj/ Le tu in tam moti to enoličnost travniška kadulja. Visoko je dvignila svojo ošabno glavo in ponuja čmrljem, čebelam in somračnikom ustnate, ažurno modre cvetove. Nekaj okroglolistnih zvončnic, luč-nikov je zašlo menda slučajno semkaj. Ci-presasti mleček si je osvojil lep kos zemlje in zadušil ostalo rastje. Prav tako
» v
liOPALIJCE N k iMirtoliKtii OTO K U
i t T U i C I J » y.?860
116 i ni
<->tniti 11111 I «11111 ii ittllVIkCI i - O T t O i' I I C O * I V 4 .Milno itugill >• II tli I ' • I I l|ll«l IT O l f ; • 1 I U I I >1 (•ClMIlUk 9 ..ML1II • -t It lili
LimbuŠ
Pravljica o Mariborskem otoku
Nič ni čudnega, ako ee je ljudska domišljija v davni preteklosti bavila z otokom, ki ga tvorita dva dravska rokava v višini Kanmice na letnem in Limbuša na desnem bregu. Saj je to edina otoku podobna tvorba v bližini sedanjega Maribora, ako izvzamemo manjšo peščeno naplavino na koncu Melja, ki se sedaj zove Konigov otok. Je pač nekaj skrivnostnega na onem koščku bujno obraščene grude, ki jo obdajajo krog in krog deroči valovi in na katero stopi le redkokdaj drzen človek, bodisi da je reko preplaval, ali pa premagal rečni tok s šibkim čolnom. V oni bajni mir, v ono samoto je poeta vil človek tudi bajna bitja, nastale so pripovedke, od katerih bodi navedena sledeča:
V pradavnih časih, ko je na holmcu nad sedanjim Limbušem stal mogočen vit etiki grad, je kraljevala na otoku kačja kraljica. Kot viden znak svojega dostojanstva je nosila na glavi zlato krono, ki so io krasili dragoceni kamni v velikem številu. Podložne so ji bile trume kač. ki eo z njo prebivale na otoku.
Mogočni vjtez na Limbusfkem gradu je imel prelepo hčerko, ki jo je vzljubil drzen, a reven plemenita«. Zaman je snubil nesrečnež krasotico; oholi oče in prevzetna njegova hčerka sta ga odbijala, češ. midva si želiva bogatega zeta, oziroma ženina. Ker se mladenič le ni vdal, se ga je
hotela trdosrčna deklica otresti s tem. da mu je naložila težko nalogo in mu obljubila, da ga vzame, ako nalogo izvrši. »Pojdi,- mu je rekla, »na Kačji otok in ugrabi kačji kraljici krono. To krono hočem nositi na svatbi!«
Schillerjev »potapljač« se je dvakrat vrgel v vrtince Scile in Karibde, oni drugi vitez je smelo stopil med leve in pobral rokavico, ki jo je zagnala mednje ohola deklica in naš na srcu bolni plemenitaš se Je podal na pot na Kačji otok po zlato krono, e katero bi si priboril svojo ljubljenko.
Preplaval je desni dravski otok, stopil na prod in zagledal v mehki travi kačjo kraljico, ki je na solncu spala. Dragocena krona je ležala na tleh v bližini njene glave. S krepkim zamahom je odsekal njegov meč :iestvoru glavo, zavriskal je vitez, pobral krono in zbežal proti vodi, da bi jo zopet preplaval. Toda na produ so ga čakale trume ostudnih kač, ki eo ga napadle. Vzlic temu se mu je posrečilo vreči ee v vodo, a so mu kače eledile, ovile njegovo telo in ga potegnile na dno . . .
Ko je plemetnitašjaja zvedela za vitezovo smrt, so ee ji oroeile oči in zbolelo je njeno srčece. Mesto zlate kronice so ji kmalu posadili na glavo mrtvaški venec ....
Od onih dob so kače z otoka popolnoma izginile, izselile so ee do zadnje daleč tja proti vzhodu, iščoč si novo kraljico.
Tako pravljica. V bližnji bodočnosti bodo ob vročih poletnih dneh bivale namesto kač na otoku mariborske vile. Zopet bodo pravljični časi zavladali nad začaranim otoikom, seveda v drugi obliki.
šmarnica. Tu na peščeni, suhi zemlji, brez sence morajo prenašati pezo bednega življenja. Niti enega betva jim letos ni pustil človek. Vse cvetje jim je polomil in odnesel. A nič ne de. šmarnica si zna pomagati v nesreči. Njena korenika se razveji in iz vsake veje bo pričarala prihodnjo pomlad novo rastlino. Nič ji ne moreš škodovati, dokler ji je korenika pod zemljo živa in zdrava, dokler ima svoja skladišča polna nadomestne hrane.
Sredi trav se je naselilo mačje uho (Ophrys fuciflora). Na pedenj visokem steblu je le nekaj cvetov. Ali kakih cvetov! Baržunasta medena ustna je polkrožna, na njej spredaj rumena krpa, na desni in levi pa po en baržunast rogelj. Povrh nekaj rumenih črtic in lis: kakor bi žuželka čepela na rdečkastorjavi ustni in lizala iz cvetovega grla sladki med. Odkod s planin si se priselilo semkaj ? Ni samo iz cele družine. čeladasta kukavica in muhovnik ji de-" lata družbo.
žalostno povešajo svoje koške ivanjščice. Ni jih mnogo. Gotovo slutijo, kako bodo kopalke in kopalci planili po njih in trgaje njihove jezičke deklamirali staro pesem: »samo mene, drugo, nikogar, iskreno, za šalo«. Grenka je usoda preroka!
Mnogo, mnogo zanimivosti nudi flora. Srečnik, kdor razume to snovanje življenja, veličastne lepote in čara! Pozabi lahko na fakture, krivično prevedbo, zatohlo stanovanje, nezdravo delavnico, skratka na vse gorje, ki ga prinaša borba za ped zemlje, za košček kruha. Zato pusti skrbi v mestu in prid se les učit!
Nastanek otoka
Za dravsko strugo v Dravski dolini so značilne čeri, na Dravskem polju pa otoki. Prvi so izraz erozije in vrezavanja Drave v prahribine med Pohorjem in Kobanskem, drugi pa izraz omaganja transportabilne sile Drave, na drugi strani pa ojačene sedi-mentacije. Mejo med erozijskim in sedimen-tacijskim otokom Drave predstavlja struga južno od Kamnice med otokom in brzicami. Felberjev ali Mariborski otok predstavlja tako začetek sedimentacijsko, kot so brzice nad otokom konec erozijske struge Drave. Obenem s tem pa je del med brzicami in otokom tudi meja med alpskim in nižinskim tokom Drave, pokrajinsko pa prestopa tukaj Drava iz Dravske doline v Dravsko polje.
Felberjev ali Mariborski otok je geomor-fološko najmlajša tvorba na mariborskem ozemlju. Podlago otoka tvorijo staromio-censki bazalni marinski laporji, ki se vlečejo s Sv. Urbana in Lučijinega brega pod konglomeratom v kamniški okolici vedno bolj se poglabljajoč proti jugu, v legi pa brez vsakega reda. Na levem bregu Drave vpadajo sloji v kotu 100—90«, razprostirajo pa se naprej v smer severozahod-jugovzhod, natSfcaever-jug in končno severovzhod-jugozahod. Na dešnem bregu pa se širijo tenko-škriljasti sloji, ki vpadajo pod položnim kotom 5°—20». Bazalni marinski laporji so bistveno glinasta hribina, v kateri se nahaja sljuda, poleg nje pa tako v grudah kakor tudi kot vezivo apnenec. Na tej podlagi leži severno in-južno od Drave konglomerat, ki tvori od tu dalje proti Ptuju neposredno osnovo dravskopoljskega vršaja in ki je močno prodag|;, ima pa le male koli-
Č ll^erjev~'air 2^d|$&3ki ofeFlff" dravske brzice nad njim so medesebojno v direktni zvezi. Drava, ki je svoj tok med Pohorjem in Kobanskem razvila v poznem miocenu je v zadnji, wtirms£i ledeni dobi naplavila prodno površino nizkih teras na Dravskem polju. Njen tok južno od Vražje peči pa se ni razvijal v smeti današnjega toka, ker so ravno bazalni marinski laporji na mestu današnjih brzic onemogočali radi svoje odpornosti proti eroziji vode, da bi jih Drava hitro prebila; prisilili so jo s svojo odpornostjo, da je tekla po južnem delu Mariborskega polja. Izmed teh strug, ki izvirajo nad brzicami, je danes najbolj vidna nekdanja struga mimo bivše kadetnice, gostilne »Pri gozdnem Tončku« na Betnavski cesti, gostilne »Tržaški dvor« na Tržaški cesti in od tam v Stražno. Vzporedno z na-sipavanjem današnjega mariborskega ozemlja južno od Drave pa je Drava prebijala škriljaste laporje nad današnjim otokom in se na koncu ledene dobe polagoma prebila preko ovir in se prelila na vznožje Mariborskih goric na črto južno od gostilne Lov-renčič in zvonolivarne, ob zahodni Samostanski ulici v smeri na južni Ljudski vrt, Krekovo ulico, Zrinjskega trg in na vzhodno Tomšičevo cesto. S tem, ko je Drava prebijala škriljaste laporje nad otokom, je ustvarila v njih brzice, katerih ostanki so jasno vidni še danes. Erozija je v njih kot v vseh brzicah močno delovala, pravtako vsled močnega padca tudi denudacija. Pod brzicami pa se vleče pod prodom v današnjem severozahodnem delu otoka lapornato rebro, ki predstavlja zadnjo, najnižjo dravsko čer.
Erozija in denudacija lahko delujeta na brzicah z vso silo radi močnega padca, če pa pojenja padec, omaga tudi transporta-bilna moč tekoče vode, ki je s tem prisiljena, da odloži materijal, katerega prenaša. In tisto mesto, tfe katero je zmanjšan padec vode v toliko, da ni Drava več sposobna za transport materijala, je bilo združeno z lego zadnje, spodnje čeri v Dravi. Ob tej čeri, na to lapornato rebro je Drava z izgubo padca odlagala materijal in s tem odlaganjem sedimentov izgradila najmlajšo geomorfoško tvorbo mariborske pokrajine aluvijalni prod Felberjevega ali Mariborskega otoka.
Obenem s tem omaganjem padca Drave in njemu sledečo sedimentacijo pa je pri gradnji otoka sodeloval še drugi moment. Pomikanje, tok vodnih delcev se vrši v krivuljah. Vodni del, ki potuje po strugi navzdol, se giblje iz glavnega curka proti enemu bregu, katerega trga ali erodira, se nato poglobi v stržen, da pride na drugem bregu, kjer nanaša ali sedimentira, zopet na površje, po katerem doseže na glavnem toku tudi največjo višino. To krivuljasto gibanje se vrši kakor po prožnem peresu v smeri vodnega toka. Pod brzicami imamo v našem primeru slučaj, kjer sta oba bregova Drave izpostavljena eroziji in otok sam pa sedimentaciji, ki ga je šele s tem lahko izgradila. V nasprotnem slučaju bi Drava čeri, oziroma rebro erodirala in uničila. Na vodni tok pa je v odločilni meri vplivala smer lapornatega rebra (vzhod-zahod), ki je polagoma usmerila erozijo na dravske bregove, sedimentacijo pa na rebro, kjer se je s tem lahko razvil otok.
Proces sedimentacije danes ni splošen; ravno na spodnji južni strani otoka, pa tudi pod začetkom se polagoma razvija vedno močnejša erozija in denudacija, ki stremi
za tem, da otok, ta prod na rebru pod brzicami, napoti k večnemu cilju tekoče vode k erozijski bazi pod morsko gladino. Kot se v delovanju eksogenih sil nikoli ne udej-stvuje eden edini činitelj, tako se začenja tudi na Felberjevem ali Mariborskem otoku poleg sedimentacije — ustvarjanja uveljavljati erozija — otokova smrt. Za novo kopališče seveda ni to nobena opasnost, ker je sedimentacija močnejša od erozije in de-nudacije, tako da ostane od eksogenih sil produktivna edino sedimentacija; takšno stanje ostane tudi vse tako dolgo, dokler ne bo izravnala Drava svoje struge nad otokom in dalje navzgor. Vsled morfologije dravske struge pa to vprašanje za dolgo, dolgo dobo še ne pride v poštev.
Stiriacus.
šah
Urejuje dr. MIlan Vidmar
Pravkar sem prejel vabilo na irvternaci-jonalni mojstrski turnir v Liegeu. Turnir je aranžiran o priliki mednarodne razstave, ki jo je letos priredila Belgija, začne se nai 18. avgusta in konča pfve dni septembra.
Turnir je omejen na 12 udeležencev. Nagrade so dovolj lepe: prva 6000, druga 4000, tretja 25C0, četrta" 1500, peta 1000 belgijski frankov. Mojsitri, ki ostanejo brez nagrade dobe po 100 belgijskih frankov za vsakp dobljeno partijo.	*
Nova je ureditev časovne kontrole. Prvih 40 potez mora biti izvršenih v 2 iij Pol urah, prva kontrola pade torej na konec pete ure. Od pete ure dalje imajo igralci po eno uro za' 16 potez. Mnogo partij bo končanih brez časovne kontrole. Pravilno je tudi, da traja prvi nastop 5 ur, iri sicer od pel 14. do pol 19. ure.
Partije, ki tudj v drugem nastopu, torej od 21. do 23. mre ne dosežejo konca, s« nadaljujejo dragi dan dopoldne med 9. in 11. uro. Neprijetno je, da mora mojster, ki je imel dolgo .partijo, po dopoldanskem zadnjem nastopu popoldne začeti novo partijo.
Ni še gotovo, če se bom udeležil furnirja. Stavil sem pogoje, ki mogoče ne bodo sprejeti. Turnir pa bo na vsak način zelo oster, ker bo kratek in ker bo zato vsaka partija izredno važna. O zasedbi turnirja mi še ni mogoče ničesar poročati. Verjetno je, da se ga bodo udeležili vsi vodEllni
velemojstri z malimi izjemami.
* *
Peti mednarodni problemski tunnriir časopisa »Dresdmer Anzeiger«, razpisan preteklo leto, ie prinesel tudi sledečo krasno kompozicijo Ceha E. Plesnivyja iz Prage.
Beli: Kh7, Tb7, Lg2, Sc8 (4 figure)
Črni: Ra8, Th3, Lf2, Sgl, b6, h6 (6 figur) Mat v štirih potezah
Pozicija ie za problem nenavadna. Beli, ki naj v kratkih štirih potezah eksekiujfcira črnega kralja, nima nikake materijajne premoči. Res je, da ima zato izredno ugodno postavljene figure, ki oblegajo črnega kralja od vseh strani. Res pa ie tudi. da so te figure zelo vezane druga nia drugo, tako, da cela, sicer ugodna pozicija visi na nitki.
Beli girtozj o prvi pravi priliki odskočiti s trdnjavo na b6 in s tem že dati mat. Mat pa je ooividno le takrat zagotovljen, če ormi ne more zastaviti diagonale med belim lovcem in črnim kraljem, oziroma če orni ne ograža napadajiočega lovca.
Na prvi pogled bj vsakdo poskusil:
1.) Lge—06?	---
da onemogoči črnemu skakaču, oziroma ormi trdnjavi presekamje diagonale na f3. Poteza grozi seveda mat z 2.) Tb7Xb6+. Tega grozečega mata pa se črni prav lahko ubrani. Igral bo:
1.)------Th3—e3?
napadel bo lovca in zasledoval ga bo na glavni diagonali, kamorkoli bo poskušal skriti se.
TONE
Ljubljana, Aleksandr. c. 5.
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev in aparatov.
Jasno je, da stvar ne gre tako enostavno. Jasno pa je tudA, da poskus:
1.) Lg2—d5?	---- '
ni dosti boljši. Trdnjava bo seveda zopet takoj napadla lovca:
1.)------Th3—d3!
in beli zopet mirna pravega nadaljevanja. Trdnjava skrbno povsod zasleduje lovca.
Cisto nova slika pa se nam prikaže, če poskusimo zadnjo, še mogočo potezo:
1.) Lg2—e4!	---
Ce namreč tudi to pot črnin ubere iste pot kot dosedaj, če igra torej
1.)------Th3—e3,
mu bo beli dal na M s skakačem takoi mat. Trdnjava je na e3 maskirala črnega lovca na f2, ki ima nalogo, da kontrolira • točko b6. Na c3 in d3, pri prvem in drugem poskusu črna trdnjava ni bila na poti svojemu lovcu. Poteza belega lovca na e4 ima torej svojo -posebno vsebino.
Sedaj že vidimo košček ideje problema. Med belim lovcem in črno trdnjavo se bo razpredel initetesanten boj.. Lovec se bo trdmljavf .izmikal, 'stopal pa bo očividmo tako, da jo bo zvabil na polje, kier bo zaprla linijo-ornega lovca.	.., •
Seveda bo orni odgovoril na 1.) Lg2—e4:
1.)--—	Th.3-.-li4 '
napadel bO torej lovca, ki grozii mat z druge strani.- Uspeh dobre prve poteze belega je po vsem tem zaenkrat samo ta, da je črno trdnjavo prisilila v obramtoo na h-limiji, ki ie nekoliko neroduejša, kot je bila tretja linija.
Kako pa bo manevriral beli lovec naprej? Na c6 tudi sedaj, v drugi potezi ne more. Črna trdnjava bi ga takoj napadla s polja c4, bila bi s tem na prostem poftm, v sredi šahovnice in napad belega bi se zrušil. Pač pa lahko beli igra:
2.)	Le4— d5!	---
Ta poteza ima isto vsebino kot prv-a. Lovec grozi mat Po Tlbi7Xb6. Črna trdnjava ga mora napasti. Toda ne s polj-a d4. Tam bi zopet zaprla diagonalo f2—b6 in beli skakač bi takoj dal mat na b6. Črna trdnjava mora ostati na h-liniji, šla bo na h5, druge potieze nima:
2.)------Th4—hS!
Sedaj pa je pravi moment za odločilno
potezo, ki ni bila mogoča ne kot prva, ne kot druga:
3.)	Ldo—p6!	---
Na h-liniji orma trdnjava belega lovca ne more več zasledovati. Kmet h6 ii zapira pot. Prisiljena .ie, da gre na c5:
3.)------Tho—c5
nakar seveda sledi mat:
4.)	Sc8Xb6+ in mat.
Problem je res izredno interesan-ten. Pred vsem zato, keT beli nima mate-rijalne premoči. Prav za prav je edina figura belega, ki igra, lovec.
Res je, da orni lovec aktivno ne sodeluje, temveč samo pazi na točko b6. Res je, da tudi črni skakač ne pomeni dosti, da samo v začetni poziciji ograža pol.ie f3. Res pa je, da je črna trdnjava prosta, da se bori be® lovec s celo trdnjavo nasprotnika in presenetljivo je, da ostane zmagovalec.
Problem pa prime opazovalca z veliko silo ne zaradi boja slabotnega lovca z močno trdnjavo, temveč zaradi elegantnega ritma tega bo.ia. Beli lovec mora na c6. V eni potezi lahko doseže to polje. Vkljub temu stopa počasi, naprej na e4. nato na d'5 in potem šele na c6. Kratko odmerjeni čas — samo štiri poteze — na eni strani, mirni koraki lovca na drugi strani — to je izredna lepota problema, ki bi bi? zaslužil visoko nagrado.
Komponist E. Plesnivy ni dobil svoje visoke nagirade. Turnir je bil razpisan na iasno očrtan tema, ki se ga piroblem ne drži popolnoma. Škoda, da problemski tur-irinji velikokrat omejujejo konkurenco na posebne teme. Briljantne kompozicije, ki na. prvi pogled odgovarjajo predpisom tekme, propadejo tako zaradi čisto formalnih vzrokov.
Šahistom seveda, ki uživajo lepe ideje ne glede na predpise turno nje v, je seveda biser, kot ga nam je podaril Plesnivy, vedno dragocen. Tudi našim šahistom bo ta protflem brez dvoma užitek, kot jih je malo.
Sreča Te išče... Me izogibaj se ji!
Ne skrivaj se! Privabi si jo s srečko drž. raz. loterije, žrtvuj ji Din 100.4— za celo srečko, ali Din 50.— za polovično, ali Din
25._ za četrtinko. Vrniti Ti zna tisočero
in še več. Bodi do 8. julija v posesti naše srečke, ki si jo moreš, kupiti
v podružnicah »Jutra« v Mariboru, Celju, Novem mestu in na Jesenicah;
v Ljubljani pa v Oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici ter v Šiški v Ekspozituri »Jutra« na Celovški cesti.
