z" s ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik IX - št. 123. - december 2000 - cena 250 SIT k j f ISSN 1318-3 NEZN I K TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA {< Banka Koper * 50. OBLETNICA GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA * DEDEK MRAZ ZA VSE OD 0 DO 99 LET več na str. 6. več na str. 22 * LETOS SO NA POHODU BLEŠČICE * KAKO DO STANOVANJA več na str 5 več na str. 8 * LETNI SNEŽNIKOV HOROSKOP več na str. 20 * KRONIKA več na str. 23 POSLANSKA PISARNA OD JANUARJA 2001 Državni zbor Republike Slovenije odpira poslansko pisarno na sedežu Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica, št.sobe 2/1. Poslanska pisarna bo odprta med 15. in 17. uro vsak 1, ponedeljek v mesecu, ko bo na voljo poslanec IGOR ŠTEMBERGER in vsak 3. ponedeljek v mesecu, ko bo v poslanski pisarni poslanec VOJKO ČELIGOJ. V kolikor pade kateri od naštetih ponedeljkov na praznični dan, bo poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek z istim poslancem. Gregorčičeva 2 (NA VIDMU) 6250 Ilirska Bistrica, TEL.: 05/710 11 05 OBVEŠČAMO KUPCE, DA JE V MESECU DECEMBRU NAŠA PRODAJALNA SPET ODPRTA V POLNEM DELOVNEM ČASU: pon. - pet. od 9 do 12 in od 15 do 18 sob. od 9 do 12 NUDIMO VAM: -posteljnino -pižame -brisače -žensko, moško in otroško perilo ned, zaprto Vse najboljše kvalitete in po ugodnih cenah. Pri nas lahko kupite ali naročite delovne obleke za vse profile poklicev. VSEM KUPCEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 20011 V___________________________________________/ Adriatic® zavarovalna družba d.d. v______________J ckART grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica UVODNIK Od vseh Snežnikovih uvodnikov, ki so bili do sedaj izdani, se mi je v spomin najbolj vtisnil ravno prvi. Daljnega 1992 leta seje takratno uredništvo zavezalo, da bo časopis pokrival vsa dogajanja v občini od političnega dela, dela v krajevnih skupnostih, društvih, gospodarstvo, socialo, probleme mladih, kulturo, šport...Od vseh teh obljub je danes ostalo zelo malo. Mogoče je čas, da se spomnimo teh obljub in poskušamo znova, novo leto je vsekakor najbolj primeren čas za to. Časopis bo z novim letnikom, dobil nekaj stalnih rubrik. Poskušala ga bom narediti bolj zanimivega za vse. Najbolj pomembno se mi zdi to, da bi vsi občani morali imeti priložnost, da se lahko izjasnijo in predstavijo svoje mišljenje. Če piše časopis samo eden je to nemogoče. Zato bom objavila vse vaše prispevke, brez prevelike cenzure in pod pogojem, da so podpisani. Če ne želite, da se objavi vaše ime ga ne bomo , ampak uredništvo mora poznati avtorja. Zato prosim vse neimenovane, da se podpišejo. Posebno pozornost bom posvetila delu krajevnih skupnosti, šolstvu in izobraževanju ter občinskemu svetu. Posebna pozornost bo veljala tudi našima na novo pečenima poslancema. Ne bi bilo prav, da ju sedaj, naslednja štiri leta, ne vidimo niti ne slišimo. Življenje društev v našem kraju je zelo bogato, potrebno pa gaje pobliže predstaviti širši javnosti. Naučiti se moramo problem dostojno predstaviti. To, da pljuvamo eni čez druge nima nobenega smisla, ker potem, v končni fazi, pride do tega, da si eden drugemu mečemo polena pod noge in se pojedamo od foušarije, stvari pa stojijo ali še hujše, celo nazadujejo in propadajo. Daleč od tega, da ne smemo biti kritični ampak z določeno mero spoštovanja drug do drugega. Vsem dosedanjim dopisnikom se zahvaljujem za sodelovanje, vse nekdanje pa prosim, da pomislijo na to, da bi mogoče pozabili na zamere in še kaj napisali. Vse tiste, ki pa vas ves ta čas mika, da bi kaj pripomnili, pa si ne upate, dajte, saj nimate kaj izgubiti. Vsem občanom želim vesel Božič in veliko lepega v prihajajočem letu. urednica mag. Milena Urh Sl »šaUlpohištva ' ■ T.J (PRIZMA ^stiko^-l^Ilifska^Bištrica . >^0^1=06*220. - x °b S°botah in nedel,ahjmed 9. i 0 1 i 8 ■3 Vse o prihajajočih praznikih Vsi praznujemo, vsi se praznikov veselimo, običajno pa o njih malo vemo. Ljudje imamo do praznikov in praznovanja poseben odnos. Vsebina praznikov je postala nebistvena, temelje praznovanja so prekrili nevednost, površnost, tehnologija in potrošništvo. Večina tradicionalnih praznikov ima svoj v religiji. Prazniki so običajno napolnjeni z različnimi obredi. Obrede bi lahko razdelili na dva dela. Prvi, so bili tisti, ki so predstavljali pripravo na praznovanje: postenje, očiščevanje, zmernost, abstinenca, žalovanje... Drugi pa tisti, ki so predstavljali praznovanje samo: pojedine, žrtvovanja, veselje. Pred nami so Božični in Novoletni prazniki, pa poglejmo nekaj njihovih osnovnih značilnosti. Na nekaj naslednjih straneh bomo izvedeli: kam lahko gremo, kaj se moramo obleči, kako se počesati, kaj skuhati, kako mizo pripraviti, kako se obnašati in kaj podariti. Pa pojdimo lepo po vrsti. BOŽIČ je praznovanje Kristusovega rojstva. Kristjani Božič na praznujejo kar znenada, ampak se nanj pripravljajo. Daljna priprava j e advent, ki pomeni prihod. Pripravljajo se štiri adventne nedelje, ki pomenijo štiri obdobja iz obdobja zgodovine stare zaveze: Prazgodovino od začetka do Abrahama; dobo očakov od Abrahama do kraljestva; dobo kraljestva od ustanovitve kraljestva do babilonske sužnosti; dobo po vrnitvi iz babilonske sužnosti do Kristusa. Neposredna priprava na praznovanje je pa devetdnevnica. Pojejo se hvalnice, potem pa se razvije procesija z lučkami. Praznovanje Božiča obsega številne priprave: krašenje doma, jaslice, postavljanje božičnega drevesca, peka posebnih jedi in peciva, na sveti večer obisk polnočnice, obdarovanje in prepoved dela. Tako je Božič tipičen družinski praznik. Cerkvena poslanica: RADOST, RADOST, RADOST, JOK OD SREČE Kdor pozna te besede iz naslova lahko bere naprej, kdor jih občuti v sebi naj gre k naslednjemu članku, ker zanj ta gotovo ni potreben. Veselje in smeh, vrisk v očeh -to ti je sreča. Lica rdeča, sijoče oči, ustne okrogle rdeče kot kri In mirno srce, duša brez greha, no le poglej -saj to so nebesa! Besede Blaise Pascal-a ob doživetju Boga in preprosta otroška pesmica, ki morda moti in bode v oči zaradi svoje naivne sreče. In vendar sem jo zapisal prav zato, ali da bi me (te) zbodla, ali razveselila. In če sreče ni? Če je povsod le žalost in obup?! Ramon Cue v knjigi Radostno verujem o tem razmišlja in se izpoveduje, ko pravi: »Spovem se vsemogočnemu Bogu, vam, bratom, in vesoljni Cerkvi, da sem se hudo pregrešil zoper radost, ker sem se bal, zelo bal in se navdal s paničnim strahom.« NOVO LETO je nadaljevanje časa, še enkrat od začetka naprej. Preden napoči novo leto je Silvestrovo. Na ta dan, se kaj posebnega skuha, v navadi pa je tudi streljanje, s katerim so nekoč hoteli prestrašite zle duhove. Številne novoletne šega so nastale predvsem zato, da bi vplivale čarodejno na rodovitnost zemlje, zdravje, srečo družinskih članov in podobno. Novo leto je skrivnostni čas in prelomni trenutek, zato so nekoč verovali, daje takrat polno čarovnic in nadnaravnih bitij. Zato so obstajali simboli, ki so odganjali zle duhove in prinašali srečo. Večino teh simbolov tudi danes srečamo na voščilnicah, koledarjih in novoletnih dekoracijah. Običajno so to: škrati, podkev,zvonček, pikapolonica, mušnica, dimnikar in štiriperesna deteljica. Po malo daljšem, izobraževalnem, uvodu sledi resničnost. S telefonsko anketo, smo se pri bistrčanih pozanimali, če imajo kakšne posebne navade pri praznovanju Božiča in Novega leta, kaj posebnega kuhajo in kam se bodo odpravili na Silvestrovo. Glede na rezultate bo večina bistrčanov (55%) kar doma. Nekaj od teh se jih bo, po polnoči odpravilo po »Bistrci«, 25% se jih odpravlja na praznovanje k prijateljem in samo 20% jih bo najdaljšo noč preživelo na organiziranih silvestovanjih na prostem ali v gostinskih lokalih. Kar se tiče nekih posebnosti pri kuhanju, skoraj vsi prisegajo na koline, kislo zelje in potice. Neke tipične posebnosti v praznovanju niso bile izpostavljene. Ponudba na bistriškem je zelo skromna. Nekega organiziranega praznovanja na prostem ali pa kako drugače ne bo. Zakaj ne, smo se pozanimali na Občini pri g. Kirnu (načelniku za družbene dejavnosti). Ta nam je pojasnil, daje Občina nameravala finančno podpreti silvestrovanje in je v ta namen objavila tudi razpis, ampak na razpis se ni nihče prijavil. Večina gostinskih lokalov bo zaprta. Rezervacije, za organizirano silvestrovanje sprejemajo le: gostilna Potok, Klub Danilo, gostilna Mašun in diskoteka In blue. Tako, se bodo morali tisti, bolj zabave željni, odpraviti kam drugam. / Naslednjih nekaj prispevkov je novoletno obarvanih in so posvečeni starim in novim navadam, ki se pojavljajo pri nas v času praznikov. Seveda, so prispevki polni navodil za uspešno praznovanje, ne glede na to ali bomo praznovali doma ali pa se bomo odpravili »žurat«. ****•*•••••••••••••••••• Uredništvo časopisa vam, • ne glede na to, kje in s kom : boste preživeli praznike, • želi vesel Božič in veliko lepega l v prihajajočem letu. • Nato nadaljuje, da bi razumel do kje vse sega odmev njegove žalosti: »S tem sem se pregrešil proti Očetu,... Grešil sem proti Duhu Tolažniku,... Grešil sem proti materi Cerkvi, ki je »vzrok za našo radost«,... Grešil sem proti angelom in nadangelom, ... Grešil sem proti mučencem,... Grešil sem proti devicam,... Grešil sem proti svetim spoznavalcem,... Grešil sem proti svetim očetom in izdal dediščino zakonikov in listin cerkvenih učenjakov in grešil proti razlagalcem Svetega pisma, proti bogoslovnim modrijanom. Grešil sem proti krstni nedolžnosti, milosti in soli otrok, ki se vsako noč rojevajo za Kristusa. Grešil sem proti studencu krsta, ki je pravi vir za radost. Grešil sem zoper prednike, ... Grešil sem proti siromakom v Cerkvi,... Grešil sem proti vsem delavcem,... Grešil sem proti bolnikom, ... Ker sem opustil smeh, sem v mislih, besedah in dejanju grešil zoper radost. Zato pa prosim in rotim angele in nadangele in Devico Marijo, mater našo, in apostola Petra in Pavla in dvanajstere in se zatekam k vam, bratom, da mi izprosite odpuščanje pri Bogu za grehe, kijih je zagrešila moja žalost, da se s Cerkvijo vred vrnem k veselju.« In zaključuje z: »Amen.« Da, tako naj bo. Naj zmaga pristno veselje! In kaj naj ob tem še napišem?! Moje voščilo je skromno v besedah in vendar močno, če zaživi: Naj spremlja vas smeh, veselje in sreča, malo naj Dete vam to podeli! Viljem Čušin, kpL Vse o prihajajočih praznikih PRAZNIK KOLIN Čeprav niso koline povezane z nobenim določenim datumom, so še vedno eden največjih praznikov pri nas. PAZITE! Veterinarska uprava Slovenije svetuje, naj se tvegano tkivo, to so možgani in hrbtenjača zavrne. Praznik kolin naznanja že od davnih časov prve zimske dneve, koline in še kakšen kos mesa se navadno pošlje tudi sosedom in sorodnikom. Po anketi sodeč, veliko ljudi za praznike kuha kislo zelje s svinjino, ravno tako so popularne tudi uvožene sarme. Nekateri prisegajo na krvavice s kislo repo, veliko jih tudi cvre slanino. Prijazna gospa mi je razložila, da mora biti slanina dobro ohlajena, trda in ne sme biti krvava. MESARSTVO PUC Vse mesne in druge dobrote lahko dobite v MESARSTVU PUC, Cankarjeva 37, tel. 05/71 45 012. ® flipb Meso je izključno slovenskega porekla in se dobavlja 4 - krat tedensko. %; luf ,.„=d=5™n torek - sobota od 7 do 12 in od 15 do 18 nedelja zaprto Obenem vam celoten kolektiv želi vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Dober tek! Pri vseh novih in modernejših pecivih, je za Božič in Novo leto, ostala v naših krajih še vedno popularna orehova potica. Osnovni recept varira od gospodinje do gospodinje, je pa približno enak. TESTO: -50 dag bele moke, -7 dag masla, -2 dl mleka, -6 dag sladkorja, sol -2 mmenjaka, -2 jajci, -žlica mma -limonina lupina -3 dag kvasa; OREHOVA POTICA Sestavine: NADEV: -50 dag zmletih orehov, -10 dag nasekljanih orehov, -1 dl mleka, -limonina lupina, cimet, -2 žlici mma, -10 dag sladkorja, -4 dag masla, -vanilj in sladkor; Zamesimo kvašeno testo in ga pustimo na toplem vzhajati. Med tem pripravimo orehov nadev. Vzhajano testo razvaljamo in po njem razmažemo nadev. Po nadevu potresemo nasekljane orehe. Potico zvijemo v rolado in jo položimo v dobro namazan model. Zopet jo damo na toplo, da vzhaja. Preden jo damo v pečico, jo prebodemo in premažemo s stepenimi jajci. Pečemo jo v pečici 50 do 60 minut pri temperaturi 180 do 200 stopinj celzija. Pečeno potico zvrnemo iz modla in jo prekrijemo s prtičkom. Potico režemo ohlajeno. SEDEŽNI RED ZA MIZO Če so na prijateljskem (navadnem) obisku prijatelji ali dobri znanci, vsakdo sede, kot mu najbolj ustreza. V večini drugih priložnosti pa gostitelj poskrbi, da se moški ne zbirajo samo na eni strani mize, ženske pa na drugi, ampak jih posede mešano. Najpogostejši je tako imenovani francoski sedežni red, kar pomeni, da gostiteljica sedi na sredini, na njeni desni strani pa naj starejši (po letih ali po položaju) gost. Na gostiteljičini levi strani sedi drugi najstarejši gost. Nasproti gostiteljici sedi gostitelj, na njegovi desni naj starejša gostja, na njegovi levi strani pa druga najstarejša gostja. Pri nadaljnjem razporedu upoštevamo medsebojno naklonjenost gostov. Na koncu mize sedijo najmlajši. Moža in žene ne posedemo skupaj, mladoporočenca in mlada zakonca pa vedno. Tako imenovani angleški sedežni red pomeni, da gostiteljica sedi na vrhu mize, gostitelj pa nasproti nje. Tudi za okroglo mizo sta častni mesti na desni in levi strani gostiteljice. Lepo pogrnjena miza je v ponos vsakemu gostitelju Mizo v glavnem pogrnemo vedno enako, z nekaterimi spremembami, vendar vedno lepo. Za izjemno slovesne priložnosti sega prt do tal, vendar j e vse bolj v navadi, da sega prek roba mize 40 cm. Visoke tanke sveče (bele ali kake druge pastelne barve) v dveh ali treh enojnih ali v enem večdelnem svečniku obsijejo mizo z nežnim plamenom in so idealne za novoletna praznovanja. Če k temu dodamo na sredo mize še ikebano v nizki vazi, bo miza popolna. Pribor, ki ga uporabljamo je: Slepi krožnik (glavni krožnik) je krožnik, na katerega ne dajemo hrane, ampak nanj postavljamo krožnike s hrano. Slepi krožnik se z zunanjim robom dotika roba mize. Plitvi krožnik uporabljamo za predjedi in glavne jedi. Globoki krožnik postavimo na slepi krožnik. V njem ponudimo juho ali enolončnico. Krožniki, na katerih ponudimo tople jedi, morajo biti topli. Majhne krožnike uporabljamo za kruh, predjed, solato in podobno. Krožnik za kruh ali solato postavimo na levo stran plitvega krožnika. Desertne krožnike uporabljamo za sladice. Sklede uporabljamo za juhe, solate in podobno, kadar jedi ponudimo v skledi in si gostje sami postrežejo. Skodelice so lahko povsem plitve ali globoke. Uporabljamo jih za solato, nekatere predjedi, juho, kompot, sladoled, puding in podobno. Skodelice s toplo vodo in koščki limone za umivanje prstov postavimo na levo stran krožnika, kadar jemo rake, beluše ali olupljeno sadje. Skodelice uporabljamo za belo kavo, čaj... Limono za čaj ponudimo na posebnem krožničku, ne na tistem, na katerem stoji skodelica s čajem. Kozarci imajo pri obredu obedovanja pomembno vlogo. Ni vseeno, za kaj uporabimo kako vrsto kozarcev. Vsaka pijača zahteva svoj kozarec. Posebni kozarci so za aperitiv, posebni za belo vino, posebni za rdeče, posebni za peneče vino, posebni za vodo in tako naprej. Kozarce postavimo na desno stran slepega krožnika, in sicer z desne strani proti levi, kakor si bodo sledile pijače (na primer kozarec za belo vino, kozarec za rdeče vino, kozarec za vodo). Praviloma stoji kozarec toliko bolj na desni strani, kolikor hitreje pride na vrsto. Kozarci za pivo imajo podstavke. Aperitiv ponudimo v posebnih kozarcih: žganje v majhnih kozarčkih, viski v kozarcih za vodo, vinjak v kozarcih, podobnim tistim za rdeče vino, vendar s krajšim pecljem.Belo vino ponudimo v srednje velikih kozarcih v obliki tulipana z daljšim pecljem, rdeče vino ponudimo v kozarcih v obliki jabolka s krajšim pecljem, peneče vino pa v pecljatih ozkih kozarcih. Buteljčno vino točimo iz steklenice. Če vino pretočimo v vrč (to velja predvsem za namizna vina in vina iz soda), nujno uporabimo prozornega. Mineralno vodo točimo iz steklenice. Navadno vodo ponudimo v prozornem vrču. V majhnih skodelicah s krožnički ponudimo kavo. Da nam ne bo nerodno, še nekaj nasvetov kako uporabljamo jedilni pribor Med družinskim kosilom, med slovesno večerjo, v restavraciji in podobno uporabljamo jedilni pribor enako. Če delamo tako, ne bomo nikoli v dvomih, kaj storiti z, na primer, žlico, če imamo na krožniku špagete. Žlico za juho držimo na koncu, tako da s palcem držimo zgornjo stran, s kazalcem in sredincem pa podpiramo spodnjo stran. V usta ne dajemo cele žlice, ampak neslišno srknemo z njenega vrha. Ne zajemamo zvrhane žlice. Ko žlico prinašamo k ustom, glava miruje. Žličke uporabljamo za mleko, kavo, čaj, kakav, kislo mleko, jogurt, mehko kuhana jajca, kompote, sladoled, kreme, torte s prelivom in za sadje. Vilice držimo med palcem in kazalcem leve roke in jih naslanjamo na sredinec. Nabodemo tisti kos mesa, krompirja, korenčka in podobno, ki ga prinesemo k ustom. Z nožem na vilice neslišno naložimo prilogo, omako in podobno. Vilic ne dajemo v usta, ampak z vrhom vilic prinašamo hrano'k ustom.Z vilicami jemo meso, ribe, krompir, goste prikuhe, jajca, testenine, štruklje in podobno. Z vilicami in žlico jemo špagete, vendar k ustom prinesemo samo vilice. Nož je namenjen izključno za rezanje in nalaganje hrane na vilice. Z nožem ne prinašamo hrane k ustom. Pribor za ribe sestavljata dva dela -poseben nož in vilice. Vilice postavimo na levo stran krožnika, nož pa na desno. Roke so včasih tudi pribor. Z rokami lomimo kruh, pecivo, jemo sendviče, potice, krofe, drobno pecivo, ter nekatero sadje. Pribora med jedjo