:ka nlaj) XV1MU XZi 1MJ.UA VIA GEPPA N® Trieste List izhaja vsako'sobòtc, zjutraj. Posamezna številka 20 Ur, na Se: straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lig: mesečna 90 lir. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefvankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokostl enega tstoli>ca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KO M L Hi 1 ST 1Č RJE PARTIJE T.O. No 2. sirom objavljamo govor lov. LM. Kaganoviča na proslavi Oktobrske revolucije v Moskvi OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 47 (373) TRST - SOBOTA, 19. NOVEMBRA 19SS CENA 20 UR Z MEDNARODNE KONFERENCE 0 TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU noti- celo pri- rtaP- viki fallaste 1 jak Talini-N-e-'esc- ' m* Sen-ver Me-c nji' po-uni-vi ' R. . 2'i. 19.15 kul- :aini Sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in ČSB, znižanje tarif, odprava škodljivega “Battio Act“ in vzpostavitev pomorskih prog z Vzhodom, so glavne naloge, ki jih je treba rešiti Jugoslavija predlaga internacionalizacijo pristaniške uprave V ponedeljek se je pričela * Rimu mednarodna konferenca- o tržaškem pristanišču. Na njej sodelujejo predstavniki •'alije, Jugoslavije, Avstrije, ^vice, Madžarske in Ceškoslo-'aške; Zahodna Nemčija je postila svojega opazovalca. Kon-erenco vodi predstavnik Italie veleposlanik Carandini. Ta konferenca je bila skutina na osnovi določil leninskega sporazuma o Trstu a na osnovi členov 1-20 pri: tige VIII mirovne pogodbe z talijo. Namen konference, ki Ila sicer ie posvetovalen zna- ton (10 :kU lovi' ir ju’ e»1 Bal" ■ po len»' jMa; [GM-lOVl na s suo arj*‘ r V ' C 5' iera- um- il sak' jutri' iej«j o» lira» po* in 11 po- evno ham ti j, je, da nakaže potrebne •krepe za zagotovitev prometa tržaškem pristanišču. 2e na prvi seji je predsednik nlerence Carandini pouda-'il, da je italijanska vlada iz-'ršila prvo obvezo, ki izhaja k londonskega sporazuma, s fm, da je obnovila prosto :»no v okviru predvojnega tanja. Poudaril je tudi, da se F fio1 1 >(i v bodoče skušala ravnati 5ti nasvetih, ki jih bodo stavile Zainteresirane države v trža-skem zaledju. V podkrepitev le?a je omenil sporazum, ki je •>il pred kratkim dosežen med •talijo in Avstrijo. Slične spo-'tizume, je dejal Carandini, je •talija pripravljena podpisati 'tiči z drugimi državami. Na drugi seji, ki je bila v •tirek, je govoril italijanski at>olnomočeni minister Di Car-'tibio. Med drugim je omenil •sto kot prejšnji dan Garantni in dodal, da so ukrepi za 'bnovitev prostega pristanišča Trstu med najbolj liberal-Pfti v Evropi.. Povedal je tu-da je v Trstu še vedno v "eljavi znani «Battle Act», t. I. zelo škodljiva odredba, ki •o jo ZDA vsilile državam-tanicam atlantskega pakta, katera prepoveduje izvažanje !akoimenovanega strateškega staniških naprav, medtem ko je urad za delo v Trstu obnovil pomole, kar je stalo nad 2 milijardi lir. Italijanska uprava pa je nakazala še nadaljnji 2 milijardi lir za nove gradnje v pristanišču. Dr. Favara je na tej seji govoril o stanju železnic, dr. Vaduno pa o u-krepih za izboljšanje tržaških pomorskih prog. V sredo so govorili predstavniki Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske in Jugoslavije. Avstrijski delegat dr. Flatzer je izrazil zadovoljstvo nad tem, kar je napravila do sedaj italijanska uprava za izboljšanje pristanišča v Trstu. Zelo konstruktivna je bila intervencija češkoslovaškega odposlanca dr. Ceha. V njej je prikazal vzroke, zaradi katerih je prišlo do tako občutenega padca češkega prometa skozi tržaško pristanišče. Poudaril je, da je temu predvsem krivo dejstvo, da do sedaj ni bila sklenjena trgovinska pogodba med C SR in Italijo, da je zaradi tega zelo težko misliti na plačevanje tranzitnih stroškov. Ako bodo te razmere še nadalje trajale, je dejal dr. Ceh, se bo češki promet skozi Trst še zmanjšal. Nadalje je češki odposlanec prikazal, da so pristaniške tarife v Trstu mnogo višje kot pa v Hamburgu. Tudi železni Tudi avstrijske železniške tarife so zelo visoke. Češki odposlanec je predlagal, naj bi potencirali pomorske proge med Trstom in Daljnim Vzhodom in podaljšanje proge Trst-Carigrad do Smirne. Intervencijo je zaključil z zagotovilom, da je vlada CSR pripravljena sodelovati za potenciranje pristaniških naprav, ako bi se izkazalo, da je to potrebno. Načelnik madžarskega odposlanstva dr. Zeley se je v svojem govoru pridružil predlogom, ki jih je postavil njegov češki kolega. Podčrtal je zlasti pomen, ki bi ga imelo po-zvez z ČEŠ, DA NE ODGOVARJA RESNIČNEMU STANJU Prepovedan letak ZKM za sioieiskilniiadiio ške tarife za blago namenjeno v tujino in obratno so na prò-1 lenciranje pomorskih gi Trst-Trbiž zelo visoke, nino-1 Vzhodom, go višje kot za domače blago < Nortaljevanie n n JV. stran li Tržaška kvestura je prepovedala ponatis in razširitev naslednjega letaka, ki ga je Zveza komunistične mladine naslovila slovenskim mladincem ob priliki kampanje za včlanjevanje: Mladeniči in dekleta! Vsi vaši upi in načrti za Bodočnost se ponavadi razblinijo po krivdi stvarnega položaja, ki ovira mladini pravico do pravega razvoja. Ob vsakem koraku naletite ne samo na posledice težke krize, ki je zajela naše mesto, marveč tudi na ovire, izhajajoče iz dejstva, da se Slovencem našega Ozemlja še vedno odrekajo narodne pravice, potrjene v Posebnem statutu, ki je bil podpisan v Londonu leta 1954. Kratijo vam ne samo pravico do dela in namestitve, marveč tudi pravico do razpolaganja s primernimi prostori, s kulturnimi domovi, kjer bi lahko razvijali svojo narodno kulturo in gojili zdravo razvedrilno dejavnost. Brezposelnost, Selad, tečaji za preusposobitev in k"nčno Avstralija: to naj bi bile edine «rešitve», ki vam jih lahko ZAKLJUČEK KONFERENCE ZUNANJIH MINISTROV V ŽENEVI Rešitev visečih vprašanj odvisna od naporov sil miru Po nekaterih vprašanjih so se zahodni ministri oddaljili celo od prejšnjih navodil svojih lastnih načelnikov vlad - Pozitivni sad druge Ženeve je v možnosti nadaljnje diskusije, kar izhaja iz skupnega poročila POZIV C.G.1.L ZA USTANOVITEV SINDIKALNE KONSTITUANTE ; Velik doprinos k enotnosti tržaškega delavskega razreda Zunanji ministri štirih vele. sil so že zapustili Ženevo in se vrnili domov. Po treh tednih konference so sedaj prišli na vrsto zaključni komentarji politikov in časopisov. Odkriti in prikriti nasprotniki «ženevskega duha» trdijo, da druga Ženeva ni bila uspešna. In v zaključku te «ugotovitve» Maga v dežele ljudskih demo- _ pravijo, da se je «ženevski 'raclj in socializma. Ako pomislimo, da je v seznamu 'strateškega blaga» okrog 500 vm blaga, potem si lahko milino, kako veliko škodo je Unesel Trstu zloglasen «Ba.t-'•« Act». Na tej seji je govoril tudi Ravnatelj Javnih skladišč iz trsta Bernardi. Podrobno je °risal pristaniške naprave in ajih zmogljivost. Povedal je, k je bivša ZVU nakazala nad " milijard lir za obnovo pri- oi duh» razblinil ter da se je dokazalo, kako je nemogoče sesti za diplomatsko mizo in diskutirati skupno s Sovjetsko zvezo. Pristaši umiritve in mirnega sožitja ne morejo govoriti o polomu druge Ženeve in o koraku nazaj v primeri z julijskim srečanjem štirih velesil, Ne morejo trditi tega, ker je že dejstvo, da je prvemu srečanju sledilo še drugo, ze- lo pozitivno in vzpodbujajoče. Utopično in nerealno bi bilo zahtevati sporazum o spornih vprašanjih v tako kratkem času po tolikih letih hladne vojne, ki je bila tik pred tem, da se spremeni v velikanski in vse uničujoči svetovni požar. Ne smemo pa mimo dejstva, da so bili s strani nekaterih krogov storjeni resni koraki k preprečitvi nadaljne diskusije in k onemogočenju vsakršne ga sporazuma. Tudi trije zahodni zunanji ministri se v marsikateri točki nišo držali tistihp redlogov, ki so bili dani julija od njihovih lastnih ministrskih predsednikov. To se je predvsem opazilo na diskusiji o razorožitvi in o stikih med Zahodom in Vzhodom. Sovjetska delegacija je storila vse, kar je bilo v njeni moči, Oemokristjansko sektaštvo v glasovanjih za ustavne sodnike DC $e rajši povezuje s skrajno desnico, kot da bi priznala obstoječo politično opredeljenost v deželi V torek sta se senat in poganska zbornica sestala na 'kupnem zasedanju, da izvoda 5 ustavnih sodnikov. Ze pv» dan je bil izvoljen z gla-Vi socialistov demokristjan Vibrosini in z glasovi socialisti v, komunistov in dela demokristjanov socialist Bracci, v sredo pa, ker so demokristjani skušali preprečiti izvolitev komunističnega kandida-m Crisafullija. in so zato gla-Vali za monarhista Condo-f,llija, noben kandidat ni premi potrebne tripetinske veči-J1,6. Skupna seja se je nada-itivala včeraj. O njej ne montino iz tehničnih Razlogov pomati. Kljub temu zgleda, da “tido demokristjani morali ravnati na dejstvo da ne morejo Svoliti svojih ostalih kandidatov brez pomoči levičarskih klasov, 2e sam poskus povezati se ? Ihonarhisti in fašisti zato, da a* se preprečila izvolitev komunista v ustavno sodišče, domuje sektaško zadržanje se ' unjih demokristjanskih vodi *e'jev, ki so se rajši povezali skrajno desnico, kot da bi ?aii mesto v ustavnem sodi-*du kandidatu 6 in pol milijona volivcev. V tej zvezi je tov. Aglietti že v torek izjavil, da 1 nemogoče izključiti iz ustavaga sodišča takšne mogočne •tiuje, kot je komunistična, ki medstavlja toliko milijonov tilivcev in je med prvimi ini ‘a tori in pbborniki antifaši-•*ine borbe ter republike. Pojaviti se na stališče izkljuje te struje iz ustavnega jdflišča bi pomenilo uvesti di-,'riminacijo, ki bi brez nadalj-jj^ga izpodjedla ugled tega so- . Demokristjani so pa razu-da je nemogoče izvoliti njih kandidata brez pomoči levice, zato so začeli poluradno predlagati, naj K Pl menja svo, jega kandidata. Govori se o Calamandrei, De Nicoli in Moleju. Iz manevrov pred in ob skupni seji obeh vej parlamenta je razvidno, da se vodstvo, demokristjanske stranke nagiblje rajši k Strajni desnici, celo k ostankom proslulega fašističnega režima kot pa k predstavnikom italijanskih delovnih ljudi, zastopnikom 10 milijonov volivcev, t. j. tretjine vsega italijanskega prebivalstva. Takšna politika ne more kot voditi v pogubo de mokristjansko stranko, kot je privedla v pogubo vse njene večje ali manjše satelite, ki so iz antikomunizma napravili svojo borbeno zastavo. Sodelovanje med Madžarsko in FLRJ Predsednik madžarske vlade Andr as Hegeduš je v govoru ki ga je imel v sredo v Ljudski skupščini med drugim poudaril, da upa, da bo med Madžarsko in Jugoslavijo kmalu dosežen sporazum o finančnih vprašanjih, katerega obravna vanje je bilo prekinjeno septembra letos. Pripomnil je, da si njegova vlada prizadeva razširiti sodelovanje z Jugoslavijo na kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Spremembe v Argentini ■ V Argentini so v nedgjjo vojaški krogi prisilili državnega predsednika Lonardija nn odstop in so na njegovo mesto postavili gen. Aramburuja, ki je preosnoval vlado. Novi gospodarji Argentine, ki izhajajo iz istega vojaškega kroga kot Lonardi, so to spremembo o-pravičili s politiko bivšega predsednika, ki da se je vdl-njal skrajnim desničarskim strujam. Aramburu je takoj po prevzemu predsedniškega mesta izjavil, da se bo držal demokratičnih in liberalnih načel. Toda že takoj dan pozneje je dal aretirati dva voditelja sindikalne organizacije pod obtožbo, da sta peronista. Zaradi tega je v Argentini izbruhnila splošna stavka, ki je vlada ni mogla preprečiti. Sin- dikati zahtevajo demokratične svoboščine in garancije pred vmešavanjem vlade v njihove notranje zadeve. Za časa stavke so se stavkujoči in policisti večkrat in v številnih mestih spopadli. Položaj