Posamezna številka Din 1. Poštnina v gotovini. Št. 74« ¥ Ljubljani, w četrtek 27. marea 1024. Leto I« mm 'NEVNIIt Q>« ................................................. s ,i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemsi pondeljke. 7 j Mesečna naročnina: f j V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I Pl............................................................ -D -? Neodvisen političen list. -f Uredništvo: WoI£ova ul!ca št. 1/1. — Telefon 213. UpravniMvo: Marijin trg S. — Telefon 44. * Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa, j Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13 633. = E........................................................ & Razkol demo-kratske stranke. Da zruši samoradikalno vlado, da zavzame njen položaj, je osnoval gospod Davidovič skupno z dr. Korošcem ™ dr. Spahom opozicijonalni blok. In ko se je posrečilo prizadevanju dr. Korošca in zlasti dr. Spahei, da sta pridobila za ta blok tudi Radiča in sicer ne ^amo za platonično, temveč za tako dejansko pomoč, da je Radič prelomil s svojo abstinenčno politiko in da so njegovi poslanci prišli v Beograd, prisegli kralju in tako povzročili padec Pašičevega kabineta, tedaj je v resnici izgledalo, da je bila kalkulacija gospoda Davidoviča pravilna in da je vlada opozicijonalnega bloka gotovo dejstvo. Toda prišlo jc drugače. Račun g. Davidoviča je bil napačen in v njegovih lastnih vrstah so vstali najodloč-nejši nasprotniki Radičeve pomoči. In k° je g. Davidovič, da si utrdi zaupa-n'e Radiča, a priori odklonil sploh ysako dogovarjanje s Pašičem, tedaj ^■Svetozar Pribičevič odklonil vsako ^delovanje z Radičem in na čelu 18 demokratskih poslancev pristal na Vs*op v kabinet g. Pašiča. Razkol demokratske stranke je s f®® Perfekten in mesto da bi razbil g. Davidovič radikale, je razbil lastno stranko. Za enkrat sicer še ne katastrofalno, zakaj večina demokratske stranke je ostala še pri gosp. Davido-viču, toda že najbližja prihodnjost bo Po vsej verjetnosti sedanji razkol demokratske stranke še poglobila in ni izključeno, da ostane g. Davidovič še v manjšini. ... s*cer vsled svoje osebe ali svojih idej, pač pa vsled taktike svojih zaveznikov. In predvsem vsled'nastopov gosp. Radiča. Ko je pričel opozicijo-nalni blok z odločilno borbo, ko so že prisegli Radičevi poslanci tedaj je prišla z Dunaja vest, da je izjavil gospod Radič italijanskemu novinarju, da se je borba za hrvatsko republiko šele pričela.. In kakor da to še ne bi bilo zadosti, so izjavili Radičevi poslanci takoj po prisegi, da je ne smatrajo za resno in v podkrepljenje te svoje izjave so zaklicali živio republiki. Io je storil g. Radič, pa čeprav je znal, da je bil pred kratkim kongres Pri-bicevičevih pristašev in da se je na tem kongresu izjavilo nad 200 demokratskih organizacij soglasno za izvedbo Vidov-^ avstrijske krone 4.88, Kar hjanske Ure 152.75, Budimpešta 4.875, Pari* 191 London 150.175, New Ywk 34.80. Curih 605.50. Beograd 43.15. Dunaj, 26. marca Devize. Beograd 875, Berlin 15.50—16.10, BudimpeSta 0.91-1.01, Bukarešta 364—366, London 304.500—305.500, Milan 3049—3061, N«w. Yoirk 70.935-71.185. Pariz 3852—3868, Praga 2061—2071, Sofija 503-507, Curih 12.255 —12.305. Valute. Dolarji 70.860—71.260, bolgarski levi 481—489, nemške marke 15,10— 15.70, angleški funti 302.700—304.300, Iran« coski franki 3835—3865, italijanske Ure 30» —3080, jugoslovanski dinarji 867—873, 10* munski leji 360—364, švicarski franki 12.148 —12.220, Češkoslovaške krone 2044-J060. madžarske krone 031—L. Depolitizacija naših društev. Maribor, 25. marca. Zadnje dni smo imeli v Mariboru vež zanimivih občnih zborov različnih društev in zadrug, ki so vzbudili tudi v javnosti obilo hrupa in ravno ti občni zbori nas silijo, da spregovorimo enkrat javno o bolezni, ki že nekaj časa razjeda naše narodne moči tu, kjer bi morale biti zdrave in strnjene v eno samo močno obrambno fronto. Maribor še ni popolnoma naš, slovenski, jugoslovenski, ostanki nekdanjih nemških in nemčurskih gospodarjev tega mesta so še vedno močni dovolj, da nam postanejo poseono v podrobnem delu lahko opasni. Pred osvobojenjem so bila skoro v£a društva, zadruge pa vse brez izjeme* v nemških rokah. Zavednih Slovencev je bilo v teh zadrugah in društvih le malo in absolutno niso mogli priti do nikake veljave. Komaj po osvobojenju so se jele razmere izpreminjati; prihajali so v društva in v zadruge Slovenci in začela se je borba za poslovenjenje. Razen že obstc*-jcčih društev in zadrug pa so se ustanovila tudi še številna nova, popolnoma slovenska. Sprva je šel razvoj vseh teh starih in novih društev uspešno v smeri naših narodnih in državnih ciljev; naše akcije so uspevale; pričakovali smo novo, sigurno, brezskrbno bodočnost. Tako je bilo prva leta; zadnje čase se naša moč zopet drobi, naše akcije uvedene s tolikim pompom in samozavestjo!, se krhajo in propadajo — skratka: nazadujemo, mesto da bi napredovali! Po vsakem neuspehu, po vsakem novem polomu, se oglase potem gotovi krogi ter vpijejo o narodni sramoti, o nezadovoljstvu itd. itd. Vse polno lepih fraz in grdih obrekovanj, samo resnice, čiste resnice od te strani ne čujemo. Nihče ne pove, kdo je tisti zli duh, ki ovira naše delo, ki preprečuje naše uspehe. Nihče ne pove, c!a je tega kriva strankarska prenapetost one političr ; skupine*, ki je nasprotno od klerikalcev, ki so vzeli v zakup vero, vzela v zakup narodnost, zato da jo zlorablja v svoje strankarske namene. Ta stranka dovoljuje naslov »narodnjak* samo svojim političnim pristašem in meri tudi vsa društva in zadruge s svojega strankarskega stališča. Po njenem mnenju je kako društvo narodno samo tedaj, če je njegov odbor v rokah njenih ljudi in kar prekaša višek ironije — nepolitično samo takrat, če so vsi odborniki pristaši ene, to je demokratske stranke! Celo pri občnem zboru podružnice Slovenskega planinskega društva je razvila tu stranka živo agitacijo, da spravi v odbor samo svoje somišljenike! Pri Slovanski čitalnici tem najstarejšem slovenskem mariborskem društvu, ki bi tudi še danes moralo biti