paitnina. platana ˇ tctovinl I^eto "V., Št. 13 "V JLJiibljani. dne 1 septembra 1035 Izhaja vsak četrtek Cena 1 X>in O EVN Stane Vidmar: N A H O V OPOTI Mi ostanemo zvesti narodu, mi ostanemo zvesti svojemu programu in svojim načelom! ' -*"**• .,-. ,i »»wiw(*9. In ker nam gre za stvar, bomo pač prešli z nepolitičnega polja jna politično \a bomo našli pota in načine, da uveljavimo zahteve naroda, ki so izražene v našem programa. Naša pot pa gre ravno naprej, kakor smo jo začrtali ob začetku. Smo slovensko gibanje, samostojno in neodvisno! V svoji borbi za uresničenje slovenskega programa ne popuščamo in odklanjamo polovičarska re-šenja, kakor odklanjajo bratje Hrvati vse umazane mešetarske predloge ki niso iskreni, pošteni in resni. Slovenska fronta se oblikuje, dozoreva in raste! (V slovenski fronti se zbira vse kar je pošteno slovensko in odločno, vse kar je samostojno misleče in zavedno, zbirajo se vsi, ki hočejo, da se slovensko vprašanje dokončno in temeljito reši. ' Ne samo radi nas je nujna temeljita rešitev slovenskega in hrvatskega vprašanja, potrebna je iz državnih ©zi-rov, potrebna je, če nam je obstoj in srečen razvoj države pri srcu. Politiki, ki gredo preko teh vprašanj, ki omalovažujejo hrvatsko in slovensko vprašanje so ali omejeni ali pa zločinsko lahkomišljeni. Mi Slovenci smo dobri, predobri Jugoslovani in smo bili vedno pripravljeni na vse žrtve v prid celoti. Toda izrabljati se ne damo. Dolga in težka leta so nas utrdila v prepričanju, da si moramo zagotoviti pogoje svojega razvoja le v najširši avtonomiji, prepričala so nas, da moramo z enako od-ločnostjo v boj za te pogoje, kakor so šli in gredo bratje Hrvati, ki so uspeli, da je tudi večina poštenih Srbov uvidela in doumela njih pravične zahteve in podprla njih borbo. Gremo torej na novo pot borbe za slovensko bodočnost, borbe za resnično samoupravo in slovenski program, kateremu so se po vrsti vsi naši strankarski generali izneverili. Naše ljudstvo je odločeno sprejeti še to borbo, naše ljudstvo je odločeno obrniti hrbet vsem, ki tako lahkotno pozabljajo na slovenske zahteve in na slovenski program, vsem, ki jim je vse drugo bližje kot lastni narod! Naše ljudstvo odklanja tako politiko, ki ima drugačen program in načela v opoziciji, dru- gačne zopet v vladi. Narod lahko zaupa le politiki, ki je načelna, trdna in zanesljiva, neomahljiva in \ nepopustljiva! Naša odločitev prihaja prav iz ljudstva, je verna tolmačica ljudske volje, ki je sito teh taktik in prevar! Ono hoče ravne, jasne poti, ono hoče novih potov politike, novih ljudi, ki bodo brezkompromisno šli v boj za slovenski program! V rešitvi slovenskega in hrvatskega vprašanja je rešitev države in vseh težav in nadlog, zato pozivamo vse poštene in dobre Slovence, da se strnejo v enotno fronto, ki bo v skupnem nastopu z brati Hrvati in boljšim delom Srbov uredila in preuredila državo tako, kakor to diktirajo potrebe ,želje in volja narodov. Hočemo izmeno generacU!" Davidov« in JovanovK o notranji In zunanji politiki In o reševanju hrvatskega vprašanja O veličastnem zborovanju združene opozicije v Kragujevcu je naš dnevni tisk kaj malo poročal, dasi se je zbralo na njem nad 50.000 ljudi. Zanimanje za to zborovanje je bilo po vsej državi tem večje, ker sta prvikrat v razdobju od 6. januarja 1929. leta pa do danes priredila voditelja združenee opozicije v Srbiji Ljuba Davidovič in Jovan Jo-vanovič skupno zborovanje in iznesla svoja programatična