Kamniški občan Izvršni svet Ob obvoznici nov bencinski servis Kamniški IS jc 7. aprila sprejel Pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj v občini, v kratkem Pa bodo v Kamniškem občanu objavili razpis za dodelitev socialnih stanovanj v letošnjem letu. Teh stanovanj, ki bodo namenje- Po spremembi odloka o ustanovitvi Matične knjižnice Kamnik, ki jo je sprejel IS, in če jo bo sprejela tudi skupščina, bo ravnatelja knjižnice v prihodnje imenovala in razreševala občinska skupščina kot ustanovitelj, in ne ški vladi. V kratkem bo v časopisu Delo objavljen razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za opravljanje dejavnosti bencinskega servisa, avtopralnice, mehanične delavnice in drugih spremljajočih dejavnosti na območju ob kamniški obvoznici. Na voljo bo 4.400 m2 pokritih površin z vsemi komunalnimi priključki v lokalih. Ponujena cena za m2 zemljišča ne sme biti nižja od 50 DEM in za komunalno opremo najmanj 200 DEM za nr pozidane površine. Vsekakor bodo te dejavnosti pomenile za turistični razvoj Kamnika pomembno pridobitev, saj bodo ob tem, da bodo zadovoljevale potrebe krajanov, služile tudi številnim potnikom in turistom, ki prek Kamnika potujejo na Štajersko ali pa odtod na Gorenjsko. Izvršni svet je sprejel tudi sklep o razpisu javnega natečaja za prevzem izdajateljstva časopisa Kamniški občan. 29. junija letos namreč poteče pogodba s podjetjem Prelest iz Ljubljane. _ Ponudniki za prevzem izdajateljstva bodo morali svoji ponudbi priložiti programsko zasnovo časopisa, ekonomski elaborat za poslovanje časopisa, predlog materialnih in drugih možnosti za delovanje uredništva in za redno izhajanje časopisa ter obrazložiti način sodelovanja izdajatelja s časopisnim svetom časopisa. Javni natečaj bo objavljen v dnevniku Delo. F. Svetelj Str. 2 Okrogla miza Kultura v Kamniku Str. 5 Slovenska ljudska stranka Vseslovenski kmečki protest Str. 7 Iz Centra za socialno delo Poti do boljšega učnega uspeha Str. 9 Vroči telefon Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 13. maja. Prispevke sprejemamo do torka, 4. maja; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do petka, 7. maja. Izvršni svet Sodoben način ravnanja z odpadki Ob obvoznici bodo v kratkem začeli graditi bencinski servis / avto-pralnico, mehanično delavnico in drugimi spremljajočimi dejavnostmi. V njem bomo lahko kupovali tudi nove avtomobile na družinam, ki živijo v najtežjih socialnih razmerah, bo letos na voljo petnajst. Eno stanovanje pa no namenjeno izjemni dodelitvi mimo prednostne liste. Ker na zadnji seji občinske skupščine ni bilo razprave in pripomb in osnutek letošnjega stanovanjskega programa, je IS danes določil predlog tega programa. več Svet zavoda s soglasjem ustanovitelja kot doslej. Knjižnica bo v prihodnje imela tudi strokovni svet, ki bo dajal mnenja in soodločal o strokovnih vprašanjih. Za tako vsebinsko uskladitev odloka z zakonom o zavodih se je IS odločil na pobudo občinske komisije za volitve in imenovanja, ki je pridobila ustrezno mnenje služb za zakonodajo pri republi- Spremembe zakona, s področja urejanja prostora ..Neučinkovito izvajanje inšpekcijskega nadzorstva, upravne izvršbe urbanistične inšpekcije MUIS Ljubljana (Mali Vrhek) sta bila razlog, da je državni zbor P° hitrem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki je v veljavi od 10. aprila 1993 dalje. Dosedanja zakonska ureditev na tem področju ni bila ustrezna, namesto kršilcev zakonodaje pa Občinski IS je na seji 31. marca sprejel osnutek odloka, s katerim bomo tudi v naši občini začeli uvajati ločeno zbiranje odpadkov na izvoru njihovega nastajanja. Tako zbiranje odpadkov, kot ga imamo sedaj, je sicer najpreprostejši način, vendar pa občanov ne spodbuja k višjim oblikam ravnanja z odpadki. Zato so vsi nadaljnji postopki ločevanja in nadaljnje predelave odpadkov ekonomsko manj zanimivi in pogosto neizvedljivi. Vse večje količine odpadkov pa zahtevajo za odlaganje zelo velike površine, da ne omenjamo negativnih učinkov takih odlagališč na okolje. Novi sistem bo temeljil na ločenem zbiranju bioloških odpadkov, stekla, papirja in drugih odpadkov. Biomaso bodo potem odvažali na zato določen prostor za kompostiranje. Ta je predviden pri sedanji prekladalno-sor- tirni postaji v Suhadolah. Kompost bo take kakovosti, da ga bo mogoče uporabiti v kmetijstvu in vrtnarstvu. Zbrani papir, steklo in kovinske odpadke pa bodo prevzemali predelovalci kot sekundarno surovino. Povedati je treba tudi, da bo odlok predpisal tak način ravnanja z odpadki za območje celotne kamniške občine. Izvršni svet bo v kratkem objavil javni razpis za pridobitev najugodnejše ponudbe za gradnjo bencinske črpalke s spremljajočimi dejavnostmi v obrtno-poslov-ni coni ob kamniški obvoznici. Po informaciji, ki jo je pripravil Zavod za urbanistično načrtovanje, je za možno gradnjo črpalk na območju občine prednostno opredeljenih deset mikrolokacij, ob tem pa še sedem sekundarnih lokacij, kjer bi bile možne črpalke za lokalne potrebe prebival- cev, zlasti v odročnejših predelih. Za izvedbo razpisa je IS imenoval petčlansko komisijo, ki jo vodi predsednik IS. Kot kaže, bo možnih investitorjev za gradnjo črpalke ob obvoznici kar precej. Od 1. aprila dalje bodo najemniki občinskih stanovanj plačali za 4% višje najemnine. Za prav toliko odstotkov pa se bodo najemnine povečale konec aprila, konec maja in konec junija, dokler velja republiška uredba o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev in stanovanjskih najemnin za neprofitna stanovanja. • Izvršni svet je soglašal z zamenjavo dela parcel, ki jo ima na voljo osnovna šola na Duplici, in parcelo na istem območju, ki je last SGP Graditelj Kamnik. Ker je šolsko zemljišče nekoliko večje, bo razliko plačal Graditelj na podlagi uradne cenitve. To zamenjavo je predlagal Graditelj, ki zemljišče potrebuje za gradnjo cerkve, podzemnih garaž, ploščadi in trafike. Seveda pa je šola zahtevala, da bodo ob dovozni cesti zgradili protihrupno oz. varnostno ograjo in da bodo uredili tudi okolico šole. F. S. f° bili za stanje na tem področju kr»vi inšpektorji, kar ste lahko razbrali iz prenekaterih člankov, objavljenih tudi v Kamniškem °bčanu. Spremembe in dopolnitve zakona to področje postavljajo, po p^ih ocenah, na pravo mesto, in ker zadevajo precejšnje število občanov, vas bomo o no-v°stih s področja urejanja prostora podrobneje seznanili. Za zače-tek le nekateri poudarki spre-memb in dopolnitev zakona. J. Izenačujejo se črnogradite-ne glede na to, ali so gradili in grade na zazidljivem ali nezazid-'Jivem zemljišču. Omogoča se takojšnja odstranitev nedovoljenega posega v prostor. .2- Zaradi izmikanja pri vroča-nJu odločb urbanistične inšpekcije določa Zakon, da se odločba lahko vroči tudi posredno (družinskim članom, na delovnem mestu) na lokaciji nedovoljenega Posega v prostor, na nedeljo, dr- žavni c praznike, ponoči. 3. Ukinja se možnost dejanske »legalizacije« nezakonitih posegov v prostor (priključitev na komunalne objekte in naprave, dodelitev hišne številke, vpisi v zemljiški knjigi, katastru, uporaba ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti, promet z nedovoljenimi objekti, z zemljišči, sklepanje pogodb, odmera davkov). Uvaja se zastavna pravica za zavarovanje plačil na nepremičninah zavezancev. 4. Učinkovitost kaznovalne politike bo poleg denarnih kazni (posameznik - najmanj 20.000 SIT, obrtnik najmanj 100.000 SIT, pravna oseba - najmanj 1.000.000 SIT, odgovorna oseba, tudi državnega organa - najmanj 30.000 SIT) zagotavljal varstveni ukrep odvzema predmetov (materiali, orodje, naprave...) in odvzem premoženjske koristi. 5. Odlog izvršljive odločbe o odstranitvi objekta je mogoč: - če investitor zaprosi za odlog prisilne izvršbe, - če bo vplačal depozit v višini 2.500 SIT za m2 bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar ne manj kot 150.000 SIT, - če po 10. 4. 1993 ne bo nadaljeval z nedovoljenim poseganjem v prostor. Nadaljevanje prihodnjič. Načelnik inšpektorata STANE ZARNIK, iur. Ob 70. letnici prvega prvomajskega srečanja Praznična prireditev v Kamniški Bistrici Ob letošnjih državnih praznikih: 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, je predsedstvo občinske skupščine Kamnik na pobudo občinskega odbora ZB NOV Kamnik prevzelo pokroviteljstvo in organizacijo prireditev v njihovo počastitev. Tako je na seji 6. aprila predsedstvo imenovalo poseben organizacijski odbor za organizacijo srečanja občanov v Kamniški Bistrici. To srečanje bo letos jubilejno, saj poteka že od leta 1923, ko so se v počastitev delavskega praznika tod prvič zbrali Kamničani. Letošnje srečanje se bo začelo 1. maja ob 11. uri na prireditvenem prostoru pri Jurju v Kamniški Bistrici. Udeležencem bo spregovoril Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine in poslanec državnega zbora. V kulturnem programu pa bosta že po tradiciji sodelovala mešani pevski zbor Solidarnost in Kamniška mestna godba, ki bo pred tem ob 9. uri prebudila Kamničane s promenadnim koncertom na Titovem trgu. Zabavni del prireditve bo potekal v organizaciji Marjana Jeraja, ki sedaj vodi Piknik center pri Juriu. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Marela—In-ternacional. Organizator bo poskrbel tudi za nekaj večjih šotorov, ki bodo nudili zavetje udeležencem ob morebitnem slabem vremenu. Na predvečer praznika dneva upora proti okupatorju bo kamniška pihalna godba pod vodstvom Francija Lipičnika ob 20. uri na Titovem trgu v Kamniku pripravila slavnostni promenadni koncert. Prireditelji pričakujejo na vseh prireditvah čim večjo udeležbo občanov. „ OB 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, IN 1. MAJU - PRAZNIKU DELA, ISKRENE ČESTITKE VSEM OBČANOM PREDSEDSTVO IN IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK TRADICIONALNA VRTNARSKA RAZSTAVA V ARBORETUMU VOLČJI POTOK OD 30. APRILA DO 4. MAJA in VRTNARSKI SEJEM OD 24. APRILA DO 4. MAJA Vabljeni! k£čna KOČNA KAMNIK, d. d. ČESTITAMO OB PRAZNIKU Vabimo vas v naše trgovine, ki vas pričakujejo z ugodnimi cenami in pestro založenostjo. Okrogla miza S^e Itnlturii fflm^frmtt JjCttm s piše z veliko začetnico? Glede na to, da se mnoga amaterska kultura društva že srečujejo z eksistenčnimi problemi, ki ogrožajo njihov obstoj, da v Kamniku nimamo kulturnega doma niti približno ustrezne dvorane, ki bi omogočala zahtevnejše prireditve, da je občinski proračun namenil tej neprofitni, a nujni človekovi dejavno-' sti celo manj sredstev kot v lanskem letu — menim, da je pravi trenutek za pogovor o tej temi. Vabilu na »okroglo mizo« pa so se odzvali le nekateri: Saša Kos, v. d. ravnateljice knjižnice, Biserka Močnik, svetovlka za kulturo, Tone Ftičar, sekretar občinske ZKO, Božo Matičič, predsednik ZKO, Janez Andrejašič, član IS za področje družbenih dejavnosti, Bojan Schlegl iz Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Kranj, Tomaž Schlegl, vodja projektne skupine za obnovo kina Dom, Dušan Lipovec, akademski slikar in likovni kritik, ter Andrej Rifel-Felan in Iztok Čebašek, pisca poezije in predstavnika mlade generacije. Zal se pogovora niso udeležili drugi vabljeni, od katerih so navzoči, kot se je kasneje izkazalo, najbolj pogrešali direktorico kamniškega muzeja gospo Mirimo Zupančič. Povzetek pogovora bomo objavili v tej in prihodnji številki našega časopisa! Niti v Kamniku niti v republiki še nismo dosegli, da bi kultura iz proračuna dobila tisti želeni odstotek in pol. Še vedno ni pripravljen kulturni nacionalni program, manjka pa nam tudi operativna zakonodaja, ki bi določala status društev in kulturnih delavcev. Zato sprašujem, če zmanjšanje sredstev pomeni tudi okrnitev kulturnih dejavnosti ali pa bo morda z boljšo organiziranostjo le moč doseči uspehe, podobne lanskim? B. Močnik: Realno so sredstva, namenjena kulturi, res manjša, kar pa ni značilno le za področje kulture, ampak so se proračunski deleži skrčili tudi za nekatere druge dejavnosti. Zato bomo večjo pozornost namenili živi dejavnosti v Matični knjižnici in v društvih, manj pa varovanju in sanaciji nepremičnin in kulturne dediščine ter muzejsko-galerijski dejavnosti, saj se le-ta financira tudi iz republiškega proračuna. S. Kos: Ker je bila omenjena knjižnica, bi želela povedati, da bomo dobili 23% manj sredstev za celotno dejavnost. Kljub temu naše dejavnosti ne bomo bistveno okrnili, saj bomo del primanjkljaja pokrili s sponzorskimi uslugami. Menim pa, da mora občina zagotoviti vsaj sredstva za sprotno nabavo novega knjižnega gradiva, kar je nujno, glede na to, da se je izposoja v zadnjem letu dvignila od 70.000 na 170.000 izposojenih knjig. Kako pa ste v ZKO zadovoljni z razporeditvijo proračunskih sredstev in kakšna bo vaša dejavnost v letošnjem letu? T. Ftičan: Lanskih 105 prireditev v okviru naše organizacije bo letos ob 26-odstotni nominalni vrednosti, glede na lanski znesek, nemogoče ponoviti. Zato si postavljamo vprašanje, ali večjo pozornost posvetiti domači ljubiteljski ali posredniški in agencijski dejavnosti, ki je bila doslej komplementarna tistemu, kar smo pridelali doma. Odgovor se ponuja sam, saj se nam prav slednji program ob sredstvih, ki so na voljo, sesipa. B. Močnik: Iz tega izhaja, da bo končno potrebno pristopiti k načrtovanju naših dejavnosti, ki bi morale biti med seboj tesno povezane in usklajene, ne pa, da sleherna kulturna ustanova v Kamniku vleče Koledar občinskih DATUM KRAJ PRIREDITEV INFORMACIJE 22.4. ARBO-RETUM VOLČJI POTOK 25.4. ARBORETUM 24.4.-4.5. ARBORETUM 27.4. ARBO-RETUM 26.4.-6.5. ARBORETUM 26.4. KAMNIK 30.4. KAMNIŠKA BISTRICA 30.4./1.5.STARI GRAD 1. MAJ KAMNIŠKA BISTRICA 1.-3.5. BELA-KAMNIŠKA BISTRICA PREDSTAVITEV SPOMINSKIH KOVANCEV Z MOTIVI SKULPTUR AKADEMSKEGA KIPARJA JANEZA BOLJKE KONCERT MENGEŠKE GODBE ob 16. uri RAZSTAVA TULIPANOV IN CVETNIH ARANŽMAJEV NA VODI KONCERT DOMŽALSKE GODBE ob 16.uri RAZSTAVA DEL AKADEMSKEGA KIPARJA DRAGA TRŠARJA-NA VODI KONCERT KAMNIŠKE GODBE NA TITOVEM TRGU ob 19. uri KRESOVANJE ob 21. uri na velikem parkirišču sp. postaje žičnice PRVOMAJSKO RAJANJE BREZ MEJA začetek ob 20. uri PRVOMAJSKI PIKNIK, začetek ob 11. uri (PIKNIK »PRI JURJU«) MLADINSKI TABOR 6.5. ARBO-RETUM 9.5. ARBO-RETUM 9.5. NASKOK NA BLEGOŠ 13.5. ARBO-RETUM KONCERT KAMNIŠKE GODBE ob 16. uri KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE KAMNIK ob 16.uri PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK tel.: 831-345 KONCERTUČENCEV GLASBENE ŠOLE KAMNIK ob 16. uri ARBORETUM, tel.: 812-345 ARBORETUM, tel.: 812-345 ARBORETUM, tel.: 812-345 ARBORETUM, tel.:812-345 ARBORETUM, tel.: 812-345 ZVEZA KULTURNIH ORGANIZ. KAMNIK, tel.: 831-612 GOSTIŠČE POD ŽIČNICO g. Drobnič in g. Štritor tel.: 825-566 GOSTIŠČE STARI GRAD tel.: 831-531 OBČINA KAMNIK, tel.:831-511 »PRI JURJU«, tel.: 714-667 PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK tel.: 831-345 ARBORETUM tel.: 812-345 ARBORETUM tel. 812-345 ARBORETUM tel.: 812-345 na svojo stran, kot je večkrat občutiti. I. Čebašek: Ko se omenjajo proračunska sredstva, neprestano govorimo o odstotkih, ne pove pa se, koliko gre za osebne dohodke zaposlenih, koliko za vzdrževanja in koliko za živo kulturo? B. Močnik: Vsi ti podatki so že bili na voljo v občinskem poročevalcu in v Uradnem listu, lahko pa povem, da imamo na področju kulture deset zaposlenih, ki bodo za osebne dohodke od 37 milijonov (celotna proračunska vsota) porabili približno polovico. Vsi precej govorimo o kulturi, njeni izvirnosti in identiteti, ki pooseblja naš narod. Zaradi svoje velike vloge mora biti odvisna od trga in države. Ali slednja dovolj podpira njen razvoj in ali omogoča zasebnemu kapitalu najugodnejše možnosti za vlaganje vanjo (davčne olajšave)? J. Andrijašič: IS razmišlja o nekaterih postopkih za izboljšanje položaja v kulturi tudi s podeljevanjem različnih koncesij, s pomočjo katerih bi določene ljudi pritegnili k sodelovanju. Menim pa, da bo zaradi manjšega zanimanja in tveganega vlaganja vanjo kultura bolj pri koncu zanimanja. Drugače pa mora te probleme zaenkrat še reševati država, čeprav je zakonodaja še v povojih in kot taka sploh še ni predvidena za dnevni red v državnem zboru. Manj denarja pomeni tudi manj možnosti za mlade ustvarjalce, ki so v Kamniku kar precej dejavni, saj menda pripravljajo tudi izdajo zbornika. Kje torej mladi v amaterski kulturi vidite svoje mesto? A. Rifel: Opažam, da zadnje čase mladi nimajo večjih možnosti izražanja prek javnih občil, kot je bilo nekoč mogoče v biltenu Tcm-pora Mutantur. Zato podpiram idejo o izdaji leposlovne publikacije. Pa so možnosti zanjo? T. Ftičar: Možnosti seveda so, vendar ideje o literarnem almanahu v zadnjih šestih letih nismo mogli udejaniti iz preprostega razloga, ker nismo uspeli najti niti enega človeka, ki bi bil pripravljen sodelovati. Zato bom izredno vesel, če nam bo to mogoče uspelo po poti javnega razpisa. I. Čebašek: Če lahko najprej odgovorim na prejšnje vprašanje. Mi mladi, govorim zase in za prijatelje, bomo podpirali in razvijali umetnost, zato nam je vseeno, če pojem kulture izgine, saj vsaka kulturiza-cija na področju Kamnika, pa tudi širše, prej ali slej pripelje do gasilske veselice. » Kar se pa tiče naših predhodnikov in biltena Tempora Mutantur, bi pa povedal, da nas stvar v taki obliki ne zanima, saj nekje v pro- storih Malešcve galerije še vedno leži vsaj dvestdpetdeset