Zadružna hranilnica *
LJubljana, Sv. Petra cesta 19
z. z o. z.
Iz življenja tn sveta
Letalo na zrakoplovu
Američani » svoj vefiM vojni zrakoplov »Los Angeles« opremili s pripravo, ki omogoča letalom start »ti z zračne ladie ht pristajati na njej v njeni polni vožnji. Slika levo: Letalo na nosilni pripravi na zračni ladji. Slika desno: Sekundo po starta.
Ljudje
v gorečem morju
Strašna ladijska katastrofa ob massachusettski obali
Ob obali južno od Bostona se je primerila te dni, kakor smo na kratko že poročali, strašna nesreča, kakršnih ni preveč v zgodovini morske plovbe. Dva pa mika sta trčila skupao, eden se je takoj potopil z vso svoio posadko 40 mož. 20 drugih oseb je nadalje poginilo ob tej katastrofi. Toda kako! .
V višini obrežnega kraja Scituateja (Zedinjene države) je trčil 5600 tonski parnik »Fairfax,« ki opravlja službo med Bostonom in Baitimorom in ki je imel 71 potnikov na krovu, med gosto meglo v 1100 tonski petrolejski parnik »Pinthis«, last petrolejske družbe Oil Refining. »Pinthis« je pM iz Fallriverja v Boston. Hip za udarcem je zagrmelo na petrolalski ladji več eksplozij in ladja je bila takoj v plamenih. Moštvo je deloma zgorelo, deloma poginilo v valovih.
Goreči petrolej se je razširil po morju
in obiel potniško lacfco od yseh strani.
Plameni so vžgali nje krov, 4 potniki in 11 mož posadke je zadobilo težke opekline. 7 potnikov in 11 drugih članov posadke pa je izginilo. Več potnikov, med njimi ženske in neki častnik, ki jim je začela obleka goretf, je skočilo v morje, a vsi so zgoreli v gorečem petroleju, ki ie
pokrival vodo. Ostale potnike so spravili le s težavo v rešilne čolne, ki jih je opazil slučajno mimo vozečri potniški parnik »Gloucestar«. Ta je prepeljal vse re-šence v Boston, kjer so jih že čakale ambulance.
Neki očividec, ki je stal ob katastrofi na mostu »Fairfaxa«, pripoveduje, kako se je goreča tekočina zlila na skupino kakšnih deset oseb. ki so poska-kale v morje. Bilo je čisto nemogoče napraviti celo poskus, da bi rešili posadko petroleiskega parnika, ki je morala tako poginitli brez pomoči.
Umetniki pesti
Naša, v nogometu dokaj podkovana široka javnost ve najbrž le makro šti* rih dovoljenih temeljnih in neštevilnih prepovedanih udarcih pri boksu. Dru* gače je v anglosaškem svetu, kjer je boks nacionalni šport in celo ponos. Zato se ne smemo čuditi, da objavlja vodilni ameriški novinar 0odfrey Steampson članek o prvakih pesti, v karterem jih primerja z umetniki. Že po 33. letu zapustijo boksarji po na* vadi oder. Njih dobičkanosni poklic ima večkrat tragičen konec: srčno kap ali slepota, vsekakor pa pokvarjene priočesne in nosne kosti ter zabrekle, pokvečene prste. .Več nekdanjih sve» tovnih zmagovalcev je končalo življe* nje v revščini in hiralnici. Znani za s moreč Jack Johnson je zapravil po svojem porazu v dveh letih več mili® jonov dolarjev in je dobesedno stra* dal, dokler se mu ni posrečilo postati kapelnik jazz*banda, ki ga vodi še do sedaj. Zato posvečajo upokojeni bo*
ksarji vso pažnjo svojim imovinskim zadevam, da bi se rešili žalostne sta* rosti. Med njimi ima posebno srečo »koloradski lev«, Jack Dempsev. Po svojem porazu leta 1927. je sklenil, da bo malo potrgoval s svojim imetjem, ki je znašalo že tedaj 250 milijonov našega denarja. Nakupil je več stano* vanjskih hiš in hotelov ter je zdaj med največjimi bogataši v Zedinjenih državah. Njegov dvakratni zmagova* lec, nekdanji mornariški častnik Tun* ney, si je drugače uredil življenje. Ko je stopil v pokoj s 150 milijoni, se je kmalu oženil z milijonarko. Zdaj živi od obresti in je postal literat: piše o Shakespeare ju in moderni filozofiji ter prireja javna predavanja. »A to je redka izjema,« sklepa Steampson svoje poročilo. »Večinoma skrbijo nekdanji boksaški zmagovalci le za večanje svo* jega kapitala. Ta pojav je značilen za našo dobo, ki umetniku onemogoča idealno udejstvovanje tudi potem, ko ie zapustil javnost in živi zase.«
Vporaba strojev pri delu
Na posameznega delavca odpade strojev v vrednosti (v nemških markah):
21 806 M,
t Zedinjenih državah,
v Nemčiji,
G128 M,
v Franciji,
eo n M
v Angliji,
v Italiji,
v Rumuniji.
Hasse Zetterstrom:
Senca
Mladina sedi na verandi. Vsak s svo« jim časnikom, ki je pravkar prišel. iVse tiho in mirno. Sliši se samo obra* čanje časnikov.
Ostal sem na stopnici in rekel:
—	Ali veste, kdo je prišel? Kdo je tukaj?
—	KarI«Fredrick! je zaklicalo eno izmed deklet in strmelo v premi črti v zrak. r ■■: :-'.•
Drugi so čifali naprej in jaz sem re« kel:
—	Malo prej sem ga srečal. Najprvo sem videl samo njegovo senco, veliko in črno. in čudno/ preden sem ga videl sem čutil njegovo bližino: Ko mi je prihajal nasproti, s temnim gozdom v ozadju, se mi-je zdelo,. kakor da bi ga videl v njegovi vlogi. V Ibsenovi, Bjornsonovi ali Strindbergovi drami.
'Nihče od mladih ni videl igralca na odru, po imenu pa so ga poznali se* veda vsi.
—	Velik umetnik, je rekel nekdo. Nekdaj pač. Sedaj ne bi imel nobe* nega uspeha.
—	Morda ne. Moderna dramatika ni njegova stvar. Toda ni izključeno, jda bi se izkazal tudi v njej. Za nas, ki
smo ga videli, ostane vedno velik.
—	Mislim, je rekel mlad mož, ki je ležal v naslonjaču, da bomo govorili enako o igralcih našega časa. Vsaka starejša generacija občuduje umetnike svojega časa. Ali gre res vedno vse navzdol?
— Ne samo navzdol. Navzgor in nav* zdol. Mi starejši — ki smo pametni in vidimo dobro — priznavamo radi, kar je dobrega danes, toda mi smo videli :več nego vi in zato lahko primerjamo.
—	Pred par leti, je rekla mlada da* ma, sem videla neko staro opereto, ki šo moji starši vedno sanjali o njej. Bi*
'la je neverjetno dolgočasna. In tudi ni imela uspeha.
'— Morda je bilo deloma krivo pri* kazovanje, igra. Drama, komedija, opereta imajo vsaka v svojem času svoje igralce. Tudi moderna opereta, ki je posebno duhovita in šaljiva, ima svoje igralce. Nič se jim ne more oči* tati. Predstavniki so svojega časa. in svoje umetnosti. Ni treba vendar za« htevati, da igrajo stare, dolgočasne komade. Če ni glasba sinkopirana in ne vsebuje par artističnih točk in če ni besedilo spremenjeno po duhovitem dnevnem vzoru.
Zavladal je molk, potem pa je re* kel nekdo:
Kam tekajo mravlje?
Zakaj zanima ljudi baš to, kam tekajo mravlje? Vzrok temu vprašam ju je pač ta, da mravlje ne tekajo posamič, kakor večina drugih živali, ampak navadno v tropih po sto in sto, včasi tudi v skupinah na tisoče. Njih pot ima podobo ozkega traku. Človek bi mislil, da je lahko odgovoriti na to vprašanje, zlasti če bi imel potrpljenje zasledovati tekanje mravelj v obeh smereh. Toliko truda pa si dajo le redki ljudje. In tudi ni treba, kajti znani prirodoslovec dr. Fr. Maidl je popisal vse to v članku »Molzna živinica mravelj«, ki ga priobčuje zadnja številka ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet«.
V zaščito naših prednikov
Skupina francoskih zdravnikov je več let raziskovala zadevo z zastrupile nji, 'ki so bila na srednjeveških dvorih tako v modi: pri kraljih, knezih in celo papežih. Raziskovalci so dospeli do nepričakovanega zaključka: naši predniki niso bili tako brezvestni Zastrapllievald, kakor običajno mislimo. Izgleda samo, da nekdanji zdravniki niso pozmali marsikatere bolezni in da so tolmačili marsikatero nenadno smrt kot posledico strupa. Tako je na primer znano, da je umrla mati Henrika IV.. Jeanne, ker je oblekla zastrupljene rokavice. A popis delovanja tega strupa kaže vse znake nagle sušice. Vojvoda Parmski je umrl po dolgi mučni bolezni, ki je bila baje posledica kozarca vode. Izpil ga je na lovu in so morali sovražniki zastrupiti vodo z nekim praškom. A vse, kar zvemo o poteku bolezni, kaže na želodčni rak. Skratka: mnogokatera tedanja poročila o neumljivih boleznih in smrti so bolj značilna za stanje nekdanje medicinske znanosti nego za domnevno splošno pokvarjenost.
Okusna, osvežujoča pijača Je hladna OVOMALTINE.
Za otroke in odrastle je pravi blago-dat, ako more vsled vročine izčrpano telo nadomestiti izgubitek vode s skodelico Ovomaltine. Hladna Ovo-maltine osvežuje ter nadomešča izgubljene moči.
Hladno Ovomaltine je mogoče lahko in naglo pripraviti v Ovomix čaši, ki je za te svrhe posebno pripravna in ki ima še to prednost, da je v njej pripravljena Ovomaltine mnogo okusnejša.
Ovomix čaša se dobi povsod, kjer se prodaja tudi Ovomaltine, in to za ceno 15 Din.
• * •
osvjezuje1
V vroči, poletni dobi se more Ovomaltine zauživati ne samo za predjužnek in malico, temveč tudi preko dneva, če se razhladi na ledu, kot osvežujoča pijača.	16
—	Poglejte! Tu piše o plesu v jese* ni. Nihče še ne sluti, kakšni plesi bo« do pozimi. Strašno! Charlestona ni več, black*bottona tudi ne, drugega no« vega pa ni. Plesni krožki so oblegani z vprašanji, kaj pride.
—	Obupen položaj, sem rekel. Toda če preti kulturnim vrednotam nevar* nost, je običajno rešitev blizu. Mogo« če stari plesi---
Štiri mlade cflave so naglo izginile za
Zoro vodo
proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—.
ZORA VODA I. OREL, Zagreb
Radiceva (Dnga) nL 32.
Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiv« naslove.
Major Segrave,
ki je pri poskusu nove rekordne vožnje z motornim hitrostnim čolnom postal žrtev katastrofe. Anglija je izgubila v njegovi osebi odličnega recordmana.
Premalo kraljevskih nevest
Belgijski dhevniki imajo polno dina-stičnih skrbi. Princ Charles, mlajši sin kralja Alberta, je dovršil minuli teden 27. leto, a je slej ko prej samec. Javnos-t zahteva, naj se oženi. Kraljevska hiša mora skrbeti za naslednike, 'brez katerih bi utegnila imeti Belgija nepričakovane težkoče. Izmed nevest bi imela največ upanja ljubka in temeljito izobražena hdandska princesa Julijana. Kaže veliko smisla za sodjalna vprašanja, in bi jo Belgijci navdušeno pozdravili. A princesa Julijana ne sme zapustiti Holandske, ker fie določena za naslednico kraljice Viljemine. Nje eventualni soprog bi moral kot »kraljevski princ« za vselej oditi na Holandsko, kjer bo vladala sama z naslovom kraliii-ce, Holandski starinski zakoni so neizprosni in to Belgijcem ni všeč. Največ nevest imaljo seveda na Nemškem, a zdaj so izgubile njih rodbine prestole in po vojni v Belgiji ne marajo Nemcev. Bolj primerna bi že bila katerakoli francoska princesa iz orleanske ali bona-partovske hiše. Toda iz te moke zopet ne bo krulita: republikanska francoska vlada ne bi rada videla na Belgijskem zastopnice ene izmed dinastij, ki bi rade zavladale na Francoskem. Na Španskem imajo tudi neveste.. A krallj Alfonz XIII. ima tako težavno stališče v boju z republikanci, da se v Belgiji ne •morejo navduševati za takšno zvezo. Tako ni (izključeno, da bo sledil orinc Charles svoji sestri v Rim in prosil za roko princese Marije. A ta nevesta šteje zdaj šele 15 let in zadeva torelj ni tako nujna.	*.
Opi
ličja diktatura
Opičja diktatura, o kateri govorimo, je doma v Indiji, v malem mestu Bara-matltju. Na vsakega prebivalca v mestecu odpade najmanj ena opica in nihče si doslej ni drznil da bi prizadtal tem živalim kaj zlega. Opice se sprehajajo ob belem dnevu po baramatski »promenadi,« ovirajo promet in počenjajo še drugače marsikaj nedovoljenega. Če-stokrat se zgodi, da ukradejo mimoidočim kaj užitnega itd. Pred kratkim se je zgodilo nekaj neverjetnega: mestni svet je prišel do prepričanja, da se takšne razmere ne sppdobilio za moderno mesto in je sklenil, da bo nastavil javnega lovilca opic, ki naj mesto osvobodi nadležne opičje diktature. Abdulab Saheb, ki so mu poverili to težavno nalogo, se je takoj spravil na delo. Že prvi dan je imel pet in šestdeset opic po kletkah na svojetm domu. Ampak utete ^ živali so zagnale nad pučem, ki so ga bili priredili proti njim, takšen vrišč, da se je zbralo vse mesto pred Sahebovian stanovanjem. Zbralo pa se je z nič kaj prijaznimi nameni proti njemu. Opice
prav tolikimi časniki, polnih napetih novic iz športnega in družabnega živ* ljenja. In čutil sem se samega, osame* lega z velikim igralcem in njegovo senco.
Baš je bil dovršil šolsko nalogo in se hotel odpeljati s kolesom, ko je uda« rila ploha. Kolo je novo in fino — nje* govo prvo kolo — in noče, da bi ga zmočil dež. Naglo ga je postavil na mojo verando in sedel k meni, dokler ne jenja dež. Star je enajst let, spre* ten, prebujen dečko, v rjavem jopiču z usnjenim pasom.
Pričela sva kramljati. Vedel je mno* go, ne o šoli in o dolgočasnih predme* tih, ki bi jih bil najrajši pozabil in jih zakopal čim globlje. Kajti še je pole* tje, solnce sije, kadar hoče in voda je še dovolj topla za kopanje.
Govorila sva o motornih čolnih in avtomobilih, o jadranju in malo tudi o ribarenju. Ima lastne ribarske potreb* ščine in je ujel dve jegulji, jegulje, ki rastejo in so vedno večje, če se govori o njih! Poleti je dobil tudi nagrado pri tekmovanju s čolni. Jadral je s čolnom, ki ga je bil sestavil sam iz pooljene Ie* penke. Čoln je bil brezhiben. Toda pri drugi tekmi je zadel ob! dno. Oster,
so baramatskim meščanom namreč svete živaK in za svetnike ne gre, da bi Sh zapirali v kletke. Eden izmed najbolj navtdlušenih vernikov opičjega nebeškega kraljestva (na zemlji) je poslal Saheftm celo potvorjeno brzojavko s sledečo vsebino: »V imenu angleškega okrožnega komisarja Vam prepovedujemo nadaljnji lov na opice.« Saheb pa je spoznal potvorbo in se je na prepoved požvižgal. Da bi tega ne storil! Še isti dan so navalili opičji pristaši na Ab-dulahovo hišo, osvobodili vse opice, zažgali vse kletke, za nameček pa so reveža še pretepli do krvi. Upornike je vodil sam — župan mesta Baramati'ja, proti čigar volji je bil sprejel občinski svet sklep o odpravi opičje nadlege. Ampak občinski svet se ni dal prestrašiti. Dal je župana in več drugih kolovodij kratkomalo zapreti, Abdulahu pa je ponovno poveril lov na opice. Zda!j je treba počakati, da-li bo imel ta drugi pohod proti opicam kaj več uspeha nego prvi...
Poletne obleke
za gospode, platnene in lisier suknjiče, modne hlače najcenejše pri tvrdki
DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA
Znamenita zbirka na javni dražbi
Na Dunaju se je pričela javna dražba nmet_ nin in umetniških izdelkov iz znamenite zbirke »Figdor«. Že prvi dan so prodali za kakšnih 30 milijonov Din raznih stvari, en sam gobelin je kupil neki kodanjskl mn-zej za okroglo 5 in pol milijona dinarjev. Sliki nam prikazujeta dva krasna kosa t> zbirke:
Brabantska postelj okrog L 1400
h bogat« poslikanega dragocenega lesa.
„Sv. Jeronlm",
delo starega mojstra Riilanga Friianfa.
majhen kamen mu je zarezal luknjo ob strani in povodno vozilo se je po* topilo.
Med pripovedovanjem se je igral z mojim psom, ki je čutil, da je dečko v hiši domač ter se veselil, da je dobil tovariša v igri. In deček je rekel ne« nadno:
—	Po mojem bi bilo treba Jerrya ustreliti.
Pes je boksarske pasme.
—	Zakaj neki? sem vprašal. Jerry je vendar dober.
—	O, je rekel. Saj je že star in prav nič moderen.
Začudil sem se. Nikoli nisem mislil, da more postati tudi pes nemoderen. Toda je že tako. Boksač sedaj ni mo* deren, pač pa grobodlaki terrier.
Staromodnega boksača je treba ustreliti. Zanj ni več prostora. Toda terrier sme živeti, vsaj tako dolgo, do* kier je moderen. Potem pa je treba po« čakati kaj pride.
Nemo sva sedela in poslušala dež, ki je bobnal po verandini strehi. In nenadno sem moral misliti, ali veliki igralec, ki sem ga bil srečal včeraj ob solnčnem zatonu, resnično živi, ali pa je bila samo njegova senca, ki sem jo videL
Priporočamo Vam za Vaš teint naše pudre in kreme
,ET0ILE NOIRE' in ,NARTA(
Izvolite še danes napraviti poizkus, pa boste prijetno iznenadeni po rezultatih. Naše najboljše priporočilo je stoletni obstanek naše tvrdke.
Dobiva se povsod. Dobiva se povsod.
Gelle Freres
Pariš 6, Avenue de 1' Opera.
davila
{H. Suttner, jCftthlfssna A
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica 4.
(Poleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske ore za dečke od Din 44.— naprej Birmanske zapestne are od Din 70.— naprej
Zahtevajte cenik, gratis in franko.
i
knjižnica
Prigode gospoda Kozam urnika — Poredni Bobi — Janko in Stanko — Princeska Zvezdana — Skok, cmok in Jokica in druge po Din 12 se dobijo v podružnicah „.Tutra"
xa Jesenicah inV Novem mestu
Istotam se doI»ijo tudi vsi izišli „Jutrovi" romani
SK-3 S
pri nakupu Opalografov in kemikalij na originalni ovoj z zaščitno znamko „Globus"! Na zalogi pri tvrdki
LUB. BARAGA, LJubljana, Šelenburgova ulica 6
©gledala
brušena in nebrušena, v vseh velikostih in oblikah, iz prvovrstnega kristalnega stekla, 5—8 mm debelega, kakor tudi navadna »Fin« ogledala 2 mm debela, ter raznovrstno steklo (zrcalno 6—8 mm,
nadmočno 8—10 mm, tanko 4—5 ^ mm debeline, specialno, alabaster, marmornato, ledenasto Prizma in
angl. rebrasto
nadalje upognjene šipe, šipe za izložbe, vsteklevanje v medenino, graviranje raznih ornamentov, tudi po načrtih, montiranje auto šip ter popravila starih, pokvarjenih ogledal, izvršuje po najnižjih cenah
Kristal" d. d.
tovarne ogledal in brušenega stekla
*f
centrala: Maribor.