je vedno napet in je odraz ljudskih teženj po demokratizaciji države. Hruščev in Bulganin v Indiji Sovjetski ministrski predsednik Bulganin in prvi sekretar KP SZ Hruščev sta v četrtek odpotovala na prijateljski o-bisk v Indijo. Spotoma bosta obiskala tudi Burmo in Afganistan. Obisku pripisujejo veliko važnost. da bi zbližala različne predloge, da bi podčrtala stične točke in da bi dosegla kompromisi ki naj bi upravičil pričakovanje človeštva. Kljub temu sovjetskemu prizadevanju se nobeno vprašanje ni rešilo. Na vsak način pa se iz diskusiji lahko povlečejo določeni zaključki. Predvsem je treba omeniti zaključno poročilo, ki pravi: «V skladu z navodili načelnikov štirih vlad, sprejetih na njihovem sestanku julija v Ženevi, so se žunanji ministri Francije, V. Britanije, ZSSR in ZDA sestali v Ženevi od 27. oktobra do 16. novembra. Imeli so dolgo in obširno diskusijo o treh vprašanjih, katerih proučevanje jim je bilo poverjeno v okviru omenjenih navodil; evropska varnost in Nemčija,. razorožitev, razvoj stikov med Vzhodom in Zahodom. . «Ministri zunanjih zadev so se sporazumeli, da bodo svojih diskusijah poročali načelnikom štirih vlad in jim priporočili, naj se nadaljnji po tek diskusij med zunanjimi ministri uredi po diplomatski poti». V prvi vrsti ni torej izključeno novo srečanje zunanjih ministrov, za kar je prav posebno vztrajal Molotov, ki je do zadnjega skušal doseči nekaj konkretnega. Po drugi strani pa je treba podčrtati, da so ministri v zvezi z razorožitvijo, čeprav ni prišlo do sporazuma, izjavili, da se velesile odrekajo uporabi vojne kot sredstvu za rešitev medsebojnih sporov. Tretjič, glede stikov med Vzhodom m Zahodom se je nekako molče priznalo, da se bodo odnosi razvijali na pobudo posameznih velesil s poglabljanjem stikov gospodarskega, kulturnega ih športnega značaja. I V zvezi s stiki med Vzhodom in Zahodom pa je podčrtati, da ni bilo bistvenih razlik med sovjetskimi in zahodnimi perdlogi in da bi se bil sporazum lahko brez težav dosegel. Dejstvo pa je, da so zahodniki v tem pogledu napravili korak nazaj v primeri s predlogi Faurea v juliju. Najbolj bije v oči spor glede evropske varnosti in Nemčije. Tu gre za dva popolnoma nasprotujoča predloga. Na eni strani zahteva Sovjetska zveza varnost dežel Evrope-, garancije o razvoju demokracije v Nemčiji in ne more na noben način pristati na vključitev združene Nemčije v atlantski pakt. Zahodniki pa predpostavljajo nemško združitev evropski varnosti in ultimativno- zahtevajo vključitev združene Nemčije v NATO. Glede razorožitve stoje zahodniki na stališču neke abstraktne kontrole, ali kot je pravilno rekel, tov: Kaganovič. na stališču kontrole nad oborožitvijo namesto kontrole nad razorožitvijo. Sovjetska zveza pa predlaga konkretne faze razorožitve in prepovedi atomskega orožja. Druga ženevska konferenca se je torej zaključila. Površni opazovalec bo dejal, da je bila negativna. Dejansko pa je imela določeni učinek: postavila je svetu vrsto razčlenjenih vprašanj, ki se dajo s pogumom in dobro voljo rešiti. Rešitev pa bo odvisna od borbe narodov, ker so vojnohuj-skaške sile stalno na delu. kar se je predobro izkazalo v trenutku, ko se je zdelo, da bo po diskusiji o nemškem vprašanju prišlo celo do prekinitve konference Pred kratkim je obiskala Jugoslavijo delegacija italijanskega radia (RAD. Obiskala je važnejše jugoslovanske radijske postaje in sicer Beograd, Zagreb, Ljubljano in Novi Sad. nuuijo oni, ki danes vodijo tržaško gospoaar-sko življenje. Mladi delavci in dijaki! Zveza komunistične mladine, v svesti si nevarnosti, ki preti bodočnosti tržaške mladine se ob strani delovnega ljod-stva bori, da izsili od italijanske vlade nujne ukrepe za gospodarski preporod Trsta, za izvedbo Posebnega statuta, za uveljavitev zakona o vajeni štvu, da se doseže za vse mladeniče in dekleta pravica do delà, do izboljšanja pogojev življenja, učenja in razvedrila na svoji rodni grudi, ne pa v Avstraliji, za dosego narodnih pravic slovenske mladine. Mladeniči in dekleta! Medtem, ko vas vabimo, da pristanete na to skupno borbo s tem, da se vpišete v Zvezo komunistične mladine, vam želimo zagotoviti, da boste v naših vrstah našli navdušenje in zdrav polet, zaupanje in duh enonosti in bratstva med slovensko in italijansko mladino, za zmago vseh bitk vašega življenja. Našli boste tisti velik, plemenit ideal, ki je že nastopil svojo zmagoslavno pot po tretjini sveta in za katerega se izplača zastaviti vse svoje mladostne sile, to je Socializem! Mladeniči in dekleta! Pridružite se tržaškim mladim komunistom v prizadevanju za mir, delo, svobodo, za spoštovanje narodnih pravic, za socializem. Vpišite se v Zvezo komuni-tične mladine! Kvestura je prepovedala letak, češ da vsebuje vesti, ki so lažne, pretirane, tendenciozne in lahko . povzročijo neupravičeno razburjenje Po mnenju kvesture Slovenci uživajo svoje pravice in niso izpostavljeni diskriminacijam, mladincem je pravica do dela zagotovljena, kot je tudi zagotovljena pravica do poslopij, kjer lahko gojijo svojo narodno kulturo in se lahko razvedrijo. Ti pojmi so res čudni. Ker je kvestura sestavljena tudi iz nekaterih pravnikov, se nam zdi, da bi morali vedeti, da abstraktna pravica ni več pravica, če se ne omogoči njeno praktično uživanje. Toda za kvesturo veljajo le paragrafi. In paragrafi govorijo, da Slovenci imajo svoje pravice, da slovenski mladenci prav tako kot italijanski imajo pravico do dela, do svojih kulturnih domov itd. itd. Ce pa je- v praksi nekoliko drugače, to, zgleda, da se kvesture in oblasti ne tiče. Mislimo pa, da sedanje stanje, prav posebno te nenehne prepovedi s strani merodajnih oblasti, povzročajo večje vznemirjenje med pre bivalstvom, kot bi ga bil povzročil letak ZKM. SPLOŠNA ITALIJANSKA KONFEDERACIJA DELA-GVIL Tržaški delavci ! V vseh sindikatih, včlanjenih v CGIL so v teku priprave na IV. državni kongres, ki se bo vršil v Rimu februarja 1956 in bo predstavljal največjo demokratično manifestacijo delavcev naše države. Pred tako važnim dogodkom, ki zanima vse ljudstvo, CGIL smatra za dolžnost, da naslovi tudi na vas, tržaške delavce, poziv zato, da .vsi brez razlike na politični položaj, narodnost, versko prepričanje, vstopite v veliko enotno družino delavcev, v našo CGIL. Samo enotnost delavcev namreč lahko zagotovi uspeh vaših borb za boljše življenjske pogoje in na tej višji zahtevi je CGIL vedno osnovala svojo sindikalno delovanje. V tu namen vas CGIL vabi, da premostite vsako oviro, ki bi se predstaOja v Trstu. Prepričani smo, da tolmači- vsi druženi soglašate s tem, da se ustvari velika Konfederalna zbornica dela, včlanjena v CGIL katera naj predstavlja tudi v vašem slavnem mestu najučinkovitejše orodje za obrambo vaših interesov in za realizacijo vaših zahtev. Za čimprejšnje uresničenje tega vabila vam CGIL predlaga, da bi prihodnjega januarja sklicali veliko enotno manifestacijo, sindikalno kostituanto, na kateri boste lahko razpravljali o vaših problemih, izvolili vaše voditelje, imenovali delegate iz Trsta za kongres CGIL. Ako bo ta predlog sprejet, CGIL že sedaj zagotavlja, da vam bo nudila vso svojo pomoč pri pobudi, in vabi zlasti Delavsko zvezo in Strokovne sindikate, ki so že včlanjeni v CGIL, naj ustanovijo pripravljalni odbor sindikalne kostituante. Delavci ! Slavne tradicije tržaškega delavskega gibanja, vaša visoka zavest, da predstavljate odloču- mo vaša najglobja čustva, vašo, jočo silo za civilen in socialen zvestobo razredni solidarnosti, napredek, vam jamčijo, da boste zato se obračamo do vas vseh znali sprejeti naš poziv in zdru- organiziranih v katerem koli ženi odpreti tržaškemu ljudstvu sindikatu in neorganiziranih, da I bodočnost dela in napredka. Važni sklepi mešane komisije Po enotedenskem sestanku v Vidmu Naj živi enotnost tržaških delavcev 1 Naj živi CGIL! Rim, 10. novembra 1955. TAJNIŠTVO CGIL . Tako se torej glasi poziv, ki ga je slavna CGIL naslovila na vse tržaške delavce, ne glede na njih sindikalno pripadnost, politično opredelitev ali narodnost. To je poziv za ustvaritev velike enotne sindikalne organila-eije, za ustvaritev velike Konfederacije dela v Trstu. Tržaški delavski razred, zvest svojim slavnim tradicijam, ponosen na svoje junaške borbe proti fašizmu in nasilju, za svobodo in demokracijo je ta poziv sprejel v velikim zadovoljstvom. Storil bo vse, kar je v njegovi moči zato, da bodo cilji poziva kolikor mogoče in činaprej doseženi. Sindikalna kostituanta mora zaceliti rane, ki jih je tržaški delavski razred utrpel zaradi razdvojenosti. Od zacelitve teh ran bo imelo vse delavstvo neizmerne koristi. Razdvojenost je bila le v interesu tistih, ki so jo podpirali ali podpihovali. Ako bo delavski razred enoten, bo močan in ga ne bo mogel zlepa nihče premagati. Enotnost je porok gotovih zmag! V sredo se je zaključil sestanek mešane italijansko-jugoslovanske komisije v Vidmu. Na sestanku, ki je trajal en teden, se je mešana komisija sporazumela o številnih vprašanjih, ki so v zvezi z izvajanjem določil o obmejnem sporazumu. Ob zaključku sestanka je bilo objavljeno po ročilo, ki pravi: «Med drugim zasedanjem stalne mešane komisije se je razpravljalo o številnih vpra šanjih, ki zanimajo prebival stvo očeh področij v zvezi z izvajanjem aolocii videmskega sjjorazuma. ugotovljeno je bilo, da je b ' doslej izdanih in vidimiranih več kot 60.000 jiiopustnic.» Nadalje pravi omenjeno poročilo, da je mešana komisija «v zvezi s drugimi vprašanji, ki so se pojavila v praktičnem izvajanju -sporazuma, spreje la številne koristne sklepe. Eden izmed najvažnejših sklejpov se nanaša na vpraSà-nje prenosa valute, ki jo smejo j?osestniki propustnic prenašati 7. enega področja na drugo. Doslej predviden zne- 0BSTAJAJ0 MOŽNOSTI ZA USTVARITEV MNOŽIČNE PARTIJE V polnem teku kampanja za včlanjevanje In rekrutacijo Takoj po proslavah Oktobrske revolucije se je začelo v partiji in ZKM delo za obnovo članskih izkaznic in rekruta-cijo novih komunistov. Naša partija in mladina sta si zastavili nalogo čimprejšnje obnove vseh članskih izkaznic in posebno aktivnega dela za razširitev partije ter mladinske organizacije z novimi stotinami in tisoči članov. Partija in ZKM morata letos postaviti trdne temelje za nadaljnje delo, ki se bo vršilo skozi vse pri hndnje leto za njuno spremeni-tev v množično partijo In mladinsko organizacijo. S tem ni rečeno, da se v preteklih letih to delo ni o-pravljelo. Dejstvo pa je, da obstajajo danes bolj kot kdaj koli prej možnosti za pritegni-tev v partijo in ZKM tisočev in tisočev demokratov ter antifašistov, ki so spoznali, da se edino komunisti konkretno in dosledno zavzemajo za rešitev tržaških problemov. Med Slovenci se danes neha-jamo v novi situaciji, ki dovoljuje razširitev partijskih in mladinskih vrst. Politika Komunistične partije za dosego enotnosti v obrambo narodnih pravic in za spoštovanje Posebnega statuta nas je spravila v slik s tisoči in tisoči Slovencev, od katerih je mnogo, ki bi lahko zaradi svojih naprednih idej, postali člani naše partije in ZiK-M. Sekcije in celice so se že pred dvema tednoma lotile svo jega dela za obnovo izkaznic in rekrutacijo. Iz prvih rezultatov je razvidno, da so se tovariši resno lotili tega važnega dela. Zelo lepe rezultate so dose- gli tovariši sekcije SV. IVANA ki so že 97 odst. obnov.li članske izkaznice in rekrutirali dva nova tovariša. V tej sekciji sta se prav posebno izkazali ženska celica «Margotti» in celica «Togliatti», celici «Hlača» in «R. Luksemburg» pa sta dosegli 98%. Celica «Duše» sekcija SV. VIDA je stoodstotno obnovila izkaznice in včlanila v partijo dva nova