neprodanih izvodov. Pripravljamo pa revijo, ki ne bo omejena le na kamniško občino, ampak bodo v njej s proznimi teksti, poezijo in drugimi prispevki o umetnosti sodelovali tudi avtorji iz Domžal, Mengša itn. Nanvje namreč dovolj ksenofobične zaprtosti vase, želimo delati svobodno in brez omejitev, zato ne pričakujemo nobene pomoči, ne bomo pa je zavrnili, niti odrekli ponujenega sodelovanja. B. Matičič: ZKO še nikomur ni odrekla pomoč, če je zaprosil zanjo, vendar pa postavljamo določene pogoje, kol so" jesen program in kvaliteten material, ki mora seveda priti tudi do nas. Mi smo že lansko leto v naš program založniške dejavnosti zapisali tudi izdajo zbornika nove kamniške literature, vendar ta zaradi pomanjkanja interesa ni izšel, zato enake možnosti ponujamo tudi letos. D. Lipovec: Moralno podpiram mlado generacijo, hkrati pa bi želel opdreti temo o preveliki zaprtosti Muzeja in- Kulturnega centra. (nadaljevanje prihodnjič) MATIC ROMŠAK Obisk župana Ennigerloha V času med 7. in 13. aprilom se je mudil na obisku v Kamniku gospod Ludwig Becker s soprogo. Gospod Becker je župan mesta Ennigerloh, ki leži v Vestffa-liji v severni Nemčiji. V mestni hiši v Ennigerlohu se je v septembru leta 1992 predstavila skupina kamniških likovnikov z razstavo na temo Kamniški likovni trenutek. Ob likovnikih so na posebnem slovenskem večeru sodelovali tudi kamniška foklora, glasbeniki in šahisti. Obisk Kamničanov je naletel na topel sprejem. Naš obisk je bil nadaljevanje stikov z likovnim društvom Artig Creativ, ki je razstavljalo v Kamniku že leta 1990. S strani prebivalcev mesta Ennigerloh je prišla pobuda, da bi mesti Kamnik in Ennigerloh tesneje sodelovali na kulturnem turističnem, pa tudi na gospodarskem področju. S tem namenom nas je obiskal tudi gospod Becker in se o globlji povezavi pogovarjal s predsednikom Skupščine občine Kamnik gospodom Maksimiljanom Lavrincem in predsednikom Izvršnega sveta gospodom Mihom Novakom. Svetovalka za turizem MARTA JANEŽIČ Kamniška telefonija Kazenska prijava zoper odgovorne Komisija občanov občine Kamnik za preveritev poslovanja pri izgradnji telefonskega omrežja v občini Kamnik (v nadaljevanju Komisija) se je po 15. mesečnih aktivnostih v boju za pravilen obračun telefonskih priključkov pri izgradnji telefonskega sistema v občini Kamnik odločila, da zaključi svoje delo z nesporno ugotovitvijo, da so odgovorne osebe pri Skladu stavbnih zemljišč občine Kamnik (v nadaljevanju Sklad), pri Stanovanjsko komunalnem gospodarstvu Kamnik (v nadaljevanju SKG) ter PTT Ljubljana skušale na nezakonit način zaračunati višjo vrednost telefonskega priključka, kot to izkazuje investicijsko tehnična dokumentacija, ki je bila Komisiji dana na voljo. Glavni elementi nepravilnega izračuna vrednosti priključka so: 1. Celotni investicijski strošek sistema omrežja za KKO in RNO skuša še vedno Sklad, kljub večkratnim opozorilom Komisije, ob pomoči SKG Kamnik in nekaterih političnih veljakov v občini, obremeniti samo na 4200 naročnikov, ob tem da je bilo do sedaj prodanih nekaj manj kot 4000 priključkov, celoten sistem pa omogoča 7928 priključkov. Tako bi se z nadaljnjo prodajo priključkov omogočila PTT SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINE KAMNIK POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER V KAMNIKU V okviru programa pospeševanja podjetništva in obrti v Kamniku bo v maju pričel z delovanjem Poslovno-informacij-ski center, ki bo deloval vsak ponedeljek, torek ih četrtek od 10.-15. ure v prostorih Obrtne zbornice Kamnik na Kolodvorski 4 v Kamniku. Namenjen je podjetnikom in obrtnikom, imetnikom popoldanske obrti in vsem občanom, ki bi želeli pričeti s to dejavnostjo. Strokovni svetovalki z občine in Obrtne zbornice bosta brezplačno nudili strokovne nasvete s področja malega gospodarstva, poslovne informacije o ponudbah in povpraševanju, poslovnih prireditvah in drugih aktivnostih s področja podjetništva in obrti. Interesenti bodo prejeli tudi informacije o možnostih in pogojih za pridobivanja različnih kreditov in izrabe pomoči o samoza poslova nju. Prav tako bodo tudi sami s pomočjo informacijskega sistema ponudili ali povprašali po izdelkih in storitvah doma in v tujini. Preko pospeševalne mreže za malo gospodarstvo, ki jo vodi Center za pospeševanje malega gospodarstva pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, pa bodo lahko navezali stike z drugimi partnerji v mreži, iskali strokovno pomoč in se vključevali v različne projekte in programe domače in tuje tehnične pomoči. V Centru bodo na voljo tudi podatki o možnostih specializiranega izobraževanja v podjetništvu in obrti, promocijskih in sejemskih prireditvah v občini, državi in tujini. Pričakujemo tudi predloge, pripombe in prispevke vseh, ki se želijo vključiti v malo gospodarstvo. Slovesno odprtje Poslovno-informacijskega centra za malo gospodarstvo bo b torek, 4. maja, ob 12. uri v prostorih Obrtne zbornice Kamnik na Kolodvorski 4. Podjetnike, obrtnike in občane Kamnika vabimo k sodelovanju. Svet občine kamnik, področje za podjetništvo, obrt in turizem Obrtna zbornica Kamnik Ljubljana protipravna korist, saj bi vse stroške sistema plačalo že 4200 naročnikov, kar vse bi bilo na škodo dosedanjim pogodbenim naročnikom oziroma v škodo še drugim virom investicije, ki so se združevali v okviru Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik. 2. Z nepravilnim ovrednotenjem delnih plačil naročnikov se je skušala pridobiti gmotna korist v vrednosti ca 9% vrednosti priključka, kar je Sklad tudi že javno priznal, do danes pa obračuna še ni popravil, tako da ta še vedno ostaja evidentiran V škodo naročnikov. 3. Brez soglasja pogodbenih naročnikov telefonskega priključka je Sklad sofinanciral izgradnjo PTT objekta na Bakov-niku, ki služi telefoniji le s približno 15% svoje vrednosti, vse drugo služi poslovanju PTT Ljubljana kot poslovnemu objektu. 4. Sklad, pa tudi SKG, ki je do sedaj vodil pretežno vso izgradnjo stanovanjskih sotesk v usmerjeni gradnji, nista pripravljena upoštevati delnega stroška financiranja omrežja telefonije, plačanega s ceno m2 stanovanja. 5. Sklad je ob »strokovni« podpori SKG plačal za izkop sistema približno 30% več stroškov, kot so bili dejansko ugotovljeni, ker je priznal višjo povprečno kategorijo izkopa (IV.) kot je bila dejansko ugotovljena, in to zopet na škodo pogodbenih naročnikov telefonskih priključkov, kot tudi v škodo drugih virov sofinanciranja. Ob omenjenem pa smatramo, da moramo seznaniti pogodbene naročnike telefonskih priključkov še s tem, da je v novembru 1992 predsednik Skupščine občine Kamnik Maksimiljan'Lavrinc prevzel iniciativo za reševanje spornih zadev s PTT Ljubljana. Tako je bil 3. decembra 1992 organiziran razgovor na PTT Ljubljana, kjer je Komisija jasno povedala svoje stališče, da ne bo dovolila anomalij v škodo naročnikov. Do danes komisija še ni bila seznanjena z uradnim stališčem PTT Ljubljana do izrečenih zahtev lokalnih interesov (ing. Turenšek z SKG Kamnik si je celo dovolil prepovedati izročiti Komisiji zapisnik tega razgovora). Tako je prišla Komisija do spoznanja, da skušajo nadaljnja pogajanja s PTT Ljubljana peljati še nadalje v stilu - »naročnik plačaj in bodi tiho!« Zato se je Komisija odločila, da poda kazensko prijavo zoper odgovorne osebe in organizacije pri izgradnji telefonskega omrežja v občini, ki so delovali v okviru Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik, SKG Kamnik in PTT Ljubljana, saj bo le tako lahko z uporabo skrajnih pravnih sredstev možno zaščititi interese pogodbenih naročnikov ter drugih lokalnih sofinancerjev omrežja. Za Komisijo: Pedsednik MIRKO STRMSF.K, dipl. gr. ing. OBVESTILO Tudi v letošnjem letu bomo organizirali TEHNIČNE PREGLEDE ZA TRAKTORJE in motorna kolesa na terenu, in sicer po naslednjem vrstnem redu: MOTNIK (pri Gasilskem domu) 4. maja od 9. do 11. ure; LAZE (pri Kulturnem domu) 4. maja od 12. do 16. ure; KOMENDA (pri kmetijski zadrugi) 11. maja od 10. do 17. ure; KAMNIK (pri mehanični delavnici KAM - BUS-a (nasproti Bevca) 18. maja od 10. do 17. ure. Glede na to, da vedno večji promet povzroča precejšnje družbene probleme, prometna varnost pa je že zaskrbljujoča, zahteva večja prizadevanja na vseh področjih, še zlasti pa, da se v promet vključimo le s tehnično brezhibnimi vozili, saj vsak po svoje lahko prispevamo k večji varnosti na cesti; prav zato vas pričakujemo v velikem številu. Tehnične preglede bo opravila pooblaščena organizacija za tehnične preglede, to je Ljubljanski potniški promet. S seboj prinesite: - prometno dovoljenje, če je traktor že evidentiran oziroma motorno kolo že registrirano; - račun, carinsko deklaracijo, če bo traktor prvič evidentiran; - osebno izkaznico. Vse lastnike traktorjev tudi obveščamo, da imamo na Sekretariatu za notranje zadeve že slovenske registrske tablice za traktorje, ki jih boste lahko zamenjali tudi na dan tehničnega pregleda, in sicer od 8. do 14. ure v prostorih Občine Kamnik. Jugoslovanske tablice so v veljavi le do 25. junija 1994, zato tehnični pregled izrabite za zamenjavo tablic. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Iz krajevnih skupnosti V podjetju Enigma V Mekinjah delajo po programu Za brezskrben dan in mirno noč V krajevni skupnosti Mekinje dosledno rešujejo naloge, ki so Jih sprejeli ob referendumskem odločanju za krajevni samoprispevek. Naj spomnimo, da so se krajani pred dvema letoma odlomili za 2-odstotni samoprispevek. Zbrana sredstva so osnovnega Pomena pri reševanju načrtovanih nalog in solidna osnova pri iskanju dodatnih sredstev. Predsednica sveta KS ga. Marija Re-ba z zadovoljstvom ugotavlja, da uspehe dosegajo v dobršni meri zato, ker večji del krajanov vsestransko sodeluje z organi sveta KS in so pripravljeni še dodatno finančno podpreti konkretne Projekte. V petek, 9. aprila, so se sestali člani sveta in člani gradbenega odbora za postavitev mrliške vežice, ki bo namenjena umrlim iz KS Mekinje in KS Godič (del). Na tem sestanku sta bila prisotna tudi predsednik gradbenega odbora Franc Sušnik in ing. arh. Boris Ulčar, ki načrtuje mrliško vežico. Sestali so se na zemljišču, kjer naj bi gradili mrliško vežico, t. j. za samostanskim obzidjem. Dilem, kje graditi objekt, je bilo veliko, je povedala predsednica sveta. Po vsestranskem preudarku so se odločili. Sklenili so pogodbo z župniščem za 3103 m2 zemlje in jih tudi že plačali. Dokumentacija za izgradnjo je že v postopku. Z začetnimi deli ka-nijo začeti v maju. Predračunska vrednost znaša 17 milijonov SIT. Sredstva KS so preskromna, zato bodo krajani prispevali še dodatna sredstva, in sicer za domačijo 2 članov po 300 DEM in še dodatno za največ dva člana po 100 DEM (za 1 člana), kjer je družina številčnejša. Možnost plačila je tudi v obrokih. Vsi člani gradbenega odbora in drugi, ki sodelujejo v tej akciji, opravljajo to delo prostovljno in brezplačno. Do sedaj imajo podpisanih že več kot 40 odstotkov pogodb. Računajo, če ne bo večjih zapletov, bodo objekt v letošnjem letu zgradili do strehe. Kolikor bo zbranih dovolj sredstev, bi z ^gradnjo zaključili spomladi Zakaj ste sklicali razgovor na terenu? Za KS Mekinje je zgraditev mrliške vežice izredno pomembna in prednostna naloga. Na kraju samem se lahko pogovorimo ° vseh tehničnih in drugih vprašanjih. Tega ni mogoče storiti v Pisarni. Poglejte, kako vneto razprav-'Jajo člani sveta in gradbenega °dbora. Arhitekt razlaga zamisli ln opozarja na specifičnost gradnje, poudarja predsednica sveta KS. - Na razgovor je prišlo kakšnih članov obeh organov, kar ka-**i da se člani sveta in grad. odbora zavedajo odgovornosti. Menimo, da bi bil marsikateri Problem kje drugje lažje rešljiv, če bi uporabljali take ali podobne oblike vključevanja članov sveta KS. Katere pa so še naloge, ki jih bo reševal svet KS Mekinje? Ko bomo zgradili mrliško vežico, bo potrebno razširiti in deloma obnoviti še pokopališče, obnoviti samostansko obzidje in še marsikaj drugega. Za to denarja še ni. Odločitev, komu bodo zaupali upravljanje z mrliško vežico, bodo sprejeli na zboru krajanov po zaključku gradnje. Zaradi varnosti otrok in drugih krajanov imajo v načrtu graditev pločnika od šole do Zduše. To je prav tako zajeten projekt, vreden ca. 16 milijonov SIT. Na tem odseku ceste je bilo že več prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom. Dokončno so uredili problem Osranca - hudourniškega potoka. Voda bo sedaj tekla po ceveh, po vrhu pa bodo zgradili cesto. Sredstva za ureditev hudournika je prispeval PUH, za ureditvena dela pa tudi KS; rešiti želijo še cestno povezavo z Jera-novim. Pri tem upajo, da jim bo priskočil na pomoč tudi sklad za urejanje stavbnih zemljišč. Zelo pomembno bo urediti še križišče Cankarjeve ceste s Cesto treh talcev. Za izgradnjo kanalizacije Zdu-ša-Jeranovo-Podjelša imajo že izdelan načrt. Z gradnjo bodo začeli, ko bodo zbrali denar. V načrtu del je še več drugih akcij, ki jih bodo skušali opraviti postopoma v okviru finančnih možnosti. V tej krajevni skupnosti krajani plačujejo krajevni samoprispevek, zato se nadejajo, da bodo deležni tudi dodatnih sredstev iz drugih virov v občinskem merilu. Ali se svet KS Mekinje ukvarja izključno le s komunalnimi in podobnimi problemi? Nikakor ne, pravi predsednica ga. Marija Reba. Naša KS skrbi tudi za kulturno in družabno življenje krajanov. Pripravili smo že več odmevnih srečanj, ki se jih ljudje radi udeležujejo. Tu se bolje seznanjajo med seboj, in marsikateri problem postane lažje rešljiv, pripravljenost krajanov za sodelovanje pa se veča. Ugotavljamo, da so ljudje pripravljeni dodatno sodelovati tudi z lastnimi sredstvi, če jim zadeve dovolj prepričljivo in nazorno razložimo. Takoj po našem razgovoru se je predsednica priključila skupini, ki je vneto razpravljala o graditvi mrliške vežice. Tudi sama bo povedala svoje zamisli in predloge. Iz skupnega dogovora bodo prav gotovo sprejeli take odločitve, ki bodo najučinkovitejše. Zagnanost, ki je opazna pri članih sveta KS, pa že skoraj zagotavlja, da bodo uspeli uresničiti vrsto zahtevnih in za to krajevno skupnost pomembnih nalog. STANE SIMŠIČ Prizadevanja za ureditev položaja kmetov Kmetijstvo kot element stabilnosti države Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Kamnik podpiramo zahteve kmetov, ki si prizadevajo vzpostaviti takšen Položaj kmetijstva v državi, da bo le-to dolgoročno element stabilnosti države. Opozarjamo vlado Republike Slovenije, naj upošteva specifičen razvoj slovenske družbe, pokrajine in s tem tudi kmetijstva v zadnjih desetletjih. Nesprejemljivo je slepo posnemanje modelov organizacije kmetijstva s področij, ki so imela popolnoma drugačne zgodovinsko razvojno pot od naše! Nesprejemljivo je, da se z grobim liberalnotržnim pristopom skuša usmerjati razvoj te panoge v smer, ki jo želi vlada. Opozarjamo vlado Republike Slovenije, da kmetijstvo nikjer v svetu ni enostavno prepuščamo tržnim dogajanjem; ne dovolj premišljena politika vlade pa bo v tej panogi sprožila Popolnoma nezaželene in nepopravljive posledice. Zahtevamo, da vlada Republike Slovenije v najkrajšem •nožnem času izdela in prične z realizacijo strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji, do takrat pa zagotovi obstoj panoge. Triletne izkušnje in poslovne reference postavljajo podjetje ENIGMA v sam vrh slovenskih varnostnih služb. Sodelujejo tudi s policijo, od katerih so v preteklem letu prejeli bronasti znak za zasluge pri zagotavljanju varnosti. ENIGMA se ukvarja z vsemi oblikami varovanja premoženja, od fizičnega in tehničnega varovanja do spremstva denarja in dragocenosti, skrbijo pa tudi za ustrezno izobraževanje varnostnikov. Fizično in tehnično varovanje Pri fizičnem varovanju so uniformirani, oboroženi in ustrezno izobraženi varnostniki prisotni na objektu, ki ga varujejo, tehnično varovanje pa je oblika, ki se je v Sloveniji razvila šele v zadnjih letih. To pomeni, da je potrebno varovani objekt opremiti s tehničnimi napravami - alarmnim sistemom, ki ga preko modema (aparata za vzpostavljanje stika) povežejo z dežurnim centrom v Črnučah. Ta beleži vsa nenačrtovana dogajanja in spremembe, ki potekajo na varovanem objektu. Od sprožitve signala pa do intervencije pooblaščene ekipe, po zagotovilih direktorja Vojteha Burkelca, preteče od tri do deset minut časa. Ti intervali veljajo predvsem za ljubljansko območje, medtem ko je na območju Domžal, Mengša in Kamnika intervencijski čas za nekaj minut daljši, saj tržišče šele širijo, .dežurne ekipe pa oblikujejo v skladu s potrebami, je še povedal. Vse ekipe so preko radijske zveze povezane s centrom, v na-slednjh mesecih pa bo komunikacija še izboljšana, saj bodo z re-petitorskim prenosom omogočili tudi neposredno komuniciranje med posameznimi skupinami. Spremstvo denarja Varnostniki ENIGME so usposobljeni za spremstvo denarja in drugih dragocenosti, ki ga prvenstveno opravljajo za državne institucije, kot so pošta, SD in banke. To spremstvo poteka za sto odjemnih mest na dan. Ker je to dejavnost, ki je vezana na živo delo, poteka dnevno le od jutranjih do večernih ur, za druge dejavnosti pa so varnostniki na voljo vseh 24 ur. Zanimivo je to, da podjetje vse svoje prevoze zavaruje, tako da prevzema popolno materialno odgovornost za denar in dragocenosti, ki jih varuje. V skladu s potrebami je