in po jedi ne odlagamo na mizo, ampak na krožnik, in sicer prekrižano med jedjo in vzporedni, kadar smo končali jesti. GOSTITELJICA GOSTITELJ GOSTITELJ GOSTITELJICA GLAVNA GOSTJA GLAVNA GOSTJA Angleški sedežni red Francoski sedežni red I ■s s •embei Vse o prihajajočih praznikih 0 1 H I HS' i •§ 4 BELA OMELA KAJ PODARITI ZA NOVO LETO Če ste mogoče opazili, se je v naše kraje naselil nov običaj. Vsi uradi in gostilne so okrašene z belo omelo. Ponekod velja za prinašalko sreče, v Angliji okrasijo, za Božič stanovanja z njenimi vejicami. Ponekod velja, če se poljubiš pod vejico omele, da boš imel srečo v ljubezni s to osebo. Očitno nam manjka veliko sreče in ljubezni.Ljudska imena za belo omelo so še: Hrastovo ohmetje, imela, jelovo ohmetje... Botanika pravi, daje omela ena izmed najzanimivejših zdravilnih rastlin. Je ena izmed redkih višjih rastlin naših krajev, ki ne raste iz zemlje, temveč se naseli in živi na celi vrsti domačih dreves. Imajo jo za-polzajedalko, ker dobiva od gostitelja samo vodo in anorganske snovi, dragi pa jo imajo za pravo zajedalko, ki jemlje gostitelju tudi organske snovi. Po tretji domnevi pa ne drži ne prvo ne drago. Gostitelj in omela si ustvarita pravo sožitje (simbiozo); omela sicer jemlje od gostitelja in živi od njega, vendar pa mu tudi daje asimilate, ki jih zelena, kot je, ustvaija lahko skozi vse leto, če je dovolj toplote in svetlobe. Omela je dvodomna; kakor pri vrbah imamo rastline samo z moškimi ali samo z ženskimi cvetovi. Oboji cvetovi so pri omeli nežno rameni; nenavaden vonj po pomarančah prihaja od nektarja in privablja muhe, dajo oprašijo. Omelin plod je jagoda z belim, žilavim mesom, ki je zunaj sluzavo in lepljivo. Zaradi tega gumijastega sluza se plod tudi pri dolgotrajni suši ne izsuši. Cvete od konca februarja do aprila. Jagode dozorevajo od septembra do novembra. Sveži listi svojevrstno diše, posušeni so brez duha. Listi in jagode so kiselkastega, grenkega, ostrega okusa. Dobri gostitelji omele so topoli, jablane, jelke; za temi smreka, jerebika, bor, lipa, brest, vrba, jesen, oreh, hruška, sliva in vinska trta. Redkokdaj se naseli omela na brezi, bukvi, platani in hrastu. Zdravilni deli rastline. Majhne vejice z listi nabirajo od oktobra do srede decembra in marca ter aprila. Plodove, ki jih uporablja ljudsko zdravilstvo, nabirajo od novembra do februarja. Omela vsebuje celo vrsto zdravilnih snovi: glikozid viskalbin, viscin, neobstojni alkaloidi, vitamin C, glukoza, škrob, mastno olje, kalijeve soli ter veliko fosforne kisline. Zdravilnost. Lekarništvo uporablja mlade vejice z listi v ljudskem zdravilstvu se pa uporabljajo le bele jagode. Iz obilice omelinih zdravilnih učinkov moramo na prvem mestu poudariti, da povečuje omela presnovo in zvišuje dejavnost žlez v vseh prebavilih. S tem se odpravijo kronična zaprtja z vsemi neprijetnimi stranskimi pojavi. Omela deluje proti izčrpanosti, tako poapnenju žil in starostnim okvaram srca. Za omelin čaj je boljši hladen pripravek. 3 čajne žličke drobno narezanih vejic z listjem namakamo čez noč v 3. skodelicah vode; zjutraj precedimo, čez dan pa nesladkan čaj po požirkih popijemo. Jagode uporablja ljudsko zdravilstvo predvsem zunanje. Uporaba v ljudskem zdravilstvu. Omela velja za najboljše zdravilo pri vseh boleznih zaradi premočnega delovanja ščitnice. Omelin čaj se prav dobro obnese pri vseh notranjih krvavitvah, pri krvavitvah iz pljuč, iz nosu, iz maternice.Z omelinim čajem preganjajo tudi seneni nahod. Otroke je treba poučiti in svariti, da ne bodo jedli omelinih jagod. Najpomembnejše vprašanje je, kaj podariti. Če gre za žensko, se ne bomo nikoli zmotili, če bomo izbrali cvetje. Paziti moramo le, da ne prinesemo krizantem in podobnega cvetja, ki ga po navadi nosimo na grobove. Skoraj nihče več ne pomisli, da rdeči cvetovi simbolizirajo ljubezen, beli nedolžnost, rameni pa ljubosumje. Moški lahko ženski prinese samo rezano cvetje, ženska pa lahko ženski prinese tudi lončnico. Moškim ne prinašamo cvetja. Cvetje torej prinašamo, predmete pa podarjamo. Nekatera darila, čeprav niso veliko vredna, lahko imajo neprecenljivo vrednost. DARILA ZA DAME Primerna darila: spominek, zavitek kave, parfum, toaletna voda, kozmetični komplet, ki ga po navadi sestavljajo: milo, dezodorant in peneča kopel, lak za lase, krema za obraz ali roke, keramična broška, komplet začimb, prt, podstavki za kozarce, manjši kuhinjski aparat (mlinček za kavo, kuhinjska tehtnica, stepalnih in podobno), kuhinjska deska, komplet robcev, pisemski papir z ovojnicami, nalivno pero, boljši kemični svinčnik, manjši predmeti iz keramike ali porcelana, okrasna škatlica za čaj, čajnik, skodelice za črno kavo, vaza, šatulja za nakit, košarica za kruh, svečnik, posoda za kavo, lepo oblikovana beležka, usnjena denarnica, dežnik, šivalni pribor, obešanka za ključe, manjša kuhinjska ura in podobno. ZA GOSPODE Primerna darila: steklenica pijače (ne nujno žgane), toaletna voda, komplet mila in dezodoranta, žepni robci, kravata, nalivno pero, pisemski papir z ovojnicami, rokovnik, žepna beležka, usnjen pas, zapestni gumbi, kravatna igla, šatulja za cigarete, paket boljših cigaret, cigar ali izbranega tobaka za pipo, avtomobilske rokavice, komplet avtokozmetike, ščetka za oblačila in podobno. NOVO LETO Z ŽIVIMI BARVAMI Božič, novo leto, vsekakor zadostni razlogi za obisk k frizerju. Vse zastonj, če se lepo in modno oblečemo, če nimamo primerne frizure. Ravno tako kot pri oblačenju, obstajajo tudi modne zapovedi za pričeske. Letosje predvsem poudarek na resaste frizure, ne glede na dolžino las. Modni so, na eni strani razigrani, nežno padajoči kodri, na drugi strani pa nek oster slog, pri katerem je bistveno predvsem to, da hoče biti svoboden in neobremenjen. Klasičen paž je vedno lep in moden Najbolj Moške frizure niso pobrite, so malo daljše in zelo moderni so pobarvani lasje. Resasta frizura Za novoletne zabave ne smemo pozabiti na lake in gele z bleščicami. Moderno je tudi cvetje v laseh. Glavni nasvet naše svetovalke je, da le strokovnost zagotavlja lepe lase in zdravo lasišče. Moška frizura pomembno je to, da je vse dovoljeno. Tako je vseeno ali imamo dolge ali kratke frizure, proste ali spete. Svoboda nositi vre kar vam je všeč, omogoča veliko izbiro barv. Utrinki popolnima naravnih barv, od violične preko zelene, rožnate do modre ustvarjajo nov videz mladosti in moči. Letos niso moderni prameni, če pa že so, je poudarek na rdeči barvi. Vedno je moderna paž frizura. Nežno padajoči kodri Vse o prihajajočih praznikih LETOS SO NA POHODU BLEŠČICE 0 modi sem se pogovarjala z Mojco Celin. Povprašala sem jo za nasvete in glavne smernice pri oblačenju za novoletna praznovanja, pa naj si bo to silvestrovanje doma, odzunaj ali pa nekaj bolj glamuroznega. Kako naj se oblečemo za novo leto? Letos je zelo moderno, prav na Silvestrovo, iti na balet ali kakšno podobno prireditev in takrat se obleče najbolj divje in bogate obleke, ki so lahko tudi podrejene temu, da se da v njih plesat. Za predstave so bolj primerne bolj zahtevne, bolj obremenjene obleke z daljšimi vlečkami. Obleke morajo biti dolge, zlate ali srebrne barve in načeloma pri mlajših ženskah morajo biti gole roke in ramena (slika 1). Če ženska tega ne želi, se lahko zgornji del pokriva s tančicami, ampak h glamurju spada to, da ženska pokaže dekolte in rame. Materiali za obleke morajo biti zelo bogati, svetlikajoči in definitivno posuti z bleščicami. Če želite biti »prave« za novoletno zabavo ne smete pozabiti bleščic, korald ali drugega okrasja, ki se mora svetiti v neki kovinski barvi. Kroji oblek niso pogojeni, pomembna je barva in trendovski material. Če gremo na večerjo ali na ples s prijatelji in bi bili radi nekaj srednjega, in ne bi bili radi obremenjeni s tem kako smo oblečeni oziroma ne bi hoteli porabiti preveč denarja, izberemo en del oblačila, ki ga že imamo in dokupimo samo drugi del' ki pa mora vsekakor biti iz svetlikajočih se materialov. Vseeno je ali nosimo hlače ali krilo, samo krilo mora biti dolgo. Dnevni kostimi niso primerni za novoletne zabave: Dosti bolj primerneje in dosti bolj poceni, ce si kupimo eno svetlikajočo se oblekico ali pa majčko. Pri izbiri pazimo, da izberemo modno barvo, saj ni dobro, da se vežemo na tisto kar že imamo.Občutek novega , dajejo samo res nove stvari, nove po barvah in krojih. Kako naj se obujemo za novoletne zabave? Nič ne bo narobe, če obujete klasičen črn salonar, z visoko peto, po možnosti stekleno ali kovinsko ali polškomji, skratka zelo zaprto ter na drugi strani zelo odprto, z natikački, ki so v bistvu sami paski. Povej nam nekaj nasvetov glede spodnjega perila? Jaz osebno ga delim na dve kategoriji. Eni imajo radi čipkasto, eni pa športno. Novoletna barva spodnjega perila je rdeča. Tisti, ki ne marajo rdečega, obstajajo zelo lepi odtenki bordo barve. Svečano perilo letos mora biti prozorno, kakor da je narejeno iz tila. Povej nam še nekaj nasvetov glede modnih dodatkov? Glavna stvar je, da ni nujno, da so torbice in čevlji iste barve. Bistveno je, da se vse barve ujemajo, kar pomeni, daje lahko torbica v barvi hlač, čevlji pa v barvi majice ali plašča. Kar pa se tiče novega leta, so zelo modeme mičkene torbice (15 cm X 15 cm), ki so običajno narejene iz blaga in pošite z bleščicami. Takšne so primerne za bolj športne , ki sijih dajo preko rame in za takšne ženske, ki jih nosijo na eni rami. Kaj pa moška moda? Če hočejo zvečer izgledati dobro morajo imeti smoking. To ne pomeni, da mora imeti frak, ampak smoking. Smoking je moško večerno oblačilo, ponavadi izdelano iz dragocenih materialov (zelo dobro obdelane volne ali svile) in je krojeno v neki klasični moški obleki. Običajno je smoking čme barve, ni pa nujno. K njemu paše bela srajca ali pa srajca v barvi obleke oziroma v enem podobnem odtenku. Na primer, če je smoking črn, je lahko srajca temno siva in je potem kravata v barvi srajce. Praviloma se pri smokingu nosi metuljček ali okrasna ruta, ki je z iglo zataknjena. Telovniki so lahko, ni pa nujno, ker se pod smokingom uporablja srajca, ki ima od spredaj okrasne prešive in pas, ki zakrije moški pas. Na srajci bi skorajda morale biti manšete. Če bi hoteli biti malo manj uradno oblečeni, so letos moderne bolj oprijete hlače, ki so lahko usnjene ali svilene, lahko pa tudi potiskane v nekem usnjenem vzorcu - kačjem ali krokodiljem. Odzgoraj se nosi široko svileno srajco, ki je zelo globoko odprta, zataknjena za hlače in brez kravate. Za novoletne zabave so zelo primerni tanjši puloverji, lahko svetlikajoči ampak bolj temnejših barv (modro, rjavo, temno zeleno, temno bordo). Tudi nogavice bi Večerna obleka morale biti drugačne, svetleče, s pikami ali tudi z bleščicami. Letos so moderni tudi puloverji z norveški vzorcem. Še nekaj drobnih nasvetov. Če niste sigurni katera barva vam paše, ravnajte po instinktu in sigurno ne Malo bolj športno boste usekali mimo. Ljudje nekako nagonsko čutijo, katera barva jim paše. In še eno pravilo: Nikoli se ne skriva, vedno se samo poudari najboljše dele. S tem, ko se najboljše poudarja, tisti slabši padejo v ozadje in jih ni videt. Moji sogovornici, je moda gonilo napredka, je ena večna želja po spreminjanju in če gojiš neko željo se kar naprej spreminjaš. Pravi še, da če te želje nimaš, se potem nekje ustaviš, ne samo na področju oblačenja ampak povsod. Mojci se zahvaljujem za novoletne modne nasvete ter ji želim še obilo uspeha pri ustvarjanju. Pisma Dedku Mrazu DRA6 DE JEL MRJZ/ PRNES Ml VOZ LO, KI TAJKO V VR DALJINEC TERENSKO SE MENJUJE ibow NA DA N EtBlČuK. Salonar Polškorenj Sandal 'em bet 50 letnica Glasbene •s ris ZGODOVINA GLASBENE ŠOLE ILIRSKA BISTRICA Začelo se je tako rekoč iz nič. Nekaj dotrajanih glasbenih instrumentov, najnujnejša oprema nameščena v vlažnih prostorih stanovanjske hiše v Levstikovi ulici št.3 (slika 1) in Glasbena šola Ilirska Bistrica je pričela delovati. Kar takole, sredi šolskega leta 28. febmarja 1951. Ustanovitvi so botrovale takratne povojne razmere, polne ustvaijalnosti in delovnega elana. Pobudnika sta bila Slavko Mravlje in Franc Munih. Pripomogli pa so še prvi učitelji Pavel Brzulja, Alojz Grm, Reza Zajc in takratne mestne oblasti: Svet za kulturo in prosveto v Gorici, vodstva in člani Kulturno - prosvetnega društva. Delovali so oddelki za klavir, harmoniko, zborovsko petje, violino in nauk o glasbi. Prva ravnateljica šole je bila Reza Zajc do leta 1958, kije hkrati tudi poučevala klavir in korepetirala, kadrovske vrzeli pa so dopolnjevali: Alojz Grm - uspešen zborovodja, učitelj klavirja in harmonike, prof. Marija Kirn -učiteljica klavirja, harmonike, violine, nauka o glasbi, voditeljica pevskih zborov, harmonikarskega orkestra in kasneje tudi ravnateljica do leta 1960, Angel Trojer, Mato Skoblar, Kristina Kirn, ter študenti, ki so začasno reševali potrebe po učiteljih: Zorko Antonič, Anica Berce, Danica Ivančir, Helena Kindler, Ivanka Milostnik in diplomantka AG Ljubljana. Lilija Kranjec. V tem času je bila Glasbena šola s svojimi nastopi edina, ki je stalno prispevala k glasbenem izobraževanju mladine. Temeljila je na zborovskem petju, ki je bilo v tem času bogato razvito. Glasbena šola je svoje sodelovanje povezala z Občinsko zvezo kulturnih organizacij in tako tudi organizirali več kvalitetnih koncertnih prireditev z domačimi in tujimi umetniki za šolsko mladino in občinstvo, kateri so bili v velikem številu obiskani. Zaradi finančnih težav je v svojem naj večjem vzponu sodelovanja popolnoma prenehala. Za velik prispevek k razvoju in rasti bistriške kulture je ’79 leta Kulturna skupnost Ilirska Bistrica podelila Zorku Antoniču Kettejevo nagrado. Nekoliko boljši časi so se Glasbeni šoli začeli z pridobitvijo prostorov Delavske univerze, nekdanje moške šole na Jurčičevi 1 (slika 2). Z adaptacijami za posodobitev primernih učilnic in dvorane, je bil za Glasbeno šolo izpolnjen pogoj za nadaljnji razvoj. Nabava nove opreme in instrumentov, pa je prispevala k kvalitetnejšemu načinu poučevanja. Delež k temu, so ob ideji in organizacijskem vodstvu ravnatelja Laszla Balazsa pripomogle tudi delovne organizacije naše občine: TOK, Piama Podgrad, Lesonit, SGP Primorje in drugi. Razvidno je bilo napredovanje, izkazovalo pa seje v strukturi učencev višjih letnikov, katerih na šoli ni bilo nikoli. Letnica 1990 je bila za Glasbeno šolo velikega pomena, saj seje učenec Matjaž Mikuletič s svojim mentorjem prof. Josipom Grgasovičem in korepetitorjem prof. Bojanom Glavina prvič udeležil republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe v Velenju. To obdobje je bilo za šolo izredno ugodno, izpolnjevala je pogoje tako z dejavnostjo kot tudi številnimi nastopi učencev in se tako uveljavljala v kulturnem življenju za kar ji je leta 1981 Kulturna skupnost Ilirska Bistrica podelila Kettejevo nagrado. GLASBENA ŠOLA V ZADNJEM DESETLETJU IN DANES Od skromnih začetkov pred pedesetimi leti, do danes se je marsikaj spremenilo. Širitev oddelkov je zahtevala večjo specializiranost in številčnost kadrov, število učencev se je z leti povečevalo, odnos učenja glasbe pa ni več zgolj ljubiteljski ampak je postal profesionalen. Na novo so bili ustanovljeni oddelki: orgel, baleta in solo petja, po dolgotrajnem premoru je ponovno zaživel oddelek godal (violine, violončela), otrokom pa so bile tako rekoč odprte poti učenja skoraj na vseh instrumentih. Velika želja po glasbenem izobraževanju izven mesta je bila povod za ustanovitev dislociranega oddelka klavirja, harmonike, trobil, kitare in nauka o glasbi, ki ga v precejšnjem številu obiskujejo otroci v prostorih osnovne šole v Knežaku. S pomočjo sponzorjev bistriških podjetij, občinske skupščine, Poliuretanov - Piama Podgrad, Sponzor inženiringa, Sume in Amedisa je glasbena šola v letu ’94 nabavila koncertni klavir znamke Steinway & Sons, kar je omogočilo gostitve znanih domačih in tujih glasbenikov (Sijavuš Gadžijev, Hinko Haas, Volodja Balžalorsky, Sonja Pahor Torre in drugi), organiziranih pa je bilo nekaj aktivov - srečanj učiteljev in umetnikov, revij in tudi slika 1. Prva glasbena šola v Levstikovi ul. 3 slika 2. Sedanja lokacija glasbene šole slika 3. Del glasbene šole v nekdanjem vrtcu tekmovanj, kar je na podlagi pridobljenih izkušenj pedagogom pri njihovem delu v veliko pomoč. Nakup električnih orgel, katere je naša šola imela med prvimi primorskimi glasbenimi šolami je pripomogel k ustanovitvi oddelka orgel, ki ga je v začetku vodil mag. Draško Baumgarten, pozneje pa je poučevanje prevzel Martin Lenarčič. Na podlagi vodenja matične knjige je pouk do vključno danes obiskovalo dvanajst učencev. Zaradi vse večjega zanimanja se je v letu 93/94 povečalo število oddelkov in pedagoško delo je v svoje roke prevzelo kar nekaj učiteljev za: klavirski oddelek profesorici Helena Protič Kindler in Milena Blažina, oddelek violine, klarineta in saksofona učitelj Rade Čiča. Leto dni pozneje se učencem ponudi priložnost učenja na violončelu, katerega od začetka poučuje prof. Mauro Šestan, poveča se oddelek flavte s prof. Adnanom Zubčevičem, ter harmonike z prof. Nado Zubčevič. Zaradi osipa vpisa na oddelku godal nastopi delo, kot učiteljica violine Tina Balazs, v letu ’96. Poleg omenjenih učiteljev pa še poučujejo: v oddelku klavirja-teorije prof. Marija Lenarčič in učiteljica Dimitra Colja Peloza, klavirja: učitelja Zorko Antonič in šole Ilirska Bistrica P' <7^ glasbenalv 'šola IlirsksN | Bistrica Laszlo Balazs, harmonike: učiteljica Mirjam Jaksetič Dolgan, kitare: učitelj Franjo Penko in trobil-tolkal: prof. Josip Grgasovič. Ob 10-letnici delovanja leta ’94, j e Komorni dekliški zbor dosegel svoj največji uspeh, ko je na tekmovanju za najboljše radijske posnetke revije primorska poje prejel I. mesto in izdal audio in video kaseto. Z