tovariša. Prav tako so stoodstotno izpolnile svojo nalogo velice «Gorjan», «Jovanovič» in «Redivo» (sek. TOMAŽIČ) in «Morgan» (sek. SV. JAKOB), 7. novembei (sek. MAGD ALBINA). Med tovarnami je celica v Aquili dosegla 60 odst. Javna skladišča 50 odst., v ladjedelnici Giuliano so rekrutirali 4 tovariše. Tudi pri Magdaleni in v ladjedelnici Sv. Marka so rekrutirali po enega tovariša. V drugih sekcijah se dela s polno paro, da bi se čim prej dosegli cilji. Sekcija TOMAŽIČ je obnovila izkaznice 83 odst. tovarišev, v sekciji BARKOV-LJE pa so v cejici Miramarja in v ženski dosegli 100 odst.. V Miljah so tovariši na delu in so obljubili, da bodo v kratkem sporočili podatke, v tem času pa so rekrutirali 5 tovariša, tako da je od začetka kampanje stopilo v partijo 18 novih tovarišev. Na podeželju se vršijo sestanki sekcij in celic, na katerih se delajo načrti za čimprejšnjo izvedbo kampanje za obnovitev izkaznic in rekruta,cijo. V ponedeljek je bil plenum na Proseku»Kontovelu, v torek je bil sestanek v Nabrežini in danes bo plenum zgo-nitke, sekelje. V vrstah ZKM se tudi aktivno dela v tem smislu. Od za četka kampanje je bilo rekrutiranih 26 tovatišev. Pohvalijo pa je bilo do sedaj delo mladincev dolinske občine, ki so že obnovili izkaznice 94 odst. mladincev in rekrutirali 5 no vih članov. Mladinci Sv. Alojzija so že izpolnili svojo nalogo s 100 odst. ter rekrutirali tovariše. Pri Sv. Vidu se je doseglo 54 odst. s 3 rekrutiranimi. Milje 47 odst. in 8 novih, Milnica 45 odst. in središče mesta 40 odst. Povsod drugje se dela, prav posebno še zato, ker bo najboljša sekcija prejela zastavico,( najslabša pa želvo. sek je bil povečan. Ta sklep kot tudi vse druge, bodo dali v odobritev obema vladama». Na osnovi tega sporazuma bodo italijanski državljani lahko prenesli na jugoslovansko področje do 7000 lir na mesec, jugoslovanski državljani pa bodo smeli prenesti do 3500 din na italijansko področje. Na sestanku so se tudi sporazumeli, da bodo pospešili izdajanje prepustnic. Sklenjeno je bilo tudi, da bo veljavnost prepustnic trajala od dneva vidimiranja in ne od dneva izdaje prepustnic. Pojasnjeno je bilo tudi, da se predvideno štirikratno potovanje izvrši bodisi v teku enega meseca, 'kakor tudi kasneje. Nadalje se je govorilo o pospešitvi priprav za obnavljanje prepustnic. Zato bo dovolj da se predloži dokumente organom, ki so prepustnico izdali, ne da bi bilo potrebna še kaka druga formalnost ali celo prošnja. Važno je tudi pojasnilo, da imajo lastniki prepustnice možnost ostati 24 ur na drugem i>odročju, ne da bi bila potrebna prijava pri merodajnih oblasteh, ako prenočijo pri svojcih. Za dvolastnike pa je zlasti važen sklep, da boejo vse dvolastniške knjižice ve ljavne do 31. decembra 1955 ker se bo v bodoče njih veljavnost začenjala in končala s sončnim letom. Načeto je bilo tudi vprašanje motornih vozil, s katerimi do sedaj ni bilo mogoče potovati v Jugoslavijo. O tem vprašanju bodo razpravljali na sestanku predstavnikov «Automobile Club d’Italia» in «Avto-Moto Savez FLRJ». Ta sestanek bo v bližnji bodočnosti v Trstu. Amnestija v Grčiji Grški parlament je pooblastil pravosodnega ministra Adamapulosa, naj pomilosti 5000 grških komunistov, ki so v zaporih ali koncentracijskih taboriščih. Tako je šele sedaj obelodanjena vest, da je v Grčiji še vedno toliko tovarišev zaprtih. Kot. kaže skuša sedanja via: da, ki ji načeluje Caramanlis, priti do pomiritve med dr žavljani. Mor Mii m stalno jrmiiei iz Tista Rimska vlada je pretekli teden premestila številne kve-storje in vicekvestorje, med katerimi je tudi bivši kvestor v Trstu dr. Marzano. Kot je znano je kvestor Marzano že pred časom odšel v Kalabrijo kjer je vodil pobijanje banditizma. Ze tedaj je ves napreden tisk pozdravil njegov odhod iz našega mesta. Toda po nekaj dneh je bilo objavljeno uradno poročilo, da je Marzano še nadalje ostal tržaški kvestor. Sedaj pa je dokončno premeščen v Neapelj. Na njegovo mesto pride dr. Luigi Foresta, dosedanji kvestor v Palermu. Slovenci in vsa demokratična javnost upajo, da se novi kvestor ne bo posluževal metod, ki jih je uvajal dr. Marzano in da se bo raje držal duha in črke Londonskega sporazuma in določil, ki jih vsebujejo Posebni statut. Ustava Italijanske republike in Splošna deklaracija o človečanskih pravicah. Mani udar i Braziliji V Braziliji je v petek izvedel državni udar gen. Teìxeira Loti. Kriza se Je začela, ko je šel na začasen bolniški dopust državni predsednik Cafe Filho. Na njegovo mesto je stopil predsednik jjoslanske zbornice Da Luz, ki je skušal s pomočjo nekaterih vojaških in reakcionarnih krogov izvesti spremembe, ki bi bile onemogočile prevzem predsedniških funkcij s strani novoizvoljenega predsednika Kubi-čeka. Gen. Lott je s $x>močjo vojaških vrhov prisilil na beg Da Luža, ha katerega emsto je bil izvoljen predsednik senata Ramos. Da Luz se je j>o enodnevnem pasivnem odporu vrnil v Rio de Janeiro in izjavil, da priznava novonastali Iioložaj. Na ta način je bil za sedaj preprečen prevrat, naperjen proti Kubičeku, ki je bil izvoljen z levičarskimi glasovi.in tudi s podporo Komunistične partije. Kardelj v Londonu Podpredsednik jugoslovanske vlade Kardelj je sedaj na u-radnem obisku v Veliki Britaniji. Imel je vrs,to važnih razgovorov z vodilnimi angleškimi državniki. Tudi kraljica Elizabeta II. ga je sprejela v avdijenco. Nov trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Poljsko Poljski je pripravljena nakazati Jugoslaviji dolgoročne kredite za nakup opreme za industrijo, rudarstvo in ieleznice Ta teden so se v Varšavi zaključila pogajanja med jugoslovansko gospodarsko dele gacijo in poljsko gospodarsko delegacijo o trgovinski izmenjavi med obema deželama. Pogyanja so potekala v prijateljskem ozračju in obojestranskem razumevanju. Sklenjeno je bilo, da bo vrednost trgovinske izmenjave v prihodnjem letu znašala okrog 14 milijonov dolarjev v vsaki smeri, torej dvakrat več kakor letos. Poljska bo levatala v Jugo- slavijo premog, koks, valjane izdelke, kemikalije, sladkor in stroje in proizvode za široko potrošnjo. Jugoslavija bo izvažala na Poljsko svinec, cink piritni koncentrat, kromovo rudo, barit, les, celulozo, tanin, koruzo, stroje tobak us njeno obutev, galanterije, kon-lekcije ter sveže in suho sadje Ob tej priliki je bil podpisan tudi sporazum o znanst-veno-tehničnem sodelovanju med obema deželama. Sporazum predvideva tudi izmenjavo specialistov, prakso za strokovnjake in ismanjavo znan stveno - raziskovalnega gradiva. Nadalje je bil ob tej priliki podpisan še dodatni sporazum o letalskega prometu, okravna-li pa so tudi vprašanja, ki se nanašajo na turistični promet in sprejeli nekaj tozadevnih sklepov Poljska vlada je izjavila, da je pripravljena odobriti Jugoslaviji kredit z 2 odst. obrestmi in z ugodnimi roki odplačila za pošiljke opreme za živilsko industrijo, rudarstvo in železnice POROČILO TOV. KAGANOVIČA NA PROSLAVI 38. OBLETNICE VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Pod zastavo Marksa, Engelsa, Lenina in Stalin (Ni «ar od koraka sovjetsko ljudstvo naprej k zmagi komunizm Popol Dai ttožnc bdnos Objavljamo v celoti govor, ki ga je imel 6. novembra letos v Moskvi tov• L. M. Kaganovič na svécax ni proslavi 38. obletnice Oktobrske revolucije. I. Tovariši! Lahko rečemo, ne da hi pretiravali, da v svetovni zgodovini ni bilo za usodo- človeštva nič večjega od Oktobrske revolucije. Razredna borba ni nikoli imela tako globokega značaja in val te borbe se ni nikoli dvignil na tako visoko stopnjo kot v oktobru 1917. V buržoaznih revolucijah so ljudske množice, z rokami in krvjo katerih so se te revolucije izvršile, le malo pridobile. Menjala se je le ena oblika izkoriščanja z drugo, izkoriščanje pa je ostalo, ker je ostala nespremenjena izkoriščevalska zasebna lastnina nad orodjem in proizvajalnimi sredstvi. Za uničenje izkoriščanja ni dovolj razumeli, da je nepravično, ni dovolj protestirati proti njemu, ni dovolj delati načrte za socialistično preobrazbo družbe, kot so delali veliki socialisti utopisti. Izruvati je treba korenine izkoriščanja. Prav zato sta velika Marks in Engels podčrtala, da za komuniste «naloga ni v /t premontivi zasebne lastnine, marveč v njenem uničen ju. ne v zatajevanju razrednih nasprotij, marveč v u-ničen ju razredov, ne v izboljšanju obstoječe družite, marveč v izpostavitvi nove družben. Danes, na dan 38. obletnice Velike oktobrske socialistične revolucije se mi, komunisti in vse ljudstvo .Sovjetske zveze ponašamo s tem, da smo častno izpolnili to nalogo velikih učiteljev proletariata Marksa in Engelsa. Po vodstvom boljševiške partije, njenega genialnega voditelja Lenina so proletariat in delovni kmetje uničili družbo veleposestnikov in kapitalistov in njihovo državo, so osvojili sovjetsko oblast, spremenili družbo na v bistvu novi podlagi in u-oti mogočnega gospodar- skega razvoja. Oblikuje se in krepi nov sistem svetovnega social ističnega gospodarstva. Prepričani smo, da bo socialistični sistem kot najnaprednejši zmagaI v tekmovanju med obema sistemoma. Ne dvomimo, da se bo v vseh deželah socialističnega tabora- uresničil leninski načrt socialistične izgradnje. mm lif-Élii1 Kolhozno tržišče v Sovjetski zvezi Oh 38,-letnici Oktobrske revolucije se naše socialistično kmetijstvo predstavlja z novimi zmagami. Kolhozno kmetstvo vztrajno dela za uresničenje nalog, postavljenih od Komunistične partije. Partija je v poslednjih letih sprejela več sklepov in učinkovite ukrepe za napredek kmetijstva; ti ukrepi so že rodili svoje sadove. Setvena površina v ZSSR je v primeri s 1950 narasla za 27 odst., od tega pripada 30 milijonov ha na pre-j neobdelano zemljo. Živinoreja narašča. Sedaj je že za vse jasno, da je koruza velikanskega pomena in ima lepo bodočnost v naši deželi, v prvi vrsti za razvoj živinoreje. V 1955 ne glede na nepovoljnc klimatske pogoje, a v posebno v Kazahstanu, je prav po Idi pridelek na splošno po vsej deželi večji kot v preteklem letu r do 1. novembra je bilo izročenih 129 milijonov podov več žitaric kot 1954. Toda nismo zadovoljni z doseženim, ker sedanje kmetijstvo ne zadovoljuje naraščajočih potreb po življenjskih potrebščinah in surovinah, ki so neobhodno potrebne za povečanje proizvodnje tkanin, obuvala in drugih predmetov za ljudsko potrošnjo. še vedno obstajajo resne pomanjkljivosti v proizvodnji in izkoriščanju poljedelskih strojev in v varčevalni organizaciji dela ter v glavnem v borbi za večje pridelke. Neobhodno potrebno je vložiti vse sile za odpravo obstoječih pomanjkljivosti. V prvi vrsti je neobhodno potrebno povečati pridelke žitaric in tehničnih kultur, uresničiti napredek živinoreje in izboljšati izkoriščanje tehnike. To bo zagotovilo povečanje blagostanja kol hoznikov in zadostitev naraščajočih zahtev dežele po surovinah in življenjskih potrebščinah. Prepričani smo, da bo naš mogočni kolhozni sistem kos tem nalogam. Naša partija in sovjetska vlada sta se tudi 1955 kot prej nadalje brigali za zadostitev ma- terialnih in kulturnih potreb vjetskega ljudstva. Vzporedno z naraščanjem kupne moči prebivalstva in znižanjem cen se je v deželi povečala tudi trgovina. Petletni načrt trgovine na drobno je bil izpolnjen v štirih letih. J oda pomanjkljivosti v trgovskih organizacija!!, kot n.pr. nezadostno preučevanje zahtev in potreb delovnih ljudi ter nepravočasna dobava blaga potrošnikom, ovirajo izboljšanje oskrbovanja prebivalstva. Realna plača industrijskih delavcev in nameščencev je 1955 za 39 odsl. višja kot 1950 in za 97 odst. višja kot 1940, dohodki kmetov (za delovno moč) za 50 odst. višji kot 1950 in zu 122 odsl. Višji kot 1940. Ud 1940 dalje so se za 3,5 krat povečala državna nakažita za socialne in kulturne potrebe, za brezplačen študij in štipendije, 9,a nrezplacno zdravstveno oskrbo in zdravilišča, za plača ne dopuste. 