vez vseh naših ljudi, so morali iz odbora že poprej stari in zaslužni narodni borci, samo da postane absolutna last demokratske stranke! Slovensko obrtno društvo, ki je po zadnjem občnem zboru prešlo v roke ljudi, ki poznajo res samo obrtniške interese in ne strankarskih, se skuša sedaj z iste strani razbiti, samo ker ni več — v popolni oblasti ene stranke. Odgovor na vprašanje, ali je tako početje narodno ali samo strankarsko, je lahek. Enako pa tudi ne bo noben res naroden človek v dvomu, ali je to za naš narodni razvoj v Mariboru koristno aii škodljivo. Na ta način ne moremo napredovati, na ta način ne moremo izvojevati nikdar končne zmage nad Nernci. Ce hočemo to doseči, potem se moramo strniti vsi v eno fronto, re glede na to, kateri politični stranki pripadamo ali ne pripadamo. Naša nepolitična društva, posebno strokovna, morajo biti narodna, nikdar pa strankarska! Tak luksus si lahko privoščijo kvečjemu v Ljubljani ali drugod, kjer ni narodne nevarnosti, pa še tam bi to ne bilo na korist napredku in razvoju. Demokrati nikakor ne morejo zahtevati, da bi vsi ostali narodnjaki, priznali samo njim pravico in sposobnost za vodstvo nepolitičnih narodnih in strokovnih društev. Tu je treba zbrati najboljše med najboljšimi, ne glede na to, kateri stranki pripadajo; merodajno mora' biti samo to, če so res sposobni in res narodni! Iz naših nepolitičnih in strokovnih društev in zadrug je treba irlLmčiti vsako strankarstvo. Ravno tako je treba izključiti strankarstvo iz vseh splošno-narodnih akcij, naj bodo že te ali one vrste. Posebno pa se ne sme delati razlika med Slovenci takrat, kadar gre za osvojitev kakega doslej nemškega ali tudi mešanega društva ali zadruge. Naša društva se morajo ilepolizi-rati! To je prvi predpogoj za uspešno delovanje in za končno popolno zmago. Naše splošnonarodne akcije morajo biti res splošno-narodne in kar je isto-tako važno, skrbno pripravljene. Pripravljene previdno, brez vsakega hrupa. Naš nastop na občnih zborih mora biti nepričakovan in enoten. Tak nastop pa se lahko pripravi le sporazumno in voditi ga morajo ljudje, ki jim je narodnost več kakor strankarstvo; ljudje, ki ne bodo izbirali svojih sodelavcev samo v eni, nego v vseh narodnih strankah. Priložnosti za strankarsko udejstvovanje je dovolj drugod; izven tega kroga; tam, kjer to udejstvovanje ne more škodovati narodni stvari. To se nam je zdelo potrebno povedati javnosti in onim, ki se jih v prvi vrsti tiče in sicer iz narodnih, ne pa iz kakršnihkoli strankarskih interesov. Alois Musil: Carigrad in Turčija. O pomenu Carigrada ter dardanel-v'0 skupnih točk in je bilo rešeno, da se izvoli odbor, katerega naj tvorijo po nekaj elanov iz vseučiliške organizacije HRSS in ?5yeza JSZK in kateri naj prouči možnost Kooperacije. < . ~ Konferenca ravnateljev kmetijskih *“*• V torek se je vršila v ministrstvu kme-Wm I1? vo<^a konferenca vseh ravnateljev raetijskih šol iz cele naše države. Obravnavah6 16 n°V l>ro*ekt zakona o kmetijskih T .Tečaj za gozdne in lovske čuvaje la žum v Ljubljani dne 12. apri- nu , v Kostanjevici na Dolenjskem. Proš-spr.Pern v teiai za gozdne tečaje je j.nf'i*5asneie do 4. aprila in prošnje za Te?v. pa naika«ieje do 1.. junija 1924. se se otvorlta le pod tem pogojem, če Priglasilo zadostno število prosilcev. staviT * y.no konkurenco načrtov za novo zrae pripeljalo več članov jih L drame v Zagreb. Na kolodvoru iišča iPJ>zdravil v imenu hrvatskega gledaje "“»ndant profesor Benešlč, na kar se namj™®urav zahvalil v imenu beograjskega ranega gledališča Branislav Nušlč. st^ rvr,renafna Pisma za Švedsko. Ministr-stavi- naznaaija, da je od 20. t. m. vzpo- državo^nWSskoerUlrnlh PiSem med ‘iaŠ° tekn'~+Jlektr!čna centra!a v Ogultnu. Pre-ekktwx n )e blla dograjena nova parna svE?a centrala v 0gulinu ia to»«ena 5V'>jemu namenu. vtie Kr,al;čkih radnl!:a-ca Jugosla- 1924 v r kongres na dan 13. julija voražn ? ,5r,a, ’ Na dnevnem redu je tudi vez n™« kaKŠ?° stališče naj zavzame Sa-fcretu razdvojenemu delavskemu po- ira seziji nastopi Upra-v«0 ki ^ 2 mrM°' modno re- dne’ n ^ u ,!,a Prvikrat v Jugoslaviji J"?, “• J« H. aprila t. 1. Modna reviia bo Pevskih6 tT)gata’ vsaj nastopijo v mikSim c.e”nih ln baletnih točkah naši & iKra*lci‘ Rež'>° v«di gospod i...., vse bo zaokroženo z igro v treh rlp. dailldr Si sodelJ°vaniem orkestra. Toileta *S?nrSHta' č-eVlii’ Perfl0, skratka vs« l / ieri P0*0™ naših najboljša ”lmlc5V’ katerlh imena jamčijo, kr.!*. “ vs® Predvajalo res prvovrstno s tvrXmkotS-ap?M SSieio nsaSe največje Eite, binkovec, Šarc, Maver {l^nann, Maček, Rojina, Pučnik, Kozina Pe- Sr’ 2av>vi iCraf Fettich-Frankheim, Osrednji nadeli j ,a; Krisper, Kostevc in drugi z oa tv 5n ^ možkiini modeli. Ime- iajrJ^ Jamčijo za najlepše stvari. Opozar-ttaln.rJ^6 dame in gospode, da počakajo z spomladsinske toilete na modno re-ju L02e se začasno še rezervirajo v sejm-žl* « Vr5 ’ Predprodaja vs.topnic se bo vr-iiPVA dnevni blagajni gledališča in se še eve pravočasno objavi i2^nrn ir^en! Izkaz mesta Ljubljane “mrlo 22- marca to-le statistiko: s« ie « X* °.seb> med temi 6 tujcev, rodilo s&oda • 14 moškega in 19 ženskega tth J-feSi n^ezliivjlj brezni Je naznanje-liiv«ga kfji]a vlce’ 1 sIu£ai eriže in duš- Clra Pek?j|* x ITJublianl: ^Be 21. marca: Dne 22 mJ’ kočaTiev sin, 9 mesecev. -W sii 8 Medvešček, posestni- f^iur. rLar d7>i’nc 2h marca: Mar‘to lavčeva žena. 4 i ^' ~r^ariia Tancek, de-r®ziJa Lustek ~ Dne 24- marca: Te- aeenta. hči policijskega Pran Škof f služkinJa. 30 let. — ^ M PoseSSS 7vuWdianv p" sostilnl-Amalija h'- Dne 25. marca: 4l let. — Barbara 7° ^^ančič, usmiljenka, - Velika ni UPMC’ Spačka, 65 let! P“)oČ na Oo?poav^Hviba' Albert Reiser, sta-Iffne industrijske twi! c ^ ie bil zastopnik ^imu. Reiser ie ivitTI Molino-Beucerell'i v ?