STRAN 4 STRAN 18 Trg nepremičnin v času epidemije Povpraševanje veliko in ni mu videti konca Naj kulturnik Zgornje Savinjske doline 2020 je Jože Pustoslemšek Rosana Kosmač s partnerjem Mirkom krmari med dvema kmetijama STRAN 20 Stanko Podmeninšek prejemnik najvišjega priznanja Planinske zveze Slovenije STRAN 22 PRODAJA KROVSKIH IN KLEPARSKIH IZDELKOV Spodnja Reči mnom mmcun^ T>jp«r«tk>tv:-i'. .ilMli Vtbti/UtamrfiOi-» Iwtohíí JlU*-vocu Oglasi 2 Savinjske novice št. 11, 2. marec 2021 27 Vsebina Razvojna agencija SAŠA Zero waste turizem v naši dolini............................................5 Občina Rečica ob Savinji Potrjena ekonomska cena za razvojni oddelek vrtca...............5 Epidemija koronavirusne bolezni V preteklem tednu velik skok potrjenih okužb........................6 Center Rinka Povezovanje ponudnikov in pospeševanje razvoja destinacije...............................................7 Občina Solčava 8500 evrov za gasilsko javno službo............................................7 Občina Luče Cene najema grobov ostajajo enake.......................................7 Spominski center 1991 v Velenju Spomin na čas osamosvajanja prebudi domoljubje, hvaležnost in spoštovanje....................................19 Kulturno društvo Gal Izvedli delavnice umetniške grafike.............................21 Nova ljudska pripoved Pastir s čudežnim kravjim rogom pohajal po Menini.............21 Veleslalomska paralelna tekma Zmaga Tine, a kljub temu izpad ekipe..............................22 Smučarski poleti v Planici Ob Timiju Zajcu v ekipi Žak Mogel..............................22 Prejeli smo Volk in koliko jagenjčkov še? .... 23 Tretja stran Zgodbe, ki izstopajo in navdušujejo Tokratna številka Savinjskih novic, dragi bralci in bralke, je polna življenjskih zgodb. Takšnih nenavadnih, posebnih, takšnih, ki izstopajo in navdušujejo. 2e na naslovnici vas je nagovorila mladenka, doma iz Gornjega Grada, ki se je šolala v Londonu, svoje umetniške stvaritve pa je doslej predstavljala v New Jerseyju, Bruslju, na Dunaju, v Londonu, Brescii, Parizu ... Meta Drčar zadnja leta živi v francoski prestolnici in je navdušena nad kulturno angažiranostjo tamkajšnjih meščanov: »Zanimivo je, kako je življenje Parižanov prepojeno s kulturo. Je del življenja vsake družine, vsakega posameznika. V galerijah vidiš celotne družine, otroci so od malega v umetniških ustanovah. Kulturna vzgoja je v Parizu zares močna.« A ni treba v Pariz, da bi bili tako kulturno dejavni, kot so Francozi. Člani družine Jožeta Pustoslemška, ki ste ga bralci in bralke izbrali za naj kulturnika leta 2020, živijo na najvišje ležeči kmetiji v občini Gornji Grad, a so vsi po vrsti aktivni na kulturnem področju. Jože je pevec, pevovodja in organist, žena Marija in sin Jure pojeta v zboru, hčerka Anja vodi mladinski cerkveni pevski zbor, sin Janez pa je snemalec. Občudovanja in pohvale vredno. Podjetniška zgodba Antona Sedeljšaka se je začela pred tridesetimi leti, ko je bil v majhni trgovini edini zaposlen, danes pa je v podjetju Sam, ki zraslo v mrežo devetih sodobnih prodajnih centrov, imajo pa tudi proizvodni obrat za krivljenje armaturnega železa, zaposlenih že več kot 200 ljudi. Se daljša je podjetniška zgodba družine Praprotnik iz Velenja. Njihovo podjetje se ponaša s skoraj 50-letno tradicijo na področju avtomobilizma. Od leta 1994 so pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Skoda, lani so že petič osvojili naziv trgovec leta, kar jih uvršča na prvo mesto v njihovi kategoriji. Zgodba mlade kmetice Rosane Kosmač iz Tera se je začela pred štirimi leti, ko je prevzela kmetijo od staršev, s partnerjem Mirkom pa skrbita tudi za njegovo kmetijo na Homcah. Ko-rajžno, ni kaj, korajže pa pred dvajsetimi leti ni manjkalo tudi Emi Janko, ki se je lotila nepremičninskega posredništva. V komentarju tokratne teme tedna je povedala, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v spodnjem delu Zgornje Savinjske doline veliko, ponudba pa skromna, zato padca trenutno precej visokih cen ni pričakovati. Pod najbolj dolgo, najbolj plemenito zgodbo se je podpisal Stanko Podmeninšek z Ljubnega, ki je s svojim vsestranskim delom pustil neizbrisen pečat pri napredku ljubenskega planinskega društva ter zato prejel svečano listino Planinske zveze Slovenije. Stanko, hvala in iskrene čestitke! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 12, 26. marec 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 12,26. marec 2021 3 Tema tedna, Aktualno TRG NEPREMIČNIN V ČASU EPIDEMIJE Povpraševanje veliko in ni mu videti konca Epidemija covida-19 se odraža na vseh področjih poslovanja, tudi na trgu nepremičnin. Podobno kot v drugih evropskih državah se je v tem času tudi v Sloveniji utrdilo prepričanje, da so nepremičnine, zlasti stanovanjske, tudi v kriznih časih varna naložba, zato ni pričakovati, da bi zdaj že zelo visoke cene v bližnji prihodnosti začele padati. ŠE VEDNO NAJDRAŽJA STANOVANJA V LJUBLJANI Podjetje Colliers je v analizi slovenskega trga nepremičnin za leto 2020 ugotovilo, da so še vedno, kar seveda ni nobeno presenečenje, najdražja stanovanja v Ljubljani. Colliers sicer za potrebe svojih analiz namesto povprečnih cen uporablja mediane. Mediana ali središčnica je srednja vrednost, ki jo dobimo tako, da vrednosti zapišemo od najnižje do najvišje, vrednost, pri kateri je polovica vrednosti višjih, polovica vrednosti pa nižjih, je mediana. Na ta način Povpraševanje po hišah, vikendih, lani zelo veliko, cene pa stanovanjih in parcelah v Zgornji Savinjski dolini je bilo se niso bistveno spremenile. (Foto: Igor Solar) nja, da pri stanovanjskih nepremičninah ne bo drastičnih sprememb, razen da bo število transakcij nekoliko manjše zaradi zaprtja dejavnosti. Povpraševanje po hišah naj bi bilo zelo živahno tudi v prihodnje, prav tako naj bi ostalo presežno povpraševanje po stanovanjih, predvsem zaradi preskromne ponudbe. Veliko nakupov ali prodaj se zdaj dogaja tudi zaradi ločitev, saj je epidemija svoj pečat pustila tudi na družinah. NALOŽBE V NEPREMIČNINE KOT ALTERNATIVA FINANČNIM NALOŽBAM V nepremičninski agenciji Stoja Trade zaznavajo povečan interes za nakup stanovanj, zlasti novogradenj, s strani investitorjev, ki želijo svoja sredstva zavarovati pred inflacijo in ležarino Mediane cen stanovanjskih nepremičnin v EUR (vir: Colliers) se bolje kot pri računanju povprečja izloči učinek nenormalno visokih ali nizkih cen. 10-ODSTOTNA RAST CEN V MARIBORU Mediana za kvadratni meter stanovanja v Ljubljani je lani znašala 2760 evrov, kar je slabe tri odstotke več kot leta 2019. V Kopru je bila medi-alna cena 2536 evrov, stanovanja so se lani podražila za skoraj osem odstotkov. Najcenejši je bil Maribor s 1309 evri, vendar je bila lani tam rast cen stanovanjskih nepremičnin največja, skoraj desetodstotna. V Celju je bila lanska rast osemod-stotna, medialna cena je bila 2075 evrov za kvadratni meter. V Kranju so cene zrasle za slabe štiri odstotke, medialna cena pa je bila 2536 evrov. POVPRAŠEVANJE PRESEŽNO PREDVSEM ZARADI SKROMNE PONUDBE In kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti? V agenciji RE/Max Commercial so mne- O 4 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Tema tedna, Aktualno na banki, zato se odločajo za investicije v nepremičnine. Ne kaže spregledati dejstva, da je v obtoku veliko denarja, ki je bil namenjen za reševanje posledic zdravstvene krize, da Slovenci hranimo na bankah skoraj 22 milijard evrov, da Povpraševanje na nepremičninskem trgu v Zgornji Savinjski dolini je veliko, ponudba majhna, zato nižanja cen ni pričakovati. so donosi od bančnih vlog minimalni, vrednosti delnic pa nepredvidljive, zato so naložbe v nepremičnine postale alternativa finančnim naložbam in klasičnim oblikam varčevanja. Nastasja Kotnik RAZVOJNA AGENCIJA SAŠA Zero waste turizem v naši dolini Na Razvojni agenciji SAŠA so preko aplikacije Zoom organizirali usposabljanje, ki bi udeležencem lahko pomagalo pri prepoznavanju novih možnosti v Zgornji Savinjski dolini. Predavala je predsednica okoljske nevladne organizacije Ekologi brez meja Urša Zgojznik. TEME TREH SREČANJ Spoznali so pomen pojmov, kot so zero waste, krožno gospodarstvo, podnebne spremembe in njihov pomen za družbo. Izvedeli so, kakšno je stanje na področju okolja v dolini in širše. Posvetili so se okolj-skim znakom, kateri so, kako jih pridobiti in v kakšnem kontekstu turizem umestiti med gospodarske panoge. Skozi primere dobrih praks so prisluhnili predstavitvi imetnikov okoljskih znakov in dobrih praks. Seznanili so se tudi s tem, kako organizirati zero waste prireditev, kako pridobiti naziv Zero waste namestitev in se tako pridružiti mreži Zero waste. DOBILI INFORMACIJE IN NASVETE Zgojznikova je udeležencem nudila veliko uporabnih informacij, saj je društvo Ekologi brez meja nacionalna organizacija v mreži Zero waste Europe. Predavateljica je tudi lokalna turistična vodnica in sodeluje pri pripravah trajnostih turističnih strategij. Udeležencem je nudila tudi individualno svetovanje glede naštetih tem. Tatiana Golob Zero Waste SLOVENIJA Ema Janko, nepremičninska posrednica, Mozirje: »V prvem valu epidemije se je nepremičninski trg popolnoma ustavil. Z odlokom so bili prepovedani fizični ogledi nepremičnin. Naša poslovalnica je bila zaprta do maja 2020, ko se je situacija izboljšala v tolikšni meri, da smo lahko zopet organizirali oglede nepremičnin, seveda ob upoštevanju varnostnih ukrepov. To je bilo za nas zelo pestro obdobje, ki je trajalo do sredine oktobra. Povpraševanje po hišah, vikendih, stanovanjih in parcelah v naši dolini je bilo izredno veliko. Skoraj vse, kar je bilo na razpolago, se je prodalo. Povpraševanje je bistveno preseglo ponudbo. Za veliko povpraševanje sta bila ključna dva dejavnika. Prva je bila epidemija koronavlrusa, ki je s seboj prinesla karanteno, zaradi katere se je pojavilo povečano povpraševanje po nepremičninah izven mest, kamor bi se lahko ljudje ob takšnih situacijah preselili. Drugi vzrok pa so ugodni krediti in prisilno varčevanje v času epidemije, ko so bile zaprte vse trgovine, razen živilskih. Cene nepremičnih se v Zgornji Savinjski dolini niso bistveno spremenile. Za manjše, mlajše, udobnejše hiše in vikende so se cene nekoliko zvišale, medtem ko za večje, starejše hiše, kljub ugodnejši ceni, ni posebnega zanimanja. Največje povpraševanje in najvišja cena nepremičnin je v mozirski občini, sledijo Nazarje, nato pa po dolini povpraševanje in cene upadajo. V letu 2021 v Zgornji Savinjski dolini na nepremičninskem trgu ne pričakujem večjih sprememb. Povpraševanje je veliko, ponudba majhna, zato nižanja cen ni pričakovati. Bodo pa ponudbo obogatila stanovanja v sodobno obnovljenem objektu Magistrat Mozirje na mestu stare občine.