gledanja glede na naša notranja vprašanja in na razvoj političnih prilik v bližnji bodočnosti Zanimanje se je še stopnjevalo zaradi nastalega položaja s prijavo ustanovitve Jugoslovenske radikalne zajednice ministrstvu notranjih del. Opozicija, ki je v sedanjih razmerah prav tako v fazi grupiranja, pričenja zavzemati stališče do vseh pojavov. S prireditvijo zborovanja ravno v Kragujevcu, v srcu Šumadije, se je želel poudariti značaj zborovanja. Srbija v taboru združene opozicije Zborovanju so prisostvovali vsi glavni voditelji združene opozicije iz vseh krajev države. Dr. Maček ni prisostvoval zborovanju, niti ni prejel vabila, ker je bilo to informativno zborovanje le- za tamošnje srbske kraje. Vendar je bil odziv ljudstva ogromen. Že na predvečer so začele prihajati ljudske mase na vozeh, konjih, avtomobilih ter tudi peš s številnimi zastavami in godbami. Organizacijski odbor je imel polne roke dela, da porazdeli ogromne ljudske mase, ki so prihajale v Kragu-jevac. Nepregledne kolone voz, konjenikov in pešcev so se kretale po cestah proti Kragujevcu vso noč in še ves do- Ljuba Davidovi? poldan. V veliki pestrosti so se zbrali ljudje iz najoddaljenejših krajev v svojih slikovitih narodnih nošah. Ker je bilo vreme toplo in lepo, a noč jasna in zvezdnata, so mase prenočevale po improviziranih prenočiščih kraj cest in ulic, aklamirajoč voditeljem združene opozicije in vzklikajoč parole. Po gričih in dolinah so goreli taborski ognji. Tu je ljudstvo prebilo noč spa-vajoč ali pa zabavajoč se, igrajoč kolo in svirajoč na najraznovrstnejše instrumente. Silen gozdi zastav, napisov in zelenja. Zjutraj so dospeli v Kragujevac posebni vlaki iz Beograda in Niša z nad 3000 zborovalci z godbami in zastavami. Sprevodi so se z vseh strani zlivali skozi ulice na zborovališče, noseč pred seboj velika platna z raznimi parolami, kakor: »Zahtevamo svobodo tiska, zborovanja in organiziranja«, »Zahte-vamo rešitev kmečkih dolgov in kulu-ka«. »Tajno glasovanje, svobodo znanosti in misli«, »Zvišanje delavskih mezd«, »40urni delovni teden«, »Avtonomijo vseučilišča« itd. Z vseh strani so prihajali tudi eskadroni kmečke konjenice, na tisoče konjenikov. Okoli 10. dopoldne je bil prostrani trg v Kragujevcu že preplavljen z nepreglednimi ljudskimi pašami, ki so nestrpno pričakovale prihod Davidlovica in Jo-vanoviča. Ideja Sumadlje Nekoliko pred 11. je privozil na zborovališče s cvetjem in zelenjem okrašeni avtomobil z obema voditeljema, ki ga je spremljala kmečka konjenica. Zborovalci so navdušeno vzklikali svojim voditeljem. Culi so se vzkliki: »Da živi dr. Maček, da živi Davidovič, da živi Jovanovič!« Vzklikanja ni bilo kraja. Ob 11. je otvoril zborovanje predsednik organizacijskega odbora in kandidat na dr. Mačkovi listi dr. Drago- ljub Milovanovič. V lepem govoru je zaprosil prisotne, naj pokažejo največjo disciplino, ker samo z disciplino se more računati, da dobi opozicija oblast v roke. Disciplina bo dokaz, da je opozicija resna in sposobna, da prevzame vso odgovornost za upravljanje države. Vodstvo združene opozicije je sprejelo idejo Šumadije, ki je vedno bila prva v narodnih pokretih. Sprejela je, da se to manifest&cijsko zborovanje vrši v Šumadiji, ki je napojena s krvjo najboljših sinov, braneč baš svobodo človeka. V Šumadiji je tudi tokrat vz-niknila ideja za ustvaritev novega narodnega pokreta vseh sil, združenih pri petomajskih volitvah, želeč, da se stara politična obiležja odvržejo in