Koroška cesta 82 Telefon inter. 2132
Podružnice: Iv)llbl)<lllA	Z* Medvedova cesta 38
Telefon inter. 3075
7610
Split;
Zrinjska ul. broj 6 Telefon inter. 368
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM V LJUBLJANI naznanja, da je dolgoletni načelnik predstojništva njega podružnice v Kamniku,
gospod
posestnik itd.
dne 13. t. m. nenadoma preminul.
Pogreb bo v nedeljo, dne 15. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Kamniku na pokopališče na Žalah
Bodi blagemu pokojniku, ki si je pridobil za zavod nevenljivih zaslug, ohranjen časten in hvaležen spomin.	8795
Ljubljana, dne 14. junija 1930.
Načelstvo.
tepte,etv-
G0VCA
»UNION« HOTELSKA IN STAVBINSKA D. D. V LJUBLJANI naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni upravni svetnik, gospod
Mazovec
profesor
danes, dne 14. junija, ob 5. uri zjutraj umrl.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. junija, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica 10.
Požrtvovalnemu in marljivemu gospodarskemu delavcu bo ohranila družba v svojih analih časten spomin.
V Ljubljani, dne 14. junija 1930.
UPRAVNI SVET.
Oblastveno koncesijonirana
»oferska šola
I. (»aberseik, bivši kom;sar za šoferske izpite, Ii)ul>Ijana, Rleineisora cesta štev. 52.
ZAHVALA
Vsem, ki so nas v težkih dnevih izgube iskrenoljub-ljenega soproga, sina, brata, zeta, svaka in strica, gosp.
CIRILA TOMŠIČA
<lrž. uradnika v pok.
tolažili in vsem onim, kj po okitili grob blngopokojne-ga s tolikim cvetjem in počastili njegov spomin s tako številnim spremstvom na njegovi zadnji poli, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo s. dr. Misu za požrtvovalno zdravniško nego ter pevskemu iboru Ljubljanskega Zvona zi\ lepi žalostinkl.
Ljubljana, dne 13. junija 1030.
8792	Žalujoči ostali.
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nepozabne mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
Ane Bratok
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našo nepozabno pokojnico v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku.
Ljubljana, dne 14. junija 1930. 8796	GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
J*Go
ogledalo /eedo; pove neprijetno resnico,
tedaj najdem lnH-no pomoč- pri preiz.^u^nili Elt^a pr^:»ara* ih z a nego 1 »^t xj t : Elsa mila zdravja in lepote, v 7 finih '.rt k-oriesLnih vrstah (tniiio iz Ifijine-jra mUeka, 11 ln ji ne kreme >u rumenjaka, glioerkiovo. boTak^ovo. kairaoo-vo. brivsko. — Elsa-Creme pomada z* obraz i«i r^>ke. Elsa po-mada za rast las. — Elsa-Shampo i kom. Din 3*50, Ekadont iismi za zohr. 1 tuba Din 88»>. Vedno rabim <*amo t-e prevarajte.
Delajte tudi Vi tako — pomagalo bo tudi Vam!
5 fJcma-dov	m;!a r.a izbi*" o ^a-ne 58 Dfcn
franko. Če d^-nar pošlje naprej; |>c ponrz&ju G2 Din. — Do.riva pov«wd. Kjfi ne. i-Brolke
na rov iti n a ravnost pri:
EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donia EIsatrg 245
Radiotehnikl!
Veletrgovina radiomaterijala v Zagrebu IŠČE
prodajalca
za svojo detailno prodajalno. Ta mora biti spreten zlasti v prodajanju aparatov in posedovati temeljno radiotehnično znanje. —- Obširne ponudbe na Interreklam d. d., Zagreb. Ma-rovska 28, pod br. 393—7«. 8732
Proda se
hišno posestvo
v Ljubljani, iz proste roke, in sicer lepa in solidno zidana dvonadstropna hiša na Dunajski cesti štev. 31 s prizidkom, dva dvoriščna trakta in enonadstropno dvoriščno poslopje in velik stavbni prostor.
Hišno posestvo ima 8 prodajalniških lokalov, 7 pisarniških prostorov, gostilniške prostore, 10 stanovanj z vsemi pritiklina-mi, velika skladišča, šupo itd. Vhodi in dovozi z Dunajske in Bleiweisove ceste. Elektrika, plin in telefon vpeljani.
Hišno posestvo se proda v celoti ali po delih in je pripravno za vsako industrijo iu trgovino.
Ponudbe sprejema in pojasnila daje Franja Zidar, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31.	8682
Mostna vaga
80 ton
sistema Schember, najmodernejšega tipa, malo rabljena, na prodaj. — Slatinska industrija drva, d. d., Podravska Slatina. 8716
Opeko i ii strešnike
vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn »ILOVAC«, dobavlja franko vsaka postaja po. konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za-Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št- 7.
Štev. 4370 30.
Razpis.
županstvo trga Trbovlje odda za zgradb« občinske klavnice sledeča dela:
1.	Težaška in zidarska dela.
2.	Tesarska dela.
3.	Krovska dela.
4.	Kleparska dela.
5.	Mizarska dela.
6.	Ključavničarska dela.
7.	Steklarska dela.
8.	Pleskarska dela.
9.	Oblogo sten s keramičnimi ploščami. 10. Električno inštalacijo.
Ofertalne pripomočke in informacije dobe interesentje med uradnimi urami v gradbenem uradu. Oferte je vložiti do 21. junija 1930 do 12. ure. Županstvo si pridrži pravico oddati dela posamič ali skupno brez ozira na višino ponudbe.
8751	župan: Ig. Sitter s. r.
Ce**« malim oglasom*
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici j v Ljubljani. 11842.
Cene malim oglasom»
la oglase, ki služijo v posredovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra<, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas pri občen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke 2492, 3492
f	f V da se ma posije po posti naslov ali GaGo drugo
s&Ckinformacijo tičočo a	sicer nc bo
sc malih oglaaov naj priloii v znamGah ^ M^aMm prejel odgovora t
fla&tovi tnaCifi ogCa&ov
in druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v
®Mut4bQVU
Aleksandrova cesta 13
lil V
<€e1j
Kocenova ulica 2
Male oglase in inseraie naročajte v naših podružnicah.
Žensko
(dekle ali Ha:e,šo) 7a v«a deia, tmli za ribanje v r.r,:i:i sprejmem za etapno T , nudbe na o_:as. od'leit-k. »Ju-tia« iftfil >De.aui v-ei.
25U94
Vajenca
ia vulkanizt-r obrt sprejme parna vuikamzac.ja Je-z<-ršek. Ljubjana. Uospo-svetska cesta l, desno dvorišče.	30087
Dve pletilji
eno za na.vai ue stroje in dni$v ?-a ncicav.ce sprejme rakoj za fta.lno tvornica • . civn J. Kuš.an, Kranj. SioTemja.	25083
Trs. učenca
f primerno šolsko izobrazbo' sprejmom v trgovino
»•■šanega blag*. Ponudbe no<l Šilro »t"č>-ucc* na ogl. oddetek »Jutra«. 2480(
Učenca in
pomočnica
7. vso oskrbo v hiši »prejme takoj V.ako Kovačič. „;ik»r in. pleskar t Metliki.
2481.1
Sedlarja - tapetnjka
marejšega epcejšnam takoj k 't po.»lovod'jo. Reflektiram ,»»«' na prvovrstno moč Naslov v oglasnem oddefku »Jutra«.	24S18
Trs. vajenca
s primerno šolsko izobrazbo ' .-.premem v Špecerijsko trgovino v Ljubljani. Na-f ov pove oglasni oddelek »Jut rac.	24834
Prodajalko
i daljšo prakso v železoini in galanteriji sprejmem. — Ponudbe s prepisi spričeval na og'asn.i odde-lek »Jutra« pod -.Prodaju-ka, Ljubljana 55.555«.	24744
Skladiščnika
verziranega v alkoholnih in brezalkoholnih pijačah. t>o?ebn« v pripravljanju ma-1:novega soka. iščem za takojšen nastop proti dobri nt "sečni plači. Ponudbe pod »Skladiščnik« na oglasni c.i lelek »Jutra«. 24755
Kroj. vajenca
zdravega, lepega vedenj« in iz dobre hiše, z vso oskrbo v h'-i sprejme takoj Franc Virbnik. krojaški mojster. Šoštanj pri C-t ju. 24759
Barvaria
hi kemičnega snažilc-a ob lpk sprejm-m Ponudbe na cg'as. oddelek »Jutra« pod iifro »Centralna barvarna« 22620
Strojepisko
ali strojepisca
z večletno prakso v odvet r -k: pisarni. sprejme odvetnik v Mariboru. Popolno znanje nemščine notreb T >. Ponudbe pod »Si"oje-p;ska 2« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 24790
Perfektno irizerko
t-pr". me takoj sa'on Mrakič v Mariboru. Cankarjeva 1 34793
Učenca
T.z k''l'Učav-u:čar-ko obrt s-.rejmem. Prednost imajo 7. legitimacijo. Kos. Sv. Jurij ob južni železnici.	248-31
Prodajalca (ko)
dobro izvežbauo moč sprejmem. PonudV>e na naslov: 1. Razboršek, trgovina z mešanim Lna-gom, Sma-tno pni Liliji.	22588
Fanta
močnega. 15—i6 let starega spre.ni-ni kot pomočnika -kiadiščriiku pri lesni trgo vini Dnoi primerno plačo, stanovanje in hrano v hiši. Ponudbe s slike in prepisi šolskih spričeval na naslov Jovan Gj Vranešič. trg. gradbenog materijala. Su-nja.	22663
Trg. pomočnika
zmožnega slov. m nemščine. voj. prostega sprejme ga anterijska trgovina. Re-tiektira se na prvovrstno agilno moč z dobrim nasto-pom. Ponudbe s sliko, podatki in zahtevami pod »Agilen« na oglasni oddelek »Jutra«.	22664
Knjigoveškesa pomočnika
veščega v stroko spada joli del. sprejmem takoj. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«.	22699
Tamburirarico
spretno im izurjeno siprej-111 cm takoj. Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Ponudbe na na--lov: B. Pušnik. Vojnik pri Celju.	24784
Dobre pletilje
sprejmejo dele za trgovine na dom. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobre in cene«. 24836
Čevljarske delavce
k"asificirane sprejme- tovarna Ant Krisper, Zgornja Šiška. št. 5.	24815
Upokojen fin. preglednik ali stičnega stanu, pošten, trezen, vajen lova. ki ima ženo veščo kuhanja i-n postrežbe gostov, dobi z e 1 c
dobro eksistenco
kot o-skrbnik jako prometne (c-elo leto otvorjene) planinske koče. Nastop 1. julija 1930. Le pismene ponudbe na naslov: Dr. Milko H-ašovee. odvetnik. Celje, pod značko »Planinska koča«.	24808
Zobotehnika
perfektnega v z atu in kav. čuku. sprejmem takoj v provincijalno mesto dravske banovine. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra«.
24804
Učenko
sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna učenka«. 24760
Učenca
iz dobre rodbine, s primerno šolsko naobrazbo, ki. ima res veselje do trgovine. sprejmem v večjo trgovine z mešanim blagom za takoj. Pionuitbe je poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod »Marljiv učenec«.	24906
Strojnika
marljivega in zanesljivega za 100 P S. lokomobMo z la>tno električne napravo. sprejmem s 1 juilijiean 1930. Sprejme se le strokovna moč, ki je zmožna izvrševati tudi vsa tozadevna poipravilla. Pismene ponnd.be z navedbo zahtevkov (event. službeno stanovanje na razpolago! in prepis spričeval poslati na podr. »Jutra« v Mariboru' pod »Strojnik«. 24900
G. Th Rutman:
Potovanja in Čudovite prigode Tomija Popkinsa
90.
Nenadoma pa zadoni gromek glas: j Roke kvišku!« — Trije roparji planejo pohlepno k mizi in »Iva zafneta srraliiti denar, tretji pn s samokresom vliva našim znancem str;ih v kolena. k} se jim šibijo in tre><i. do. klrr roparji ne izginejo, odkoder so se bili pritepli.
Za hotel
na prometnem mestu v Črni gori se išče zanesljiv moški po možnosti o že njen. ki b» bi'1 voljan prevzeti hotel z vsemi potrebščin ami v zakup ali pa na račun Mala kavcija potrebna. Ponu-dbe na ogl oddelek »Jutra« pod »Ho tel«	24S59
Služkinjo
ki samostojna kuha ter opravlja vsa hišna dela. sprejmem k obitelji z mali mi otroci. Plača po dogo voru Ponudbe na naslov: Marija Voršič. Ptuj, poštni pre i al 1.	24889
Mesar, vajenca
sprejme takoj Anton Dcbe-Ijak. mesar in gostilničar v Dravljah 79	25047
Učenca za trgovino
z mauufaktupo sprejmem takoj Glavni pogoj jo veselje do trgovine. Ponudbe na oglasni odrte! etk »Jutra« pod šiiro »Poštenost«.
25043
2 kolarska vajenca
sprejmem Hrana in stanovanje v hiši Jositp Zajec. kolar in izdelovate! j športnih predmetov. 24924
Kroiašk. pomočnika
za. veiiilbo delo	izu.rjenega. sprejmem takoj.	Anton_ Čebul. krojač na	Jesenicah. Gorenjsko.	24920
Mesar, pomočnika
vestnega in treznega, veščega v klanju in razseka-vanlu. sprejmem takoj. — Plača po dogovoru. Ivam Zrimec. gostilničar in mesar, Bled 56.	24919
Mladega fanta
v starosti od 18 do 30 tet išče-m za vof.njo sladoleda. Kilior ima veselje, naj ee predstavi pri memi. Plača po dogovoru. J udi j Žiger. slaščičarna, Ormož. 24917
Prvovrstno šiviljo
iščem v hutostrij.skem kraju, zmožno za fino damsko delo Stanovanje preskrbljeno. Ponudlbe na oglasni oddeletk »Jutra« pod »Pri-ma šivilja«.	24925
Učenca
dobro vzgojenega, ki ima res veselje do trgovine, sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom Josip Rojmife. Polzela. 24953
Postrežnico
za dnevno delo od 7.—-2 ure iščem. Rofleikti.na te samo na starejšo osebo. — Naslov v oglasnem od del k ti »Jutra«.	24951
Dva trs. vajenca
krepka in zdrava z dobrimi šoiVkirai spričevali, smreime takoj And. E:s-bacbeir, Lašiko.	24950
Učenca
na 3-letno učno dobo sprejmem v tig-oviino železnin.e v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24934
Rudarskega merilca
po možnosti neomenjenega, sprejme rudmiik. Ponudbe z navedbo predizohrazbe. prakse, priporočil, zahteve plače. dneva nastopa in drugih persona'ili ' poslati pod «Broj K-1416« na Tn-tenr-elklaim. Zagreb, M.-trov-ska ml. 28.	24949
Dobre šivilje
za trikotažo, reparcirarice. izurjene plertiljte za navadne in amtomateke st-roje za izgotav^jia-nje noga.ri^ im učenke smrejmie takoj to-™™» »lika«, K-namlj. 24961
Kontoristinio
veščo sloviemSike in nemške stenografije. cirilice ter strojennsjia. snnejmem. Pismene ponaldbe v slovenskem im nemškem jeaikn '■e nasloviHi pod šifro ->A. K 2fi« na Oiglasni oddelek »Jutria«.	24971
Kuharico
iščem k -ann-ki osebi nia gostilno, .starost 30 do 40 let. dnh-a plača, biti mora pridna *n poštena. Po>nudrbe na o^a-ni oddelek ».Tu t »-a« r>i"»d -Ktiha-iica za goMi^vo št. 15«.	24978
Šiviljo	pletenin
spre.mera na	dom. Rimska
cesta št. 20.	1. nadstro.pje.
desno.	25006
Hlapca h konjem
in za kmečka dela, proti plači oo dogovoru sprejme takoj Ivan Robežnik, po-■^■tniik in gostiIničair, Vič št. 49 pri Ljubljani. 24998
Vajenko
za strojno pletenje sprejme Bona«, Streiiška ulica 22.
25038
Natakarico
ki bi opravljala tudi hišna dela. sprejme takoj gostilna Korošec, Laško. 24783
Gospodična
samostojna vzgojiteljica, ki zna tudii ma' o šivati, dobi mesto k dvema otrokoma. Ponudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Otroka«. 21901
Starejšo kuharico
izvežba.no. ki opravlja tudi druga hišna de-la. sprejmem s 1. julijem. Ponudbe pod »Spretna kuharica« na podružnico »Jutra« v Oe'iju.
24907
Prodajalko
ki zna tudi kuhaiti. sprejmem. Ponudbe z zahtevkom plače na naslov: L. Ražšter slaščičarna, Delnice. 24S93
Damsko frizerko
dobro delavko išče salon Aleke. Gjud, Ljubljana — Kongresni trg 6. 22512
Brivskega pomočnika in vajenca
sprejme takoj Hinko Dolenc, Poljanska cesta 51.
22517
Vajenko
za strojno p'etenj,e sprejmem takoj Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	25015
Učenko
sprejmem v špecerijsko in delikatesno trgovino. Naslov p.ive oglasroi odd.elek »Jutra«.	25046
Učenko
za strojne pletenje sprejme M i Mavčič. St. Vid štev." 20 nad Ljubljano.
25042
Vajenke
(z dežele izk1 Hičeme) »orej-mem za da.msiko knojašltvo. Naston takoi a]tj poizneV. — Naslov v oglasnem oddelku »JuiITO«.	24997
Postrežnico
za ves dan. re-mo in Srnaž-rno. ki zna po možnosti tudi kuhatfi. išče dnužima dVcb rseb. Pr^T-sfa viti s-e pri g-osipe Totovic, Martin ov-^ cesta 30.	25002
Pomočnika
in vajenca
za črikosUikar-tvo sprejme takoj Lud. Štrukelj. Ljubljana. šubičeva ulica št 3 (nastpnot: mmzeja). 25067
Zobotehnika
veščega tehnike v kavčugu im zlatu iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25068
Strojnik
za loikomobile, zmoržen tudi električnih instaila<'ij. dobi skižbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -.Dober strojnik«. 25065
Za 15. junij
itščem kuharice, sobarice im dekleta vešče kuhanja., za vse hišne posle: sploh vseh vršit, služb je dovolj na razpolago -izven meta. Stažim-ski zavod. Zagreb. Marov-ska ulica 13.	24936
Šofer
m'ad. sam.ski, tirezetn, vešč popraviljt»nja. se išče za tovorni promet Kovačiič & Ivane, Sodiraraiea. 25053
Brivskesa
pomočnika
Učenca
za adaš&ičarsko obnt sprejmem takoj. Naslov v ogl. uddelku »jutra«	25115
Donašalca
(Spensentrager) — zmožnega nemščine išče restavracija hotela Štrukelj.	25402
Žagarja
za venecijamski jarem na 4 liste, ki se razume na vodno framcie epinai .turbino, na cinkular žajmer in štuoer, samostojnega v vsakem popravilu v obratu in manipulaciji mehkega lesa ter v impregnaciji bukovi-ne, v merjenju in kubici-ran-ju visaik-ovrstnega le^a, sprejmem takoj v službo. — Oferte na naslov: Tomo Rakooevič, Koiačin — z zahtevki plače iti prepisi spričevali.	23113
Natakarica
popolmoma samostojma. vešča nemščine ter zmožna kavcije, z daljšimi spričevali, solidna, poslušna, dobi s 1. julijem sluižbo v kolodvorska restavraciji v Sevnici ob Savi. O.-ebne ali pismene ponudbe do 20. junija na naslov: Jožef Mere. hotel Balkan, Celje.
25131
Veziljo
(štikarico) za stroj ter za ročno vezenje in
šiviljo
za perilo sprejme M. Šribar v Celju, Aleksandrova 2.
22477
samo dobro izurjenega, ki zna tiudi bubi striči, sprejmem s 1. ju'1'Hjem. s hramo in stanovanjem v hiši ter 400 Din plače Tvno Zeilez-
nik. brivec v Celju 25125 __|__
Učenko
pridno, pošteno im dobro vzgojeno sprejmie mod-na trgovina Albin Turk, Prešernova ulica 48.	25098
Sodavičarskega pomočnika
izučenega. treznega, vestnega. iščemo za takojSen nastop Pismene pommdbe na podmornico ».Tu.tn-1' v C-fllju pod ši-fr o »So da vi čar«.