zagotovljena tudi telesnovarnostna služba v političnih in gospodarskih krogih, usposobljeni so za protipožarne intervencije, zadnja oblika dejavnosti pa je varovanje v trgovinah. Sedem odkritih storilcev v sedmih vlomih Glede na razmere in naraščanje kriminalitete tehnično varovanje ni izključno interes podjetij, ampak se zanj odloča tudi vse več zasebnikov. Da je ENIGMA uspešno podjetje, dokazuje tudi podatek, da so v vseh obravnavanih vlomih prišli do rezultata - odkritja storilca. Kako torej ENIGMA zaščiti premoženje in kakšen je okvirni strošek zaščite? Stranka mora najprej kupiti alarmno napravo, lahko tudi z njihovo pomočjo, ki jo nato povežejo z operativnim dežurnim centrom; s plačilom letnega ali mesečnega pavšalnega zneska pa si najemnik zagotovi še reden nadzor objekta in intervencije ob vsakem sproženem signalu. Mesečna cena varovanja manjših poslovnih objektov je od 150 DEM dalje, za stanovanjske objekte pa 100 DEM ali 1000 DEM letno. Večji strošek je še centrala, ki preko modema prenese signal v dežurni center in stane okoli 1200 DEM, senzorji in druga nadgradnja za manjši sistem pa še 800 DEM. Vsi zainteresirani iz kamniške in domžalske občine lahko pokličejo po tel. 817-625 (Mira Mikliča, vodja PE Domžale) ali 371-030 (dežurni center, Žorgova 38, Lj. Črnuče), kjer bodo dobili vse potrebne informacije, je direktor sklenil pogovor. M.R. Dopisujte v Kamniški občan Delegatska vprašanja in pobude Ukrepi zoper hrup v mestnem jedru Lastništvo in vzdrževanje CATV Kakšna je dovoljena hrupnost v gostinskih lokalih in od katere ure velja nočna tišina, je vprašala delegatka Marjeta Humar. Zanimalo jo je tudi, kako postopati s takšnimi kršitelji nočnega miru. Pristavila je tudi, da nekatere ozke ulice v središču mesta zaradi nepravilnega parkiranja občasno sploh niso prevozne. Policijska postaja Kamnik v svojem odgovoru na to vprašanje pravi, da varstvo pred hrupom urejata zlasti dva zakona, in sicer Zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivanem okolju in Zakon o prekrških zoper javni red in mir, pa tudi nekateri občinski odloki. Po teh predpisih se zvočne naprave na javnih mestih lahko uporabljajo le z ustreznim dovoljenjem, in to tako, da ne motijo okolice. Naprav za meritve hrupa pa policijska postaja nima, in jih nikoli tudi ni imela. Zadeve meritve opravljajo za to usposobljene organizacije. Po zakonu velja nočna tišina od 22. ure dalje. Občinski upravni organ lahko omeji ali prepove uporabo naprav, ki povzročajo hrup, ne glede na dnevni čas. Policijska postaja zoper kršitelje ukrepa, tako da jih predlaga v postopek sodniku za prekrške. Tako je ukrepala tudi zoper voznike z neprimernimi dušilci zvoka. Po mnenju policijske postaje je bilo lani obvestil o kršitvah v gostišču Marjanca, na katero se je tudi nanašal del vprašanja, malo. Navedeni prekrški so se dogajali predvsem v poletnih mesecih in so tudi značilni zanje. Zanimiv jc vsekakor tudi tisti del odgovora policijske postaje, v katerem je rečeno, da so lani policisti na kraju prometnega prekrška kaznovali okrog 350 kršiteljev, kar 1250 kršiteljev pa kazni ni plačalo takoj. Zato so jim poslali plačilne naloge. Ker tudi potem večina ni plačala kazni, so jih morali izterjati preko uprave za javne prihodke ministrstva za finance. Izgradnja kabelskega TV omrežja je potekala hkrati z izgradnjo PTT omrežja in del TV kablov poteka skupaj s telefonskim omrežjem. Gradnja telefonskega omrežja se je sofinancirala tudi iz sredstev, zbranih v naši občini. Delegat Igor Podbrcžnik jc dal pobudo za ureditev tega področja. Kabelsko TV omrežje namreč potrebuje za svoje delovanje kvalitetno vzdrževanje. Tudi po mnenju odbora za izgradnjo CATV Kamnik bi se morala občina zavzeti za to, da bi čim prej jasno opredelili premoženje CATV in pošte ter da bi vzpostavili ustrezno lastništvo in službo za vzdrževanje. Izvršni svet je to pobudo sprejel, vendar v svojem odgovoru pravi: Investitor izgradnje CATV omrežja mora najprej pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu z določili Zakona o graditvi objektov. Po končani gradnji mora biti izdano uporabno dovoljenje, za pregled projektov, kakor za izdajo atestov sistema pa jc pooblaščena RTV. CATV omrežje zaenkrat še ni opredeljeno kot komunalna infra- -struktura, spada pa v področje telekomunikacijskega sistema zvez. Sistemskega zakona na tem področju ni, zato tudi ni predpisan režim upravljanja. Za upravljanje s tem omrežjem se lahko ustanovi delniška družba, v kateri nastopajo kot delničarji vsi, ki so prispevali denar za izgradnjo. Člani delniške družbe v svojih aktih določijo tudi način vzdrževanja ter sofinanciranje teh stroškov. Prispevka za plačilo stroškov vzdrževanja občina ne more predpisati, ker ni zakonske osnove. Kljub temu da je izgradnja CATV ponekod potekala vzporedno z izgradnjo PTT omrežja (le polaganje obeh vodov v iste jaške), je izgradnja CATV ločena investicija, ki se ne more povezovati z načinom upravljanja PTT omrežja. Glede na to, da za izgradnjo CATV omrežja še niso bila izdana gradbena in uporabna dovoljenja, jc potrebno najprej izvesti te postopke, nato pa občina oz. njeni upravni organi lahko pomagajo pri vzpostavitvi ustrezne lastniške strukture ter službe za vzdrževanje. Časopisni svet o uredniški politiki Takole je pogosto s parkiranimi avtomobili v Samčevem predoru zaprta pot obiskovalcem starega Kamnika, domačinom pa do doma v Kolodvorski ali Streliški ulici Streha na starem zdravstvenem domu pušča Delegatko Zoro Torkar je zanimalo, kdo je odgovoren za popravilo strehe na stavbi starega zdravstvenega doma, ki razpada in se zaradi tega dela škoda na stavbi. Izvršni svet je v svojem odgovoru mnenja, da je po veljavnih predpisih lastnik oz. imetnik pravice uporabe objektii starega zdravstvenega doma Republiška uprava za zdravstveno varstvo; - območna enota Ljubljana (sedaj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije). Zavod ima sklenjene ustrezne najemne pogodbe z najemniki prostorov. Ker je izključni lastnik ZZZS, bi le-ta moral poskrbeti za ustrezno vzdrževanje objekta, seveda, tudi strehe. Sodeč po odgovoru IS, so v teku razgovori za vrnitev stavbe v last občine Kamnik, s tem da bi si Zavod pridržal pritlični del kot etažno lastnino za opravljanje dejavnosti kamniške izpostave. Delegat Matevž Skamen je predlagal odpoklic glavnega in odgovornega urednika Kamniškega občana, ker po njegovem mnenju ni uresničeval zastavljenega programa, na osnovi katerega jc bil imenovan. V svoji pobudi jc posredoval več pripomb, ki so sc nanašale na zmanjševanje formata časopisa, potrebo po redno zaposlenem novinarju, pokrivanje posameznih področij, dopisniško mrežo, uvedbo okroglih miz, objavo pisem bralcev in obsega reklamnega gradiva v časopisu. Časopisni svet Kamniškega občana v prvem delu posreduje povzetke odgovorov urednika Matica Romšaka, ki jih je ta predstavil na seji tega organa. V drugem delu pa predstavi svoja stališča, ki so plod daljšega spremljanja uresničevanja programske zasnove in uredniške politike. Povzetki odgovorov g. Romšaka: - Sprememba formata časopisa je posledica zamenjave tiskarne, zato urednik ne sprejema očitka, da zaradi tega trpi vsebina časopisa. - Izdajatelj je decembra 1992 pridobil za sodelovanje honorarnega novinarja. - Kontaktne osebe iz stroke so, vendar si urednik prizadeva, da bi jih bilo še več. To so tako člani uredniškega odbora kot tudi zunanji sodelavci. — Tudi dopisniška mreža obstaja, pravi urednik, vendar se zaveda, da ni optimalna, kljub njegovemu trudu, da bi bila kvalitetnejša. — Glede javnih tribun urednik meni, da te niso najprimernejše za časopisno predstavitev, vendar pa so v načrtu. — Rubriki Pisma, odmevi, stališča jc namenjena ena stran v časopisu, vendar pa je zapolnjenost odvisna od količine prispevkov. Če kakšen prispevek ni bil objavljen, je bilo to stališče uredniškega odbora — Po pogodbi mora kamniški občan izhajati najmanj na osmih straneh; vsaka številka, razen ene, jc bila obsežnejša: 19 številk je izšla na dvanajstih, dve številki pa na šestnajstih straneh. Plačani prispevki pa omogočajo izhajanje na več straneh. Mnenje časopisnega sveta: Časopisni svet je na svojih sejah redno spremljal uresničevanje programske zasnove in uredniške politike in opozarjal izdajatelja in urednika, na posamezne slabosti ter dajal predloge uredniku za izboljšanje. Od urednika je dobil zagotovila, da bo nekatere slabosti tudi opravil. p, jj. KAMNIŠKI OBČAN pisma, odmevi, mnenja, stališča 22. APRILA 1993 Zapomnite si ime »ANUS« Že dolgo pričakujem kakšen odgovor na »izjemne« članke, ki se pojavljajo v Kamniškem občanu, pa ga ni in ni. Kaže, da so se ljudje posuli s pepelom demokracije, ognja, ki naj bi ga prinesla, pa ne prepoznajo ali pa ga ne potrebujejo. Misel, da je v demokraciji vse dovoljeno - je pognala korenine, da pa sta kulturnost in toleranca del teh korenin, pa je le lepotni okrasek. Dovolj brezobziren jc treba biti, pa si lahko dovoliš vse. Če komu ni kaj prav, si lahko išče zadoščenje na sodišču. Nekaj besed formalnega opravičila ali preklica žaljivk pa nikogar več ne zanima. Pomembna je prva, udarna, provokativna,/ France Verbinc: Slovar tujk, str. 584 / provokacija - izzivanje, (namerno) navajanje koga h kaznivim, ali zanj škodljivim dejanjem/ nastopaška notica je med ljudmi že opravila svoje. Seme takega dejanja je vsejano, pridelki pa nikogar več ne zanimajo. Se kdaj vprašamo o vzrokih in o posledicah različnih dejanj odraslih in odraščajočih? Z odraščajočimi naj se ukvarjajo prosvetarji, ki so se odločili za ta poklic in so »dolžni« poskrbeti za višjo kulturno raven mladih, saj opravljajo vzgojno-izo-braževalno delo. Težak in slabo plačan poklic v današnjem in prejšnjem času! Dovolj naivna sem bila, ali pa tudi ne, da sem med njimi in z njimi skušala oza-veščati mlade ljudi in jim ponuditi v razmislek ideale, ki naj bi jim bili vzornik v življenju in pomočniki v njihovem osebnem boju proti primitivizmu, /isti vir, str. 572/primitivizem - zaostalost, preproščina... - itd./. Da pa smo globoko zabredli in še bre-demo v te vode, ni nobenega dvoma. Kadar se pisci poslužujejo te »dobrobiti«, sebi zagotavljajo popularnost, ljudem pa ponujajo kalup nastopaštva, kjer strokovnost ni potrebna. Udarni posamezniki pod krinko individualizma (isti vir, str. 291/individualen: 1. individualna posebnost, 2. (pretirano) poudarjanje vloge, pravic itd. posamezne osebnosti.../ ponujajo svoja »veleumna« razmišljanja, računajoč na ljudsko nekritičnost. Gospodu Iztoku Čebašku bodo morali biti bralci Kamniškega občana hvaležni, ker jih je podrobneje seznanil s tujko anus / isti vir, str. 58/anus-zadnjik, rit-nik /. V prihodnje sc bodo lahko pošiljali: »Pojdi v anus...,« namesto, »častivredne«, a stare, to- rej preživele »južnjaške tujke.« A izločki so enako smrdeči, ali uporabimo eno ali drugo varianto. Kam pa sodijo v kulturi? V njegovem članku berem sla-vospeve nekemu društvu, ki je bilo javno predstavljeno 1. feb., a njihovi sadovi še niso poznani širši javnosti, po njegovi oceni bodo nekaj enkratnega, izjemnega. Citiram:' so »elitistična skupnost individuumov, ki služijo umetnosti. Zapomnite si ime ANUS.« (konec citata.) V isti številki, v drugem članku, prebiram omalovažujoče pisanje o dveh ljudeh, o akademiku in pesniku Cirilu Zlobcu ter o dr. Matjažu Kmeclu. Oba sta si svoje mesto v slovenskem kulturnem prostoru že zagotovila. Po njunem delu ju pozna slovenska in evropska kulturna javnost in njuno delo bo ostalo kot del naše dediščine. Po mnenju pisca članka bi mo- rala namesto rož dobiti steklenico. Na tak večer se ponudi kozarček, a ne daruje se steklenic. Rože so simbolično darilo, a vsebino te simbolike je treba poznati in spoštovati. Imamo svetovni dan zdravja, dan boja proti alkoholizmu in različne druge dni, ki jih formalno obeležimo z notico, če je mogoče - malce sentimentalno, a v naših zavestih vsebina teh dogodkov ne pušča ničesar, če bi, bi se naš način razmišljanja moral že zdavnaj spremeniti. Pa se ni. Vse preveč steklenic botruje našemu vsakdanjiku. Tudi mojo pesniško zbirko je pospremil na pot z uvodno besedo dr. Matjaž Kmecl. Vas, gospod Čebašek, ne bi nikoli prosila, da jo napišete, in tukaj se čudim gospe Saši Kos, da je prav vas prosila za komentar ob rojstvu nove pesniške zbirke Cirila Zlobca Ljubezen dvoedina. Kakovost vaših člankov v zadnjih številkah Kam- niškega občana bi morala biti tudi zanjo dovolj zgovorna. Gospod Iztok Čebašek v enem izmed svojih člankov. Občanu ste zapisali, da si tudi vi želite svoj prostor pod soncem. Se ne bojite, da bi bili tam izločki anusa? Vsi smo vrženi v politična dogajanja, a vsi nismo pesniki v tem smislu besede, da bi hitro začutili, kje so meje med primitivizmom in dostojnim, kulturnim odnosom med ljudmi. Ko ne bi bilo nenehnega mali-kovanja primitivizma, bi tudi mladi rod lažje negoval in izpopolnjeval svoj osebni svet in tako svoje življenje kvalitetneje izpopolnil, ne pa da mu ponujamo le brezplodni nihilizem in druge nesmisle vseh vrst. Zapomnite si kratico ANUS - ali pa jo pozabite! Vsak pač ravna po svoji vrednostni lestvici. NINA OSREDKAR »SOS« Nekega dne v marcu, ko sem po odvzemu krvi vstopila v jedilnico na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani in si vzela običajni obrok, je pristopila k meni starejša gospa. Podarila mi jc značko, jabolko in pustila na mizi neko zloženko. Začudeno sem gledala. Takega »razkošja« doslej nisem bila vajena. Spel nekaj novega, sem si mislila in jedla naprej. Začeli sva pogovor od kod sva in .. . ... iz Kamnika. Ja, mi tudi. Gledam in ne razumem. Ali niste dobili vabila? Ne, rečem. Po naključju sem tu, kot običajno vsake štiri mesece. Gleda me in nobeni ni nič jasno. Ponudi mi prevoz domov, a ker imam še opravke, grem po svoje. Na hodniku pogledam zloženko in se domislim. Saj takšno sem nesla domov že prejšnjikrat. Odločila sem sc že, a nato nanjo pozabila. Zdaj sem pa tako že tukaj. Počakajte glavno sestro, pravi re-ceptorka. Negotovo povem, da sem razmišljala o darovanju kostnega mozga, pa nc vem .. . Povabi me v svojo pisarno in mi v kratkih stavkih razloži najpomembnejše. Ker sem že dala kri, se dogovoriva, da me bodo povabili na predavanje in teste, ko se bo odočilo za to še nekaj darovalcev. Doma smo o tem pogovarjali, pa so me gledali, kol da grem zavestno v smrt. Pa to sploh ni to. Strah z veliko začetnico so samo besede KOSTNI MOZEG. To jc tisti BAV - BAV, ki sc samo sliši grozljivo. Pa to sploh ni. Ob teh bese- dah že slišimo žaganje kosti, lomljenje nog, pokvarjeno hrbtenico... NE! NE! Dobila sem povabilo in šla. Kaj so mi povedali? Glavna sestra Majda Černičičeva in dr. Urška Trampctova sta nam ob prikazu diasa povedali še kratko zgodovino nastanka te akcije. Koje pred več kot desetimi leti sedemletni Anglež Timothv umrl, ker ni bilo primernega darovalca, so z raznimi prireditvami zbrali začetni kapital. S tem so ustanovili laboratorije. V njih pa so poleg raziskav začeli zbirati tudi darovalec. Teh je danes v svetovnem merilu (zbirni center podatkov jc v Švici) šele toliko, kolikor jih gre v knjigo, debelo kot slovenski telefonski imenik. Malo. če pomislimo, da na enega bolnika pride en možni darovalec izmed 100.000 ljudi. Ali da cn darovalec dobi »svojega« bolnika oziroma kombinacijo nekje v času desetih let. Zelo zelo majhna verjetnost jeza darovalca in še, žal, veliko manjša možnost za bolnika. Darovalec kostnega mozga je sposoben normalnega gibanja žc naslednji dan. Tkivo pa za regeneracijo potrebuje tri tedne. In to po dosedanjih raziskavah - brez posledic. Kaj zdravijo s transplantacijo kostnega mozga? Zdravijo levkemijo, aplaslično anemijo, uničenje kostnega mozga z radioaktivnim sevanjem (pri uničevanju raka), akutne levkemije. Zaradi teh bolezni pa vsako leto umre na svetu več tisoč ljudi. Dajalec je lahko vsaka oseba med 18. in 55. letom starosti. Preprosto obiščete ZZTK (lahko sc tudi pisno najavite in vas bodo povabili). Neobvezno boste oddali vzorček (KRVI (nc mozga), iz katerega se pokaže slika vaših celic. Zdaj vas vpišejo šele v register oziroma »imenik« možnih dajalcev. In čc se pokaže, da jc nekje nekdo z enako sliko, ki vas potrebuje, potem se šele odločate, ali boste privolili ali ne. Po tem postopku, ki sem ga opisala, vas še nič nc obvezuje. Pomislite pa. ko boste to prebrali, če bo mogoče zbolel kdo od vaših sorodnikov (to so najpogostejše enake kombinacije), prijateljev, znan-♦ cev ... Mogoče se bo mudilo - takrat nc bo več časa iskati primernega dajalca. In ker bo začetna faza preiskav žc opravljena, se boste lahko samo še odločili - DA ali NE. Izvedeli smo še nekaj. Zavod za transfuzijo krvi (ZZTK) jc razposlal pet tisoč osebnih vabil krvodajalcem, da bi se vpisali v ta register. Odziv je bil tako minimalen, da človek zardi ob misli, koliko raznovrstnih humanitarnih akcij sc gremo. Ste kdaj pomislili, da je boljša preventiva kot kurativa? Kaj pomaga invalidu kup materialnih dobrot »za lepše življenje«, ko pa le z vsebino ene injekcijske brizgalke, ki bi je vi sploh nc pogrešali, nc bi bil invalid. Bil bi ZDRAV. Kaj pomagajo mrtvemu solze — obup. ko bi lahko z malo našega poguma in dobre volje ŽIVEL. In tisti, ki mislite, da je splav greh. Mar ni hujši, veliko hujši greh NE pomagati rojenemu človeku, ki trpi vse drugače. Zato bodimo ljudje dejanj - ne besed! IRENA GOSAR-STARE Iz odvetnikove pisarne Pravica do letnega dopusta Vprašanje: Delavcu je odpovedano delovno razmerje kot tehnološkemu presežku. 