1‘arnja in vlada ne zapirata oči, da na vseh teh področjih se nismo dosegli potrebne ravni, t. j. ravni maksimalne zadostitve materialnih potreb sovjetskega ljudstva. Mi napredujemo z letu v leto iu bistveno je to, da obstajajo v našem sistemu vse možnosti za stalen dvig materialnega blagostanja ljudstva, le možnosti treba uresničiti. Centralni komite in ministrski svet neutrudno delajo za zagotovitev nadaljnega povečanja materialnega blagostanja ljudstva. To se predvsem tiče stanovanjskega vprašanja. V poslednjih petih letih je bilo danih na razpolago 150 milijonov kvadratnih metrov stanovanjske površine. Kljub temu je naša stanovanjska situacija še vedno nezadovoljiva in ena izmed glavnih nalog, ki jih je treba izpolniti v VI. petletnem načrtu, je prav izboljšanje v gradnji hiš. Gradbeniki morajo častno uresničiti to nalogo pred drugimi gradbenimi nalogami. Zmanjšati morajo stroške in izboljšati kvaliteto zgradb. Naša dežela proalavlja 38,-let- Rezultati razvoja našega nacionalnega gospodarstva so zgovoren dokaz velike premoči socialističnega sistema nad kapitalističnim. V razvoju gospodarstva dveh sistemov imamo nasprotujoče indekse. Indeks industrijske proizvodnje kapitalističnega sveta je bil 1954, leta na višini 176 v primeri z 1929 (računajoč viši-'n6 100). Tndekš 'industrijske proizvodnje ZSSR je bil v primeri z 1929, leta 1954 na višini 1785, to je skoro 18 krat več. Povprečni povišek industrijske proizvodnje ZSSR je bil v teh letih za nad pet krat večji kot v kapitalističnem svetu v istem razdobju. Ugotoviti je treba še, da se je v 38 letih naš razvoj izvršil samo v 20 letih, ker se je 18 let prebilo v vojnah, ki so nam bile vsiljene, in v naknadni obnovi. Znamo, da smo do sedaj na drugem mestu v svetu, za Združenimi državami, kar sc tiče splošnega obsega industrijske proizvodnje, da zaostajamo za Združenimi drža-vami iz mnogih vidikov, toda gotovi smo, da bomo z našim tempom razvoja, čim lmdo odpravljene obstoječe pomanjkljivosti. uresničili Leninovo zapoved, dosegli bomo in prekosili Združene države v gospodarskem razvoju, to je v proizvodnji na prebivalca. Sovjetsko socialistično gospodarstvo se razvija po načrtu, brez prekinitev in brez kriz ter brezposelnosti. Združene države so bogate, imajo mogočno industrijo, toda kapitalistično gospodarstvo se razvija muhasto, s krizami. Kapitalistični sistem je. šel preteklih 38 letih skozi tri krize : leta 1920-21, 1929-33 in 1937-38. Po drugi svetovni vojni so bili v gospodarstvu Združenih držav znaku krize v letih 1948-49 in J 953-54. V resnici se ti znaki niso razvili v svetovnem merilu. Toda še danes ni razloga, da bi se lahko govorilo o bistvenem uravnovešenju. Povečanje industrijske proizvodnje v kapitalističnih deželah po drugi svetovni vojni se razlaga predvsem s faktorji, kot sla militarizacija gospodarstva in tekma v oboroževanju, ki sla brez primera v mirovni dobi. Celotna vsota neposrednih vojaških stroškov dežel, ki pripadajo NATO, jc narasla od 18.500 milijonov dolarjev v letu 1946 na 65 milijard v letu 1953. Pred drugo svetovno vojno so te dežele potrosile za oho-rožitev samo 3.400 milijonov dolarjev, to je samo dvajseti del vsote, ki so jo potrosile leta 1953. Ti ukrepi ne rešijo pred kri- zami, marveč jih še bolj po- glabljajo in zaostrujejo vsa protislovja, ki razjedajo kapitalistični svet, predvsem razredna protislovja. Ni slučajno, da je stavkovno gibanje doseglo po drugi svetovni vojni raven, katera je dosti višja kot v predvojnih letih. V' Združenih državah je bilo n. pr. v letih 1945-54 43.700 stavk, ki se jih je udeležilo 27.300.000 oseb, kar je povzročilo izgubo 445 milijonov delovnih dni, v primeri z 20.000 stavkami, 9 milijoni udeležencev in izgubo 142 milijonov delovnih dni v letih 1930-39 Stavkovno gibanje se je pove- Eranciji, Zahodni Nemčiji, Italiji in drugih deželah. Koncem 1954 je bilo v Združenih državah uradno registriranih 3.230.000 brezposelnih in na podlagi sindikalnih podatkov pa je bilo 5 milijonov ljudi brez dela, ne vstevši 13.400.000 poluzaposlenih delavcev. Izkušnja kaže, da nobeno čudežno zdravilo ne more spremeniti zakonov razvoja kapitalizma, more' poravnati naraščajočih protislovij kapitalizma, posebno v njegovi imperialistični fazi. Zaradi tega iščejo najbolj reakcionarni in najbolj razjarjeni imperialistični elementi «izhod» v zaostritvi mednarodnega položaja in v vojaških pustolovščinah. Ti elementi so vplivali in še vplivajo na en ali drugi način na politiko zapad-nih kapitalističnih sil. Kot rezultat tega je nastal v letih 1953-54 izredno napet mednarodni položaj, poln nevarnosti. Dovolj jc, če se spomnimo o a nekatere dogodke teh dveh let : pariški sporazum o reini-litarizariji Zapadne Nemčije in njeni vključitvi v napadalni severno - atlantski blok ; ustvaritev napadalne fronte SE ATI) v jugovzhodni Aziji; sklenitev tur.ško-pakistanskega vojaškega pakta, ki je bil sedaj spremenjen v blok petih dežel, vklju-čivši Iran in Irak in — čeprav hi zgledalo čudno tudi Veliko Britanijo ; vojaški bloki med Zdiuženimi državami in Južno Korejo, med Združenimi državami in kliko Čankajška, ki jo ščiti ameriška mornarica na otoku Taiwan, kateri pripada Ljudski republiki Kitajski, kakor tudi sporazumi med Združenimi državami in Japonsko za okrepitev militarizacije Japonske. Zvesta svoji politiki borbe za mir in koeksistenco med različnimi socialnimi in političnimi sistemi, je Sovjetska zveza skupno z veliko Ljudsko republiko Kitajsko, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Demokratično republiko Nemčije, Albanijo, Ljudsko republiko Mongolije, Ljudsko demokratično republiko Koreje in Demokratično republiko Vietnama vkorakala po poti, ki je nasprotna temu za mir nevarnemu razvoju. Drug za drugim so bili storjeni koraki za zmanjšanje mednarodne napetosti. Danes se splošno priznava da so bili doseženi važni rezultati. Prenehanje sovražnosti v Koreji in konec vojne v Indo-kini sta bila prva velika koraka v tej smeri. Dovolite mi, da opomnim na najvažnejše ukrepe, ki so jih napravile sovjetska vlada in vlade dežel ljudske demokracije samo v prejšnjem letu : Zgodovinski predlogi sovjetske vlade 10. maja 1955 glede znižanja oborožitve, o prepovedi atomskega orožja in odvrnitvi nevarnosti nove vojne. V z postavitev prijateljskih in bratskih odnosov med Sovjetsko zvezo in ljudsko Jugoslavijo in nudaljnji pozitiven razvoj teh odnosov na vseh področjih — političnem, gospodarskem * in kulturnem. To je velike važnosti ne snmo za sovjetsko • jugoslovanske odnose, marveč tudi za utrditev stvari miru, demokracije in socializma. Sklenitev avstrijske državne pogodbe. Obisk v Sovjetski zvezi Ja-waharlala Nehruja in utrditev jetsko zvezo iu republiko Indijo. Obisk v ZSSR prvega ministra Birmanije U Nuja in nadaljnja utrditev dobrih odnosov med Sovjetsko zvezo in Rirmanijo. Sklenitev sporazuma o razvoju odnosov med suverenima in prijateljskima državama — ZSSR in Demokratično republiko Nemčije. Upostavitev diplomatskih od- publiko Nemčije. Podaljšanje za dobo dvajsetih let pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomo-ci med ZSSR in Finsko, Umaknitev sovjetskih čet s področja pomorskega oporišča v Port Arthurju in nadalje ukinitev sovjetskega pomorskega oporišča v Porkkali. To niso navadne diplomatske akcije normalnega značaja, marveč realne, velike akcije so- cialist s bo, vjetske vlade, naše leninske P*1 ta j o 1 lije iu njenega Centralnega t1 (om miteja v borbi za mir. Olii Široke ljudske množice *'lavlji samo v naši deželi, marveč I«1 W/;to/ zelo daleč izven naših mei tije, ifavdušeno odobravajo to pol'1 ki so ko. Ta politika je nadalje*1 «tir i uje politike velike Oktubrd «tov. socialistične revolucije. Wou Napravili smo in delumo 11,11 bori za mir in naravno, ne iz siali Vse sti, kot mislijo glumači impor,l,nir ii lizma, marveč, ker se zavedi naju. mo stalnega naraščanja naše i" tanje čl' in naše sile. Ne svetuje* “orba nikomur, da bi preizkusil fld^azkri moč, tein manj svetujemo tisti1 lik, n ki so jo že poskusili. Nat Mi smo bolj kot kdaj c gotovi neuničljive in vedi lov jet naraščajoče moči Sovjetske *** ^toi in vsega tabora miru. demolì " in cije in socializma. ""'tv, Danes lahko trdimo, da * "'"d sile miru narasle. Moč n«* 'el dov je odločujoča in nar«. re,,oU vključno tisti v imperialist»1" '"“vin deželah, nočejo izgubiti živji' lv6lot nja in trpeti za interese mil1*1 !° ie ristov. Evo zakaj je preudaO1®;1,1 /° ši del buržoazije, sluteč, da 1 ,!°luci njena politika naletela na dletih dno večji odpor narodov, pri*11 '*”0 / na določeno popuščanje me*U /1 '«l. «e«, j Ta,/ lVl Kli mi M tev. Ne bodo nas podprSv „1 *Wa irveč tU^siii Ma narodi Evrope, marveč rodi Azije in Afrike, ki 'Mit ,V( vedno večjo vlogo v svC *u‘b 1«tla-'l«Vr P t Udj Uuvd politiki. Oktobrska revolucija in. «I ga v drugi svetovni vojn1 ^ , vršili zgodovinsko vlogo " p J' voju narodnoosvobodiln1® jj banj v kolonialnih in p°“ »ih deželah Vzhoda, . ^ Po drugi svetovni voj*1*.» * d Ue/i/, mnogo azijskih in afriškm^jCn-1 •...'ft J žel prvič pridobilo sa1® ^ nost. Konferenca v «an ■ i°t'n bila 29 azijskih in afriških de* vršila važno vlogo v bo* gj utrditev svetovnega mirl,;.g sLi„n jetska zveza in naša Par*'-*|, J j vedno podpirali narode ^ - -žel v borbi za svobodo '® (|i visnost in je ter jim b° j,o svojo moralno in politično poro. Prepričani smo, da n° J)t če potovanje tovariša N- 'jjt ganina in tovariša N. ttP v>.i ščeva v veliko Indilo, B11* 1. 0 k.. 1 ščeva v veliko Indijo, «•-- v lil Afnrnnietuti nriStlPVfl*^ G Afganistan U, daljni okrepitvi PrlJ t * T„_, narodov Sovjetske l?"tefdtf' rodi Indije, Birmanije. stana, z narodi Vzh» splošno. nu.tiiv. - .1 Ov Izkušnja mednarodni sov v letu 1955 je doka ^ je stališče Sovjetske j>* 6|l katerem se morajo *P______. Ifw (Nudaljtttnjt nt 3. „ o, *0 bn Parti Iz 'Inki ‘ed Noo Part , Paul : 'rd„ M 'Ves trei Mr, I« s A 'Ves v*er tila N K BTtUit I II. NOVEMBRA 1865 a mi tovariša ila (Nadaljevanje z 2. straniJ •«rodi reševati s pogajanji — Popolnoma potrjeno. Danes obstajajo v svetu vse ^•kuužnošti za prenehanje ithlud-vojne» in za vzpostavitev mi-^Jpuljulmih, stalnih in trajnih Mnosov. Če se hoče to doseči, ^^^noraju biti reakcionarne impe-'ialistične sile prisiljene, da se ie bolj umaknejo in vlade moke P'1 ta j o konkretno zagotovili naro-:ga k' tlom mir. Obračun, ki ga polagamo pro-ce *‘lavljajoč 38. obletnico velike eč H* Oktobrske socialistične revolu-uiti lije, potrjuje ogromne uspehe, poli1 ki so bili doseženi v borbi za ulje*1 »u'r in koeksistenco dveh siste-obril aiov. Gibanje miru napreduje. Narodi utrjujejo svojo enotnost mo '' '' borbi za mir. slab Vsekakor pa tisti, ki cenijo uperi mir in prijateljstvo med narodi, miieiiinajo, da ni razloga za poči-,je/tl'«nje na lovorikah, znajo, da tuje" kor h a za mir terja budnosti, ll n«”«zkrinkanja napadalnih poli-/is/ To seveda ne pomeni, da na-iru f ’» država, ki je bila ustvarjena jo. . 1 Oktobrske revolucije, posre-rdra»1 ‘tuje v notranje zadeve drugih trejša». , Sila, ki vsiljuje revolucijo, je "nperializem sam, ker čim se '•zredna protislovja postopoma ••ostrujejo v notranjosti vsake | «»*0»^.« p.