« OBČINA REČICA OB SAVINJI Potrjena ekonomska cena za razvojni oddelek vrtca Rečiški občinski svet je na zadnji redni seji potrdil predlog ekonomske cene za razvojni oddelek vrtca JVIZ Mozirje, OE vrtec Mozirje, DE Lipa Rečica ob Savinji. Ta znaša 981,15 evra in velja od 1. februarja dalje. Glede na že nekaj let izražene potrebe in v soglasju z občinama ustanoviteljicama, se v DE Lipa na Rečici ob Savinji odpira razvojni oddelek vrtca. Normativ za oblikovanje oddelka je šest otrok v skupini. Po besedah ravnateljice OE vrtec Mozirje Mateje Glušič so pridobljena soglasja s stra- Po besedah ravnateljice Mateje Glušič bodo sprva oddelek obiskovali štirje otroci. ni ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, predlagano ceno je potrdila tudi mozirska občina. Sprva bodo oddelek obiskovali štirje otroci, sprejmejo lahko še dva. Razporejeni so v drugo starostno skupino, dva otroka potrebujeta stalnega spremljevalca. Stroške spremljevalca krije občina, kjer ima otrok prijavljeno stalno bivališče. STROŠKE VARSTVA KRIJEJO MINISTRSTVO, OBČINA IN STARŠI Za izvajanje prilagojenega programa za predšolske otroke v razvojnih oddelkih vrtcev so v državnem proračunu zagotovljena sredstva za plačilo višjih stroškov delovanja. Stroški se tako krijejo s strani pristojnega ministrstva, občine, kjer ima otrok prijavljeno stalno bivališče, in staršev. Prispevek staršev se nanaša na odločbo centra za socialno delo. SOFINANCIRANJE VSEH OBČIN ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Občine so na kolegiju županov Zgornje Savinjske doline novembra lani soglasno sprejele sklep o sofinanciranju rednih stroškov delovanja razvojnega oddelka in o pokrivanju stroškov morebitnih praznih mest (največ dve) v oddelku za obdobje enega leta, in sicer po kriteriju števila prebivalcev posamezne občine. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 5 p Aktualno EPIDEMIJA KORONAVIRUSNE BOLEZNI V preteklem tednu velik skok potrjenih okužb V Zgornji Savinjski dolini se tako kot po večini Slovenije poslabšuje epidemiološka slika in število potrjeno pozitivnih na testih za covid-19, pri čemer prednjači občina Ljubno. O porastu števila testiranih in pozitivnih na okužbo z novim ko-ronavirusom poročajo tudi iz Zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma Nazarje. Število pozitivnih na PCR testih se je dvignilo na 41,5 odstotka, v preteklem tednu je bilo le-teh 20,8 odstotka. NAJVEČ POTRJENIH OKUŽB NA LJUBNEM V preteklem tednu so v Nazarjah s PCR testi testirali 151 oseb, več so jih testirali le lani v drugi polovici novembra in prvi polovici decembra. Dnevno število testov je bilo okrog 30. Negativno je pretekli teden izstopala občina Ljubno, kjer se je število pozitivnih na PCR testih zelo povečalo, v petek, 19. marca, je bilo v občini kar 30 aktivnih primerov. V torek, 23. marca, je bilo po podatkih co-vid-19 sledilnika skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v 14 dneh po občinah: Ljubno 42, Mozirje 17, Rečica ob Savinji 16, Gornji Grad 14, Luče 8, Nazarje 7 in Solčava 1, skupaj 105. »Običajno je razlog za takšna odstopanja v kakšnem zasebnem dogodku večjih razsežnosti. V vsakem primeru je to velika neodgovornost posameznikov, ki vpliva na stanje po vsej dolini,« je na vprašanje, kje so razlogi za takšno odstopanje, odgovorila direktorica zdravstvenega doma Božena Herzog. NOVI UKREPI NISO VEČ DALEČ Število dnevno potrjenih okužb znova narašča. Pretekli petek je sedemdnevno povprečje po več kot mesecu dni spet preseglo številko 800, v soboto pa je doseglo število 808. Po podatkih covid-19 sledilnika je število aktivnih primerov okužb do ponedeljka naraslo na 10.635. Preteklo nedeljo je bilo potrjenih za skoraj tretjino več pozitivnih primerov okužbe z novim korona-virusom kot nedeljo pred tem. Vladna svetovalna skupina za covid-19 je v začetku tedna razmišljala o morebitnih novih ukrepih za zajezitev epidemije in dodala, da se kaže tretji val. CEPLJENJE NAD NACIONALNIM NIVOJEM V Zgornji Savinjski dolini je bilo po podatkih zdravstvenega doma s cepivom Pfizer cepljenih več kot 900 oseb, ta teden so se približali številki 1000 cepljenih, kar je veliko glede na povprečje v državi. S tem počasi zaključujejo s cepljenjem prednostnih skupin nad 70 let. Se pa vsak teden za cepljenje prijavljajo tudi starejši, ki se šele sedaj odločajo za to in jih potem uvrščajo prednostno na seznam. Uvedli so elektronsko podporo za prijave in imajo enoten seznam za vse ambulante, tudi koncesionarske vključujejo v enaki meri. Cepiva imajo dovolj, dejansko so pri obeh cepivih že hitrejši od strategije, torej cepijo že tiste paciente, ki uradno še niso na vrsti na nacionalnem nivoju, je povedala Herzo-gova. ljenj na tej lokaciji. Zaradi obvezne prisotnosti zdravnika pri cepljenju pa je to težje organizirati na oddaljenih lokacijah, saj so vsi zdravniki zasedeni v svojih ambulantah. Za pospešitev cepljenja so zato zaprosili ministrstvo za zdravje oziroma civilno zaščito za kontejnerja in upajo, da ju čim prej dobijo. Število pozitivnih na PCR testih se je dvignilo na 41,5 odstotka, v preteklem tednu je bilo le-teh 20,8 odstotka. ČAKAJO DVA KONTEJNERJA ZA CEPLJENJE S cepivom AstraZeneca je bilo po podatkih Herzogove doslej cepljenih 400 oseb. Cepljenje teče počasneje od želenega tudi zaradi prostorske stiske v nazarski zdravstveni postaji, saj ne morejo varno zagotoviti večjega obsega cep- »V njih bomo izvajali cepljenje med tednom, takoj ko bo na voljo več cepiva, pa bomo organizirali tudi množična cepljenja ob sobotah in nedeljah, kjer bomo predvidoma lahko cepili do 800 oseb dnevno,« je poročala Herzogova. Štefka Sem Vse več je dokazov, da je koronavirus SARS-CoV-2 med ljudmi krožil prej, preden so o njem poročali iz kitajskega Vuhana. To potrjuje tudi raziskava, objavljena v reviji Science. Raziskovalci so z znanstveno preverjenimi orodji dokazali, da je virus SARS-CoV-2 krožil neodkrit mesece pred prvimi primeri covida-19 v Vuhanu na Kitajskem, in potrdili, da so se prvi ljudje okužili že sredi novembra 2019. To sovpada s tisoči primeri nenavadne gripe, ki je (tudi v Sloveniji) januarja 2020 v posteljo za nekaj dni položila mnoge. Bila je presenetljivo podobna covidu-19: izguba okusa (kar je pri prehladu značilno, pri »klasični« gripi pa ne), povišana telesna temperatura, hud kašelj in težave z dihanjem, ki so v celoti izzvenele šele po mesecu ali dveh. RAZVOJNI SVET SAVINJSKE REGIJE ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2021-2027 Do konca marca možnost prijav predstavnika nevladnih organizacij Regionalno stičišče Novus iz Velenja razpisuje postopek izbora šestih predstavnikov nevladnih organizacij (NVO) v Razvojni svet Savinjske regije (RSSR) za programsko obdobje 2021-2027. Posamezna nevladna organizacija mora izpolnjeno prijavnico kandidata, ki ga predlaga, regionalnemu stičišču poslati najkasneje do 30. marca do 12. ure. Na podlagi odloka o ustanovitvi RSSR bo izbranih šest članov NVO, in sicer dva predstavnika iz Savinjsko-šaleškega območja ter po en za Celjsko, Spodnje Savinjsko, Dravinjsko ter Obso-teljsko in Kozjansko območje. Vsaka nevladna organizacija lahko predlaga samo enega kandidata. S svojim predstavnikom lahko na izboru sodelujejo nevladne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje, kot jih določa zakon o nevladnih organizacijah, in imajo sedež oziroma registrirano poslovno enoto na območju Savinjske regije. RSSR poleg predstavnikov NVO sestavljajo voljeni funkcionarji v občini, predstavniki gospodarstva, vključeni v organe zbornice, ki imajo sedež v regiji, in predstavniki območnih razvojnih partnerstev s sedežem v regiji. TG 6 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Iz občin, Organizacije CENTER RINKA, ZAVOD ZA TURIZEM IN TRAJNOSTNI RAZVOJ SOLČAVSKEGA Povezovanje ponudnikov in pospeševanje razvoja destinacije Program dela Centra Rinka za leto 2021 sta predhodno obravnavala strokovni svet in svet zavoda, na 14. redni seji pa se je z njim seznanil tudi solčavski občinski svet. Po besedah direktorice zavoda Blanke Kovačič bodo tudi v prihodnje ob povezovanju lokalnih ponudnikov izvajali projekte za promocijo destinacije in spodbujanje okoljsko vzdržnega turizma. ZA CENTER IZ PRORAČUNA 50.000 EVROV Program dela temelji na povezovanju lokalnih nosilcev turistične dejavnosti, spodbujanju okoljske zavesti in trajnostnega gospodarjenja, trženju turistične ponudbe na domačem in tujem trgu ter promociji in prodaji lokalnih izdelkov. Občina Solčava za delovanje zavoda za leto 2021 iz občinskega proračuna namenja 50.000 evrov, ostali prihodki so v večji meri vezani na dejavnost turistično informacijskega centra, izposojo koles, poslovanje pogodbene pošte in izvajanje projektov. Po besedah direktorice Blanke Kovačič bodo izvajali projekte za promocijo destinacije in spodbujanje okoljsko vzdržnega turizma. SPODBUJANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA OBMOČJA Sredstva zavod pridobiva tudi iz naslova priprave in vodenja projektov za pospeševanje razvoja območja. V letu 2021 bodo nadaljevali z aktivnostmi za ohranitev pridobljenega znaka Slovenia green destination gold. Poleg tega bo potekala druga faza in zaključek projekta Priložnost na pragu - z lastnim potencialom do poslovnega uspeha. Aktivnosti bodo usmerjene na projekta Vodilna destinacija Zgornja Savinjska dolina in Vodne zgodbe Kamniško-Sa-vinjskih Alp. Z Občino Luče pa se bodo povezovali ob projektu Zamigaj, zadihaj in uživaj!. Napovedujejo tudi dogodke z vsebinami, ki vzpodbujajo trajnostne elemente in »odprto kuhinjo« s ciljem zagotavljanja pestre lokalne gostinske ponudbe. Barbara Rozoničnik, foto: Bernarda Prodnik TUDI NA OBČINI SOLČAVA PODPISALI ANEKS Z GASILCI 8500 evrov za gasilsko javno službo Županja občine Solčava Katarina Prelesnik, predsednik PGD Solčava Matija Vavdi in predsednik Gasilske zveze Zgornjesavinjske doline Janko Žuntar so podpisala aneks k pogodbi o financiranju gasilske javne službe za leto 2021. Občina bo zagotovila sredstva v višini 8500 evrov, znesek pa je primerljiv s prejšnjimi leti. VEČ POUDARKA NUDENJU PRVE POMOČI Sredstva v višini 3000 evrov so namenjena za redno dejavnost PGD Solčava, za delovanje zveze 1000 in 4500 evrov za požarno takso. Kot je povedala Prelesnikova, so lani izvedli nadgradnjo na gasilskem vozilu unimog. Investicija je predstavljala tako za društvo kot za lokalno skupnost velik finančni zalogaj, ki so ga skupaj z donatorji uspešno zaključili. Tudi v letu 2021 bodo nadaljevali s posodobitvijo opreme društva. »Vsi se zavedamo, da je ključ do uspeha dobro sodelovanje. Ker je naša lokalna skupnost oddaljena do zdravstvenih storitev, je nujno potrebno osveščanje in izobraževanje na področju izvajanja prve pomoči. Vsaka minuta je pomembna, zato bomo v letošnjem letu nekaj več poudarka namenili tej temi,« je še dodala županja. PRETEKLO LETO POLNO IZZIVOV Leto 2020 je bilo zaradi epidemije tudi za gasilce zahtevno. Ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa so močno posegli v njihovo delovanje in jim naložili dodatne naloge. Onemogočeno je bilo izvajanje izobraževanj in tekmovanj, kar bo vplivalo predvsem na delo z mlajšimi generacijami. Zupanjina zahvala je šla vsem članom PGD Solčava, ki so po njenih besedah vedno priprav- Županja Katarina Prelesnik in predstavniki gasilcev pri podpisu aneksa k pogodbi o financiranju gasilske javne službe (foto: arhiv občine) ljeni priskočiti na pomoč, pa naj gre za naravne nesreče, pomoč pri delu ali redarstvu. Barbara Rozoničnik OBČINA LUČE Cene najema grobov ostajajo enake Občina Luče upravlja s pokopališčem ob farni cerkvi. Prihodki od najemnin so namenjeni urejanju in vzdrževanju pokopališča in vežice ter izvajanju ostale pogrebne dejavnosti. Letos bodo sklenjene nove desetletne najemne pogodbe, sledilo bo plačilo za prvi dve leti najema. Zaradi negotovih ekonomskih razmer so svetniki soglasno potrdili predlog, da cene najema grobov ostanejo za obdobje 2021-22 nespremenjene. Cena za dvoletni najem enojnega groba znaša 26 evrov, za družinskega pa 40 evrov. V Lučah razpolagajo tudi s 33 žarnimi grobovi v obzidju pokopališča. Najemnina žarnega groba je enaka ceni najema enojnega groba, torej 26 evrov. Cena zakupa žarnega groba znaša 500 evrov, v kar je vključena cena dvoletnega najema. V cenah je zajet DDV. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 7 Intervju SODOBNA UMETNICA META DRČAR IZ GORNJEGA GRADA Meta Drčar: »Če bi se hotela v Sloveniji preživljati s svojim delom, predvidevam, da bi bila odvisna od priložnosti v tujini.« (Foto: Matjaž Tančič) Gornjegrajčanka Meta Drčar je leta 2009 diplomirala na umetniški akademiji Central Saint Martins v Londonu, tri leta kasneje pa še magistrira-la na konservatoriju za glasbo in ples Trinity Laban, prav tako v Londonu. Raziskovala je, kako bi ples povezala z umetnostjo, zdaj pa se vedno bolj osredotoča na prostor, saj v njem išče skladnost med arhitekturo, kiparstvom in gibljivim telesom. Svoje umetniške stvaritve je predstavljala že v New Jerseyju, Bruslju, na Dunaju, v Londonu, Brescii, Parizu ... Zadnja leta živi v Parizu. Spomladi načrtuje predstavitev tudi v Ljubljani. - Vas je že od malega zanimala umetnost? Ja, že od malih nog sem zelo rada ustvarjala, predvsem risala in slikala, poleg tega imam tudi v družini kar nekaj ustvarjalnih ljudi, ki so mi bili v navdih. - Zakaj ste se za študij odločili ravno za univerzo Central Saint Martins v Londonu? To je bila moja druga opcija, ker nisem bila sprejeta na fakulteto ALU v Ljubljani (Akademija za likovno umetnost). To se je kasneje izka- »London mi je odprl prostor za povsem drugačno mišljenje in nova področja umetnosti« zalo kot boljše zame, ker je Saint Martins znana po tem, da je ena najboljših umetnostnih univerz na svetu. Imajo namreč popolnoma drugačen učni sistem, kot ga ima ALU, kar je bila res dragocena izkušnja zame. Poudarka niso dajali samo na tehniki ustvarjanja. Pomembna sta bila koncept in iskanje drugačnosti. Nikoli nismo imeli praktičnih vaj, na katerih bi vsi delali isto, ampak je vsak delal na svojem projektu, da smo razvijali unikatnost. Tudi učitelji so uveljavljeni umetniki, ki se morajo vseskozi dokazovati s svežimi idejami. Odnosi so precej enakovredni, brez usmerjanja, temveč z več pogovarjanja o idejah. Odprl se mi je prostor za povsem drugačno mišljenje in nova področja umetnosti. - Nam lahko na kratko opišete svoje umetniško delo? Moje delo je sestavljeno iz instalacij, ki so prilagojene določenemu prostoru in prikazujejo povezavo med gibanjem telesa, skulpturami in arhitekturo prostora. V vseh teh letih sem raziskovala, kako se gibanje telesa odziva na različ- Njeno delo je sestavljeno iz instalacij, ki so prilagojene določenemu prostoru in prikazujejo povezavo med gibanjem telesa, skulpturami in arhitekturo prostora. Slika je iz studia, kjer je ustvarjala na umetniški rezidenci v Kopenhagnu. (Foto: Alexandra Hunts) ne faktorje zgradbe, kako opazujemo in doživljamo določeno arhitekturo. - Kateri vaš posebej uspešen projekt bi izpostavili? Na kaj ste posebej ponosni? Veseli me, da sem bila izbrana za več umetniških rezidenc po Evropi, s čimer sem pridobila dodatna znanja in se je moje delo samo še razvilo naprej. Prejšnje poletje sem dobila tudi umetniško štipendijo za sodelovanje v umetniški rezidenci v Luksemburgu. Moja stvaritev med to rezidenco je na koncu pristala v Evropski investicijski banki v Luksemburgu, kar se mi zdi še posebej velik dosežek, da sem lahko del tako navdihujoče javne umetniške zbirke. - Kaj trenutno ustvarjate in kaj načrtujete? Pravkar sem zaključila z razstavo v mestu Malmö na Švedskem, kar je bila zelo zanimiva izkušnja. Zaradi trenutnih razmer z epidemijo nisem mogla potovati, zato sem morala svoje delo na Švedsko poslati in postavitev nadzorovati preko video klica. Trenutno pa delam na dveh samostojnih razstavah v Ljubljani, ki naj bi, če bo vse po sreči, zaživeli maja. Junija se z razstavo vračam v Luksemburg, poleti pa me čaka še ena umetniška rezidenca v Benetkah. - Kaj je spodbudilo premik iz Londona v Pariz? London je bilo idealno mesto za moje izobraževanje in pridobivanje mojih prvih delovnih izkušenj v veliki komercialni galeriji. Tam sem preživela enajst let, potem pa sem spoznala partnerja in skupaj sva se odločila za selitev v Pariz, da bi spremenila svoj življenjski slog. Pariz namreč ni tako hiter, kar se tiče življenja, kot je London. V Parizu je več poudarka na kakovosti bivanja. Vseeno pa sta obe mesti veliki umetniški metropoli, ki imata veliko za ponuditi, kar se tiče umetnostne industrije. Tako 8 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Intervju v Parizu kot tudi v Londonu lahko najdemo veliko nastajajočih in že uveljavljenih galerij in muzejev, kjer z veseljem odkrivam klasično in novo umetnost. Zanimivo je, kako je življenje Parižanov prepojeno s kulturo. Je del življenja vsake družine, vsakega posameznika. V galerijah vidiš celotne družine, otroci so od malega v umetniških ustanovah. Kulturna vzgoja je v Parizu zares močna. - S čim se preživljate v Parizu? Kot umetnico me zastopa pariška galerija Un-Spaced. Poleg tega delam tudi kot direktorica no. Vseeno pa se že pojavljajo vedno bolj zanimive institucije, galerije in kuratorji, ki razvijajo bolj sodobno, mednarodno in dinamično umetnostno sceno. - Konkretno - ali bi lahko preživeli s svojim delom, če bi živeli v Gornjem Gradu? Na to pa težko odgovorim. Vsekakor ne bi imela znanja, ki sem ga pridobila v tujini, in vem, da bi na umetnost gledala povsem drugače, kot gledam sedaj. Če bi se hotela v Sloveniji preživljati s svojim delom, predvidevam, da bi bila odvisna od priložnosti v tujini. Umetniška inštalacija v aluminiju Frame Series, Work No. 2 je bila del samostojne razstave Mete Drčar v Reaktorju na Dunaju leta 2019. (Foto: Julia Gaisbacher) galerije, kjer je moja naloga obiskovanje mednarodnih umetniških sejmov, kjer prodajam umetnine zbirateljem, muzejem in ljubiteljem umetnosti. Poleg tega za galerijo vodim kurator-ske projekte, kar pomeni, da izbiram umetnike in njihova dela za različne razstave in umetnostne dogodke. - Kako zgleda vaš običajen delovni dan? Moj urnik je zelo razgiban. V Parizu večinoma delam od doma ali iz galerije. Potem obiskujem umetnike v njihovih studiih, različne umetnostne dogodke, razstave ali pa delam na umetnostnih sejmih. Svoje umetniške rezidence pa preživljam v različnih evropskih mestih, kjer večinoma ustvarjam v studiu. Je pa res, da je Gornji Grad zanimiv kraj za ustvarjanje in iskanje navdiha, tako iz tamkajšnjih surovin, materialov kot tudi iz bogate zgodovine. - Kako so vas sprejeli kot Slovenko v tujini? Kako ste se integrirali v novem okolju? V Londonu sem se zlahka vklopila, saj gre za zelo odprto mesto, kjer živi ogromno ljudi iz vsega sveta, tukaj najdeš mešanico kulture in takoj sem se počutila kot doma. Večina prijateljev, ki »Zanimivo je, kako je življenje Parižanov prepojeno s kulturo. Je del življenja vsake družine, vsakega posameznika.« - Sodobni umetnik v Sloveniji in v Franciji, Parizu. Primerjava? Pariz je ena vodilnih kulturnih metropol, kjer se vsako leto dogajajo pomembni umetnostni dogodki, ki tudi privabijo vplivne zbiratelje, kura-torje in ljubitelje umetnosti. Tam je polno priložnosti, tako za nastajajoče kot tudi za že uveljavljene umetnike. Medtem v Sloveniji še ni nekega pravega umetnostnega trga ali resnih zbirateljev, ki bi podpirali in razvijali umetnostno sce- sem jih spoznala tam, izhaja iz umetniških voda, pridobila pa sem tudi nekaj novih slovenskih prijateljev, saj v Londonu živi veliko Slovencev. V Parizu pa ne poznam veliko tam živečih Slovencev. Moj krog prijateljev sestavljajo umetniki in ljudje iz umetnostne industrije, pa tudi ljudje iz gastronomije, ki so v moje življenje prišli preko partnerja. Če se hočeš v Parizu vklopiti v družbo, je sicer zelo pomembno, da govoriš francosko. - Živite s partnerjem, ki je po poklicu sommelier. Zelo zanimiva kombinacija. Ga spremljate na pokušinah, ocenjevanjih vin? Predstavljam si, da so del vašega življenja tudi kulinarična doživetja. Seveda sem se ogromno o vinu in gastro-nomiji naučila preko partnerja. Hrana je pomemben del francoske kulture, zato zelo uživava v tamkajšnjih specialitetah. Zelo uživam, ko ga lahko spremljam med obiski vinogradov po Franciji, Italiji, Avstriji in tudi Sloveniji. Partner se tudi udeležuje pokušin vina, kjer lahko na dan poizkusi tudi preko 100 različnih vin. Sama sem daleč od strokovnjaka, ampak vseeno spoznam in cenim dobro, naravno vino. - Nam zaupate kakšen detajl, opis pariške večerje? Tipična pariška večerja traja kar nekaj ur, začne se z aperojem, ki vsebuje majhne grižljaje, kot na primer olive, različne salame in kozarec vina. Sledi predjed, na primer račja pašteta ali ostrige, potem glavna jed. Pred sladico si vedno privoščimo sir, ki je zagotovo ena od specialitet v Franciji, ki jo z veseljem še vedno odkrivam. - Pariz je prestolnica umetnosti, kulina-rike, visoke družbe. Ima pa tudi drugo, temnejšo plat - veliko je pribežnikov, predvsem iz Afrike, ki živijo v nezavidljivih razmerah. Kako doživljate to dvojnost? To je zame vsakodnevni opomnik. Na pariških ulicah redno srečujem brezdomce in seveda te to potre. Žalosti me, ko gledam takšno revščino, a sem vesela, da v Franciji obstaja veliko organizacij, ki jim pomagajo pri vključitvi v družbo. Kar pa je seveda odvisno od vsakega posameznika. Pariz je sicer zelo impresivno mesto, kar se tiče arhitekture in kulture. Mesto ima veliko za ponuditi in me vsakodnevno navdihuje. - Kaj vi vidite kot največje izzive družbe danes? Ker veliko potujem in spoznavam različne kulture, spoznavam, kako pomembno je, da si odprt in strpen do drugih. Drug od drugega se lahko veliko naučimo in kar je najpomembnejše, zgradimo skupno prihodnost. Eden večjih izzivov, ki so pred nami, je seveda skrb za planet. Ključ do vsega je po moje skrb za naravo in povezanost z njo. - Kako vidite svet čez deset, dvajset let, če se sploh ukvarjate s tako oddaljeno prihodnostjo? Če pomislim toliko v naprej, se trudim razmišljati pozitivno. Mislim, da bo svet postal boljši, korak za korakom. Seveda pa se raje osredoto-čam na sedanjost in se trudim uživati v vsakem dnevu, saj na tak način lahko najbolje gradim svojo prihodnost. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 9 p Zgodovina in narodopisje Urbar gornjegrajskega samostana iz leta 1426 (3) PETER WEISS Za radovednega domačina je lahko pogled na našo dolino, kakršna je bila pred skoraj šestimi stoletji, več kot zanimiv, privlači lahko celo tujca, ki česa podobnega v svojem okolju niti nima ali pa ne pozna. Iz imenitnega urbarja gornjegrajske gospoščine iz leta 1426, ki je prvi znani skoraj sistematični popis kmetij z osnovnimi prepoznavnimi dejavnostmi ter njihovimi hišnimi imeni ali imeni lastnikov na našem področju, lahko izvemo marsikaj. Zgodovinar Fer-do Gestrin je pred 70 leti urbar natančno izpisal in analiziral podatke o dajatvah in dejavnostih kmetov v Zgornji Savinjski dolini; povzete so tule. V uradu Tirosek so poleg navadnih kmetij nastajale od 12. do 15. stoletja tako imenovane švajge, planinske kmetije na zgornji meji, kjer je žito še uspevalo, ukvarjale pa so se z živinorejo in s pridelovanjem žita, kar se vidi po tem, da so na teh kmetijah plačevali v žitu in siru, ki je prevladoval. Planinske kmetije so gojile govedo in dajale po 300 kosov kravjega sira na leto. Prav toliko kosov sira so dajale kmetije, ki so gojile skoraj samo ovce. Kos kravjega sira je tehtal od kilograma do kilograma in pol in je stal 3 denarje, kos ovčjega sira pa je tehtal polovico manj in je stal prav toliko, torej je bil že takrat imenitnejši od nasploh lažje dostopnega kravjega sira. STAVBE IN DEJAVNOSTI V NJIH Poleg kmetij se omenjajo mlini, ki jih je bilo tu 22. Od njih so morali posestniki plačevati denarno dajatev, in sicer od 15 do 135 graških denarjev, le izjemoma pa so poleg manjše vsote denarja morali dajati še ovco ali piščanca ali jajca. Izjemna sta bila ob Voložnici v Vologu pod Menino mlinarja, ki sta od skupnega mlina plačevala vsak svojo denarno dajatev. V valjalnicah so valjali domače sukno in so bile po ena v Pod-volovljeku, Strmškem Vrhu in dve v Gornjem Gradu. To dokazuje, da je bilo tkanje sukna v Savinjski in Zadrečki dolini v srednjem veku že precej razvito, obdržalo pa se je vse do začetka 20. stoletja. Za valjalnice so uporabljali vodno silo, saj je podložnik v Podvolovljeku imel valjalnico in mlin. Leta 1426 so bile še redke žage, ki so se v poznejših stoletjih na Savinji in Dreti zelo namnožile: omenjata se ena v uradu Tirosek in druga v okviru Gornjega Grada. Na področju gornjegrajske posesti v Zgornji Savinjski dolini (veliko samostanskega je bilo še drugod) je bil v Gornjem Gradu zapisan dvorec, za katerega je neki Konrad plačeval 2 marki denarjev. Pred letom 1426 je imel samostan več dvorcev, vendar jih je prodal. Tako so na god svetega Mihaela leta 1368 neki Perlein iz Gornjega Grada, njegova gospodinja in njuni ali njeni dediči od samostana kupili dvorec v Bočni, v katerem je v tem času živel on sam, in sicer za 20 mark graške veljave. Ta dvorec so potem predali gornjegrajskemu samostanu, da bi zanje vsako leto štirinajsti dan po prazniku svetega Mihaela praznoval obletnico z vigi-lijo in mašami. (To najdemo zapisano pri Ignacu Orožnu v knjigi Benediktinski samostan Gornji Grad (1876).) Dvorec v lasti samostana je bil v času nastanka urbarja najbrž tudi v samem Gornjem Gradu, saj je svoje dajatve dajal »Požežnik na Požegi« iz urada Tirosek straži pri tem dvorcu. V urbarju so zapisane hiše v trgih Gornji Grad, Ljubno in Rečica kot samostojne posestne enote, pri katerih je lahko bilo nekaj zemlje. Tudi od njih so posestniki plačevali samostanu od 8 do 80 denarjev. Pogosto se v urbarju omen- jajo njive; najemnik je moral zanje plačevati v denarju, le enkrat pa se kot dajatev omenja med. (Ta je v urbarju omenjen dvakrat, in sicer je neki Križe (zapisan je Crise) iz Meliša plačeval okoli 1 kilogram medu in Lovrenc (Lorencz) iz Tr-navč pol kilograma medu za mlin.) Samo v denarju se je plačevalo tudi za vrtove in travnike. V tem času se omenjajo tudi vinogradi: podložni kmetje so zanje plačevali v vinu ali sicer v naravi in naravi je bilo žito, in sicer je prišla v poštev pšenica, pa tudi oves in rž. V Braslovčah, saj je imel samostan posesti tudi tam, so plačevali tudi v prosu, plačevalo pa se je tu in v Otoku še v ajdi, o čemer si bomo prebrali več naslednjič. Zunaj Zgornje Savinjske doline so plačevali ob tem še v lanu ter v kruhu in pogači. Dajatve so lahko bile ovce, jag-njeta, piščanci, jajca, blago ali platno (dva podložnika v uradu Tiro- sorilil I Dur. Idun du dumo mm nir. d.) (Item Maister Gregor Zy■nermani diont Jftrl&iftb vau der Siis j:ti TviiiJtekg ] ¡ur. iL očki 10 eagdllJo. A&hirn JtirH Audo Tricosimu septimo. »Mojster Gregor Cimerman daje letno od žage v Tiroseku 1 marko denarjev ali 40 desk. Ob jurjevem 1437.« Odlomek iz Orožnovega prepisa urbarja iz leta 1426, ki priča o poznejšem pripisu te izjemne dajatve v naravi. v denarju. (Pozneje se je površina sek) ter surovo maslo in sir, ki je bil vinogradov zelo povečala, bili so recimo pri Radmirju, na Brdu in na Homcah, pri Ljubnem, v Juvanju, okoli Rečice, v Šentjanžu, na Poljanah in v Okonini, katere nemško je bilo nekdaj Weingarten, kar pomeni 'vinograd.) KATERE DAJATVE PA SO BILE V NARAVI Večinoma z živili ali z živalmi so plačevali predvsem v ravninskem svetu, v višinskem pa pretežno v denarju. Glavna dajatev v v tem času izredno pomembno živilo, kar je seveda bilo mogoče zaradi razvite živinoreje. Gornjegraj-ski podložniki so leta 1426 dali skupaj 12.629 kosov sira. Tlake, ki jo je moral opravljati najnižji socialni sloj, na gornjegraj-skem področju ni bilo veliko, ker samostan ni imel kaj dosti zemlje. Podložniki pa so opravljali vozno tlako, torej prevoze z vprego, celo župnik na Ljubnem, in sicer zaradi desetine, ki jo je imel v zakupu. Vrbôvec v Novi Štifti in Vrbovec v Nazarjah Terezija Ugovšek iz Gornjega Grada je ob objavah iz zgodovinskih dokumentov poslala vprašanje, kdaj se je del gospode iz gradu Vrbovec v Nazarjah naselil na kmetiji Vrbovec v Mačkinem Kotu, kar da izvira iz družinskega izročila. Najprej je komajda verjetno, da bi graščak šel kmetovat, imeni se naglašujeta različno, črno na belem pa najdemo za grad Vrbovec podatek, da je bil v letih 1248-1500 zapisan kakih 150-krat, vendar vedno samo kot Altenburg in podobno, kar po nemško pome- ni 'Stari grad,' nikoli kot Vrbovec, kar je za ta grad sorazmerno novo ime. Kmetija v Mačkinem Kotu je bila leta 1426 zapisana v obliki Vlrich in herbowec ali Vlrich in Herbowcz, v tem pa lahko že pred skoraj 600 leti prepoznamo besedo vrba, ki jo je po svoje zapisal slovenščine nevajeni uradnik. V prvotnih ledin-skih imenih, iz katerih so izšla tukajšnja hišna imena, so še mnoge druge rastline: leska, bezeg, breza, smreka, hrast, trn, bukev, tisa (Cov-nik, Conk) ... 10 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Oglasi PSC PRAPROTNIK VELENJE Priznanje trgovec leta dokaz odličnosti v poslovanju PSC Praprotnik d. o. o., ki domuje na Šaleški cesti v Velenju, je družinsko podjetje s skoraj 50-letno tradicijo na področju avtomobilizma. Od leta 1994 so pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila Skoda. V prodajno--servisni mreži na območju Slovenije se uvrščajo v sam vrh, saj so že petkrat prejeli laskavi naziv trgovec leta: 2008, 2010, 2013, 2018 in 2020. Po tem kriteriju so sedaj prvaki v svoji kategoriji. ki so postali močnejši in varčnejši, predvsem pa so cenejši za vzdrževanje. OCTAVIA KOT SLOVENSKI AVTO LETA KREPI UGLED BLAGOVNE ZNAMKE Škoda je v zadnjem obdobju temeljito izpopolnila svojo paleto vozil, zato lahko zadovolji zelo širok krog kupcev. Avtomobili so sodobno zasnovani, varni, odlično opremljeni in cenovno konkurenčni, in prav to je škodi octavii prineslo naziv slovenski avto leta 2021 (v finalu je pre- PSC Praprotnik se v prodajno-servisni mreži vozil Škoda v Sloveniji uvršča v sam vrh. PRIZNANJE NAJVEČ VREDNO ZARADI MNENJ ZADOVOLJNIH KUPCEV Lanskega naziva trgovec leta so se še posebej razveselili, saj je bilo leto 2020 vse prej kot običajno. Po obetavnem začetku jih je doletelo zaprtje zaradi epidemije, po ponovnem odprtju je posel stekel zelo dobro, zadnji del leta pa so znova zaznamovale omejitve. V tej situaciji se je izkazala spletna prodaja. Pri ocenjevanju za priznanje trgovec leta imajo najpomembnejšo vlogo stranke oziroma kupci, manjši delež ocene pa je vezan na doseganje rezultatov na domi-cilnem območju, tako pri prodaji kot pri izvajanju servisnih storitev. PSC Praprotnik teritorialno pokriva Koroško do avstrijske meje, Šaleško in Savinjsko dolino. STRATEŠKE SPREMEMBE NA PODROČJU AVTOMOBILSKE MOBILNOSTI Avtomobilski trg se dramatično spreminja. Prodaja avtomobilov se je zaradi epidemije, merjeno v absolutnih številkah, bistveno zmanjšala, precej hitreje od pričakovanj pa narašča povpraševanje po električnih vozilih. V relativno kratkem času se je zelo zmanjšal delež novih vozil z dizelskim motorjem, pri paradnem konju Škode, octavii, na primer, je z 90 padel na 50 odstotkov. K temu so delno pripomogli ekološki razlogi, delno pa napredek bencinskih motorjev, ŠE POMEMBNEJŠA VLOGA PRODAJNIH SVETOVALCEV V prodajnem salonu v Velenju se že veselijo prihoda prvega družinskega električnega avtomobila iz Škodine proizvodnje, to je enyaq, ki v tem trenutku na trgu nima prave konkurence. Glede na nove tehnologije in številne dodatne aplikacije, ki jih nudijo električni avtomobili, pa tudi hibridi, postaja svetovalna funkcija zaposlenih v salonu PSC Praprotnik še pomembnejša kot doslej. Tudi izobraževanj in usposabljanj imajo bistveno več, kot jih je bilo, so še povedali. NAJVEČJA ŽELJA ZA LETO 2021: STABILNI POGOJI POSLOVANJA Glede na naraščajoče povpraševanje bi si v tem času želeli hitrejšo dobavo vozil s strani matične tovarne, a so zdaj čakalne dobe za nekatere modele pač dejstvo, mimo katerega ne morejo. Želijo si tudi čim bolj stabilne pogoje za poslovanje, torej čim manj omejitev, saj so v praksi že dokazali, da zmorejo svoje delo izvajati na način, ki je varen tako za uporabnike njihovih storitev kot tudi zanje. PR Škoda octavia je po letu 2014 drugič osvojila naziv slovenski avto leta. magala VW golf osme generacije). Po letu 2014 je v Sloveniji to drugi naziv avto leta za octavio in skupaj tretji za Škodo. Na vprašanje, kako to vpliva na prodajo, v PSC Praprotnik odgovarjajo, da priznanje krepi lojalnost obstoječih lastnikov vozil blagovni znamki Škoda, hkrati pa raste povpraševanje ne samo za octavio, ampak tudi za druge modele. Priznanja krepijo lojalnost obstoječih lastnikov vozil blagovni znamki Škoda in hkrati spodbujajo povpraševanje. Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 11 S toplejšimi in daljšimi dnevi v ospredje prihajajo novi gradbeni podvigi in prenove stavb. Za vse, ki se bodo lotili novogradnje, je zanimiv nov gradbeni zakon, ki je v postopku sprejemanja, saj ta prinaša kar nekaj novosti. Za lastnike domovanj je pomlad prehodno obdobje, ko ni ne preto-plo ali premrzlo, zato nudi priložnost za prenovo doma, ki mora biti celovito zastavljena. NOVI GRADBENI ZAKON PRINAŠA KAR NEKAJ NOVOSTI V letu 2018 je bil sprejet gradbeni zakon, ki je prinesel veliko sprememb pri gradnji objektov, vendar ministrstvo za okolje in prostor pripravlja predlog novega zakona, ki je v zakonodajnem postopku. Zakon naj bi prinesel kar nekaj novosti in tudi administrativnih razbremenitev v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Pravni strokovnjak Boštjan J. Turk je povzel bistvene novosti. Uvaja se nov gradbeni pojem - »manjša rekonstrukcija«. Gradnjo se bo lahko začelo že na osnovi dokončnega gradbenega dovoljenja, plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, poenostavlja se postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja, omogoča se sklepanje pravnih poslov z nekaterimi nelegalnimi objekti. Nov gradbeni zakon bo uresničil odločbo Ustavnega sodišča RS, da odstranitev objektov, ki nekomu predstavljajo dom, po novem ne bo več mogoča, dokler o tem ne bo presodilo sodišče. POTRES SPOMNIL NA CELOVIT PRISTOP K PRENOVI DOMA V prehodnih obdobjih, pomladi in jeseni, so idealni pogoji za prenovo doma ali njenega dela. Običajno to pomeni energetsko sanacijo stavb (fasada, streha, sistem ogrevanja ...). Podobno kot pri novogradnji se je tudi sanacije potrebno lotiti celovito. Na to so nas spomnili nedavni potresi na Hrvaškem. Vsaka gradnja ali prenova mora imeti lastnosti za zagotavljanje varne in učinkovite rabe, predvsem mehansko odpornost in stabilnost. Pri vsaki prenovi se mora preveriti tudi protipotresna odpornost. Pri energetski sanaciji se običajno ne posega v gradbeno konstrukcijo. Pri nekaterih prenovitvenih delih (preboji nosilnih sten) se stabilnost stavbe oslabi. Energetska sanacija stavb, ki so očitno nestabilne, ni smiselna. Strokovnjaki priporočajo vključitev inženirjev statikov, ki bodo znali opraviti statično presojo stavbe in smiselnost načrtovane prenove. Roman Mežnar 12 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Tematska priloga Mm NARA VA JE NASE IZHODIŠČE i.« eOJiiStVKin I VSo SVOJO rw$it?iinc. aruJnuro, g^jfnl |n razpokam*. ■>.. n vanj zarisal fas potrdi i vraiHt Melu i/t(LI tn-i i vcrbnn izbrat iCKJ lesa leka i-l- gozifov In od t1 kij do koT^ie^a zde- ka priiEvediiria v njšer- Zdnjiltfiv tradicije in vi so I^f'tehn6fe£ije riM-i Drni:i;r/a fje*Ji>]iijiO ]>• :v/wH)nj r. i ■.-l'":.,y\j .-hui ske krjifmgiU MELU mizarstvo d.o.o. Rarfuha 56, 3334 i ure Tel: +3&G/{0) 38393880 info@meiu.si wwvj mizarsiviftsellsriik.sl Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 13 Tematska priloga 14 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Tematska priloga r 1AGER f \LJ*a ffOC ZAPOSLIMO: KMALU TUDI V MOZIRJU! PRODAJALEC TEHNIKE Pogoj so izkušnje iz prodaje in poznavale tehničnih materialov PRODAJNI SVETOVALEC ZA PRODAJO GRADBENIH MATERIALOV Pogoj so izkušnje i? prodnjs in poznnvnnje gradbenih materialov SKLADIŠČNIK TEHNIKE Pogoj so izkušnje pri skladiščnem posloven ju in poznavanju gradbenih materjalov m tehničnega blago IZMENOVODJA ŽIVIL Pogoj so izkušnje iz trgovinski dejavnosti, vodenja i Icupi ji En po7 in vonje ir/ilskego h In g o PRODAJALEC DEUKATE5E in SVEŽEGA BLAGA Pogoj so izkušnje iz prodaje in poznavanje svežega blago MESAR - prodajalec mesa Po gaj so izkušnje pri prodaji svežega mesa in mesnih pripravkov Vloge pošljite na kadri@trgcvinejager.com Vet na : www.Tfgovinejager.tom/1apo5lifev/ Potopna črp-aLkj 9-L D-lOO ¿ti uciiiiij 110 vodo, nus. inoiiOO VI. jiu*. vlilna 5 m r max. pretok7.5W l/h Ne spreglejte široke pomladne ponudbe. SPLETNA TRGOVINA A www.trgovine|ager.com ^ J.Juriji c, 5,!),, Pivamajiki (Ud i), fiigoit.i Hiti na [ ww*,ir$ivintj*(ir,™ni. Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 15 Tematska priloga Pe Matis Polzela, Savinjsko nabrežje 138 08 205 38 48 vpr&mûs ZČU \rz,S ¿Oruv. S^^gMOGRAD Egfl Gradimo vase sanje. sanje. (p 031 317 390 Oil 59M 263 @ tomaz.ma vrte |S)s i ol.net Mograd, gradbeništvo d. o. o., Savinjska cesta 3330 Mozirje AHA i nvmvi^i i iM Miqjrr|i. fl > i^-* YÇWJ LEVEČ 56 3310 PelrOvte vyww.ara-barvic.si 03 547-17-tS îvjbiI te vec tut 30 li-t delim» li tliš nje i a «trakov no Svitovanji, ki emog<*a prfhranek ni lA denJtfjg. Hvala, ker nam zaupate. Kolektiv Afl A STE VEDELI, DA USTREZNO ZAŠČITEN LES ŽIVf 7x DLJE? 1 ZaSCitite vsi les Se danes. Hvaležen vam bo. 1. iVhmbti nHi __ . novo v "programu OSMO OLJA >it i V MESECU APSILU popust »a «psako kakovostni premaz :a I« NOVDLEGNC DOLOMITI JciitrjU i impregnacijski in zjiiitn> pri mE i sa ies (D Vfl V i N EM>. Na volje je v ra:)i£nlh barvni nlansak. ARREGHINI V TEKMOVANJU SPLET Ni TRGOVEC LETA 2020 smo biLi med najboljšimi spletnimi trgovci prodaje barv. 16 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Tematska priloga 30 LET PODJETJA SAM D. O. O. Vse za gradnjo, obnovo in vrt SAM d.o.o. je podjetje, ki v verigi trgovskih centrov maloprodajnim in veleprodajnim kupcem nudi pestro izbiro gradbeno tehničnega materiala. Podjetje letos praznuje okrogli jubilej, pred 30 leti ga je ustanovil Anton Sedeljšak in s tem začrtal pot danes enemu najuspešnejših in najkonkurenčnejših podjetij z gradbeno-tehnič-nim materialom v Sloveniji. Anton Sedeljšak je ustanovil SAM leta 1991. V TREH DESETLETJIH OD ENEGA DO 200 ZAPOSLENIH Ob ustanovitvi, leta 1991, je bil SAM majhno podjetje z eno trgovino in enim zaposlenim, danes pa se uvršča med srednje velika podjetja in ima poleg devetih sodobnih trgovskih centrov tudi proizvodni obrat za krivljenje armaturnega železa, zaposluje pa že več kot 200 ljudi. SODOBNI TRGOVSKI CENTRI V OSREDNJI IN SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Sodobni trgovski centri SAM se danes nahajajo v osrednjem in severovzhodnem delu Slovenije - v Ljubljani, Jaršah pri Domžalah, Mengšu, Domžalah, Kamniku, Nazarjah, Latkovi vasi, Trbovljah in Ormožu - in svojim strankam ponujajo vse za gradnjo, obnovo in vzdrževanje doma: široko izbiro gradbenega materiala, orodje, železnino, vodovodni in elektromaterial, barve in fasade, keramiko in kopalniško pohištvo, talne obloge ter izdelke za vrt in dom. SAM V NAZARJAH OD LETA 2001 Prvo trgovino v Nazarjah je podjetje SAM odprlo pred dvajsetimi leti, torej leta 2001. Nakupne navade so s časom narekovale iskanje nove lokacije in s tem povečanje trgovine. V podjetju so želeli, da prebivalcem Zgornje Savinjske doline ni potrebno po vsak vijak ali pločevinko bar- Trgovina v Nazarjah se razprostira na 1350 kvadratnih metrih površine in kupcem ponuja preko 16.000 izdelkov. ve v velika mesta. Leta 2008 je na Lesarski cesti zrasla sodobna trgovina, ki zaposluje 22 prodajalcev in skladiščnih delavcev. Poleg tega da zaposlujejo domačine, se vsa leta skrbno vključujejo v lokalno okolje s sponzorstvi in donacijami lokalnim društvom in organizacijam. POLEG KLASIČNE ZDAJ ŠE SPLETNA TRGOVINA Trgovina se razprostira na 1350 kvadratnih metrih površine, kupcem pa ponuja preko 16.000 izdelkov, ki so na zalogi. V lanskem letu je podjetje odprlo še dodaten »nakupni kanal« - spletno trgovino. Le-ta omogoča bolj oddaljenim kupcem, da izdelke naročijo na dom ali pa jih predhodno naročijo in prevzamejo v katerikoli trgovini. S spletno trgovino je podjetje SAM prisotno širom po Sloveniji. Z zunanjimi dostav- ^ sam 30 nimi službami in lastno logistiko skrbijo, da so izdelki v najkrajšem možnem času dostavljeni do vrat. PRISLUHNITI KUPCEM IN UPOŠTEVATI NJIHOVE POTREBE Negotovi časi, ki smo jim priča tudi letos, spreminjajo nakupne navade in v podjetju se trudijo, da gredo v korak s časom. Njihovo vodilo je še naprej prisluhniti kupcu in upošteva- 22 prodajalcev in skladiščnih delavcev dela v trgovini SAM v Nazarjah. ti želje ter potrebe prebivalcev Zgornje Savinjske doline. Prihodnosti se ne bojijo; dokazali so, da skupaj zmorejo več in da so sposobni tudi v negotovih razmerah, kot je epidemija, preživeti s skupnimi močmi. PR Glavno vodilo je še naprej prisluhniti kupcem in upoštevati njihove želje ter potrebe. Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 17 Kultura, Oglasi NAJ KULTURNIK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 2020 JOŽE PUSTOSLEMSEK Odraščal z glasbo in ustvaril družino, kjer sta doma petje in igranje instrumentov Bralci in bralke Savinjskih novic ste za naj kulturnika Zgornje Savinjske doline 2020 izbrali Jožeta Pustoslemška iz Nove Štifte. Njegova naklonjenost kulturi, še najbolj pa glasbi, je dolgoletna, pravzaprav mu je bila položena že v zibko. 