°* 352 Ur Na 7^' sw]i tv^ki 38 ti-r*a šele na sled^T1?? Je pa Prišla ^r.dko ogojufati ?a' ^oiser Poskusil ^eisnerja kl il LS nadaljnih 200.000 !lr. Poličila. BK ** ^ubljane, zasle- Ljubljana, 26. marca. — Tatvine v Ljubljani. Na Tržaški cesti je bito vlomljeno v sobo gostilničarja Viktorja Bizjaka in ukradena lična srebrna košarica, vredna 500 Din. — Pred kavarno »Zvezda« v ŠelenburgoVi ulici je bil ukraden Leni Podbevškovi iz Stožic rjav zavoj, v katerem je imela 2 kosa blaga v vrednosti oOO Din. — Med nekim pretepom na Glin-cah je bila ukradena pleskarju Avgustu Berniku rjava usnjata listnica, v kateri je ime! 300 Din denarja. — Na Privozu je vlomil neznan prijatelj kokoši v barako ten varnarja Henrika Franzelna in je ukradel 9 kokoši in enega petelina v vrednosti 650 Din. — Iz pisarne ing. Dukiča je bila delavcu Milanu Simič« ukradena srebrna ura. — Bivša pomivalka v hotelu »Sion« Brigita Prašnikarjeva je ukradla na glavnem kolodvoru trgovcu Vekoslavu Jesenšku kovčeg, v katerem je imel nekaj obieke in blaga, v skupni vrednosti čez 4000 Din. — Nasilni vasovalci. Pred par dnevi so prišli okrog polnoči v barako v Sp. Šiški trije moški in so začeli trkati na vrata stanovanja Rozalije Pipan in Ivane Geiger. Vpili so, da hočejo govoriti z Marico in z Drago. Ko sta jim stanovalki povedali, da omenjeni dve ne stanujeta več pri njih, so začeli vasovalci razsajati, groziti in zaletavati se v vrata, da bi jih s silo odprli. Preplašeni ženski ste skočili v nočnih oblekah skozi okno na cesto in leteli po stražnika. Rogovileži so izginili, še predno je prišel stražnik. Kot osumljenca so'aretirali Pavla in Andreja Kovača, tretjemu pa so že tudi na sledu. — Policijske ovadbe. Včeraj so bile prijavljene te-le ovadbe: 3 radi tatvine, 1 radi tepeža, 5 radi cestno policijskega reda, 1 radi pasjega kontumaca, 1 radi goljufije in 1 radi suma prostitucije. — Mariisor. — Smetanova proslava. V proslavo češkoslovaškega glasbenika Smetane pri-,redi jugoslovenska-češkoslovaška Liga več uprizoritev. Prvo točko te proslave bo tvorila v soboto uprizoritev Smetanove »Prodane neveste«. Pri tej uprizoritvi gostuje g. Križaj iz Zagreba. — Predavanje. V pondeliek dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer predava v ljudski univerzi g. Božidar Borko o Wilsonu. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Mariboru 201etni natakar Albert Koki. — Živinski sejem. Na živinski sejem dne 24. t. m. je bilo prignanih 158 volov, 324 krav in 3 teleta. Kupčija je bila precej živahna. 'prišlo Novo mesto do nove gimnazije in do ženske bolnice. Med vojno je s svojim ugledom tudi obvaroval mobilizacije župnijske zvonove ter deloma tudi bakreno stolpno streho. Vse mesto obžaluje njegovo izgubo. Raz magistrat plapola črna zastava. — Truplo je v popolnem ornatu razpostavljeno, začasno v pokojnikovi zasebni kapelici in sicer do četrtka, ko se prenese v župno cerkev. Pogreb se bo vršil v petek dopoldne z velikimi svečanostmi. Umrla je mati uglednega trgovca Picka gospa Karolina Picek, roj. Pauser. Poročil se je odvetniški koncipijent dr. Lavrič z gdč. Pavlo Košakovo. Čestitamo! — Vreme je postalo slednjič čisto južno. Med pomaElm dežjem in solncem se sneg vidoma taja in Krka je že vsa rajava ter že močno prestopa bregove. Žito na polju je močno pognlto. — Strašen zločin. V pondeliek zjutraj so našli v Krenovem blizu Šmarjeških toplic 241etnega zelo imovitega posestnika Ramuta ml. in njegovo ženo Marijo, ki je bila par dni pred porodom, mrtva. Nesrečnega Ramuta so našli v krvi pred podom, dočim je njegova žena ležala v sami srajci z razbitim obrazom na sobinem pragu. Oba sta bila mrtva. Sodi se, da se je izvršil roparski umor, ker je bil mladi Ramut oropan vsega ^enarja. Zdravniška komisija je obducirala trupli nesrečnikov v mrtvašnici v Beli cerkvi. Zandermerija zasleduje zločince in je kot osumljence aretirala več pokojnikovih sorodnikov. — Pazite na otroke! Pri Drenikovih v Prečni imajo malo prismuknjenega pastirja, siroto brez staršev. S pipcem v roki je prisilil Pavličevega fantka, da je miroval celo uro pred njim in molčal ter trpel, da mu je oni na telesu rezal celo obleko. Za nekim dragim pobčkom je tekel z odprtim pipcem, češ, naj ga počaka, da ga ne bo sunil dosti, le toliko, da bo kri tekla. Županstvo naj bi se zanimalo za to! Primorske v@stS. p Slovanski volilni shodi na Primorskem. Narodni voditelji na Primorskem neumorno delujejo. V nedeljo sta se vršila volilna shoda v Zgoniku in v Naibrežini. V Zgoniku je pred številno množico domačinov *n okoliških kmetov govor P podpredsednik tržaškega političnega društva g. dr. Cok. V lepih besedah je zborovalcem obrazložil pomen volitev !n volilno postopanje. Dokazal je zborovalcem, da je dolžnost Slovencev, da glasujejo za svojo listo in pojasnil stališča Slovencev napram drugim strankam, osobito pa napram fašizmu. Shoda sta se udeležila tudi dva kamijona fašistov iz Trsta. — Lepo je uspel tildi shod v Nabrežini. Kot govornika sta nastopila gg. dr. Slatfk in dr. KINO UUBUAN/KI DVOR četrtek 1 Petek Sobota i 27. 29. marca, g marca. 1 marca, i ,y izjem najboljši drami sezije 1923/24. FERN ANDRA Kadar žena ljubi. Nravstvena drama v 6 dej. v gl. vi. Fern Andra, Uka Grtining, Carola Tvelle, Grof Salm, jUlius Falkenstein, Hans Junker-mann, Albert Steinriick, Ferdinand v. Alten. Režija: F. Koebner. Predstave se vrše ob: 3., 1|25., 1|<8. in 9. uri — Nalezljive bolezni. O stanju nalezljivih bolezni objavlja mestni fizikat za okoliš, mestne občine v času od 16. do 22. t. m. nastopno poročilo: Škrlatica: prejšnji 4; ošpice: prejšnji 1, ozdravljen 1; šen: prejšnji. 1, nov 1, ozdravljen 1, ostane 1. — Ponovna licitacija. V pondeliek dne 31. t. m. dopoldne se vrši v Dravski vojašnici ponovna dražba vojaškili skladišč v Einspielerjevi ulici št. 7. Celje. — Mestno gledališče. Na praznik popoldne se je sedmič vprizorila zabavna opereta »Mamzelle Nitouche«, katera je tudi to pot napolnila gledališče do zadnjega kotička. V tej sezoni se namerava vprizoriti še ena opereta in sicer »Pri treh mladenkah«. — Glasbena Matica v Celju jevlja, da *? rit nl?a sv°te koncert, delovanje. Koncerti ulasbene Matice so se namreč vršili v . dvorani »Uniona«, kjer bi se imela vr-rlv i koncertna matineja minulo nedeljo. Uo tej priliki so se pričele širiti po mestu govorice, da prireja Matica svoje koncerte Xvrni,nu!?Utr radi ant‘PatiIe proti Narodnemu Ker pa te govorice niso resnične, ^Povedala zadnjo koncertno makaki Tini ni,—? a proti tem govoricam, ni^ za Sy>!