da . se pokret usmeri v pravcu novega duha in nove demokracije. Združena opozicija želi, da se izvojuje politična svoboda in nato začne najresneje reševati ekonomska in socialna vprašanja. Su-madija, ki je bila vedno za svobodo, vstaja proti raznim fašističnim tendencam, želeč, da ljudstvo samo odloča o svoji usodi. Ona vidi v fašizmu največjega sovražnika mednarodnega miru. Dr. Mačkova brzojavka Po pozdravnem govoru je prebral Milovanovič številne brzojavke, ki so dospele z vseh strani. Med prvimi je dospela brzojavka voditelja opozicije dr. Vladka Mačka, ki se glasi: »Ostajajoč z Vami v borbi za člove-čanstvo in pravico, Vas prosim, da Stran 2 »Bojevnike, dne 1. septembra 1935. Štev. 13. sporočite moje pozdrave in zahvalo vsem Vašim volilcem, dičnim Šumadin-cem, za junaško zadržanje v neenaki borbi. Naglašam ponovno svoje prepričanje, da srbski kmetski narod' ne more biti za kako nadvlado in zato je gotovo, da je naša skupna borba vrgla živo seme tja, kjer bood plodove enako želi Srbi, Hrvati in Slovenci. Dr. Vlad-ko Maček.« Branje brzojavke so spremljale burne ovacije dr. Mačku in ostalim prvakom opozicije. Tudi iz Slovenije, Dalmacije in drugih krajev so prispele po>-zdravne brzojavke. Nato se je izvršilo Jovan Jovanovič konstituiranje zborovanja, pa je bil za ttredfeednika izvoljen Spasoje Dimitri-jevič, kmet iz Gradca, za podpredsednika Savovič, krojaški pomočnik, dočim so ostala častna mesta zavzeli zastopniki zemloradničkih in drugih ustanov iz sosednih občin in iz samega Kragujevca. Liuba Davidovič govori Ko se je potem pojavil na tribuni Ljuba Davidovič, je nastalo nepopisno navdušenje in dolgotrajno klicanje, ki se je komaj pomirilo. Ljuba Davidovič je nato imel dlolg govor, v katerem je med ostalim rekel: »Vzdržujem se, da pričnem svoj govor z običajnim redom. Vzdržujem se, da vam ne rečem takoj v začetku »hvala«. Ali ta veliki in sijajni odziv naših prijateljev (vzkliki: »Zaslužili ste!«), ali, bratje moji, zadovoljstvo moje zaradi tega velikega odziva je tolikšno, da se ne morem delj zadrževati, a da vam takoj v začetku ne rečem: Hvala, hvala vam! Mi si bomo ta veličastni odziv zapomnili in smatrali bomo za svojo dolžnost, da se temu vašemu odzivu tudi mi odzovemo. Kolikor nam bodo moči dopuščale in kolikor nas boste podpirali, mi bomo to dolžnost vestno in pošteno in do .kraja izvršili. Moralno divjino, ki je zajela naše kraje, veliko to moralno divjino, opažamo na vseh področjih našega javnega življenja. Težko ekonomsko krizo po-večavajo bremena. Kmet je ogolel. Krizo poostruje zniževanje delavskih mezd, ki so komaj tolikšne, da nudijo zaposlenemu delavcu skorjico kruha. Poostrena je s povečanjem mnogih bremen na male meščane, ki še morejo plačevati in izpolnjevati svoje obveze. Poostrena je kriza še z raznim drugim zlom, proti kateremu se je treba boriti. Tudi mi smo grešili, to ponavljam, toda jaz hočem biti objektiven in pravičen. Mislim pa, bratje, da se ti časi ne bodo več povrnili. Za osvežitev narodntga ilvllenja Ena izmed najslabših vlad je bila prošla in predprošla vlada, ali vsi njeni pomagači ostali so na svojih mestih in to je ono, kar moramo obžalovati in proti čemur moramo protestirati. Razumem, da se pomilostijo kmetje in delavei, pa pogosto tudi oni, ki niso spoštovali zakonskih odredb. Treba je bilo pomilostiti tudi one, ki so grešili pod pritiskom oblasti. Toda onih, ki so dobro vedoč gazili zakon, ni treba pomilostiti, ker je to težak