25130
Ženska pisarn, moč
pooolnoima samostojina. z večletno prakso, z zn.mrem slovensikega. nemškega in francoskega ter po možnosti tudli cimgllcškeiga jezika, dobi me«tn. v ofcoliiei Celja —- TVvn.ij.rlbe na roiViižinVo »Jutra« v Celju pod šifro »Večletna praksa«. 25128
Provizij, potnika
dobro vtpel;anega s čevlji po Vojvodini in Srbiji — sprejmem takoj za stalno potovanje. Refektira ?e k iia zanesljivo moč. Ponuidbe na Oglasni oddelek »Jutra« ood »Dobre reference«.
24857
Stalnega potnika
manulakturno stroke išče veliko podjetje za okraj Jesenice. Kranjska gora. Bled. Boh Bistrica in Ra dovljica Cenjene ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »rot-nik mamu fakture«.	22683
Potnika
iščem za papirnico. Samo agi!l>ini in resni reflektamti aaj se javilo na oefasna od. dlelek »Jutra« ped značko •Agilni in resnli«. 25009
Potnik
v SHovemijii dobro vpeTam. kavcije zmeden, prevzame dobro Zflistir»p-tvo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Ka-pital 50.00P«.
24913
Vinski potnik
dobro vpel':an in agilen. dobi takoj mesto za vso Slovenijo, prt vinski in alkoholni tvrdki. Prednost ima:o t:sti. ki so v dobrih stikih z gostilničarji :n re-stavraterji. — Ponudbe t označbo dosedanjega služ bovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vinski potnik.	24707


Entlanje 1 m 1 Din
vsakovrstno vezenje im nno-nogrami. Palača Kreditne banike 1-a/IV.	25031
Šivilja
gre na dom krpat perilo in obleke. Naslov v og'as. odklelku »Jutra«. 2249
General, zastopniki!
Zastopništvo za Zagreb — samo od iprvoraizredne firme kakršnekoli stroke bi osebno prevzel aigilen in reprezentativen trgovec, dcbeir organizator, že 15 let poznavajoč tržišče. Po potrebi t>udd garancija. Pomutlbe na upravo »Novosti« Zagreb, pod »Broj 18499«.
24824
Zopet se bo delalo in služilo denar
Ne obljubljajo se nikaki famtazijstoi zaslužki, temveč solidna, sigurno trajajoča eksistenca. Kar obljubimo, damo pismeno. Klor pride k nam — ima bodočnost. Izkušeni privatni potniki naj pišejo na: »Začeti vedno z nova v življenju«. — Zahtevajte za 1 Din oferte in prospekte.	34844
Poverjenike
ugledni«, aglne ter stalne sprejme za v<a.k kraj Slovenije Ljudska Samopomoč. Pismene iponindbe na Ljudsko Samopomoč v Mariboru, Aleksandrova 45.
24941
Šivilja
trre šivat na dom. C-ena 13 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Šivilja«.	25004
5000 Din mesečno
zas-ltužite stalno s pro<lajo dobre idioče-ga predmeta — katerega kupec je vsaka o>eba brez razlike stanu. Visoka provizija takoj na roko pri sklepu kupčije. — Število zastopnikov omejeno. zato ne odlašajte! De'c lahko, zato posebno znanje ni potrebno. Ponudbe na naslov: »Lira«, Šoštanj 65.
24886
Zgovornega
gospoda
za poset privatnih strank šče koncem velikih to vara Ponudbe ped šifro »Mesečna plafta« na oglas, oddelek »Jutra*. 21446
Pošljite nam takoj Vaš naslov!
Dnevno 200—300 Din ln §e vei lahko zaslužite I delom v Va3e,m domačem kra ju Znamko za odgovor — Tehna dražba. Ljubljana, Mestni trg 251	54
Krpanje in
popravljanje
perila sprejm» ali pride »a dom Sev^r, Hrenova ul. t7. stopnjice desno	25061

Gramatično
nemščino
poučuje dostojen gospod z nemško maturo in dvajsetletnim bivanjem v Nemčiji Naslov pove ogla6. oddelek »Jutra«.	24988
I. oblastv. toncesljonlrana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta stev Sb
;Jugoav>o) l'at "2236 Pouk tn praktične vožnje. 251
Lukrativno
zastopstvo
se nudi v aikviaiciji agilmim gosipodom. kii so vešči knjigovodstva im razpolagajo s kavcijo. Ponudbe na msilov »Poslovna onganitacija« — Ljubljana, poštmi predali 346 25023
Perilo
v pranje sprojemiaim na doim NasTor v oglasDetm mldelku »Jutra«.

Kot trg. pomočnica
žeiim službo v večji trgovini v mestu ali na deželi Zmožna seir slov. in nemškega jezika. Ponudbe pod »Manufakturistinja« na ogl. oddelek »Jutra«. 24814
Skladiščnik
želi premeniti službo — najraje k lesni stroki. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro '»Šumska manipulacija«.	24847
Dijak
išče čez počitnice namešče-nja v pisarni ali kot inštruktor. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 34860
Kuharica
samostojna, išče stalno službo. Naslov pove og'as. oddelek »Jutra« 24718
Zobotehnik
z večletno »rakso. perfek-ten v zlatu in kavčuku, išče mesto z? takoj Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zobotehnik«.	24720
Trgovski pomočnik
mlad. izurjen . špecerijski stroki m t šofersko šolo. želi primerno službo v mestu alti večj«r trgu Nastopi lahko takoj. Cenjene dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izvož bana moč«.	24721
Knjigovodja
trgovsko naobražen, samostojen italijanska in slov korespondent, z znanjem hrvatskega in nemškega jezika. dober poznavalec razmer v celi Italiji, posebno južni m Siciliji. iš5e par-urno stalno dnevno zaposlitev Cenjene ponudbe ped »Kniigovodja« na og^sni oddelek »Jutra«. 24726
Učiteljica
brez stalnega mesta, išče nameščenje pri dobri družini kot opora gospodinji ali vzgojiteljica otrok. — Vajena je tudi pisarniških in finih ročnih del. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Junij«.	24729
' Izprašan strojnik
in strojevodja za ozkotirno železnico, išče službo. Ponudbe pod »Strojevodja 12« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	22675
Mesto gospodinje
natakarice ali sličmo išč« samostojna starejša oseba. Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Gospodinja ali natakarica«. 23673
Dva šoferja
zanesljiva vozača. dobra poznaralc-a cest v Srbiji in Črni gori. želita službe k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Gresta tudi v Srbijo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva«.
23671
Starejša moč
-poročen popolnoma vešč T gozdarji stroki, lesni :n. tu- tri M. vodstvu žag in skladišč, fcnjigovcdst-vu ter slovemsk-i in nemški korespondenci in strojenisiju. ki timn višjo gozdarsko šolo. državni izpit za gozdno varstveno in tehnično službo. spričevala in reference na razpolago, išče primerno službo za takoj ali pozneje Cenj. ponudbe na ng'asni nddeiek »Jutra.« pod šifro »Starejša moč«. 33610
Kot sospodinja
k samostojnemu gospodu ali vdovcu v Ljubljani, aii kje v bližini bi šla starejša. pridna in poštena gospa z večletnimi spričevali Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šiiro »Vestna gospodinja«.	22557
Perfektna kuharica
išče mesta pri boJjiši dTU-žimti v Ljubljani ali letovišču v Slovenija. Ponudbe pod »Kuharica. Bled« na oglasni oddtlek »Jutra«.
24967
Mizarski pomočnik
s strojem (Ab:i..htmaschinc) itn svojim o-ro.lj.em gre kot pomočnik ali družabnik ali vzame družabnika. Resne ponudbe je poslati na ogl oddelek »Juit.ro« pod šitro »Družabnik 2«.	24933
Pekovski pomočnik
23 1« star, išče stalno službo v mestu ali na deželi. Sprejme tudi vsako drugo delo. Ponud-be na oglas, oddelek »Juitta« pod »Peke.	24981
Gospodična
želi zapusilitve čez dan k otrokom, g tem tudi samo če« sezij/. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Cim-prej&en nastop*.	25005
Dobra kuharica
Sče e 1. julijem službo pri kaki boljši družina. — Po-nmibe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra kuhankva*.	24999
Službo prejemalca
ali oakupvva'oa v lesni stroki želim. Doitis« na ogl. oddeilek »Jutra« pod šifro »Zmožen kavciije*. 25001
Pletilja
dioibno izurjena, išče delo na dom. Izdeluje vse vrste pletenine po najmižji ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25017
Mesarski pomočnik
nini, močan in pošten, z dobrimi spričevali, išče služlio za takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24887
Kontoristinja
vešča slov. im nemške stenografije, i dveletno prakso. hoče svoje sedanje mesto premeniti. Poni^lbe ma podružnico »Jutra« v Mia-riboru pod »Zanesljiva«.
24903
Kuharica
samostojna, srednje starosti, išče službo v hotelu ali restavraciji event. v letovišču Govori slovensko in nemško. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24709
1000 Din dam
tistemu, ki preskrbi takoj žen.-ki snedrnjih let službo v tiskarni, t-ovarni ali kaj eličnega. Ponudbe na oglas, cdilelek »Jutra« pod značko »Nagrada«.	25052
Izprašan kurjač
izvežbam v vseh parnih strojih, išč« me-ta. Nastopi lahfco takoj. Naslov pove oglasn-i Oitdelek »Jutra«.
250G4
Slaščičarski
pomočnik
išče službo. Ponudbe pod »Slaščičar« na. ogabni oddelek »Jutra«.	25117
Ključavničarski pomočnik
i dobrimi spričevali, _ išče službo v večji tovarni. — Notsiov v oglasnem oiJVlku »Jutna«.	25118
Gospodinjstvo
želi voditi 27 le-t stana gospodična samostojnemu gospodu. Cenj ponudlbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra kuharica« 25109
Službo oskrbnika
vratarja, skladiščnika, ali kaj si ič nega prevzamem. Nastopim lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24792
Gospodična
z daljšo trg. prakso, znanjem nemščine. dObra strojepiska. želi nvsto blagaj-ničarke. ali kako drugo primerno iAužibo. Event. bi tudi pristopl.la kot d.ružab-nica s 50.000 Din k podjetju. Pomudbe pod značko »Seotember« na oglasni oddelek »Jutra«.	24799
Gospa
tridesetih let. trgovsko naobražema. rmož-na več jez*kov. išče mesto po-'o-vodlkinje, ključarice. b'a-gajničarke ali glično. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »21«. 24948
Kontoristinja
z večletno praksio. znanjem h 'v a rga. slovenskega nemškega jezika, vešča stenografije in stro-iepisiia. iS?« primerno službo Ponudbe na -podružnico »Jutra* v Mariiboru pod »20«.	24947
Šofer - mehanik
p-rfekten v popinavilih. z dolgoletno pnaikso. znam;em jezikov, želi prememniti se-damiie mesto takoj aii r>o-zno-jp. P<imndbe pnd »Šofer 100« na oglasni odd.»'ek »Jutra«.	34962
Dipl. strojni tehnik
s prakso, išče mesto. Ponudbe na og!a-mi oddelek »Jutra« pod »Kenstrukter«.
24820
Pomožna kuharica
mi'ada. z 2 leti učne dobe. z dobrim spričevalom išče službo. Šla bi rada v večji hotel ali restavracijo, tudi za pozimi. Nasiov v glas. oddelku »Jutra«. 24938
Blagajničarka
ai'i prodajalka z dobrimi spričevali, želi službo. Na-stoipi takoj. Nasllov v ogl. oddelku »Jutra«. 24956

12 komadov oken
železnih, tovarniških. v velikosti 2000 X 1500 mm. po ugodni ceni proilam. — Ponudbe na upravo »Jutra« na Jesenicah pod »Oknu«.
22487
Puško
dvocevko — brezpet-elinko. kal. 12. izvrst-en fabrikat »Pet-erlongo«. malo rabljeno po ugodni cen-i prodam. — Ponuilbe na ogrlas. oddelek »Jutna« pod »Peterlongo«.
24833
Stelaže s šipami
malo kontrolno b agajno. 3 električne svetiljke in železno peč prodam. Ogledati med 12. in 13. uro. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 24S46
Pozor, trgovci in kramarji!
Radi ugodnega nakupa materijala, nudimo Va.m po izvanrednih cenah razno
tekstilno blago Ia vrste. Kdci enkrat kupi, dobi blago tudi v komisijo! Dopisnica zadostuje. — Tekstilna industrija Domžale Vir.	24714
Voz (dira)
na peresa, dobro ohranjen pr o u a Seve- & Komp.. Ljubliana. Gosoosvetska c. št. 5.	24723
Otroški voziček
košaro in veliko kopalne banjo prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22612
Opremo za trgovino
novo. belo emaj-ltrano prodam na Rimski cesti 16.
22642
Mizarski skobelnik
in dobro orodje poceni nrodam nia Kodelievem — Slomškova ulica 3. 22686
Za brivce in druge gospode
Poskusite in prepričajte se!
Razpošiljamo najboljši gumi za gospode Ia kakovosti s poštnino po povzetju Din 20 tucat. Dopi>nica zadostuje. Gumi razpotiijalnica Domžale.	24715
Fotokamero
18 X 31. brez optike prodam. Dodam adapter, ki omogoča p<>.-M-tike vseh velikosti. Tudi jo zamenjam za fotoaparat 10 X 15. Ponudbe na naslov: Šimenko. Ljubljana, Mo<ste, Zvezna 1 22650
2 oleandra
naprodaj. F. Frkal, Gailje-vica 32.	24969
Fotoaparat
6X9. n.ov. naprodaj v gostilni Napoleon, Tržaška c. št. 4.	25016
Dve izložbi
visoki 2 X 140, gtoboki 65. kompletni, s šipami radi pomanjkanja prostora naprodaj v Sp. Šiški, Celovška cesta 42.	25026
Ogledalo
veliko, brušeno, naprodaj. Kolodvorska uil. lil, pritličje.	34987
Stelaže
za manufakturr naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ix>d šifro »Trgovska oprema«.	34992
Otroški voziček
zelo lep poceni prodam. — Na-tev v oglasnem oddelku »Jutra«.	25027
Prostorne predale
za trgovino z žitom in moko prodam na Rimski cesti št. 3.	34780
Gramoz
za nasipanje oddium. Vprašati v Rutarjevi ulici, vila Trnovska — stranska vhod n. nad str.	24858
Sodi,
Večjo množino dobro ohranjenih vinskih transoortnih hrastovih sodov, od 400 do 900 litrov vsebine, žele ugodno prodam Ponudbe na oglasna od lelek »Jutra« pod šifro »Transportni sodi«.	24706
Premog in drva
orodain Jezeršek Vod mat 200
Otroški voziček
naprodaj v Hrenovi ulici 14 I. nadistr.	35065
Kopalne obleke
vseh vrst po meri — Aleksandrova o»st* 3. pritličje 24711
2 izložbeni okni
novi in 1 vrata naprodaj. Poizve se pri tvrdki Pre-log. Ljubljana, Gosposka ulica 3.	24713
12 komadov oken
železnih, tovarniških, v ve likosci 2U"0 x 1500 mm. po ugodni cen.' prodam. Po nudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod značko »Okna«	22487
Premog in drva
prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik. Tržaška cesta št 16. telefon 3313.
146
Barve, lake, lirnež
<n drugo nudi najboljše in aajceneje
»Lustra« V. Laznik
Gosposvetska cesta štev. 12 — poleg restavracije »Nov svet«.	36
Krušno moko
krmilno ui otrobe Vam nudi v vsaka množini, po zmerni dnevu, cenj F. Ju-van. valjčni mlin. Srednje Gameljne pri Ljubljani.
263
Puhasto perje
cg pi- 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Potem čisto pelo gosje kg po 130 Din ln čisti puh kg po 250 Din L. Brozo vič. Zagreb. Ilica 82. Ke miška Sistilnica perja 242
Strojno zidno opeko
v vsaki količini muda opekami v Zg. Šiški — Ljub-
ljana VII.
25060
Registrir. blagajno
»National« proda Weber. Ljulbljama,* Prečna, 35041
Sobno in trgovsko opravo
radii izselitve ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddielek »Jutra« pod šifro »Oprava«.	25081
Malinovec
z najfinejšim sladkorjem vkuban. brez vsake kemične primesi?- garantiramo naraven, se dtobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana
1 kg 20 Din
Pri večjem odjemu ceneje. RaapošiS.a s« po pošli in železnici.	161
Tehtnica
za trgovino, sistema Schulz Univensail, za 15 kg. ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zviezi na Dunajski cesti.	22201
rtr$
M.
Radio-aparat
trie e v ni »Imgelen« in priključitev na omrežjie, kompleten z zvočnikom in 2 slušalkama prodam za 2000 Dtn, ali zamenjam za lahko prikolico, ali za kako drugo primerno stvar. Alojzij Taiškar, Blejska Dcbrava. Gorenjsko.	24819
Radio Ultradyn
8-eevmi, v brezhibnem stanju, zaradi nabave 9-cev-nega' Superheterodvn-a prodam za Din 3500.—. Na-pliačilo Din 1000.—, ostalo v 12 mesečnih obrokih a Din 200.—. Baron Friedrich Born. Sv Ana pri Tržiču, telefon: Tržič 14. 24929
Mali potniški avto
»Opel«, v prav dobrem stanju naprodaj v Celju, Levstikova ulica 3.	34789
Indian Scout
malo rabljeno.	za vsako prejemno ceno	naprodaj. Cizer.1, Studenci	pri Mariboru.	34938
Avto
odprt, petsedežen. pod najugodnejšimi pogoji prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Najboljše ohranjen«. 24991
Tovorni avto
malo rabljen, 2—2ti tonski Chevrolet ali Ferd kupim. Fabrikat od 1. 1928. naprej. Ponudbe na og"as. oddelek »Jutra« pod zmačko »Dobra pnevmatika«.	25015
Motor
»Henderson« s priklopnim vozom. 4 "i?., v najibol.®em stanju. kalkoT nov, preda Tončič. Celje, Glavni trg 1 24909
Motorno kolo
prvovrstne znamke, skorai novo, luksu«no opremljeno radi bolezni ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 24869
Motor za čoln
(Aussembordtmotor) 2 ciil — vodno hlajen, poceni naipro-daj v Ljubi lini. Gtospo-svenska cest« 143 levo. 34872
Motorno kolo
D K. V.. 6 k. malo vo-ženo. poceni naprodaj v Knezovi ulici 28. 25056
»Ford« avto
dvosedežbo; po možnosti zaprt, zadnje tipe. v dobrem stamju kupim. — Ponudbe na ogia:-ni oddele-k »Jutra« pod »Zadnji Ford«.
24S83
Motorno kolo
Rudge \VlMtworth, v izvrstnem stanju proda Franc Bertonceij, DomžaAe. 25066
Tovorni avto
znamke Bii^ing. generalno popravljen, trifcončki. cen» 10.000 i>in; poiiovorni Lav-rin, v rabnein staniju 4000 Din; limuzina Iiala. še.-t-sedežna. 6000 Din; razni deli za tovorni 15 ter po znižani c-eni. Na-lov pov« oglasni oddelek »Jutra«.
21753
Motorno kolo
znamke »Ane!« s prikolico prodam. Na ogled v Rožni dolini, cesta VII/17, pri. tličje.	25108

Damsko kolo
skomo novo ■predam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	24983
Moško kolo
rabljeno, dobro ohranr'en<j kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lažja tipa«.	35063
Moško kolo
nam-edaj v Novi ulici 3 (dvorišče).	25078!
Lahko moško kolo
ugodno prodnim. Poizve eS v kurilnici Splošne bolnic« v Ljubljani.	25114
Lepe spalnice
3000 Din. kuhmje 1200 Diaj prodaja Vidmar, Zg. Šiška.
34963
Črešnjevo spalnica
novo, masivno, po ugodni ceni proda Joža Vižin. mizarstvo, Dorfarje pri Škofji Loki.	22531!
Kuhinjsko opravo
novo, zeleno emajl.ra.no kro* denco, mize. 2 stola, 2 što. keria 'n zaboj za ri -pnolam -a 1200 Din. Naslov pove oglasni oddekli »Jutra«.	25043
Medena postelja
lepa in prav dobro ohranja na pečeni naprodaj v Knezovi ulici 28.	25055
Obleko
za 8—10 let starega dečka, dobro ohranijeno prodam. —r Poizve se v trgovini Streieo Spotim.ka šiška. Celovška c.