€, hčerino delova- ne razčisti. M se to vPra5anje otvori v?el*u- Kakor čujemo, £5« TcKi?- S’ Lokali J že v ti „ aiala trK°vina Rožič, bodo v ASkLldmv7enMP1renare1aio- Tako Sina desni Novo mesto. — iMSuliran« prošt g. dr. Sebastijan El-bert Je po dolgem bolehanju v torek Dopoldne v 65. letu starosti mirno Izdihnil Cel ravno po rodu Nemec, se kot tak' ni nikdir eksponiral in je bil pri vseh tukajšnjih krogih zelo priljubljen in visoko spoštovan. Bil ie eden onih redkih duhovnikov, ki se ni brigal za politiko in Je bil pošten ter odkrit vse življenje. Rojen je bil 1. 1859 v Deiders-heiniu, Reinpfalz v Nemčiji. Že v pokojnikovih otroških letih se je preselil njegov oče, ki je bil slaščičar, v Ljubljano, in tam je absolviral mladi Sebastijan gimnazijo Mahrovo šolo ter bogoslovje. V Gradcu je bil promoviran za doktorja prava in bogoslovja. Kot kaplan je služboval v Škofji Loki. kasneje je bil več let stolni kanonik v Ljubljani in I. 1898 je postal infuiirani prošt novomeški. Za Novo mesto je storil mnogo dobrega. Ni nemala njegova zasluga, da Je Cok. Zborovanja se je udeležilo nad 300 volilcev. Dr. Slavik je razložil volilno postopanje in apeliral na dolžnost slovanskih volilcev, da oddajo svoje glasove za slovansko listo. Na tem shodu je govoril tudi fašist Scopi, ki je opozarjal volilce, da se imajo za miren potek volilnega gibanja zahvaliti samo fašistom. — Tudi v tužni Istri se je vršilo več dobro uspelih volilnih shodov, ki dokazujejo, da je istrsko ljudstvo kljub grožnjam In vabam še vedno trdno p Predavanje o Jetiki v Tolminu. V nedeljo popofdne je priredilo Društvo Rdečegi križa zanimivo ljudsko predavanje v Tolminu. Predava! je tamošnji zdravnik dr. Serjun o pobijanju jetike. Obenem je filmsko prikazoval strašne posledice te zavratne bolezni. Predavanja se je udeležilo vse polno domačinov. Is raznih krajev. — Berač — ubijalec? Pred kratkim smo poročali o zagonetpem umoru neke žene, katero so našli v Brdu pri Kamniku. Truplo umorjenke je ležalo v tamošnji mrtvašnici do 25. t. m. K temu umoru smo dobili včeraj s Posavja naslednje pojasnilo: Pred nekaj tedni je prosjačil po posavskih vaseh mož, ki je zatrjeval, da je doma izpod Limbarske gore. Hodil ie od hiše do hiše ter vzbujal povsod splošno sočutje. Kleče je molil dolgovezne molitve za zdravje to srečo dobrotnikov. In tako je prišel tudi v Savlje ter se ustavil piri »Katernikovih«. Poznal je 4o hišo že od poprej in gostoljubnost gospodinje ki Je blla vdova, mu je bila dobro znana. Ob priliki zadnjega »obiska« so ga prenočili. Gospodinja Je beraču razodela, da njena živina zadnji čas boleha, a vzroJta te nesreče ni poznala. Berač se Je nato odpravil v hlev. Kmalu pa se je vrnil držeč v rokah nekake kosti. Z važnim obrazom Je ženi delaj, da je njen pokojni mož kriv živinske bolezni. Svetoval ji Je, naj mu da eno obleko od umrlega moža in pa 10.000 kron. Zraven tega naj sl Izposodi še drugih 10.000 kron, pa bosta šla k nekemu pobožnemu duhovniku, ki bo denar blagoslovil, nakar bosta dala iz. sv. maše, da se pomiri duša rajnega moža. Katernikova se je dala zapeljati in storila vse, kar ji Je pobožni berač nasvetoval. Odšla sta. Blizu Brda pa je berač Izvlekel malo sekirico in z njo udaril ženo 4 krat po glavi. Vsi udarci so bili smrtni. Ko je pobral svoji žrtvi ves denar, je neznano kam izginil. Truplo umorjene žene so naSIi tamoSnji ljudje ln ga odnesli v mrtvašnico. — Sin pokojne je bil v skrbeh za svojo mater ter jo ie šel Iskat. Med tem Je zvedel za neznano umorjenko na Brdu ter v njej spoznal svojo mater. Šel je z orožniki, ki pridno zasledujejo pod limbarskega berača. — €osi»odarsfw@. PORAZ NEMŠKIH ŠPEKULANTOV. ZMAGA FRANCOSKEGA FRANKA. Dvalrrat že je bil francoski frank silen boj za svojo eksistenco in obakrat se je častno izkazal. Pred letom dni so skušali Nemci vreči frank, kakor so strmoglavili svojo marko, da zavlačujejo reparacijska izplačila. Peščica denarnih mogotcev* industrijalcev in bankirjev, je zadostovala, da je izropala svoje sodržavljane, ves nemški srednji stan. Pri vsej svoji inteligenci Nemci vsled svojega šovinizma niso spregledal^ da služi ves narod za lutke nekaterim bogatašem, da ga ti še lažje izropajo. Toda ta peščica nemških denarnih mogotcev je dobro vedela, zlasti šei, ko je bil njen prvi napad na frank odbit lepo in brez težav, da franku sama ne more do živega. Zato si je poiskala zaveznikov, ki jih je tudi našla. Na vsa svetovna denarna tržišča so vodile zveze nemških bank in ves ta aparat je imel samo eno nalogo: vreči, uničiti francoski frank in na ta način onemogočiti zasedbo Poruhrja. Ko se je pričela druga*, najhujša ofenziva proti franku, je naš list opisal nekatere najzlobnejše mahinacije Nemcev in njihovih zaveznikov proti franku. Nemško časopisje je razširjalo laž-njive in pretirane vesti o gospodarskem položaju v Franciji in povsod povdar-jalo, da je frank izgubljen. Prvi naval te silne ofenzive proti franku, katere središče je bil Amsterdam, ni dosegel zaželjenega uspeha. 2e tedaj je naš list povdarjal, da Francoz vse preveč zaupa svoji domovini in svoji valuti, da bi ga vstrašil tak napad. Dasiravno je frank nazadoval radi pritiska mednarodne špekulacije pod vodstvom Nemcev, vendar to ni povzročilo panike mod francoskim prebivalstvom. Šele kasneje^ ko se je frank že nevarno pogrezal, se je polastil nemir tudi francoskega prebivalstva. Ce bi ne bilo v Francozih tako globoko ukoreninjeno zaupanje do svoje domovine, bi bili tisti trenutki usodepolni. Tako pa so vladne obrambne odredbe dosegle svoj cilj: razburjenje se je poleglo, položaj se je začel jasniti. Nenadoma pa se je polastilo razburjenje nasprotnega tabora: Francija je dobila zaveznike in je pričela v leglu špekulacije proti franku, v' Amsterdamu s protiofenzivo, ki se je razširila na vsa važna svetovna denarna tržjšča. Gospodarski položaj Francije, o katerem so poprej Nemci tako gostobesedno zatrjevali, da je obupen, je