prestopek, da ne rečem zločin. Hočemo vršiti svoje dolžnosti po zakonih, toda hočemo tudi, da se okoristimo z našimi pravicami po zakonu! Eno brez drugega ne more biti. Če smo pripravljeni spoštovati svoje dolžnosti, naj potem spoštujejo tudi nase pravice! Po lastni volji in iz lastnih pobud se danes ustvarja pokret naroda za obrambo svobode, pravice in resnice. Ta pokret bo po številu neprobojen, a po sili nezlomljiv. Vanj morejo vstopiti kmetje, delavci in vsi mogoči sloji. Želimo, da stopijo v ta pokret stari, še bolj pa želimo, da stopijo vanj mladi. Hočemo, da mladi ljudje osveže narodno življenje! Ali ne samo da nam bodo oni sotrudniki in pomočniki temveč tudi polnopravni člani te fronte! Kot polnopravni iniciatorji in pokretaši, da stavijo predloge in da branijo svoja prepričanja, dokler jih ne dosežejo in ne uresničijo! Slarl ljudje moralo oditi Eto, tako hočemo pomlajevati svoje vrste. Hočemo borbo, jaz vam to rečem, hočemo izmeno generacij. Ne zadaja mi skrbi ta zakon, ki Je silen kot vsak prirodni zakon. Stari ljudje morajo oditi, a njihova mesta morajo zavzeti mladi s svežimi silami in veliko pripravljenostjo. Eno želim od teh mladih: da imajo visoke moralne kvalifikacije, ko se napote, da izmenjajo nas, ki odidemo, da imajo večje moralne kvalifikacije od kvalifikacij, ki so jih imeli oni, ki jih je treba izmenjati. Vsi združeni hočemo svobodo, pravico in enakost, ker bomo samo pod temi gesli zmožni, da preženemo krizo, ki pritiska na nas, in da podpremo kmeta, ki težko prinese založaj z mize do ust, kakor je to lepo rekel neki moj prijatelj. Mi hočemo pametno in napredno delavsko zakonodajo, da popravimo položaj delavstva, da mu damo mnogo več nego imajo v svojih izbicah, v katerih imajo samo pokvarjen zrak. Mi hočemo pomagati vsem pridlobitnikom v naši državi. Če si ne bo mogel že vsak privoščiti po eno pišče, da se bo vsaj hleb kruha primerno razdelil, da bo razdeljen enako na vsa usta. Nepotrebno je, da vam govorim o vseh težkočah, na katere naletimo v našem javnem življenju in ki se javljajo v naši deželi in našem ljudstvu. Mi se zavedamo vseh teh težko«, pa smo se združili, bratje, da te potežkoče z združenimi močmi odstranimo. V novi dobi Imamo še eno nejevoljo. Mi smo želeli in želimo, da se v novi dobi, ki se kedaj mora pričeti, ve, kaj hoče vlada, na kakšen način hoče vladati deželo. Hočemo vedeti, kam se vodi naša država. To je naša nesporna pravica. To hočemo tudi zaradi tega, ker nismo za nejasne in motne situacije in tudi nismo za kake nedoloČnosti. Hočemo enostavno, da vemo, kdo smo, kaj smo in kam gremo. Moder, star pregovor pravi: »Veliko je vredno prijateljstvo, toda resnica je še več vredna.« In po tem lepem pregovoru se hočem ravnati, že-leč, da si tisti, o katerih govorim, ne bodo tega napačno tolmačili. Kal še hote zdruiena opozicija Dalje je Davidovič citiral izjavo ministrskega predsednika dr. Stojadino-viča pred narodno skupščino, ko je rekel, da je nova vlada došla, da likvidira režim, ki je milijon opozicijonal-nih glasov proglasil za gojence Janke puste: »Mi hočemo,« je povdarjal Davidovič, »popolno reorganizacijo držav. uprave, ekonomsko Isocijalno1 in politično, hočemo svobodo in pravico, enako za vse, enako razdeljeno na vse, hočemo pravice, sreče in napredka tej deželi. S pravom zahtevamo polno enakost tam, kjer je potrebna, ker če smo vsi enaki v doprinašanju žrtev, moramo biti enaki tudi v pravicah. To je prava demokracija in