obsežnim repertoaijem seje zbor decembra, leta ’97 odzval gostovanju v cerkvi sv. Elizabete v Berlinu. V tem letu oktobra meseca pa se pripravlja na koncertno turnejo po Ameriki, kjer ga bo gostila slovenska izseljenska matica. Pod vodstvom dirigenta in profesorja trobilnega oddelka Josipa Grgasoviča je v oktobru ’96 pričel z delom Pihalni orkester. Leto in pol kasneje, natančneje 20. maja 1998 pa je že priredil prvi celovečerni koncert pod naslovom Swing in samba. Plod njegovega uspešnega dela je prejeto srebrno priznanje na tekmovanju Pihalnih orkestrov v Ormožu. V tem letu šola pridobi tudi nadstandardna oddelka in sicer: synthesizeija, ki ga poučuje ravnatelj in učitelj Laszlo Balazs in diatonično harmoniko, ki jo uči učitelj Anton Zlosel, kot prof. violine pa nastopi delovno razmerje Tatjana Bušič. Z veliko vztrajnostjo in trudom ravnatelja Laszla Balazsa je šola v zadnjih letih pridobila lepši notranji videz. Adaptiranih je bilo nekaj učilnic, uredilo seje glavno stopnišče, tajniško - računovodske pisarne, itd. Kljub temu pa šolo pestita finančni in prostorski problem, saj število učencev iz leta v leto narašča. Učilnice so zvočno neizolirane, .prehodne, tako daje kvaliteten pouk skoraj nemogoč. Šola je s pridobitvijo bivšega vrtca v Župančičevi ulici št. 3 (slika 3), L aprila 1998, povečala število učilnic in tako izboljšala kvaliteto pouka. V pridobljeni stavbi je šola adaptirala svoji dejavnosti primerne učilnice in na novo uredila baletno učilnico. V šolskem letu 1998/ 99 je prvič v delovanju šole začel delovati baletni oddelek, ki ga uspešno vodi učiteljica Vesna Cestnik. Po dolgoletnem zaprtju oddelka solo petja je v tem letu le-ta ponovno zaživel z pedagoginjo mag. Margareto Togunjac. Avgusta leta 1998 je glasbena šola prvič organizirala mednarodno poletno glasbeno šolo s priznanimi predavatelji: prof. Sonja Pahor Torre - klavir, prof. Fedja Rupel - flavta, prof. Volodja Balžalorsky - violina in prof. Emo Sebastian - harmonika. V precejšnjem številu prijavljenih udeležencev iz vse Slovenije, pa tudi iz tujine je bila šola uspešno izpeljana, ob tem dogodku, pa je svoj pečat prispevala tudi kraju in občini. Svoj vzpon šola beleži v letu ’99, ko je ob vpisanih 302 otrocih ( 230 na instrumentih) dosegla 15 oddelkov, katerih v svojem delovanju ni beležila nikoli. Vidne uspehe dokazujejo učenci in njihovi mentorji z udeleževanjem na srečanjih glasbenih šol Primorske, revijami med glasbenimi šolami in pa tudi na državnih tekmovanjih. Glasbeno šolo financira: Ministrstvo za šolstvo in šport RS (OD), Občina Ilirska Bistrica (vzdrževanje, amortizacija, materialni stroški) in šolnine, najemnine in drugo (popravilo in nakup instrumentov, stroški prirejenih nastopov in drago). Glasbena šola v Ilirski Bistrici daje poseben pečat kulturnemu življenju kraja in je s svojim strokovnim delovanjem postala pomemben nosilec glasbene kulture v občini. UČENCI, KI SO NADALJEVALI Z GLASBENIM IZOBRAŽEVANJEM Ivanka Milostnik - Glavina, Zorko Antonič, Helena Protič Kindler, Sonja Pahor Torre, Mirko Šlosar, Dimitra Colja Peloza, Vojteh Fatur, Marija Lenarčič, Branka Dovgan, Janko Lenarčič, Bojan Glavina, Hedvika Boštjančič, Mirjam Jaksetič Dolgan, Bojan Gombač, Silvana Gombač, Savo Pugelj, Dragica Samsa, Vladimir Brlek, Nives Pirih, Franjo Penko, Peter Reberc, Elena Sedmak, Nikolaj Gvardjančič, Tomaž Gvardjančič, Tjaša Fatur, Breda Štembergar, Matjaž Mikuletič, Jana Konestabo, Miha Šajina, Gregor Mavrič, Jan 8j|™ JjL |fK~' J 4i Cjpf ^ W: Kolektiv glasbene šole (foto: Atelje E. Maraž) Ravnatelj glasbene šole Laszlo Balasz (foto: Atelje E. Maraž) Bratož, Damjana Skok, Klara Hrvatin, Martin Lenarčič, Nina Volk, Laura Zafred, Rok Hrvatin, Simon Tomažič in Urška Lenarčič. RAVNATELJI GLASBENE ŠOLE L Reza Zajc 1951-1958 2. Marija Kirn 1958-1960 3. Ante Glavina 1960-1964 4. Alojz Boštjančič 1966-1970 5. Zorko Antonič 1970-1984 6. Marija Lenarčič, v.d. 1985-1986 7. Mirjam Jaksetič Dolgan, v.d. 1985- 1986 8. Laszlo Balazs 1986- G. ravnatelj je ogorčen nad vodilnimi v občinskem vodstvu in nad neuresničenimi obljubami župana, ki jih je dal v predvolilnem boju. Po 50-tih letih obstoja, jim še vedno niso našli primernih prostorov za delo. Vrtec, kot dislocirana enota ni primeren prostor. Ne samo, da je drago njegovo vzdrževanje in ogrevanje, ampak tudi učitelji se več ne vidijo in učenci se več na poznajo med seboj. Veliko bolj uspešni bi bili, če bi imeli ustrezen prostor. Tudi kadrovsko stanovanje, bi v veliki meri olajšalo delo, saj bi mogoče kdo prišel tudi v Bistrico učit, če bi imel stanovanje. Učitelje večinoma uvažajo in zaposlujejo upokojence. § Vprašanje pa je, koliko “tujcev” bo ^ hotelo delati pri nas, ko se bo stanje v -g Republiki Hrvaški popravilo. Šola se srečuje z velikimi J finančnimi in kadrovskimi težavami [g ampak kljub temu, želimo njej in J* njenemu ravnatelju uspešno jubilejno leto in še veliko naslednjih let. 7 I "I I I 8 NACIONALNA STANOVANJSKA SHEMA Varčevalec, je lahko vstopil v nacionalno stanovanjsko shemo s sklenitvijo pogodbe o varčevanju v eni izmed naslednjih bank, ki so pridobile pravice za sklepanje varčevalnih pogodb: NAZIV BANKE ŠTEVILO VSEH VARČEVALNIH POGODB PO 11.000 SIT VIŠINA POSOJILA GLEDE NA PRIVARČEVANA SREDSTVA 5 letno 10 letno varčevanje varčevanje 1. ABANKA d.d. Ljubljana 1.564 2,10 2,10 2. BANKA CELJE d.d. 3. BANKA DOMŽALE d.d., Domžale, Bančna skupina Nove 1.902 2,10 2,20 Ljubljanske banke 398 2,10 2,20 4. BANKA KOPER d.d. 5. BANKA VELENJE d.d., Velenje, Bančna skupina Nove 2.052 2,10 2,10 Ljubljanske banke 392 2,10 2,20 6. BANKA VIPA d.d. Nova Gorica 7. BANKA ZASAVJE d.d. Trbovlje, Bančna skupina Nove 500 2,10 2,20 Ljubljanske banke 272 2,10 2,20 8. DOLENJSKA BANKA d.d. 916 2,10 2,20 9. GORENJSKA BANKA d.d., Kranj 10. KOROŠKA BANKA d.d. Slovenj Gradec, Bančna skupina 800 2,10 2,10 Nove Ljubljanske banke 398 2,10 2,20 11. NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. 11.820 12. POMURSKA BANKA d.d. Murska Sobota, Bančna skupina 2,10 2,20 Nove Ljubljanske banke 652 2,10 2,20 13. POSTNA BANKA SLOVENIJE d.d. 668 2,20 2,30 14. SKB BANKA d.d., Ljubljana 15. SLOVENSKA ZADRUŽNA 3.758 2,10 2,10 KMETIJSKA BANKA d.d., Ljubljana 508 2,20 2,20 Če želijo mlade družine ali pa nekdo drug, dobiti stanovanje, se morajo prijaviti na razpis za neprofitna najemniška stanovanja, zadnji v naši občini, je bil za nov objekt na Gregorčičevi cesti 27. Za socialna stanovanja obstaja lista, kije v veljavi in ko je ta izčrpana pride do novega razpisa, ki se objavi. Na stanovanje se lahko čaka leto, dve ali pa še več. Težava je v tem, ker ni novih stanovanj, nova pa se ne gradijo. Če imamo srečo, se kakšno izprazni, če se kdo izseli ali preseli. Stanovanja na trgu se preprodajajo. Tisti, ki so kupili stanovanje po stanovanjskem zakonu, ga lahko sedaj naprej preprodajajo. Če želite kupiti stanovanje, se morate obrni na agencijo, ki se ukvaija s prometom nepremičnin. V Ilirski Bistrici je približno 900 do 1000 stanovanj. O stanovanjski problematiki sem se pogovarjala z g. Mežnarjem, vodjo stanovanjske enote pri Komunalno stanovanjskem podjetju Ilirska Bistrica. Delo stanovanjske enote je, da sklene pogodbo z lastniki in potem samo upravlja in vzdržuje stanovanja. Sredstva, ki jih ne porabijo za investicijsko vzdrževanje, uporabijo za gradnjo novih, poleg tega se najamejo še krediti in na osnovi tega se sestavi finančna konstrukcija. Odpiranje nove stanovanjske četrti ogromno stane, predvsem odkup zemljišča in komunalna ureditev. Naslednja večja investicija v občini, bo po ocenah g. Mežnarja, obnova »dvorane«, ki je bila izgrajena daljnega 1901 leta. Po njegovih ocenah naj bi bilo tam 15 do 20 novih stanovanj. Za nakup stanovanja rabimo denar, ki ga običajno nimamo. Država sije omislila nacionalno stanovanjsko shemo, po kateri naj bi omogočila, še posebej mladim, da pridejo do stanovanja. 27.11. je bilo mogoče na določenih bankah skleniti varčevalno pogodbo. Za sklenitev varčevalne pogodbe ste potrebovali: osebni dokument, davčno številko, sredstva v višini prvega mesečnega obroka. Na podlagi 10. člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (Ur.l. RS 86/2000) je Stanovanjski sklad Republike Slovenije objavil JAVNI POZIV ZA DOLGOROČNO VARČEVANJE V NACIONALNI STANOVANJSKI VARČEVALNI SHEMI. Državljane Republike Slovenije so pozvali, da se vključijo v nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo, ki jim ssistemom državnih premij omogoča in zagotavlja ugodno dolgoročno varčevanje s pravico do nizko obrestovanih bančnih dolgoročnih stanovanjskih posojil po pogojih zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Vse pogoje nacio- nalne stanovanjske varčevalne sheme opredeljuje zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (Ur.l. RS 86/2000). Način varčevanja: - obročno - mesečno, najnižji znesek je 11.000,00 SIT in njegov mnogokratnik ali - z enkratni letnimi vplačili, ki morajo biti vplačana v prvem mesecu vsakega varčevalnega leta po sklenitvi pogodbe; Doba varčevanja je 5 ali 10 let; realne obrestne mere so: - za varčevanja na 5 let - 1,65% letno - za varčevanje na 10 let- 3,00 % letno; Zneski mesečnih oziroma enkratnih letnih vplačil se ob izteku vsakega varčevalnega leta revalorizirajo, zato da so ob pričetku vsakega varčevalnega leta realno enaki; varčevalec lahko v celotni varčevalni dobi zamudi s plačilom pogodbenega mesečnega obroka največ enkrat pri varčevalni dobi pet let oziroma največ dvakrat nezapo-redno pri varčevalni dobi deset let, vendar mora v tem primeru že v naslednjem mesecu vplačati dvojni pogodbeni mesečni obrok varčevalec ima pravico odstopiti od pogodbe, vendar mu v tem primeru pripadajo le obresti na privarčevana sredstva in sicer: - pri odstopu pred enim letom varčevanja - kot za vloge na vpogled, - pri odstopu po enem letu varčevanja - v pogodbeni višini. Banka v tem primeru vrne varčevalcu privarčevana sredstva s pripadajočo revalorizacijo in obrestmi 100. dan od odstopa. Varčevalec, tako po zaključku rednega pogodbenega varčevanja: - prosto razpolaga s privarčevanimi sredstvi. Za privarčevana sredstva se šteje vsa plačila po pogodbi, pripadajoče premije za celotno varčevalno obdobje, pripisana revalorizacija in obresti; - pridobi pravico do dolgoročnega stanovanjskega posojila. Premija je znesek, ki letno pripade varčevalcu v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi kot spodbuda za redno varčevanje po pogojih nacionalne stanovanjske varčevalne sheme: višina premije je odvisna od dolžine varčevalne pogodbe in sicer: - za petletne pogodbe v višini enega mesečnega obroka varčevanja, - za desetletne pogodbe pa v višini 1,25 mesečnega obroka, premijo se pripiše hranilni vlogi po preteku vsakih 12 mesecev varčevanja. Stanovanjski sklad republike Slovenije zagotovi nakazilo premije za varčevalca do 15. delovnega dne v mesecu po izpolnitvi pogojev za pridobitev premije. Donosnost varčevanja kot skupni rezultat realnih obresti za varčevanje in pripisanih vseh letnih premij je 4,9 odstotka ob predpostavki temeljne obrestne mere 0,7 odstotka, vplačilih v začetku vsakega meseca in obrestovanj a do konca 61. oziroma 121. meseca. Pravico do dolgoročnega stanovanjskega posojila pridobi varčevalec, ki je redno varčeval celotno pogodbeno dobo in zato tudi pridobil vse pripadajoče premije. Pravico do posojila, ki izhaja iz varčevalne pogodbe, varčevalec lahko prenese tudi na zakonca oziroma osebo, kateri v skladu s predpisi o zakonski zvezi pripadajo enake pravice kot zakonskemu partnerju, svoje otroke ali vnuke; višina posojila je najmanj dvojni znesek privarčevanih sredstev. Za privarčevana sredstva se šteje vsa plačila po pogodbi, pripadajoče premije za celotno varčevalno obdobje, pripisana revalorizacija in obresti. Posojilojemalec - varčevalec dobi tudi vrnjena privarčevana sredstva; doba dolgoročnega kreditiranja je dvakratna doba varčevanja, to je 10 oziroma 20 let; realne obrestne mere so: - za posojila na 10 let - 2,45% letno - za posojila na 20 let - 3,80% letno; Posojilojemalec odobreno posojilo lahko porabi samo za: nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, - gradnjo individualne stanovanjske hiše (tudi nadomestno gradnjo, nadzidavo ali dozidavo izgradnjo podstrešnega stanovanja), rekonstrukcijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše ali - adaptacijo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše, - nakup stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše, - plačilo stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, - plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišče, - plačilo projektne dokumentacije v zvezi z nameni iz prejšnjih točk tega člena, - poplačilo že najetih posojil za navedene namene. Po podatkih banke Koper, Poslovne enote Ilirska Bistrica, so pri nas sklenili 160 - pet letnih varčevalnih pogodb in 7 varčevalnih pogodb za deset let, Stanovanjski sklad RS, pa ocenjuje, da se bo za tovrstno varčevanje odločilo 12.000 do 15.000 varčevalcev. Za vse tiste, ki ste zamudili priložnost bo nov krog varčevanja predvidoma spomladi 2001. Gospodarstvo VARČEVANJE V VZAJEMNIH SKLADIH Mogoče pa se boste odločili za drugačno obliko varčevanja, ki se v zadnjem času zelo reklamira - to je varčevanje v vzajemnih skladih, kijih imajo različne družbe za upravljanje. Vzajemni sklad je premoženje, oblikovano z namenom povečevanja njegove vrednosti z vlaganjem v vrednostne papirje. Premoženje je v izključni lasti vlagateljev in je razdeljeno na enake osnovne dele -“točke” oziroma “enote premoženja”.Družba za upravljanje je gospodarska družba, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, katere edina dejavnost je upravljanje investicijskih skladov (kamor spadajo pidi in vzajemni skladi).Vzajemni sklad ni pravna oseba, ampak “združeno premoženje vlagateljev”. Sklad sam ne more poslovati, upravljati ga mora družba za upravljanje (DZU). DZU vodi evidenco o imetnikih investicijskih kuponov, vodi računovodstvo za sklad, izvršuje investicijsko politiko sklada, skrbi za upoštevanje vseh zakonskih omejitev in obveščanje vlagateljev. Prav tako izvaja praktično vse ostalo v zvezi s poslovanjem sklada. Po zakonu mora biti premoženje sklada popolnoma ločeno od premoženja družbe za upravljanje, daje zagotovljena varnost vlagateljev. Namenjen je predvsem t.i. malim investitorjem, ki na ta način lahko posredno investirajo na borzi. V preteklih letih so mnogi vzajemni imel v tem obdobju 20% donos. Vsi donosi so izraženi “nominalno” v valuti, kar pomeni, da niso neposredno primerljivi s tistimi oblikami varčevanja, ki prikazujejo rezultate kot TOM+x%. Najpogostejše vprašanje je: « Kateri od skladov bo najdonosnejši v prihodnje?« Tega NE MORE nihče vedeti. Skladi imajo različne vrednostne papirje in rast sklada je seveda odvisna od rasti teh papirjev v določenem obdobju. Doseženi donosi v preteklosti niso garancija za donose v prihodnosti. Ocena, ali je vzajemni sklad za posameznika primeren način, je seveda odvisna tudi od njegovih konkretnih okoliščin (namenov, finančnih zmožnosti, potreb).Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja: -dovoljenje družbi za upravljanje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov; -dovoljenje družbi za upravljanje za upravljanje posameznega investicijskega sklada; -potrdilo o izpolnjevanju predpisanih pogojev članom uprave družbe za upravljanje. Ažurno spremlja poslovanja družb za upravljanje in investicijskih skladov na podlagi dnevnih, mesečnih, trimesečnih, polletnih in letnih poročil, ki jih posredujejo družbe za upravljanje. Tako, možnosti so zares neomejene. LETNA INFLACIJA Povprečna letna inflacija, naj bi letos znašala 8,9%, decembra pa je na letni ravni dosegla 9,4%.Kot je povedal, namestnik direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), Janez Šušteršič, tudi drugo leto ni pričakovati velikih padcev inflacije. Gospodarska rast, naj bi bila po mnenju UMAR-ja 4,25%, prihodnje leto pa bi se lahko zvišala za 0,25 odstotne točke. Na UMAR-ju so predstavili tudi novo strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, ki naj bi temeljila na krepitvi konkurenčne sposobnosti, prilagodljivosti gospodarstva in razvoju človeških virov. Parlamentarne volitve niso edine, ki bi nam morale biti pomembne. 