25113
Štiriletno punčko
zdravo, oddam za sto jd dobrosrčni rodbini. Naslov v oglasnem oddelku Jutra* 22674
Tesan les
popolnoma suh, za takoj-šnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalegi Ilirija dr. z o z.. Ljubljana. Dunajska e. 46, telefon 2820.
31191
Črešnjeve deske
27 in 50 mm debele, ieptf gladko blago. 8 m' prodam Naslov pri podiružnici Jutra v Celju.	35124
Amerik, pisal, mizo
dobro »hranjeno kupi Ko. midar, Ljubljana, Stari tr» št. 1.	24863
Prešo za sadje
majhno, kupim. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
23639
Mlin za mletje soli
na vialjarje, s kapaciteto dnevno 10—20.000 kg krapi Jugoslavensko Trgovačko A, D., Zagreb. Mihancvičeva ulica 14 — telefon 50-83. Brzojavi »Sol«.	34719
Železno blagajno
za, denar in knjige kup:mK>i, Pomnite na oglas oddelek »Jutra« pod »Kujrlmo takej« 25020
Hydravlično prego
za sadje in grozdje, kuni Mursa, Ljutomer 21559
Prazne steklenice
in pletenke kupim — Ponudbe s ceno pod »Razne« na oglasni oddelek »Jut-a« 35054

Črne jagode
(borovnice) kupim za žga« njeku-ho. Knezova ulica 38.
2505(1
Košnjo 3 travnikov
na l/.anski cesti prodam. Poii.e se v hotelu »Soča«. Ljubljana.	24842
Dobro vino
iz domačih goric, ftaro im sortirano. p r o '1 a Ignac Skodič. Sv. Peter na Md v selu, peš ta Podplat.
24813
Suhega sena
adraviga. prodam več vagonov. L. Nousehak, Bos. I)ubx a.	2493i
Modistinja
k: v'.oz; 2—30*10 D:n. lahko prevzame staro tvrdko. — Drugo po dogovoru. Ponuibe na oglasu; oddelek »Jutra« pod »Dober prosto:«.	25080
120.000 Din posojila
išče trgovec proti vknjižbi na prvo mesto. — Cenjene ponudbe na polruž. »Jutra« t Ol 'u pod šifre »Po do-govo.u 1930«._25129
Družabnika (co)
s 25.000 Din gotovine sprejme podjetje v Ljubljana. Foaradbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plodonosno« 2.5097
Restavracijo
ali beljšo gostilno vzamem v najem. Dopise na oglasni oddel«k »Jutra« pod šifro »395 Sk.c	24845
Gostilno
■vzamem v najem ali na ra-&un. Ponudbe ca podružnico »J utira i v Celju pod »Gostilna«.	24787
Gostilno
dobro idočo, ?redi Maribora i inventarjem oddam takoj v na:em. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24791
Trgovino
x mešanm blagom na najprimernejšem kraju celjske okolice zaradi odipoto--ranja takoj oddam v najem pod zelo ugodnimi po-~o:i. — Potreben kapital 20.000 Din. Ponudbe pod šifro »Takojšen prevzem« na podružnico »Jutra« v Celju.	24910
Dobroidoč vinotoč
čez ulico oddam takoj v najem na prometni cesti. Loka! sposoben za trgovino z mešanim blagom, najemnina mesečno Din 600, odkupnina s stanovanjem Din 15.000 Nadalje dam v .Lajem gostilno s stanovali :em, mesečna najemnina L>.n 600. odkupnina Din 60W. Poizvedbe Slomškov trg 16. pritličje desno. Maribor.	249-13
Gostilno
t promet-iietm kraju na deželi vzamem v najem ali na račun. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 24980
Mlekarno
vzamem na račun a'1! pristopim kot družabmica. — Ponudbe pod »Takoj ali ■pozneje« na oglasni oddelek »Jutra«.	25008
Zakonski par
brez otrok, išče dobro idočo gostilno v najem na periferiji Maribora. Ponudbe ■na podružnico --Jutra« v Mariboru pod »Gostilnam.
24902
Pekarno
dobro idočo, na Štajerskem iščem v najem s 1. septembrom. Dam tudi nekaj odkupnine Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22062
Mesarijo in
prekajevalnico
oddam s 1. avgustom t. 1. t na/PTn. Vprašanja, ozi-o-ma ponudbe na naslov: Rak Ivan. hotelir in me-ar v Velenju.	24685
Gostilno ali vinotoč
event. tuui na deželi vzamem na račun. Posedujem osebno pravico. — Ponudbe •na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Na račum«.
24905
Trgovina
z mešanim blagom, na prometni točki v bližini farne cerkve in šole zelo ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl oddoVk »Jutra« pod šifro »Trgovina«.	24806
Trgovski lokal
za trgovino z mešanim blagom. v industrijskem kraju na Štajerskem pod ugodnimi pog-oji oddam v r.ajem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	24753
Krasno skladišče
veliko, z električno razsvetljavo in silo, vodovodom ter
pisarno
v centru mesta, v	neposredni bližini glavne	pošte odd-im Naslov v	oglas, oddelku »Jutra«.	24754
Restavracijo
prvovrstno, s krasnim _ vrtom. z vsem inventarjem, vse nove. radi bolezni prodam za 12.000 Din. — Split. Domaldova 9. 24482
Pisarniški lokal
v bližin' sodišča takoj oddam Naslov pove og'a-ni oddUek »Jutra«. 22648
Trgovina z železom
v centru Ilice v Zagrebu, zelo dobro upeljana, occeni naprodaj radi hitrega odhoda v Ameriko. Pojasnila daje lastnik iste M. Markovi«, Ilica 80.	22690
Na Jesenicah
prodam trgovino pod ugodnimi pog"ji. Lokal na naij-
prometnejlši točiki v sredini mesta pri kolodvoru. Cenj. ponudbe pod »Takojšnje plačilo« nra podružnico »Jutra« na Jesenicah. Gorenjsko.	24921
Galanterijsko
trgovino
engnca en detail na pro-metni cesti, z velilkim šte-vilom stalnih odjemalcev, ugodmio modam. Ponudbe na M. Končnik. Maribor. Slovenska ulica 28. 22263
Trgovino
z mešanim blagom na prometnem kraju v okolici Maribora zaradi preselitve takoj oddam z blagom ali brez. Dopise pol šifro »Ugodna trgovina« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	31939
Trgovski lokal
na prometni cesti oddam. Vprašati Sv. Florjana ulica 28. trgovina Golob. 24952
Veliko skladišče
prostorno. pripravno za delavnico oddam v Sp. Šiški. Jernejeva cesta 39. 24993
Trgovski lokal
za Bežigradom. St-aničeva ulica 6 oddam s 1. avgustom 25011
Trgovino
d'obro vpeljano, v mestu radi bolezni takoj cddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24904
Trgovski lokal
v Maribo-ru v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idoča veletrgovina, se odda v najem Pojasnila: Srečko Pihlar. Maribor, Gosposka ulica 5.
22271
Hotel
v rentabilnem kapališinijm mestu, z vsem novim inventarjem. v noveim poslopju takoj oddam. Pojasnila da.:e Steve Kozlovič. Da.ru-var.	24884
Trgiovino
z mešanim blagom, na naj-prometnejšem kraju celjske okolice, radi odpotovanja takoj oddam pod zelo ugodtiimri pogoji. Potreben kapital 20.000 Din. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Takojšen prevzem«.	24910
Pritlična hiša
naprodaj na najlepšem kraju Gorenjske, oddaljena % ure od postaje Lesce-Bled, v Hrašah št. 13. Poleg hiše sta 2 njivi in travnik._ Zelo pripravno za. železničarja ali delavca. Proda se na prostovoljni javni dražbi v nedeljo, dne 22. junija ob 4. uri na licu mesta v Hra-šah. Več se izve pri župan, stvu v Lescah.	24812
Enodružinska vila
z lepim, nasajenim zele-njadnim in sadnim vrtom, v Rožni dolini poceni na-orodaj. — Elektrika in vodovod. Informacije v trafiki Frank. Gosposvetska cesta 7.	24722
Posestvo
z gospodarskim poslopjem, To-z.iovi. njivami, travniki Fn vinogradom, z vsem in ventarjem prodam po dogovoru v Sv. Petru v Savinjski dolini. Pojasnila daje Peter Kos, pošta Sv Peter v Savinjski dolini.
24785
Gostilno in mesarijo
na zelo prometnem kraju v okolici Maribora prodam. Dopise pod šifro »Zlata jama« na podružnico »Jutra« v Mariboni.	24794
Enonadstropno hišo
še novo. - lepim dvoriščem več skladišči in avto garažo. v centru mesta prodam. Zelo pripravno za kako podjetje. Informacije daje Terezija Golob v Kranju.	22586
Trinadstropno hišo
v sredini mesta pod ugodnimi pogoji prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22609
Novozidano hišo
z 2 stanovanji in vrtom, v bližina Kranja taikoj proda Antonija Brezar. Prim-čkovo štev. 96 pri Kranju.
22687
Hišo z vrtom
«nn- aH večstanovamjsko kupim v Laškem aili Savinjski dolini. Plačam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hiša«.	24827
Gostilno s trgovino
na prometnem kraju pri farni cerkvi kupim. — Pc-nudbe z navedbo cene na oodružmieo »Jutra« v Celju pod znaftko »Plačam takoj« 22681
Veliko hišo
stanovanjsko kupim v mestu. Ponudbe pod značko »200.000« na podružnico »Jutra« v Celju. 22679
Hišo
z gostilno in zemljiščem, na riaHepšeim kraju sredi vasj ooleg tovarne im po-stajiaMšSa prodam za 92.000 Din. PofT*hni ka-pitail Din 24.000. Naslov v ogla»ne<m oddelku »Jutrac. 24950
Veliko posestvo
z gospodarskim poslopjem, 2 vinogradi in 2 johi zemlje prodam. Naslov pove ogl. oddeletk »Jutra«. 34724
Parcela v mestu
lepa in aolnčna. 500 m1 velika naprodaj. Naslov pove oglasnd oddelek »Jutra«.
24836
Novozidano hišo
s 3 manri3imi stanovanj! in vrtom, blteu Kranja taikoj prodam. — Ivan VaiMas, Primskovo St. 99 pri Kranju.	24918
Posestvo
v okolici Ljubljane prodam. Hiša nova. Krmi se
lahko šest glav živine. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24930
Hišo
v dicubrem stanju prodaim za 27.000 Dl.n. Dopise pod šifro »Takojšnje plačilo« na podružnico »Jutra« v No-veim mestu	24927
Gostilno
s posestvom in gospodarskim poslopjiem. dobro idočo. ob glavni cesti, 10 minut do .postaje, prodam. Vse v dobrem stanju. Leta 1906 zidana Proti takojšnjemu plačilu Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Dobra gosti'na 50«.	24955
Gostilno — 2 hiši
en oral zemlje, v Mariboru, letni promet 400 hI piva. 100 hi vina. proda za Din 520 (KtO Zagorski. Maribor, Tatenbaciiova ulica 19.	24957
Posestvo
z gostilno pri kolodvoru Maribor proda za 235.000 Din Prome+ma pisarna »Seinzal« v Mariboru. Gosposka ulica.	24946
Čedno hišico
ob glavni cesti ležečo, z gospodarskim poslopjem. zelen-jadniim vrtom. 9 velikih sadnih dreves, obra-ščeno z izabelo trto. ki daje letno približno 600 1 vina, zelo lepa okoVa v bližini elektrarne Fala. s .stavbno parcelo takoj prodam. Andrej Petek. Selnica ob Dravi 90. pri Fali.
24945
Lepa parcela
čez 1000 m2 velika, blizu Vrtače ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24848
Stavbišče
v Stožicah- 800 m2 veliko, po 25 Din proda »Posredovalec«, družba z o. z. v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 6.
2505.1
Prva slov. posredovalnica
K. Troha, Maribor
Aleksandrova cesta it. 18 proda:
LEPO POSESTVO 40 oralov z vinogiadom.
GRAŠČINSKO POSESTVO pri Mariboru, 250 do 300 litrov mleka na dan. nad milijon dinarjev.
POSESTVO arondlramo na Dravskem polju, 28 oralov v ravnini za Din 240.000.
KRASNO POSESTVO v ravnini. 22 oralov, za Din 250.000.
HIŠO v mestu z 8 stanovanja in lokali za Din 260.000.
HIŠO v dobrem stanju za Din 300.000. letna najemnina Din 60.000.
HIŠO enonadistropno, za 350.000 Dim, letna najemnina Din 50.400.
24942
Posestvo
v Sv. Lenartu pri Mariboru, obstoječe iz lepe zidane hiše (4 sobe, kuhinja. 3 klete), zidan hlev za živimo, 2 orala lepe zemlje njiv in travnika, je naprodaj. Njive so 10 miinuit od hiše oddaljene, gozda je 2 orala in 1 uro oddaljen Proda se brez gozda sa ceno Din 120.000, z gozidom za Din 150.000. ker je les že za sekam;e. Kupci se naj javijo osebno, ker so na dopise ne bo oziralo. — Lenart in Ana Ronuti.
24940
Enodružinsko hišo
novo proda Jernej Laimpret. Dolgi most — Vič. 35025
Enodružinsko hišico
vili slično. na periferiji Ljubljane kupim; eventuelno prevaaimem dolg. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« w>d šifro »Lastni krov«.
25034
Malhno parcelo
ugodno prodam. Nas&ov v oglasnem odideiku »Jutra«.
25012
Posredovalnica Iv. Godina, Maribor
Tattenbacbova ulica 19^1 proda:
VELEPOSESTVO. obsega 150 oralov, od tega okroglo 40 oralov, 3 % vinograda, njivo, travniki, sadonosmiik, ostato kip bulkov gozd za s.eč-njo, poleg sta.novanij;s<ka hiša z gospodarskimi poslopji. Cena 650.000 Din. POSESTVO, meri 130 ora-loiv, 28 oraliov obsejajnih in Basa-jenilh njiv t-rav-nilki, sadovnjak, osta'o deloma gozd za sečnjo. Oena 400.000 Dim. KMEOKO POSESTVO, obsega 56 oralov, njive, tiravnilki. sadonosroilk in 30 oralov lepega gozda, z invienianjietm. — Cena 280.000 Din. VINOGRADNO POSESTVO okroglo 20 oralov, njiive. travnik, sadovmjaik in ca 13 orailov smrekovega gozdia za seonijo. — Cena
185.000 Dim. BOLJŠE KMEČKO POSESTVO. 36 oralov njiv, travinilbov. veOilk eadonos-rtiik in Ifip goad. z boljšo stanovanjsko hiSo z živim in mrtvim inven-
Strojne tovarne in Kvarne d. d« fifuhljana
Telefon 9»*»
Telefon «880
Vodne turbine
Pelton in Francis turbine, spiralne tnrbine, vodna kolesa, Pelton kolesa, zatvor-nice, grablfe, cevovode, za-tvarače, ročne in avtomatične regulatorje.
Ka željo poset inžinlerfa!
Konkurenčne cene!
tar.idm. Cena 350.000 Din
HIŠO- z gostilno, trgovino in trafiko, z vrtom, v Dnavsiki dolimi. — Cena 120.000 Din.
HIŠO s trgovino z mešanim blagom, ob glavni cesti in po'«g postajališča. Cena 120.000 Dim.
ENONADSTROPNO HIŠO z restavracijo, centrum. Maribor.
TRI GOSTILNE. izvrstno idoče »Periferija«. Maribor.
Graščinska posestva, boljša kmečka in manjša posestva. hiše. vile. trgov-skfc lokale in gostilne.
Vseh vrst posestva, hiše. vil« itd. iščem za svoje reflektante.	24937
Majhno posestvo
obstoječe iz hiše. z gospodarskim poslopjem, sado-nosnikom in obsevanimi njivami, v bližini Celja poceni naprodaj. Dopise na podružnico »Jutra« v Celju ood šifro »Nizka cena«
24912
Posestvo
arondirano. s trgovsko hišo, velikim gospodarskim poslopjem za ca. 60 glav živine, na najpremetnejši točki štajerske prodam. — Trgovina obstoji že preko 100 let. Event. tudi oddam v najem, radi bolezni. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zlata jama« 19146
Več parcel
na prodaj v Zg. Šiški ob stranski cesti. Pojasnila daje Vidic. Celovška c. SO.
22323
Nasvete za nove gradbe
načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni cenj gradbena in arhitek-tonic.ua inženjerska pisarna Tehnični biro »Tehna« v Ljubljani. Mestni trg 25/1.
159
Hišo v Šiški
omnibusna postaja, enonadstropno. večstanovanjisiko. z
leipim vrtom, za 450.000 Din proda »Poredovalec«, družba z o. i.. Ljubljana, Tavčarjeva 6. Letni donos Din 65.000.	35050
Hišico na
Gorenjskem
blizu Radovljice ali Lesc, za upokojenca kupi Kornič Ljubljana, Prečna ulica 8.
35040
Dvodružinsko vilo
novo, na lopam prostoru v Ljubljani prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod »Vila 300.000« 35077
MltT
Realitetna pisarna
družba z o. z.
Ljubljana, Miklošičeva c. 4
proda
HIŠO, enonadstropno. pod-kteteno, pritlično tirgov-skii lokal, prostora za gostilno. I. nadstropje in manzairda 5 stanovanj — 500 m2 zemljišča, 5 minut od tramvaja, 370.000 Din;
HIŠO, novozidano, enonadstropno, 2 dvosobni, eno tnosobno stanovanje — elekfciika in vodovod, 700 m2 vrta, Trnovo, 225.000 Din;
VILO. novoziidamo, visoiko-prtitlično, 5 sob. kuhinja, pnitikline, posebej garaža pisarna, vrt, Šiška, Dim 200.000;
HIŠO, movofci-dano, 2 dvosobni stanovanji, elektrika, vodovod. 300 m2 vrta. Rožna dolina, 145.000 Din;
HIŠO, visokoipriltlično, 3 sobe. kuhiinja, klet, 2000 m2 zemSijišča, hlev. dT-varnioa., tiri četrt ure od Ljubljane. 120.000 Din;
HIŠO. visotopritliično, špecerijska trgovina, poleg eno dvosobno stanovanje kopalnica, lop wt. Rožna dollina, 120.000 Din. Potreben kapital 40.000 Din
GOSTILN. POSESTVO, re-novirano, 3 veliki gostil, iprositori, ipoieg 7 sob. pri-ti'Hine, vellilka gospoder-sika poslopja, v istih še 4 s+amovanra. krasen gostilniški vrt, prometna cesta v pmltmostiju Ljubljane. 400.000 Di.n:
DVE HIŠI, restavracija, delikatesna trgovina, 3 restavracijske sobe. lokal. 6 stanovanjskih sob. gostilniški in zelemjadini vrt, na.iprometneijšS center industrijskega kraja. 390.000 Din:
HIŠO. novozidano, 3 »obe. pnitikline. vrt, Cerouče, 75.000 Din:
HIŠO, vili elfičino. eno- oz. dvonia.dHt-ro.ono. orifično trgovski loikal, 10 sob. 2 kuhinji, vse v dobrem stanju, elektrika, vodovod. 600 m' vrt a. jako ugodna lega. rpmoimorama penaija. Bled. 550.000 Din
2 PARCELI, lep«, blizu že-leennškeiga prelaza ob DunaVfci oesti. v^lka po 600 m«, no 180 Din;
STAVBISCE. 500 m>. ob Samotni ulici, po 85 Din;
PARCELO 550 m2, Zelena
jama. po 32 Din: STAVBISCE 300 m2, v Sp.
SiSki. za 33.000 Din; BARAKO, stanovanjsko, leseno. ometano. z opeko krito, 1 velika soba. kuhinja, shramba, vse pri-tifcline, Din 35.000; Poleg tega večV 5tevi'o stanovanjskih hiš. vil, gostilniških. obrtnih objektov v Ljubljani, na deželi. kmečka posestva, indnstrije itd. pa najugodnejših cenah 24990
Trgovske hiše
z gostilno. vinotoCvnm in mlekarno, stanovanjske hiše in večje ter manjše vile naprodoj. — Pojasnila daje Marija Jančar. Sv. Petra c. št. 27. .	25082
Enodružinska hiša
nova. z vrtom naprodaj. — Maribor, Dušanova ulica 2.
Ogled stanovanja med 8. in 12. uro vsak dan. 25120
Hišo
z opremljenim trg. !oka'om in dobro idočo gostilno, v industrijskem kraju, z vsem inventarjem rada seiiitve takoj prodam Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »260.000 Dim«.