^, z be- »»žele, se delavski razred in de pri odštevanju pa ne. Volodja namreč ni mogel razumeti čemu Je potrebno odštevanje, ko pa le o njegovi rojstni vasi vendar sadja v izobilju. Se trše je šlo pri izpitu iz ruščine in starosto-vanščine. Projesor je vprašal Volodjo, kaj je «libra». Vol od la se je pogumno in samozavestno odrezal: «libra pomeni oko». Zaradi odgovora se je profesor zelo razjezil. Mladega kandidata ie nahrulil rekoč: «zavedajte se, da smo v gimnaziji tn ne na geor-gljskem semnju». Profesor je namreč mislil, da se Vladimir Majakovski norčuje Iz njega, saj v georgijskem jeziku v resnici , >i Revolucionarne ideje ne poz-J|il •»jo meja, gredo po vsem svetu rUj t »tez vizumov in prstnih odtisov, '•■M Ko sta Marks in Engels obja- . d»' ol°C L|l(i «Manifest Komunistične j°' J »«rtije», ni bilo ne radija, ne ra>0^ Hefona, ne letal. Toda nesmrt- vse dele sveta in dtilH Prodrle v - ,, ti P „i '‘e/i delovnih množic vseli de-nor.1, mi. j ,, je tembolj resnično da lorčP les v XX. stoletju. Velike ideji ,Kksa in Engelsa, Lenina m dej»"1 Klina so postavile korenine m*1', Jed množice, zmagale so in. .. pf/ ‘‘o zmagovule. Uočun je kar.»; Xlx. Stoletje - stoletje kap*« epf>/ ['trna, je XX. stoletje * i'ptflk "zmagoslavja socializma in °MoaeTidej je tista ki obra rli,' Lel/ Movne ljudi in se od njih uci. ze * t r,,eba je bilo železne volje, ne-Af/ ^rotljive vere v pravilnost smo-[od» I« stvari, vere, ki se opira na . 'benstveni komunizem, najveeje ib i ^estobe delavskem razredu in d ljudstvu, da se je preno- ,yetS Mn, v teh petdesetih letih slav->0» "• in zmagoslavna pot, ki jo je Partija boljševikov. Izkušnja naše revolucije }e i,,Jel 'jakazala, da dočim stoletna >° ,rbi S zatiranih in izkoriščanih > e 'i 5‘ Snih ljudi ne bi mogla biti r|ija ^hagovita brez proletariata, tu-, tek 'k kadar obstaja delavski raz "in nf "d ne bi moglo biti zmage brez bo >ev°lucioiiarne Komunistične -„o / "brtije, oborožene z naprednim , «ou/com marksizma-leninizma m bo *0i l,c|iio povezane z množicami. Moč naše partije je v njeni 'S. / '^stolli načelom, v tem, da je irifl/iNno z delavci, z delovnimi ljudmi, v žalosti in veselju, uči Shodila naša partija *vt zakaj Via »avjatika ljud- sedami velikega Lenina : «Vanjo verujemo, v njej vidimo um, čast in zavest naše dobe». t e se spomnimo vsega težkega večstoletnega trpljenja delovnega človeka, kakšen je bil navaden človek, kako se je smatralo kot samo ob sebi umevno, da je on «hlapec», ustvarjen od boga v ta namen in obsojen da ostane za vedno tak ; če pogledamo našega sovjetskega človeka, ki je postal kulturno^ napreden gospodar dežele, prežet s čutom svojega dostojanstva in ponosa na svojo ljubljeno socialistično domovino - - bo jasno, zakaj vsi ljudje tako vroče ljubijo in spoštujejo našo veliko Komunistično partij.o. Partija se bliža svojemu XX. kongresu. Vse ljudstvo se pripravlja, da dostojno proslavi kongres. Socialistično tekmovanje na čast XX. kongresa se širi po vsej Sovjetski zvezi. Ljudstvo, partija, njen Centralni komite so prepričani, da bodo sklepi XX. kongresa navdahnili in združili naše ljudstvo za nove in slavne zmage komunizma. Partija pod vodstvom svojega modrega in izkušenega Centralnega komiteja koraka na kongres enotna in monolitna. Enotnost partije z ljudstvom, enotnost sovjetskega ljudstva, bratsko zavezništvo z vsemi deželami ljudske demokracije in prijateljstvo delovnih ljudi vseh dežel : to je mogočna sila, ki je ne bo mogel ukrotiti noben sovražnik, sila, ki bo pohodila vse ovire na svoj poti k zmagi miru in socializma. Tovariši ! Oktobrska revolucija je živa, mogočna manifestacija velikanske energije ljudstva, nabrane v teku stoletij, ki izžareva svojo silo za bodoča stoletja. Opazujoč vsako leto pot borbe, ki je bila že prehojena, črpamo iz tega globokega vira ljudske energije, ustvarjalni polet in modrost, novo silo za nadaljno borbo, za bodočnost, za bodoče zmage komunizma. Pod zastavo velike Oktobrske socialistične revolucije, pod zastavo Marlesa, Engelsa, Lenina in Stalina, pod vodstvom Komunistične partije in njenega Centralnega komiteja, smo beležili in bomo beležili zmage, koraka. U smo in bomo še dalje korakali naprej k popolni zmagi t kemunitma. povedanih letakov. Kilub teroriziranju ni zdal nikogar, četudi je bit še zelo mlad. In prav zaradi njegove mladosti so ga morali kmalu izpustiti na svobodo. olaoma druga čen učinek kot pa v Sibiriji. Podnebje bi ohladila ln tako omogočila, da bi se na velikanski površini, ki obsega preko dva milijona kvadratnih kilometrov naselilo na milijone ljudi. Kljub temu, da bi bil ta načrt izvedljiv s pomočjo sedanje tehnike in atomske sile, ga je vendar francoska vlada zavrnila kot «utopističen načrt», obenem pa je izjavila, da obstaja drug načrt o namakanju Saharske puščave. Obstajajo še drugi načrti za ublažitev mraza na severnih predelih zemeljske oble. Znanstveniki menijo, da bi se dalo s jKimočjo atomske sile stopiti večni led na teh področjih. Sovjetski učenjaki so že napravili nekaj tozadevnih poskusov. Američani se ukvarjajo z načrtom, kako bi ublažili podnebje prostrane Groenlandije, kamor bi se lahko naselili ljudje in kjer bi nastala rodovitna žitna polja. Seveda bi uresničitev teh načrtov imela tudi svoje negativne posledice. Ako bi izginil večni led v polarnih predelih zemske oble, bi se zlasti v Evropi pa tudi v drugih celinah znatno spremenilo podnebje. V Evropi bi namreč zavladalo izredno suho in vroče kajti v znatni meri bi se zmanjšale tudi padavine. VODA ZA IZOLACIJO TOPLOTE Lastniki neke tovarne v Avstraliji so prišli na svojevrstno zamisel. Na strehi so zgradili čez vso površino nekak rezervoar, v katerem se nahaja voda 15 cm visoko. S tem hočejo doseči izolacijo toplote. Poleti namreč voda odbija sončne žarke .pozimi pa omejuje izgubljanje toplote. VSEBINA DRUGEGA POG’ AVJA — Smrekarjev Anton je sredi pon donnei s'arega urasnarja tn ga povabil na svoj voziček, tsrašnar je bil nekoč premožen kmet, a je s slabim gospodarjenjem tn z neprestanimi pravdami skoraj vse zapravil. Zdaj se je pečal z mešetarštvom na semnjih. Posestvo je prevzel njegov edini sin, ki pa ni bil njemu p' av nič podoben. Med potjo se je Brašnar ponujal tuai Smrekarju za mešetarja, a ta Je ponudbo odklonil. III. C» men j v kakem slovenskem \ trgu ali večji l j vasi je prebivalcem v okrožju imeniten ilan ter ima nekaj prazničnega. Veseli se ga kmetič, ki je pred letom mlade voliče kupil, lepo poredil in opasel, ter je upe 1 na la dan za lep dobiček prodati. Veselč se ga otroci, ker vedo, da jim mati, ki je šla kuhinjske in p ražnje obleke kupovat, prinese meden štrukelj, rdečo trobentico in še kaj lepega. Veselč se ga naposled tudi odrasli mladeniči in dekliči, ker mogoče se jim je mnogo pogovoriti med seboj, kar se ne da vselej in povsod. Smrekarjeva Franica je bila tudi napravljena v semenj, in sicer ne zaradi kakega izmed snubačev, katerih je imela obilo, nego ker je mati hotela, da nakupi te in one stvari za hišo. «Ne pozabi mi šivalnik ! » zakliče precej debela mati Smrekariea in radostno gleda za lepo, nedeljski oblečeno hčerjo, ki stopa doli po vrtu. «Vem,» odgovori dekle. «Da veš, očeta poišči in se z njim domov pripelji. Če ga ne boš priganjala, zaostane pri pijanih in bo gotovo ponoči domov hodil. Le priganjaj ga, da kmalu domov prideta.» «Bom že.» Mati gre v vežo nazaj, hči krene po stezi, po bližnjem pešpotu proti trgu. Fraaiea j« bila *di»i etrek Sas rokerjevega Josip J ur Mi» SOSEDOV SIM Antona. Vsi drugi so mu bili v dolinskih letih pomrli. Dal jo je bil dve leti v mestno šolo, da sc je izučila brati in pisati in kar je dekletu potreba vedeti. Težkih kmečkih del je "sicer ni silil delati, vendar je morala znati vse in biti povsod, zakaj oče je dejal : 'gospodinja ni pridna, če samo gleda, kako drugi delajo in vedno doma čepi.’ Ljudje, ki so jo tako večkrat pri kakem delu videli, so govorili : ‘la menda, ne ve, da bo toliko in toliko tisočev imela, da bi lahko sedela v senci.’ Kakor vse matere rade svojim hčeram življenje lgj.šajo in jih obvarujejo pred preobilnim trudom, tako tudi Smrekariea ni bila zadovoljna, da bi njena Francika bila tako ženjica kakor druga dekleta, ki nimajo takih roditeljev. Ali Anton, njen mož, je ob takih prilikah, ko jc mati kaj pogodrnjala, s peto ob tla udaril in rekel : «Tako čem imeti!» In žena je vedela, da nu to ni več nobene pritožbe. Franici in njenemu značaju pak je bila la očetova volja važna. Delo in tovarištvo z ubožnejšimi deklici in mladeniči sta jo hranila tiste puhle prevzetnosti, ki le prevečkrat prelisti otroke bogatih roditeljev proti manj imovitim. Enako poslovanje, enaka usoda na« uči, da smo v»i ljudje, da «o vnanje irrite ali manj srečne razmere farne slu- čajne ler da se mora človek ceniti sam po sebi. Govorila je rada z vsakim in o vsaki stvari. Zatorej so jo ljudje radi imeli in celo stare ženice, ki ves svet obgodrnjajo, niso vedele ničesar slabega o njej povedati, razen tega morda, da ji ni noben snubač po volji, akotudi si ima kaj izbirati iz tolike množine, kar se jih je še oglasilo. Ni samo ogromna imovina, katero je imela Franica pričakovati, vlekla snubače v Smrekarjevo hišo ; deklica s črnimi očmi in lepim okroglim obrazom, kakor se ne najde povsod, z nekoliko zajetno, ali pravilno vzra-stjo gibčnega života bila je sama na sebi vsakega poštenega ženina vredna. Ko je tako po poljski stezi šla, z belo, na voglih rdečo vezeno ruto v roki, šumela je njena napol svilena obleka, prepelica je v detelji prepelela, škrjanec pel visoko nad zelenim žitom, a ona sama je bila zamišljena, kdove v katero misel. Ni tedaj takoj slišala, da nekdo za njo koraka, da jo je že dvakrat zaklical. «Zakaj tako hitro?« Obrne se, in videč, da je mlad znanec, pravi : «Greš tudi v semenj, Stefan? Le naglo slopi, da pojdeva skupaj.» « Ze od daleč sem te klical, pa ai danes teke eiibni, da nisi betela peiekati.» «Nisem te slišala, res da ne.» «Ali smem stric tebe iti?» «Saj nisva v jezi, kakor jaz mislim. Prepirala se nisva še nikoli in zalega ti menda jaz nisem storila, ti meni ne. Zakaj bi tedaj skupaj ne. hodila? Vsaj naju ne bo strah, ker sva dva, in lahko si pomorevo, ko bi prišla sila; ali ne?» pravi deklica. «Takega strahu, dejal bi, da ni, da bi mi tebe vzel ; spogledala bi se poprej!» odgovori mladenič in veselje mu sije z obličja. IV. eden človek je ta Stefan. Zna se mu, da . gleda nekaj na obleko. Lepo sukneno kamižolo nosi, črne irhaste hlače se ga dobro oprijemi jejo, svilena ruta je vrhu ga-metovega brezrokavnika okusno zavezana za vratom, in klobuk iz zajčje dlake predrzno sedi vrhu lepega čela ; izpod klobuka padajo precej dolgi, kodrasti, črni lasje ; pod nosom je malo brk: skratka ves drugačen je od svojega očeta — Brašnarja. Po svojem očetu ni Stefan imel nobene druge lastnosti nego telesno velikost. Moč, širjavo čez pleči in lepo vzrasle ude mu je dala narava ; po materi, ki mu je bila v njegovem štirinajstem letu umrla, pak je nasledoval poštenost, dobro arce in še mnogo dobrih duševnih lastnosti. šele dvaindvajset let star, bil je ie dve leti samostojen gospodar, odkar je namreč bil njegov zapravljivi oče prisiljen, odstopiti mu svoje nepremično imetje. Da to gospodarstvo ni bila posebna sreča, je lahko razumeti. Dobil je opuščeno zemljišče, nobenega repa v hlevu in kup dolga, od katerega je bilo treba obresti plačevati. Oče je živel od njegovega dela, a sam je redko za orodje prijel. (Sloji četrto nodoljoionjrj STRAH A DELO 10. SOTBMBRÀ 866 Konferenca o tržaškem pristanišču (Nadaljevanje s 1. strani) Načelni« jugoslovanskega ,.d posians va dr. Jelič je poudaril, da predstavlja dvostranski sporazum med Italijo in Avstrijo o ureditvi železniških urit' na progi Trst-Trbiž, di skrtminacijsko ravnanje na račun drugih železniških zvez med