3.decembra, so potekale volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico. KGZ je pravna oseba javnega prava (javno pravno združenje).Za javno pravni model zbornice je značilno: -obvezno članstvo, zagotavlja dolgoročnost in samostojnost zbornici; -da je reprezentančni partner vladi, to ji zagotavlja dovolj široka volilna baza in večinska zastopanost kmetijstva, gozdarstva in ribištva; VOLITVE V SENCI -da lahko izvaja javna pooblastila; -pri izvrševanju javnih pooblastil izdaja javne listine; -da daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte, proračun, delitev proračuna, izobraževalne programe in druge javne dokumente s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva; Glavne naloge Kmetijsko gozdarske zbornice so: -zastopanje interesov svojih članov; PODATKI ZA OBMOČNE ENOTE -svetovanje, izobraževanje in pospeševanje; -izvajanje javnih pooblastil; PODATKI ZA CELOTNO SLOVENIJO Na volitvah v svete območnih enot in odbore izpostav območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ima pravico glasovati skupaj 174.374 volilcev. V svete območnih enot in odbore izpostav območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je glasovalo skupaj 34.487 (19,78 %) volilcev. donose, bistveno višje od bančnih obresti. V svetu ima ta oblika varčevanja že več kot stoletno zgodovino, še posebej pa se je Območna enota Udeležba Število volilnih upravičencev Odstotek udeležbe Nova Gorica 2.479 13.034 19,02% razširila v drugi polovici 20. stoletja. Koper 1.716 8.874 19,34% Vlagatelju ni treba stalno Kranj 2.330 9.698 24,03% spremljati podatkov o podjetjih in Ljubljana 3.902 23.245 16,79% dogajanju na borzi, da bi lahko v Kočevje 1.271 3.801 33,44% pravem trenutku kupil ali prodal pravi Postojna 1.408 6.580 21,40% vrednostni papir, ampak za to skrbijo Novo mesto 3.732 14.244 26,20% strokovnjaki družbe za upravljanje. Brežice 2.076 10.482 19,81% Varčevalec lahko svoj denar kadarkoli Celje 3.350 19.605 17,09% dvigne (zahteva od DZU, da mu Ptuj 3.568 20.884 17,08% izplača njegovo vlogo v denarju) - Maribor 1.092 8.925 12,24% denar ni vezan. Varčevalec v vsakem Slovenj Gradec 1.804 9.086 19,85% trenutku (vsak dan) natančno ve, Murska Sobota 5.759 25.916 22,22% koliko je njegova vloga na tisti dan vredna. Uspešnost sklada prikazuje gibanje vrednosti enote premoženja (točke) sklada v daljšem časovnem obdobju. Če seje npr. vrednost točke od 1.1. do 31.12. povečala za 20%, to pomeni, da seje varčevalcem, ki so imeli v tem obdobju vloge v vzajemnem skladu, vrednost njihovih vlog ravno tako povečala za 20%. Z drugimi besedami povedano, skladje Število preštetih glasovnic: 34.521 (99,98%) Število neveljavnih glasovnic: 2.555 Število veljavnih glasovnic: 31.966 Izidi glasovanja odbora izpostave Ilirska Bistrica: PETER PAVEL TOMŠIČ “KMEČKA LISTA” IVAN PAVLOVEC “KMEČKA LISTA” JANEZ LIPEC, FRANJO PENKO in ELVIRA MIŠE na listi MARTINČIČ ANTONA. Čestitke izvoljenim in veliko uspehov v novem letu. :embet :embei I Vesele božične praznike in srečno Novo leto MITJA HAIR TEAM Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32, Informacije- naročila: tel: 05/714-44-43. Ob odličnih frizerskih uslugah nudimo še: *svetovanje glede vaše pričeske *onemoglim, starejšim in vsem * , ...... strankam, ki jim je prihod v salon *ugodne cene frizerskih storitev ; ,. . onemogočen, nudimo svoje usluge izobraževanje frizerjev na domu V januarju 10% popust, za vse tiste, Id prinesejo s seboj vstopnico s prireditve, ki je bila 17.12.200 v OŠ A. Žnideršiča GOSTILNA s prenočišči I < l< I Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 |=| j^J~m\ || 31.12.2000 SILVESTROVANJE 1. 1. 2001 NOVOLETNI PLES S SKUPINO CASABLANKA vPIRNIC4 Bazoviška 19, 05/714-20-77 Vabimo vas k nakupu šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, igrač, daril, darilnih papirjev, čestitk za vse priložnosti... Obiščite nas in se prepričajte o pestri ponudbi in ugodnih cenah! 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 05/714-23-72, fax: 05/714-12-07 Le ena se nam želja izpolnila, želja ljubezni, želja miru, želja blaginje... izmed tisoč želja, ki jih nosimo v srcu! 2001 Vesela Božične praznike želimo vsem prijateljem in družini! B BM JLIW TIM MIT d.o.o. -TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO -PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 9ffW> ■ VODEO TOP 10 "l.THREEKINGS-akcija ■ 2. ENDOF DAYS-akcija ■ 3. AMERICAN BEAUTV-drama ■ 4. AMERICAN PIE-komedija " 5. FIGHT CLUB -triler ■ 6. THE SIXTH SENSE - triler ■ 7. DOUBLE JEOPARDV - akcija "8. BOVVFINGER- komedija Z 9- JAMES BOND-akcija ■ 10. THE HURRICANE-drama Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 □ ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 POZOR! PRI IZPOSOJI NAJMANJ TREH VIDEOKASET DVOJNA UGODNOST: ‘BREZPLAČNA KAVA + ‘KASETE VRNETE ČEZ DVA DNI POSOJAMO TUDI FILME NA DVD - PREKO 100 NASLOVOV! BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI: PRODAJNI CENTER TRNOVO tel. 05/710-10-00, ODPRT 8-20, NEDELJE 8-12 MARKET POD VRTI tel. 05/710-06-61, ODPRT 7-20, OB NEDELJAH ZAPRTO AGR0TRG0VINA KOSEZE tel. 05/71-44-310, ODPRTA 8-12 IN 15-19, ......... OB SOBOTAH 8-13, OB NEDELJAH ZAPRTO NOVA TRGOVINA: PE ZAGORJE tel. 05/750-52-80, ODPRTA 8-12 IN 15-18 OB SOBOTAH 8-12, OB NEDELJAH ZAPRTO OB KONCU LETA SE VAM KOLEKTIV NAŠEGA PODJETJA ZAHVALJUJE ZA IZKAZANO ZAUPANJE IN VAM ŽELI PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE V KROGU TISTIH, KI VAS IMAJO RADI TER VESEL IN OPTIMIZMA POLN VSTOP V NOVO LETO! Akcijska cena meseca decembra: štruca belega kruha (800gr) - SAMO 125 SIT! RADENSKA 1,5 L 99,00 SIT SOK MULTIDAN 1,5L 125,00 SIT OLJE CEKIN 1L 184,00 SIT Vljudno vabljeni tudi v našo novo poslovno enoto v Zagorju! h /člo F* E T f? O L mANSPO/rr CESTNI PREVOZI: * NAFTNIH DERIVATOV * TEKOČIH KEMIKALIJ * PRAŠKASTIH MATERIALOV ■VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL ■PRALNICA TOVORNIH VOZIL -TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: plaming@siol.net DdEtF5 ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 VPIama-pur OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na tel. 05/71-00-510 Nudimo vam tudi sm čarska očala znamke Smith in Oxydo AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 Vesele božične praznike in srečno Novo leto fflMEl ffiliil SWIH lIMMu18 "'j' ■mm SPIRULI 1 j-SL PACIFICA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PAČI F ICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRAZNIČNI DECEMBER: ADIDAS -10% MONT-15% Vesele Božične praznike in srečno novo leto vam želimo. PRODAJA IN DOSTAVA KURILNEGA OUA CELHAR Neverke 2d, 6256 Košana tel. 05/75-32-040, tel. 05/75-30-089 Zagotavljamo hitro dostavo in ugodno ceno! Preverite- pokličite! INSTALACIJE VODOVOD - PNEVMATIKA PLIN OGREVANJE KOVAČIČ STOJAN KOSEZE 69A, 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-370, Fax: 05/71-00-371, GSM: 041/642-868 SILVESTROVANJE V KOPRSKI VEČNAMENSKI DVORANI BONIFIKA Družba Bonifika d.o.o. Koper je v tem letu z izbranimi izvajalci sprejela izziv in se lotila velikega projekta -Silvestrovanja v Večnamenski dvorani Bonifika. Z dvorano se bo pozabavala ekipa, ki svoje ideje predstavlja pod geslom Fredi - sonce, morje in mi. Podjetje Vivo d.o.o. - Jerneja Kamnikar s svojimi preverjenimi kulinaričnimi mojstri sije zamislila silvestrsko pojedino; kuharji in natakarji si nabirajo moči, saj bo noč dolga, gostje pa polni pričakovanj. Dobra hrana zahteva tudi kvalitetno pijačo, ki se še hladi v kleti Vinakoper. Raznovrstne glasbene okuse bo zadovoljevala glasbena skupina Faraoni, ki ne bo dopustila počitka. Poskrbeli bomo tudi za otroke. Pod vodstvom animatork bodo v svojem kotičku lahko plesali, risali, se igrali, prigriznili, utrujenost pa pregnali na ležalnikih. Dvorana bo svoje goste pričakala v nedeljo, 31.12. 2000 ob 20.00 uri in vsaj do 05.00 ure naslednjega leta Želimo prijetno noč deliti z vsemi, ki nam zaupajo. Cena silvestrovanja v naši dvorani je 15.000,00 SIT, za otroke do 10 let pa 2.000,00 SIT. Informacije, rezervacije in prodajo kart organizira Turistična agencija PARTNER, ki ima svoje prostore v Večnamenski dvorani Bonifika, Cesta Zore Perelio Godina 3, Koper, telefon 05/630-92-01, 639-28-68. AA Sanje prazničnega decembra utirajo nove poti in bodo oblikovale naša dejanja v letu 2001 in porajajo željo: da bi skupno premogli dovolj moči /E9| ( in zadovoljni stopali v vsak nov dan uspehom 1 tSH ) naproti. \ %^j6AWVy / B Vesele božične praznike in vse najlepše v novem letu. Občina ŽUPAN Ilirska Bistrica Franc Lipolt, univ.dipl.inž.kem.tehnol. .BREZA d.o.o, AVTO ŠOLA Bazoviška 4a, tel.: 05/71-41-584, 71-41-799 Želimo vam vesele praznike ter varno vožnjo in veliko uspehov v letu 2001. milka Pedikerski salon Milka Prosen Rozmanova 36, II. Bistrica, 05/71-41-269 VSEMSVOJIM STRANKAM IN BRALCEM SNEŽNIKA ŽELIM LEPE PRAZNIKE! GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 RENAULT AVTOHIŠA Smrdelj Valter sp 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 C: l -o | I \dquid. g I •s 7S" -Zdravstvene novice in napotki PREVENTIVA PRAVOČASNO ZIMSKE ZDRAVSTVENE TEŽAVE : 8111 Osrednja regijska prireditev ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u je bila letos v Piranu. Nosile in organizator akcije je bil Zdravstveni dom Piran - referat za zdravstveno vzgojo in izvajalka Tadeja Bizjak, v.s.m. Celoten projekt je koordiniral Zavod za zdravstveno varstvo Koper in regijski referat za zdravstveno vzgojo. Osnovni namen letošnje akcije je bilo “vrstniško izobraževanje “. K sodelovanju so bili povabljeni srednješolci in osnovnošolci, ki so temo AIDS-a preučili in pripravili projektne naloge, ter jih nato predstavili svojim vrstnikom. S takšnim načinom posredovanja vsebin “ peer eduction” dosežemo večjo motiviranost otrok za posredovane vsebine, pristop je lažji in učinek posredovanja znanja večji. V naši občini, so se na povabilo odzvali učenci 8.c razreda Osnovne Šole Anton Žnideršič. Pod mentorstvom učiteljice Nadje Baša, so pripravili delavnice za 3. in 4. razred. V 3. razredih so predstavili problem AIDS-a in kasneje z njimi izdelali zgibanke in rdeče pentlje. V 4. razredih pa so razdelili pripravljene zgibanke in izdelali rdeče pentlje, povzetek pa so nanizali v miselnem vzorcu. Po izjavah edukatoijev, so bili v vseh razredih dobro sprejeti, s projektom pa so bili zadovoljni tudi sami - zdel se jim je zelo poučen. Zaključne prireditve v Piranu se edukatoiji žal niso udeležili, zaradi zasedenosti in tudi oddaljenosti. Na zaključni prireditvi pa je bilo podano poročilo o njihovem delu in tudi mnenje o projektu. Ob dnevu boja proti AIDS-u so Zdravstveni dom Ilir-ska Bistrica obiskali tudi učenci oddelka s prilagojenim programom iz OŠ Anton Žnideršič. Oddelek vodita učiteljici Muha Irena in Rolih Marta. V prvem deluje učencem nižje stopnje Virginia Benigar, v.m.s. predstavila službe, ki delujejo v zdravstvenem domu in jih popeljala po posameznih ambulantah, učencem višje stopnje pa je Andreja Rebec, v.s.t. odgovarjala na vprašanja v zvezi s spolnostjo. V drugem delu je bila za vse učence izpeljana učna delavnica o drogah in o AIDS-u, ki stajo vodili Nada Čeligoj in Andreja Rebec. Izvajalke so obisk z veseljem sprejele! Andreja CREUTZFELDT - JAKOBOVA BOLEZEN Creutzfeldt - Jakobova bolezen (CJB) je oblika motnje v delovanju osrednjega živčevja zaradi naglega in napredujočega propadanja možganskih celic. Kaže se s psihičnimi znaki (spremembe v osebnosti in obnašanju, čustvena labilnost), motnjami spomina, zaznavanja in gibanja (motena koordinacija, nehoteni gibi, krči). Bolezen se v nekaj mesecih ali letih konča s smrtjo. Preplah in stroge varnostne ukrepe proti bolezni norih krav (BSE, goveji encefalitis) je povzročila, šele domneva, da se preko obolelega goveda lahko bolezen prenaša tudi na ljudi v obliki Creutzfeldt -Jakobove bolezni, ki se vedno konča s smrtjo. Bolezen nosi ime po zdravnikih, ki stajo v letih 1920 in 1921 prva izločila iz t.i. senilne demence (starostna zmedenost) in opisala njene simptome in potek. Človeška različica bolezni norih krav, naj bi bila tako le najnovejša različica stare bolezni. To obliko bolezni naj bi izzval kužni prion, ki lahko domuje v živčnem tkivu in limfnih oranih goveda. V mišičnem tkivu priona ga ni, prav tako, ga še niso odkrili še pri nobeni živali mlajši od 30 mesecev. Prvič je bilo ugotovljeno, da se bolezen prenaša iz živali na človeka šele leta 1996, inkubacijska doba je zelo dolga, nesporno pa je bolezen možno potrditi šele z obdukcijo. V Veliki Britaniji je za človeško različico bolezni norih krav umrlo 84 oseb, zvečine mladih ljudi, v Franciji dve osebi. Poznamo tri do štiri tipe CJB, za katerimi umre ena do dve osebi na milijon prebivalcev letno. Najpogostejša oblika bolezni je sporadična oblika, za katero do sedaj iz neznanega vzroka obolijo starejši ljudje, nad 60- imi, in več let. Druga družinsko dedna oblika bolezni, ki jo je z genskimi testi edino možno v naprej napovedati, prizadene ljudi vseh starosti, povzroča pa okvaro gena proteinskega priona. Tretja oblika bolezni,, med katere spada tudi človeška različica bolezni norih krav, pa so povzročile okužbe, ki so bile v človeka vnesene: s hormonom rasti ( v Franciji je npr. umrlo 76 od 900 otrok, ki so bili izpostavljeni), z operacijo roženice ali z drugimi nevrološkimi posegi in seveda s použitjem priona kontaminiranih govejih organov. Primera bolezni norih krav Veterinarska uprav RS v Sloveniji še ni odkrila . Uvoza govedine in mesa v Slovenijo je zelo malo, saj ima država, le tega dovolj doma proizvedenega. V Sloveniji, pa velja prepoved uvoza živih živali, semena, zarodkov, mesnih izdelkov, želatine, kolagena, surovin za farmacevtsko industrijo in drugih izdelkov govejega izvora iz vseh držav, kjer se bolezen pojavlja v domačih čredah. Andreja Pazite se zime, saj ta ni samo sezona gripe in prehladov, ampak lahko povzroči tudi druge težave. V tem prispevku bomo opozorili na snežno slepoto, na drugi dve pa naslednič. Snežna slepota (Conjunctivitis nirvalis) Snežna slepota nastane predvsem zaradi učinkovanja višinskega sonca. V večjih višinah je pogostnejša, toda že višine nad 1000 m so lahko nevarne. Zato bi naj predvsem smučarji v višinah med 1000 in 2000 m nosili vedno sončna očala, v višinah nad 2000 m pa posebna očala, ki ne prepuščajo ultra vijoličnih žarkov (snežna očala, alpinistična očala). Do iste bolezni pride tudi pri obsevanju z ultra vijolično svetilko (kremenčeva svetilka) ali pri delu z električnimi varilnimi aparati, če ne zaščitimo oči. Bolnik začuti najprej praskajočo in zbadajočo bolečino v očeh, kmalu veznice močno pordečijo, veke močno nabreknejo, bolnik ne more več odpreti oči in ne vidi ničesar. Bolečina je zelo huda, bolnik je prizadet in omotičen. Bolnika s snežno slepoto takoj odpeljemo v temen prostor, na oči mu polagamo hladne kamilične obkladke, skozi platneno krpo filtriran kamilični čaj kapljamo v oči. V alpskem svetu na otečene veke radi polagajo svežo smetano. Zdravnik lahko bolnika v hipu reši neznosnih bolečin, če mu da v oko sredstva za omrtvičenje. Bolezen popusti čez dan, dva. Bolnik naj tudi po preboleli bolezni še dalj časa nosi temna očala. KINO FILMSKI SPORED V JANUARJU 2001 ROAD TRIP (Road Trip) 2000, ameriški barv, komedija, trajanje 93 min. Režija: Todd Philips Igrajo: Brecking Meyer, Sean William Scott, Amy Smart 28.12.00 ob 20.30 DOBRE MRHE (Coyote Ugly) 2000, ameriški barvni, komedija, trajanje 100 min, Režija: David McNally Igrajo: Piper Perabo, Adam Garcia, Maria Bello, Melanie Lynskey 12.1.01. ob 20.30,14.1.01. ob 20.30 VESOLJSKI KAVBOJI (Space Cawboys) 2000, ameriški barv, ZF, trajanje 104 min. Režija: Bryan Singer Igrajo: Clint Eastvvood, Tommy Lee Jones, Donald Sutherland, James Gamer, Rade Šerbedžija 30.12.00 ob 18. uri, 2.1.01 ob 20.30 TRČENI PROFESOR II: KLUMPOVI (Nutty professor II: The Klumps) 2000, ameriški barv, komedija, trajanje 106 min. Režija: Peter Segal Igrajo: Eddie Murphy, Janet Jackson 29.12.00 ob 20.30, 2.1.01 ob 18. uri KOKOŠKE NA BEGU (Chicken Run), 2000, ameriški barv, risanka, trajanje 84 min. Režija: Peter Lord, Nick Park Glasovi: Mel Gibson, Julija Sawalha, Miranda Richardson, Jane Horrocks 5.1.01 ob 20.30, 7.1.01. ob 18. uri RESNIČNA ZGODBA (The Straight Story), 1999, ameriški barv, drama, trajanje 111 min. Režija: David Lynch Igrajo: Richard Famswoth, Sissy Spaček, Harry Dean Stanton 6.1.01 ob 18. uri ČARLIJEVI ANGELČKI (Charlie’s Angels) 2000, ameriški barvni, triler, trajanje 98 min, Režija: McG Igrajo: Cameron Diaz, Drew Barrymore, Lucy Liu, Bill Murray 6.1.01. ob 20.30, 7.1.01. ob 20.30 VROČA LINIJA (Boiler Room), 2000, ameriški barvni, triler, trajanje 121 min Režija: Ben Vounger Igrajo: Giovanni Ribisi, Vin Diesel, Nia Long, Tom Everett Scott, Ben Affleck 13.1.01 ob 20.30 HIPNOZA (StirofEcho) 1999, ameriški barvni, srhljiva drama, trajanje 99 min, Režija: David Koepp Igrajo: Kevin Bacon, Kathryn Erbe, Zachary David Čope 19.1.01. ob 20.30 MULC (The Kid), 2000, ameriški barvni, komedija, trajanje 104 min Režija: Jon Turteltaub Igrajo: Bruce Willis, Spencer Breslin, Emily Mortimer 21.1.01 ob 20.30 GRINCH (How the Grinch Stole Chrismas), 2000, ameriški barvni, komedija, trajanje 105 min Režija: Ron Hovvard Igrajo: Jim Carrey, Jeffrey Tambor, Christine Baranski, Bill Irwin Pripovedovalec:Anthony Hopkins 26.1.01 ob 20.30, 27.1.01 ob 18. uri, 28.1.01 ob 20.30 SKOZI OKO ZASLEDOVALCA (Eye Of The Beholder), 1999, ameriški barvni, triler, trajanje 107 min Režija: Ron Howard Igrajo: Ashley Judd, Ewan McGregor 27.1.01 ob 20.30 PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO SPREMEMBE PROGRAMA Kultura ŽIVELA KULTURA, KULTURA JE MRTVA Sramota, sramota, za tako velik kraj kot je naš, da pride na proslavo nekaj manj kot 100 ljudi in od tega so večina nastopajočih s svojimi družinami. Z nami mora biti nekaj zelo narobe, da ne znamo primemo počastiti tako velikega dogodka, kot je izid že 10 številke Stopinj. Ko bi mi, ostali, vedeli, koliko truda je potrebnega za takšno knjižico iz 155 - tih strani bi, če že ne nič drugega, vsaj prišli na proslavo in zaploskali celotnemu Literarnemu društvu, pesnikom in pisateljem, še posebej pa uredniku 10 - tih stopinj - g. Ivku Spetiču. 3.decembera, 1800, seje v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna, ljubezen do prebujajočega slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče. Krst pri Savici in vse druge njegove posamične pesmi so ostale vse do današnjih dni najlepši in najvišji dosežki slovenske poezije. Ob 200 - letnici Prešernovega rojstva France (Ksaver) Prešeren, je prvi sin in tretji od osmih otrok zakoncev Šimna Prešerna (Ribiča, 1762-1837) in Miner. Svetina (Muhovčeve, 1774-1842). Zakonca, ki sta se poročila 1797, sta obdelovala ok. 12 ha veliko kmetijo, tretjo po velikosti v vasi. Zaradi sporov je mati Mina 1834 zapustila Ribičevino in odšla,k sinu Juriju, duhovniku na Koroškem. 1837 se je iz Vrbe k bratu duhovniku v Skaručno odselil tudi Šimen. Na Ribičevini sta zagospodarila hči Mina (r. 1808) in njen mož Jožef Vovk (r. 1806). Med njunimi potomci - imela sta devet otrok - sta najbolj znana vnukinj a pesnica Vida Jerajeva (1875-1932) in vnuk ljubljanski škof Anton Vovk (1900-1963). 