mi se zanjo moramo boriti! Takoj po ukinitvi narodne skupščine smo se sestali in začeli dogovarjati, kako da izvlečemo državo iz tež-koč in nejevolj. Kako so potekali ti dogovori, naj pove ta-le primer: Med Knjaževcem (radikali, opomba ured.) in Zagrebom (dr. Mačkom) je nastal težak nesporazum, pa smo mi bili med njimi kakor med kladivom in nakovalom. Mi so izjavili, da podpišemo sporazum med Zagrebom in Knjaževcem tudi, če ga ne preberemo — toliko nam je bilo do njega. Naše so želje, ki jih danes tukaj izražamo, da pride čimprej do sporazuma. Mi gojimo toplo ljubezen do bratov iz Zagreba in nedvomno je, da v Zagrebu in v Belgradu hočejo to državo! To nam je dalo moči, da sporazuma ne opuščamo, temveč da ga bomo postavili še na širšo bazo, kot je bil doslej. Sestavili bomo odbor, da izdela program našega sporazuma in mogoče bomo že na drugem zborovanju, veličastnem kot je ta današnji, skupaj z dr. Mačkom objavili program našega skupnega dela in našega končnega sporazuma. So zlobni ljudje, ki vam bodo govorili, kako Hrvati delajo to in to in kako Hrvati hočejo to in to. Jaz vas prosim, da ne verjamete tem zlobnim ljudem, ker oni pričakujejo, da ne pride do sporazuma. Mi bomo nadaljevali skupno delo, ker so naši programi istovetni. Naša akcija je edinstvena, in to ne samo akcija zemljoradnikov in demokratov, temveč tudi vseh onih, ki hočejo, da sodelujejo v ,korist (demokracije Maše države.« Jovan Jovanovič govori Za Davidovičem, ki so mu zopet dolgo časa navdušeno vzklikali, je dobil besedo voditelj zemljoradnikov Jovan Jovanovič. Rekel je, da se današnji zunanjepolitični položaj razvija iz dneva v dan čedalje bolj v temnih in meglenih obrisih v mednarodnih odnošajih. Italijansko-abesinski spor, katerega rešitev se sedfrj pričakuje z neprikrito bojaznijo, je danes težišče zapletljajev v mednarodnih odnošajih. Gre za organizacijo miru v vsej Evropi. Zunanji minister mora vedno imeti ušesa in nos v ljudstvu! Vzkliki, ki sem jih čul na tem zborovanju, in napisi, ki jih vidim, kažejo, da se naša zunanja politika ni pravilno vodila in da ljudstvo ni smelo izraziti svojega mnenja. Mi pa hočemo, da se ljudstvo vpraša (Tako je! Živel!) in da pravilno oceni poleg drugih vprašanj zunanje politike tudi vprašanje vpostavljanja odnošajev s Sovjetsko Rusijo (Tako je!). Zatem je govoril Joca Jovanovič obširno o doktrinah zunanje politike. Navajal je Tolstojevo doktrino: »Upogni glavo pred zlom in trpi«, nato tradicionalno: »Brani se, oborožuj se, išči zaveznike, a vzemi, kadar moreš in kar moreš, na konferencialno: »Razgovori, pregovori, konferiranje, pacifistične igračke namesto topov in puške mesto bombarderjev.« Naš sistem je narodna obramba in n>«dnarodne garancije. Kmečko vprašanje Glede na našo notranjo politiko, posebno glede na kmečki stan, je Jovanovič povdarjal: »Kmečko vprašanje se je danes pretvorilo v globoko narodno vprašanje, v vprašanje splošnega narodnega gospodarstva. Od njegove rešitve je odvisna stabilizacija notranje politične situacije in pravilna rešitev splošne gospodarske krize. Že polnih sedlem let, od 1. 