6-mesečni odpovedni rok teče od 9. 10. 1993 dalje. Ali ima delavec pravico do izrabe letnega dopusta za leto 1994, saj je letni dopust za leto .1993 že v celoti izrabil? Odgovor: Po stališču sodne prakse ima tudi delavec, ki čaka na delo med odpovednim rokom pravico do izrabe letnega dopusta in do regresa za letni dopust (odločba Sodišča združenega dela Republike Slovenije, št. Sp 359/92 3 z dne 9. 4. 1992). Delavcu, ki med odpovednim rokom čaka na delo doma, mora organizacija omogočiti izrabo letnega dopusta tako, da mu namesto nadomestila za čas čakanja na delo izplača za čas dopusta nadomestilo, ki gre delavcu med letnim dopustom in mu hkrati izplača tudi regres za letni dopust. Delavcu gre pravica do izrabe celotnega letnega dopusta ne glede na to, da v letu 1994 nc bo polnih šest mesecev v delovnem razmerju, saj je očitno že izpolnil pogoj v smislu 1. odst. 67. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/ 91). Sodna praksa namreč poudarja, da delavcu ni potrebno vsako leto posebej izpolniti pogoja nepretrganega 6 mesečnega dela, čc je ta pogoj že izpolnil v preteklem obdobju in je sicer ostal nepretrgoma na delu. (Odločba Sodišča združenega dela R Slovenije, št. 991/923 z dne 5. novembra 1992). (I. Ž.) (Pravna praksa št. 3/93) delavke jubileja še niso dosegle ob upoštevanju dejanske delovne dobe. Sodišče prve stopnje je njihov zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da do jubilejne nagrade niso upravičene, ker jubileja niso dosegle ob upoštevanju dejanske delovne dobe. Če je v splošnem aktu ali v kolektivni pogodbi določeno, da sc za izplačilo jubilejne nagrade upošteva namesto delovne dobe zavarovalna oziroma pokojninska doba, se v to všteva tudi beneficirana delovna doba. V splošnem aktu podjetja pa take določbe ni, zato njihov zahtevek ni utemeljen. Pritožbeno sodišče je po pritožbi delavk odločbo sodišča prve stopnje potrdilo iz razlogov sodišča prve stopnje. 38. člen Prenehanje delovnega razmerja Nagrada za delovno dobo Ob delovnem jubileju ima delavec pravico do nagrade za dejansko doseženo delovno dobo, ne pa tudi za beneficirano delovno dobo. Beneficirana delovna doba se lahko upošteva le, če je tako določeno v kolektivni pogodbi ali v splošnem aktu. (Odločba sodišču združenega đela R Slovenija. Sp 989/92 z dne 3. 9. 1992.) Skupina delavk, ki jc delala na delovnih mestih, za katera- je priznana beneficirana delovna doba, je zahtevala ob delovnem jubileju, ki so ga izračunale tako, da so upoštevale dejansko in beneficirano delovno dobo, jubilejno nagrado. Podjetje ni bilo pripravljeno nagrade izplačati, ker Delavcu, ki je opredeljen kot trajni presežek, ne more prenehati delovno razmerje, če je njegov zakonec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, ne glede na to, ali je upravičen do nadomestila za čas brezposelnosti ali ne. (Odločba Sodišča združenega dela Republike Slovenije, št. Sp 719/92 z dne 28. avgusta 1992.) Iz obrazložitve odločbe: Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da predlagateljici organizacija ni mogla odpovedati delovnega razmerja, saj gre za omejitev, ki onemogoča odpoved delovnega razmerja delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen pri zavodu za zaposlovanje. Nesporno je ugotovljeno, da mož predlagateljice ni zaposlen oziroma da je prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, zato organizacija ni bila upravičena uvrstiti predlagateljico na seznam delavcev, ki naj bi jim organizacija pri realizaciji programa razreševanja trajnih presežkov delavcev, odpovedala delovno razmerje. (I. Ž.) splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada, če ima zadostno število let delovne dobe, prav tako odločilo ima splošni akt podjetja, ki določa pogoje za izplačilo jubilejnih nagrad. Delavke, ki so zahtevale jubilejno nagrado, so tekstilne delavke. Drugi odstavek 35. člena kolektivne pogodbe za tekstilno industrijo Slovenije izrecno določa, da se za delovno dobo šteje vsa delovna doba razen dokupljena zavarovalna doba, beneficirana delovna doba ali delovna doba v tujini. Ker zahtevek delavk nima pravne podlage, s pritožbo niso mogle uspeti. Pripravila: mag. Damjan Mozetič in dr. Ivan Žužek (Pravna praksa št. 3/93 Minister Gaber z osnovnošolci Vpetek, 12. 3. 1993, sem se zbudila s peclji v očeh in nogah, kajti čakalo me je srečanje z ministrom za šolstvo in šport gospodom Gabrom. Ta obisk je organiziral Čebljančin klub, kamor sta šla lahko po en ali dva učenca iz šole, slikane v Čebljanči. Tako se nas je pri ministru zbralo devet učencev z našimi spremljevalci, jaz s tovarišico Ogorevčevo. Posedli so nas za »okroglo mizo«. Nestrpno sem ga pričakovala, saj ni kar tako gledati v oči ministru. Srečanja sem se zelo veselila, saj sem sedaj ena redkih, ki se že v mladosti srečajo s tako pomembnimi ljudmi. Minister Gaber se nam je najprej predstavil, nato so nas, kot prave odposlance, postregli s sokom. Vsi učenci smo si še pred obiskom pripravili vprašanja, zato smo ga z njimi kar napadli. Moram priznati, da nam je na vsa z veseljem odgovoril. Kako bi naredili prijazno šolo? (To vprašanje se mi ne zdi pametno, ker so tovarišice, po novem gospe, po nekaterih šolah že preveč prijazne, kar nekateri izrabijo za nemire.) - Če misliš s tem okolico, posadite rože ali kaj drugega. Če pa s tem misliš učiteljice, mislim, da so z vami zelo prijazne, saj nikjer več ne najdeš tovarišice, ki bi te vlekla za lase. Naš problem v šoli je ta, da nimamo računalnika. Kje naj dobimo denar zanj? - Takole ti bom povedal. Kar nekaj je šol, ki nimajo računalnikov, mnogo je pa šol, ki jim puščajo strehe. In jasno, da se bomo odločili za popravilo strehe prej kot za nabavo računalnika. Ali se bo angleščina uvedla v prvem razredu osnovne šole? - Ne, ne bo. Angleščina se bo začela v tretjem razredu, kot je sedaj že na mnogih šolah, vendar na osnovi iger, pesmic. Otroci v prvem razredu so pa še res malo premajhni. Kakšne so možnosti za štipendijo za nadarjene? - Ja, za to se odločamo na podlagi republiških priznanj iz matematike in slovenščine in pa na podlagi učnega uspeha. Kako se vam osebno zdi napovedano spraševanje? - Meni se zdi super, saj se lahko vsak pripravi po svojih zmožnostih. Kaj pa kampanjsko učenje zaradi napovedanega spraševanja ? - Bolje je, da se uči vsaj takrat, ko ve, da bo vprašan, kot pa da se nauči samo pred testi. Na naši šoli bi radi več izletov, pa nimamo finančnih sredstev! - Na to mora pristati vsaka šola posebej. Sole pa ponavadi nimajo toliko denarja, da bi lahko plačevale šolske izlete. Rečem pa, najceneje je na »stop«, tako sem jaz prepotoval celo Evropo. Ali se bo uvedla desetletna šola? - Najverjetneje se bo uvedala devetletka, to pomeni, da bodo šli otroci v šolo eno leto prej. In tako naprej... Ker se je ministru mudilo, nas je po uri in pol zapustil, nam pa je pisatelj g. Žužek podaril eno svojih knjig z lastnoročnim podpisom. Nato nas je urednik Čebljanče g. Jesih povabil še na pico in vsi smo bili zadovoljni, veseli. Takih dogodkov bi se vsak z veseljem spominjal, zato bi jih bilo treba organizirati več. Nikoli ne bom pozabila ministra Gabra, še manj pa g. Jesiha, ki je vso to »delegacijo« brezplačno pripeljal do konca, in upam, da se mu bo vedno posrečilo! ŠPELA KRAŠEVEC, 8. b. OŠ Toma Brejca Pojasnilo Tiha okupacija slovenskega jezika V 7. številki vašega cenjenega časopisa je na 4. strani objavljen članek z naslovom Tiha okupacija slovenskega jezika, čigar avtorje g. Alojz Konda. Oglašamo se na ta članek, ker je v njem ime našega podjetja predstavljeno kot prirner vdiranja tujih izrazov v naše vsakdanje življenje. Podpiramo prizadevanja avtorja članka, da bi opozoril na vedno bolj pereč problem povečevanja vpliva tujega miselnega okolja na naš jezik, ki sc kaže tudi v vedno večji uporabi tujk. Pri tem pa je avtor povsem nepravilno uporabil kot primer takšnega potujčevanja ime našega podjetja. Pojasnimo naj, da je to ime (MIFOR) sestavljenka iz okrajšave imena in priimka lastnika oz. direktorja podjetja. Ime se sklanja Mifor, Miforja, NE Mifora, kot je v članku. Odločitev za takšno ime izhaja iz težnje po čim večji osebni identifikaciji lastnika s svojim podjetjem, kar je po našem mnenju v nazivih naših podjetij mnogo premalo prisotno. Ironija je, da je avtor ravno v stavku, kjer navaja primere »onesnaževanja« slovenščine, tudi sam uporabil tujke (grafiti, fraze), pa tudi slovnično stavek zveni nedokončan, saj je avtor uporabil ob naštevanju predlog »od«, ni pa naštevanja končal s predlogom »do«. Seveda bi strogo oko slavista tudi v našem dopisu našlo marsikatero zamero. Želeli smo le povedati, da je lažje ocenjevati nek pojav na splošno, ocenjevanje konkretnih spornih primerov uporabe tujk pa prepustimo strokovnjakom slavistom, ki se ukvarjajo z raziskavo vplivov tujega okolja na jezik. Tako pa v dnevnem časopisju mnogokrat zasledimo pisma bralcev, ki branijo slovenščino in slovenstvo, iz jezika v teh člankih pa lahko sklepamo, da so ti avtorji slovenščini namenjali mnogo manj pozornosti, ko so bili sami v osnovni šoli. Da se razumemo: članka g. Konde nikakor ne štejemo v to skupino. S spoštovanjem! MIRO FOKNAZARIČ 22. APRILA 1993 o naših gorah, strankarsko dogajanje KAMNIŠKI OBČAN Socialdemokrati Hiter prehod iz enopartijskega sistema v strankarsko parlamentarni sistem in iz socialističnega v tržno gospodarstvo povzroča hude pretrese na slovenski politični sceni. Pretresi so posledica nezaupanja Slovencev v novi družbeni red, saj so novosti tesno Povezane s prej skoraj neznanimi socialnimi stiskami. Pretresi pa so poleg tega tudi posledica natančnejšega političnega profiliranja strankarsko opredeljenih Slovencev. Takšni pretresi so izraziti tudi znotraj Socialdemokratske stranke, ki se pripravlja na svoj tretji državni kongres pod delovnim naslovom: »Od Litostroja do Litostroja«. Pred petimi leti se je namreč v Litostroju prvič javno izrazila zahteva po ustanovitvi stranke s socialdemokratsko usmeritvijo, in sicer po desetletjih enoumja in tudi zlorabljanja socialne ideje in demokracije. Novonastala stranka je tedaj združevala ves tisti socialni in tudi nacionalni naboj, ki je bil potreben za prehod v normalen Kamniški politični pregled Za razumevanje političnega dogajanja, tako v Sloveniji kakor tudi v sami občini Kamnik, se moramo ozreti nazaj v leto 1990, v slovensko pomlad. Po zelo tesni zmagi Demosa na prvih demokratičnih volitvah v letu 1990 smo bili izvoljeni delegati takoj soočeni z resnimi vprašanji: Kako in kje dobiti kvalitetne ljudi za prevzem funkcij, ljudi, ki bodo znali in hoteli te funkcije opravljlati v smislu našega predvolilnega programa. Na Kamniškem smo ta vprašanja reševali zelo odprto in demokratično po načelu strankarskega dogovarjanja in maksimalnega soglasja, z upoštevanjem vseh strank, ki so sodelovale na volitvah in bile izvoljene v skupšino. Dosegli smo uravnoteženo skupščino in izvršni svet. Prve resne težave, ki so nakazovale, da je vodstvo izvršnega sveta predvsem pod vplivom levih strank, so se pokazale ob prenovi Petkove hiše. Nastala kriza je pripeljala do odstopa in ponovne kandidature predsednice izvršnega sveta. To krizo smo uspešno rešili neposredno po volitvah leta 1992. Stranke Nove parlamentarne koordinacije (SLS, SDSS, NDS, SKD in delno Zeleni Slovenije) smo za predsednika izvršnega sveta predlagale dosedanjega podpredsednika Miha Novaka, ki je bil izvoljen s skoraj vsemi glasovi, prav tako tudi izvršni svet, ki ga je predlagal. Soglasna izvolitev je obetala večjo podporo skupščine ob, kar je samoumevno, dobrem delu. Vendar se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Predstavniki LDS, SDP in Demokratov so na zadnji skupščini predlagali, da se predlog proračuna za leto 1993 vrne v fazo osnutka. Vsi vemo, kako težko je v času gospodarske krize pripraviti kvaliteten in vsem uporabnikom všečen proračun. Sredstva so bila razporejena v mejah možnosti in z velikim občutkom za dejanske potrebe. Vzrok za poskus zavrnitve predloga proračuna je bilo neverjetno dejanje predsednika skupščine Maksa Lavrinca. Delegati in predsedniki krajevnih skupnosti Kamnika, Stranj, Tunjic, Duplice, Most, Komende, Križa, Ne-velj, Šmarce in Volčjega Potoka smo bili zelo neprijetno presenečeni nad njegovim domislekom, da je kot predsednik skupščine sklical sestanek vseh delegatov Tuhinjske doline in Mekinj o proračunu. Nas ni sklical. Proračun je zadeva cele občine, torej bi bilo edino pravilno in pošteno, če bi o njem spregovorili vsi zastopniki občanov. To dejanje se je pokazalo kot zakulisno rovar-jenje. Njegov namen je bil prozoren: spreti predstavnike občanov in doseči, da proračun ne bi bil sprejet, kar bi lahko spet povzročilo padec izvršnega sveta, prisilno upravo itd. Politične igrice za doseganje kakršnihkoli ciljev nikoli ne smejo ogrožati zakonitih pravic in blagostanja prebivalcev občine. Z dobro usklajenim in strokovnim delom izvršnega sveta je bil predlog kljub temu prozornemu zakulisju sprejet. S tem je za leto 1993 zagotovljeno normalno delovanje občinskih institucij in uprave. Izvršni svet in skupščina pa bosta lahko posvečala svoj čas in znanje reševanju drugih za občino pomembnih vprašanj. PAVEL OCEPEK večstrankarski sistem in za osamosvojitev. Iluzije, da je postko-munistična družba naravna baza socialdemokracije, se niso uresničile. Streznitev je vplivala tudi na odnose znotraj stranke, kajti zadnji neuspeh na volitvah je dokaz, da ljudje zelo nekritično sprejemajo vrednote, vezane na materialno lastnino in kapital. To je seveda razumljivo, saj je socialistična ureditev zanikala potrebnost lastnine in kapitala. Tako je stranka sicer dobila mandate v parlamentu, vendar pa je izgubila prepotreben članski potencial. Do osipa članstva je prišlo tudi zato. ker je bil v stranki, kot eni prvih še za časa komunistične prevlade, prisoten popre-proščeni antikomunizem, ki je družbo presojal bipolarno: v nasprotju so si nekdanji rdeči oblastniki in drugi, ki to niso. Zal tako poenostavljena razlaga dogodkov v Sloveniji ni možna. Le čisto človeško se da razumeti jezo tistih, ki obsojajo politično ka-meleonstvo in konvertite, ki bi bili karkoli - vse za ceno moči in oblasti. Tudi druga stran ima najbrž človeško plat, ki se jo da razumeti - ne navsezadnje so tudi ljudje, ki pošteno verjamejo v svoja načela in jih tudi udejanjajo. Za socialdemokrate pa je pomembno spoznanje, da povolilni dogodki kažejo razdelitev političnega prostora na klerikalno in liberalno stran. Takšen družbeni model ni samo preživel, ampak tudi ni perspektiven za družbeni sloj, h kateremu se obrača socialna demokracija. Ravno zato zdaj skupaj s socialisti pripravljamo tretji kongres v Litostroju. Skupaj želimo uveljaviti politične obrazce zahodne Evrope. To pomeni, da želimo slovenskim delojemalcem, ki se bodo kot pomemben družbeni sloj formirali ob lastninjenju družbenega premoženja, omogočiti politično moč v položaju do klerikalne in liberalne oblastne in lastniške strukture. Mnogi naši članki, ki v naši stranki delujejo od samega začetka, so bili razočarani, da se združujemo s socialisti, ki so vendarle ostanek nekdanje politične elite. Vendar ravno ta korak kaže, da so naše misli usmerjene v prihodnost, ko bo razdelitev družbene lastnine gola realnost. Takrat bodo namreč marsikateri bivši komunisti, ki so še danes nosilci vodilnih funkcij v podjetjih, pozabili na Marxov nauk in se predali nasladi kapitala, ki ga bodo pridobili ali prigrabili v lastninskem procesu. Po tretjem kongresu SDSS, ki bo torej združitveni kongres s SSS, bojia-ša pot še naprej začrtana s socialdemokratskimi izhodišči. To pomeni, da bomo zastavljali naš politični vpliv v procesu lastninjenja za to, da bodo lastniki družbene lastnine predvsem tisti, ki so jo ustvarili. Vzporedno s tem pa bomo poskušali, da se bo vzpostavil socialno-tržni gospodarski model kot protiutež anarholiberalnemu poveličevanju kapitala na škodo delojemalcev oziroma družbe v celoti. Ne da se zatiskati oči in tudi sprenevedati ne več - bodoči kapitalisti so nekdanji upravljala družbenega premoženja in funkcionarji nekdanjega enopartijskega režima. Zato smd" socialni demokrati za revizijo vseh divjih in sumljivih privatizacij in pošteno finančno kontrolo. Zato podpiramo ustanovitev finančne policije. Druga pomembna naloga je zaščita domačega delavca pred cenejšo tujo delovno silo, tretja pa se nanaša na uveljavitev pravne države in učinkovitost sodišč. To pomeni, da morajo biti človekove pravice in svoboščine vsakomur dosegljive! Država mora zagotoviti brezplačno pravno varstvo, pravosodje pa večjo učinkovitost. Pomislimo na Sodišče združenega dela - zasuto s pritožbami delavcev, vrženih na cesto! Na obravnavo čakajo predolgo! Socialdemokrati vidimo vlogo tudi na drugih problemih slovenske stvarnosti, s katerimi se srečujemo kot mlada država. Odprta so tudi pomembna vprašanja o nasledstvu pokojne federacije. Posebej občutljiva so odprta vprašanja s sosednjimi državami - Italijo in Hrvaško, ki jih ne moremo reševati z enostranskim popuščanjem in tudi s popuščanjem različnim pritiskom. Stvarnost nam bo prinesla še veliko presenečenj. Mnoga bodo povezana tudi s preoblikovanjem družbene lastnine, druga z vsakdanjim razvojem političnih sil v Sloveniji. In med vsemi temi bo prostor - ne toliko za socialdemokrate - kot za naš pristop in razumevanje družbene stvarnosti. IGOR PODBREŽNIK Sto let Planinskega društva Kamnik (VI.) Ustanovitev, delo in razvoj S kočo podružnica ni imela Sfeče. Ob dolgovih, ki si jih je nakopala z izgradnjo, je že drugo leto vihar poškodoval streho, po-' trebna je Djia popravila in koča, ^e'o kamniških planincev, je že 'eta 1908/1909 prešla v last osredka odbora. V letu 1923/1924 so sicer bili poskusi, da bi kočo vrnili v upravljanje podružnice Kamnik, toda bili so zaman. ^Tedlog Mihe Kosa se je delno Uresničil, koča še danes stoji, pr-V| del predloga o bistriški koči pa zahteva posebno poglavje. Koča v Kamniški Bistrici je bi-a 'ast kamniške meščanske korporacije. Leta 1906 je načelnik mestne korporacije v Kamniku ";°šl<" ponudil družini Erjavšek oskrbništvo v koči. Ponudbo so prejeli. Vselili so se na Uršičevo Kmetijo, redili pet krav in z mle-fM 'n žfianci gostili turiste. y^ar'ja Grzinčič, PV 1963). Leta „pj? Pa PV dobesedno navaja: smo turistovsko kočo v Kamniški Bistrici, ki nam za Jf v a'a kamniška korporacija -'daljšo dobo v najem in upravo zirorna v brezplačen zakup.