postal naenkrat — naravnost zavidljiv. Špekulanti, ki so izvršili ogromne nekrite terminske prodaje franka, so stali naenkrat pred dejstvom: frank raste! Pozabili so tedaj na »obupni« gospodarski položaj Francije in se hiteli z mrzlično naglico pokrivati. Izgube*, ki so jih utrpeli pri tem, so ogromne. Nekatere banke so zaigrale toliko, da stoje pred polomom. Tako si le mogoče razlagati ponovne napade nemškega in ostalega Francozom sovražnega Časopisja, da z zadnjimi silami omaja zaupanje v frank. Toda vse to so samo onemogli stresljaji pojemajočega: vsake bilke se oprime, pa vse skupaj nič ne pomaga. Mednarodna, zlasti nemška špekulacija je zopet enkrat odnesla krvave glave od franka. Sedanji poraz je tako strašen, da posledic še ni mogoče pregledati. Izgube nemške banke Mendel-sohn cenijo na 40 milijonov zlatih mark, nemške banke Bleichroden pa na 100 milijonov zlatih mark. Tudi položaj Hugo Stinnesa je baje hudo omajan. Iz tega si moremo tudi nekoliko predstavljati, s kako ogromnimi sredstvi je delala špekulacija. Eni najzvestejših nemških zaveznikov v bojtt proti francoskemu franku so bili tudi Avstrijci Dunaj je naravnost tekmoval z Nemci v baisse s frankom. Zato pa so dobile dunajske banke tudi pošteno po prstih: izgube dunajskih bank radi špekulacije proti franku cenijo na 80 milijonov dolarjev. Številka sicer ni natančna, vendar veliko drugačna ni. Da so bile dunajske izgube res ogromne, dokazuje baisse efektov na dunajski borzi, kjer padajo tudi papirji prvovrstnih podjetij. Vse sluti, da so prizadeta tudi najmočnejša podjetja v taki meri, da se je bati polomov. Zato izgubljajo papirji vrednost. Težko verjetno je, da M si Dunaj od tega poraza zopet kmalu opomogel in je pričakovati, da je dunajska borza s tem porazom izgubila svoj gospodujoči položaj v Srednji Evropi. Frank je zmagal. Premaganci — nemški in avstrijski špekulanti ta njihovi pomočniki tvegajo zadnje ostanke svoje imovine, da izlezejo Jz jamft ki so jo kopali franku. Toda ta jama se že podira ta podkopuje one, ki so Jo kopali. In tako je prav. X Bolgarska koruza na račun reparacij. Vlada je sklenila prodati koruzo, ki jo dobi od Bolgarije na račun reparacij, v Bosni in Hercegovini. Vrednost te koruze cenijo na 75 milijonov dinarjev (3,586 000 zlatih frankov). S temi prodajami namerava vlada Izpodbiti konkurenco ameriškega zna. ■ X Obtok bankovcev v Nemčlil dne 15 marca je bil za 300 bilijonov večji od prei-iniega la le znaial 613.2 trilhoca, mark! OBČNI ZBOR fcLEKTRJČNE ZADRUGE V SPODNJI ŠIŠKI. Iz Spodnje šiJke se nam poroča: Na praznik dne 25. t. m. se je vršii v iišenski šoli redni občni zbor Električne zadruge v Sp. Sički. Zborovanje je bilo nad vse zanimivo in > 'haino. Zadnji kotiček zo.v rovalne sobe je bil napo'njen z zadružniki. Ob pol 10. je zadružni podpredsednik g. Cimerman otvoril ^bčni zbor ter podal poročilo načelstva za dobo enega meseca. Za ostalo dobo je o-iročal odstopivši predsedn.k g. Bajželj. Njegova izvajanja so povzročila ostre ugovore in prerekanja tako, da >e predsednik občnega zbora le s težavo jo-držal red. Tajnik g. Sajovic se je običajnemu tajniškemu t - ročilu sploh odpovedal. Pj-ročila^Kagajnika, predsednika nadzorstva in zadružnega revizorja so bila stvarna in mirna. Pri na to s!edeči debati so prišle r.a dpi razne nerodnosti. V velikem neredu bito knjigovodstvo. Več plačanih računa/ sploh ni bilo knilženih. Ni se vodila nobena evidenca o razorodanili in napeljanih žarnicah. Trdilo se ie. da je žarnic v vredn >-sti za K 24.000.— Izginilo, ne da bi se vedelo kam. Nekaterim članom se je zaračunaval tok dražte kakor drugim. Zlasti se 'o očitalo, da se 'e svojevo'jno in pristranska postopalo pri 'astni uporabi električnega toka in da se je na svojo roko oddajalo t/.k nečlanom, medtom ko je načelstvo odkloni'o prošnje članov, ker je bilo že itak prev.v toka izrabljenega. Ker se del članov načsl-stva in nadzorstva s postopanjem predse 1-nlka s. Bajžlja ni strinjalo, je prišlo v m-čestvu samem do, spora, ki je irnel za p;>-sledlco, da se !c pri neki seji izrekla g. Bajžlju nezaupnica. Pri razpravi o tej nezaupnici in o glasovanju o njej, je večina občnega zbora glasovala za nezaupnico ln s tem potrdila popolnoma korektno postopanje opozicije, ki si je nadela nalogo, da uvide v Zadrugo red Pri na to sledečih vli tvah v nadzorstvo so bili zopet voljeni vsi bivši Člani, razen g. Bonača, ki je vsled zapečenosti odstopil. Na niegovo tnesto je 'jil na novo voljen gosp. Hiter, višji kontroloi Mestne hranilnice. Občni zbor je sklenil, Ca ostane načelstvo po odstopu g. »Bajžlja 'sta do izrednega občnega zbora, ki se bo ra# sprejetja pravil v najkrajšem času vršil. Trž»a pomclia. ŽITO. Budimpešta, 24. marca. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 328—342. rž 2S0 do 285, ječmen za krmo 290—310, za pivovarne 340—370, koruza 255—260, oves 250 Uo 270, otrobi 195—200, lucerna 8.5—9. ŽIVINA. Budimpešta, 24. marca. (V tisočih madž. kron.) Voli 11.5—15.2, biki 9.3— 12.3, bivoli 8—11.5, krave 7.8—13.5, drobnica 5.8—7.5, junci 7.5—11.5, svinje debele 23.5—25, sreldnje 24—25.4, lahke 22—23. Maribor, 24. marca. Na živinski semenj so prignali 6 konjev, 9 bikov, 158 volov. 