2al vsi njegovi talenti niso prišli do izraza. Življenje na najvišji kmetiji v občini Gornji Grad, na nadmorski višini 930 metrov, ni bilo vedno lahko. Zgodnja izguba očeta je od njega kaj kmalu zahtevala, da se je bolj kot glasbi posvetil delu. ORGLA ŽE TRIDESET LET Pustoslemšek je ta mesec praznoval 60. rojstni dan, lani poleti je doživel infarkt, pred novim letom je prebolel covid-19, a kljub naštetemu komaj čaka, da se začne spet »dogajati« na področju ljubiteljske kulture. V tem času je najbolj pogrešal igranje na orgle. V novoštiftni cerkvi je nanje igral že njegov oče in pred več kot tridesetimi leti je za njim prevzel vlogo organista. ŽELJA PO IGRANJU KLAVIRJA Glasbeno šolo je obiskoval v Gornjem Gradu in Velenju, kamor se je vozil trikrat na teden. Učil se je igranja kitare, veliko raje pa bi igral klavir, a zanj ni bilo ne denarja ne možnosti prevoza na dom, saj takrat še niso imeli ceste. Nepopi- Jože Pustoslemšek iz Nove Štifte je že vse življenje predan kulturi. sno srečen je bil, ko se je lahko vpisal na srednjo glasbeno šolo v Ljubljano, kajti to je bil začetek izpolnjevanja njegovih sanj, da bo glasbenik. Zaradi zdravstvenih težav v družini se je moral vrniti na kmetijo. Šolanja nikoli ni imel možnosti dokončati, a je imel toliko osnov, da se je igranja orgel kasneje naučil sam. PEVEC, PEVOVODJA, SPREMLJEVALEC Pustoslemšek že leta vodi ženski pevski zbor v Bočni, sam pa je član tamkajšnjega moškega pevskega zbora. Z obema rad nastopa na različnih prireditvah. Prepeva v zasedbi Fantje treh vasi, kjer za spremljavo pogosto poprime tudi za kitaro. V veliko zadovoljstvo mu je tudi spremljanje in vodenje Škrjančkov, pevcev iz DEOS Centra starejših Gornji Grad. V Novi Štifti ni bilo prireditve, na kateri ne bi nastopal ali kako drugače sodeloval. Njegova žena Marija poučuje na podružnični osnovni šoli v Novi Štifti in ni bilo šolske prireditve, na kateri otrok ne bi spremljal na klaviature ali drugače. Zelo aktiven je tudi v domačem kulturnem društvu. PREJELI GRB OBČINE GORNJI GRAD Tudi njegova družina je dejavna v kulturi, Marija in sin Jure pojeta v zboru. Hčerka Anja vodi mladinski cerkveni pevski zbor v Novi Štifti, sin Janez pa se je v preteklosti posvečal filmu in televiziji, sedaj snema športne dogodke. Družina Poglednik, kot se imenuje njihova kmetija, je predlani prejela grb Občine Gornji Grad za njihovo vsestransko udejstvovanje na številnih področjih v občini, še posebej pa na področju kulture. Tekst in foto: Štefka Sem Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 18 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Organizacije SPOMINSKI CENTER 1991 V VELENJU Spomin na čas osamosvajanja prebudi domoljubje, hvaležnost in spoštovanje Domoljubje, sodelovanje, enotnost, pogum in zmaga predstavljajo temelj koncepta Spominskega centra 1991 v Velenju. Muzejska zbirka, za katero skrbi Muzej Velenje, obiskovalcem na poljuden način predstavlja dogodke in procese, povezane z našim osamosvajanjem. Spominski center 1991 naj bi predvsem mladim približal domoljubne vrednote in spodbujal spoštovanje ter ljubezen do slovenskega naroda, kulture in države, kar je še posebej v ospredju v letu praznovanja 30-letnice osamosvojitve. MALO JAVNO DOSTOPNEGA GRADIVA »Prve pobude za muzejsko predstavitev dogajanja v času osamosvajanja Slovenije v Šaleški dolini so bile podane že v prvem desetletju po rojstvu države. Gonilna sila vseh dejavnosti, ki so vodile do odprtja Spominskega centra 1991, sta ves čas bila Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Velenje in Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje,« pojasnjuje direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart. Ob pripravi začasne razstave leta 2011, torej ob 20-letnici osamosvojitve, so spoznali, da je javno dostopnega gradiva o skorajda še svežih in izjemno pomembnih dogodkih presenetljivo malo. Materiala, povezanega z obdobjem osamosvajanja Slovenije, namreč nihče ni sistematično zbiral in hranil. NIKOLAJ PURNAT EDEN OD SOAVTORJEV PROJEKTA Brez gradiva je seveda težko pripraviti razstavo. S tem spoznanjem sta omenjeni veteranski organizaciji podali pobudo za ustanovitev posebne komisije za zbiranje spominskega gradiva, ki je bila v naslednjem letu tudi ustanovljena. V komisiji so delovali predstavniki veteranskih organizacij, različnih združenj, predstavnik Mestne občine Velenje in nekaj posameznikov, ki so s svojim poznavanjem tematike delovali kot nosilci posameznih tematskih sklopov. Vključenih je bilo skupaj okoli 50 ljudi, dodatno pa še številni informatorji in drugi, ki so pomagali s kakšno malenkostjo. Iz Zgornje Savinjske doline sta sodelovali obe veteranski organizaciji, najbolj aktivno pa zadnji poveljnik Občinskega štaba Teritorialne obrambe (TO) Mozirje Nikolaj Purnat, ki je tudi eden od šestih soavtor-jev celotnega projekta. ŠALEŠKA IN ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA ENOTNO VOJAŠKO OBMOČJE Spominski center 1991 obravnava skupaj Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino, ker sta bila občinska štaba TO Velenje in Mozirje tik pred vojno leta 1991 združena v 89. Območni štab TO s poveljstvom v Velenju. S tem je nastalo enotno vojaško območje in zaradi tega so bile v Zgornji Savinjski dolini dejavne tudi enote TO iz Šaleške doline. TRI NAJBOLJ IZSTOPAJOČE VSEBINE IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Predstavitev v Spominskem centru 1991 so zato zastavili tako, da se dogodki v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini skozi celotno razstavo prepletajo. Podobno je tudi v filmu, ki si ga lahko ogledajo obiskovalci. Najbolj izstopajoče vsebine iz Zgornje Savinjske doline so upor proti oddaji orožja TO in njegovo skrivanje na tajnih lokacijah, zasedba karavle Savinjski partizan in mejnega prehoda Pavličevo sedlo ter pristanek helikopterja JLA na Golteh in prestop obeh letalcev v TO. Obdobje rojevanja samostojne Slovenije je zagotovo eno najpomembnejših v naši zgodovini, zato je razstava na Kopališki ulici v Velenju zanimiva za marsikoga. Snovalce razstave najbolj veselijo pozitivni odzivi s strani obiskovalcev, zato v Muzeju Velenje obljubljajo, da bo v jubilejnem letu Spominski center 1991 čim bolj dostopen. V skladu z nazivom centra bodo še naprej zbirali pričevanja in ostalo gradivo. SLOVENSKI TOLAR V SPLETNI PREDSTAVITVI Ze v mesecu januarju so v Muzeju Velenje začeli z objavami spletnih vsebin povezanih z osamosvajanjem Slovenije. Za prvega od dvanajstih predmetov, ki jih nameravajo predstaviti, so izbrali slovenski denar, ki so ga tiskali v strogi tajnosti v celjski tiskarni Cetis med novembrom 1990 in januarjem 1991 ter ga nato skriva- li na različnih lokacijah v okolici Ljubljane. Zaradi določil Brionskega sporazuma smo morali Slovenci prve mesece po razglasitvi neodvisnosti še vedno uporabljati jugoslovanske dinarje, tolarji pa so med Slovenci zaokrožili 9. oktobra 1991. DEL ZGODBE O OSAMOSVAJANJU TUDI SLOVENSKA BRZOSTRELKA Del zgodbe o osamosvajanju je bila tudi tovarna Gorenje, kjer so izdelovali slovensko brzostrelko MGV-176. Po mnenju Mojce Zevart je to bistveno premalo poznana zgodba iz naše neposredne okolice, zato iskreno upa, da bo poletna gostujoča razstava Vojaškega muzeja Slovenske vojske na temo pritegnila čim več domačinov. MLADE GENERACIJE IN ČAS OSAMOSVAJANJA »V Muzeju Velenje si želimo, da bi Spominski center 1991, še posebej v 30. letu slovenske samostojnosti, obiskalo čim več ljudi vseh generacij. Verjamemo namreč, da nas ogled spominskega centra in spoznavanje predmetov, zgodb ter dogodkov iz časa osamosvajanja lahko navda s ponosom in samozavestjo ter v nas prebudi domoljubna čustva, hvaležnost in spoštovanje,« dodaja direktorica Mojca Zevart. V Muzeju Velenje si še posebej prizadevajo, da bi v spominski center privabili čim več mladih, tudi najmlajših, pa učencev, dijakov in študentov, rojenih v samostojni Sloveniji, ter jim na njim primeren način približali zavedanje o pomenu lastne, suverene države za narod in slehernega državljana. Urška Ernecl Vhod v Spominski center 1991 Velenje (foto: Blaž Verbič) Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 19 Ljudje in dogodki MLADI PREVZEMNIKI KMETIJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Rosana Kosmač s partnerjem Mirkom krmari med dvema kmetijama Pred štirimi leti je Rosana Kosmač iz Tera prevzela kmetijo od staršev. Mamica Adama in Roka se ni ustrašila dela na hribovski krne- la na hribovski kmetiji, je bila vajena vseh kmečkih opravil in, ker je edinka, se je odločila, da prevzame kmetijo. Kmetija Jezernik, kot se pri njih reče po domače, je bila od leta 1999 usmerjena v ekološko živinorejo - ovčerejo in trženje, prodajo jagnjet. Lani pa so se preusmerili v govedorejo, rejo krav dojilj. Rosana in Mirko sta prevzela vsak svojo kmetijo. (Foto: arhiv Rosane Kosmač) tiji, saj s partnerjem Mirkom skrbita tudi za njegovo kmetijo. On je leta 2017 pustil službo in se posvetil kmetovanju na mamini kmetiji na Homcah. REJA KRAV DOJILJ Rosana je po končani srednji šoli dobila službo v vrtcu na lju-benski šoli, po končanem porodniškem dopustu pa zanjo ni bilo prostega mesta. Ker je odrašča- Rosano Kosmač so s paketom izdelkov nagradile Trgovine Jager. (Foto: Zdenka Zakrajšek) Mirkovih starših, od tam pa hodita jo stanovanje. Jeseni bo Adam od- PROSTA REJA ŽIVALI Trenutno imajo 19 glav plemenskih krav pasme limuzin. Spomladi se bo to število še povečalo. Imajo prosto rejo živali. Približno pol leta so krave v hlevu - s prostim izpustom, v toplejših mesecih pa so na pašniku. Za tak način reje je bilo treba preurediti hlev. Prosta reja jima odgovarja tudi zaradi tega, ker mlada družina živi v Šentjanžu, pri skrbet za živali na obeh kmetijah. DODATNA DEJAVNOST RAZREZ LESA Primarna dejavnost Mirkove kmetije pri Ropu na Homcah je govedoreja, in sicer prireja mladega pitanega goveda. Ker so odkupne cene nizke in s samim kmetijstvom ni lahko preživeti, se ukvarjata še z lesnopredelovalno dejavnostjo - z razrezom lesa na žagi. Zaradi skupnih ciljev sta se odločila, da kmetiji združita. NEPRECENLJIVA POMOČ DOMAČIH Prevzeti dve kmetiji prav gotovo ni mačji kašelj, a tako Rosana kot Mirko v tem vidita svojo prihodnost. Kmetovanje res ne pozna nedelj, praznikov in dolgih dopustov, a s pomočjo družine breme le ni prehudo, saj jim radi priskočijo na pomoč. Rosana pravi, da brez pomoči staršev, babice, tasta in tašče, sosedov in prijateljev ne bi šlo, saj je pred epidemijo pomagala tudi v taščinem gostinskem lokalu. USTVARJAJO SVOJ DOM Mlada družina si sedaj ustvarja svoj dom na Homcah, kjer si ureja- šel v prvi razred, Rok bo prihodnji mesec star tri leta. Otroka zelo rada čas preživljata na Jezerniko-vem. Tudi na proste dni so velikokrat tam, kjer preverijo živino, ogra- Na hribovski kmetiji Jezernik se Rosana ukvarja z vzrejo krav dojilj. (Foto: arhiv Rosane Kosmač) de in še kaj postorijo. Česa posebnega pa ne potrebujejo, je še povedala Rosana, poleti kakšen dan na morju, pozimi v toplicah, toliko, da si malo odpočijejo. V času epidemije pa še tega ni bilo. Ker je zaprt tudi gostinski lokal, je lahko več časa namenila sinovoma. Štefka Sem Starejši Adam in mlajši Rok že sedaj rada sodelujeta pri kmetijskih opravilih. (Foto: arhiv Rosane Kosmač) Enkrat mesečno vam v Savinjskih novicah predstavljamo mlade prevzemnike kmetij v Zgornji Savinjski dolini. Pobudo za akcijo je dal Zavod Stanislava iz Gornjega Grada, predstavljene prevzemnike pa obdarujejo Trgovine Jager. 