« akaj tega ni storila kamniška P00-ružnica, ni znano. Poglejmo hht naPrej kolo zgodovine, čc ranko rečemo, naše Kamniške strice. Ljubljanski planinci so opisali takole: »Obrnili smo svo-' Pozornost na ureditev gmotnega stanja društva, kar se nam je postala zbirališče vsega občinstva, ki se je hotelo nekoliko oddahniti v prosti naravi. Naši gospodarji so s trgovsko previd- nostjo uredili oskrbo v tamošnji turistovski koči in tudi v postojankah na Kamniškem sedlu in na Veliki planini. Dosegli smo fjajno posrečilo. Naša sreča je |'a, da promet v Savinjskih Al-P?n ni bil zabranjen. Kamniška D,!,trica, ki nam leži tako blizu, ie Bistriška koča leta 1912 s to oskrbo lepe gmotne uspehe. Obračali smo se do velikodušnih podpornikov za izdatnejšo pripomoć in tudi uslišani smo bili. Izbrali pa smo tudi sami vsako ugodno priliko. Toda se nam je posrečilo med vojnimi leti vzdrževati živahen promet vsaj v Savinjskih planinah. Ohranili smo ugled našega društva in dodobro pokrili poprejšnje društvene dolgove. Dasi je bilo naše delo med vojno v glavnem gospodarsko in vzdrževalno, se vendar lahko z zadovoljstvom oziramo na uspehe teh let, zavedajoč se, da smo naše lepo društvo ne samo rešili pred pretečim poginom, ampak gmotno ga še utrdili.« To je bilo' obdobje prve vojne ,1914-1918. V Kamniških -Savinjskih Alpah ni bilo vojaštva in bojev kakor v Julijskih Alpah. Spomnimo se Rombona, Krna, Vršiča, Trente in Bohinja. Vendar je bila to vojna Avstro- Ogrske, Slovenci so v njej le sodelovali. Ni čudno, da so ljudje množično drli v miren kotiček, kot sta Kamniška Bistrica, Velika planina, saj jih je vlak pripeljal skoraj do samih gora. In tako smo prišli do zaključka, da je na celotnem . kamniškem goratem ozemlju upravljal z vsemi planinskimi kočami osrednji odbor SPD. Koča na Kokrškem sedlu. Kamniška koča na Jcrmanovih vratih sta prešli v upravo PD Kamnik šele leta 1946, to pa je tudi vse. (se nadaljuje) A. S. Slovenska ljudska stranka Vseslovenski kmečki protest Protestni shod kmetov, 24. marca, pred občinsko zgradbo. Foto: H. Mušič Kmetje iz kamniške občine, zbrani v Kmečki zvezi pri slovenski ljudksi stranki, smo v okviru vseslovenskega kmečkega protesta, ki je potekal v mesecu marcu, sedaj pa je začasno ustavljen (vlada je pristala na pogovore), pripravili akcijo, ki je sicer deloma bila protest kmetov, večji in pomembnejši del pa je bila akcija našega poslanskega kluba v občinski skupščini. Oba dela sta potekala hkrati. Dne 24. marca je na zasedanju občinske skupščine poslanski klub SLS pri sprejemanju dnevnega reda seje skupščine predlagal, da bi poslanci kamniške skupščine podprli prizadevanje kmetov za pravično ureditev njihovega ekonomskega položaja. Izjava je bila z manjšimi popravki izglasovana z veliko večino glasov, kar smo tudi pričakovali, namreč ta sestava skupščine in pa IS sta se do sedaj do kmetijstva večinoma razumno ravnala, žal pa je njihova pristojnost zelo zelo majhna! Torej, tu, kjer je razumevanje, ni pristojnosti, drugje, kjer so pristojnosti, pa ni razuma. No, kot sem že omenil, je hkrati, ko je potekala seja skupščine, pred občino potekal protestni shod kmetov. Shod smo organizirali v zelo omejenem obsegu, cilj pa je bil samo opozorilo, da, če ne bo posluha za kmečke zahteve, se bomo dvignili tudi mi. Večjega obsega protesta nismo hoteli iz dveh razlogov: - ni še prišel čas, določen po vseslovenskem scenariju in - ne bi radi napravili vtisa, da je naših težav kriva občina. Še enkrat pa povem, da je naših težav in tudi težav delavcev in drugih krivo nesposobno republiško vodstvo! Naj se popravim: krivi smo sami, ker smo jih izvolili; pa če bi šli ponovno na volitve, bi bil rezultat enak! Mački spregledajo v nekaj dneh, kdaj bomo spregledali mi? Skratka, kmečkega protesta še ni konec. Ko že pišem, bi vam povedal svoje razmišljanje o kmetijski politiki v zadnjem času. Mislim, da gre za zelo zelo hudo zmoto, ki se je porodila v glavah nekaterih naših voditeljev in bi imela za naše kmetijstvo in s tem na sploh za državo katastrofalne posledice. Mnenje, da je mogoče z grobim liberalnim tržnim pritiskom prisiliti kmetijce v prestrukturiranje, torej, da bi se preoblikovali v gospodarsko panogo, sposobno tekmovati z zahodnimi kmetijskimi gospodarstvi, je vredno Kardelja. Učinek bo namreč tak kot pri Kardeljevih kmetijskih poizkusih. Kdor pozna našega kmeta ve, da bo storil vse prej, kot pa prodal celo kmetijo. Prodajal jo bo po koščkih in tako životaril, na koncu pa jo bo razbil med svoje otroke, ki bodo hodili v službo in zraven za hobi-kmetovali. Ali je to naš cilj? Ne. To niti ni cilj vlade, bo pa posledica. Če hoče vlada doseči kankurenčnost našega kmetijstva, bo morala stvari veliko bolj preštudirati, predvsem pa reakcijo kmetov na posamezne ukrepe. Prva pa bo morala zagotoviti delo in plačo delavcem, ker se bo le tako propadlemu kmetu nekje drugje kazalo boljše življenje in se bo na ta način pripravljen odreči nedonosnemu kmetovanju. Poglejte, tudi tu, kot že marsikje, sta se srečala delavec in kmet. Vsi smo v istem čolnu. ANTON HOČEVAR Predsednik SIS Kamnik Nova parlamentarna koordinacija IZJAVA Decembra 1992 se je v Kamnika končala dlje Časa trajajoča politična kriza. Novi Izvršni svet je bil izvoljen skoraj soglasno. Pri prvi veliki strokovni in politični preizkušnji, t.j. pri oblikovanju proračuna, so se novi predsednik Miha Novak in njegovi sodelavci, sekretarji različnih področij izkazali kot politično in strokovno zreti in odgovorni funkcionarji. Pripravljeni so se bili pogovarjati z vsemi političnimi skupinami in ustreči njihovim zahtevam v takih mejah, da bo poraba denarja, ki ga je malo, kar se da smotrna in uravnoic- V ta usklajevanja je posegel predsednik skupščine Maks Lavrinc, ki je sklical predstavnike krajevnih skupnosti* in delegate Tuhinjske doline in Mekinj. S trditvijo, da bo večji del proračunskih sredstev porabljen za šolo v Komendi, je verjetno želel spreti en del kamniške občine z drugim in tako ponovno povzročiti vladno krizo; drugače si njegovega ravnanja ni mogoče razlagati. V Komendi je ob neki drugi priložnosti izjavil, da ves denar odteka v Tuhinjsko dolino. S tem že samim na sebi moralno oporečnim dejanjem je prestopil meje svojih pristojnosti kot predsednik skupščine. Tudi prej, zlasti pa v času pred volitvami, si je prisvajal izvršilno oblast, da bi si (si je) pridobi) voKIce. Posegel je v reševanje telefonske problematike, problematike zdrave pitne vode v severozahodnem dela občine in čistega zraka ter okolja v Stahovici. Po volitvah so vsi ti problemi zunaj njegovega zanimanja. Se bolj zapleteni in nerešljivi so. Pri presoji proračuna je skupščina pokazala zrelost, saj je bil sprejet z visokim soglasjem. Cilj poslancev, delujočih v Novi parlamentarni koordinaciji, je mirno in tvorno sodelovanje vseh političnih skupin v skupščini, predsedstva, predsednika in izvršnega sveta. V kamniški skupščini se ne rešujejo velika politična vprašanja, pač pa naj hi se v korist občanov strokovno in pošteno reševala vprašanja vsakdanjega življenja. Imamo izvršni svet, ki je temu kos, zato bi moral tudi predsednik skupščine skrbeti za zadeve, za katere je pristojen, in na način, ki ga določata poslovnik in statut. Sknpina poslancev NPK Sem in tja po Komendskem Prvega aprilskega dne, ko je sonce že prav prijetno grelo, sem privlekel iz ropotarnice žc precej zaprašeno kolo, ga na hitro obrisal, naoljil, se usedel nanj in se popeljal naokrog po komendski župniji. To sicer ponavadi počnem z avtomobilom, vendar človek s kolesa opazi veliko več stvari, zlasti motečih, zraven pa si še utrjuje duha in telo, kar mu bo v nepredvidljivih časih slovenske demokracije mogoče še prav prišlo. Pri vožnji skozi Suhadole, kjer domujejo zlasti družine in sorodni- ki s priimkom Zamik, Benda in Sršen, nekoč pa ji je dejal poseben pečat znani kartograf in kmet Ivan Selan, sem mislil, da sem na kakšnem slalomišču, saj je toliko ovinkov. Na enem od takšnih »S-ov« sem pogrešal značilno podolžno hišo, v kateri je nekdaj ustvarjal »ska-dovski velmož«, a, glej ga zlomka, namesto nje se dviga nekaj novega; mogoče prihodnja stanovanjska hiša, prodajalna, delavnica ... Skratka, dobršnega dela kartografove hiše ni več, kar je še ostalo, pa tudi ni ničemur podobno. V spominu sem Monografija o umetniku Aladinu Lancu V razstavišču Veronika v Kamniku je bila zadnjega dne v marcu predstavitev monografije o kamniškem umetniku ALA-DINILANCU. Lane. po formalni izobrazbi sicer akademski kipar, je skoraj vse svoje likovne potenciale posvetil izključno ak-varelni tehniki. Do upokojitve je deloval v pedagoškem poklicu, ukvarjal pa se je tudi z literaturo, saj je izdal dve pesniški zbirki: Šatulja utrinkov (1987) in Cvetovi košenin (1989). Pesmi in krajšo prozo je objavljal v periodičnih publikacijah, predvsem v Obzorniku. Aladin Lanc je bil izrazit lirik v slikarstvu in poeziji. Prelivajoče se barve, ki jih dopušča le akvarel, pojejo kot njegova poezija: nežno in radostno ali trpko in zamolklo, kot življenje samo. Lanc je svoje akvarel-no slikarstvo črpal izključno iz narave, ki gaje radostila, navduševala, navdihovala in oplajala. Najraje je slikal v domači kamniški okolici, predvsem še neokrnjeno prirodo v različnih letnih in dnevnih časih. Zapise iz narave je v svoji slikarski mapi odnašal domov in popestril svoj in naš čas z likovnimi stvaritvami, ki bodo ostale trajen del naše kulturne dediščine. Zato si kipar, akvarelist in pesnik Aladin Lanc to monografijo vsekakor zasluži. Knjiga velikega formata obsega devetinsedemdeset strani spremnega besedila, Lančcvepoezije in črno-belih in predvsem barvnih reprodukcij, je vsekakor dostojen poklon in oddolžitev mesta Kamnik svojemu umetniku, čeprav bi v knjigi pričakovali izčrpnejših strokovnih besedil o slikarju. Monografijo in je uredila in napisala strokovno študijo umetnostna zgodovinarka MELIS AND A SEDONJA. V pr- vem delu je predstavila umetnikovo življenjsko pot, ki jo spremlja trinajst črno-belih fotografij. Drugi del je spremna študija o tehničnih, tehnoloških in umet-nostno-zgodovinskih vidikih akvarela ter seveda o akvarelnem opusu Aladina Lanca. Tretji del tvorijo celostranske barvne reprodukcije Lančevih del: tri barvne fotografije Lančevih zgodnjih kiparskih plastik in sedemindvajset reprodukcij umetnikovih akvarelov in voščenk, nastalih med leti 1964 in 1983, ki so dopolnjene z Lančevimi pesmimi. Izbor slik je napravil likovni kritik ALEKSANDER BASSIN. Sledi še seznam reprodukcij s podatki, seznam razstav, likovnih kolonij in nagrad ter izbrana bibliografija med leti 1962 in 1992. Knjigo sklenejo štiri čr-no-bele reprodukcije mladostnih portretov Aladina Lanca, kakor jih je narisal njegov sošolec in prijatelj, akademski slikar /KAREL ZELENKO. Knjigo so izdali in založili: SO Kamnik, Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti in Zveza kulturnih organizacij. Fotografije je iz arhiva A. Lanca posnel fotograf BORIS GE-BERŠČ1K, knjigo pa je oblikoval JOŽE DOMJAN, natisnil pa Gorenjski tisk iz Kranja. Monografija o akvarelistu Aladinu Lanca je vsekakor lep likovni in založniški dosežek, vreden vse pozornosti. Pripomniti velja le, to, da bi si ta dragoceni projekt morda zaslužil bolj dognano in sodobnejše oblikovanje celostne knjige, saj imamo tudi v Kamniku vrhunske, tudi mednarodno priznane oblikovalce. Najbolj pa mi je žal, da Aladin Lanc te svoje knjige ni dočakal še za življenja! DUŠAN LIPOVEC POMLADANSKA AKCIJA ČIŠČENJA OKOLJA V dneh od 20. aprila do 10. maja bo potekala akcija pomladanskega čiščenja okolja, ki jo organizira Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor Namen akcije je očistiti okolje, tako da bo privlačno za nas same in tujce. Urejanje okolja ima dva osnovna cilja: - odklanjanje vzrokov, katerih posledica je neurejeno, zanemarjeno in nečisto okolje, in - ureditev in čiščenje okolja, kjer ljudje stanujejo, žive, delajo, se družijo. V akcijo čiščenja naj bi se vključil čim širši krog ljudi. Naprošamo vas, da v tem času poskrbite za ureditev okolice hiš, stanovanjskih blokov, igrišč in njihove okolice, poti, parkov, zelenic in drugih zelenih površin. Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja občine Kamnik pohitel nezaj, ko je bilo še slišati govorice, da bodo to hišo obnovili in preuredili v Selanov muzej. Ko sem vrtel pedala svojega kolesa proti Mostam, sem se spraševal, kako je mogoče, da so podrli hišo, v kateri jc risal zemljevide izredno nadarjeni kartograf. Kaj so delali odgovorni vaški možje, da so dopustili to dejanje, kaj KS Moste in člani njenega sveta, kaj Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, kaj odgovorni organi kamniške občine? Ali se res nikomur ni zdelo vredno rešiti in posvetiti višjemu namenu nekdanjega Seiano-vega doma? Suhadole in z njimi vse Komendsko pa so izgubile, enkratno priložnost, da bi hišo spremenili v kulturni hram, v katerem bi obiskovalcem lahko ponudili na ogled številna dela prav gotovo najbolj znanega in priznanega krajana ter tistih nekaj predmetov, kar jih je še ostalo za pokojnim Suhadolčanom. Graditelj nove stavbe ima lahko čisto poštene in pametne namene in je pač izrabil ponujeno priložnost, ne vem pa, kaj so delale odgovorne občinske in druge inšpekcijske službe; še zlasti za varnost prometa, saj se nova stavba dviga tik ob izredno nepreglednem križišču kar treh poti. Malce sicer pomaga ogledalo, vendar bi bilo veliko umestneje, čc je bila že »žrtvovana« Selanova hiša, presekati oziroma omiliti ovinek in dostojneje urediti vaško središče. Kje so bili odgovorni občinski možje za ohranjanje in urejanje kulturne dediščine? Ali mogoče sploh niso biti pravočasno obveščeni, kaj se lahko dogodi s Selanovo hišo? Ali se jim ni zdelo vredno, oziroma se je zataknilo pri denarju, da bi jo »rešili« za prihodnost? Pa kaj bi jadikoval in sitnaril, pojdimo dalje, v tolažbo mi bodo ostali vsaj kakšen Selanov zemljevid in pripovedi o slavnem krajanu, ki ga sovaščani žal niso znali dovolj ceniti. Smentana muha, saj tudi Suhadole in ne le Moste postajajo vas gostiln! Ker očitno tista pri Sršenu ne more zadostiti vsem potrebam, se je v gornjem delu vasi »ugnezdi-la« še picerija Jurček. Da dobro posluje, kaže veliko parkiranih av- tomobilov (tudi na neprimernih krajih). Če obiskovalce že sedaj, ko zima še opleta z repom, muči takšna huda žeja, kaj bo šele čez čas. Mogoče pa v obeh strežejo kakšne simpatične točajke, da fantje in možje vztrajajo tako dolgo v noč, posebno okrog polne lune. Se bo treba prihodnjič ustaviti in popiti kakšen brizganec, danes pa žeja še ni tako huda, zato urno naprej. Na križišču pri bencinski črpalki sem moral kar nekaj časa čakati, da sem lahko prečkal izredno prometno cesto Mengeš-Kranj, nato pa me je pozdravila žalostna zunanjš-čina osnovne šole v Mostah, V desetletjih po drugi svetovni vojni, ko so jo sezidali prizadevni krajani, se je močno postarala in je že vsa zgrbljena. Kljub temu pa radodarno odpira vrata »šolnikom« in učencem. Koliko časa jih bo še, je težko reči. Prebivalci KS Moste in tudi KS Križ se ji niso pripravljeni kar tako odreči, samo krušna mati bi ji morala malce radodarneje raz-vezati mošnjiček. Letos ji je namenila le nekaj stotakov, upa pa, da se ji bo omečilo srce. Nič ni nevoščljiva ob družici, ki se ji bo ob že stoječi štirirazrednici pridružila v Komendi, je vsaj ne bo trla samota. Tri sestre, tri gracije - da bi bilo vsaj tako! Ne pa tekmice! Sestanek odgovornih krajevnih veljakov s Komendskega za šolstvo, ki je bil 16. marca v njenih prostorih, kaže, da so nekdanji tekmeci le »zakopali bojno sekiro« in da se šolstvu na Komendskem KONČNO pišejo boljši in pravičnejši časi. Te daje slutiti tudi nova šolska stavba - tretja gracija - ki jo bo treba do jeseni, ko bo sprejela učence, na zunaj spodobno obleči, na znotraj pa opremiti. Delež, ki so ga za to pred meseci predvideli odgovorni na kamniški občini, bi zadostoval za mini krilo, ker pa so v Komendi ostre zime in prepišne pomladi ter hladne jeseni, bo