2 .12. je bila v Domu na Vidmu proslava ob 200 letnici Prešernovega rojstva. Hkrati je bistriško literarno društvo izrabilo ta datum, za predstavitev svoje 10, jubilejne številke, Stopinj. Za samo 20 let delovanja, je to velik uspeh. V teh letih so izdali še 4 dmge pesniške zbirke in eno prozno. Proslavo so začeli z mojsterskim uvodom, ki je bil sestavljen iz naslovov Prešernovih pesmi in verzov in ki gaje prebral, g. Gombač, povezovalec celotnega programa. Predsednik društva g. Stegu je bil razočaran nad odzivom javnosti, je pa v svojem govom zadel bistvo. Povedal je namreč smisel pesništva: »Pesnikje kot ptič, ki mora peti«. Program se je nadaljeval z recitiranjem nekaterih pesmi, ki so bile objavljene v Stopinjah. Nastopili so: Barbara Smajila, Ismet Bekrič, Marina Grlj, Sandra Matjan, Marko Novak, Andraž Gombač, Aleksander Borenovič in dragi. Stopinje, kakor tudi kulturni večer so popestrili čakavski literati in ženska pevska skupina Resa ter ženski pevski zbor Prem. Vedno bolj poznana postaja bistrška pesnica Marina Grilj in zato sem se odločila, da se z njo pogovorim o njenem “pesnikovanju”. Dobila sem jo doma, razpeto med kuhinjo in otrokom, ki mu je pomagala pisati domačo nalogo. Vedno hiti, vedno za nekoga skrbi. Tudi zame sije vzela čas in navdušeno pripovedovala o svojem pesniškem življenju. Piše že dolgo, od otroških let. Pravi, da veliko piše, še posebej o svoji hčerki, in da bo enkrat pesmi izdala, če ne prej ko bo v »penziji«. Pravi še, da piše ko jo »prime«, tudi če je v avtobusu ali kje drugje.In še enega se drži, da ko pesem napišejo nikoli več ne popravlja: Pravi, da piše tudi grde in nesramne pesmi in da to spada zraven. Običajno svoje pesmi sama bere, ker misli, da vsak najlažje svojo pesem prebere, saj jo je sam Ženski pevski zbor Prem Pesnica Marina Grilj doživel. Najbolj jo moti, ko gre ljudem vse mimo, ne da bi videli lepote narave in njenega spreminjanja. Običajno jo prosijo naj kaj napiše ob praznikih, porokah, rojstnih dnevih, materinskem dnevu in dnevu žena. Nobenega ne odkloni in se potrudi po svojih najboljših močeh. Pa začnimo z vprašanji. Zakaj pišeš pesmi? Neka notranja potreba, ki se mi zdi, da če jo ne bi napisala, bi me prav »tiščalo«. Ko pa dam to pesem ven, na papir, se počutim kakor, da sem si dušo olajšala. Običajno pišem, ko me neka stvar presune ali prizadene, do te mere da se počutim nemočno. Tako mi je bilo, ko je bila pri nas vojna in sem imela tisti občutek nemoči. Pisanje je zame kot dih življenja, vsak dan dihamo in doživljamo nekaj novega. Pred nami narava riše barvne slike, živali pa nas opozarjajo na stvari, ki jih drugače ne bi videli. Ob cvetu, ki se zjutraj v vsej lepoti zablešči, iz mene privre življenje, privre pesem in včasih se potem v meni prebujajo različni občutki, predvsem pa sreča, takrat sem zadovoljna, takrat se počutim notranje bogata, takrat vem, da je v meni nekaj dobrega. To je moj izziv. Kakšen je občutek, ko prebereš zelo osebno izpovedno pesem? Včasih, ko napišem kaj takega, ki meje že takrat ganilo, je to zelo težko. Običajno takšno pesem tudi zelo doživeto preberem in starejše ženske pogostokrat zajokajo. Se tematika pesmi z leti spreminja? Seveda, včasih sem veliko pisala o ljubezni. Ljubezen je na začetku kot rosa na vrtnici, potem se rosa posuši in vrtnica zacveti in na koncu se vrtnica posuši, je pa tudi takšna zelo lepa. Pišem tudi pesmice za otroke, na splošno pa pišem o vsem: od živali, narave, Miklavža... Bistveno je opazovati naravo, saj je vsaka stvar za nekaj dana. Kakšen mora biti pesnik? Mora imeti odprto srce za vse. Odprto do narave in odprto do ljudi, vsak ima nekaj dobrega in to bi morali upoštevati, ne pa videti samo slabo. Seveda mora imeti tudi pogum to povedati. Kdo te je navdušil za pisanje? Moja stara mama, ki je imela odprte oči za vse, me je čuvala in navdušila za pisanje. Kasneje pa mi je ga. Žbogarjeva podale marsikatero knjigo, češ te pa še nisi prebrala. Se pravi, da moraš imeti nekoga, ki te vseskozi spodbuja, samo ne gre. Nazadnje sem jo spraševala še o tem, kaj misli kakšno je kulturno življenje pri nas. Misli, da je obiskanost kulturnih in literarnih prireditev zelo slaba. Opaža pa, da marsikdo rad prisluhne pesmi, ali pa jo dobi kot darilo oziroma voščilo. Pozna veliko mladih ljudi, ki pišejo, a si ne upajo predstaviti svoje pesmi, ker so preveč samokritični. Marini želim še veliko lepih pesmi. doni/ ijubezfi' m obSukro: Kafol dfya cvj kafa inh drevdy byfo) -Jima Jrebelat kod divino /Mij kad pd/foljen^ban znaka r aafo' iidjubt. dc.Ii. (Qbr osuje »)se/ ofiJe Jardi Ijulcs/f v mtp, dojmedr/p-tm'stari čeri kji Usade. prMcirft, J fen deta aaielint- (^jOi"osiJz/vse/ ah Je deraj Julespi r c/a rozdarn ire z dcav/di je pdrese?t/zi kad medi Zt/tct^ s diptino r srm/ 6 creJliu k rdki, % iamocin ft&afedap d da Znata JakJdtCd k /ate gjnwp>cper daj in me hotja bfcti dst/j ki me ianad oool/. Jrirjo GJj' cs I 1 I ti •embei Žgodilo sojo, zgodilo se bo NA STEFANOVO SE DOBIMO V HARIJAH Harijska cerkev je daleč na okrog edina posvečena sv. Štefanu, mučeniku, tudi zaščitniku konj, zato se je v Harijah od nekdaj na Štefanovo »žegnalo« konje. Običaj, ki je po drugi svetovni vojni skoraj zamrl, je skupina ljubiteljev konj oživila leta 1994. Program letošnjega praznovanja je sestavljen iz treh delov. Ob 9. uri bo slovesna maša, po končani maši pa Božični koncert. Božični koncert organizirajo člani na novo oživljenega Kulturnega društva A.Mihelčič Harije. Poleg organizatorjev bodo v cerkvi sv.Štefana nastopili še: člani MePZ Ahac Jasen - Podgora, pevska skupina Resa, člani MePZ A.Kocjančič iz Koštabone, kvartet Bratje Boštjančič, učenca glasbene gimnazije Ljubljana, Rok Hrvatin (violina) in Alenka Bobek (klaviature). Ob 11. uri bo mimohod konj in žegnanje. V krajšem kulturnem programu bo nastopila Folklorna skupina S Tater. Po besedah predsednika organizacijskega odbora za pripravo žegnanja, Slavka Škobrneta, pričakujejo organizatorji petdeset konj, lepo vreme in dober obisk. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno, dobro voljo pa upamo, da prinesete s seboj. 26. decembra bo izšla tokrat že dmga številka Harij skih novic, za kar se tmdi urednik Klavdijo Ujčič s kopico sodelav-cev. Pridite, ne bo vam žal! Alenka Penko Mali ogjasi INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO (osnovna in poklicne šole); TELEFON: 71 44 384. S I I £ 16 V Ilirski Bistrici, Aljažev breg, prodam starejše gospodarsko poslopje, lokacija primerna za spremembo v stanovanjsko hišo, v izmeri 135 m in z dvoriščem v izmeri 95 m, z dvema garažama, ter z elektriko in vodo, po ugodni ceni. Možnost nakupa sosedovega zemljišča. Informacije na tel. 05/71 41 842 ali 05/71 45 029 1. DECEMBER - SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDS U pred desetletjem napovedovali strokovnjaki. V Sloveniji je bilo po podatkih republiškega instituta za varovanje zdravja (IVZ) od 1 .januarja 1986 do 20.novembra letos prijavljenih skupno 89 primerov aidsa: letna stopnja seje gibala med 0.5 in 7,0 na milijon prebivalcev. V Sloveniji predvidoma živi 28 bolnikov z aidsom. Od skupno 89 primerov je bilo 76 odraslih moških, 11 žensk in 2 otroka, deček in deklica. V tem obdobju je bilo v Sloveniji prijavljenih skupno 77 primerov diagnosticirane okužbe z HIV-om pri 60. odraslih moških, 16. odraslih ženskah in deklici, pri katerih se aids doslej še ni razvil. Od 1.1.2000 do 20.11.2000 je prijavljenih 5 primerov aidsa in 7 na novo odkritih primerov okužbe brez razvitega obolenja. Po mnenju IVZ-ja so za razliko od relativno zanesljive slike o razvoju epidemije aidsa podatki o prijavljenih primerih okužb, mnogo manj zanesljivi za oceno razvoja epidemije. Podatki so namreč zelo odvisni od obsega testiranja, ki je v Sloveniji razmeroma majhen. Tako je v Sloveniji zagotovo več okuženih, kot kažejo številke o prijavljenih primerih, vendar je zagotovo okuženih precej manj, kot eden na tisoč prebivalcev, morda samo eden na 10.000, zagotavljajo na IVZ-ju. -Še vedno je najbolj prizadeta skupina moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Vse bolj izstopajo tudi primeri Slovencev, ki so imeli nezaščitene heteroseksualne odnose v državah, kjer j e velik delež okuženih prebivalcev in prostitutk. Hitro širjenje okužb med uživalci dmg in njihovimi spolnimi partnerji v Sloveniji še ni začelo. 8.12 2000, je bil v MKNŽ-ju organiziran tudi anti-aids koncert. M.U. Na semenji dan - 1.decembra je bila na »placu« tudi stojnica Rdečega križa. Posvečena je bila boju proti AIDS-u. Mimoidočim »firbcem« so delili letake na tematiko aidsa, spolnosti in kajenja. Zgibanke nudijo osnovne informacije o bolezni, kako se okužimo z njo, kaj storiti,da bomo varni pred okužbo in kje se lahko testiramo. Nudijo nam tudi odgovore kako ravnamo, če kdo v dmžini zboli za aidsom. Dobili smo tudi nekaj podatkov o najpogostejših boleznih, ki se prenašajo s spolnim odnosom. Člani društva so pripenjali tudi rdeče in bele pentlje. Rdeče pentlje, so obeležje boja proti aidsu in so bile namenjene obema spoloma, bele pentlje pa so bile samo za moške in simbolizirajo boj proti nasilju nad ženskami. Stojnico sta pomagala pripraviti oba krožka Rdečega križa iz OŠ A.Žnideršiča in OŠ D.Ketteja. Sekretarka društva, Nada Čeligoj, je izrabila priložnost, da se zahvali sponzorjem: Lekarni, Trgovini z ortopedskimi in medicinskimi pripomočki Mikulin in DM-ju. Slovenija je s sloganom Ljubi življenje - Moški lahko vplivamo, pridružuje letošnjemu svetovnemu dnevu boja proti Aidsu. Program Zdmženih narodov za Aids (UNAIDS) je letos kot ciljno skupino izbral predvsem moške. Dveletna kampanja , ki ima tri cilje in sicer motivirati moške in ženske za odkrit pogovor o spolnosti, o uživanju drog in aidsu, spodbuditi moške, da bolj poskrbijo zase, družine in partnerje oziroma partnerice, ter spodbujati programe, ki ustrezajo potrebam moških in žensk. Kako pomembna je kampanja, pričajo podatki UNAIDS-a, po kateri je ne svetu okuženih 36 milijonov ljudi, od tega samo letos 5 milijonov. Ljudi z vimsom HIV in obolelih za aidsom je danes za 50% več, kot so Stojnica Rdečega križa NOVOSTI V NASI LEPOSLOVJE Jakopič Mila: Nesrečno naključje; Konte Breda: Mobi vici; Gaborovič Nada: Krogi; Stanonik Marija: Most; Sheldon Sidney: Zaupaj mi svoje sanje; Valenčič Tamara: Zakoj jaz?; Buchan John: Gospod stanovitnež; Pregel Kobe Tatjana: Violina; MLADINSKO LEPOSLOVJE Nostlingrer Christine: Franceve nove šolske zgodbe; Neuendorf Silvio: Niko Nosorog pa že ni pošast; Moss Mirijam: Sneženi medo; Lainšček Feri: Velika dirka; Stane R. L.: Noč ko je lutka oživela; Peinkicher Ingrid: Moja prva basen; Grimm Jakob: Trije možički v gozdu; Montgomery L. M.: Anne z otoka; Alcott Louisa May: Mali možje; STROKOVNA LITERATURA Filipiž Hanzi: Anton Martin Slomšek na Koroškem; Jamnik Rajko: Matematika; Horvat Jasna: ISBD(A); Gazvoda Jelka: ISBD(S); Kavčič Irena: ISBD(G); Krstulovič Zoran: ISBD(PM); Kalčič Dunja: ISBD(CM); Branson Richard: Kako sem izgubil nedolžnost; Končina Miro: Kako rešiti podjetje iz krize; Potočnik Vekoslav: Trženje storitev; Pavliha Marko: Prevozno pravo; Juhart Miha: Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo; Gurtler Helga Vzgoja brez solz; Pachen Ani Zgadba o Ani - la; Robinson Rowan Velika knjiga o konoplji; Belopavlovič Nataša: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1); Pavliha Marko: Zavarovalno pravo; VIDEO KASETE -RISANKE: Zgodba o Mojzesu; Tom in Jerry (1); Tom in Jerry (2); Tom in Jeriy (3); Tom in Jerry (4); Gasilec Samo (2); Tom in Jerry festival zabava; Tom in Jerry niz smešnih katasrof; Nevarna jajčka; Nezmotljiva vaba; Skrivnost v dvorcu; Od zajca do večnosti; Tom in Jerry smešne vragolije; Čarobni meč; Zaporniški tiček; Pujsova zgodba; -FILMI: Corrina; Opičje norčija; Kdo je potunkal Rogerja zajca?; Stuart Little; Bicentennial man; Elmo v nori deželi; Za eno noč; Patriot; Ljubezen v steklenički; Matrica; Laži in šepetanja; »Full gas«; Hiša strahov; Pustolovščine mladega Indijane Jonesa, Lovci na diamante; Kralj David; Pravica do umora; Nore in svobodne; Pelji me na žur; The Doors; Klub golih pesti; Pustolovščine M Zgodilo se je, zgodilo se bo KNJIŽNICI mladega Indij ane Jonesa, Puščavski hudiči; Imaš pošto; Aljaska; Jack Prost; Gospa Brovn; Rane; Rojstvo Jezusa Kristusa; PC pasji detektiv; Čarovnija; Pravi zločin; Pustolovščine mladega Indij ane Jonesa, Fantomski vlak; Ona je prava; Življenje po življenju; Generalova hči; Pravi faci; Maratonec; Šesti čut; Brezglavi jezdec; Globoka modrina; Hurikan; Trije kralji; Ronin; Očiščevališče; Za Božič pridem domov; Vračilo dolga; Dva za Teksas; Analiza pa taka; Divji wild‘west; Pustolovščine mladega Indij ane Jonesa, Napad sokola; Spolne navade zemeljskih bitij; ČESTITAMO DIREKTORICI CSD-JA Direktorica CSD, ga. Miranda Vrh je pridobila Evropski certifikat E.D.E.. Po dvoletnem izobraževanju v Šoli za direktorje na področju socialnega varstva, ki gaje izvajala družba Firis Imperial &Co. d.n.o., je ž.decembra v Hotelu Ribno na Bledu, potekala svečana podelitev Evropskih certifikatov E.D.E., absolventom prve generacije te šole. Certifikate sta podelila predsednik evropskega združenja E.D.E., gospod Michiel E.J. Kok iz Nizozemske in direktor družbe Firis Imperl & Co d.n.o., gospod Franc Imperl. Po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost bodo diplomanti te šole, s pridobljenim znanjem in certifikatom E.D.E., lahko enakovredno konkurirali za direktoije socialnovarstvenih zavodov v katerikoli državi članici Evropske skupnosti. Med prvimi sedemindvajsetimi diplomanti te šole, je tudi direktorica Centra za socialno delo ga. Miranda Vrh. 3.DECEMBER, MEDNARODNI DAN INVALIDOV Evropske države od 1993, obeležujejo 3.december kot mednarodni dan invalidov. Rdeča nit letošnjega, je preprečevanje diskriminacije invalidov pri zaposlovanju. V državah evropske skupnosti je 37 milijonov invalidov. Evropske statistike kažejo, da so invalidi, glede brezposelnosti in čakanja na zaposlitev, v primerjavi z drugimi iskalci zaposlitve, v precej slabšem položaju. Delodajalci, še vedno najprej opazijo posameznikovo invalidnost, ne pa njegove dejanske sposobnosti, opozarja direktorica vladnega urada za invalide, Majda Pučnik Rudi. V Sloveniji, je po zadnjih podatkih 148.721 invalidov, njihov položaj na področju zaposlovanja, pa se iz leta v leto slabša. Zaposlovanje invalidov namreč upada, brezposelnost narašča in je dvakrat višja (32%), od splošne registrirane brezposelnosti (14,5%). V decembru 1999 je bilo na Zavodu za zaposlovanje, prijavljenih skoraj 14.787 brezposelnih invalidov, maja 2000 pa že 16.141. Približno 4.600 invalidov, je bilo zaposlenih v invalidskih, 30.000 pa v običajnih podjetjih. Invalidi imajo v povprečju nižjo stopnjo izobrazbe kot drugi, zato so na trgu dela manj konkurenčni, njihova mobilnost pa je majhna. Zaposlovanje invalidov, v invalidskih podjetjih ostaja v zadnjem času največja možnost zaposlovanja. V prejšnjem letu je v Sloveniji delovalo 148 invalidskih podjetij, v katerih je bilo zaposlenih 5.424 invalidov. Invalidi čedalje težje dobijo zaposlitev, saj jih tržne zakonitosti ponudbe in povpraševanja po delovni sili izrivajo iz trga dela.Delež invalidov v strukturi vseh zaposlenih, je že večji od 15%,vpad zaposlovanja invalidov, je še posebej velik na običajnem trgu dela. Zakonodaja s področja delovnih razmerij zagotavlja trajnost zaposlitve (Zakon o delovnih razmerjih izvira še iz leta 1977), manj pa takšna ureditev vzpodbuja delodajalce za zaposlovanje invalidov. Iz poročila Zavoda invalidskih podjetij je razvidno, da so povprečne mesečne bruto plače v lehi 1999, zaostajale za republiškim povprečjem kar za 30%. Večina 80% delavcev zaposlenih v invalidskih podjetjih, je prejemalo plačo, 30% pod republiškim povprečjem gospodarstva. Na bistriškem Uradu za delo, nam je ga. Vičič podala nekaj osnovnih podatkov. Registriranih imajo 243 invalidov od 879 vseh prijavljenih, kar predstavlja nekaj več kot 27%. Poglejmo njihovo strukturo: Po izobrazbi jih je 153 s L, 2., in 3. stopnjo izobrazbe, 76 s četrto stopnjo in 14 s peto in šesto stopnjo izobrazbe. Če pogledamo njihovo starost jih je večina od 41 let naprej; pod 40 let jih je samo 24. Glede na spol so razdeljeni na pol, približno 50% je moških in 50% žensk. Če delodajalci zaposlijo invalida, imajo preko programov aktivne politike zaposlovanja določene ugodnosti glede: -uvajanja v delo, -subvencije dela plače, -adaptacije delovnih mest, -subvencije za nova delovna mesta. V programu za usposabljanje invalidnih oseb imajo 6 invalidov, 23 invalidov pa sofinancirajo v invalidskem podjetju. Na Zavodu so upravičeni do nadomestila, če izpolnjujejo vse pogoje. O položaju invalidov v naši občini smo se pogovarjali tudi z direktorjem, Invalidskega podjetja Ilirska Bistrica - IPIL d.o.o., Jožetom Rolihom. Pojasnil nam je, da so podjetje ustanovili decembra 1997, na pobudo podjetij, ki so zaposlovali veliko število invalidov Ta podjetja naj bi preko invalidskega podjetja reševala svojo invalidsko problematiko. Soustanovitelji podjetja so: Občina Ilirska Bistrica, KSP, TIB Petrol Transport, GG Postojna, Piama - Pur Podgrad, Termoplasti Piama Podgrad in Izoterm Piama tudi iz Podgrada. Najprej so morali pridobiti status invalidskega podjetja. Morali so podati utemeljitev in vlogo na Vlado RS, da so lahko pridobili predhodno soglasje. Potem so morali zadostiti pogojem po zadostnem številu zaposlenih invalidov. Kvota je 40% od vseh zaposlenih v podjetju. V letu 1999 so imeli, povprečju, zaposlenih 10 delavcev, leto pa približno 25 do 30. Trenutno imajo zaposlenih 37 delavcev, od tega 28 invalidov, kar predstavlja čez 75% invalidov. Letos najbolj sodelujejo s TIB Petrol Terminalom, ki je podjetje dokapitaliziral ter dodal poleg storitvene dejavnosti podjetja, še proizvodnjo kovinskih izdelkov. Druge dejavnosti podjetja so še: -urejanje zelenih površin, -mizarska vzdrževalna dela, -vratarska služba, -čiščenje poslovnih prostorov, -izdelava železnih konstrukcij, klopi, ograj in vrat in -izdelava izpušnih sistemov za tovorna vozila. Finančne olajšave so namenjene temu, da nadomestijo tisti del, ki ga podjetje izgubi zaradi delovne nezmožnosti invalidov. Bonitete imajo pri prispevkih in davkih na plače. Invalidsko podjetje, IPIL, vlaga nazaj v svoje delavce - invalide, saj jim plačuje dodatno nezgodno zavarovanje in občasno jim omogoča, da se udeležijo rehabilitacije v zdraviliščih. Največ imajo zaposlenih invalidov 3. kategorije, ki so nastali v procesu proizvodnje in dva težja invalida 2. kategorije. Poizkušajo konkurirati na trgu in zagotavljati normalno poslovanje. Določena dela dobijo, določena pa iščejo na trgu. Podvrženi so kontroli Računskega sodišča, sredstva za investiranje pa poizkušajo dobiti preko ugodnih kreditov ali preko nepovratnih sredstev. V prihodnje načrtujejo nakup novih strojev. G. Rolihu in njegovemu podjetju želimo v novem letu veliko sreče in obilo poslovnih uspehov. M. U. Vesel Božič in srečno novo leto vsem kupcem in poslovnim partnerjem. Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 ■S -v' :embe\ Obrt in malo gospodarstvo Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica O NAŠEM DELU V LETU 2000 Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica je samostojna, strokovna, nestrankarska, poslovna organizacija, ki deluje na območju občine Ilirska Bistrica. Članstvo v zbornici je čast in obveza za vse fizične in pravne osebe na območju občine Ilirska Bistrica, ki opravljajo pridobitno dejavnost na obrtni in obrti podoben način ter domačo in umetno obrt, za zadruge in druge oblike njihovega združevanja. Temeljne naloge na katerih je potekal osnovni program zbornice so bile: * zastopanje interesov članstva nasproti države, * izvajanje svetovalnih, servisnih, informacijskih in izobraževalnih storitev za člane in * izvajanje javnih pooblastil. c I •8 Zastopanje interesov članov obrtnega dela slovenskega gospodarstva v odnosih z državo, o vprašanjih gospodarskega sistema in ekonomski politiki, je bila in bo tudi v bodoče ena bistvenih nalog zbornice, saj je ta reprezentativna predstavnica tega dela slovenskega gospodarstva. V letošnjem letu je bilo delovanje zbornice usmerjeno predvsem v dosego spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zagotovitve vrste ukrepov za zaščito malih delodajalcev, uveljavitve preprečevanja dela in zaposlovanja na črno itd. Zgledno smo sodelovali z dosedanjim poslancem v Državnem zboru gospodom Vladimirjem Čeligojem. Enako dobro sodelovanje pričakujemo tudi od obeh na novo izvoljenih poslancev, na katera smo že naslovili nekatere naše pripombe, ki se nanašajo na pokojninsko in delovno zakonodajo. V drugi polovici leta smo se lotili akcije v zvezi z ukinitvijo nekaterih del na Izpostavi DURS-a v Ilirski Bistrici. Aktivnosti še vedno tečejo, zato upamo, da se bo zadeva rešila v prid naših članov. Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica posveča veliko težo promociji blaga in storitev, zato smo tudi letos v sodelovanju z Občino Ilirska Bistrica, Razvojnim centrom in Kmetijsko svetovalno službo Ilirska Bistrica soorganizirali kar nekaj razstav: Razstavo pirhov in dobrot iz kuhinje stare mame v Poleti smo se imeli “fajn” (slika: R. Baša) Zabičah, razstavo cvetja “S cvetjem in soncem v nov dan” in razstavo sadja “Živimo zdravo-jejmo sadje”. Sodelovali smo pri izvedbi projekta “Moja dežela-lepa in gostoljubna” in v sodelovanju z Razvojnim centrom občine Ilirska Bistrica organizirali IV. OBRTNI SEJEM, kije bil tokrat prvič z mednarodno udeležbo. Člani zbornice so razdeljeni na posamezne strokovne sekcije. Sekcije opravljajo naloge v skladu s temeljnim programom in na podlagi lastnih programov dela, ki poleg skupnih nalog vsebujejo še posamezne specifične naloge. Skupne naloge sekcij so: sodelovanje pri pripravah in izvajanju statusne gospodarske zakonodaje in zakonskih predpisov, ki določajo pogoje poslovanja posameznih dejavnosti, sodelovanje z ZDODS pri pripravah in pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah, sodelovanje pri izgradnji poklicnega izobraževalnega sistema, pri pripravi učnih programov, nomenklaturi poklicev, mojstrskih izpitov itn., sodelovanje 7 združenji, uradi, zbornicami in drugimi institucijami doma in v tujini, spremljanje pogojev poslovanja članov sekcij in izdelava razvojnih usmeritev, izvajanje dejavnosti, namenjenih pospeševanju kakovosti in sodelovanje pri vzpostavljanju sistemov kakovosti, priprava poslovnih kodeksov posameznih dejavnosti, usmerjanje, priprava in organizacija posebnega dopolnilnega izobraževanja za člane, seznanjanje članov s tehničnimi, tehnološkimi in ekološkimi merili in standardi, informiranje članstva o problematiki dejavnosti in delovanjem organov sekcij, spodbujanje in organiziranje članov za udeležbo v promocijskih in sejemskih dejavnostih. Programske naloge posameznih sekcij predstavljajo sestavni del programa zbornice. V letošnjem letu so se na novo organizirali avtoserviserji. Slovenskim avtoserviseijem prvega območja predseduje naš obrtnik gospod Franc Martinčič, sedež prvega območja pa je v Ilirski Bistrici. Zelo aktivni so bili člani sekcije cvetličarjev in vrtnarjev in sekcije živilskih dejavnosti. S svojimi izdelki so sodelovali na vseh sejmih in razstavah. V letu, ki je potekalo v znamenju kulinarike in vina v turizmu so se izkazali tudi gostinci. V času velikonočne razstave so pripravili v graščini Golnik zelo zanimive velikonočne pogrinjke z jedmi, ki so jih pripravili po večkrat preizkušenih receptih naših starih mam. Članice sekcije frizerjev in kozmetičarjev so letos že drugič pripravile revijo pričesk in make - upa “Šarm v laseh”, ki je bila zelo dobro obiskana in je uspela nad vsemi pričakovanji. Slavili so tudi naši športniki. Najprej v Celju, ko so si naj močnejši privlekli prvo mesto, ženske pa osvojile drugo mesto v pikadu, pozneje pa še na 17. Regijskih športnih igrah v Novi Gorici. Sodelovali smo z dvanajstimi ekipami, osvojili kopico pokalov in se uvrstili na prvo mesto ter si s tem pridobili prehodni pokal regijskih športnih iger. O vseh pomembnejših zadevah smo pisali v internem glasilu Informacije in lokalnem časopisu Snežnik. Konec leta ugotavljamo, da je število članstva poraslo za 15 subjektov, kar je ob podatku, da je število članstva od leta 1994 konstantno padalo, zelo razveseljivo. Alenka Penko r ——————————————————i | OBČINSKI SVET | Občinski svet je bil konec prejšnjega meseca zelo dejaven. Sprejel ■ je naslednje odloke in pravilnike: | - Odlok o rebalansu 2 proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2000; | I - Pravilnik o dopolnitvah in spremembah Pravilnika o plačah občinskih I funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ■ in članov drugih občinskih organov, ter o povračilih stroškov; I - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o razglasitvi, kulturnih ' in zgodovinskih spomenikov v Občini Ilirska Bistrica; | - Odlok o zazidalnem načrtu za cono Pl - 1 v Ilirski Bistrici - 1.faza | parkirišče tovornih vozil, ki prevažajo nevarne snovi; ■ - Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi delovnih teles; i . - Odlok o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov ! in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Ilirska Bistrica; | - Odlok o merilih za določanje dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Ilirska Bistrica; 18. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica bo v petek, dne . ■ 22.12.2000 ob 16. uri v Gostilni Ema v Račicah. Ena izmed najbolj I I zanimivih točk dnevnega reda je dodelitev posojila za pospeševanje in I | razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva, turizma in kmetijstva v | I občini. I Iz poštne preteklosti na bistriškem ITALIJANSKA VOJAŠKA POŠTA OB NAPADU NA JUGOSLAVIJO /2/ Napad na slovenski del kraljevine Jugoslavije, 6. aprila 1941 so sporazumno izvedle Nemčija, Italija in Madžarska. Del italijanskega napada z jugovzhoda na Jugoslavijo je potekal čez naše kraje. Italija seje za ta podvig pripravljala nad dvajset let, angažirala je svojo 2. armado, s V. korpusom in desetimi divizijami. Nad desettisoč vojakov je z vso svojo opremo in pripadajočim orožjem prešlo državno mejo med Reko in Postojno. Posebnega odpora jugoslovanska stran ni nudila. Prostor današnje Slovenije so si države napadalke razdelile. Naši ljudje pa so se znašli v vihri druge svetovne vojne z vsemi posledicami, kijih taka vojna prinaša. O zanimivem dogodku ob napadu na Jugoslavijo na cestnem prehodu nad Klansko polico mi je konec sedemdesetih let pripovedoval gozdar Jože Delost, kije obilni dve desetletji logaril na Gomancih. Peljal meje do ostankov stare mejne karavle na Čabranski polici nad Klansko Valo in pri mejnem kamnu št. 62 sem prisluhnil zanimivi zgodbi: "Italijanske enote so napadle Jugoslavijo po vseh cestah, ki so z Gomancev vodile proti Jugoslaviji. Tu je bila osamljena jugoslovanska karavla s posadko graničarjev. Nobene druge jugoslovanske vojaške enote ni bilo blizu, čeprav je z italijanske strani čakalo na napad na tisoče vojakov s popolno vojaško opremo. Menda so dan pred napadom jugoslovanski graničarji celo dobili ukaz, da meje vojaštvo ne bo branilo in da naj se umaknejo. Strah pred vojno je naredil svoje, prestrašeni graničarji so odvrgli orožje in izginili proti Staremu trgu. Ostal je le en sam jugoslovanski vojak, ki je kljub pregovarjanju tovarišev vztrajal v karavli, češ, da se je zaklel svojemu kralju, da bo do smrti branil vsojo "ota\bino ”. Tako je tudi bilo. Za vogal karavle si je znosil vse dosegljivo strelivo, se zabarikadiral in tako pričakal prihajajoče napadalce. Z mitraljezom jih je zadrževal vse doklerje imel streliva. Ko pa mu je to pošlo so ga italijanski vojaki dotolkli z ročnimi bombami. Junaško dejanje graničarja je izkoristil poveljnik italijanske enote, ki je izvedla napad, baje je bil to nek tržaški “marešalo ”, bije tudi ukazal graničarja pokopati. Na njegovem grobu je svojim vojakom postavil ubitega graničarja za vzgled, kako je treba braniti svojo domovino. Ubitemu graničarju so italijanski vojaki še izstrelili častno salvo. ” Vse italijanske vojaške enote, večje od divizije so “po formaciji” v svojem sestavu imele tudi lastno službeno vojaško pošto znano kot “POSTA MILITARE”. Podatki o njih pa zgovorno pričajo tudi o bojnih nalogah in poti, ki jo je vojaška enota imela. Živahnost vojaškega delovanja hidi drugih italijanskih vojaških enot na našem področju dokazuje prav razmeščanje službenih vojaških pošt. V Knežaku je delovala v času napada na Jugoslavijo italijanska 3. pehotna divizija “Ravenna” z vojaško pošto št. 53, ki se je premaknila v Loški potok in se vrnila v Knežak v drugi polovici aprila. Očitno po uspelem napadu. POSTA MILITARE N. 33: je sodila k 2. hitri diviziji “Emanuele Filiberto testa di ferro” (E.F.T.F). Iz Furlanije je čez Dutovlje prispela 12. aprila 1941 v Obrov pri Podgradu in delovala na območju Like in Korduna, da bi v času med 13. in 15. julijem 1941 delovala v Ilirski Bistrici. Svojo bojno pot je nadaljevala po Bosni ter Franciji in se vrnila v severno Italijo ob kapitulaciji. POSTA MILITARE N. 40 je pripadala 3. hitri diviziji “Principe Amedeo Duca D'Aosta”. Ustanovljena je bila sredi junija 1940 v Vidmu in je čez Divačo pohitela v bojni vrvež, da bi 12. aprila 1941 delovala v Jelšanah. Pošta je svojo enoto delovala še v Bosni in Hrvaški, ter bila sredi julija 1941 poslana v Romunijo in Rusijo. Tik pred kapitulacijo Italije se je vrnila v Videm. V Podgradu je v začetku aprila 1941 deloval tudi hitri armadni korpus (kasneje XXII. armadni korpus) z vojaško pošto št. 78. Iz Palčja je 20. pehotna divizija “Friuli” 10. aprila krenila čez jugoslovansko mejo prek Kozarišča na Hrvatsko in za kratek čas v Palčju odprla vojaško pošto št. 79. Leskova dolina, avg. 2000: Na rapalsko mejo še spominjajo veliki mejni kamni z letnico 1920, z napisom “Italija” in na drugi strani “Jugoslavija" kot kamen s št. 59, ki sva ga s prijateljem Pavlom Pečarjem kar teško našla sredi zaraščenega gozda v Leskovi dolini. (Foto Vojko Čeligoj) POSTA MILITARE N. 41 je pripadala V. armadnemu korpusu, bila ustanovljena v Podgradu 21. junija 1940, se za nekaj mesecev preselila v Trst in do 3. aprila 1941 znova delovala v Podgradu. Selila se je še na Reko in v Crikvenici zaključila svoje delovanje. POSTA MILITARE N. 47 je označevala 57. pehotno divizijo “Lombardia”. Z delom je začela v Ilirski Bistrici, 20. junija 1940, bila za kratek čas v Pulju in znova, med 31. oktobrom 1940 in 10. marcem 1941 bila v Ilirski Bistrici. Vojni čas je divizija in z njo pošta prebila v Klani, Bakru, Novem Vinodolskem, Delnicah, Sušaku in Karlovcu. V Ilirski Bistrici je s svojo vojaško pošto št. 84 delovala v začetku maja 1941 tudi 26. pehotna divizija “Assietta”. V Jelšanah seje z vojaško pošto št. 152 zadrževala med 6. decembrom 1940 in 2. aprilom 1941,52. pehotna divizija “Torino”, ki je po odhodu delovala v Hercegovini, Romuniji, Ukrajini in končala v Belorusiji. Vsekakor je zanimivo področje delovanja tuje vojaške pošte na naših domačih tleh. Izredno težko pa je dobiti kakršnekoli poštne pošiljke z naštetimi poštnimi žigi, ki bi lepo dokumentirali tovrstno poštno dejavnost. Vsekakor bodimo pozorni na takšno možnost in ohranimo dokumente, če nam pridejo v roke. Vojko Čeligoj | V NASLEDNJI ŠTEVILKI SNEŽNIKA | I BOSTE LAHKO PREBRALI KAJ VEČ O: | I I I * REŠEVANJU KADROVSKI POTREB | I V MALEM GOSPODARSTVU | I * POROČILU OTROŠKEGA PARLAMENTA I OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 2000 I I * KOMORNEM DEKLIŠKEM ZBORU I I VOXILIRICA I V----------------------------------J I I ‘E LETNI SNEZNKOV 0VEN (2U- - 20J‘) Vaš letošnji moto je: VZTRAJAJTE PRI SVOJIH NAČRTIH! Ljubezen: Namesto razuma bo prevladala ljubezen. Kljub nasprotovanjem, vztrajajte pri ■■J svojem. Nepotrebno boste bili vznemirjeni, zaradi tega kaj mislijo drugi. Družina: Končno bodo prišle do izraza vaše kulinarične sposobnosti. Tudi tašča imam mogoče, včasih, prav. Zabava: Uživali boste v potovanjih, lovu, poslušanju glasbe, branju. Mogoče je dobro, da si vzamete nekaj časa tudi zase. Delo: Vaša poslovna samozavest bo bila v naslednjem letu na zavidljivi ravni. Ob koncu leta upočasnite ritem in ne verjemite vsakomur samo na besedo. Šola: Intelektualna radovednost, združena z močno motivacijo, prinese izjemne rezultate. Zdravje: Ob koncu leta bodite še bolj strpni in poizkušajte skleniti čim več kompromisov. Po vsej verjetnosti boste v naslednjem letu bolj utrujeni in brezvoljni. Odporni ste na viruse in bakterije, zato se vas bodo izognili tudi prehladi in gripa. Pazite na kronične težave, zobobole in glavobole. Ne pretiravajte v jedači in pijači še posebej ob praznikih. RAK (22.6. - 22.7.) Vaš letošnji moto je: IZ MUHE BOSTE DELALISLONA! Ljubezen: Ne dvomite vase, saj je zaradi tega vaše ljubezensko življenje pusto in mu manjkajo načrti za bodočnost. Notranji nemir je posledica neke napačne odločitve. Družina: Končno boste našli nekoga, ki vam bo pomagal pri hišnih opravilih. Vaša družina bo postala složnejša, ko bo k hiši prišla nova pridobitev. Zabava: Družbeni dogodki vas ne bodo privlačili, bolj vas bo zanimalo gledanje televizije. Delo: Kar naenkrat vas bodo zanimale vaše pravice, saj niste več tako mladi. Tudi dela zastonj je bilo dovolj. Šola: Obnovite znanje tujega jezika, ne bojte se vprašati. Zdravje: Možne so bolečine v mišicah, nogah in hrbtu. Pomislite na alternativne načine zdravljenja, ki bodo mogoče rešile vaše dolgotrajne zdravstvene težave. Poizkusite narave zeliščne napitke ali pa se podvrzite akupunkturi. Možne so bolečine v spodnjem delu trebuha. V poletnem času boste bolj živčni, vendar ne boste izgubili svojega optimizma. f ^ BIK (21.4.