25127
Posestvo
ob glavni cesti, gospodarsko poslopje. 6 oralov zemlje 7,1 138.000 Dn proda ČreirriT.šek, gostilna »JeViK v Celju.	35126
Katera prof. rodbina v Mariboru
bi sprejela čez počitnice srednješolca v vso oskrbo,
kjer bi se mu nudila izključno samo nemška kon-verzacija in pripravljanje za ponavljalni izpit. Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Samo nemška konverzacijac.
34771
Za dijaka
seiimoišolca iščem za šo?-sko leto 1930/31 stanovanje s kompletno oskrbo, najraje pri profesorski ali učiteljski družini, z uporabo klavirja in nemško konverza-oijo. Ponudfbe na naslov: A. Widra, Trbovlje. 3358S
2 dijaka ali dijakinji
■iz boljše Mše sprejme prof. rodbina v Mariboru v jes-emi v vso oskrbo. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pol »Skrhna vagioja«. 34944
Dijaka
nižješolca sprejmem aa, prihodnje šolsko leto na stanovanje z vso oi&rbo. — Nadzorstvo pni učenju in klavir na taapolago. Tik pri III. real. gim. in I. hum. gim. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutrac. 35075
ttiHuranja
Stanovanje
2—3 eob išče di. PavliS —
tin. direkcija v Ljubljani.
34802
Stanovanje
2 sob ic kulunje iščem v bližini Tivolija Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22811
Stanovanje
2 sob. kuhinje in .pritiklin oddam s 1. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	34851
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin iščem. Ponudbe pod šifro »Enosobnoc na oglas, od-dolek »Jutra«.	35074
2 solnčni stanovanji
dvo-obno in enosobno. z vsemi pritikinami oddam v Zeleni jami s septembrom tistemu, iri da kako večje
posojilo za dograditev h:še Poizve se v železniški baraki št. 15 — pri Kolinr-ki tovarni.	22496
Stanovanje
1 sobe. kuhinje in shrambe iščem za 1. julij. Ponudbe na og!a>ni cd-d.elek »Jutra« pod »Tudi periferija«.
24915
Stanovanje
preprosto, sobo in kuhinjo, v mestu ali bližnji okolici iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 34032
Stanovanje
dvosobno z vsemi priitiklfi-nami o. Idam za mesec avgust. Stanovanje se la-hko ogleda od 8. do 9. dop. in od 13. do 7. zvečer. NasJov v oglasnem oddelku »JutTa«.	24970
Stanovanje
2 sob s pritikiinami išče snažna stranka v bližini Tivoli a v mestu. Ponudbe na ogKsrni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok«. 25007
Stanovanje
obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, išče v Ljubljani ali neposredni bližini do konca julija, zelo mirna stranka 2 s°b. Ponudbe na oddelek »Jutra« pod Sfno »Mir«.	34996
Stanovanje
dvo- ali trisobno iščem za takoj ali kesne.ie. Ponudbe pod šifro »Samski dem« na oglasni oddelek »Jutra«.
22511
Stanovanje
3—4 sob, po zmerni ceni išče starejša zakonska dvojica Ponudbe na naslov: Debeljak, Celje, Glavni t.rg št. 16/1.	34869-a
Stanovanje
2 sob, kuhinje, pritiklin in vrta oddam za 750 Din v Rožn» dolini, cesta X/,19.
24879
Stanovanje
3 sob. kuh:ln.j.B in pritiklin, v prvem nadstropju nove hiše ob Grabilevičevi ulici oddam z avgustom Naslov pove oglas, oddelek Jutra.
35064
Trisobno stanovanje
z vsemi pritikliinomi, zelo lepo in solnono, prvonad-stropno, o Mam s 1. avgustom a, Bežigradom. Naslov v ogla-snem oddelku »Jutrac 25044
posEsr
i«
Realitetna pisarna
družba t o. z.
Ljubljana, Miklošičeva c. 4
odda sledeča stanovanja:
DVOSOBNO, najmodennejši komfort. pni Sv. Krištofu Dim 1000;
TRISOBNO, komfortno, blizu Bledvvetisove ceste. Din
DVOSOBNO, pri tik line, pri klavnici. 600 Din;
ENOSOBNO v Voi imatu — Din 350;
DVOSOBNO, mest. del Ročne doline. Din 1000 in 800
DVOSOBNO v Vodmatu — 500 Din:
DVOSOBNO v So. Šiški — Din 750 in 650;
ENOSOBNO v Mostah, Dkn 250;
TRISOBNO, komfortno, v mestu. Din 1700;
TRISOBNO v Vodmatu Din 650;
DVOSOBNO pri dolenjskem kolodvoru, Km 500;
TRISOBNO v ŠLškn. 1000 Din.	34968
Stanovanje
z 2 sobama in pritikiinami oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 24897
2 prazni sobi
lepi in čisti, v centru j»e-sta oddam takoi zakonskemu paru brez otrok, aH samski osebi. Nasiov v ogl. oddelku »Jutra«. 25039
Mesečno sobico
z elektriko ter vhodom skozi kuhinjo oddam poleg nunske cerkve. Naslov v ogla-.-nem oddelku »Jutra«.
25070
Veliko lepo sobo
■prazno aJi opremljeno od-dtaim dvema osebama. Istotam sprejmem tudi
več oseb
na stanovanje in hrano. — Ceglar, Slavekova uifca 17 (pri trnovski cerkvi). 25076
Sostanovalca
s hrano siprejmi.em v Flori-janski ulici 19/11. 25078
Sobico s štedilnikom
oddam na Vodnikovi cesti št. 14, poleg stare šišenske eerkve.	25090
Separirano sobo
oddam zakonskemu paru. — Istotam oddam tudi malo separirano sobico
gospodični. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 35093
2 opremljeni sobi
na Miklošičevi cestii oddam dvema ali več gospodom, aii gospodičnam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25104
Sostanovalko
sprejmem na Mestnem trgu št. 13.	251110
Opremljeno sobo
separirano. z elektr. razsvetljavo oddam solidnemu gospodu. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrac. 251ilil
Sobo
s posebnim vhodom, v sre-ddsii mesta takoj odidam. — NasJov v oglasnem oddelku »Jutrac.	35106
1 ali 2 sobi
sračini. s posebnim vhodom, elektriko im parketi oddam za stalno ali samo a.-&isno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25116
Opremljeno sobo
'pritlično, oddani v Rožni ulici 19.	25006
Sobo na Glincah
z eno po-telijo oddan, s 1. juliem. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutrac. 35103
Lepo sobo
opremljeno, z lepim razgledom, v Gradišču takoj oddam. Na.flov pove oglasni oddelek »Jutrac. 35105
Sobo
strogo separirano, po možnosti v vili, na lepem kraju, event. s popolno oskrbo in uporabo kopalnice iščetm samo pri beljši obitelji za takoj ali g 1. julijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Boliii gospode.	24767
2 prazni sobi
parketirani, z elektriko in uporabo telefona, v bližini glavnega kolodvora oddam za pisarno ali samostojnemu gospodu, event. z uporabo kopalnice. Pojasnila daje posredovalnica Arhar, Kolodvorska 28. 34752
nouosn
ZH POLETJE
ZA OBLEKE, PLAŠČE, POVRŠNIKE ITD. ITD.
100
PRI
N0UHK-II
LJUBLJMII1
KOflGRESm TRG 15
V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE!
Sobo	Prazno sobo
lepo opremljeno. « peseb- s posebnim vhcdoan in elek-nim vhodom, iščem sa ta- trično razsvetljavo o4dam koj v bližini kavarne »Ev- v Vodmatu št. 11. 35069 ropa«. Pismen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Takoj 4c.	34770
Na Gorenjskem
sprejmem 2 ali 3 osebe v veliko, zračno sobo na letovanje. — Dobra domača hrana, železnica in avto promet. Cenj. ponudbe na Ivanko Rozman. trgovko. Duplje, p. Križe. 23692
Apartement
strogo separiran, obstoječ Lz 3 sob, išče samec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »P. M « 24828
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam v Jenkovi ulici 13,1.
24830
Opremljeno sobo
oddam eoHdnemu gospodu. Naslov v oglasmeim oddeJku »Jutra«.	34850
Kot sostanovalko
event. « hrano sprejmem
gospodično na Rimski cesti št. 23. levo.	24865
Sobo
s posebnim vhodom, elektriko, event s hrano oddam s 1. jiulijem 2 gosipo-doma ozir. gospodičnama. Istotam se odda tudi ena mala sobica. Naslov: Tabor št. 5011, levo. 34016
Opremljeno sobico
m-afilino. preprosto, oddaim. Naslov v oglasnem oddofcu »Jutrac.	349*14
Na stanovanje
sprejmem 3 gospoda ali 3 gospodični. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	24931
Sobo
v bližini univerze, oddam. Naslov v oglasmeim oddelku »Jutra«.	34963
Sostanovalca
blizu Tabora sprejmem. — Naslov v oglaisnem oddelku »Jutra«.	34964
Sobo
išče akademik za 1. oktober. Najraje v bližini Opekarske ceste ali Trnovega. Ponudbe na oiglasmi oddelek »Jutra« pod »Do 22. junija«.	34975
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam starejšemu solidnemu gospodu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 24977
Opremljeno sobo
oddam v vili Na Koieljevo 13 pri vojaških skladiščih.
34973
Sobo
z 2 posteljama in posebnim vhodom v bližini glav. ko-lod'viora oddam s 1. jtulijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	24988
Prazno sobo
takoj oddam v Novem Voimatu, Društvena št. 27.
25000
Prazno sobo
e posefcmim vhodom, biau
kolodvora oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
35014
Meblovano sobo
lepo. s posebnim vhodom oddam. Na'lov pove oglas, oddelek »Jutra«. 34083
Sobo
A štedi"nikom ali sobo in kuhinjo iščem v bližini Ma«'a. Pisimeme ponudbe na Brali 5. Zeljarrika 9. 34086
Sostanovalca
sprejimem z zajtrkom in večerjo v Rožni dolini, cesta IV/00.	25032
2 opremljeni sob!
lopi. v I. nadstropju na Dunajski cesti — v bližini kavarne Evropa oddam. — Ogledati med 10. in 13. uro Naslov v oglasnem oddielku »Jutra«.	25018
Sobo
z emc ali dvema posteljama takoj aii s 1. julijem oddam Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«.	26036
Opremljeno sobo
(mesečino) oddam za 300 Din meaeč-no. Naslov pove og". oddelek »Jutra«. 25048
Sostanovalko
z dobro domačo hrano ■'[»"i1 mH"m NasUrr ▼ oglas.
oJdeDku »Jutra«. 34781
Opremljeno sobo
z 2 posteljama oddam Cesta v Rožno doTino št. 11.
34700
16—21 sob
oddam v najem na deželi, 10 minut od postaje. Elektrika. Mesečna naijemnma
za sobo 75 Din. Pripravno za kak zavod, okrevališče, -anatorij ali obrt. Letovišče za privatnike. — Ponudbe na oglasmi oddeWk »Jutra« poA »Letovišče«.
31295
Mesečno sobo
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
34877
Sobo
preprosto iin čieto. • posebni im vbodom, v cemtiru mesta išče mirna gospodična šivilja za 1. ju'.ij. — Ponudbe na oglar i oddeVk »Jutra« pod značko »ft»*t« in zračna«.	29066
Vcepiti
Upokojenec
samostojen gospod, star 55 let. popolnoma zdrav, išče poznanstva z gospo ali gospodično. inteligentno, isto upokojeno in samostojno — ki je zdrava telesmo in duševno, staro 35—50 let in ki govori poleg materinščine tudi nemški ali italijanski jezik. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Morje 730«.
23149
Vdovec
€0 let star, posestnik ln obrtnik v obljudenem kraju, samostojen, s premoženjem čez 800.000 Din. išče v 6vrhc gospodinjstva gospodično, vdovo ali ločenko brez otrok, staro od 45 do 60 let, z gotovine Din 100.000 kot družabnico k obrti. Gostilniške obrti in trgovine vešče imajo prednost. Zaželjieno tudi zinanje klavirja. Poznejša ženitev ni iaključena. Tajncst zajamčena. Ponudbe s sliko, katera se vrne. pod značko »Mirna bodočnost« na ogl oddelek »Jutra«. 24805
Gospodična
srednjih let. visoke postave. simpatična, izobražena ter dobra gospodinja, išče živi jonskega" druga iz boJj-ših krogov, ki ji pomaga ustvariti lastno ognjišče. Resni dopisi pod »1930« na oglas odd. »Jutra«. 24890
Gospodična
želi znanja z dobrosrčnim boljšim gospodom v svnho nesebičnega prijateljstva. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dearling 23«.
24026
Ljubček moj.
Sem pisala pošlji naelmv. Te ipoijubJjam misto. 24960
Znanja
z mladenko išče uradnik. Ponudbe pod »Črna« na oglas. odd. »Jutra*. 3497-3
Trgovec
srednjih let, začasno brez trgovine simpatičen in podjeten, se želi sessnanit-i z gospodično ali vdovo ali ločenko brez otrok do starosti 30 let zaradi ustanovitve novega podjetja, trgovine aii gostilne. Prednost imajo vitke postave in nemškega mišljenja in h popolni sreči je treba premoženje do najmanj Din 100.000—. Ponudbe s sliko, katera se vrne, tajnost zajamčena. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sigu-nna simpatija«.
31954
Solnce moie!
Ne beganja — ljubezni, ■nežnosti, poljubov — samo Tebe žedd Lil. . . 24995
1826
Pnidi ta torek, da ne odpotujem brez slovesa. Čakala bom tam kakor zadnjič. Poljub Muca. 34964
Prijatelj, znanja
žett nekdo z mladenko, splošno Popadljivega značaja. Ona. ki se čuti osamelo in prikrajišano v s veji mladosti, kot ta nekdo — naj razodene svoja čuvstva pod Šifro »Osamela mladost« na oglasni oddelek »Jutma«.	25030
_i-
Prijatelja kolesarskega športa
iščem. Dopise pod značke »Kolesarka 20« na oglasni oddelek »Jutra«. 35031
Mladenič
star 30 let. solidem. muBi-kaličen, želi spoznati okodi 20 let staro, pošteno in simpatično mladenko, ki je v kakšni službi, ali šiviljo — radi polnejše ženitve. Slika. bi se vrne. noiprošena. Tajnost častna zadeva. Dopise pod »Idealist 3000« na oglasim oddelek »Jutra«.
35022
Dama
naveličana samevanja. čedne zunanjosti, žela znainja z značaju im boljšim gospodom, starim 30—45 let _ — radi duševnega razvedrila. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iskrenost«.	24849
Gospod
iz Beograda odpotuje čez 3 dlni v kopališče v Avstrijo in želi s sebofl eiiinjpatdčno damo, radi konvemnacijie. — Ima svoj lastni avtomobil. Ostane mesec dni. Dopise na Oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Beograd«. 26107
Tehnični mojster
srednjih tet, • sigurno eksi-Me.nco, želi poznanstva z izobraženo gospodično, vdovo ali ločenko, staro od 34—30 let, r nekaj premoženja. Žeoitev mi izključena. Dopise na oglasni oid-<Wlefc »Jutra« pod rn»»ko »Teh tri čar«.	35099
Gospod
32 let star, z nekaj gotovine, želi poročiti damo e posestvom, obrtjo ali gotovino, ki ima veselje do avtomobila. Gre tudi na Hrvatsko ali v Srbijo. — Resne ponudbe pod »šofer« na podružnico »Jutra« v Marfbo.ru.	23670
Trgovec
želi poroSti gospodi! črno ali vdovo, staro do 30 let, e premoženjem alt posestvom. Le resne ponudbe 6 sinko na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Srečen
85033
Kateri gospod
z večjim premoženjem, od
35—30 let star, zdrav, državni uradnik ali trgovec bi poročil edino hčer, brez napak, staro 19 let. Stanovanje v lastni hiši v Mariboru, pozneje prevzem hiše z 12 stanovanji. Le resne ■ponudbe s polnim naslovom na podružnico »Jutra« ▼ Mariboru pod šifro »Srečen zakon 12«.	34796
Mladenič
srednjih let, želi poročiti pošteno mladenko — obrt-nieo ali s posestvom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zakonska sreča«.	25003
Vdovec
boljše obrti, želi poročiti kuharico z nekaj premoženja. Ponudbe na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Rešitev«.	35100
rgEEzm
i Idi*
Klavirje »Dalibor«
iz češkoslov tvoniioe, ki ste jih videli na velesejmu, dobite odslej pri tvrdki Alfonz Breznik Ljubljana — Mestni trg št. 3, po znanih nizkih cenah, poleg tega pa še na najmanjše obroke. — Istotam zahtevajte cenike!
24835
Violončello
ugodno prodani. Nastlov t oglasnem oddelku »Jutra«.
35019
Tamburaške
inštrumente
kompletne, dobro ohranjene vsled raapustitve društva zeJo ugodno prodam. Na^-slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	24891
KLAVIRJI!
Svarim pred nakupom navideznega blaga — cenenih klavirjev! Kupujte na obroke
od Din 400,—
prve svetevnr fabrikate: BOsendorfer, Stelnway, F8r-ster, Holzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika) Prodaja jih Izključno le eodm izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice«
ALFONZ BREZNIK
Mestni trg štev. 3.
Velikanska izbira vseh
glasbil in strun. Najcenejša izposojevalnica.
193
Nov pianino
vsled odhoda poceni prodam. Nasiov pove oglasni odidelek »Jutra«. 25073
5 vijolin
»Straidivaiiujevec naprodaj. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutrac.	35086
Prepelico
krotkega samca, ki poje, kupim. Ponudbe pod šifro »Prepelicac na oglasni oddelek »Jutrac.	24763
Lovsko psico
jazbečarko, zelo lepe barvo, staro 3 Vi leti, zelo debro čuvajko in krasnega mladega jazbečarja, 3 meseca starega prodam Pojasnila daje A. Anilrašič. Rakek 37 35034
Pony konjiček
z manjšo kočijo in vso opremo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem odde'ku »Jutrac.	24708
Kanarček
je ušel. Proti nagradi pa ie oddati hišniku na glavni pošti.	25071
Volčji pes
e porezano dlako, ki sliši na ime »Cert-c, se je izgubil. Nagrado dam tistemu, ki bi ga slučajno našel jn privede! na naslov: Kaučič, Rožna dolina 4, cesta X — telefon 32-31.	25091
Posečajte
hotel-restavracijo Mariborski dver — Oset. Prenočišča. kopalnice, garaže in hotelski avto	22268

Letoviščarfi!
V mestiu na Gorenjskem oddam dve opremljeni sobi. Pojasnila Tavčarjeva 1311.
34976
Soietoviščarko
za 8—10 dni na Rabu išče priv. uradnica za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25072
Pisalni stroj
dobro ohranjen kuni Ko-midar, Ljubljaina. Stiari trg št. 1.	24863
Pisalni stroj
dobro ohranjen »Oliver« ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
22627
Pisalni stroj
mizica za pisalni stroj ter
gramofon
izredno ugodno nap"odaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23686
Pisalni stroj
znamke Adier. dobro	ohna-njen. vsled preselitve	poceni oroia I. Ravšek,	Ljubljana, Gradišče 11/1.	35013

Tiskarski stroj
rabljen, format 63 X 95 ali ▼ečji. Linotip ald Tipo-grai rabljen. Ponudba na ogla«, oddelek »Jutra« pod fclro »Jovič«.	34727
2 čevljarska stroja
dobro ohranjena, cen« naprodaj Poizve se Z-.nfke-gi c^t« 5- A. Zapkstni.k.
21966
Ajourirni stroj
ekoro nov, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem od»ieMiu »Jutra«. 24968
Pietilni stroj
f. 10.8), male rabljen pro-<iam. — Ist*>tam sprejmem
izurjeno pletiljo. NaMov nove oglasni odite-tek »Jutra«.	249W
Spalnice
t veliki rabini po najnižjih cenah »udi AiKflovtic, Ko-menskega ulica 3i. 23092
Cenjenim damam
naznanjam, da sprejemam
popravila in modermrairanje koiuhovinaet.ih plaščev v poletnem času »nato« ceneje, baikor v sezoni. Ludovilk Rot. krzn&rs-tvo. Ljubljana. Mestni tr£ št. 9. 25069
Pleskane spalnice
omare po 5:30, postelje po 360 Din. mizic« po 140 im kuhinjske kredence po 580 Din nudi in sprejema nar-o-či'a Mizarstvo v Kolodvorski ulici št 18.	25101
Turbino
novo za 1.50 do 5.00 m padca in 1300 <io 2600 eeki vode z vsem priborom proda Mursa, Ljutomer. 21558
Lokomobilo
SO—25 k. s., dobro ohranjeno kupin-. Cenjene ponudbe na naslov. Baltazar liundschiltz, Novo mesto.