Trstom in zaledjem. Zahteval je pojasnil glede ustanovitve avstrijskega predstavništva v Trstu in italijanskega na Dunaju. Izrazil je začudenje, kako je to mogoče, da sta v eni osebi združeni funkciji ravnatelja proste cone in ravnatelja Javnih skladišč. Na predlog češkega delegata sta bili na tej seji ustanovljeni dve tehnični podkomisiji, ena za železniška vprašanja in druga za ostala gospodar ska vprašanja, tako da bo delo konference bolje napredovalo. Kakšen bo rezultat konference. je danes še težko reči. Londonski «Times» je že pred nekaj dnevi napovedal, da bo konferenca brezuspešna. List trdi, da je zgodovina obrnila ■ hrbet tržaškemu pristanišču. Vendar pa so to nedvomno vse preveč pesimistične trditve, fino pa je gotovo, namreč, da •a k o bi upoštevali predloge, ki sta jih postavila zlasti češki in madžarski delegat, bi se prav gotovo znatno okrepil promet v tržaškem pristani šču. Na četrtkovi seji je ntadžar ski delegat Zeley sprožil predlog, naj bi ustanovili poseben mednaroden organizem, ki bi imel nalogo, da preučuje ta' lifne in konkurenčne ukrepe severnih pristanišč« in Reke, Načelnik jugoslovanske de • legacije Jelič je za tem raz vil tezo o internacionalizaciji pristaniške uprave. Poudaril j e tudi, da tržaško pristanišče mora dobiti mednaroden statut; uprava pristanišča pa bi movala biti poverjena posebni komisiji, ki bi jo sestavljale vse zainteresirane države. Jelič je predlagal tudi, naj bi vse države v zaledju bile deležne enakih ugodnosti na italijanskih železnicah, kot pa jih je dobila pred nedavnim Avstrija. Veleposlanik Carrobio je zavrnil ta predlog, trdeč, da je v protislovju z določili londonskega sporazuma, s katerim je bilo potrjeno, da je nespre-jenvjiv prav tisti del določil mirovne pogodbe z Italijo, Jci se nanaša na internacionalizacijo pristaniške uprave. Isto je z ai tem ponovil tudi predsednik konference Carandini. Načelnik češkoslovaškega odposlanstva dr. Ceh je sicer soglašal s predlogi, ki sta jih postavila madžarski in jugoslovanski kolega, le da je predlagal naj bi se namesto stalne mednarodne komisije sestajala posebna posvetovalna komisija, ki bi razpravljala o vprašanjih, ki se nanašajo na konkurenco Reke in severnih pristanišč. Italijanska delegacija je obljubila, da bo ta predlog pre učila. Dobri izgledi za rešitev vprašanja suspendiranih v ČRPA Jutri konferenca poslanca Barbieri Kaj pravi ravnateljstvo ladjedelnic - Odgodena stavka v Felisegyju - Odpasti v tečajih za strokovno prensposobitev V torek so na Uradu za delo razpravljali o problemu suspendiranih delavcev v GRDA, oziroma v ladjedelnici Sv. Marka, kjer je še danes precejšnje število suspendiranih. Predstavniki ravnateljstva ladjedelnic so iznesli svoje stališče in povedali, da bo treba v prihodnjih mesecih zopet susoen-dirati nekaj delavcev in sicer v Tovarni strojev in pri Sv. Roku. Za suspendirane pri Sv. Marku pa so — kot so povedali predstavniki GRDA — dobri izgledi, da jih bodo postopoma in v doglednem času lahko zopet sprejeli v proizvodnjo. Za kakih slo suspendiranih delavcev pa namerava ravna teljstvo ustanoviti posebne tečaje za strokovno pre usposobitev, kar bi jim omogočilo, da se usposobijo y drugi stroki, ki bo lažje prišla v poštev za ponovno vključitev v proizvodnjo. N,a vsak način je sestanek pokazal, da je mogoče .najti izhod za ugodno rešitev perečega vprašanja suspendiranih, ki se vleče že več mesecev. Delavci, ki posečajo tečaje za strokovno preusposobUev, so stopili v agitacijo. Čeprav je vladni komisar še pred otvoritvijo teh tečajev zagotovil, da ne bo nihče odpuščen, je bi lo prejšnji teden vseeno odpuščenih iz tečajev 32 delavcev Delegacija prizadetih delavcev je bila te dni pri predstavnikih raznih političnih strank, ki so bili postavljeni na te koče o odpustih. Predstavnik PSDI se je izjavil proti odpustom, dočim se ostali niso i-zjasnili. Delegacija je bila tudi pri škofu, ki je izjavil, da se bo zavzel pri merodajnih oblasteh za ponovno zaposlitev odpuščenih. rile prinesle deiavcem precejšnjo materialno izgubo — približno 7000 lir na mesec — je tako enostransko odločanje v nasprotju z obstoječimi sporazumi in delovno pogodbo. Zato so se vsi delavci postavili takoj v odločno obrambo svojih priborjenih pravic. Odločen in enoten nastop je prisilil ravnateljstvo, da je pri stalo na pogajanja. Kot zgieda je v načrtu o-snutek odloka glede dokončne ureditve položaja nameščencev bivše ZVU, ki pa naj bi bil docela neugoden za nameščence, ker jih pušča še dalje v stanju negotovosti. V zvezi s tem je Delavska zveza - GGIL V posebnem proglasu zavzela stališče, naj se s strani merodajne oblasti spoštuje zakon, ki je bil izglasovan v korist nameščencev bivše ZVU. ludi kar se tiče gornje de lovne kategorije, je slednja prejela pred letom dni — to je ob prihodu nove uprave — nešteto zagotovil in kar najbolj rožnatih obljub, ki se pa niso izpolnile. Po enem letu so namreč člani civilne policije in vse osebje prejšnje okupacijske uprave, še vedno v položaju negotovosti kar se tiče službe. šega zemljišča, ki je last nekega Coena. Načrti za novo oljarno so sicer že gotovi, ni pa še določeno, kdaj se bo začelo delo. Občinski odbor se namreč še pogaja z ustanovo, da bi dosegel za zemljišče čim višjo ceno. Nova oljarna bi nedvomno mnogo pripomogla k razvoju gojenja oljk, prihranila bi predvsem mnogo dela in truda. Poleg tega pa bi bil proizvod večji in kvalitetno boljši. Edini stiskalnici v Boljuncu in Mačkovljah sta že zastareli in zahtevata zato mnogo napornega dela. V novi oljarni pa bi lahko predelali 10 ton oljk dnevno in dobili pri vsakih 85 kg oljk približno 7 litrov olja več, kot ga dobijo s starimi stiskalnicami. *53® mmt Jutri, v nedeljo 20. t. m. ob 10.30 bo v dvorani v ul. Tiziano Vecchio št. 6 zanimiva konferenca, ki jo organizira Združenje «Trsk-ZSSnn. Poslanec Orazio Barbieri, glavni tajnik Združenja «lta-lija-ZSSR» ho govoril o možnostih in potrebnih prizadevanjih za izboljšanje odnosov med Italijo in Sovjetsko zvezo. Proslave Oktobrske revolucije V sredo, 23. t. m. ob 20. uri bo v kinodvorani v «BOLJUNCU slavnostna proslava Oktobrske revolucije. Po govoru bo nastopil tudi domači pevski zbor. Predvajan bo s< letski barvni film «Pogumni možje» Slična proslava bo v četrtek 24. t. m. ob 20. uri tudi v DOLINI, kjer bo imel slavnostni govor župan tov. Dušan Lovriha. Na proslavi bo nastopil domači pevski zbor «Valentin Vodnik». Za uspešen zaključek kampanje nabiranja prispevkov Kampanja nabiranja pri-1 Podlonjer 700, sekc. Prosek spevkov za demokratičen tisk 3e zaključuje. Zato je nujno | potrebno, da pošljejo sekcije in celice še preostale bloke in nabrane zneske osrednji upravi. V teh dneh pred dokončnim zaključkom kampanje, naj tovariši poiščejo še druge simpatizerje in podpornike našega tiska, pregledajo naj, kje še obstajajo možnosti za pobiranje prispevkov, da bomo tako tudi letos zaključili kampanjo z uspehom. Sekcijam, ki so do sedaj presegle cilj, se je prejšnji teden pridružila še Magdalena. V letošnji kampanji so se posebno dobro izkazale sekcije Milje, Sv. Jakob, Skedenj, Magdalena, Sv. Ivan, Prosek in Zgonik. Dostavljeni so bili naslednji zneski; sekc. Pončana 5730, sekcija Magdalena 8.150, cel. Trije junaki s Kolonkovca 835, sekc. Skoljet 1.100, sekc. Sv. Ana 2.550, od teh 1350 lir nabral Gotti Emilio, sekc. li.550, Piego «Rudi 300; sekc. Sv. Ana: cel. Jenko 5.000, Ca-priglione 500; sekc. Pečar ti.350, sekc. VOM 800, sekc. Magdalena l.'07-O, Opčine 4.120, Bane 1200; Skedenj: cel. Žerjal 350, cel. Plesnik 350, cel. Piego 1.300, Kermac 500; sekc. Sv. Ivan 700; Acegat: Genova 100, potujoče osebje 3.850, Bellini 350, na prazniku tiska 2.800; sekc. Tomažič: cel. Val-demarin 2.450, cel. Bersa 1.330 cel. Lutmann 900, cel. Castagna 1.250. Odloki vladnega komisarja TRŽAŠKI OBČINSKI SVET ZOPET ZASEDA Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata št. 30, ki je izšel 22. okt., prinaša besedilo raznih odlokov dr Paiamare, ki raztegujejo na Tržaško ozemlje sledeče zakonske ukrepe, ki so že v veljavi v Italijanski republiki: Ministrski odlok z dne 18. 7. 1955, s katerim se odpiše davek ha proizvodnjo od sladko-1 ja za sladoled, namenjen za izvoz. Medtem je vodstvo tečajev preklicalo v sredo pet odpustov. Pričakovati je, da bo to storjeno tudi glede ostalih. Ce je vladni komisar svojčas izjavil, da ne bo nihče odpuščen iz tečajev, naj torej tudi drži dano besedo. V četrtek bi morali stopiti v stavko delavci v ladjedelnici Felzsegy. Stavko pa so v zadnjem trenutku preklicali, ker je ravnateljstvo popustilo spričo njihovega odločnega stališča. V Felzsegyiju je hotelo namreč ravnateljstvo uvesti nove tarife za akordno delo in to brez predhodnega posvetovanja s tovarniškim odborom. Poleg dejstva, da bi nove ta V kamnolomu Škrbec na Novi cesti so bile te dni volitve za sindikalnega zaupnika, kjer beleži Delavska zveza - GGIL novo zmago. Za DZ-CGIL je glasovalo 7 delavcev, Delavska zbornica je prejela dva glasova. Tudi v delavnici Pizzul v Nabrežini beleži Delavska zveza - GGIL zmago s 15 glasovi proti 4, ki jih je prejela Delavska zbornica. U diskusiji ustanovitev odbora za «ramo gospodarstva Protest tov. Pegasei ja zaradi neupoštevanja volje občinskega sveta. Preozko zastopstvo našega mesta na konferenci o tržaški luki v Rimu Po daljšem odmoru se je v koristi Trsta na konferenci. Načrt za novo oljarno v Ricmanjih Na zadnji seji dolinskega občinskega sveta se je med drugim omenilo, da nameravajo v Ricmanjih zgraditi novo moderno oljarno. Zamisel je nedvomno dobra in koristna. Kot smo že pisali, bi oljarno zgradili z izkupičkom prodaje približno 94 tisoč kv m zemljišča, ki je last srenje v Ricmanjih in. Dolini. Po načrtih bi izkupiček prodaje zemljišča, ki ga bo kupila Ustanova za industrijsko pristanišče, polno-ma kril stroške gradnje oljar-pe. Ostalo bi celo še nekaj denarja za nakup drugega manj- Teze za kongres partije napotilo [za Intenzivnejše delo V prejšnji številki «Dela» smo objavili teze za kongres partije, ki bo februarja meseca. Teze so važen dokument, ki so ga kolektivno sestavili vodilni organi in v katerem so nakazane smernice, da se s skupnimi močmi rešijo težka gospodarska vprašanja našega mesta. Tovariši imajo dovolj časa, da diskutirajo o tezah, jih razširijo in izp mjo, predvsem pa, da jih povežejo z vsakodnevnim delovanjem naše partije. Kampanja za obnovitev izkaznic in rekrutacijo je v polnem teku. Obnoviti je treba čimprei izkaznico partije vsem "tovarišem, vsem mladim komunistom Tudi ko smo obnovili vse izkaznice, se s tem ne moremo in ne smemo zadovoljiti. Treba je poiskati novih sil za partijo, ki je številčno še vedno šibka, upoštevajoč možnosti za razširitev in važne naloge, ki jih naši partiji narekuje današnji položaj. Partija moža dobiti pravi značaj množične partije. Prizadevati si mora s stalno kampanjo rekrutacije. da poveča število članov. Številčna okrepitev je eden izmed pogojev za izboljšanje povezave s ši-rok.mi ljudskimi množicami. Uspehi, ki jih je naša par-tja dosegla v težkih borbah, nam omogočajo uspešno akcijo v rekrutaciji. V teh letih si je partija pridobila vedno večji ugled in simpatije v širšem krogu prebivalstva. Zato imajo tovariši ugodne pogoje, da poiščejo v teh krogih demokrate in delovne ljudi, ki so pripravljeni pristopiti v naše vrste. To je danes poglavitna naloga, ki je ne smemo podcenjevati. Letošnja kampanja obnovitve izkaznic in rekrutacije nam mora pomagati, da premostimo resno pomanjkljivost v iiogledu številčne moči partije. Važna politična in organizacijska naloga je tudi obnovitev sekcijskih