1928. do danes postavljajo polovične rešitve problema kmečkih dolgov povsem pri-rodno veliko vprašanje. Najprvo so razmišljali o dolgovih malih obrtnikov in malih trgovcev, dokler niso ta razmišljanja privedla do vprašanja razdolžitve vseh pravih produ-centov v naši državi. In tako je od enega vprašanja, ki bi se pred nekaj leti dalo rešiti brez večjih žrtev, prišlo do krize vsega pridobitnega sistema v naši državi. Dočim so drugi narodi to vprašanje bilo na ta ali oni način rešili, s pomočjo kredita, niveliranja cen, likvidacije kmečkih dolgov, smo mi osnovali samo eno ustanovo — Privilegirano agrarno banko, ki je bila ustanovljena specijalno za rešitev kmečkih dolgov. Medtem je banka kaj hitro postala banka upnikov, namesto da bi bila banka dolžnikov. Prav tako bi moglo služiti zadrugarstvo kot najboljša in kmetu najbližja ustanova za reguliranje njegovih dolgov. Zadrugarstvo danes nima niti enega reguliranega zakona in se je razcepilo v nekoliko frakcij, ki Vodijo med seboj nelojalno konkurenco. V zadnjem času se zadrugarstvo vlači tudi v politiko. Kmečko vprašanje je eno od tistih vprašanj, ki morejo rešiti gospodarsko krizo. Ono je odločilnega pomena tudi za druga važna vprašanja našega narodnega gospodarstva. Hrvaško vprašanje Prehajajoč na hrvaško vprašanje, se je Jovan Jovanovič vprašal: Zakaj ob-stoji hrvaško vprašanje? Ono obstoji, ker niso izpolnjeni vsi pogoji za spojitev, za popolno duhovno zedinjenje. I Srbi i Hrvati imajo v sebi posebna obi-ležja. V ostalem je bil povsod potreben daljši čas, da se ustvari popolnoma nacionalna država. Zakaj naj bi bilo pri nas drugače? Mi Srbi in Hrvati govorimo eden in isti jezik, živeli smo vedno drug poleg drugega in pomešani drug z drugim. Da nismo bili že preje zedi-njeni v eni državi, je precej kriv tudi tujec. Naše politično zedinjenje se je izvršilo po razsulu treh carstev, ki jim je bilo to zedinjenje vedno v napotje. Ono je došlo malo preje, nego so bili izpolnjeni vsi pogoji za spojitev v eno popolno, skoz in skoz edinstveno državo. Nedostajalo je medsebojno spoznavanje in medsebojno razumevanje. S časom treba, da se razlike izgladijo, da se vse zapreke odstranijo. Ono, kar je najbolj nedostajalo, je bilo medsebojno zaupanje. Toda ako obstoji vse to, obstoji še nekaj. Obstoji prepričanje i Srbov i Hrvatov, da je današnja država, zedinjenje naše, zgodovinska nujnost. Obstoji dalje dejstvo, da smatrajo Anglija, Francija, Rusija, Nemčija in druge države, Jugoslavijo kot eden izmed temeljev za mednarodni red, a Zveza narodov kot sestavni del mehanizma za kolektivno sigurnost miru v Evropi. Zato so edin-stvo države in njene meje i za Srbe i za Hrvate izven diskusije. V diskusiji je samo notranja ureditev. V tem je i bistvo hrvaškega i srbskega vprašanja. Kot tako je ono postavljeno in mi ga kot takega priznavamo. In ono se mora rešiti v polnem sporazumu i Srbov i Hrvatov. Mnoge vlade so mislile, da je dovolj službeno objaviti jugoslovanstvo, o njemu govoriti, uniformirati gotove ljudi, ki ga bodo med ljudstvom hvalili in opevali pa tudi s silo vbijali v glavo. Jugoslovansko ideologijo je treba ustvariti na drugi podlagi, da prešine vse duhovno življenje Srbov in Hrvatov najprej, a potem i druge. Treba je ustvariti podlago za skupno delo, treba je zanjo osvojiti narodno dušo, a ona se s silo nikdar ne osvaja. Ugotavljajoč to, smo ponudili dr. Mačku nosilstvo liste in šli na volitve 5. maja.