primernejše - tudi občutju in tradiciji kraja - maksi krilo. Za to pa bo treba še nekoliko postrgati po občinskih predalih, mogoče se bo kje še našel kakšen tolar. ORATAR Odkritje plošče Antonu Brezniku na Križu Pripravljalni odbor za slovesnosti v spominskem letu Antona Breznika Vas vabi V NEDELJO, 2. MAJA, OB 15. URI K SLOVESNI MAŠI V PODRUŽNI CERKVI SPREOBRNJENJA SV. PAVLA NA KRIŽU, odkritju spominske plošče duhovniku Antonu Brezniku ob 200. obletnici njegove smrti in na slavnostno akademijo v novem Breznikovem domu na Križu. Ploščo bo odkril predsednik IS občine Kamnik dipl. ekonomist Mihael Novak, somaševanje pa bo vodil komendski župnik in kamniški dekan Nikolaj Pavlic. Peli bodo Kamniški koledniki, komendski mešani cerkveni pevski zbor in Moški pevski zbor Komenda, poleg njih pa bo jubilejno slovesnost v spomin in čast piscu prve prave gospodarske pratike v slovenskem jeziku obogatila še vrsta nastopajočih domačinov in drugih povabljenih gostov. Arche: the ročk band Precej strun je bilo potrganih od zadnjega nastopa skupine Arche, ki so se po dolgem času, na večer pred pustno soboto, spet predstavili svojim kamniškim oboževalcem. Prav zares, kajti Arche so najstarejša delujoča ročk skupina na področju Kamnika in okolice, ki ima tudi svojo stalno publiko, ki jih kljub daljši glasbeni odsotnosti še ni pozabila. Vzroke za njihovo daljše obdobje nenastopa-nja gre verjetno iskati predvsem v kadrovskih spremembah v ansamblu. Koncert so pričeli razmeroma pozno, okrog devete ure. Svojevrsten čar ob prihodu na oder ter celotnemu koncertu so dali tudi specialni efekti, ki so osupnili publiko in pripomogli- k enkratnemu vzdušju v dvorani, ki je temeljilo na zares kvalitetno odigrani glasbi. Očitno je bilo, da fantje niso zapravljali časa, ampak prav zares skrbno vadili ter gradili predvsem na kvaliteti repertoarja, ki je bil včasih tudi že obsežnejši, vendar pa nikoli tako kvalitetno odigran kot na zadnjem koncertu. S tem so mladci dokazali, da so prerasli raven običajnega pubertetniškega garažnega banda in se tesno približali profesionalcem, vsaj s tem, da je bil koncert profesionalno odigran in organiziran. V bližnji prihodnosti nameravajo posneti prvo kaseto, kar pa je seveda povezano s precejšnjimi denarnimi sredstvi, ki jih fantje zaenkrat nimajo kje vzeti, čeprav menda pridno varčujejo. Fantje so že nastopili tudi v K4, diskoteki Turist in drugje, da se omejim samo na najuglednejše prostore, prav tako pa so bili zmagovalci Gromove lestvice demo posnetkov, ki jim je prinesla nagrado v obliki dvajsetih snemalnih ur, ki jih bodo v kratkem porabili za snemanje svojih skladb. Upajmo, da zagnanost in resnost, kakršni so pokazali na zadnjem koncertu, ne bosta prehitro minili in da bodo v kratkem spet organizirali kak koncert, na katerem si lahko omislijo tudi kako predskupino, da bo vse skupaj še bolj pestro in zanimivo, pa še njihova kvaliteta bo prišla tako bolj do izraza, saj so prav zagotovo najkvalitetnejši ročk ansambel v Kamniku. Vsaj za enkrat. Dokaz za to je tudi skoraj štiristogla-va množica, ki je koncert obiskala. IZTOK ČEBAŠEK Spoštovani starši! Starši, k! želite v šolskem letu 1993/ 94 vključiti svoje otroke v vrtec, prosimo, da čimprej oddate prošnje, ki jih dobite na UPRAVI VVZ ali veni izmed enot, na UPRAVO VVZ, Kidričeva 23 ali pokličite po tel. št. 817-017,631-327. Razstava Dušana Lipovca Krajinski akvareli in gvaši v Veroniki V kavarni Veronika razstavlja v marcu in aprilu slikar Dušan Lipovec. Akvareli in gvaši akademskega slikarja Dušana Lipovca - izbor zadnjih avtorjevih likovnih zapisov iz narave — so pričevanje o slikarjevem ustvarjalnem odnosu do krajinske motivike, ki se ji Lipovec predaja z veliko občutljivostjo, nežnostjo in strastjo. Gledano geografsko, izpričujejo njegovo sožitje z raznolikimi tipi okolja: z dalmatinskim primorjem, rojstno Gorenjsko s Kamnikom in nazadnje z gričevnato Dolenjsko. Kolikor se nam avtor kaže v teh podobah kot raznoličen, je raznolik izključno zaradi raznolikosti narave, ki jo dojema v njeni specifičnosti. Primorski akvareli premorejo največ nežne občutljivosti, a hkrati tudi največ preta-njenega reda. V njih je vse reducirano in regulirano, prelito z enakomerno sijočo svetlobo. Njihov usklajeni ritem obzorij, enakomerni nasadi okroglih oljčnih krošenj, preprosto stroga kubična arhitektura in morska ter kamnita planjava živijo v bogastvu odtenkov, razgrajeni v enovito urejenost s skopim izborom sončnih barv. Vse to pa slikarja ni zapeljalo, da bi postal shematičen, ampak je skozi tako fakturo dojel in znal izraziti nežno tiho poezijo otoškega življenja, res da z veliko discipliniranostjo in koncentracijo, a s prav tolikšno svetlobno krhkostjo in smislom za poetičen ritem, ki osnovno stati-ko bogati s skrajno nežnim stopnjevanjem tonov in oblik in konkretnost v njeni razpoloženjski podobi približuje brezčasnemu vzorcu abstraktnosti, ki ji je podvržena že osnovna fiziognomija dreves in otokov. Docela drugačen izraz kažeta v Lipovčevih akvarelih Gorenjska in Dolenjska, Gorenjska pokrajina jc barvno gostejša, hlad-nješa in bolj sočna, temna, sliko-vitejša, zlasti še, ko je podprta s heroičnimi ledenimi vršaci in zvoniki alpsko naglašenih arhitektur. Vendar se je tudi ob njej avtor znal izgoniti pripovednim čerem, saj je celo tako nehvaležen motiv, kakršen je turistični Bled, znal izraziti motivno izvirno, v tako pokrajino pa je s slikovitimi zamahi, še posebej s posegi s svinčnikom, vnesel tudi zgovorno stopnjo ekspresivnosti. In spet drugačna je Lipovčeva Dolenjska, barvno nasičena, a brez gorenjske mogočnosti, bogatejša v rjavo-rdečih jesenskih barvah, natopljena v megličasti atmosferi, skozi katero čutimo vlažnost, duh gozda, valovanje horizontov, slikovitost krošenj in zapuš-čenost jesenskih vrtov. Narava, kot jo doživljamo v pričujočih Lipovčevih slikah, torej stopa pred nas skozi ustavljeni trenutek enkratnega ali stal-nejšega razpoloženja: v krhkosti in popolnosti, zrelosti in medenem dozorevanju ter odmirajo-čem gnitju, v sončni jasnini in v mesečnih nočeh, ki poetično barvajo njena vzdušja, v poletni soparici in v vodenih megličastih koprenah, ki akvarelno razpuš-čajo predmetne obrise. In kaj naj ob tem porečemo o avtorju takih slikarskih pokrajin drugega kakor to, da je predvsem izrazito dojemljiv umetnik, kdor lahko naravo v taki podobi in tako prepričljivo doume in pričara. Njegovo tovrstno delo je v prvi vrsti ponižno ljubeč in prisrčen poklon ter lirična hvalnica naravi - a seveda ne njeni topo- grafskosti, kljub izhodiščnemu realizmu, ki ga slikar po svoje ekspresivno prireja in motivu primerno oblikovno reducira, ampak njenemu vsakokratnemu vzdušju. Prav zato pa so njegove podobe lahko tudi docela sproščene, saj slikar motivike kljub sti-lizacijam nikjer ne pojmuje kot pobudo za druge, predvsem likovne cilje, ampak slika le njo samo, ker mu je pravi cilj upodobitev njenega življenja, kot ga doživlja, vedno znova potopljen v estetsko omamo narave. V dnevniških akvarelih, porojenih v naravi pred motivom, je Lipovec tako spontano predan krajinskim vzdušjem, da sta njegova racionalnost in tehnična virtuoznost samoumevno prilagojeni malone otroški, toplo zadržani ali ekspresivno vzkipljivi lipovi-nasto mehki duši, ki v ustvarjalnem zlitju s svetom vendar smotrno premišljeno prestreza nagovore motivov. Oba protagonista - slikar in narava - pa neraz-družno odzvanjata v gledalcu, da skoraj več ne čuti, kje sc konča narava in začne umetnost, in se skupaj s slikarjem še sam potaplja v sliko kot v iztrgani del naravnega ambienta, ki nas skozi umetnikove oči izroča močem in lepotam ter poeziji Narave. prof. dr. MILČEK KOMI 1J Pogovori z dekanom Viktorijanom Demšarjem Trpka povojna leta v Komendi (IX.) Za kaj ste se kot komendski župnik najbolj potegovali pri oblasteh? Na vsak odlok oblasti sem odgovoril pritrdilno ali nikalno. odvisno od tega, za kaj je šlo. Sprejel sem ga, če je bil v korist Cerkve, vendar se je to le redko zgodilo. Precej sem imel v tistih časih opraviti s sodiščem v Kamniku. Boril sem se, da bi cerkvene stavbe ostale v župnijski lasti in jih ne bi nacionalizirali. Prav tako tudi za cerkvena zemljišča, cerkveno imovino na sploh. Protestiral sem proti previsokemu davku na cerkveno imovino. Plačevati bi moral celo davek na dohodek od zemljišč, ki sploh niso bila več v cerkveni lasti ali pa nikdar niso bila. Biti sem moral zelo pazljiv, da me niso goljufali. Na »okraju« v Kamniku sem moral prositi za dovoljenje za vsako procesijo. Prav tako tudi za pritrkavanje ob cerkvenih slovesnostih in praznikih. Zvonjenje je bilo odmerjeno na minute. O kakšnih procesijah zunaj cerkvenih prostorov prva leta po vojni sploh ni bilo govora. Oblasti Pa mi niso prepovedale organizirati procesije po cerkvenem trgu ali v cerkvi. Tako smo vse obrede >n procesije (velikonočno, celovško in druge) opravili kar v cerkvi in po prostornem cerkvenem trgu, ki ga je leta 1935 lepo uredil arhitekt Jože Plečnik. Zunaj cerkve in trga smo jih začeli prirejati kasneje, ko je izšel verski zakon za vso Slovenijo in pravno uredil te pobožnosti in druge verske zadeve. Nobenih težav pa nisem imel z oblastmi glede pogrebov. Ti so se odvijali po krajevnih običajih. Kakšen je bil vaš odnos do šolskih oblasti v Komendi? Do njih sem imel isti'odnos, kot ga imam danes, se pravi, pošten. Za povojne čase pa lahko rečem, da je bil ta odnos »znosen«. Trudil sem se navezati stike z učitelji in vodstvom šole v Komendi in v Mostah. Kot duhovnik sem poskusil vse, kar jc bilo mogoče, da bi bil ta odnos v pametnih mejah, koristen za obe strani. Ko sem začel raziskovati življenje in delo duhovniškega prednika Petra Pavla Glavarja in objavljati članke o njem, sem začel vse, kar je bilo krajevno pomembnega, pošiljati na šolo. To pošiljanje objavljenih člankov mi je tudi najbolj odprlo vrata vanjo, poglobilo stike z učitelji. Na šoli so se začeli zanimati za knjižne zaklade Glavarjeve knjižnice, ko prej o tem ni bilo govora. Profesorica slovenščine Franja Kraljeva me je prosila za sodelovanje pri šolskem glasilu Prvo klasje. Plod tega sodelovanja je bila posebna številka, v celoti posvečena Petru Pavlu Glavarju. Ko se je začela po Sloveniji širiti misel, porajalo se je splošno prosvetno gibanje, da je treba začeti poglobljeno odkrivati krajevno zgodovino in jo bolj ceniti, sem to izrabil. Komendo, zlasti Petra Pavla Glavarja, sem začel približevati domačinom, Slovencem in tudi svetu. Ali lahko navedete posamezne primere nestrpnosti do Cerkve v Komendi? Omenil bom dva primera nestrpnosti: motenje zaobljubne »potresne procesije« na velikonočni ponedeljek leta 1946 in blagoslavljanja jedil na veliko soboto. Verniki so šli v procesiji po poti proti sosednji vasi Klanec in se vračali nazaj proti cerkvi. Sam sem nosil Najsvetejše. Pri kapelici sv. Petra pred župnijsko cerk- Plečnikov spomenik padlim v prvi svetovni vojni Spomini na »Liro« iz tridesetih let (VIII.) Nikoli ne bom pozabil navdušenja avditorija po tej prvi sklad-°', kajti že v trenutku, ko so še Zveneli mogočni sklepni akordi, se. je sprožilo viharno odobravanje, ki pri kamniški publiki ni ravno pogosto. V prvi vrsti sede-ča skladatelja Zorko Prelovec in Pater dr. France Ačko sta z živahnim ploskanjem in nedvoumno mimiko izdajala svojo strokovno sodbo in nekaj najbolj navdušenih je z glasnimi klici °Q°bravanja potrjevalo razpolo-ZenJe, ki je zajelo čitalniško dvorano. Tudi Cirilu in nam so žareli obrazi. ■ V odmoru nam je Prelovec ra-'agal, da je bil uspeh možen Predvem zaradi zmogljivosti zbora m njegove enotne zvočne bar-e> ki je prav pri skladbi, kot je "a Primer Samo, še kako pomembna in odločilna. S številom fitesov namreč zbora še zdaleč ni m°č uravnovesiti, kajti v njem "astopafa dve skupini po barvi 'dičnih glasov: tenorji, ki so po arav, svetlejše barve, ter basi, ki *? temnejši. Čim bližje sta si bar-zvoJi s*up'n' tcm cnotneft' bo pn'. ki se jc izobrazil tudi kot ve/.fCVec' seJc tcga moino zada Pa nas Je Prestavljal tako, konPevcc notranJ'h glasov z ne->ko svetlejšimi barvnimi od- 'vihli'prcmakml Proti skupini pr-tenorjev, tiste s temnejšimi P* Proti drugim bas, Go učili voril sem že, kako smo se sto Pe,Ja v raznih dinamičnih težknjah 0d PP d" {{' kako ie to trehn '." kolik° PotrPlJe"Ja ic po-s,y°n°. tako pri pevcih, a še zla- stih*' pevovodji. Lira je že v tiske 'ndesctin ietih res imela to, voKt reo-ko zborovsko zmoglji- skladh S° /e '"nko lotevaIa tudi din M zahtevajo skrajne meje namičnih razponov, kot je na primer Samo. Ciril je vedno trdil, da je zbor neka skupna druščina, kolektiv, v katerem vsak od njegovih članov daje, kar zmore, in da je sleherno petje s stisnjenim grlom vedno odveč in tudi škodljivo. Pevec torej ne sme hoteti več, kot zmore, in pevovodja tega tudi zahtevati ne sme. Foersterjeve skladbe so bile vedno poseben izziv, za Liraše predvsem zaradi tega, ker smo se lotevali njegovih težjih skladb. Ko se v spominih vračam k Liri-nim koncertom v tridesetih letih, mi je pred oči tudi Foersterjev Spak, ki smo ga predstavili kamniški publiki kako leto kasneje. Tudi ta skladba jc pisana na epsko besedilo, bolje rečeno, je neposreden opis in doživetje ribiča Tomaža, zelo podobno krjavljevi pripovedi o hudiču. Kot besedilo je tudi glasbena podoba močno razgibana, pripovedna, -dinamičnih razsežnosti, naglo menjajočih se od pp do ff, in glasovnih razdalj od najnižjih profundnih tonov do zgornjih tenorskih višin. Žari na nebu jutra svit, Tomaž pa ribe gre lovit.... »Žari«, jc temeljni poudarek v tej strofi, in od drugih basov naprej ga ob blago naraščajoči dinamiki ponove vsi glasovi, tako da se nazadnje zlije v skupen, zvočen in pričakovanja poln akord, ki mahoma pritegne pozornost. Meglen nad jutrom paj-čolan... in čoln se ziblje tja čez plan. .. Tudi drugo strofo spet prično drugi basi; postopoma se ponovi najprej pri prvih, nato pri drugih tenorjih in na koncu pri prvih. »Vesla Tomaž, vesel vesla, saj danes morje rib mu da...« To je skupna pripoved, živahnejša od prvih dveh, glasbeno tako strukturirana in glasovno tako razgibana, da pevca kar sama vodi k misteriju, ki se že nakazuje. Po kratkem postanku, v katerem kar slišimo in čutimo naraščajo napetost pričakovanja, se prične pravo dogajanje: Pa vzame sak... in ga spusti v globino... Tisto, kako vzame sak, je samo enostavno narativno. Tisto o spuščanju v globino pa nam je Foerster pričaral kot nihče do takrat. Tenorska skupina polagoma izginja, ne da bi popolnoma izostala, basovska pa se krepi in se spušča vse nižje proti profund-nim tonom, dokler nezadnje ne zaslišimo samo še tistih nekaj najnižjih z Lesevickijevim orglar-skim pedalom vred. Spet je popolna tišina, v kateri se kot odmev vračajo zastrašujoče nižine, ki nazorno kot Dantejev Pekel barvajo globino morja... In temu sledi obrat, ki ga prično profundisti s poudarjanjem glasovno moduliranim zlogovanjem, polnim pričakovanja: »Dvigne...