-21.5.) Vaš letošnji moto je: PAZITE NA PREHRANO! Ljubezen: Popustljivost je zlata vredna, še posebej pri dolgoletnih zvezah. Te so običajno, že po malo zasičene z monotonijo in obremenjene s kopico težav. Družina: Pojavil se bo občutek odtujenosti od družine, še posebej pri otrocih. Vse se bo spremenilo ob koncu šolskega leta. Zabava: Za seboj boste puščali občutek, da ste zadovolji sami s seboj. Pojasnite jim, da znate uživati v samoti. Delo: Težite k visokim poslovnim položajem. Borite se proti tistim, ki bodo hoteli uničiti vaše napore, pa če tudi so vaši prijatelji. Šola: Vzponi in padci si bodo sledili čez celo leto, ampak vi se boste odlično znašli, tudi v najbolj kočljivih situacijah. Zdravje: Pazite se vzponov in padcev. Klimatske razmere bodo vplivale na vaše razpoloženje. V hladnih zimskih dneh, bodite bolj pozorni na svoje telo. Pazite na poledico, nosite udobno obutev, ki vam bo omogočala stabilnejšo hojo. Lahko bi obiskali zdravnika, še posebej ,če ste bili operirani ali pa imate težave z glavobolom, ki pa je po vsej verjetnosti posledica slabe prehrane in napornega življenja. Še posebej pazite in negujte vašo kožo, lase in nohte. LEV (23.7. - 22.8.) Vaš letošnji moto je: POUDARJENE BODO VAŠE SPOSOBNOSTI! Ljubezen: Vse kar boste na začetku leta pokvarili, boste do konca drugega leta popravili. Čas je za družino, poroko in otroke, niste več tako mladi. Družina: Biti vsi skupaj je za vas naj večje bogastvo. Končno boste imeli več časa za otroke. Zabava: Postanite bolj zgovorni, povejte kakšno šalo, saj vam bo tako narasla popularnost v družbi. Ne bojte se lastne sence. Delo: Pokažite vaša finančna znanja in organizacijske sposobnosti. Opazili vas bodo. Šola: Končno se bodo zmanjšale obveznosti. Predahnite, ampak ne za dolgo. Zdravje: Bili boste veseli in razpoloženi. Več sprehodov in rekreacije vam ne bo škodilo. Manj lenarjenja vam bo koristilo. Nič vam ne bo težko naredite za sebe in druge. Izjemna mobilnost in komunikativnost bo tudi vam samim omogočila, da se boljše počutite. Šport, ples in zabava odstranjujejo hromost in vam dajo lahkoto gibanja. Končno vas bodo nehali boleti sklepi. Pazite na kilograme, saj se vam bo tek znatno izboljšal. Jeseni pričakujete vpad energije in povečevanje nervoze. Ne pretiravajte z alkoholom. -8 DVOJČKA (22.5. - 21.6.) Vaš letošnji moto je: NE DOPUSTITE SINITI TRENUTKA POČITKA! Ljubezen: Ker ste srečno zaljubljeni, boste spregledali marsikatero napako partnerja. Pazite, da se na navadi. Razmislite dvakrat preden boste odločali o najpomembnejši stvari v vašem življenju. Družina: Prilagodite malo svoje visoke kriterije, da ne boste po nepotrebnem netili razdora v družini. Zabava: Privlačile vas bodo osebe, ki živijo na visoki nogi in so izpostavljene javnosti. Delo: Morali si boste zapomniti zelo veliko podatkov, raziskati njihovo verodostojnost in sprejeti pomembne odločitve. Šola: Sprijaznite se s tem, da se morate naučiti tudi tisto, kar se vam v danem trenutku zdi nepotrebno. Zdravje: Preveč boste govorile, težko boste spali zaradi globokoumnih misli in nenehno boste nekam hiteli. Spremenite svoj odnos do življenja, rešite se slabih navad in svoje slabosti spremenite v svoje prednosti. V pomoč vam bodo športne aktivnosti, ki vam bodo izpolnile prosti čas, utrdile mišice in usmerile misli k zdravemu načinu življenja. J DEVICA (23.8. - 22.9.) Vaš letošnji moto je: PO NEPOTREBNEM Vr V B0STESKRBELI! Ljubezen: Ne izgubite živcev, če boste na X zmenek čakali zaman. Tudi vaš čas pride kmalu. Družina: Pazite, da vam ne izklopijo telefona ali plina, zaradi neplačanih položnic. Vse bo boljše v drugi polovici leta. Zabava: Motijo vas socialne nepravičnosti in velike materialne razlike v družbi. Delo: Ne porabite preveč energije za malenkosti, saj lahko izgubite zastavljeni cilji. Zmanjšajte stroške. Šola: Če si vsega ne zapomnite, pa si zapišite. Zdravje: Melanhonija in apatija bodo močnejši v sredini naslednjega leta. Ko minejo vas pričakujejo prijetna presenečenja. V mrzlih dne boste občutljivejši na viruse in bakterije. Izogibajte se zakajenih prostorov. Mogoče so želodčne in prebavne težave. Slabše boste spali in vedno bolj boste čutili vplive polne lune. Ko vas ne bo »nosilo« pa boste bili bolj umirjeni in bolj nasmejani kot ste sedaj. V J HOROSKOP TEHTNICA (23.9. - 22.10.) Vaš letošnji moto je: VSE VAM BO ŠLO KOT PO MASLU! Ljubezen: Pred presenečenim partnerjem se boste pojavili v čipkastem spodnjem perilu, za katerega boste porabili še zadnji tolar. Družina: Posvetite se otrokom, saj so naše naj večje bogastvo. Zabava: Radi pripravljate okusne jedi in vabite prijatelje v svoj dom. Delo: Tudi, če nimate preveč dela, pa to vseeno zahteva veliko gibanja in komunikacije. Šola: Ne boste se veliko učili, vendar pa bodo ocene zadovoljive. Ste inteligentni in si hitro zapomnite, ampak tudi delovne navade pridejo prav. Zdravje: Če ne boste pazili na prehrano, vam bo presežek kilogramov kvaril razpoloženje. Kuhajte vedno več zelenjave in uživajte veliko svežega sadja. Jejte pomaranče in uživajte veliko vitaminov. Zaenkrat nimate še časa, da bi razmišljali o boleznih, čeprav so v sredini leta možni zapleti. Pazite na higieno in oblačite se vremenu primemo. Najboljše obdobje za hujšanje je junij mesec. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Vaš letošnji moto je: NIKOLI NE ^ ODNEHAJTE! Ljubezen: Ljubljeno osebo boste prebujali s poljubom in skodelico kave.Bodite bolj strpni in manj občutljivi. Družina: Težite k idealnemu, zato imate polne roke dela. Pomislite malo tudi na dmge. Zabava: Dosti vam j e živžava, hočete mir in počitek, morate pa slediti tudi željam svojega partneija. Delo: Vse kar ste planirali se vam bo uresničilo.Tvegajte, ne bo vam žal, to je vaše leto. Šola: Knjiga je vaš najboljši prijatelj. Končno bo prišla do izraza vaša marljivost. Zdravje: Nervoza, nagnjenost k stresu in izčrpanost bi lahko bili vzrok vaši nespečnosti. Izogibajte se hladilnika v večernih urah. Na vaše obnašanje in razpoloženje bodo vplivale klimatske razmere. Podvrženi boste virozam, moški pripadniki znaka pa poškodbam in vnetjem. Stres lahko ublažite s sladkarijami. Začinjena hrana ni za vas najbolj primerna. ŠKORPIJON (23.10. - 21.11.) Vaš letošnji moto je: ZMAGALI BOSTE V VSEH DVOBOJIH! Ljubezen: Letos se ne boste mogli izogniti trenjem, ki se pojavljajo v odnosu z vašim partnerjem. Poglejte resnici v oči. Družina: Družina vam veliko pomeni, pazite, dajo ne izgubite. Malo potrpljenja vam ne bi škodilo. Zabava: Ne marate bučnih veselic in preglasne glasbe. Po duši ste romantični. Delo: Zelo ste delovni in marljivi. Šola: Lahko se vam zgodi, da boste končno dojeli, kaj bi radi počeli v življenju. Denar ni vse. Zdravje: Tudi, če se vam zdi, da vam vaše finančno stanje tega ne dopušča, ne »škrtarite«, ampak obiščite kozmetzičarko. Pazite na sinuse in izogibajte se hladni pijačam. Vaša koža je potrebna večje nege. Bolj jo čistite in uporabljajte primerne kreme. Poizkušajte s starimi recepti, od naših starih mam, in si pripravite maske iz svežega sadja, medu in jogurta. Osteoporoza je vaša smrtna sovražnica. J y^BX VODNAR (21.1. - 18.2.) J Vaš letošnji moto je: VAŠE ŽELJE BODO POSTALE RESNIČNE! Ljubezen: Doživeli boste trenutke, ki si jih je vredno zapomniti. Ljubezen vas čaka na različnih krajih in ob različnem času. Družina: Posvetite se starejšim članom družine in uživajte v druženju z njimi. Pazite, delo ni vse. Zabava: Dobra družba vas spravi v dobro voljo.Mogoče je srečanje s starimi znanci iz mladosti. Delo: Končno se boste rešili starih dolgov, lahko pa se zanesete na modrost sodelavcev. Šola: Uspelo vam bo popraviti ocene, in okrepila se bo vaša domišljija. Zdravje: Pazite nase in vaš trud bo poplačan. Dokazali boste, da smeh in dobra volja lahko premagajo bolezen. Imeli boste več posluha za svoje telo in znali mu boste prisluhniti. Mogoče bi morali malo bolj zgodaj v posteljo. Zjutraj navite uro malo prej, da lahko malo potelovadite in pozajtrkujete. Po kosilu obvezno na sprehod. Izogibajte se prekomernemu uživanju zdravil. v ... J --------^ STRELEC (22.11. - 21.12.) Vaš letošnji moto je: LETELI BOSTE NA KRILIH LJUBEZNI IN ZADO VOLJSTVA ! Ljubezen: Ljubezen, kot v pravljici. Bili boste senzualni, strastni in željni ljubezni. Družina: Smeh in šala so bistvo vašega doma. Malo ste neorganizirani, zato hišna opravila opravite v zadnjem trenutku. Zabava: Na poroki boste bili priča, ali pa boste sami zajadrali v zakonski stan. Delo: Končno boste končali svoje planirano delo. Šola: Ocene bodo dobre, ampak pazite ocena ni vedno odraz znanja. Zdravje: Bili boste zdravi, odporni in spremljalo vas bo odlično razpoloženje. Pazite na svojo zunanjost in presenetite svoje bližnje z novo barvo las. Nič vas ne bo vrglo s tira, vsakodnevne težave pa boste reševali hitro in z lahkoto. Če ste v letih in imate prebavne težave, se izogibajte obloženih-miz. Poizkušajte s kolesarjenjem ali pa plavanjem. RIBI (19.2. - 20.3.) Vaš letošnji moto je: HITRO BOSTE POPRA VLJALI NAPAKE! Ljubezen: Po vsej verjetnosti, bo leto polno neobičajnih ljubezenskih zgodb in razpletov. Bodite bolj pozorni do svojega partnerja. Družina: Doživeli boste kritiko, branili pa se bo ste s solzami in prepirom. Dojeli pa boste, da obstajajo tudi drugačni modeli obnašanja. Zabava: Prijatelji vam pomenijo vse. Delo: Čas vas vedno preganja in delo končujete v zadnjem trenutku. Šola: Vaši dosežki so pomembni, vendar ste se za njih pošteno potrudili. Zdravje: Stres se bo negativno odražal na vaš energijski nivo. Velikokrat boste bili utrujeni in neprespani. Izčrpavali vas bodo poslovni problemi in prav lahko se vam zgodi, da boste tudi po noči razmišljali o delu. Vsa sreča, da ste večni optimist in boste nastale probleme reševali sproti. Spomlad je vaš najlepši letni čas. ■s :embei Praznični december v šolah in vrtcih g I & -o I ■I ‘E VESELI DECEMBER V VRTCIH Za naše najmlajše so tudi letos lepo poskrbeli. V Ilirsko Bistriškem vrtcu pričnejo praznovanje že v začetku decembra. Najprej okrasijo vrtec z različnimi dekoracijami, od okraskov in risbic dalje. Organizirajo tudi gledališko predstavo, za večje otroke, »Medvedek in Rozi«, ter obisk lutkovnega gledališča s predstavo »Tacamuca«. Veseli december zaključijo z Dedkom Mrazom in obdaritvijo otrok. Denar za darila prispevajo starši. Letos so z anketo povprašali starše glede vsote, ki sojo pripravljeni dati in odločili so se za 1.700 SIT. Vodja vrtca Nija Renko nam je razložila, da ima skoraj vsak mesec svojo tematiko. Tako jejanuar posvečen snegu in igram na snegu, februar kulturi, marec je mesec družine in april je posvečen knjigi ter zaključku bralne značke. V Kuteževem bodo organizirali dan odprtih vrat za starše in otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Skupaj s starši bodo izdelovali sveče in čestitke. Šolski otroci, pa bodo skupaj s starši okrasili jelko in spekli piškote. Imeli so že Miklavževanje, čakajo pa jih še novoletne likovne delavnice, prihod Dedka Mraza in lutkovna igrica. Na Pregarjah imajo samo malo šolo, so pa tudi za njih dobro poskrbeli. Okrasili so prostore in čakajo na prihod Dedka Mraza 22.12., ki bo obdaril vse otroke od enega leta starosti do vstopa v šolo. Praznovanje je sofinancirala tudi Krajevna skupnost. V Jelšanah imajo 21.12. organizirano igrico; 22.12. pa obdaritev otrok iz cele krajevne skupnosti. Sodelovali so tudi na Miklavževem sejmu v OŠ Jelšane. Imeli so tudi zanimiv projekt kuhanja marmelade iz domačih češpelj. IGRICA “SANKE DEDKA MRAZA” Društvo prijateljev mladine tudi letos skrbi za obisk Dedka Mraza. Ta bo v zadnjih prazničnih dneh, s svojimi gosti, čakal na vas s predstavami v Domu na Vidmu: SREDA, 27.12. OB 17 URI Igrica “Vili in Vilma” - lutkovno gledališče Črni muc iz Sežane - predstava za naj mlaj še; SREDA, 27.12. OB 19 URI Filmska predstava: “Road trip” - ameriška uspešnica, komedija za dijake in študente; ČETRTEK, 28.12. OB 17 URI Igrica “ Sanke Dedka Mraza” - gledališka skupina OŠ Dragotina Ketteja; Vse predstave so brezplačne. TUDI DEDEK MRAZ NE BO MANJKAL. Obiskal bo tudi vrtce, šole in nekatere zavode: Sožitje, Sonček in ure pravljic v Knjižnici. Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 PREDPRAZNIČNI NASVET LASTNIKI MAČK IN PSOV POZOR, PRIHAJAJO PETARDE Društvo za odgovoren odnos do malih živali, nas opominja, da je človeški sluh v primerjavi s sluhom večine živali dokaj neuporaben, celo v primerjavi s sluhom mačk in psov. Povprečen pes in maček lahko zaznata zvoke, ki so štiridesetkrat višji od nivoja, ki ga zazna človeško uho, kot tudi veliko nižje zvoke od tistih, kijih zaznavamo mi. To jim omogoča, da prepoznajo posamezne zvoke motorjev naših avtomobilov in vedo, da se bližamo domu že veliko prej, preden zapeljemo na dvorišče. “Neslišne” piščalke za pse v resnici niso neslišne, proizvajajo le zvok, kije višji od tistega, ki ga še zazna naš sluh. Nekatere zvočne obrambe pred psi in mački proizvajajo zvoke tako visokih frekvenc, da žival prepodijo. Ta sposobnost zaznave zvoka ima svoje prednosti, lahko pa tudi povzroči, da se nekateri psi in mački nenormalno odzovejo na zvoke, katerih smo ljudje navajeni, na primer na grmenje, pokanje petard in plinskih pištol za plašenje ptic v sadovnjaku ter celo strelnega orožja. Veliko psov zazna prihajajočo nevihto, preden se v resnici začne, mogoče zato, ker zaslišijo bobnenje, preden ga lahko zazna človeško uho. Petarde in rakete pri mnogih živalih povzročajo grozo, predvsem ker proizvajajo glasne in nenadne zvoke, ki jih v običajnem okolju živali ni. Normalen odziv večine prestrašenih živali je pobeg pred tistim, za kar mislijo, da je izvor nevarnosti. Zaradi tega se veliko psov in mačk izgubi med grmenjem in takrat, ko se uporablja pirotehnična sredstva. Če so metanje petard in ognjemeti v vaši okolici vnaprej napovedani ali potekajo dovolj blizu, da se jih sliši, je pse in mačke treba zapreti, preden se začne hrup. Poskrbite, da žival nosi ovratnico s podatki o lastnikovi telefonski številki, tako dajo lahko vrnejo, če pobegne in se izgubi. Večina prestrašenih živali se bo skrila v omaro ali pod posteljo; če se tam počutijo najbolj varne, jih raje pustite tam, kot pa da bi jih na silo vodili na prosto, kjer se bodo počutile ogrožene in bodo poskušale zbežati. Neprijetne zvoke lahko prikrijete z mimo glasbo. Živali ne smete pretirano miriti, ker bo zaznala vašo skrb in napetost ter zaradi tega sklepala, da res obstaja razlog za skrb. Če žival pobegne, se lahko v strahu oddalji od doma ali pa se preprosto skrije pod hišo. Ko po grmenju ali pokanju petard iščete izgubljeno žival, prosite sosede, da pregledajo svoje vrtne lope in pogledajo pod svojimi hišami. Ker grmenja ne moremo vnaprej napovedati, je žival pred nevihto težko zapreti, vendar se pasje fobije da odpraviti. Veterinarji lahko lastnikom dajo naslove strokovnjakov za živali, ki se ukvarjajo s psi in mački s takimi problemi. ZADNJI DAVČNI NASVET Ali ste dovolj pridno, čez leto zbirali račune, da lahko uveljavljate tri -procentno davčno olajšavo? Če niste, izkoristite še zadnje nakupe in božično novoletne popuste. Zmanjšanje osnove za dohodnino za leto 2000 se davčnemu zavezancu prizna samo za sredstva, ki jih je porabil do vključno 31.12.2000. Olajšave , s katerimi si lahko zmanjšamo osnovo za dohodnino so: -nakup državnih vrednostnih papirjev z vračilnim rokom daljšim od 12 mesecev; -nakup, gradnja, vzdrževanje stanovanja; -odprava arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalide v hiši ali stanovanju; -vzdrževanje kulturnega spomenika ali naravne znamenitosti; -določena sredstva, vložena v denacionalizirano premoženje; -prispevki in premije za povečanje socialne varnosti; -nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov; -nakup likovnih del, leposlovnih knjig in LP ali CD plošč umetniške vrednosti; -nakup učbenikov in druge strokovne literature ter programske opreme; -plačani zneski šolnine za zavezanca; -prostovoljni prispevki za humanitarne, kulturne, znanstvene, izobraževalne, ekološke in religiozne namene; -plačane članarine političnim strankam in sindikatom; -izdatki v skladu s pogodbo za izgradnjo in obnovo objektov komunalne infrastrukture; -nakup proizvodov, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije; -plačani zneski samoprispevka, uvedenega v skladu s predpisi o samoprispevku; -nakup delnic ali deležev pravnih oseb, namenjenih izključno za razvoj znanosti in tehnologije; -denarne vplačila delnic in vložkov gospodarskih dražb ter deležev zadrug, vpisanih v sodni register v RS. Kronika POLICIJSKA KRONIKA Na območju naše občine, seje od 1.11.2000 do 8.12.2000 zgodilo kar nekaj dogodkov. NA PODROČJU ILEGALNIH PREHODOV MEJE: -prijeli so 48 ilegalcev, od katerih jih je bila večina zavrnjena v Republiko Hrvaško; -prijeli so enega sprovajalca, domačina M.L., ki je bil ovaden preiskovalnemu sodniku ter po zaslišanju spuščen na prostost; NA PODROČJU KRIMINALITETE, so obravnavali 47 kaznivih dejanj, od tega: -14 poškodovanj tujih stvari (razbite šipe, razbiti avtomobili...) -13 vlomov v objekte (največ v vikende in lovske hiše v katere so vlomili ilegalci, ko so iskali hrano in obleko); -10 kaznivih dejanj ponarejanja listin (večinoma potni listi ilegalcev); -8 tatvin in -2 odvzema motornih vozil; NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI, so obravnavali 15 nesreč, od tega: -1 nesreča s smrtnim izidom v Knežaku; -1 nesreča z lahkimi telesnimi poškodbami in -13 nesreč z materialno škodo. Tukaj velja opozorilo glede zimske opreme (pravočasno preverite pnevmatike, zavore, svetlobne naprave in zimsko opremo) in opozorilo glede uživanja alkohola. Policisti bodo izvajali redne poostrene nadzore psihofizičnega stanja voznikov v času vikendov in praznikov. NA PODROČJU JAVNEGA REDA IN MIRU, so obravnavali 14 kršitev: -4 pretepe na javnem kraju oziroma lokalu; -9 pretepov v domačem okolju in -1 oseba je zaradi vinjenosti pridržana do iztreznitve. Tukaj velja opozorilo, za otroke in starše, o prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev v osnovnih šolah, vrtcih, v času polnočnice... DRUGI DOGODKI: -zapore cest v Dolenjskem Potoku in na Baču, zaradi stanja voda; -primer pogrešane osebe (v neznano je odšel Mitja Jeras iz Podgrada; policija je izvršila pregled terena in zbirala obvestila; nazadnje je bil viden v Kopru; policija prosi vse, ki bi ga mogoče opazili, naj pokličejo 113;); -2 požara; -izpeljana je akcija prijetja vlomilca, kije izvršil vlom v Postojni; -2 ugriza psa. Policija, želi vsem občanom miren in veseli december. “ZAHVALA” NEZNANEMU STORILCU Neznanemu storilcu se “zahvaljujem” za povzročeno škodo. 