in celičnih komitejev. Skrbno in. dobro je treba prej pripraviti celi- čne in nato sekcijske plenume, kjer bodo imeli vsi tovariši možnost diskusije. Na teh plenumih bomo razpravljali o tezah za kongres, ki jih pa moramo jwvezati z vprašanji, ki zanimajo določeni okraj, vas ali tovarno. Ne smemo pozabiti, da se bližajo upravne volitve. Nedvomno bo to važna in velika borba, ki nas ne sme najti nepripravljene. Druge stranke se že pripravljajo. Zato je naša naloga, da pazljivo preučimo položaj v našem okraju ali vasi, pregledamo, kakšno je razmerje sil, kakšne so posledice krize na političnem in gospodarskem področju in kakšne so potrebe množic. Ta analiza nam bo služila za sestavo delovnega načrta. Pri tem nam bo mnogo koristila preučitev tez za kongres. Da bomo lahko šli na volitve dobro pripravljeni, je potrebna aklivnai, dinamična in živahna partija, s svojim jasnim in istočasno preprostim programom, ki ga mora spoznati vse ljudstvo. Komunisti morajo največ prispevati k pripravam na sindikalno konstituanto, ki je za tržaško delovno ljudstvo izredno važen dogodek. Tovariši morajo biti aktivnejši v sindikatih, med delavci, ki so še neorganizirani, v tovarnah in na vseh deloviščih. Postati morajo aktivnejši tudi v vseh gospodarskih borbah. Le tako bodo lahko uresničili točke v tezah za kongres, ki ne smejo služiti samo za preučevanje, marveč tudi za konkretno delo in akcijo. torek tržaški občinski svel končno sestal. Čeprav je bila seja posvečena skoro v celoti interpelacijam, ki so jih postavljali razni svetovalci, je prišlo vendar le na dnevni red tudi važno vprašanje ustanovitve odbora za obrambo tržaškega gospodarstva. Kar se tiče omenjenega odbora, je bilo sklenjeno, da se predstavniki poedinih skupin sestanejo v petek, ko bi se morali končno sporazumeti glede imenovanju članov odbora, ki naj zastopajo vse politične skupine. Naši svetovaici so postavili vrsto važnih problemov, kot odpuste v tečajih za strokovno preusposobitev, ki ga je postavil tov. Radich. Slednji je tudi predlagal intervencijo župana pri ravnateljstvu GRDA zaradi nečuvenega disciplinskega ukrepa proti delavcu. ki je s kratkim govorom počastil spomin padlih iz ladjedelnice Sv. Marka. Na torkovi seji so bila spro žena še druga vprašanja glede službe nameščencev bivše ZVU, ponovne premestitve v Trst central nekaterih zavarovalnic, neupravičene rekvi-zicije travnikov «Hudo leto» in stanovanj za neporočene in vdove. Občinski svet se je zopet sestal včeraj zvečer. Iz tehničnih razlogov, bomo o seji poročali v prihodnji številki. Tov. VVelssova Je sprožila dva problema in sicer glede 34 družin, ki so zasilno nastanjene v ul. Bellosguardo, od katerih zahteva občina pretirano visoke najemnine. Razen lega je postavila tudi vprašanje preselitve nekaterih razredov osnovne šole na Čamp« Elisi v šolo ul. Foscolo. Tov. Bernetičeva je opozorila ožji odbor na nujno potrebo, da se popravi in uredi cesta in tudi stopnjišče, ki vodita iz Vrdele na bazovsko cesto. Predlagala je še na.i se postavi na trg Valmaura mestnega stražnika, ki bo urejeval promet, da se tako preprečijo eventuelne prometne nesreče. Naj omenimo Se odločen protest tov. Pogassija glede zastopstva tržaške občine na mednarodni konferenci za luko. Občinski svet je svojčas izglasoval, da se pošlje na to konferenco tudi in predvsem njegovo zastopstvo, Zupan in ožji odbor pa sta, kot običajno, prezrla voljo občinskega sveta. Na konferenco je bilo namreč poslano samo zelo ozko zastopstvo gospodarskih krogov. Po mnenju Bartolija naj bi to zadostovalo za obrambo Zdravstveno stanje v oktobru Iz mesečnega poročila zdravstvenega in higienskega urada izhaja, da se je v oktobru rodilo v tržaški občini 198 otrok, o.d katerih 5 mrtvoroje nih. Umrlo je v oktobru 214 oseb Bilo je torej 53 več mrtvih kot pa rojenih. Kar se tiče zdravstvenega stanja so podatki naslednji: 7 primerov davice, 76 primerov škrlatmke, 17 primerov tifu-zne mrzlice, 8 primerov ošpic, 36 primerov noric, 4 primeri otroške paralize, 1 primer tetanusa, 2 prjmera trahoma, 1 smrtni primer meningitisa, 1 primer paratifusa in 1 primer srbečice. Vi zdravniških ambulantah so pregledali v oktobru 10.296 oseb, na domu so zdrav-niki pregledali 401 osebo. Bol ničarke so nudile prvo pomoč vo skupina 63 tržaških izseljencev za Avstralijo. V torek so se izseljenci vkrcali na ladjo «Aurelia», ki je še isti dan odplula iz Genove. V skupini je bilo 9 družinskih poglavarjev s 24 družinskimi člani, tri ženske in 27 neporočenih delavcev. V ponedeljek zvečer je odšla vlakom v Genovo še druga skupina 45 izseljencev, ki se je v torek vkrcala na «Aurelio». Na žalost se val izseljevanja s tem nikakor ni končal Iz Trsta bo namreč odšlo 27 novembra še nadaljnjih 200 izseljencev. Računa se, da se je ao sedaj izselilo lz Trsta kakih 7.000 oseb, to je približno 5 odst. celotnega števila Tržačanov, ki so za delo s po sobni. [Tržaške raznašalke v Firencah Odlok predsednika republike št. 876 z dne 7; 10. 1955, ki spreminja tarifo cen za nadrobno prodajo g,ede nekaterih vrst kuhinjske soli. Odlok predsednika republike št. 766 z dne 30. 6. 1955 o decentralizaciji siuzbe ministr-1 stva za javno šolstvo; prenesejo se v pristojno uradovanje na rektorje univerz, ravnatelje višjih šol in šolske nadzornike številni ukrepi, ki se tičejo asistentov in rednih rektorjev šol ter vodstvenega in učnega osebja srednjih šol. Z nadaljnim odlokom je vladni generalni komisar spremenil ukaz ZVU št 80 z dne 17. 5. 1951, ki se tiče določil za posojila srednjim in malim podjetjem. Po tej spremembi je predložiti prošnje za posojila posebnemu oddelku za posojila pri «Banca Nazionale del Lavoro», rešuje jih pa komisija, ki jo imenuje vladni generalni komisar in ki jo sestavljajo po en predstavnik sledečih ustanov: Banca Nazionale del Lavoro, Ravnateljstva za državni zaklad, ravnateljstva za proračun in finance, ravnateljstva za industrijo in trgovino, Centra za gospodarski razvoj in dva predstavnika za kategoriji malih in srednjih industrijskih podjetij. SOŽALJE — Tovariši iz celice pri Acegat izrekajo globoko sožalje tovarišu Bruno-tu Zorn in družini, ob bridki izgubi ljubljene matere. Sožalju se pridružuje naše uredništvo. V dneh 12. in 13. novembra se je vršilo v Firencah vsedržavno zborovanje najboljših raznašalk znane revije naprednih žena «Noi donne». Na zborovanju je bilo zastopanih 15.000 raznašalk iz vseh ' pokrajin Italije. Prisotna je bila ludi delegacija 16 raznašalk iz Trsta, ki jim je bilo to zborovanje nadvse dragocena šola za njihovo nadaljnje delo v širjenju listov «Noi donne» in «Naš list» in propagiranja ideala ženske emancipacije in ustvaritve novega sveta, v katerem bodo odpravljene vse krivice, revščina in brezposelnost ter bo zavlada' mir in bratstvo med vsemi narodi. Prvi dan je imela na jutranjem zborovanju glavno poročilo generalna tajnica Zveze italijanskih žena posl. Ro etta Longo. Govornica je analizira, la ogromen napredek, ki ga je napravilo žensko napredno gi banje v zadnjih desetih letih ter podala nekaj dragocenih nasvetov, da bi revija «Noi donne» prodrla med vse ženske množice in jim postala voditeljica v njihovi borbi za lepše življenje. Sledila je zanimiva diskusija, v kateri so žene iz najrazličnejših krajev Italije iznesle svoje izkušnje, težave in uspehe. Poleg izobražene profesorice ali učiteljice je spregovorila preprosta tovarniška delavka, gospodinja in kmečka žena iz najbolj zapuščenih predelov južne Italije. Diskusija je pokazala ka ko globoko je že prodrlo v zavest žena vseh slojev spoznanje sile, ki jo žene predstavljajo in možnosti, da se z eno tno borbo marsikaj spremeni in izbojuje ženi in materi častno mesto v družbi. V okviru tega srečanja so sc vršile še druge «lepe in koristne manifestacije. V soboto zvečer so v «Palagio di Parte Guelfa» napredni pisatelji in kritiki osvetlili lik šestih junakinj iz raznih novejših romanov v katerih nastopajo resnične žene novega tipa in ne lutke, kot jih opisujejo nazadnjaški pisatelji. Večer je bil nadvse zanimiv in poučen. Drugi dan je bila zaklju na manifestacija v gledališču «Niccolini». Odgovorna urednica «Noi donne» dr. Maria A. Macciocchi je pred ogromno množico žena govorila o velikem pomenu edine napredne revije v Italiji, ki se bori za emancipacijo žene, zato, da vzgoji novo.'' ponosno ln zavedno ženo, kateri naj bodo odprta, vsa vrata in ki naj prispeva k izboljšanju življenja vsega naroda. Sledila je nagraditev nekaterih zaslužnih žena in najboljših raznašalk, med njimi 76-letne tržaške raznašalke Renate Cellari od Sv. Jakoba. Slovenke, ki smo bile v tržaški delegaciji, smo se vrnije v Trst še bolj prepričane, da imamo v Zvezi, italijanskih žena, v raznašalkah in neštetih bralkah napredne revije «Noi donne» velike prijateljice, ki čutijo kot me in nas bodo zato vedno razumele ter nas podpirale v naši borbi za uve. ljavitev vseh naših pravic. M. CESARJEVA V četrtek prejšnjega tedna si je vzela življenje 85-1-etna Matilda Drago vd. Orso iz ul. Petro-7.260 "osebam v" predzakonsko | n io 11. Okrog 7. ure je skočila „„„ , , . ' „„ _rl,|A I skozi okno ter padla na dvori- posvetovalmco so prišle prvič * .... . , , , , ... , : . šče, kjer je obležala. Izdihnila na pregled 3 osebe. Šolski zdravniki so pregledali 5.096 učencev ter jih zaradi nalezljivih bolezni odstranili 43. Ponovno so pregledali 1-387 učencev. Organi higienskega komisariata so zaplenili 12 kg mesa, 241 kg rakov in školjk, 158 kg svežih rib, 1 kg slaščic, 350 kg svežih gob, 2 kg masla, 21.531 kg svežega sadja in 7.275 kg povrtnin. Zopet 100 izseljencev za Avstralijo V soboto zvečer je odpotovala z vlakom iz Trsta za Geno- ITAiLIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem: Atalanta - Spal 4-3, Bologna -Inter 2-3, Juventus - Genova 1-0, Lazio - Torino 0-1, Milan - Lanerossi 0-0, Novara - Fiorentina 1-1, Padova - Triestina 4-0, Sampdoria - Napoli 3-0, Pro Patria - Roma 3-5. Lestvica je naslednja: Fio. renlina 14 točk, Inter 13, Torino II, Roma 11, Sampdoria 11, Milan 10, Napoli 10, Spai 10, Novara 9, Lanerossi 9, Ju« ventus 9, Lazio 8, Padova 8, Genoa 7, Atalanta 7, Bologna 6, Triestina 5, Pro Patria 4. V vidiku mednarodnega nogometnega srečanja med A in B reprezentancama Italije in Madžarske, ki bo 27. t. m., jutri ne bo nogometnih tekem A, B in C lige. DROBNE ŠPORTNE VESTI -CATANIA — Consolini je prejšnji teden postavil nov italijanski rekord v metu diska. Na neki atletski prireditvi je dosegel daljavo 56,31 m; prejšnji rekord je bil 55,75 m. MILAN — Zaradi težkih incidentov, ki so se odigrali pred 14 dnevi na neapeljskem Igrišču je Zvezna nogometna liga ìp&it dama in 1/ svetu-1 sklenila, da se igrišče Napo-lija do nadaljnjega suspendira. PAiRIZ — Nogometna tekma med reprezentancama Jugoslavije in Francije, ki se je igrala prejšnji petek, se je končala z neodločenim rezultatom 1-1. V prvem polčasu je bil rezultat 1-0 za Jugoslavijo. Francozom je uspelo izenačiti dve minuti pred koncem tekme, Jugoslovani so igrali v naslednji postavi: Beara, Crnkovič, Zekovič, Boškov, Horvat, Lju-benovič, Rajkov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič, Zebec. BEOGRAD — V nedeljo je jugoslovanska nogometna B reprezentanca porazila Finsko nogometna reprezentanca je v 'nedeljo porazila reprezentanco Švedske z odličnim rezultatom 4-2 (2-1). Za Madžarsko so zabili gole Tichy, Pu-skas in Czibor; slednji je zabil dva gola. Tekmi je prisostvovalo 105.000 gledalcev. Madžari so nastopili v nasled. nji postavi: Fazekas, Buzan- sky, Varhidi, (Kovacs), Boszik, Karpati, Raduly, Kocsis Tichy (Hidegkuti), Puskas