« Kot govor Ljube Davidoviča je bil tudi Jovanovičev govor pogosto prekinjen z odobravanjem in na koncu spremljan z dolgotrajnim navdušenim klicanjem. Dr. Maček vdan združeni opoziciji Po Jovanovičevem govoru je bito treba, da( sporoče pozdrave še zastopniki poedinih pokrajin. To pa je bilo nemogoče zaradi tega, ker je skupina »Pirot« začela aklamirati dr. Dragoljuba Jova-noviča in zahtevati, da dobi besedo. Ker pa je bil v vodstvu dogovor, da govore samo voditelji strank in zastopniki pokrajin, predsednik zborovanja ni hotel dati besede dr. Dragoljubu Jovano-viču. Medtem so pristaši dr. Dragoljuba Jovanoviča s svojim krikom onemogočili ostalim govornikom, da v imenu pokrajin sporoče pozdrave. V tej situaciji se je odnehalo, da govorijo zastopniki pokrajin, nakar sta Davidovič in Joca Jovanovič zapustila tribuno, sedla v avto in se odpeljala. Po odhodu obeh voditeljev bivše demokratske in zemljoradniške stranke se je povzpel na tribuno dr. Dragoljub Jo-{ranovic in započel svoj govor. Izjavil je da prinaša pozdrave dr. Mačka, pri katerem je bil pred dnevi v Zagrebu. Rekel je, da dr. Maček ni bil pozvan na to zborovanje in da zaradi tega tudi ni poslal svojega zastopnika. Dr. Dragoljub Jovanovič je naglasil, da je dr. Maček vdan združeni opoziciji in je končno pozval prisotne, naj obljubijo, da bodo ostali zvesti načelom, ki so jih združila v mogočen pokret pri volitvah 5. maja. Končno sta govorila še Milan Pribi-čevič" in Čedo Kokanovie. Štev. 13. »Bojevnik«, dne 1. septembra 1935. Stran 3 Dr. Josip Hacin: Poglavje o pravičnosti in zakonitosti »Iustitia fundamentum regnorum« — »Pravičnost je temelj kraljestev,« so rekli stari Rimljani. Ta izrek se nam je ucepljal in razlagal v šoli z izredno vestnostjo tako da je naravno in pač tudi dopustno, da človek od časa do časa posveti misli. izraženi v tem izreku, par minut svojega razmišljanja. Pravičnost pač obstoji v tem, da si država prizadeva, ustvariti zakone, ki urejajo odnošaje državljanov med seboj in odnošaje državljanov clo države tako, da ustrezajo splošnemu pojmovanju o pravičnoti, taka, da se nihče ne čuti zapostavljenega, ampak vsakdo enakopravnega, in dalje v tem, da si država prizadeva, obstoječe zakone uporabljati napram vsakemu posamezniku in napram vsaki organizaciji na enak način. Država, ki se ravna po teh načelih, proevita, država, ki ta načela zametu-je, propada. Ker v človeškem življenju na zemlji nikjer ni popolnosti, je naravno, da ni bilo, ni in ne bo država, kjer bi bila prednja načela izvedena do popolnosti, ker tega, kar bi bilo resnično popolno, človeške roke in človeški razum še nista ustvarila. Naloga vsakega državljana pa je, da predvsem baš v spredaj označenem načelu stremi za tem, da se vsaj čimbolj približa idealu popolnosti. Ker smo mlada država, ni nič bolj naravno kakor to, da smo glede spredaj označenih načel še daleč od popolnosti. Vprašanje pa je, v koliko je to opravičljivo in v koliko je to vredno obsodbe. Kdor zavestno ali celo namenoma spredaj označena načela zametu-je, ta ne more in ne sme računati na hvaležnost naroda. Patriotično in državotvorno delo vrši oni, ki opozarja na dejstva, ki niso v skladu s prednjimi načeli. Vse to stopi človeku pred oči, če či-ta oba odloka, objavljena v »Bojevniku« št. 12 z dne 22. avgusta 1935, namreč odlok o vpostavitvi »Prosvetne zve-¦ze« in odlok o dokončnem razpustu »Boja«. Istemu zakonu o društvih, zborih in posvetih sta bili podvrženi obe organizaciji. Obe organizaciji sta bili razpu-ščeni za časa veljavnosti istega zakona. Obe organizaciji sta bili razpuščeni z utemeljitvijo, da sta prekoračili svoj statutarni delokrog s tem, da sta v svojem delovanju posegli na politično polje. Pri obeh organizacijah upravna oblast prve instance ni zaslašala predstavnikov organizacij, da bi se branili očitka, da so prekoračili delokrog, določen