27.11.2000 so mi pred SKB banko, med 7. in 8. uro zjutraj razbili avto, znamke Daewo Nexia, rdeče barve. Vse tiste, ki ste mogoče kaj opazili, naprošam, da se mi oglasijo na tel. številko: 041/ 464 841. Roman Matjan OB NARAVNI NESREČI Družina Ščapovih, s Pregarij, se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri reševanju in obnovi pogorele kmetije. POLICIJA SVETUJE Vsakoletna božično-novoletna praznovanja spremlja uporaba različnih pirorehničnih izdelkov ali celo strelnega orožja. Njihova uporaba se je v zadnjih letih raztegnila na cel december in januar, pogosta pa je tudi ob drugih praznikih. Posledice nepravilne ali celo nezakonite uporabe petard so pogosto telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanja drugih, gmotna škoda, vznemirjanje državljanov, motenje mim ipd. Čeprav nekateri posamezniki pirotehnične izdelke uvrščajo med t.i. zabavno pirotehniko, je potrebno povedati, da gre za “nevarne” igrače, če se uporabljajo neprevidno ali (iz objestnosti) tako, da koga ogrožajo. V Sloveniji je promet in uporaba pirotehničnih izdelkov urejena v naslednjih predpisih: -Zakon o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85). -Zakon o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o dmgih nevarnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77). -Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja (Uradni list RS, št. 58/92 in 70/95). S sprejemom pravilnika leta 1992 je bilo na normativnem področju urejeno področje nabave, prometa, preizkušanje in hrambe pirotehničnih izdelkov. Po uveljavitvi tega akta je v Sloveniji možno nabavljati pirotehnične izdelke v specializiranih trgovinah (t.i. piromarketi), ki izpolnjujejo vse pogoje in imajo izdano ustrezno dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov. Leta 1995 je bil ta pravilnik dopolnjen s časovno in krajevno omejitvijo uporabe zgolj nekaterih pirotehničnih izdelkov. Tako je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, dovoljena v času med 26. decembrom in 2. januarjem. Toda tudi v tem času je prepovedana uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, domov za ostarele, vrtcev, šol, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih, namenjenih potniškemu prometu in na drugih površinah, kjer so športne ali kulturne prireditve ter na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi. Pristojni organi nadzora (carina, policija, tržna inšpekcija) vsako leto decembra poostreno kontrolirajo spoštovanje predpisov s tega področja. Na državni meji carina kontrolira vnos blaga, saj je v skladu z Uredbo o določitvi režima izvoza in uvoza določenega blaga (Uradni list RS, št. 17/99, 1/00, 45/00 in 69/ 00) možno pirotehnične izdelke prinesti v državo samo s poprejšnjim dovoljenjem. Takšnega dovoljenja pa ne more dobiti fizična oseba. V notranjosti države policija najpogosteje ukrepa zaradi kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir, ko posameznik z uporabo pirotehničnih izdelkov stori prekršek nedostojnega vedenja ali drznega obnašanja. Policija nadira tudi, če posameznik z uporabo pirotehničnih izdelkov muči živali oziroma ravna v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali. Poleg prekrškov pa represivno ukrepa še v vseh primerih suma kaznivih dejanj, kjer je povzročena telesna poškodba ali materialna škoda. V sodelovanju s tržno inšpekcijo poteka nadzor nad prodajo pirotehničnih izdelkov. Pri tem je največ kršitev odkritih v zvezi s t.i. črno prodajo, saj je prepovedana prodaja na tržnicah, stojnicah, ob cesti ipd. Poleg represivnih ukrepov dajemo vse večji poudarek tudi preventivnemu delu, pri katerem želimo z osveščanjem posameznih ciljnih skupin vplivati na zmanjšanje števila poškodb. Največ preventivnih akcij organizirajo lokalne skupnosti v sodelovanju s policijo. Pri tem imajo izjemno pomembno vlogo varnostnih sosvetov, ki v lokalni skupnosti skupaj s policijo in šolskimi ustanovami organizirajo različne oblike preventivnih aktivnosti. vSiiežnilt Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05171-00-320, lax. 05171-41-124 e-mail: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Ivica Smajla dr., Vojko Čeligoj, Ksenija Montani. Maksimilijan Modic dr. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: Grafični Atelje, Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1300 izvodov Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Javno glasilo Sne. nik je vpisano v Evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod številko 1679. :embei Novoletna križanka NOVOLETNA KRIŽANKA Z GESLOM Vodoravno: 1. plastična posoda za tekočine, 10. tekmovalka v strelskem športu, 17. spletkaijenje, 19. naselje z zdraviliščem na slovenski obali, 20. Obri, 21. zgodovinski kraj v Bosni, 22. ime francoskega filmskega igralca Delona, 23. pritok Save na meji med Bosno in Hrvaško, 24. reka v južni Srbiji, 25. prostor izven igrišča, 26. kulturna rastlina, 28. perzijski šah iz 17. stoletja, 29. samoglasnika, 30. gamsji bivol, 31. literarna oseba Janeza Trdine, 32. francoski sociolog, soutemeljitelj nauka o revolucionarnem sindikalizmu (Georges), 34. objekt nad cesto ali železnico, 37. shramba, kašča, 39. mlaka, 40. sukanec, 41. mesto v Indiji jugovzhodno od Delhija, 45. srbsko mesto nad Zahodno Moravo, 48. dete, 50. gorovje v Bolgariji, 52. računski znak, 53. začetnici pisatelja Svetine, 55. antično računalo, 56. starogrški junak, velikan, 58. vzdevek Goethejeve matere, 59. turški pesnik, avtor turške himne (Mehmed), 61. rimski naravoslovec, 62. trik, 63. Chaplinova žena, 65. lahko, okretno (v glasbi), 66. zapornik, 68. ime in priimek umrlega slovenskega igralca, 70. past, 71. znesek, ki ga dobi ali plača tekmovalec za nastop na tekmi. Navpično: 1. norme državne ureditve, 2. letovišče v hrvaški Istri, 3. menično poroštvo, 4. Abrahamova žena, 5. število, 6. začetnici Prešernove hčere, kije napisala spomine nanj, 7. živčna napetost, 8. bič iz jermenov, 9. pogan, 10. prostominska mera za žito, 11. obdobje mezozoika, 12. panični dvig vlog, 13. števnik, 14. preval v Karavankah, 15. kraj ob Soči, 16. antično ime reke Guadiane, 18. ciprsko osvobodilno gibanje, 19. priznanje veljave, 22. rimski bog ljubezni, 25. češka pritrdilnica, 27. brezrepa dvoživka, 28. veliko rusko jezero, 30. prevozno sredstvo, 33. olepšava, 35. zvezda v Škorpijonu, 36. ime angleškega igralca Bogarda, 38. ime operne pevke Lipovšek, 42. ameriški filmski igralec (Cary), 43. ovinek, 44. angleško svetlo pivo, 46. egipčanski bog sonca, 47. brezbarven, vnetljiv plin, 48. gosta juha iz mesa in zelenjave, 49. surovina za čokolado, 51. ime reformatorja Komenskega, 52. področje, ki ga ima v oblasti kan, 54. zemeljska ali nebesna obla, 55. afriška plemenska skupnost, 57. lepotna rastlina, 59. glavno mesto francoskega departmaja Lot-et-Garonne, 60. novozelandska ptica, 62. hladnica, senčnica, 64. estonski estradni pevec, 65. nemški filozof (Georg), 67. začetnici najslavnejše ameriške igralke otroških vlog (Temple), 69. začetnici nemške filmske igralke Renzi. V ZASENČENIH POLJIH DOBITE GESLO, KI SODI K NOVOLETNEMU PRAZNOVANJU! (Grlj Dimitrij) _ Pisma Dedku Mrazu BUZk SE CAS TV0JE.6K | | Čas za oddajo I | novembrske rešitve je I I bil do 20. decembra, zato bomo nagrajenca objavili v januarski I I številki. Geslo novoletne križanke nam pošljite I I I I I I I I I I I I I I 4 L Rešitev križanke iz novembrske številke: VODORAVNO: 1. KROMPIR, 8. OMET, 12. ROBERTA, 13. ČASL, 14. ESER, 15. ANTANTA, 17. TER, 18. ALTA, 19. TEK, 20. A(NTON) N(ANUT), 21. ELK, 22. NARTA, 24. BOTANIKA, 26. STENA, 28. OTT, 29. DO, 31.0RR, 32. NARA, 34. ORS, 35. BOLZANO, 37. AKUT, 38. ALIA, 39. KSILOZA, 41. RANK, 42. ATROPIN. NAVPIČNO: 1. L(OVRO) T(OMAN). do 20. januarja. Nagrada je: Večerja za dve osebi ]Sf°) Karate šport SMUČARSKI KLUB BISTRIČANI OSVOJILI POKAL BOHINJA Karate klub BOHINJ je 9/12-2000 v dvorani OŠ Dr. Janeza Mencingerja organiziral turnir v karateju. Turnirja se je udeležilo 7 Slovenskih klubov. Bistriški karateistki, ki tekmujejo za karate kluba Samurai iz Nove Gorice in Kopra pa so navdušili. V popolnosti so namreč zadovoljili zahtevno in strokovno kar dobro podkovano Bohinjsko publiko, ki je z aplavzi z borišč pospremila slehernega našega tekmovalca. Mlajši Bistriški tekmovalci so s svojimi nastopi in rezultati bistveno pripomogli, da je karate klub Samurai Nova Gorica (na sliki) z veliko prednostjo osvojil ekipno prvo mesto in tako pokal BOHINJA. Za karate klub SAMURAI NOVA GORICA so v katah nastopili in dosegli: DEKLICE V kategoriji od 7-10 let Tamara KOVAČEVIČ L MESTO V kategoriji od 10-13 let Doris BRNE 1. MESTO Mateja HRVATIN 3. MESTO DEČKI V kategoriji od 10-13 let Darjan SMAJLA 1. MESTO Tine MALJEVAC 3. MESTO Za karate klub SAMURAI KOPER pa so v katah nastopili in dosegli: DEKLICE V kategoriji od 10-13 let Anja ČEKADA 2. MESTO V kategoriji od 13-17 let AnaKRESEVIČ 1. MESTO DEČKI V kategoriji od 13-17 let Nejc GLAVAŠ 1. MESTO V drugem delu tekmovanja je v bojih od Bističanov nastopil le Nejc Glavaš in zanesljivo osvojil 1. MESTO in s to zmago zagotovil, daje karate klub Samurai iz Kopra ekipno osvojil tretje mesto. Nekateri smo spremljali turnir iz publike. Med tekmovanjem smo tudi Poklepetali s predstavniki organizatoijev in izvedeli polno zanimivosti. Bohinjska Bistrica je po številu prebivalcev in tudi po velikosti nekaj manjša od našega mesta. Je pa lepše urejena, predvsem pa smo dobili vtis, da so urejene razmere tudi na področju športa. Pri karateju niti približno ne dosegajo takšnih rezultatov kot jih varovanci treneija Stojana ŠESTANA, pa imajo za delo kljub temu odlične pogoje (poleg športne dvorane imajo tudi t.i. borilnico, i.t.d.). Objekti sojini na voljo skoraj neomejeno. Naši tekmovalci so morali pred kratkim pobegniti iz stare dvorane Sokolskega doma, ki ni bila več vama, bila je brez ogrevanja in sanitarij, i.t.d. Ugledni Bistričan, je ne dolgo tega, te nemogoče pogoje Poimenoval »AMERIKANSKI POGOJI«. Prisotni na tekmovanju v Bohinju se sprašujemo, kakšni so potem pogoji za delo pri njih? Seveda, jim pogojev ne zavidamo, iskreno pa jim želimo tudi veliko tekmovalnih uspehov. Ob tej priložnosti, se mladi karateisti, ki so sicer vsi učenci Bistriških šol, zahvaljujejo vodstvu obeh osnovnih šol, da so imeli razumevanje in jim v letošnjem letu, seveda v okvim možnosti, omogočili treniranje v telovadnicah. Z. Kovačevič V soboto, 2.12.2000 je imel Smučarski klub svoj občni zbor.Predstavili so načrtovane aktivnosti za naslednjo smučarsko sezono. Članarina za sezono 2000/ 2001, znaša za posameznike 2000 SIT (odrasli), 1500 SIT (otroci do 14 let) in za dmžinske članarine 4000 SIT. V času šolskih počitnic (17.02.2001 -24.02.2001), bo organizirana šola smučanja. Zajemala bo začetni in nadaljevalni tečaj za otroke in odrasle. Potekala bo na Sviščakih oz. Starem vrhu. Zimovanje bo v Italijanskem mestu Passo San Pellegrino, Moena (Italija), od 20.01.2001 do 27.01.2001 in od 17.02.2001 do 24.02.2001.Tam bo organizirana šola smučanja s začetnim in nadaljevalnim tečajem za otroke in odrasle.Enodnevni smučarski izleti bodo predvidoma ob sobotah v decembm 2000 ter januaiju, februarju in marcu 2001 - SVIŠČAKI, PIANCAVALLO, ZONCOLAN, CERKNO, ROGLA - prijave in plačila sprejemajo ob torkih v času uradnih ur od 18. do 19. v klubskih prostorih II.Bistrica, Bazoviška 8 (nasproti restavracije Lovec). Njihov telefon je: 714-55-76. Udeležili se bodo tudi tekmovanj v Pokalu prijateljstva treh dežel februarja 2001, Medklubskega tekmovanja Primorske, januarja ali marca 2001 ter Občinskega prvenstva v veleslalomu, marca 2001.Člani kluba imajo pri vseh aktivnosti tudi popust. Na občnem zboru so izvolili tudi nove organe kluba: IZVRŠNI ODBOR 1. Bojan LOVEC (predsednik) 2. Joško ŠIRCELJ (tajnik) 3. Danica POROČNIK (blagajnik) 4. Dušan PROSEN 5. Edo SELES 6. Emica CEGLAR 7. Maijanca ROZMAN 8. Miloš ŽBOGAR 9. Nija ŠIRCELJ 10 .Aleš BENIGAR 11. Barbara JENKO NADZORNI ODBOR L Marjan FRANK (predsednik) 2. Bojan BREZEC 3. Nadja BAŠA DISCIPLINSKA KOMISIJA 1. Teo ŠIRCELJ (predsednik) 2. Avgust MIKULETIČ 3. Boža ROZMAN Klub je tudi letos organiziral sejem smučarske opreme 1.12., 2.12. in 3.12.2000 v telovadnici OŠ D. Ketteja. Imeli so komisijsko prodajo smučarske opreme in predstavitev ter prodajo smučarskega programa Fischer, Volki, Elan, Salamon in drugih proizvajalcev smučarske opreme. Na sejmu so prodajali okrog 300 kosov rabljene opreme, ponudbo pa so popestrili tudi s prodajo nove opreme. Prodajali so tudi rabljena smučarska oblačila. Izkazalo seje, da so ljudje zainteresirani, in da radi prinesejo opremo. Na sejmu so prodali skoraj 70% vse rabljene opreme. Predsednik kluba j e pojasnil, da je potrebno sejem dodelati še na kvaliteti, obisk sejma pa je bil zelo zadovoljiv. Vstopnine ni bilo, saj je potrebno najprej sejem pripeljati na nek ustrezen nivo, potem pa zaračunavati samo simbolično vstopnino. Članstvo, v bistriškem Smučarskem klubu, se giblje, v zadnjih nekaj letih, od 160 do 240. Lansko leto je klub beležil rahel upad v dejavnostih, upajo pa, da bo letos boljše. S svojo tekmovalno vrsto se bodo udeležili tudi v Notranjskem pokalu. Ta pokal poteka čez celo sezono, obsega približno 6 do 7 tekem in vsakokrat prevzame organizacijo tekme drag klub. Tako pričakujejo, da bo ena izmed tekem tudi na Sviščakih. Smučarski klub je razočaran oziroma v zadnjih letih niso bili zadovoljni z urejenostjo prog na Sviščakih. Pri upravitelju smučišča so poizkušali težave zgladiti, vendar niso naleteli na ugoden odziv. Smučišče ni bilo dovolj urejeno, po mnenju kluba tudi za varnost ni bilo zadostno poskrbljeno. Bilo je kar nekaj poškodb. Vlečnice so bile umazane in kar nekaj smučarjev si je umazalo oblačila. Klubu želimo uspešno delo in veliko uspehov, čeprav ni od snega ne duha ne sluha. Smučarski sejem 1 ■8 ■n £ 25 ^embet Napovedi in objave KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC JANUAR 2001 ŠPORT ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA, tel.05/710 11 36 ODBOJKA 27.01.2001 OD 15.00 URE DALJE V KOŠANI -ŽENSKE KOŠARKAŠKI KLUB PLAMA-PUR ILIRSKA BISTRICA inf. 05/ 7144 090 III.SKL - ZAHOD (KOŠARKA) 14.KOLO - sobota 13.01.2001 PLAMA PUR:KAJA GROSUPLJE Tekma bo v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici ob 19.00 uri.Domača ekipa igra v belih dresih. KULTURA GLASBENA ŠOLA ILIRSKA BISTRICA tel. 05/710 00 31 Glasbena šola Ilirska Bistrica bo v sklopu 50-letnice delovanja Glasbene šole Ilirska Bistrica Organizirala dva koncerta in sicer: 6.januar 2001 KONCERT KOMORNEGA DEKLIŠKEGA ZBORA “VOX ILIRICA” in ANSAMBLA “ILLVRICUS” OB 16.30 URI V KAPELI SAMOSTANA SESTER NOTRE DAME ILIRSKA BISTRICA. 21.januar 2001 KONCERT Damjane Skok - orgle in Janje Konestabo-solopetje ob 19.00 uri v dvorani Glasbene šole Ilirska Bistrica. ŽUPNIJA ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/714 25 20 12.1.2001 NEDELJA BOŽIČNI KONCERT V CERKVI SV. JURIJA OB 18.00 URI, NASTOPAJO MEŠANI IN OTROŠKI ZBOR ZVON IN PEVSKA SKUPINA TABOR KALC IZ KNEŽAKA. ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA, tel. 05/711 00 90 JANUAR - MESEC KULTURE KETTEJEV VEČER NA PREMU V GRADU DNE 21.01.2001 OB 17.00 URI OGLEDI IN RAZSTAVE OGLED MUZEJSKO UREJENE IN PRENOVLJENE, SPOMINSKE SOBE PESNIKA DRAGOTINA KETTEJA, OŠ PREM, Marija Dolgan,Prem, tel. 05/7860-374, TIC: 05/714 44 35 OGLED GRADU PREM S STALNO ZBIRKO PRAZGODOVINSKIH GRADIŠČ, Mojca MEMON Prem 05/7860 400,TIC 05/714 44 35 STALNA RAZSTAVA STARIH FOTOGRAFIJ- DOMAČE OBRTI IZ IL.BISTRICE, AVTORJA Emila Maraža, bistro BALADUR, TEL. 05/7141-935 STALNA RAZSTAVA SLIK DOMAČEGA SLIKARJA JOŽETA ŠAJNA, OKREPČEVALNICA GRILL DANILO, VSAK DAN OD 9.00-22.00, RAZEN TOREK,TEL. 05/7141-517 RAZSTAVA LIKOVNIH DEL, LIKOVNIH DELAVNIC MENTORICE ESTER MRŠNIK V GALERIJI DOMA NA VIDMU, KJER BO POTEKALA DO 11.01.2001 OD 9.00 - 18.00 URE VSAK DAN. OTVORITEV RAZSTAVE DOMAČEGA UMETNIKA SREČKA SREBOT, KI BO POTEKALA VSE OD 12.01.2001 DO 25.01.2001 V GALERIJI DOMA NA VIDMU OD 9.00- 18.00 URE- VSAK DAN. IGRA- GLEDALIŠKA SKUPINA IZ OSPA - “GOSPA POSLANČEVA” DNE 25.01.2001 V DOMU NA VIDMU OB 18.00 URI. Koledar pripravila: Mojca Mernoit, TIC rO .......... =Qs BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. * Posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi * Kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo Naše poslovalnice: Koper 05/627-42-32 Sežana 05/734-14-10 Ajdovščina 05/366-14-94 Nova Gorica 05/333-42-43 Postojna 05/726-10-50 Ilirska Bistrica 05/714-19-35 Ljubljana 01/425-80-74 .... ... G FOTOGRAFIJE GOVORIJO Fotografije govorijo je nova rubrika. Je izključno foto rubrika, in je namenjena zanimivostim, -posebnostim in vsem tistim podobam, ki bi bilo mogoče boljše, da jih ne vidimo. Pošiljajte nam svoje fotografije oziroma nas pokličite in nam povejte, kje je kaj zanimivega, lepega ali grdega za poslikat. Karate TAMARA TRETJA V TRBOVLJAH 16.12.2000 je karate klub iz Trbovelj že 28. zapored organiziral mednarodni karate turnir. Uradno najstarejšega tumiija v Evropi se je udeležilo kar 88 klubov iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Republike Srbske, Makedonije in Slovenije. V različnih kategorijah je v katah in bojih nastopilo preko 700 tekmovalcev. Med njim so bili tudi Tamara Kovačevič trije Bistričani, člani karate kluba Samurai iz Nove Gorice in v zelo močni konkurenci dosegli dobre rezultate. Tekmovanje v katah seje tokrat odvijalo po novih pravilih in sicer na izpadanje. Tako sta morali Bistričanki Tamara Kovačevič (na sliki) in Doris Bme kar petkrat na borišče in seveda prikazati pet različnih kat. Doris Bme je tekmovanje zaklučila na 5 mestu. Tamara Kovačevič je prvo in edino tekmo finalnega dela sicer izgubila s kasnejšo zmagovalko, nato pa v borbi za 3 mesto zanesljivo zmagala. Prvi dve mesti sta tako pripadli dvojčicama iz Hrvaške, tretje pa Goriški Bistrčanki Tamari. Odlično se je v bojih boril tudi mladi Tine Maljevac. Izgubil je šele svojo četrto borbo in le za las zgrešil stopničke. Ta borba je bila zelo čudna, predvsem, kar se sodniških odločitev tiče. V rednem delu se je končala z neodločenim izidom, čeprav je imel Maljevac kar nekaj zelo čistih in natančnih udarcev, vendar so sodniki ostali nemi. V dodatni minuti, je po usodni napaki (z nogo je dmgič za las stopil iz označenega borišča) tekmo izgubil in tako namesto v finalu pristali na 5 mestu. besedilo in slika Z. Kovačevič