in Czibor. SOFIJA — Bolgarska nogometna reprezentanca je v nedeljo premagala Cehe z rezultatom 3-0 (1-0). Gledalcev je bilo na tekmi približno 50.000. RIM — V nedeljo 27. t. m. z visokim rezultatom 8-0 (4-0). ' bosta dve nadvse zanimivi Tekmi je prisostvovalo 10.000' mednarodni nogometni tekmi. gledalcev. BERLIN — Nogometna enaj. storica iz vzhodnega dela Berlina je v nedeljo igrala z V Budimpešti se bosta pomerili vsedržavni reprezentanci Madžarske in Italije, dočim b«-isti dan v Livornu tekma med Dinamom iz Kijeva. Tekma, se 1 B reprezentancama Italije in r Madžarske. Verjetno bo v B Je končala z neodločenim rezultatom 2-2. I reprezentanci igral tudi BUDIMPEŠTA — Madžarske | degkuti. VIAREGGIO — Na VIII. mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju, ki se vrši vsako leto ob priliki znanega «Carnevale di Viareggio» bodo letos igrale naslednje reprezentance: Partizan iz Beograda in Odred iz Ljubljane, Muen-chen Bayern, Vzhodni Berlin, Češkoslovaška, Madžarska m Španija, Italijo bodo baje zastopale Fiorentina, Sampdoria, Lanerossi, Milan in Genoa. TRST — Vodstvo Triestine skuša rešiti krizo s tem, da je odstavilo sedanjega trenerja Feruglia. Na njegovo mesto je bil imenovan domačin Piero Pasinati, ki je svojčas igral za Triestino in parkrat nastopil tudi v vsedržavni reprezentanci. V tukajšnjih športnih krogih je odločitev vodstva domače čete vzbudila precej komentarjev. Zaradi prevelike brez brižnosti v igri so bili pa še pred tem sklepom vsi igralci Triestine kaznovani s kolektivno globo 300.000 lir. Bodoče tekme bodo pokazale, ali se je poizkus z novim trenerjem v resnici obnesel, ker je malo verjetno, da je glavno krivdo za porazne nastope Triestine pripisati izključno samo Feru-gliu. je še pred prihodom zdravnika RK, ki so ga očividci takoj poklicali na pomoč. Nesrečna žena je napravila samomor zaradi bolezni, ki ji je že več časa grenila življenje, *** Prejšnji četrtek se je ponesrečil na delu v Tržaški steklarni 17-1 et ni Jordan Križman iz Boljunca 189. Ko je nehote u-dartl ob rob mize, se je razbila šipa in drobci so ga ranili v stegno leve noge. Prepeljali so ga v bolnico z avtoamtoulanto RK, kjer so mu izprali rane in ga nato poslali domov. *** Kazensko sodišče je prejšnji teden obsodilo Benita Por-celluzzjja na leto dni m 5 mesecev zapora in 6000 lir globe. Razen tega je bil obsojen na policijsko nadzorstvo. Obsojen je bil zaradi izkoriščanja neke prostitutke. Njegova mati, ki je i-mela isto obtožbo, je bila oproščena. *** Prejšnji petek zjutraj se je pripetila na Garibaldijevem trgu težka prometna nesreča, ki je tokrat terjala človeško žrtev. V trenutku koi je šla 55-letna Jo-sipima Klavora iz ul. Bramante 8 preko ceste, je pridrvel avto in jo podrl na tla. Prepeljali so jo takoj v bolnico z rešilnim avtom RK, kjer pa je kljub prizadevanju zdravnikov umrla okrog 16. ure. *** V tragičnih okoliščinah je isti dan izgubil življenje 30-letni Attilio Flora iz Sv. M. M. Sp. 1280 Sedel je poleg šoferja na traktorju, ki prevaža po mestu železniške vagone. Nenadoma je šofer, 34-letni Bruno Sancin iz Skednja 406, zaslišal presunljiv krik, ustavil je takoj vozilo ln z grozo zapazil, da leži sredi ceste Flora z zmečkano glavo. Ni bilo mogoče ugotoviti, kako Je prišlo do nesreče. Ni izključeno, da je hotel Flora skočiti s traktorja In tako zgubil ravnotežje ter padel pod težka kolesa. Po sodnem pregledu na kraju nesreče so truplo prepeljaali v mrtvašnico splošne bolnice, *** Kazensko sodišče je oprostilo 34-let-nega Valerija Petro-nija in 27-letnega Duilija' M'Isle-ja, ki sta bila obtožena nenamernega umora Oproščena sta bila zaradi pomanjkanja dokazov. Pred sodišče sta prišla zaradi nesreče, ki se je pripetila pred tremi leti, pri kateri je iagubil Za teden dni — Sobota, 19 - Elizabeta Nedelja, 20. - Feliks Ponedeljek, 21. - Kolumban Torek, 22. - Cecilija Sreda, 23. - Klement (Milivoj) Četrtek, 24. - Janez od Križa Petek, 25. - Katarina ZGODOVINSKI DNÈV1 0BN' 19. 1813 se je rodil znameniti slovenski jezikoslovec Franc M1' klošlč. Umrl je 7. marca 189' 19. 1868 je bil otvor.len SueSr prekop. RADIO ODDAJE TRST A 1 - ile SOBOTA: 12.55 Jugoslovani* motivi - 14.45 Ritmični orkesit Svvinging Brothers - 15.30 Poi* . vor z ženo — 16.15 Kavarniški koncert orkestra Carla Pacchior': ja - 16.35 Domači odmevi -Radijska universa - 22. Dve sl« vanski simfoniji. NEDELJA: 9. Kmetijska oddal’ - 12. Oddaja za najmlajše - l3-^ Glasba po željah - 17. Konce' zbora «Vesna» iz Sv. Križa 18.35 Koncert tenorista Ren»1' Kodermaca - 20.30 Bizet: «C»r men», opera v 4 dejanjih. t 0 PONEDELJEK: 12.55 Igra V*r v ^ ški kvartet iz Doline - 19.15 M’ tOvir mica pripoveduje - 22. iz italu31 olo I ske književnosti i,n umetnosti ,lscflj 22.15 Schumann: Simfonija št. ^ ^ TOREK: 13.30 Glasba po želJ„4, - 18.40 Koncert pianista Mal'. .”lr Sancina - 19.15 Radijska univ' 'It; 20.44 Vokalni kvintet N'*j "Sfrij, 21. Radijski oder - 3o® Štritof - 21. Radijski oder - JQtlgeni< Priestley: «Podolgovato zrcal” drama v 3 dej. i()4lce. SREDA: 12.55 Jugoslovan-'* velli motivi - 18.30 Z začarane Doseč 19.15 ZdravniškieVed£žuI.5Le C( Poje vokalni tci tci ivictuij»-22. Iz slovenske književnosti 1 pret umetnosti. <&nove ČETRTEK: 18.40 Koncert SJ ga v. pranistke Vide Jagodic - stvpn Radijska univerza - 20.30 W.. Slovenske filharmonije - **■ r 1 ° Dramatizirana zgodba. 'Poln, PETEK: 13,30 Glasba po želi’1 'ese - 18.30 Z začarane police - '-.jjpbivr Sola in vzgoja - 21. Tržaški K11,* lišnie turni razgledi - 21.30 Vok» p ‘Je kvintet - 22. Iz svetovne knji" rvo- nosti in umetnosti. Kino življenje 51-letni Peter Cerkvemč. Slednji se je smrtno ponesrečil pri nakladanju tovornika, ko je tovornik zavozil ritenski in stisnil Cerkveniča ob vagon. *»» V soboto se je pripetila na nekem, vrtu na Lonjersk! cesti huda nesreča. 54-1 etnI Ivan Mahnič je pri kopanju nenadoma udaril z lopato po kovinastem predmetu, ki je eksplodiral. Drobci so ga ranili na rokah in nogah. V bolnici so zdravniki izjavili, da 'bo okreval v kakih dveh tednih. *•* v soooto je motocikelj, ki ga je vozil 20-letni Emil Rupel s Proseka 112, podrl na tla 19-1 etnie g a Ezla Gerlanca s Kon-to-vela 8. Pri- trčenju je padel na tla tudi motociklist. Oba so prepeljali v bolnico z avtom RK. Na srečo sta odnesla le lažje poškodbe. *** 84rletna Luigi j a Boliš iz ul. Soncinl si je v ponedeljek zlomila stegnenico desne noge. Do nesreče je prišlo, ko je hotela stopiti v avtobus proge 29 itn se je začelo vozilo v istem hipu že premikati. Sprejeta je bila na ortopedskem oddelku, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. *** V torek je padla v svojem stanovanju v ul. Galilei 26 Ivana Lozej, stara 70 let. Pri padcu sl Je zlomila desno stegnenico. Zdravniki so izdali prognozo, da bo okrevala v približno treh mesecih. *** V torek se je ponesrečil z vespo 43-letni Avgust Jercog iz Krogelj 19. Na trgu Valmaura je zadel z vespo v tovornik. Pri padcu se je ranil na tilniku tn levi roki. Po prvi pomoči, ki so mu jo dali v bolnici, je odšel domov. *** Čeprav nismo še v zimi, je burja te dni že zahtevala prvo žrtev. Ko je 57 letni Agostino Bo nofin iz ul. Campanelle 365 prekladal neko orodje na delu, ga je nenadoma prevrnil močan su nek burje. Pri padcu se je delavec precej močno udaril s krampom v glavo. **» v sredo se Je ponesrečil s svojim lahkim motornimi kolesom 47-letnii Alojz Kompara iz ul. Pe. rarolo. Na nabrežju Grumu!a je trčil v nek avto. Pri padcu se je ranil na nogi in prsih. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bil sprejet na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v nekaj dneh. * * * V dneh od 10. do 16. novembra se je v tržaški občini rodilo 52 otrok, umrlo je 66 oseb, porok je bilo SO. Baletna šola SNG OPČINE Sobota, 19. nov.: «Odpusti (Perdonami). Film Bear, Nedelja, 20. nov.: se ponovi- Ug v, Ponedeljek, 21 nov:: se pon”*' Ùrug Torek, 22. nov.: «Bilo je 20A p ' ■ ii 20 lugl^jjiia Tl lja» (Accadde Film o atentatu na Hitler)1: štopa Sreda, 23. nov.: se P°novl- Jtiosn Četrtek, 24. nov.: «Upor v ku 11» «Rivolta al blocco , v Film Union. I ilio v Petek, 25. nov.: se ponovi. PROSEK Sobota, 19. nov. ob 19.30: «3,l\ ,1 'ezi Vaiquero» (Cavalca Vaqder »lečk Barvni film MGM. « pre Nedelja 20. nov. ob 16.: se poi^ &vem Sreda, 23. nov.^ob 19.30: lr)rni( si’odšla» (Da quando andasti) NABREŽINA Sotrola, 19. nov*. dejsl ‘Vskc, 'kor 'eresi v in leg ^ ijn x eza-C letov !Sa s fcara- ln,nvi 00 ^avali'T'nsl EXJssrws si«.' Nedelja, 20. nov. ob 20.: se po110 1° n Sreda, 23. nov. o-b 20: «Pokvtt c roka» (La mano defon invs Film MGM. ha !>anje "ikox Hramba tropin 'g. Na podlagi dekreta, ki 6a le6no efc* d 14. t. m. podpisal podpre je dovoljeno “vanr M mi lastnikom ’;#ieto\ skih tropin, da jih pr*111 ,3 jAtop do 31. marca 1956. Po teto tumu jih bodo lahko še j, Vja(j dalje obdržali brez vsake 'aiam 1. . — rx 1 1 i n r- r-\nd ‘ !n gojem, da sc shranjene tih" za destilacijo in pod ' če Kšk Uprava Slovenskega, narodnega gledališča v Trstu pri-čenja.z decembrom 1955 z baletno šolo za otroke od 6. do 10. leta in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. . Solo bo vodil preizkušeni tržaški koreograf Adrijan Vil-les. Vpisovanje od 17. do 25. novembra v ul. Roma 15/11 vsak dan (razen nedelje) od 15. do 16. ure. Baletna šola bo v novih prostorih na stadionu v Trstu, ul. Guardiella 7, kjer so za gojence na razpolago vse higienske in študijske priprave v zakurjenih prostorih Ljudska prosvela naturalizacije samo pod Gler^ v v o»rJice š( ... Upt zorstvom financarjev; zmešane z drugo krmo; c« kisle ali zelo pokvarjene, »vija so posušene; če so zmes 'Spod z drugimi rastlinskimi oS ki ir ki za predelavo gnojila, j krn š V vsakem drugem priffl^ morajo lastniki vinskih ’ , & pin zaprositi za denatura'^tL;1 cijo davčni urad in sicer %e no zapade gornji rok, če , v namprairain (.fOr nameravajo predelati na kakšen drugi način. _Od_govqrnl _urcdn RUDOLF BLAŽIČ Založništvo «DELA» , Tiska tl d. RIVA. TorrebianC a .?8a v k j« 'ičn skilje iteri •teši Wi Kriški pevski zbor na radiu Jutri, v nedeljo, 20. t. m. točno ob 17. uri bo nastopil na radiu Trst A kriški' pevski zbor «Vesna» pod vodstvom Frančka Žerjala. Zapel bo narodne in umetne pesmi. Ljubitelji lepe pesmi, prisluhnite! Predavanje s lilmom v Ricmanjih. Prihodnjo sredo, 23. t. m. bo v- .Ricmanjih na sedežu prosvetnega društva «Slavec» zanimivo poučno predavanje o raku s filmskim predvajanjem o tej bolezni in drugem. Predaval bo, visokošolec-medici-nec Igor Dekleva. Vstop prost. Vabljeni vsi! Družinski večer v Ljudskem domu v Križu. Odbor za gradnjo Ljudskega doma v Križu, priredi danes, v soboto, 19. t. m. v prostorih svojega novega Doma družinski večer s plesom in drugimi zabavami za povabljence. S tern bc le skromng počastitev udarnikov in vseh tistih, ki so kakor koli prispevali k zgraditvi ponosne stavbe Ljudskega doma. Vstop le z vabili, ki so bila že razposlana. Začetek ob 21. uri. Slovensko narodu0 gledališče za Tržaško ozemU* Otvoritev tl. sezone 1955-^ V soboto 19. novembri ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj»i ul. Guardiella 7 m h 1 V11 :>ni’ tia "ek (ttemietoi Mariin Kačur Povest IVANA CANKARJA v dramalizacijski priredil Jožete Babiča Režiser: Jože Babič Scenograf: lože Cesar V nedeljo 20. novembra ob 17. uri v isti dvora"1 ponovitev Prodaja vstopnic v ul. R<"ne od 11. do 13. in rprt »f dvorom dve uri pred pričet**0 'Oks '*nk >oc N bii 6vije, da «•H v 1 9 n Vr uC>ja ■cg 'lstvt »kra !6dsi vaie Ne, •"en 'sol, V petek 25. novembra o' na KONTOVELU b 20-3° Martin Kačur Vel, m bit bet, h c Na N; in