22490
Šivalni stroj
» 800 Din proda Habjan, Moste, Kocošceva štev. 10.
25057
Vrtalni in čistilni stroj za les
9cem na. posodo proti odškodnini. Pomudibe na ogi. od'ie;ek »Jutra« pod šifro »Vrtalni stroj«.	25063
Elektromotor
$sto-.merai tok. 300 V, 7.75 A 2.5 P. S., 900 obratov, tvrdke Siemens & Halsik-e, kompleten s zagarijačem in
stikalno ploščo
▼de-lmno v železen okvir — BO X 50 cm. ugodno prodam. Ogledati pri Andlovic-Srrgulc, Komenskega. ul. 34 25088
Žago venecijanko
fc**:ezne in lesene dele zelo ii<rodino proda Skoila, Brežice.	251-23
Stroje
obdelovanje lesa. kovin, pločevine, žice itd., avto-gpnične varilne aparate Biihčanike. stroje za prol-wx-e dobavlja nove in rabljen« Tehnični biro Tehna, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
15369
Kurja očesa
Kajboljfc »redetro proti kurjim očesom »CLAVEN je mast
Dobite ▼ lekarnah, droge njab »U naravnost li tvor niče in glavnega skladišča
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Znamk
lepo zbirko poceni prodam. Na-slov pove oglas, oddelek »Jutra«.	24861
Inforrtuuiie
Oklic.
Pozivam vsakogar, da tekom 8 dni prijavi men; svoje pravice <io mostu p^i sla pu Vintgar, ker bom sicej- kot izključna lastnica tega mostu nx>«t takoj zapri a. . Dobrava-Vinit^rar, 13. junija 19:30. Javh Ana. lastnica moštu.	24922
.Vako'
Aparat ra otahaiije voda i povrča, zatvara čaše aa. jednu minutu hermetički. netreba za to dugog kuhanja kao do sada. uščuva vitamine i originalni ukus jela.
,Buxa'
kartaž za vertikalno čiščenje zubi, izvana i iznutna, kako to lijec-nioi u kulturnim svi-jetu preporučuju. Videti na velesajmu od 3 do 6 sati u pavilonn H mjesto 254. Glavni za-et-upcik za Jugoslavija
V. Kremen
Zagreb, Jurišičeva 21.
Zastopnici se primatu!
8681
krepi fn zdravi
ŽELODEC
LOVRO SEBEN1K Ljubljana VII.
Tovarna pohištva
IVAN MATHIAN
arhitekt za interiere LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 14,
priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva s priznano prvovrstno izdelavo, kakor tudi vsa tapetniška dela po najnižjih cenah.
OTROŠKI
VOZIČKI
najmodernejših modelov in najsolidnejše izdelave po konkurenčni ceni vedno na zalogi
Zahvala
Za takojšnje izplačilo pripadajoče podpore po smrti mojega moža višjega geometra g. Josipa Gvajca, izrekam tem potom
»Ljudski samopomoči" v Mariboru
najlepšo zahvalo in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Maribor, dne 12. junija 1930.
IDA GVAJC.
8781
Abstinenti, skavti, športniki!
Vaše stalno shajališče naj bo brezalkoholna gostilna v Latermanovem drevoredu (Velesejem!). Vse vrste sadni sokovi, kava, čaj, kislo in sladko mleko ter ostali mrzli in topli prigrizek stalno na razpolago po zelo nizkih cenah.
Se priporoča
8759	NEŽIKA KUKMAN.
Redka priložnost!
Najbolj prometna in dobičkanosna v mariborski okolici je gostilna »LOVSKI DOM« nad »Tremi ribniki« v Krčevini — Maribor, posebno ugodna za Amerikanca. Na prodaj je zaradi družinskih razmer. Cena po dogovoru.	873g
Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi!
Bele emajlirane ploščice
za oblaganje zidov in štedilnikov v
veliki zalogi.
Izvršujemo sami tudi
OBLOGO sten s plošči' cami.
Zahtevajte ponudbe!
MATERIAL
trg. d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material
Zakupnika
za Oficirski dom v Celju iščemo 6 11. julijem t. 1. Pogoji se lahko dobe vsak dan v blagajni 39. pešpol-ka v Celju. Kasarna Kralja Petra. Deč/kov trg. Ponudbe poslati najpozneje do 1. julij-a t. 1. na pned-selnika Upravnega od'boTa Oficirskega doona v Ce>l'wi.
34911
Poziv!
Prosim dotično 'vseho. Iti je kupila na dražbi 6. i*ini-ia v Mestni zastavljalnici 10 srebrnih žlic Ln 2 zlata prsta/na tet zla.to verižico z obeskom (z moško sliko), kar mi je drag spomin od staršev, da mi isto proti odkupu prepusti. — Jakob Burger, Cesta na log št. 26 25037
STAKLO
B. TOBER — tovarniško-komisijska zaloga:
AKc. spol. Prvni čoska skiaraa v Kyjove—L S. R.
Ljubljana	Ilirska ulica
(vhod pri gostilni Možina)
P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja ter stekla za stavbe.
Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem oziru zadovoljili.	8752
Prevozni tri ci kij i
se »delujejo ca trgovce, pek« ia mesarje v raztičrcHi modelih. — CerokS franko. Prodaja oa ochrok«. »Tribuna« F. B. L, Ljobtfaoa.
Žimnice (modroce)
po 35 Din pnedehnjem. Vsa tapetniška dela po najnižjih cenah. — Pridem delat tudii na dom. Slavič Franc, <aipetništ.vo, Rimska cesta 6, Zabjei 14.	24979
Modroce
otoman«, divane, fotel« in ▼se tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, ta-petnik. Gosposvetska c. 16 (ori Levu) Ljubljana. 22435
Modroce
Ia. afrik. močno blago. 240 Din, spodnje modroce. mreže. posteljne odeje, najceneje kupite pri Rn dolf Sever, Marijin trg fctev. 2. — Zahtevajte vzorcel	68 a
Urarska popravila
izvršuje najceneje in naj precizneje
Franc VVolfing
arar, Gospoavetska c. 12.
Vinko Dolinšek
kolar
Sv. Lovrenc na Pohorju
izdeluje najbo-ljge in po zelo ugodni čemi samokolmic« različnih vrst in velikosti, ter tudi druga ko:&rs.ka dela. za katere se cenj. odjemalcem najtoffloje priporoča.	21374
ZOBNI ATELJE: Z1NS
CELOVŠKA CESTA 34, sprejema od 8. — 12. ta od 2. — 6.
Poslovodja Anton Pliberšek, z 201etno
prakso.	8729
Delo prvovrstno!	Cene solidne!
MLIN
naprodaj.
V najbolj prometnem kraju prodam mlin zaradi slabega zdravja. Za naslov se obrnite na oglasni oddelek »Jutra«.	8750
Polne grudi, napete meči
lepe po obliki, strumne, očarljive dra-žesti razvija pri damah vseh starosti po zdravnikih priporočena »Ideal mikstura«. Pripravi nerazvite, upadle grudi do krasnega raz vitka in trdnosti. Že po štiritedenski uporabi »6 prša in meči, kakor potrjujejo predležeča zahvalna pisma, očividno napno in zaokrožijo. Mršave partije vratu dobe mamečo in mehko linijo. Ven stoječe kosti izginejo suhe moči ee vidno okrepe z »Ideal miksturo«. Garancija ali denar nazaj, če ni uspeha. Cena 12 Din; 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic. Kem6ny, Košice B, Postfach 12/B 4, Češkoslovaška.	153
ŠOFERJA
SPREJMEMO. — Ponudbe na podružni-nico »Jutra« v Mariboru pod »Spreten šofer«.	8779
Tehnifni del rubrike urejuje avto tehnični oddelek Vacnum Oil Companv. <L d.
Iz avtomobflske prakse
Rahli gtožčasti ležaji.
Ako so stožčaeti ležaji koles zrahljani, je težko voditi motocikel in ga bo zanašalo! Stožčasti ležaji morajo biti zelo natančno postavljeni in nikakor ne smejo vklepati.
jfilajšega potnika
za predmete PARFUMERIE HOU-BIGANT potrebujem za julij.
Ponudbe na Josef Amoday, Zagreb, Zvonimirova 22. 'iy	8789
Za mazanje nag se uporablja motorno olje; če je predpisano mazanje z mastjo, pa posebno prirejena mast. Kretna os mora biti vedno dobro nameščena, t. j. ne prerahlo in ne pretrdo.
Verige.
Da preprečimo prezgodnjo obrabo, ne smejo biti verige prerahle, a tudi ne preveč napete. Priporočljivo je jemati na pot nekoliko rezervnih členov ter verižno ključavnico za primer, da ee veriga utrga. Pravilno napetost dobimo navadno s premikanjem okrova gonila ali zadnjega kolesa.
Ročna črpalka.
Ako je vzvratni ventil ročne črpalke za olje zaradi nečistote, ki je na katerikoli način prodrla v oljmik. zalepljen, teče olje nepretrgoma v motor. To olje bo potem, v kolikor ne bo zgorelo, odtekalo ob ležajih ročične gredi. Da odstranimo ta nedosta-tek. moramo demontirati in očistiti ročno črpalko.
Požar vplinjača.
Vzroki vnetja goriva ▼ vplinjaču samem so različni.
Pri požaru vplinjača bomo dali polni plin pri zaprti bencins-ki pipi. zato, da bo zgorela majhna količina bencina, ki se nahaja v samem vplinjaču. Potem odvzamemo mestu požara zrak s tem, da ga pokrijemo s krpo, če bi bilo treba, tudi s peskom (onesnaži motor) ali pa s požarno gasilko. Upo-porabljati vodo kot gasilno sredstvo, ne bi bilo koristno.
Požar vplinjača se Šesto smatra za nevarnejšo reč. kakor je v resnici.
Zanašanje avtomobila
Avtomobil zanaša v prvi vrsti tedaj, če se vozimo po spolzkih tleh in premočno zaviramo. Ako je učinek zaviranja na vsa štiri kolesa enako velik, se bo vozilo zaradi blokiranih koles pomikalo naprej v ravni črti ali slabi vijugi. Če pa je učinek zaviranja na posamezna kolesa neenak, se bo
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati in stara mati, gospa
CECILIJA TACIGA
gostilniearka in posestnica
v petek, dne 13. junija 1930, ob pol 21., previdena s tolažili sv. vere, po kratkem bolehanju preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 15. junija 1930, izpred hiše žalosti na pokopališče v Stoprcah.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi ▼ Stoprcah. Stoprce, dne 14. junija 1930.
GREGOR, soprog. — MAKS, sin. — TONČKA roj. KOROŠEC, sinaha. VLADICA, DANICA, vnukinji, in vsi ostali sorodniki.
I obrnilo vozilo ob svoji vertikalni osi ter bo v tem primeru zaneslo sprednji ali zadnji del vozila na stran. Tedaj 6e tudi takoj uveljavi učinek centrifugalne sile, ki je tem veCji, čim večja je kotna hitrost tega premikanja io čim večji je moment inercije vozila.
Mnogokrat so kretnje vozila zavoljo zanašanja take. da jih vozač nikakor ne more spremeniti. Na kretnjo vedno vpliva okolnost, kako se je eno ali drugo kolo na cesti ustavilo in tako izvršilo enostransko zaviranje zanašanja. Neenak učinek zavor povzroča tudi pri počasnejši vožnji, zanašanje vozila, ker bo zadnji del zaradi svoje teže povzročil, da se vozilo obrne.
Opletamje sprednjih koles zaradi izrabljenega kretnega gonila ali kretnega polža ali vsled neenaikega zračnega pritiska^ v gumah r.a sprednjih kolesih, bo ie povečalo zanašanje vozila in povzročilo, da ee obrabijo ostri robovi obroča v profilu.
Mnogokrat se ne moremo ogniti zana-i samju vozila, če se hočemo nenadoma ogniti kaiki zapreki.
O načinu, kako preprečiti zanašanje vozila, si znanstveniki še niso na jasnem. Eni trdijo, da je najbolje, če takoj izklopimo in previdno potegnemo zavore, drugi zopet priporočajo, da se ne izklopi, ampak da se da kratko plin in da se vozi naprej, čeprav bi vozilo zadelo na oviro. To naziranje se vidi na prvi pogled nemogoče, vendar ni tako nepravilno, kajti pri takem postopanju vozača bodo posledice nezgode manjše, kakor pa tedaj, ako smo popolnoma izgubili oblast nad vozilom ter bi vsled svoje teže in drugih naravnih vzrokov napravilo samovoljne kretnje.
Gotovo je pravilnejše. da bo vozač 6 tem. da je dal plin in tako povzročil, da je motor v trenotku potegnil, lažje obvladal vozilo kakor tedaj, če se bo to začelo samovoljno obračati. V splošnem je težko dati točna navodila, kako naj se vozač ravna v primeru zanašanja avtomobila. Vse zavisi od trenotne prisotnosti duha. ter od sposobnosti takojšnjega razumevanja posledic.
Najboljše sredstvo je pač to, da vozimo s previdno hitrostjo in pazimo, da so zavore v redu. Nadalje je priporočljivo jemati gume. ki imajo v profilu ostre robove.
Brez pocetmega naznanila.
Občina LiubTjaa« Meetrn pogTebo: zavod
Občina Ljubljana
ICeetai pogrebni uvod
sorodnikom, naš oče
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je nad vse ljubljeni, nepozabni soprog, preljubljeni in tast, gospod
FRANC POLJANEC
magistralni uradnik v pokoja
danes, dne 14. t. m., ob 12. uri, previden s sv. zakramenti, po dolgi, mukepolni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek, dne 16. t. m., ob 18. iz hiše žalosti, Resljeva cesta 3, na pokopališče
k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 14. maja 1930.	8798
MARIJA POLJANEC, soproga. — SOFIJA omož. MODRIJAN, hči. — JANEZ MODRIJAN, zet, ta ostali sorodniki.
Naš blagi, skrbni papa, dedek, tast oziroma brat, stric hi svak, gospod
Simon Wutt
davčni upravitelj v pokoja in upravitelj Jož. štaj. hranilnice
v Celju v pok.
nas je v soboto, dne 14. junija 1930, po mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 78. letu, za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega papana bo v ponedeljek, dne 16. junija t. 1., ob Vi 3. popoldne iz hiše žalosti, Bohoričeva ulica 24/a, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 17. junija 1930, ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, dne 14. junija 1930.	8799
ANKA, učiteljica v pok., hčerka. — JOSIP CEPIN, davčni upravitelj v pok., zet. — BORISLAVA, vnukinja, in vsi ostali sorodniki.
Zmagovalca na avtomobilski in mntoci-klistični dirki pri Niirburg - Rinsru, ki se bo vršila dne 20. julija t. 1., prejmeta vsak po 5000 mark.
Davek tuje avtomobile je uvedla avstrijska vlada. Vsak inozemec bo moral plačati za enodnevno bivanje v Avstriji z avtomobilom 5 šilingov.
Manjše število okretov pri avtomobilskih motorjih. Tovarne Chrysler so povečale prostor za dvig pri cenenem modelu Plv. mouth ter hočejo na ta način doseči učinek 48 ks že pri 2400 okretih na minuto. Dognano je namreč, da motor z velikim številom okretov podraži vožnjo.
Avtomobili z motorji na 16 cilindrov sn se udeležili dirke pri Indianapolisu v Ameriki. Sampsonov avtomobil je imel 3280 ccm cilinderske vsebine. Motor je bil sestavljen iz dveh vrst po osem cilindrov z ločenimi, vendar s sklopljenimi ročičnimi gredmi. Kompresijsko razmerje je bilo 1:9, za vžig sta služila dva Roscheva magneta. Voz Italijana Masseratija je imel motor v obliki črke V. ki ga je zgradil Miller. in sicer z eno samo ročično gredjo. Vsebina batnega dviga je znašala 3955 ccm. Oba dirkača nista dosegla posebnih rezultatov, zaradi česar ni sklepati na posebne uspehe takih motorjev v bližnji bodočnosti.
Prevoz avtomobilov po švicarskih železnicah. Kakor nedavno v Nemčiji,, so tudi v Švici uvedli pogoje, po katerih je avto-mobilistom mogoče brez posebnih težav in stroškov prevažati svoja vozila po železnici kot prtljago. V to svrho so posebej določeni gotovi osebni ali tovorni vlaki, na katere se sprejemajo avtomobili po brzovozni ali tovorni taksi, nakladanje In razkladanje pa opravlja stranka sama. po možnosti s pomočjo železniških uslužbencev; razen tega so določeni posebni varnostni ukrepi glede razplinjaca in dovodne cevi, dalje glede prtljage. Iki znabjti ostane v avtomobilu brez jamstva železnice itd. Te določbe veljajo za proge čez Gotthard, Simplon in Lotsčhberg, in sicer za majhne odseke od postaje pred predorom in do postaje po predoru. Na ta način je omogočeno av-tomobilistom. ki potujejo iz Nemčije v Italijo, da v 6]abem vremenu brez komplikacij in zamud nadaljujejo vožnjo.
Kaye Don je odložil svoje vaje za svetovni rekord na nedoločen ča6.__
Naročajte
„Našo dobo"'
(Teč damsfeih /rt'zer;e0 m /rizer/c
sprejme za LJUBLJANO in BLED
salon ppMHa"
LJUBLJANA, Dunajska cesta 7
Nc I 224/30.
Prostovoljna sodna dražbi.
V soboto, dne 21. junija t. 1., ob 3. uri popoldne se bode vršila na licu mesta v Ljubljani, Streliška ulica št. 31, prostovoljna sodna dražba zemljišča pod vlož. štev. 134 kat. obč. Poljansko predmestje lastnega gospodu Pust Francetu, posestniku in tesarskemu mojstru v Ljubljani. Predmetno posestvo obstoja iz dveh stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij ter nekaj stavbišč. Posestvo se bo prodajalo v celoti ali po posameznih enotah.
Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja in pri lastniku.
HAFNER MATE, notar,
kot sodni komisar.
V. Williams:
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
Hektar je zdaj bolestno Občutij ponižanje. Prijatelj Montgomerie se ga je namenoma izogibal. Sluga O' D are se je začel Obnašati naravnosi nesramno... Vse to je Hektorju jasno razo je vato, kako globoko je padel. Poslednji udarec pa mu je zadalo drobno, parfu-mi.rano pisemce, ki ga je pred dobro oto prinesel mal, črnkast sluga. Vsebina se je glasila:
»Zvedela sem, da si zaradi mene izzval v igralnici škandal s princem. Če imaš v sebi še trohico časti, upam, da boš London nemudoma ostavil. Meni pa nikoli več ne pridi pred oči! — B. M.«
Nedvomno so Betki natvezidi o dogodku grdo skrpucane čenče. Mar bi ga obsojala ravno tako ostro, ako bi vedela, kako je bio v resnici? Zaman se je trudili, da bi ji napisal odgovor in da bi opravičil svoje ravnanje. Naposted je načrt sploh zavrgel.
Ura v stolpiču cerkve St. Jamesa je pravkar odbila deseto. Zdajci se je pri vratih pojavite glava stotnika Monfcgomeriea.
»Neki mr. Gray postopa spodaj in te vpraša, če ga tnaraš sprejeti ...«
»To zavisi vendar od tebe,« odvrne Hektar.
»Njemu je dovoljeno, da te obišče.«
»Ampak meni vendar ni treba posetov aii bogve kakšnih izrazov sožalja in simpafij. Reci mu, da sem zaposlen!«
Zopet se pojavi Montgomerie na vratih, tokrat z lističem v rokah. »Ako si dovoljujem prositi vas, da mi naklonite par trenutkov« — je stalo očitno v naglici načečkano na listu — »tedaj storim to zigollj zato, ker poznam pot, kt vas 'bo vodila iz trenutne usodne zagate.«
Hektor skomigne z rameni:
»Pa na[i pride ta čudni mister Gray!«
Mr. Gray miren, zagoneten mož, se pojavi v lepem ornem ode-lu, s pfaščem preko roke.