« Sak je prazen, oglasijo se najprej tenorji in nato vsi z vidnim, nekajkrat ponovljenim in vse više intoniranim presenečenjem. »Kaj...? Ni nič...? Presenečenje je tudi v dvorani, ki že živi in diha z nami in pesmijo. Jezno in skoro užaljeno se znova oglasi zbor: Spusti ga drugič... Zopet nič. . . se začudeno vpraša zbor, sedaj ponavljajoče, užaljeno in ob refrenu v vseh glasovnih skupinah ... Nato se razjezi. mag. CENE MATlClČ (se nadaljuje) vijo smo počakali. Sveto Rešnje telo sem izpostavil v kapelici in začeli smo moliti litanije vseh svetnikov. Ko smo začeli moliti, so miličniki, ki so tedaj stanovali v kaplaniji, radio navili na ves glas, tako da drug drugega nismo razumeli. Radio se je še toliko bolj slišal, ker so bila okna odprta. Odmolili smo do konca, vendar so se udeleženci procesije.za-radi tega neokusnega dejanja čutili močno ponižane. Nismo pa mogli ničesar ukreniti, ker se je to dogajalo v zasebnem prostoru. Po tem sramotnem dejanju sem na škofijo poslal prošnjo, naj se zaobljuba faranov izpolnjuje na drug način. Škof Vovk jo je nato poslal apostolskemu nunciju v Beograd, ta pa je zadevo uredil pri Svetem sedežu. Uredilo se je tako, da je bila od leta 1947 naprej zaobljubna potresna pobož- nost na velikonočno nedeljo popoldne. Tako je še danes in Ko-mendčani svojo obljubo kar vestno držijo, odkar je tudi njihovo župnijo leta 1895 močno prizadel potres, ki jc zelo poškodoval župnijsko in podružne cerkve, prav tako pa tudi domove Ko-mendčanov. Kar se je obljubilo, je treba držati! Kar zadeva žegnanje jedil na veliko soboto po hišah, vaseh in cerkvah komendske župnije, imam povedati sledeče: Leta 1947 sem še hodil blagoslavljat jedila v določene hiše, vasi, h kapelicam. Prebivalci manjših naselij so se zbirali v določeni hiši. Na ta način sem hodil žegnat jedila predvsem v bolj oddaljene vasi. Seveda pa pri tem ne smemo izpustiti blagoslova v župnijski in podružničnih cerkvah. Nekaj let me oblasti niso ovirale pri tem. nato pa so se stvari zapletle. Moral sem prositi za vsak blagoslov posebej, poleg tega pa še plačevati takso. Nazadnje sem se odločil, da bom žegnal jedila.le v farni in podružničnih cerkvah. Tako je še danes. Ko smo že pri procesijah, bi omenil še eno lepo zaobljubno pobožnost — procesijo na ponedeljek po beli nedelji na Homec. Kar je bilo romarjev iz Komende, so šli peš do Most. Tam so se jim pri Štebetu pri odcepu čez Drnovo do Homca pridružili romarji iz moščanske in suhadolske podružnice, Križani pa kasnejet" To je bila procesija za rodovitnost polja. Vso pot do Homca smo nekaj let hodili peš, nato pa so se verniki zbirali kar na Homcu. Tako je še danes. JOŽE PAVLIC (se nadaljuje) Iz Centra za socialno delo Poti do boljšega učnega uspeha Zakaj so med otroki na vseh stopnjah šol tako velike razlike v učnih uspehih? Zakaj nekatere otroke bolj ali manj vztrajno spremlja učna neuspešnost, drugi so uspešni? Ta in še druga vprašanja si zastavljamo, ko spremljamo otroke skozi njihovo življenjsko pot. Uspešnost učenja je odvisna od vrste dejavnikov. Notranji dejavniki (v otroku) a) fiziološki (zdravje) b) psihološki: - sposobnosti - učne navade - motivacije, interesi - predznanje - osebna prilagojenost in druge lastnosti Zunanji dejavniki (izven otroka) a) fizikalni (toplota) - družina - šola, pouk, učitelj - vrstniki - družbeno-ckonomski sistem - množične komunikacije (časopisi, radio, TV) Nekatere dejavnike lahko odstranimo, drugi so neodpravljivi. Učinek nekaterih je trajen, drugi je prehoden. Med seboj se tesno prepletajo, se kopičijo, zmanjšujejo ali pa pjačujejo otrokovo uspešnost. Zal ne moremo napisati razcepa, ki bi slehernemu otroku zagotavljal uspešnost. Vsak otrok je osebnost zase. Tudi zunanji dejavniki različno vplivajo. Nekateri pogoji pa morajo vendarle biti izpolnjeni! Otrokovo telesno zdravje, stanje, počutje pomembno vpliva na otrokov uspeh: Zdrav, primerno hranjen, spočit otrok bo laže premagal napore, ki jih predenj postavlja šolski pouk, kot pa tisti, ki je bolan, utrujen. Na srečo so naši otroci - rejenci kar zdravi. Zdravstvene težave so pri njih prehodne in kratkotrajne. Morda kateremu izmed njih komaj opazna slabovidnost ali nagluš-nost povzroča težave pri branju, pisanju. Blage nevrološke motnje lahko povzročajo nerodnost, slabo usklajenost gibov, slabo pomnjenje, kratkotrajno koncentracijo, odkrenljivo pozornost. Hormonal-ne motnje lahko povzročajo nihanje razpoloženja in pretirano hitro utrudljivost. Strokovnjaki, ki bodo otroka pregledali, bodo tudi povedali, kako pomagati. Tisti, ki imajo hujše težave z vidom, sluhom, z govornimi in telesnimi motnjami, duševno slabše razviti, so vključeni v njim prilagojene programe šolanja in usposabljanja. Psihološki dejavniki v pomembni meri vplivajo na uspeh. Tako kot se otroci razlikujejo po barvi las, oči, teži, višini, so med njimi razlike v splošni sposobnosti - inteligentnosti. Razlikujejo se tudi po posameznih sposobnostih; Za ravnanje z besedami, s številkami, s praktičnimi predmeti. Različno se znajdejo v novih situacijah in vsak na svoj način oblikujejo odnose s soljudmi. Otrok pride na svet s podedovanimi možnostmi za razvoj splošne in posameznih sposobnosti. V okolju, ki v zadostni meri, ob pravem času, na pravi način vzpodbuja otroka, se podedovane možnosti razvijejo v sposobnosti. Najbolj buren je ta razvoj v predšolskem obdobju. Negativni vplivi okolja so v najnežnejši dobi toliko manj zaželeni. Izboljševalni ukrepi, npr. premestitev v boljše okolje, so učinkovitejši, če so zgodnji. Vplivi negativnega okolja se z leti kopičijo in povzročajo, da se ne- katere sposobnosti sploh ne razvijejo, druge začno zaostajati. Na srečo strokovnjaki ugotavljajo, da so kasneje še možne izboljšave. Čim starejši je otrok, toliko teže lahko pričakujemo pozitivne učinke ugodnih vplivov. Na razvoj sposobnosti posebej vzpodbudno vpliva torej, ljubeč, spoštljiv, demokratičen odnos, ki vlada med družinskimi člani. Leti drug drugega vzpodbujajo k aktivnostim , k uspešnosti in samostojnosti. Pri tem moramo seveda upoštevati spol, starost, osebnostne lastnosti vseh družinskih članov. V družini, kjer se veliko pogovarjajo, bo otrok hitro začel posnemati besede drugih, jih uporabljati in izražati svoja hotenja, čustva, misli. Ni toliko pomembna izobrazba, poklic ljudi, ki ga obkrožajo, ga vzgajajo, temveč je pomembno, da se otrok počuti varnega, sprejetega. Možnost svobodnega gibanja in izražanja ter aktivnosti z ustreznim postavljanjem meja mu omogoča, da bo v pravem času, na pravem mestu ustrezno ravnal in uspešno premagoval ovire. Za uspešno učenje jc pomembno, da ima otrok primerno razvite učne navade. Uči naj se vedno na istem mestu, ob istem času. Pomagajmo mu, da si bo znal urediti učne pripomočke. Omogočimo mu, da bo znal razporejati čas učenja z drugimi dejavnostmi: šport, glasba, pomoč pri gospodinjskih opravilih in počitkom. Vzpod-bujajmo ga, da bo kljub zunanjim motnjam vztrajal pri učenju. Tako si bo razvil dobre delovne navade za vse življenje. Mlajši otrok se zmore strnjeno učiti 20. minut. Potem mu omogočimo 5-minutni odmor. Izkoristi naj ga za poskakovanje, za tek okoli hiše, za ogled živine v hlevu, za igro z igračo, ki jo je »spravil«, ko se je učil. Vztrajajmo, da se po odmoru vrne h knjigam. Ne pozabimo na ponovne odmore. 2-3-urno strnjeno učenje bez odmorov otroka utrudi. Vzame mu zanimanje za snov. Namesto veselja do učenja se pojavi odpor, strah pred učenjem, sovraštvo do učiteljev, do šole. Učne tehnike spretnosti in metode učenja so tudi sestavine učnih navad. Nekateri se snovi bolje naučijo, zapomnijo, če vidijo napisano, narisano, podčrtano. Drugi so uspešnejši, če slišijo. Ni pa uspeha brez ponavljanja snovi. Za doseganje dobrih učnih rezultatov ni dovolj, da ima otrok primerno razvite sposobnosti in da se zna učiti. Potrebno je tudi, da je pripravljen svojo energijo in sposobnosti usmeriti v učenje, t. j., da je za učenje motiviran. »Sposoben je, samo ne ljubi se mu,« večkrat slišimo v pogovorih. Motive imenujemo sile, ki aktivnosti okrepijo in nas usmerjajo k ciljem. Lakota, žeja, spolnost, preživetje so biološki motivi in so prirojeni. Sproži jih neko pomanjkanje v organizmu. Motivi po varnosti, priznanju, uveljavljanju, po družbi drugih, po ustvarjanju so socialni motivi. Nekateri med njimi so prirojeni. Večina so rezultat izkušenj in družbenega razvoja. Razumljivo nam postane, zakaj so ravno otroci, ki so preživeli predšolsko obdobje v neugodnih razmerah, pogosto brez ciljev, pa tudi brez vzpodbud, da bi se česa lotili. Nekateri se bojijo, da bi ne dosegli zaželenega uspeha, cilja. Niti ne lotijo se naloge. V okolju, ki jim zagotavlja občutek varnosti, sprejetosti, si ob številnih aktivnostih lahko ustvarijo občutek, da zmorejo. Pohvala, vzpodbuda jih navdaja z zadovoljstvom, da so uspeli. Spoznanje, kaj zmorejo, in uspeh je vzpodbuda, da se bodo lotevali še novih nalog. Nekateri se jih lotevajo, da bi dosegli dobre ocene, t. j., da bi jih drugi pohvalili. Malo starejši so aktivni zaradi lastnega zadovoljstva, da znajo, zmorejo nalogo dobro opraviti. (se nadaljuje) NATAŠA BRIŠNIK RAZPIS OBČINSKEGA TEKMOVANJA »KAJ VEŠ O PROMETU« Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik razpisuje občinsko tekmovanje »KAJ VEŠ O PROMETU« za učence-ke osnovnih šol ter dijake srednjih šol, ki bo v petek, dne 7. 5., ob 15. uri pri Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku. Tekmovanje bo vsebovalo: 1. Testiranje, ki bo trajalo 45 minut 2. Ocenjevanje vožnje po prometnih površinah 3. Spretnostna vožnja na poligonu Tekmovanje bo izvedeno po pravilih, navedenih v brošuri KAJ VEŠ O PROMETU. Občinsko tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU je ekipno in posamezno za 5. in 6. razrede (3. skupina) in 7. in 8. razrede (4. skupina). V vsaki ekipi lahko tekmujejo po 4 tekmovalci, ki so na razrednem tekmovanju v svoji skupini dosegli najboljši uspeh. Ocenjevanje je ekipno in posamezno. Zbirališče vseh ekip bo pri OŠ TOMA BREJCA ob 15. uri. V prijavi ekip je potrebno navesti naslednje podatke: 1. Priimek in ime tekmovalca 2. Rojstni podatki (dan, mesec in leto) 3. Ime šole, ki jo tekmovalec zastopa 4. Priimek in ime vodje ekipe Tekmujejo lahko učenci-ke pod pogojem, da v letu 1993 obiskujejo osnovno ali srednjo šolo in da še niso sodelovali na republiškem tekmovanju. Tekmovalci morajo imeti s seboj zdravstveno izkaznico, potrdilo o kolesarskem izpitu, v primeru slabega vremena pa tudi dežni plašč in kapo. Učenec, ki bo uspešno opravil preizkus znanja cestno prometnih predpisov in bo izpolnjeval z zakonom predpisane pogoje za izdajo potrdila, bo pridobil pravico voziti kolo z motorjem. Vse informacije v zvezi s tekmovanjem lahko dobite pri SO Kamnik (g. Dušan ŽUMER, tel. 831-080). PREDSEDNIK SPV: DUŠAN JESENIK Občni zbor Planinskega društva Stoletna pot je za nami Planinsko društvo Kamnik je imelo svoj redni letni občni zbor v petek, 26. marca, v dvorani nad kavarno. Letošnji občni zbor se povezuje s 100-lctnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva in 100-lctnico ustanovitve kamniške podružnice. Priprave na občni zbor so bile temeljite. Ob napovedani uri je bila dvorana polna. Za začetek so zaigrali fanfaristi kamniške Mestne godbe. Moški pevski zbor Solidarnost je pod vodstvom Ivice Ropaš zapel več planinskih in narodnih pesmi, Božo Mati-čič pa je s svojo harmoniko spremljal Jožico Kališnik, ki je zapela dve lepi pesmi. Vsem nastopajočim so se za kakovosten kulturni program prisotni zahvalili z dolgim ploskanjem. V imenu PD Kamnik se jim je zahvalil tudi predsednik Slavko Rajh, ki je tudi začel občni zbor. Predlagal je delovne organe in zatem govoril o 100-letni poti planinstva pri nas; predstavil pa je tudi vse akciie in uspehe v preteklem binskih vprašanjih, ki zadevajo vse, ne le planicev. Alpinistično poročilo je podal načelnik odseka Matej Humar. Ob rednem delu, ki so ga uspešno opravljali, so dosegli tudi pomembne dosežke na področju alpinizma. Njihov član Marko Prezelj je dosegel vrhunske rezultate. Miran Beč, načelnik gospodarskega odseka, je poročal o vrsti del, ki so jih uspeli poostriti v obeh planinskih kočah, o vzdrževanju cest, graditvi vodnega rezervoarja na Kokrškem sedlu, o obnovitvi spodnje postaje tovorne žičnice na Kamniško sedlo. Govoril je še o številnih drugih opravljenih nalogah. Marjan Kobav, načelnik odseka za varstvo narave in gorske straže, je govoril o izobraževanju mladih in njih pripravljanju na obiske v gorah, Stane Simšič, načelnik propagandnega odseka, je poročal o opravljenih izletih, planinskem izobraževanju in o zbiranju finančnih sredstev. Načelnik markacijske-ga odseka Zdravko Markuž je nav- predstavnik Turističnega društva in Še nakateri drugi. Vsi so zaželeli Planinskemu društvu Kamnik še nadaljnjih uspehov in vsaj enako učinkovito delo. Občni zbor je sprejel vsa poročila, potrdil predlog članarine, program in finančni načrt za leto 1993. Soglasno je ugotovil, da je Planinsko društvo dobro izpolnilo svoje naloge. Potrdil je tudi vse načrtovane aktivnosti v jubilejnem 1993. letu, ko kamniški planinci skupaj s PZS praznujejo 100 let uspešnega dela. Po občnem zboru so se udeleženci zbrali na prijateljskem srečanju v prostorih PD Kamnik. Tu je bila ponovna priložnost za temeljit po1 govor, za medsebojno spoznavanje in za dogovor o jutrišnjem delu. Nalog je na pretek. Planinci se jih bodo lotili z enako odločnostjo kot v vseh preteklih letih. Še vedno so dosegli vse, za kar so se dogovorili. STANE SIMŠIČ Predsednik društva Slavko Rajh poroča o delu v letu 1992 letu. Uresničene so bile obsežne in odgovorne naloge. Opravljene so bile številne prostovoljne delovne ure, urejena nekatera odprta vprašanja v planinskih kočah; utrjevale so se vezi med društvom in člani. Čeprav je v letu 1992 zaznati rahel padec članstva od 3092 na 2805 pa se Kamnik še vedno uvršča na 6. mesto v Sloveniji glede ha število prebivalstva. Poročila odsekov so zajemala aktivnosti, ki v celoti dopolnjujejo bogato delo Planinskega društva. Udeleženci občnega zbora so z zanimanjem poslušali obračun dela Gorske reševalne službe, ki je lansko leto prav tako slavila pomemben jubilej in je ob njem prejela najvišje republiško državno priznanje. Načelnik GRS Kamnik Cene Grilje je poročal o številnih reševalnih akcijah, ki so bile večinoma uspešne, razmišljal pa je tudi o vse- zoče seznanil z delom v lanskem letu, ki so ga opravljali pri označevanju in dodelavi planinskih poti. Mateja Mejač, načelnica mladinskega odseka, je govorila o delu mladih, o težavah in uspehih. Drago Jeglič, predsednik gospodarskega odbora, je podal pregled gospodarjenja v društvu, v obeh planinskih postojankah, in je to področje ocenil kot pozitivno. Mira Babnik, članica upravnega odbora društva, je podala blagajniško poročilo. Poročilo nadzornega odbora je v imenu odbora podal njen predsednik Andrej Mejač. Nadzorni odbor je ocenil, daje društvo delovalo dobro in v skladu z veljavnimi predpisi in programom dela. V razpravi so sodelovali v glavnem gostje. Na občni zbor so prišli predstavniki PZS, MDO, IS občine Kamnik, predstavniki sosednjih in prijateljskih planinskih društev, Republiško šolsko prvenstvo indor Učenci kar 32 osnovnih šol v Sloveniji so se udeležili II. REPUBLIŠKEGA ŠOLSKEGA PRVENSTVA. Tokrat so se lokostrelski delavci odločili, da bodo prvenstvo organizirali v dvorani in na prostem. Organizacijo dvoranskega prvenstva je prevzel LK ANKARAN. 27. marca se je kar 113 učencev - tekmovalcev napotilo v Ankaran, kjer so se pomerili v treh stilih, t. j. instinktivno, v prostem stilu in coumpaundu. Kamničani so se tudi tokrat izkazali, saj so osvojili 5 zlatih, 4 srebrne in 2 bronasti kolajni. Za Kamničane je značilno, da je lokostrelska sekcija le v Osnovni šoli Frana Albrehta, medtem ko se drugi učenci vključujejo v dejavnost LK Kamnik. Kamničane je zastopalo 25 učencev od skupno 34, ki so dosegli interno normo za nastop na tem prvenstvu. Vsi drugi pa bodo nastopili na II. šolskem prvenstvu na prostem 15. maja, ki ga bo organiziral LK Kamnik. V tem času pa bodo intenzivno delali pod strokovnim vodstvom BORISA JEMCA. Strokovni delavci so se odločili, da bodo tekmovanje izvedli po posameznih stilih, kar pomeni za nastopajoče hitrejše in manj utrujajoče tekmovanje. Kot zanimivost lahko omenimo, da so v telovadnico postavili kar 30 strelnih mest. Vodje ekip posameznih klubov in šol pa so ugotovili, daje med nastopajočimi premalo učenk - tekmovalk in da je udeležba v prostem stilu preskromna. Temu problemu bodo v prihodnje posvetili veliko pozornosti; Kamničani pa so to storili že v preteklosti. Rezultati: I. Dečki, instinktivno, do 6. raz. I. Matic Gorjup (Stranje), 2. Sandi Scheikha (F. Albreht), 3. Admir Barčič (P. Voranc) II. Dečki, prosti stil, do 6. raz. 1. Mitja Burja (M. Vera), 2. Jure Končan (F. Albreht), 3. Primož Flerin (M. Vera) III. Dečki, instinktivno, 7. in 8. raz. 1. Simon Demšar (J. S. Mlakar), 2. Gregor Kranjc (F. Kocbeka), 3. Darko Mlinar (E. Kocbeka) IV. Dečki, prosti stil, 7. in 8. raz. 1. Srdžan Mahmutovič (Nove Fužine), 2. Mitja Podgoršek (Domžale), 3. Roman Krstič (J. S. Mlakar) V. Deklice, instiktivno, do 6. raz. 1. Katarina Potočnik (F. Albreht), 2. Špela Grkman (Stranje), 3. Ana Vran (A. Ukmar) VI. Deklice, prosti stil, do 6. raz. 1. Tamara Scheikha (F. Albreht), 2. Eva Kramar (T. Čufar), 3. Lea Rosa (P. Tomažič) VIII. Deklice, instinktivno, 7. in 8. raz. 1. Tina Bavec (Predoslje), 2. Mojca Kmetic (M. Kranjca), 3. Urša Jeran (F. Albrehta) VIII. Deklice, prosti stil, 7. in 8. raz. 1. Polona Lanišek (T. Brejc), 2. Vesna Rokavšek (O. Kovačič), 3. Darja Rosa (O. Kovačič) IX. Dečki, coupaund 1. Uroš Rosa (P. Tomažič), 2. Janez Škofic (V. Perko), 3. Matej Marčen (Nove Fužine) TJAŠA Rado Nadvešnik Alpinizem Slovenska odprava na K2 8611 m visoki ČOGORI, znan bolj pod imenom K2, drugi najvišji vrh na Zemlji, je bil že leta 1988 cilj takrat še jugoslovanske odprave. Žal vremenske razmere niso pustile, da bi naši alpinisti prišli na vrh. Velike količine novega snega in slabo vreme so bili močnejši in odprava se je morala vrniti brez uspeha, vendar z namero, da se tja spet vrne. In to se bo zgodilo letos. Toda tokrat bo to tudi uradno slovenska odprava (če natančno pogledamo, je bila tudi leta 1988 slovenska!). V svojem dolgoletnem programu ima KOTG PZS tudi vzpone na vse vrhove, višje od 8000 m, 14 naj bi jih bilo, po možnosti po novih smereh. Želja je bila, da bi bilo to opravljeno do 100. obletnice ustanovitve SPD, ki jo praznujemo letos. Toda lansko leto je slabo vreme preprečilo vzpon po Angleški smeri na Anapurno, tako da je teoretično sicer še vedno možno izpolniti program, vendar je v igri preveč neznank, da bi lahko z gotovostjo trdili, da se bo to tudi res zgodilo. Čogori je mogočna gora. Leži na meji med Pakistanom in Kitajsko v pogorju Karakorum. Dostop do nje traja več kot dva tedna hoje, od tega skoraj štiri dni po enem od najdaljših ledenikov izven polarnih predelov, Baltoro ledeniku. Baza za vzpon leži na nadmorki višini 5200 m, tako da je potrebno nato do vrha premagati še dobrih 3400 m višinske razlike. Tudi, če se pride na vrh po najlažji poti, ni to noben mačji kašelj, ampak veliko dejanje, pa čeprav je bilo na vrhu že precej ljudi. Za nas Slovence bi pomenil vzpon na vrh predzadnjo preizkušnjo, predno bi se lahko postavili vštric z nekaj redkimi narodi na svetu, ki jim je uspelo .priti na vseh 14 osemtisočakov. Če bi pa uspeli mogoče preplezati še kakšno novo smer, bi bil uspeh še toliko večji. V odpravi, ki bo pod vodstvom Tomaža Jamnika krenila na pot med 5. in 8. majem letos, bo sodelovalo sedem alpinistov in zdravnik. Med alpinisti so večinoma mladi, ki se, razen nekaterih, v Himalaji še niso velikokrat preizkusili. Edina »veterana«, ob vodji in zdravniku, sta Božič in Grošelj, ki sta ekspediciji bolj pridružena zaradi Grošlje-vega programa vzpeti se na vse osemtisočake. Član te odprave, ki ima status osrednje slovenske alpinistične akcije v letu 1993 in katere glavni pokrovitelj in sponzorje SMELT, ki naj bi prispeval približno polovico potrebnih sredstev, je tudi RADO NADVEŠNIK, član kamniškega AO. Star je 35 let, poročen, oče dveh otrok. Zaposlen je v tovarni TITAN, ki je dosiej imela veliko razumevanja za vrhunske športnike. Kljub težkim časom upamo, da ga bo imela tudi za Rada, saj namerava ta splezati na goro, ki se imenuje ravno tako kot eden odličnih cilindrov te tovarne - K 2. 