20 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Izvedli delavnice umetniške grafike Po sproščanju ukrepov zaradi epidemije so z delom pričeli v Kulturnem društvu likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. V društvenih prostorih so konec februarja pripravili delavnice izdelave umetniške grafike na teme: les, v paru, trenutek in zaporedja. Grafične matrice so pripravili za odtiskovanje del globokega tiska, nekaj je bilo poskusov mo-notipij in visokega tiska. Delavnice so potekale pod vodstvom akademskega kiparja mag. Zorana Pozniča. Umetnik je razložil, da je potrebno pri grafiki najprej s poseb- Člani društva Gal so delavnice Rečici ob Savinji. nim delovnim postopkom izdelati negativ, tako imenovano matrico v nemem materialu. Ta je lahko NOVA LJUDSKA PRIPOVED ZGORNJESAVINJSKIH KULTURNIKOV Pastir s čudežnim kravjim rogom pohajal po Menini izvedli v društvenih prostorih na (Foto: arhiv društva) izdelana v lesu, plastični masi, kamnu ali kovin. »Po obarvanju izraznega sred- PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Na dan, ko se ženijo ptički, to je gregorjevo, ki ga beležimo 12. marca, je bila na portalu YouTube objavljena nova ljudska pravljica iz naše doline. V projektu, ki ga pod okriljem mozirske območne izpostave JSKD izvajajo združeni kulturniki Zgornje Savinjske doline, so na splet postavili nov posnetek, tokrat ljudsko pripovedko iz Gornjega Grada. Pripoved Pastir s čudežnim kravjim rogom, ki jo je zapisal Lojze Zupanc, je postavljena na pašnike Menine planine. Zgodbo pripoveduje Urban Hrastnik, pastirja je od- stva, matrične plošče s črnilom ali barvo, in odtisa s pritiskom na medij, papir dobimo pozitiv, zrcalno podobo osnutka, grafiko. Grafika je odtis, vtis, pečat. Umetniška grafika je samostojno umetniško delo, ki multiplicira risbo, ki je po navadi odtisnjena v več izvodih, zanimiva zaradi procesa nastajanja, ki vključuje več tehnik in postopkov ročnega dela,« je med drugim povedal predavatelj. Delavnice so bile izvedene v skladu z določili NIJZ in priporočili vlade. Dela so na ogled v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. Marija Šukalo igral Dejan Ikovic. Vanj se je zagledala planinska vila, vlogo je odigrala Petra Strmšek, in zato doživela srd svojega očeta, ki jo je nato zaklel v belo kravico. Konec zgodbe je srečen, kdor si je ali si še bo ogledal posnetek pripovedi, pa lahko uživa tudi v lepih posnetkih narave, posnetih v okolici kmetije Vzakotu, kjer je ekipo prijazno sprejela družina Časl. Scenarij zgodbe je zapisal Jernej Slapnik, posnetek je nastal v produkciji Roka Rakuna, nad projektom pa bdi vodja JSKD OI Mozirje Simona Zadravec. Tatiana Golob Nov planinski zemljevid: Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora Na pobudo Naravovarstvene zveze (NZ) Smrekovec ob svoji 15. obletnici je Planinska Zveza Slovenije (PZS) izdala planinski zemljevid Smrekovec, Raduha, Olševa, Peca, Uršlja gora. Pri tem so sodelovali občine Velenje, Črna na Koroškem, Ljubno in Šoštanj, planinska in druga lokalna društva, PZS, Zavod RS za varstvo narave in NZ Smrekovec. Naše območje je tako dobilo zemljevid za raziskovanje priljubljenih in manj znanih vrhov in sten nad Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino ter zahodnim delom Koroške. POTEK VEČ PLANINSKIH POTI Skozi predstavljeno območje v celoti ali deloma poteka več planinskih obhodnic: Koroška planinska pot, Šaleška planinska pot, Planinska pot XIV. divizije, Ravenska pot, Trška pot okoli Šoštanja, Po poteh Vinske gore, Slovenska planinska pot, Slovenska turnoko-lesarska pot, Pot kurirjev in vezi- stov ter Evropska pešpot E6. ZEMLJEVID VSEBUJE ŠTEVILNE AKTUALNE INFORMACIJE Na novem planinskem zemljevidu najdemo poleg planinskih poti in planinskih koč številne koristne informacije, kot so lokacije ureje- nih parkirišč, postajališča javnih prevoznih sredstev, gostišča, turistične kmetije, naravne in kulturne znamenitost ter športni objekti v naravi (npr. plezališča, vzletišča jadralnih padalcev, ipd.). Nastasja Kotnik V pastirja z Menine (Dejan Ikovic) se je zaljubila lepa vila (Petra Strmšek). (Foto: zajem zaslona) Zemljevid lahko naročite v spletni trgovini PZS, prek elektronske pošte na naslovu trgovina@pzs.si ali s klicem na brezplačno številko 080 18 93. Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 21 Organizacije, Šport, Pisma bralcev PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Stanko Podmeninšek prejemnik najvišjega priznanja Planinska zveza Slovenije (PZS) je podelila svečane listine zaslužnim posameznikom, spominske plakete planincem ob življenjskih jubilejih in priznanja vodstva PZS za posebne dosežke. Med prejemniki sta tudi člana PD Ljubno ob Savinji Stanko Podmeninšek in Franjo Marovt. V DRUŠTVU PUSTIL NEIZBRISEN PEČAT Najvišje priznanje, svečano listino PZS je prejel dolgoletni član ljubenskega planinskega društva Stanko Podmeninšek, ki je s svojim vsestranskim delom pustil neizbrisen pečat pri razvoju in napredku društva. Bil je dolgoletni član upravnega odbora, podpredsednik, gospodar v društvu, kot VELESLALOMSKA PARALELNA TEKMA Stanko Podmeninšek je prejel markacist prejemnik Knafelčeve diplome in član častnega razsodišča. Ves prosti čas aktivnega življenjskega obdobja je s svojim mizarskim znanjem namenil izgradnji in vzdrževanju Koče na Travniku. Rad se spominja tega obdobja Zmaga Tine, a kljub temu izpad ekipe Zadnja preizkušnja v tej smučarski sezoni za Tino Robnik je bil nastop na ekipni paralelni tekmi v veleslalomu na zaključku svetovnega pokala v Lenzerheideju. Tina je svoje delo odlično opravila, premagala je svojo tekmico iz avstrijske ekipe. Zal se je slovenska ekipa zaradi zaostanka dveh stotink sekunde za Avstrijci od tekmovanja poslovila že v četrtfinalu in se uvrstila na šesto mesto. Robnikova rada tekmuje na paralelnih tekmah, letos je na sve- svečano listino PZS, Franjo Marovt in druženja. Prepevanje z »Vresov-ci« pa je bila redna »pika na i« planinskih aktivnosti. VEDNO PRIPRAVLJEN POMAGATI Spominsko plaketo PZS, ki jo zveza podeljuje ob življenjskih jubilejih najzaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo, je prejel Franjo SMUČARSKI POLETI V PLANICI pa spominsko plaketo PZS. Marovt za 70 let. Znan ljubenski planinec - »klobukar«, v dolgoletni zvestobi planinski organizaciji v društvu ni prevzemal pomembnih funkcij, je pa bil vedno pripravljen pomagati. Kot je sam dejal, mu je bilo potrebno samo zažvižgati in že je bil v akciji. Tekst in foto: Franjo Atelšek tovnem prvenstvu osvojila peto mesto, kar je njen najboljši rezultat na svetovnih prvenstvih. Po ekipni tekmi je povedala: »Lahko rečem, da sem se veselila te tekme in da mi je bilo fajn tekmovati z ekipo, kar je malo drugače, kot če tekmuješ sam. Skoda, da nam ni uspelo, saj je bila priložnost, da bi šli naprej. A tako je v tem »para-lelcu«, hitro lahko izpadeš in hitro si lahko naprej, pač ni bilo v našo prid.« Štefka Sem Ob Timiju Zajcu v ekipi Žak Mogel V torek se je s preizkusom letalni-ce začel planiški praznik, tudi tokrat kot že decembra brez gledalcev. V ekipi, ki skače na velikanki, sta tudi člana Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc in Žak Mogel. Med predskakalci sta tudi ljubenska skakalca Matevž Samec in Luka Robnik. Jernej Preseč-nik je bil pozitiven na testiranju za novi koronavirus in ne bo mogel nastopati. Planica letos gosti tri posamične in ekipno tekmo. ŠS Pismo bralcev! Slovensko ekipo so sestavljali (z leve): Andreja Slokar, Štefan Hadalin, Žan Kranjec in Tina Robnik. (Foto: Sloski) Vsak petek komaj čakam, da mi poštar prinese Savinske novice, ki pa jih potem preberem skoraj do zadnje vrstice. Topot pa sem bil še posebej pozoren, ko sem bral intervju z našo novo zobozdravnico. Takole za šalo sem ugotovil, da imava veliko skupnih točk. Predstavila se je, da prihaja iz Skopja. Tudi jaz sem v Skopju preživel skoraj dve leti, ko sem tam služil vojaški rok. Pravi, da rada smuča, jaz tudi in to na Golteh. Kje pa drugje ko pa je to naj bliže in najlepše smučišče v Savinski. Ampak gospe Nataše nisem na smučišču nikoli opazil, kako neki pa bi jo ker smo bili vsi za- maskirani, kot kaki kriminalci. Tudi jaz sem deloholik kot ona, ki bi rada več delala pa ji ne pustijo, pa toliko je dela, oh kaka škoda. Pa še ena primerjava. Gospa Zi-novska zna popravljat zobe, jaz pa imam zobe, ki pa so zelo potrebni popravila. Kar pa se tiče savinske-ga narečja, pa ji jaz zagotavljam, da ko bo v Savinjski preživela 77 let tako kot jaz, bo zagotovo »za-stopla« naš dialekt. Dobrodošla v Nazarjah gospa Nataša. Lepo vas pozdravlja Jože Bider Dol-Suha 3a 3332 Rečica ob Savinji 22 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Ljudje in dogodki, Pisma bralcev, Kronika, Oglasi PREJELI SMO Volk in koliko jagenjčkov še? Razmislek o selitvi fizioterapije (fth) nazarje na novo lokacijo Na hladno sobotno dopoldne, 6. marca, je na območju Velike planine v občini Luče revirnemu lovcu LPN Kozorog Boštjanu Pahov-niku uspelo odstreliti volkuljo, ki je v zadnjih letih skupaj s potepuški-mi psi in svojimi mladiči - križanci, okoliškim rejcem drobnice povzročala veliko škode, nejevolje, skrbi ševanja zanimanja za rejo drobnice in planinske paše. Rejci drobnice upamo, da se z odstrelom volkulje, živali v miru vračajo na pašnike, kot so se v preteklosti. Rejci drobnice Ovčjerejskega društva Raduha se v ta namen najlepše zahvaljujemo Boštjanu Pa-hovniku za veliko vloženega tru- Poklicni revirni lovec LPN Kozorog Boštjan Pahovnik (desno) v družbi sodelavca Marjana Prodnika ob odstreljeni volkulji in jeze. Po ocenah rejcev je v zadnjih dveh letih na območju Podvo-lovljeka, Moličke planine in planine Javorje pod Raduho v napadih pokončala preko 100 ovc in jagenjčkov avtohtone jezersko-solčavske pasme ovc. Ovčereja je za ohranjanje obde-lanosti ter biotske raznovrstnosti visokogorskih pašnikov in planin na tem območju bistvenega pomena. S pojavom volka v zadnjih letih se je začel kazati trend zmanj- da in neprespanih noči pri odstrelu volkulje, prav tako se zahvaljujemo vsem ostalim okoliškim lovcem za neutrudno pomoč pri medsebojnem obveščanju gibanja volkulje. Želimo pa si tudi, da bi bilo v prihodnje v splošnem mnenju javnosti kot tudi strokovnih služb pomembnejše število živali, ki se bodo pasle po travnikih in pašnikih, kot pa število centimetrov dolžine repa, trupa, nog ... uplenjenih zveri. Tekst in foto: Dominik Pečovnik V petek, 5. marca 2021, je v Savinjskih novicah izšel prispevek z naslovom Se bo fizioterapija zaradi pomanjkanja prostorov selila na drugo lokacijo?. Kot prva izvajalka fizioterapev-tske stroke v Zgornji Savinjski dolini, v Zdravstvenem domu (ZD) Nazarje, in kot dolgoletna vodja te enote, sem bila na objavljeno besedilo opozorjena, saj v njem avtorica prispevka izpostavlja prostorsko stisko v ZD Nazarje, prostore na FTH, z njimi v zvezi pa tudi: »Prav tako prostori za obravnavo pacientov niso ravno po standardih«. Izjavo presojam kot ne eksak-tno, saj avtorica ne navaja, na katere standarde se sklicuje. Z ozirom na opravljeno delo na enoti fizio-terapije Nazarje od njene ustanovitve do konca leta 2013 podajam nekaj dejstev predvsem o doseženih standardih na tej enoti v omenjenem obdobju. Enota fizioterapija Nazarje je bila ustanovljena 20. 