324 krav in 3 teleta skupaj tedaj ‘iDO komadov. Sejm je bil tokrat zelo živaher in Izvanredno dobro obiskan. Cene so bile za kg žive tež« sledeče: debeli voli po 12.75 do 15 dinarjev, poldebeli veli 10 do 12, pli- . menskl voli 9 do 10, biki za klanje 9 do 12, klavne krave, debele 12 do 12.50, plemenske krav« J0.50 do * 1.50, krave za klobasarje 8 do 10, molzne krave 10 do 12.50, breje krav« 10 do 12.50. mlada živina 11.75 do 12 Cene mesu so bile sledeče: Volovsko tne;o I. vrste za kg 25 do 27 dinarjev, II. vrsta 22 do 24, meso od bikov, krav telic 19 do 20. telečje meso I. vrste 30, II. vrste 26, svinjsko me®o, sveže 30 do 40 dinarjev. — Na svinjski sejem dne 21. marca se je prionalo 205 svinj in 3 koze.. Cene so bfe sledeče; za male prašiče 5 do 6 tednov stare 200— 250 Din, 7—9 tednov stare 275—300 Din, 3— 4 mesece stare 500—650 Din, 5—7 mesecev stare 1050—1150 Din, 8—10 mesecev stare 1325—1550 Din, za eno leto stare 1750— 2500 Din komad; za 1 kg žive teže 20 do 22.50 Din, za 1 kg mrtve teže 25—28.75 Din Koze, komad 200 do 250 Din. X Konferenca producentov žsanja. Ni micijatlvo trgovske In obrtniške zbornice v Osijeku se bo vršila v kratkem v Beogradu konferenca producentov žganja v naši državi, katere se bodo udeležile vse zbornice v naši državi. Konferenca bo protesti rala proti zakonu o proizvajanju žganja. Lastnik: »Narodnega Dnevnika«. Konzorcij Glavni fn odgovorni arednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. i« KINO »IDEAL predvaja v četrtek 27., petek 28., soboto 29. fn nedeljo 30. t. m. neprekosllhro senzacijo koiosalna drama v 6 sejanjih v slavni vlosi PRISCILLA DEAN. Krasni posnetki Iz boiev francoskih kolonistov proti Arabcem. OSVETA LJUBEZEN. ŽRTEV Prednaznanllo. T VAVEDUMA milllllMIIII umi Mam (ČLOVEK OPICA). Ispred sodišča« SPOŠTUJ ŠOLO! Posestnik Francs Naglič v Zlrtk so je razhudil nad tainošnjim učiteljstvom in je nekoč, ko mu je učiteljica zopet sina zaprla, šel v šolo, pozval sina, da naj gre domov in je končno učiteljico, vodjo šole in kaplana prav pošteno ozmerjal in opsoval ter očital, da nič ne delajo, ampak samo otroke zapirajo. Naglič se je zagovarjal, da ni bil pijan, ampak jezen, in sicer zato, ker je bil uverjen. da kaplan in učiteljice njegovega sina šikanirajo in zapirajo, ker je nasprotnega političnega prepričanja. Tudi je bil dečko v šoli že tako tepen. da bi bil lahko kaplana ovadil, česar pa ni storil. Obsojen je bil Naglič na 1 mesec zapora. DVA RAZGRAJAČA. Dne 15, dec. sta se v Šmartnem pod šmarno goro fanta Nace Krt in pa Miha J e še pošteno napila, nakaT sta začela razgrajati. Ko je prišel orožnik, se je Krt pre- vidno umaknil, Jaia pa je postal kot divji. Zmerjal je na vse pretege, grozil orožnikom ta župniku. Vrgel se je končno n* tla in so ga morali končno zvezati in odpeljati z vozom. Grozil je, da bo še danes tekla kri kot Sava in bodo klobase iz njih delali. Ješe, ki je znan kot nevaren pretepač, se je zagovarjal s pijanostjo, kar .mu pa ni dosti pomagalo. Svojo hudo jaao bo hladil en mesec v zaporu. TATINSKA PASTIRJA. Na planini pod Stožcem sta ukradla mlada pastirčka Rud. Cotman od Trzina in Lojze Benedičič iz Jesenic posestniku Jožetu Primožiču 350 Din vredno ovco, jo zaklala in jedla, dokler se jima ni meso pokvarilo. Zraven sta pekla krompir, katerega sta ukradla posestnici Urši Zaplotnikov!. Dečka sta se zagovarjala, da sta delala celo leto v goši, pa nista dobila od gospodarja nobenega denarja in si nista mogla drugače pomagati. Obsojena sta bila vsak na 3 mesece ječe in bosta morala povrniti škodo. S 184. veSer* sš» jcanfrettrula ffoMičim stražnika Bene m Škrbine pri gostilničarju Koštomaju in našla 95 memfis cigaret in 8 zavojčkov »Solo« užigalic, kar sta zaplenila. Gostilničar Koštomaj, ki pri zaplembi ni bil navzoč, je šel drugi dan na carinarno in je prosil, da bi mu vrnili cigarete, ker. mu jih je podaril njegov prijatelj Horvat. Koštomaj zaplenjenih predmetov ni dobil nazaj. Zato se je Koštomaj nad finančnimi stražniki razburil in dejal, da so mu v njegovi odsotnosti ukradli cigarete. Koštomaj je bil za te besede pred mariborskim okrajnim sodiščem po § 104 srb. kaz. zakona, dne 24. t. m. obsojen na 300 Din denarne kazni, oziroma na tri dni zapora. V Tišlerjevi gostilni se je razhudil neki klobučar, ker so ga hoteli odsloviti. Ko so poklicali stražnika je nahrulil tudi tega z ne baš izbranimi izrazi. Zagovarial se je mož, <8,1 on za to, kar dela v pijanosti, prav nič ne ve. Padel je nekoč iz stoipa in se je precej poškodoval; v opazovalnici ali norišnici do sedaj še ni bil, pač pa mu vino r** zel e skednje ia s* »pravi »h zaveta. Radi te rt i« bil mož zaenkrat esroščen. — Ob priliki prisilna izprazaitve stanovanj* je očital neki franče Tomažin, delavec doma iz Bučke, izvršujočemu uradnemu uslužbencu, da je vzel nekaj perila in ga ni popisal. Obsojen je bil radi te neprevidnosti na 3 dni zapora. — Drag »špas« si je dovolil neki F. 2. iz Kompolja, seveda ne zato, da bi hotel priti ravno pred sodišče, marveč iz razposajenosti ali pa kot je trdil sam, v zmoti, ker je zamenjahosebe. Bilo je koncem janu arja zvečer in precej megleno. V bližini Frančiškanskega mostu je srečal v družbi tovarišev stražnika. Stopil je par korakov za njim in ga vprašal, če se lahko vpričo njega oddahne — namreč tako, da se čutijo neljube posledice v nosu — in je to tudi storil. Za ta »špas« je bil obsojen na 300 Din globe, mora plačati stroške in pa 53 Din takse za sodbo. NOVI ZVONOVL Posestnik Jakob Žumer pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je pobiral denar za nove zvonove. Zasebnica Ivana Drvin- šck mu j* daia v ta »amen 883 kr«*. M obračunu je Žumer trdil, ds mu ic Drvin- Skova izročila 800 kron, med tein pa je ena rekla, da mu je dala 800 goldinarjev, nakar jo je Žumer zavrnil z besedami: »Dala sl mi 800 pasjih ....« Zato ga je Drvinškova tožila, toda sodišče je Zumerja v prvi instanci oprostilo, v drugi inštanci pa je bil obsojen na globo 250.— Din, oz. na tri ant zapora. NE VIDI DOBRO. Ivan Muršič, posestnikov sin v Prešnici pri Ptuju je bil obsojen pri okr. sodišču v Ptuju na teden dni zapora, ker ga 1* ovadil graščinski čuvar, da je 14. novembra lanskega leta ukradel iz graščinskega 2°*“* bukovo drevo. Muršič se je proti obsodbi pritožil in je pri vzklicni razpravi trdil, a* on ni ukradel onega drevesa. Grasčint« čuvar, da dobro ne vidi, kar je potrdila tudi njegova mati. Razprava i* bila Pr®'^ žena, da se zdravniško ugotovi, ako j* “ tadltev resnična. Henry Murger ' 74 La Boheme. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Plemenita ali neplemenita, vedno ste lepa; In spoznal sem vas, ko ste oni večer šli hitrih korakov in z elegantnimi čeveljčki po cesti mimo mene ter z orokovičeno roko pomagali vetru, privzdigovati rob svoje nove obleke, nekoliko zato, da bi se’ ne umazal, še bolj pa zato, da bi se videlo vezeno spodnje krilo in prozorne nogavice. Na glavi ste imeli klobuk čudovitega sloga in videti je bilo, da ste v veliki zadregi radi pajčolana iz dragocenih čipk, ki je plapolal na tem dragocenem klobuku. Zares huda zagata! Šlo je namreč za to, kaj je boljše in koristnejše vaši nečimurnosti, nositi pajčolan spuščen ali privihan. Če bi ga bili nosili spuščenega, bi bili v nevarnosti, da vas ne bodo spoznali oni vaši prijatelji, ki bi nas bili utegnili srečati in ki bi bili šli gotovo desetkrat mimo vas, ne da bi bili slutili, da tiči v tej bogati obleki gospodična Mimi. Če bi pa bili nosili pajčolan privihan, bi bil on v nevarnosti, da ga ne bodo videli, čemu bi ga potem imeli? To težavo ste duhovito premagali, izmenoma na vsakih deset korakov spuščajoč in dvigajoč to čudovito tkanino, izdelano brez dvoma v oni deželi pajkov, ki ji je ime Flandrija, in ki je sama stala več kot vse vaše prejšnje obleke... O, Mimi!... Oprostite... o gospa grofica! Prav sem imel, vidite, ko sem vam pravil: Potrpljenje, ne obupajte; bodočnost je polna kaš-mirskih šalov, brilantov, galantnih večerov itd. Niste mi hoteli verjeti, nevernica! No, moje prerokovanje se je vendar izpolnilo in upam, da veljam toliko kot vaš Orakelj za dame, mali čarovnik v osemnajsterki, ki ste ga bili kupili za pet grošev pri starinarju na Novem mestu in ki ste ga z večnim izpraševanjem mučili. Še enkrat, ali nisem imel prav v svojih prerokbah in ali bi mi sedaj verjeli, če bi vam rekel, da niste še končali svoje poti? Če bi vam rekel, da že slišim, če napnem ušesa, kako se v globočini vaše bodočnosti javlja topot in hrzanje konj, vpreženih v modro kočijo, ki jo vodi napudran voznik, ki odpira pred vami vrata, rekoč: »Kam gredo, madame?« Vi bi ne verjeli, če bi vam tudi rekel, da boste pozneje... oh, čim pozneje, moj Bog, ko boste dosegli cilj častihlepja, ki ste ga tako dolgo gojili, da boste imeli kuhinjo v Bellevilleu ali v Batignollesu in da vam bodo dvorili stari vojaki in upokojeni Cela-doni, ki bodo hodili k vam na skrivnem igrat landsknechta in baccarat? Toda preden boste prišli v to dobo, ko se bo solnce vaše mladosti že nagnilo, verjemite mi, boste porabili še mnogo vatlov svile in žameta; brez dvoma se bo mnogo dediščin stopilo v topilniku vaših muh; zvenelo bo še veliko cvetlic na vašem čelu, veliko cvetlic pod vašimi nogami; velikokrat boste še menjali grb. Videli bomo zaporedoma blesteti na vašem čelu niz biserov baronice, krono grofice in biserni diadem markize; deviza vam bo: Nestalnost in znali boste, kot se vam bo zazdelo ali kot bo potreba, zadovoljiti vsakega po vrsti ali celo vse obenem, vse one številne oboževatčlje, ki bodo stali v vrsti v predsobi vašega srca, kot stoje v vrsti pred vrati gledališča, kjer se igra privlačna igra. Pojdite torej, pojdite naprej, oprostite svojega duha spominov, M jih mora nadomestiti častihlepje; naprej, cesta je lepa in želimo, da bi bila dolgo časa prijetna vašim nogam; posebno pa želimo, da bi ves ta kras, vse te lepe obleke ne postale prezgodaj mrtvaški prt, v katerega vam bodo zavili veselost.« Tako je govoril slikar Marcel mladi gospodični Mimi, ki jo je srečal tri ali štiri dni po njeni drugi ločitvi od pesnika Rudolfa. Čeprav se je potrudil, da bi ublažil norčevanje, s katerim je posejal svoje prerokovanje, se gospodična Mimi ni dala izpeljati za nos po lepih Marcelovih besedah in je popolnoma razumela, da se je v majhnem spoštovanju, ki ga je imel do njenega novega naslova, čez mero norčeval iz nje. »Zlobni ste z menoj, Marcel,« je rekla gospodična Mimi, »to je slabo; bila sem z vami vedno zelo dobra deklica, ko sem bila Rudolfova ljubica; a če sem ga zapustila, je na vse zadnje njegova krivda. On me je skoraj brez odloga odslovil; in poleg tega, kako je ravnal z menoj zadnje dni, ki sem jih preživela z njim? Bila sem zelo nesrečna. Vi tega ne veste, kašen človek je bil ta Rudolf: značaj, zmesen iz jeze in ljubosumja, ki me je v koščkih moril. Ljubil me je, dobro vem, toda njegova ljubezen je bila nevarna kot strelno orožje; in kakšno življenje sem živela petnajst mesecev! Oh, vidite, Marcel, nočem se delati boljšo kot sem, toda zelo sem trpela z Rudolfom, sicer pa tudi sami to veste. Nisem ga zapustila radi revščine, ne, zagotavljam vas, na to sem bila že prej navajena; in potem, povem vam še enkrat, on me je odslovil. Hodil je z obema nogama po moji samozavesti; rekel mi je, da nimam srca, če ostanem pri njem; rekel ml je, da me ne ljubi več, da si moram poiskati drugega ljubimca; šel je celo tako daleč, da mi je pokazal na mladega človeka, ki mi je dvoril, in tako je bil sam s svojim pozivanjem vez med menoj in tem mladim človekom. Živela sem z njim kakor iz jeze tako iz revščine, kajti ljubila ga nisem; vi to dobro veste, nimam rada tako mladih ljudi, ker so dolgočasni in sentimentalni kot harmonika. Slednjič, kar je storjeno, je storjeno in jaz ne obžalujem in storila bi isto, če bi bilo treba še enkrat storiti. Ko me sedaj Rudolf nima več pri sebi in ve, da sem srečna z drugim, je besen in zelo nesrečen; povedal mi je nekdo, ki ga je srečal te dni; Imel je rdeče oči. Temu se ne čudim, bila sem prepričana, da bo tako, in da bo letal za menoj; toda lahko mu poveste, da bo zastonj zgubljal čas in da je topot stvar popolnoma resna in da Je vse končano. Je že dolgo, kar ste ga videli, Marcel, in ali je res, da se je močno izpremenil?« je z drugačnim naglasom vprašala Mimi. »Res se je zelo izpremenil,« je odgovoril Marcel. »Zelo izpremenil.« »Žalosten je, to je gotovo; toda kaj naj napravim? Tem slabše zanj; tako je hotel; stvar se je slednjič morala končati. Tolažite ga vi!« »O, o!« je mirno rekel Marcel; »glavno je storjeno. Ne vznemirjajte se, Mimi!« »Ne govorite resnice, moj dragi,« je povzela Mimi in se nekoliko ironično namrdnila: Rudolf še ne bo tako hitro potolažil; če bi vedeli, v kakem stanju sem ga videla na predvečer svojega odhoda! Bilo je v petek; nisem hotela ostati ponoči Pri svojem novem ljubčku, ker sem praznoverna in ker je petek slab dan.« »Niste imeli prav, Mimi: v ljubezni je dober dpn, stari so rekli: Dies Veneris.