»Mr. Fotheringav,« prične in se posadi na stol, ki mu ga je ponudil
častnik, »ako si dovoljujem motiti vas par trenutkov, ki se vam gotovo vidijo slabo izfbrani, storim to samo zato, ker prihasam k vam v službeni zadevi, da, v zelo službeni zadevi. Bil sem sinoči prtoa prizora, ki je bolj v čast vašemu srcu kakor vašemu prevdarku. Posledice tega prenaglega da-anja utegnejo biti zelo resne. M ravno zaito bi vam rad -nudil priložnost, dla se jih Obvarujete.«
»(Nesreča je dopolnjena. Moja karijera v armadi je s tem pri kraju, — v Londonu se kratko in malo ne smem potaviti...«
»Vaši zaključki so čisto pravilni, mr. Fothermgay, in vam morem samo pritrditi. Toda vi ste mladi in imate pred seboj še velika bodočnost. Kaj pa — vzemimo — če vam predlagam, da bo vaša čast spet — obnovlljena?«
Hektar se trpko nasmehne:
»Morda s kako prošnjo? Moj povelbnik mi je to že namignrl, mr. Gray. Toda če gre za to, da braniim čast dame, nikakor ni v skladu, da se pashiižim priprošnje. Ce mi ponujate pomoč v tej smeri« — pravi Hektor in se počasi', dvigne — »tedaj jo moram, žal, hvaležno odkloniti.«
Toda rcir. Gray potisne Hektortia s čvrsto roko nazaij na sedež.
»Ne, ne, nikar tako vroče! V stanu sem, nuditi vam priložnost, da izkažete svoji domovini prav izredno uslugo. Ako jo uspešno izvršite, bo prav gotovo zabrisala vsak spomin na minudo noč.«
Hektor se zastrmi vanj, vsa kri se je umaknila iz njegovih He.
»To bi bik) mogoče?« vpraša začudeno.
»Ako lahko rečem s tem, da boste moj predlog sprejeli, vas spremim k nekemu prijatelju, ki vas bo nato seznanil s podrobnostmi vaše nove naloge. Rečem vam pa takoj, mr. Fotheringay: zadeva je zvezana z veilkimi opasnostmi. Da, pripomniti moram ceilo odkrito, da bo vaša rehabilitacija bržčas kupljena za ceno vašega življenja.
V Hektorju je vse vztrepetalo. Njegove oči so sijale od razburjenja. To je bil edini izihod iz glelbokega brezna obupa, tu se je nudila prilika, dla se pojavi pred Betko kot cel mož.
»Prevdarite dobro,« nadaihije mr. Gray, »kaliti ni več umika, čim se stvari enkrat lotite.«
Hektor se dvigne bnzo in popade kllobuk in plašč:
»Prosim vas, mr. Gray, bodte tako prijazni in me povedite k svojemu prijatelju!«
Prvič so se poteze na irTr. Grayevem obrazu nekoliko omehčaie.
Nežen smehljaj mu je zaigral okrog usten. Mr. Gray je vzdihnif k^ kar človek, ki z uspehom prestane težko izkušnjo.
»Saj sem vedel, mr. Fotheringay,« pravi nato, »da se v vas ne bom motil. Spodaj čaka voz....«
Nenadoma pa .se pomrači Hektorjev obraz.
»Oprostite, .mr, Gray, trenutno sem popolnoma poza<UJl, da se« pod nadzorstvom in da stanovanja ne smem zapustiti.«
Zopet je v potezah na Obrazu mr. _Graya vztrepetal s /Ojevrsten nasmešek. ,
»Nič strahu! Premorem sredstvo, ki razbije vsako trdnjavo in razireši vsako zaporno povelje. Sicer pa: sami boste videli. Sai dovolite?« — In mr. Gray je pozval: »Stotnik Montgomerie!«
Hektorjev tovariš se pojavi -strumno in uslužno.
»Želim, da me mr. Fotheringay spremlja.«
»Stotnik se prikloni z besedami:
Listine, 'ki ste mi jflfr pokazali, sir, vas pooblaščajo, da z mojim jetnikom razpolagate čisto po svojili prevdarkih...«
Ves presenečen je stopal Hektor za mr. Grayem po stopnicah na Jameško cesto, kjer ju je čakal voz. Kdo je ta čudil mr. Gray, ko mu je dana tolika moči? Vojski ne pripada, o tem ni dvoma. Sodeč po obleki bi ga smatrat za kakega učenega pravnika.
Hektor je premišljeval in preteihtaval sem int ja, ko se je peljal ob strani tega zagonetnega .moža skozi "ozke temne stranske ulice. Niti malo ni pazil .na pot, po katerih sta se peljala. In ko se je .kočija ustavila ter je mr. Gray velel Hektorju, naj izstopi, je opazil, da se nahajata onstran jameškega paradnega vežbališča. Ustavila sta se pred visokimi lesenimi vrati, vzidanimi v visok zid.
Mr. Gray ie plačal izvoščka, potegnil iz žepa ključ in odklenil vrata. Stopala sta preko malega vrtiča in se vnovič znašla pred vratmi. Mr. Gray je potrkal in takoj je odprl starejši, livrtran sluga. Očividno je dobro poznal Hektorijevega spremljevalca, kajti ne da bt črhnil besedo je vadil oba po stopnišču navzgor in nato skozi širok hodnflk, kjer je zopet potrkal na neka vrata in zgolj z izrazom na obrazu prosili za molk. nakar je potrkal še na notranja vrata.
Kratek premor... Nato je zadonel 'jasen moški glas: »Prosim, vstopite!«
Trgovina oblek za
ključavničarje, strojnike, motoriste
Lepo napravljena delovna obleka iz modrega gradla	Din 105
iste fazone, težji gradi Din 135 iz sivega ali rjavega gradla, najboljše vrste, za motoriste	Din 170 OBLEKA ZA MOTORISTE iz im-pregnirane šotorne tkanine, najboljše vrste Din 240
KAKOR OSTALA IZBERA plaščev,
zdravniških plaščev, oblek za brivce, natakarje, kuharje, sobarice, kuharice, mesarje itd. v oddelku delovnih oblek II. nadstropje	8623
T^utner- i 9Mdmrp
^žatareh
A. Golob Jk Komp.
LJUBLJANA, Puharjeva ulica št 3.
Izdelovanje emajliranih PECI. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne
opeke.
CENE KONKURENČNE.
Ležalne stole
*Ve razmišljajte /
Moderna .je (faikdaoes samo svilena
oW«ka. Ako želite, <Sa bo ista dobra io cenena, pišite še danes dotprsnioo Trgovskemu domu Stermecki v Celja ia
htevajte ttajmovetjše vzorce. Enobarvna umetna svila v raz.nih modernih barvah. Din 23 m-e ter. Greiptp de Chine D m 80, 90, 108. Grepp Geongette Din 135, Ore-pip saitim 205. Rogaita iizfoeta tafta, pralne svile, sviJe za podlogo i. t. d. Zaradi ra^pošiliaiija -po ceE Jugoslaviji ie vodu« ogromna »ak>®a .in velika izfcera. Naro-č:!® čeiz D™ 500 poštmae prosta. Ve&Jci ilinstirirami oemifk z več tisoč sJikanni po-.pofmoma »astond-
Veletrgovina R. STERMECKI, Celje, št. 20. Dravska banovina.
a Din 140*—
po povzetju Din 150.— Spalne fotelje
OGLEJTE SI
OTOMANE
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresnice, žimnice (modroce) In vsa popravila izdeluje točno in najceneje le
S A J O VI C.. Ljubljana,
Stari trg štev. 6.	7704
KRALJEVIČA
Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v tgličaste gozdove. Kopanje in različni športi na suhem ln na vodi. številni hoteli, pensionl ln privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, ln to so i.Praha«, »Union«, »Riviera«, »Ca-rovo«.
Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne.
Prospekte pošilja na željo: Lječillšno povjerenstvo, Kraljeviča, ln vse pisarne »Putnika«.	135
oačent divane, otomane, garniture, modroce, po steljne mreže, železne zložljive postelje in tapetniške izdelke nud: 144 najceneje
Rudolf Radovan
tapetnih Mestni trg 13.
•ZVANREDNA PRILIKA! Železna služinska patent postelja zložljiva, s tapeciran ora tnadracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče * osobe stane samo Dim 1H.—. Razpošiljam po poJtoe-noni povzetju.
TAKO IZ6U0A SLOŽEN
CrrvORlN
Leten« patent postelja.
zložljiv«, s tapeciranim madracom, zelo praktična. stane samo D 280.
Ležalka za s«nč«n;e —
(Liegcstuhl) najnovije vrsti. stane samo Din 150.
Madraei~punjeni z vol-
oora stanejo »»mo D '»« L. BROZOVIC, ZAGREV ILICA 82.
'■Mm.
Veliko veselje
doseže vsak dober soproz. če oodari svoji obitelii ideal, sredstvo oroti vsemu mrčesu
osvobodi vašo hišo muh, moljev, komarjev, bolh. stenic, mravelj, ščurkov, njihovih
jajčec in ličink.
Tiskana navodila za UDorabo dobite Dri svoiem prodajalcu. — Uporabljati SHELL-TOX znači vzdržavati hišno hieiieno v največii meri. Dobiva se povsod. Čuvajte se sličnih _toda mani vrednih izdelkov!_■_1360
Knjigoveško
Zahtevajte!
vzorce s cenikom
plat—o i 11 gradi
dobiva se najugodneje pri
M. MARBE RCw E R I SIN,
III	ZAGREB, Radišina 7 — Telefon 53-06
Generalni zastopniki in glavno skladišče za Jugoslavijo. — Tvornice M. GKAB a I SINOVI, Praga, Dunaj, Gyor
I
t
Profesorski zbor drž. realke v Ljub'jani javlja tužno vest, da je njegov član, g spod
Ivan Mazovec
profesor
danes, dne 14 junija preminul.
Blagega pokojnika, velikega prijatelja mladine in zvestega tovariša, bo ohranil naš zavod v trdjnem spominu.
V Ljubljani, dne 14 junija 1Q30
8791
HEMOROIDE
Eerzov hemoroidni serum Kecto-Sero-l prodre avtomat. ▼ sedež bolezenskih klic, na^lo odpravi nadloge, srbečico danke, s-kelenje in druge bolečine ter povzroči, da hemoroidi skrkneio. Velika tuba t uvodno oev-jo. 75 Dia. — V lekarnah grati« proepetl štev 6 — od kemične tvornice Merz & Oo.. Frankturt' »m Main
CENIK "r;-
platno
in (ranko:
A. KIFFMANN Maribor 136/a
specijallal samo boljših ur
Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev
A. KOS
Ljubljana
Mestni trg 25. nasproti magistratu
nodroci
220 do 320 Din
Sitar R. woifova 12
T. SOKLIČ
MARIBOR
Vsakovrstno zlato
upuje po najvišjih cenab
Cerne — iuvellr
jubljana, Wollova ulica 3.
38
Lepota nog
Nogavice tz gume dajejo nogi vitko ln dra. ieemo obliko. Današnja meda zahteva lepo in graciozno obliko noge, » to f« doseže 6amo i nošenjem gumnatib nogavic. Noga se ne utruja, a obenem so pokrite vse napake, kafccr tudi kr&ne žile (Knunpfadero). Nogavice ia čiste ameriške gume brez šiva, tenke, popolnoma prozorne, dajo lepo vitko nogo do kolena. Brez šiva, v barvi kože (Flefcchfarbe) par 180 Din. Pleten« gum. nogavice i* najfinejšega trikoja za krSne žile do kcleoa p»r 190 Din: nogavice čea koleno is stegno 6am« po meii od 310 Din naprej.
Pleša
.—lil lxpadanje I a« je največja nesreča Li jU^, A ta staro in mlado. V 24 urah za-t^F 6tavimo izpadanje lae za vedno, "* - ■	odpravimo vee prhljaj, srbež. hra-
fte in nesoago s »ESPARCETTE. od dr. Domin« & Cie., Pariz. — Lasje bodo ozdraveli rn zopet bujno rasla. — Za nspeb garantoamo. — Garnitura stane 60 Din.
CENTIFOLIA, kozmetlSkl zavod, Zagreb, Jarišičeva 8.
Zahtevajte takoj brezplačne ilustrirane cenike!
VASE PO FOZEBI, RANAH, KURJIH i OČESIH. IZMUČENE NOGE
spravi v red topla kopel v soli sv. Boka, v kateri je raztopljeno nekaj dkg sv. Roka nožne soli. Takoj čutite olajšanje. Vaše noge postanejo kot novorojene.
Sv. Roka nožna sol se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 veliki zavoj stane Din 16. Kjer je ni na zalogi, se obrnite na depot: Drogerija NADA, V. Ga-brič, Subotica.	5930
Nekemu podjetju je potreben
samostojen strokovni mojster
(delavec) za izdelavo in pocinkovanje ška-telj iz črne pločevine.
Ponudbe z navedbo pogojev preko Jugoslovensko Rudolf Mosse, A. D., Beograd, Terazije 25, pod »141«.	8772
ZAHVALA
Vsem. ki so nam stali ob strani i nasveti ali tolažilno besedo ob prebridki izgubi našega nad vse ijubljenega nepozabnega
Franca Jereb
pošt. podurad. v pok.
izrekomo tem potom nažo najiskre-nfjšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo preč duhovščini, dravski poštni direkciji, gasilnemu društvu Vič, Olepševalnemu' društvu Rožna dolina, kakor tudi pevcem za v srce segajoče žalostinke. ter vsem ostalim z.i "častno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Naša najfcskrenejša zahvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. Bog plačaj vsem in vsakemu posebej.
Rožna dolina, 14. junija 1930.
Žalujoči ostali.
I. MERČUN. informaciiski zavod. Zagreb> Ilica 13II, tel. 68—51, sprejema od danes kreditna zavarovanja«
Vsa vplačila se vrše izključno pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Zagrebu, pri katerem zavodu ostane vezano vložena vsa garancijska glavnica oziroma premijska rezerva. Zahtevajte v lastno korist še danes obširna navodila pri I. MERČUN, obavještajni zavod v Zagrebu, IEca 13, kjer se tudi sprejemajo pod dobrimi pogoji izvrstni zastopniki za vse kraje države.	,	8783
»JLTRO« št. 137!"'
20
KecfeTja, T5. S7. 1930=
V
Šivalni stroji
,€rritznerk ,Adler4 ,Kayser4 in kolesa, najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna :oprema ter najnižja cena, ka-kor tudi
pisalni stroji „XJ rania"
so samo
Večletna garancija! Pouk v vezenja brezplačen!
Pri Jos. Peteline Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Telefon 2913.
Izdelovanje žičnih izdelkov SIMEN S., Jesenice - Fužine 148
nudi najceneje
mreže za ograje, za postelje, za presipanje peska, za okna itd.
v vseh velikostih.
Zahtevajte v lastnem interesu ponudbe!
ZALTZIJE,
lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradina, samonavijalce in lesene rolete »Essliuger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka
PETER KORAL
Kranj — Slovenija Brzojavke: KobaL Tel. interurh. 32.
DVOKOLESA — teža od 7 k? nanrel
najlažjega ln najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški 1 vozički od najpriprostejšega do najfinejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, mo-torji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj aižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko.
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, LJUBLJANA, Earlovška cesta št. 4.
Tovarna orožja in municije Užice
išče	8722
mojstre m tehnike
s prakso. Službene ponudbe naravnost na tovarno.
Luče so za letoolttarle
najcenejše letovišče pod Savinjskimi planinami. Krasne lahke ture in izprehodi. Smrekovi gozdovi. Dnevna avto zveza. Avto na razpolago. Zbirališče turistov.
Informacije daje: Tujsko prometno društvo LUČE, Savinjska dolina.	8733
Najpopolnejši
STOEWER
Šivalni stroj
za šivilje, krojače ln čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Ljubljana
Šelenburgova ulica 6
Brezplačen pouk. — 15-letna garancija, Telefon št. 29-80.
PSIRODM
RADIOAKTIVNA
SISACIfA
ZDRAVI:
onemoglost, arterijosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesja in želodca, dihal, spolnih in sečnih organov, ledvični in žolčni kamen, živčne bolezni, zapaljenje sluznic, golšo, hemoroide in neplodnost. Pije se z vinom, mlekom in sadnimi soki. Zahtevajte povsod osvežujočo Sisačko mineralno vodo; ohranila in popravila Vam bo zdravje.
CENIK
TOVRRNE
VKlinjenthalu, Nemčija, ali fauarn. skladišča az.jpec.trgovmftMatibar.
VIOLINE oJDin 35- TftMBURE odDm 98~ R0<:NE HMWCMKf odtfažS" TROMBE	-v 1S9&
136" TROMBE
w- ram
» 12.0" &RRM0F0NI

MEINEL & HEROLD Maribor
if5-
I0I-B
Na morju v Aleksandrovem
ie najprijetneje, če ste v vsej oskrbi v f^apivnii hotelu in restavrantu	jlTCIIfU|
ina in zadostna kuhinja, lepe sobe. — Vsa oskrba Din 55.— do 60.— dnevno. — Zasigurajte si abonement.
OGLA§.
Gradbenega inženjerja
sigurnega statika, projektanta in samostojnega konstrukterja v železobetonski stavbni stroki za konstrukcijsko pisarno IŠČEMO. V poštev pride samo inženjer-akademik, dober statik s prvovrstnim strokovnim znanjem in izkušnjami.
Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inženjer-akademik«.	8746
MORSKO KOPALIŠČE SELCE pri CRIKVENICI
Pension — Restavracija »JADRAN« je najbolj priporočljivo za letoviščarje, ki hočejo imeti izborno hrano, lepe zračne sobe, tudi v privatnih vilah. Primerne cene: hrana in soba 55 do 65 Din dnevno. Za točno postrežbo jamčita in se priporočata
8721	IVAN in JUSTI PECNIK.
ZA POKRIVANJE
-/TREH-
ZA ODLAGAN 3 E
--ITE M--
ZA ELEKTRIČNE
——IZOLACIJE --
-CEVI ZA--
kanalizacije
Pljučne bolezni so ozdravljive!
Pljučna tuberkuloza — S uši ca — Kašelj — Suhi kašelj — Zasluzenje — Nočno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sluzni kašelj — Izmeček krvi — Vzdiga-vanje krvi — Tesnoba — Astmatično hro-penje — Zbadanje itd., — so ozdravljivi!
Tisoče ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti hranjenja
ld je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine.
Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter jo radi priporočajo, čim prej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za vas.
Dnnnlnnntf 73(tnni dobite moJ° knjigo, iz katere boste črpali mnogo ko-rU|iUillUlllO tlNIUUJ ristnega znanja. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu
novemu načinu Vaše prehrane
ki jo označujejo kot izborno prvi profesorji. V Vašem lastnem interesu je torej, da takoj pišete, in Vas bo nato vsak čas postreglo moje ondotno zastopstvo. črpajte pouk in močno voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Vsebuje okrepitev in življensko uteho ter jemlje ozir na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov je:
GEORG FULCNER, BERLIN - NEUKOELLN
Ringbahnstrasse 24, Abt. 619 (Dentschland).
§IMERli\GER
Jlaschinen and Waggonbaa-Fabriks Aktien Geselischaft, Wien XI.
Oesterreich
14.2
Parni kotli
za vsakovrstne naprave
Premikajoče rešetke Ekonomizerji Kurišča za premogovni prah
Zastopstvo: Inžinerski biro Julio Breitwieser, Zagreb, Vodnikova 11. — Telefon 36—89
REPROGE-BANYAI
S TO ZNAMKO SO
GARANTIRANO VOZLANE
TER BREZ KONKURENCE PO KVALITETI IN PO CENI
L C. SMITH — Standard - brzopisalni stroji
Oglejte si to novost pri tvrdki _
LUP. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ul. 6. Tel. 29-80
Naznanilo
otvoritve!
Z današnjim dnem sem otvoril
restavracijo
na kar opozarjam cenj. občinstvo. Vedno na razpolago gorka in mrzla jedila ter najboljša vina, pivo in vse vrste brezalkoholnih pijač.
^Visoko"
na Golovca (vrh Visoko)
Priporoča se
8758
Gabrijel Breznik
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
■ LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) ■
Obrestovanja rlog, nakup io prodaja vsako-vrstnih vrednostnih papirjev, devij in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter naka-jila r tn- in inozemstvo safe • deposits itd. itd. itd.
Brzojavke: Kredit, Ljubljana __ Telefon št 8040, 2457, 2548 Interurban 2706 2806 __87-L
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzoccij .Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Franc Jezeršek. Za inseratni de je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v UublaanL