v pravilih ter ni zadostila predpisom §§ 70, 76 in 79 zakona o občem upravnem postopanju. Obe organizaciji sta se v svujin pritožbah sklicevali na to, Bojevnik«, dne 1. septembra 1935. Štev. 13. ne bo naše slovensko ljudstvo zadovoljno. Rešilo nas ne bo taktiziranje, ampak uspehi in doslednost, sicer se zna zgoditi, da bo slovenski narod komu vrgel poleno pod noge. V pomisleki Nedavno so prvaki bivše SLS svojo lastno in zadnjo slovensko stranko kratkomalo razbili. Tak »harakirk ali po domače »samomor« sicer ni običajen, vendar mogoč, če imajo prvaki razbijalne namene in premalo ljubezni do svojega naroda. Potemtakem ni več one stranke, ki je bila nekdaj močna, slovenska in ljudska. Dokončano je! Torej stranke ni več, zato tudi njeni bivši člani nimajo do nje nikakih obveznosti, dolžnosti in obzirov ter se lahko opredelijo po svoji vesti. Ker se je osnovala neka nova stranka, ki je strogo centralistična, in se ji dela videz, kakor bi bila nadaljevanje bivše SLS, moramo ugotoviti, da je program nove stranke zelo različen od prejšnje Slovenske ljudske stranke. Hmeljarji, ne dalte se begati! Kakor smo doznali je bil sporazum s trgovino glede zmernih cen nemogoč, ker bi se potem morala trgovina vsaj kolikor toliko ravnati po teh cenah, kar ji pa ne prija, ker ve, da je danes naš hmeljar na robu propada, ter je prisiljen prodati svoj pridelek za vsako ceno. Da trgovini ni za korist našega hmeljarja, se vidi že iz tega, ker naši in tuji kupci in prekupčevalci že zopet sta vijo v inozemstvo svoje podponudbes kot se je to dogajalo lani. Tržni nadzornik je bil na to opozorjen, ter upamo, da se bo v tem oziru nekaj ukrenilo. Hočemo, da se spravi vsa trgovina zopet na ono zdravo podlago, kot je bila nekdaj. Zato se borimo in se še bomo! Sresko načelstvo je na prošnjo de-putacije hmeljarjev iz občin Gotovlje, Griže, Polzela, Petrovče in Žalca, izdalo nalog, da se kupci in producenti strogo držijo § 8 hmeljskih uzanc. Na podlagi tega mora vsak kupec kupiti in pogledati hmelj pri hmeljarju na kupu, v balah. Ponujanje na vzorce in nakup po vzorcih je prepovedan ter mora danes vsak trgovec kupiti hmelj ali sam ali po svojem poblaščencu na domu, to pa zato, ker so se že letos zgodili slučaji da je bil kupljeni hmelj izvržen, kar se misli s tem preprečiti. Situacija na zunanjih tržiščih je čvrsta ter so ponekod cene pritegnile. Zatorej, hmeljarji, ne dajte se begati, zahtevajte za svoje blago primerne cene in ako prodajate, storite to v več partijah ker samo na ta način boste dosegli primerno povprečno eeno. RaLasraišlIgMilaL ŠE PRED KRATKIM. »Priznavam v polni meri velike zasluge »Boja« za izboljšanje in olajšanje politične situacije. Zavedam se važnosti »Bojevega« delovanja za zrušen je tiranije prejšnjih režimov in sem mnenja, da bi bila črna nehvaležnost, če bi se kedaj pozabilo na to požrtvovalno, pogumno in nesebično delo.« Tako je neki politik izjavil pred nedavnim časom. Kratko potem pa je že dejal, da je »Boj« nepotreben, in še par tednov kasneje pa je že odločno zaropotal, da odklanja vsako kontrolo in da zato »Boja« ne sme biti več. IZJAVA DRUGEGA VODILNEGA. »Mi svojih vojakov ne bomo posojali drugim oficirjem!« je dejal eden vodilnih. Ti vojaki, ki jih »vodilni« lahko posojajo ali ne posojajo, si Ti slovensko ljudstvo. Ali boš dovolilo takšno razpolaganje s seboj? Ali ne boš poučilo teh »oficirjev«, da razpola- gajo lahko samo s seboj, ne pa s Teboj, /ki (boš samo mislilo