« »Ne znam latinsko,« je rekla gospodična MimL in nadaljevala: »Vrnila sem se torej od P avla! našla sem Rudolfa, ki me je čakal na cesti stoj$ na straži. Bilo je pozno, čez polnoči, in bila s®” lačna, ker sem bila slabo obedovala. Prosila s®1! Rudolfa, naj gre po kako stvar za večerjo. CeZ P°. ure se je vrnil; veliko je bil letal, pa ni prlnes* bogvekaj: kruha, vina, sardin, sira in jabolčnik. njegove odsotnosti sem {jila legla; zato je pogrm mizo poleg postelje; naredila sem se, kot da ga °® gledam, pa sem ga dobro videla: bil je bled km smrt, treslo ga je in sukal se je po sobi kot človek ki ne ve, kaj naj stori. V kotu je zapazil več za* vojev cunj, ki so ležale na tleh. Videti je bilo, da mu ta pogled hudo de, zato je postavil zaslon Pre te zavoje, da bi jih ne videl več. Ko je bilo vse pn* pravljeno, sva začela jesti; poskusil je, da bi m® pripravil, da bi pila; toda nisem bila več ne žejna ne lačna in srce se mi je stiskalo. Bilo je mraz. kajti nisva imela, s čim zakuriti; slišalo se je, kako je pihal v kaminu veter. Bilo Je zelo žalostno. Izšla sta 2 nova zvezka »Splošne knjižnice": L. N. Tolstoj . Krentzerjeva sonata, roman, broš. Din 14*—, vez. Din 20*— Sophokles. . : Antigone, žalna igra.9*— „ . 14*— Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. « c e • © © © RUSSKAJA PKATJ 4U D. Z 0.2. _ *#• š *° ima- na zalogi vse vrste RUSKIH KKLSI0 kakor beletristične, znanstvene, šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. Kataloge pošiljamo brezplačno. » Cene znatno znižane! Plačljivo tudi v mesečnih obrokih 1 !© ® !® © !@ s $ © © e © s 3 e e © © © ©©©••••••©•©©»••©©©©•••»••••©••©©©©••••©o© ZVEZNA KNJIGARNA UUBUANA, Marijin trs št. 8 □ priporoča sledeče najnovejše □ dunajske in pariške modne liste: “ Star-Aibum 1924 . . ... Din 45*-Paris-Chic-Parfait 1924 . . Coming-Season 1924. . . Lingerie Modern 1924 . . Parfait-album za otroke . Lyon’s-aibum za perflo . . Varis-aibum za perilo . . Din 45*— 99 35- M 35- 99 45- M 35- 99 10- 99 10- Kože divjačine lisice, kune, dihurje, vidre, zajce i. f. d. kupujem neposredno z Ameriko. Plačam na!viš!e drame cene! Od 1. januarja dalje zbiralca v vseli vetjih mestih JngbSlavije, Italije in Bulgarske L s. Zagreb. Lavosl. Woh!mut, Iliča 82. Križevci: Marko Deutsch. Bos.Novi: Ibrahim Memič. Beograd: J. Fischer (Hotel Petrograd). Tuzla: Brača Antič. Skoplje: Jeruham Karlo sinovL Lovinac: Mate Kovačevič. Banjaluka: Mile Jankovič. Osijek: Hermann Lederer. Sušak: Mato Stipčič. nadalje v Ljubljani, Nišu, Gospiču, Sofiji in Trstu. MAVRO FISCHER, Sisak, Mlin M K. » k El. P_______________________________________________D Stavbne parcele na prodali Povpraša se v pisarni JugosB. Sokolskega Saveza v Ljubljani (Narodni dom) I. nadstropje, med uradnic1 urami od 9.—IZ in od 15.—18. ure- Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znamke ..Goliath" in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vicel, M is rib or, Glavni trs it. 5 Izšla je zanimiva narodnogospodarska knjiga: Dr. Karol Engliš: DENAR v slovenskem prevodu dr. Albina Ogrisa. Širšim krogom inteligenci kot orijentačen spis o denarju koristen svetovalec. Knjiga je izšla v okvirju »Splošne knjižnice", kot 14. zvezek in obsega 236 strani. Cona: broi. Din 26*— vaz. Din S2-— Naročila sprejema: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. TflBBaBKiiiM1 mn- MALI OGLASI Cena oglasom do 20 btsed Din 5‘—; vsaka nadalina beseda 2!. para z davščino vred. Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I novo preoblečene, 4 fotele, divan in miza se proda po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava lista. in 9 orali zemljišča ob glavni cesti se proda radi selitve po nizki ceni. Josefa Kancler, Tre-marji pri Celju. __________________ starega od 14—16 let, poštenih starišev, sprejme takoj z oskrbo po dogovoru Mihael Lesnika, pekovski mojster, Dolenjavas 22 pri Ribnici.____________ ali večje trgovsko podjetje rabi dobrega knjigovodjo? — Eventualno: Kdo želi v tej stroki poduka? Obrni se nemudoma na upravo »N. Dnevnika« pod »Dobro za dobro«. Salonski »»{on z nekaj ploščami ter garnitura, obstoječa iz dveh dekoracijskih svečnikov po 5 sveč in dobro-idoče ure na prodaj radi pomanjkanja prostora.Naslov pove uprava Usta. Oiioaolil Laurin & Klement 12/14 HP, s sedežem, šport karoserija vse kompletno v najboljšem stanju se proda. Ponudbe pod šifro: „Nizka cena“ na upravo lista. Mam dobro ohranjene Dunajske prim citre za 750*— Din in poleg ..Dunajsko šolo“ za citre. Naslov se poizve pri upr. lista. Vsukovrstno A Ho. kakor tapetniški vzorci, reklamne risbe za Izložbe, velesejme Itd. prevzame poceni in zanesljivo izvedbo akademično naobražen risar. Ponudbe pod »Risar« na upravo lista. Mi vozove vseh vrst ima nove v zalogi ter izdeluje solidno po najnižji oeni, kakor tudi sprejema vsa popravila. M. Ložar, Izdelovatelj vozov, Dragomelj pri Domžalah. Kupim, zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno In zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 ) Nuber, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, II. nadstr. Kupilo delo malo in veliko, oddam na dom. Naslov v upravi lista. Pohištvo popolnoma novo, za kuhinjo in 1 sobo naprodaj Poizve so v Stritarjevi ulioi 7/1. na dvorišču. Plodi funt šterlinge v zlatu po ugodni dnevni oeni. Pismene ponudbe pod »Funtšterling« na upr. Usta. Kato dolile ilesa moža? Le, ako nosite kroje po vzorcu modnih časopisov Pariš — Chio — Parfait, Star, — Lyono — Album! Gospodične — segajte po njih! Na vpogled v Zvezni knjigarni Ljubljana. Marijla tog 1. Mam, srebrne krone po najnižji dnevni ceni. Ponudbe pod »Srebrne krone« n h upravo Usta. išče prijatelja, pri kater«®. našla duševnega razvedril*' 0 'nudbe pod »Prijatelj« naupf Usta. . ISio se v najem gostilno aU kako klet po možnosti blizu dvora. Ponudbe pod »Go>' na upravo lista. mt lodna pila! - ~ lškU- Večje število izbranih 0 knjig beletristične in zn*°5 {at) vsebine odda Zvezna ko) ® Ljubljana, Marijin trg kontoristiuje ali blag«)0* trgovini. Cenj. ponudb* »Vestna« na urnav« ^ JIH ^ kupite vedno jjebB*. I f Raa