1. 1975 v sklopu takratnega Savinjsko-Saleške-ga zdravstvenega doma, v takratnem Zdravstvenem domu, današnji matični stavbi v Nazarjah. Prostore smo dobili v drugem nadstropju stavbe, glede katerih smo se zavedali, da so v tem nadstropju vse prej kot primerni za ljudi, potrebnih fozioterapevtske obravnave. Vedeli smo tudi, da je to le začasno, saj je bila načrtovana prostorska razširitev zdravstvene postaje. Dočakali smo jo leta 1984, ko smo se vselili v nove prostore v pritličju prizidka. Vendar pa pridobljen novi prostor za dejavnost, kot je FTH, ni bil dovolj, je z meritvami ugotovil leta 1992 tudi doc. dr. Peter Gajšek, strokovnjak za neionizirna sevanja z Inštituta Jožef Stefan. Zaradi aparatur, potrebnih za opravljanje dela na fizioterapiji, smo bile tako zaposlene kot pacienti vseskozi izpostavljeni neionizirnemu sevanju in elektromagnetnemu smogu. Ker nam je bila varnost vselej na prvem mestu, smo se po številnih proučevanjih in usklajevanjih z več strokovnjaki lotili temeljite prenove obstoječih prostorov leta 2000. Strokovni nadzor s strani Ministrstva za zdravje je leta 2006 ugotovil, da je FTH Nazarje kljub prostorski utesnjenosti dobro, sodobno urejena enota, ki ustreza vsem strokovnim standardom. Nadzor je še izpostavil, da je premajhna le telovadnica, a to smo vseskozi tudi vedeli. Naj omenim, da je po prenovi leta 2000 Enota FTH Nazarje še mnoga leta služila kot vzorčni primer izgradnje in urejenosti marsikateremu ZD ne samo v Savinjski regiji, ampak tudi širše. Po štiridesetletnem službovanju v zdravstvu, v Enoti FTH Nazarje, sem prepričana, da se z dobro organizacijo dela in željo po opravljanju poslanstva vseh lahko reši marsikateri problem. Skrbi pa me, da bi ne dovolj premišljena oz. prenagljena selitev FTH izven prostorov ZD Nazarje pomenila okrnitev te dejavnosti kot celote, možnost izhoda iz sistema javnega zdravstva in pot v privatizacijo. Marija Horvat Nizka 43 Rečica ob Savinji IZ POLICIJSKE BELEZNICE • POŽAR OMEJILI ZE DOMAČI Prihova: 18. marca ob 10.53 je na Prihovi v stanovanjski hiši zagorel električni radiator. Požar so domači omejili pred prihodom gasilcev. Gasilci PGD Nazarje, Gorica ob Dreti in Smartno ob Dreti so prezračili prostore in pregledali območje požara s termo kamero. • ZAGORELO V KLETI Ljubno ob Savinji: 21. marca ob 21.56 so zagoreli kletni postori stanovanjske hiše na Ljubnem ob Savinji. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji, Okonina in Radmirje. Pogrebna služba - cvetličarna MORANA N/^ TeL: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^Nj GSM: 041 672 115 wwwjtwiwra.jí E-mail: info(Simiirai>a.ji Aleksander Siettovnik s p . ?Jarj¿ije Hu, 3311 Braslovča Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 23 Za razvedrilo STOP ZA SOSEŽIG V Termoelektrarni Šoštanj bodo spoštovali odločitev lokalnih skupnosti, ki ne želijo izvajanja sosežiga alternativnega goriva SRF v bloku 6 TES, in ne bomo nadaljevali s postopkom spremembe oko-ljevarstvenega dovoljenja in tehnične uvedbe projekta. Odločitvi je botroval tudi velik pritisk strokovne in lokalne javnosti, predvsem Šaleškega EKO gibanja, strokovne presoje celjske območne enote Zavoda RS za varstvo okolja in odločitve svetnikov občin Šoštanj in Velenje. Kaže, da so edini sosežigi, za katere bi bili ljudje iz Šaleške doline in širše pripravljeni dati soglasje, sosežigi predlogov za sosežige. LE KJE JE TISTI MACESEN? Čeprav se naš sodelavec, fotograf in kronist dogodkov Ciril M. Sem že doooooolgo izgovarja, da je odložil svojo glavno »lopato«, skozi življenje neločljiv fotografski aparat, smo ugotovili, da temu le ni tako. Tako je tudi v korona letu prijel za nikona in zgodovini ohranil nekatere neprecenljive dogodke. »Eh, vse se dogaja za »firni-ki«, digitalno, brez prave akcije, še v gostilnah se ne stepejo več!« je on dan bentil. Zdaj bi vse le po zumu in virtualno. To ni pravi posel za podeželskega fotografa! Ob dnevu gozdov smo ga presenetili, ko iskal na kartici posnetke njemu tako ljubega gozda. »Pa vem, da mora biti slika tu nekje!« NAGRADNA IGRA V nedavni promocijski akciji je znani trgovec oglaševal tudi izdelke priznanega proizvajalca kulinaričnih dobrot iz Zadrečke doline (o njem smo obširno poročali v prejšnji številki Savinjskih novic). Pri tem sta se oglaševalcu v promocijski tekst prikradli slovnični napaki, na kateri smo Zgornjesavinjčani kar alergični. Če ju odkrijete, si lahko za nagrado kupite zavitek babičinih čemaževih žlinkrofov. 24 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Nagradna križanka Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 25 Napovednik dogodkov, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 27. marec ob 9.00. Kmetija Ramšak, Podolševa 13 Prikaz obrezovanja sadnega drevja v kmečkih sadovnjakih od 9.00 do 13.00. TIC Mozirje Dobrodelna kmečka tržnica za Mozirsko kočo ob 14.00. Kmetija Zg. Strmčnik, Strmec 6, Luče Prikaz obrezovanja sadnega drevja v kmečkih sadovnjakih od 16.00 do 18.00. Zavod Stanislava, Gornji Grad Velikonočna razstava (do 4. 4. 2021) Dogodki se izvajajo ob upoštevanju priporočil in usmeritev NIJZ. ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Prašiče, vrhunske mesnate selekcije za dopitanje na večjo težo. Fi-šar, Tabor; gsm 041/619-372. Mesnate prašiče lastne reje od 100 do 150 kg za nadaljno rejo ali zakol, z dostavo prodam; gsm 041/561893. Telico simentalko, visoko brejo, prodam; gsm 071/336-165. Teličko sivko, staro 14 dni, in traktor štore 404, prodam; gsm 051/690541. Prodam japonske race, tik pred ne-snostjo; gsm 040/684-008. Prodam breje pašne telice, ls/lim, rj/lim, čb. V račun vzamem manjše pašne; gsm 041/324-377. Telico lis/lim, staro 7 mesecev, težko 300 kg; gsm 070/870-321. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Lita platišča ford 17'', prodam; gsm 041/783-440. Električni gril žar delimano, nov, še zapakiran, prodam, 50 eur; gsm 041/265-511. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. Ugodno prodam vodovodne cevi in mizarsko prešo; gsm 041/437-712. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Drva, suha, metrska, klaftre, cepljena, možen razrez na kratko in prevoz, prodam; gsm 031/585-735. Prodam nekaj suhih (obrezlin) krajnikov; gsm 041/827-658. Alu platišča z gumami, 185/55 R15, ugodno prodam; gsm 068/691-924. Ugodno prodam brezhibno vgra-dno indukcijsko ploščo znamke bosch; gsm 031/855-556. Prodam zlati jabolčnik (tri vrste) in kis; gsm 070/774-418. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Prodam rezane hrastove kole dimenzije 5x5 cm, različnih dolžin; gsm 041/324-409. Prodam novo vrtno garnituro za 190 eur; gsm 041/365-010. DRUGO - PODARIM Kolo žensko in eno moško podarim, žensko/dekliško treking kolo (novejše) ugodno prodam, Rečica; gsm 041/627-205. DRUGO - KUPIM NEPREMIČNINE Kupim surova bukova drva - klaftre; gsm 040/906-382. Kupim stare mopede in motorje tomos, puch, jawa, dele in štiriko-lesnike; gsm 068/ 692-652. Hiša blizu centra Ljubnega, na cca 1500 m2 veliki parceli, prodam; gsm 031/208-768. Na Ljubnem oddam manjše stanovanje; gsm 040/419-882. 26 Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 Oglasi Savinjske novice št. 12, 26. marec 2021 27 %TtG/me6eca/ Zgornje Savinjske doline Tvdnik SavinJsJt« novice nad£l]iij£t izborom imena meseca gornje 5 svinjske doline. Oh kuncu .lkirne Sioste med vjihtiI finem mmeta tnn k j m Lintlke jjdi ni i ¡im" leU i «umi l' Savinjski doline 2021. K ="■ ■ 1 11/ali ■ tiiuseta mina 2021 ™ jpi ih čudne vrstntm 1 fdu (iriunkvTjj: ■ l^^gfe^ Bdi t jall Pahu vni ic ^■P^H jo rtvirtii lov« LPN Kozorog mu I veli ko vloie iMRa trudi........... jj.nnih nDf L ju 1 pni ■'^l . kJl a sleJenj 1 u h pel« tid s I riiiili vo 11:111 j 11. . 1: v ^ffi^^^^BL Bljjniibletihskupaj spptepuikiralpj......iliidiii ¿Mi ' '' WM rt ¡c vin d robu iti- jjo v/rof a 1.1 ve I i ko iStudo. Hh ^J^H bejovolji/^ra® id:ft&*. Pokoi ičano tui 1 hibJJdi ^»¡¡S^^^M preko 100 ovc tis jagenjčkov. Skupna ocenjen škod;i v DLii1n|i[i i.re!) ktili je ocutjaiia n~muvnjqp pokati vstov^ki Jasni N; ekipni pa F? letni h-kjiri v viii.siaiomu na saliljučku svetoviu-gj pokala v [.t-nierbeideju i(1 pravjiasno prispelimi glasovnicami bomti l^i.reljali dobitnika praktične nagrade. Natisnjenih ali kopiranih glasovnic ne upoštevamo t Za ime meseca marca Z0Z1 glasujem za 1 Moje Ime h priimek m naslov: TeL/CSM: © NOTAR MARKO SALMli Cankarjeva «sta 2tr 3510 Velenje objavlja prosto delovno mesto -NOTARSKI REFERENT. Na delovnem mestu se celovito izvaja osnovna pomožna □pravila v notarski pisarni. Delovno razmerje se z možnostjo takojšnjega pričetka dela sklepa za določen £as 12 mesecev, s poskusno dobo 3 mesecev in moinostjo podaljšanja delovnega razmerfa za nedoločen čas. Od kandidata/ke pričakujemo; - predhodno nekasnovanost; - dokončano najmanj V. stopnjo primerne strokovne liobra^be; - nafmanj pet let delovnih iikoionj; - obvladanje dela z računalnikom; ■ odgovornost, vestnost, poštenost, sposobnost dela s strankami In poslovnega komuniciranja ter prilagodljivost delovnemu procesu. Pisne prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi, ter navedbo kontaktne telefonske i te vilke naj nam prosim kandidatska pošljejo do vključno 8.4. ion na predhodno navedeni naslov. : ReCiCaéS, 3 J Resica ob Sav-rt r- -jati io:.i aas vi 2?. F -iíGitiS 059 19 2J GSV,' ■ JB6 !0H ÚSí-í -íH6 [0U l J19 731 W; vwiwtbnnovc si Sprejemamo naročilo za poHce in kolačke preko telefona 041 419 349 ali 03 839 19 22, Na zalogi imamo tudi vse vrste mok. POPUST na večje količine pšenrčne krmilne moke