2. Nagrada Je bOOOsF* ^magrado Je 3000 sit jj-rj^^S^ Predloge oddaite osebno v knjigarni FORUM, HIP, Uublianska 21/A, 812 332, do 1.5/93! Streljanje z zračno puško Mlajše mladinke - najboljše v državi V začetku aprila je bilo v Ljubljani 2. državno prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 34 ekip mlajših mladincev in 18 ekip mlajših mladink (letnik 1987 in mlajši). Kamniška strelska družina je sodelovala z obema ekipama. Odličen rezultat so dosegle mlajše mladinke: Bojana Bombač (177 krogov), Špela Sitar (176) in Vesna Zore (175 krogov). Osvojile so naslov državnih prvakinj za leto 1993. Drugo mesto so osvojile strelke ljubljanskega Železničarja. Bojani Bombač sta manjkala le dva kroga in bi osvojila naslov državne prvakinje. Mlajši mladinci so s 507 krogi osvojili dobro 12. mesto. O tako lepih rezultatih mladih strelk smo se pogovarjali z njihovim inštruktorjem Janezom Jakinom. Povedal je, da so dekleta marljive in disciplinirane članice strelske družine, saj redno dvakrat tedensko po tri ure vadijo na strelišču (kino Dom Kamnik). Intenzivno vadijo že nekaj let. Vse tekmovalke obiskujejo 8. razred osnovne šole (Bojana Bombač in Vesna Zore šolo Fr. Albrehta, Špela Sitar pa šolo Marije Vere) in so tudi dobre učenke. Državne prvakinje s svojim inštruktorjem Pogovoru se je pridružil še predsednik Občinske strelske zveze Podgornik. Poudaril je, da so doseženi rezultati tudi plod načrtnega dela in prizadevanja inštruktorja Janeza Jakina, ki vsa dela opravlja kakovostno in brez plačil. Še več, na lastne stroške mnogokrat vozi strelke na različna tekmovanja. Sredstva, ki jih strelska zveza dobiva od športne zveze pokrivajo le del stroškov, zato so veseli sodelovanja s sponzorjem BMB d. o. o., Voljči Potok, ki jim veliko pomaga z denarjem in prevozi. Le tako lahko uresničujejo svoj program. Ob tej priliki smo dolžni povedati še to, da so nas kamniški strelci že v preteklosti mnogokrat razveselili s svojimi sijajnimi uspehi. Tradicija ostaja, zato smo takih uspehov veseli vsi, ki vsaj deloma poznamo to športno zvrst. Zavedamo se, da je uspehe mogoče dosegati le z vztrajnim delom tekmovalcev in organizatorjev, ki so pripravljeni napraviti mnogo več, kot je njihova dolžnost. STANE SIMŠIČ Rado se je s plezanjem začel ukvarjati že pred več kot desetimi leti in je med časom preplezal več 100 smeri, med njimi tudi nekaj prvenstvenih. Razen v slovenskih gorah je plezal v gorah bivše Jugoslavije (Bosna, Hrvaška) kakor tudi v Alpah. Udeležil se je tudi odprave AO Kamnik ob 50. obletnici njegove ustanovitve leta 1987 na Lhotse Šar, pa tudi slovenske odprave jeseni leta 1988 na Čo Oju, ki je uspela preplezati novo smer v do takrat še povsem deviški severni steni. Takrat je tudi prvič stal na vrhu več kot 8000 m visoke gore. Upamo, da bo odpravi najprej uspelo premagati vse prepreke v domovini, ki se imenujejo predvsem finance, malo pa tudi zavist. V Pakistanu ji pa želimo srečo in ugodne razmere na gori, tako da bodo fantje lahko pokazali, česa so zmožni. BOJČ Lokostrelstvo II. svetovno prvenstvo v dvorani Od 5. do 7. marca se je v Perpignanu v Franciji odvijalo II. SVETOVNO PRVENSTVO V DVORANI na razdalji 25 in 18 m. Slovenijo je zastopalo 5 tekmovalcev, in sicer 2 v prostem stilu, 2 coumpaund - člani moški in 1 članica coumpa-und. Na tem svetovnem prvenstvu je nastopilo 41 držav, medtem ko je v svetovno lokostrelsko zvezo včlanjenih 130 držav. Večje zanimanje pa je gotovo za nastop v olimpijski FITA disciplini, saj takrat sodeluje preko 100 držav. Organizacija samega tekmovanja je bila odlična tudi po zaslugi olimpijskega prvaka Francoza Sebastiana Flute. Kot smo že poročali, je Slovenijo in Kamnik zastopal član LK Kamnik EMIL ANDREJKA. Zasedel je »skromno« 58. mesto med 78 tekmovalci, kar je veliko slabše od njegovega osebnega rekorda. Na sam rezultat je vplivala tudi neizkušenost tekmovati na tako velikih prireditvah. Trema je bila v začetku prevelika in zamujeno se ni dalo popraviti. Hkrati pa lahko ugotovimo, da se slovenska reprezentanca ni posebej pripravljala na nastop, pač pa so se tekmovalci pripravljali v svojih klubih, kar je za tako veliko tekmovanje premalo. TJAŠA Rdeči križ Aktivnosti v občinski organizaciji O delu Občinske organizacije RK v letu 1992 je pripravljeno posebno poročilo. Podatki so zelo zanimivi. Kažejo na pestrost in raznolikost dela. S posameznimi akcijami RK smo naše bralce seznanjali sicer med letom, kompleksnost pa ob tem ni bila prikazana. V tem prispevku želimo bralce opomniti le na nekaj zanimivosti. Krvodajalstvo V lanskem letu je darovalo kri kar 1778 krvodajalcev ali 6,3% vsega prebivalstva v občini. Kamnik se uvršča v prvo tretjino občin v Sloveniji. Najbolj prizadevnim krvodajalcem je bilo razdeljenih 300 priznanj, za 15-in do 60-kratno darovanje krvi. Ob podelitvi priznanj oktobra 1992 je bil poseben kulturni program. Sodelovali so: Mešani pevski zbor Solidarnost, mladi člani RK OS Toma Brejca in drugi. Socialna dejavnost. Solidarnostno pomoč v prehrani je v prvi polovici leta prejelo 97 družin, v drugi pa že 410. Prejeli so živilske pakete in krompir. V zadnjem času socialna ogroženost narašča, zato najbolj potrebni prejemajo pomoč mesečno. Denarna pomoč je bila podeljena le družini iz Smarce zaradi Požara. Solidarnostna pomoč beguncem Zaradi vojnih razmer na Hrva- škem ter v Bosni in Hercegovini je veliko beguncev našlo zatočišče tudi v kamniški občini. O številu beguncev smo poročali večkrat že med letom. Začasno streho nad glavo je v letu 1992 dobilo 290 beguncev iz Hrvaške in 728 beguncev iz BiH. Stanje se je med letom spreminjalo. Nekateri so se že vračali, novi so prihajali, nekaj pa so jih preselili v druge kraje. V mesecu septembru je bil nastanitveni center Mekinje preseljen v Ribnico. RK je sodeloval s poizvedoval- no službo in s tem beguncem pomagal vzpostavljati stike s so-rodnki. Osnovna naloga pa je bila sprejem, nastanitev in prehra-nitev beguncev. Pomoč je prihajala iz različnih virov, iz KS, delovnih in drugih organizacij, od posameznikov, pa tudi iz tujine. V okviru možnosti je RK pomagal vsem. Del prispele mednarodne pomoči je Kamnik odstopal drugim občinam in nastanitvenim centrom. V tem času so begunce obiskali številni predstavniki mednarodnih organov. Odvzem krvi kamniškim krovodajalcem. Ob teh nalogah pa so na RK pripravili več tečajev prve pomoči, organizirali zdravstveno preventivno delo, širili včdenje o RK, razpošiljali brošure in drug vzgojni material. Obsežnost tega dela je očitna, aktivnost RK je vse bolj prisotna med prebivalci, med begunci in vsemi tistimi, ki želijo pomagati ljudem v stiski. Občinska organizacija RK je opravila ogromno človekoljubno delo, ki ga je težko izmeriti in prikazati zgolj v številkah. Delo RK, odborov in aktivistov je tako razvejano, da zasluži vso zahvalo in priznanje. Druge zanimivosti Krvodajalska akcija, ki je bila v mesecu marcu je v celoti uspela. Do sedaj je v letošnjem letu darovalo kri že skoraj 860 krvodajalcev. To je približno toliko kot v lanskem letu. Uspeh je še večji, če upoštevamo mnoge letošnje objektivne težave. RK je precej krvodajalcev vabil pismeno. Odziv je bil zelo lep. Nastanitveni center na Bakov- niku je bil po predlogu Urada za begunce 18. marca preseljen v Veržej. Sedaj je v Kamniku še skoraj 300 beguncev, ki pa so nastanjeni pri sorodnikih in znancih, RK pa jim daje materialno pomoč. STANE SIMŠIČ Vaši otroci so vaši otroci Vaši otroci so vaši otroci. Vsaj na ravni življenja, ki ga živimo danes tukaj, v tem trenutku. Resnica je, da svoje otroke prepuščate na milost in nemilost raznim vplivom. Tako se včasih zgodi, da ugotovite, da vaši otroci res niso več vaši, ampak se jih je polastilo marsikaj drugega. Navadno ne učitelji in vzgojitelji. Vse prej ulica, televizija, lokali, da ne naštevam še česa drugega. In vendar čutim dolžnost, da kljub navideznemu omalovaževanju vpliva učiteljev, vzgojiteljev in "a sploh ljudi, ki se z vašimi otroki ukvarjajo, predvsem iz ljubezni, Poudarim ravno ta vpliv, ravno to ljubezen. Ljubezen, boste dejali. Kje sploh Uvi? Kaj ne ve, da je edino merilo človeka njegova lastnina? Pa naj bo Po vaše. Govorim lahko tudi v imenu ljudi, ki imajo v posesti ljubezen do otrok. Včasih se človek sprašuje' koliko jc vredno njegovo delo. dokler človek pač dela le, da bi mu rekli hvala ali pa tudi to ne, je v redu. Nihče se pravzaprav ne Vznemirja preveč. Dokler imamo opraviti z razumnimi ljudmi. Vsa stvar se majčkeno zaplete, *° začnejo čustva prevladovati nad razumom. Nam odraslim ljudem se to ne dogaja prav pogostokrat. Želeti bi bilo, da bi se nam dogodilo ~ žal čim večkrat... . Ko pa imamo opraviti z otroki, 'mamo naenkrat opraviti z nerazvitim razumom, močno dovzetnim za vse vrste čustev. Prav zaradi te dovzetnosti so mi otroci tako pri srcu, kot so mi. Tako radi se prepuščajo smehu, veselju in tudi neverjetno hitro se jim po licu utrne solza naravnost iz srca. Kako čudovita so ta bitja. Ko si z njimi, te vsega prevzamejo. Tega se navadno ne zaveš v danem trenutku. Zagotovo pa se. ko varovanci enkrat odidejo. V tistem trenutku se počutiš tako prazen. Vso energijo so ti vzeli. In vendar se šele čez čas zaveš, da so jo vsaj toliko tudi vrnili. To razmišljanje želim primakniti k materinskemu dnevu in vsem prireditvam na čast spoštovanim materam. Pripadam skupini ljudi, ki ima v sebi ljubezen do otrok. Drzna trditev, toda upam si jo zapisati, kajti moja ljubezen do otrok je vsaj toliko dejavna, kolikor je bila dejavna ljubezen otrok do svojih mater ob materinskem dnevu. Kot enemu izmed avtorjev in organizatorjev proslave ob materinskem dnevu v Smarci mi je zelo dobro poznano ozadje proslave. Zelo dobro so mi poznani tedni vaj ob večernih urah, ko so otroci kot tudi njihovi mentorji prihajali v kulturni dom in vadili vadili. Ne pozabimo! Vadili so iz ljubezni do svojih mater. Kot človek iz zakulisja pa lahko tudi zapišem, kako je bilo med samo predstavo. Do zadnjega trenutka ni nihče prav natančno vedel, kako bo, kajti z odrskimi predstavami je že tako, da je ob vsebini in izvajalcih nujno potrebna tudi publika, če želimo, da bi predstava v resnici zaživela. Zal pa se je v Smarci zataknilo ravno pri publiki. Kot človek, ki sem predstavo ves čas spremljal iz zaku- lisja, pač nisem imel priložnosti videti napolnjene dvorane, kot so nekateri v kasnejšem pogovoru omenjali. Pravzaprav pa je tudi nisem imel priložnosti slišati. Resnici na ljubo, aplavzi so komajda prodrli do odra, v zavest nastopajočih otrok pa nikakor ne. Bilo jih je premalo, bili so prešibki. Dvorana je razočarala. In vendar so kljub vplivu ulice, televizije, učiteljev, mentorjev, vzgojiteljev... to vendarle vaši otroci. Vsaj za trenutek so želeli biti vaši. Ste se ob blagem aplavzu tega zavedali!? FRANCI MESTEK Potovanje v Prago V soboto 27. 3. 1993, smo se dijaki SENSRM, ki smo se v okviru izbirnih dejavnosti odločili za ekskurzijo v Prago, ob 6. uri zbrali pred šolo. Potem ko smo se porazdelili po štirih avtobusnih, smo se prek Salzburga, Lin-za, Čeških Budjejovic pripeljali do znanega husitskega mesta Tabor, kjer smo se ustavili in imeli kosilo. Po ogledu mesta smo nadaljevali pot do Prage, kamor smo prispeli v večernih urah. Iz avtobusa smo si na poti do hotela ogledali nekatere znamenitosti , mesta, nato pa smo se nastanili v hotelu. Naslednji dan smo si po zajtrku ogledali praške znamenitosti: Vaclavskc namesti, ozke staro-mestske uličice, Staromestskc namesti, židovsko četrt Josefov, Karlov most, Vltavo. Naslednji dve uri sta bili namenjeni kosilu in odmoru, ki je bil zelo dobrodošel, saj nas jc hoja utrudila, pa tudi hladno je bilo, tako. da smo vsi iskali tople prostore* kje bj se lahko ogreli. Po kosilu smo nadaljevali ogled Prage od Karlovega mostu do Strahovskega klaštra. Na poti na praški grad ali Hrad-čane pa smo si ogledali kovanje medeninastnega denarja in menjavo straže pred praškim gradom. Ogledali smo si tudi znamenito gotsko katedralo sv. Vida in Zlato uličko. Večerjo smo imeli v restavraciji pri Medvedku, kjer so nam postregli z-znamenitimi češkimi cmoki. Naslednji dan smo se po zajtrku odpeljali do gradu Konopište, v smeri proti Taboru. Med enourno vožnjo do gradu nas je vodnik seznanil z češko zgodovino in nas pripravil na ogled gradu - znamenite lovske rezidence Franca Ferdinanda. Po ogledu smo se odpeljali nazaj v Prago, kjer smo imeli prosto za kosilo in nakupe. Večerjo smo imeli v restavraciji Vikarka na Hradčanih Četrti dan smo se po zajtrku odpeljali proti Kamniku preko Jihlave, mejnega prehoda Hate, Dunaja. V Kamnik smo prispeli v večernih urah. BARBARA GALLE, LIDIJA SMERKOU, 2. č Kamniški častniki so dobri športniki Drugega državnega prvenstva v smučanju in streljanju se je "ježila tudi ekipa ZC KAM-'K in dosegla izvrstno drugo mesto. Ekipi bi za prvo mesto ^dostoval le en več zadeti krog ?;1 Za petindvajset stotink boljši as v smuku. Prvenstva se je sku-p udeležilo 69 častnikov in pod- astnikov iz vse Slovenije ter celo °Ve ekipi UNPROFORJ A, ki sta zaostali za našo ekipo. Vsaka od ,e^'P je morala opraviti smuk žnjo p0 2e[0 zahtevni progi ter • treljanje z malokalibrsko puško. *'Pa iz Kamnika je, predvsem zahvaljujoč izenačenosti, dosegla a lePi uspeh. Pred njim se je UVrstila le domača ekipa iz Veh-"Jd- za njimi pa ekipa iz PŠTO ~0l"enjske in ekipa iz Kranja. Pr- enstvo so izvedli občinska orga- nizacija iz Velenja, območni štab TO Velenje, SK Velenje in RTC Golte. Pokrovitelji tekmovanja pa so bili ZČ Slovenije, Ministrstvo za obrambo ter RSTO Slovenije. Najboljši so prejeli priznanja ZČ Slovenije in RSTO Slovenije ter praktične nagrade, ki so jih prispevali posamezniki in podjetja iz velenjske in mozirske občine. Ekipa ZČ Kamnik je nastopila v postavi Jože Arko, Rudi Bič in Janez Volkar. V naslednjem letu bo tekmovanje razširjeno, kajti na njem bodo v prihodnje sodelovali tudi častniki iz nekaterih evropskih držav. To pa pomeni nov izziv tudi za ekipo ZČ Kamnik. VERA MEJAČ KOČNA DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN Cenjene kupce obveščamo, da so vse naše trgovine odprte vsako soboto do 13. ure, nato pa do 19. ure le dežurne: sobota od 7.-19. ure nedelja od 8.-11. ure 24.4. MERCAT0R, KOMENDA 27.4. (torek - DAN UPORA) od 8. do 13. ure: NEVUE, DUPLICA, MAR-KET-KRANJSKA, METALKA 1.5; PRAZNIK DELA - ZAPRTO 8.5. MARKET-KRANJSKA, SMARCA 15.5 ZAPRICE, MOSTE, STRANJE, EMONA 22.5. BAKOVNIK, KOMENDA 29.5 MERCAT0R, ŠMARCA 25.4. MERCATOR 2.5. PRAZNIK DELA - METKA, ZAPRICE 9.5, MARKET-KRANJSKA 16.5, ZAPRICE 23.5, BAKOVNIK 30.5, (binkošti) - MERCATOR PREK TELEFONA O TELEFONIJI Na naš petkov dežurni telefon sta se javila dva bralca v zvezi s problemi napeljave novih telefonskih linij v Kamniku. Bralec Krmavner iz ulice Frana Albrehta sprašuje: Kako bo Sklad rešil vprašanje vplačevanja za telefonske priključke. Nekateri smo plačali več, drugi manj, razlike je tudi po 16 do 20 tisočakov. Nekateri pa sploh niso plačali, ali bo tako tudi ostalo? Blaž Čermelj s Trga svobode pa sprašuje, zakaj ne dobi računa za priključek telefona. Obrnili smo se na Janeza Turnška s Sklada, ki je na omenjeni vprašanji tudi odgovoril. Omenil je, da je Kamniški občan že večkrat in v celoti pojasnil celoten potek del pri uvajanju novih priključkov. Vse bo pravično urejeno, tako da nihče ne bo oškodovan. S priključki tržimo do 1.7. 1993. Takrat bomo točno vedeli, koliko jih imamo, kar bo osnova za izračun in določitev končne cene. Svet bo zasedal in določil točno ceno, v kateri bomo seveda upoštevali predplačila in način povračila preveč vplačanih sredstev. Tisti, ki so plačali manj, bodo doplačali, drugi pa bodo dobili povrnjeno razliko. Celotna problematika okoli telefonov bo urejena v mesecu maju, najpozneje do začetka junija. V zvezi z drugim vprašanjem pa le toliko: Stranka naj pride osebno na Sklad, kjer bo dobila vsa pojasnila in uredila formalnost, kot so podpis pogodbe in način plačila. ROMI NA KRIŽU Naslednje vprašanje je prišlo iz vasi Križ. Vsesplošna praksa, ki velja povsod v svetu, je, da se na anonimna vprašanja ne odgovarja. Zaradi specifične problematike pa smo kljub vsemu naredili majhno izjemo. Neimenovana bralka s Križa je hotela ostati anonimna, kot je sama povedala, zaradi miru in varnosti. Zaradi tega je tudi odgovor bolj splošen. V takšnem primeru bi lahko na bolj konkretno vprašanje dobili tudi bolj konkreten odgovor. Bralka je pojasnila, da so se v vasi pred leti naselili Romi, ki imajo menda zakupljeno ali kup- ljeno hišo, v kateri živijo. Iz tega pa izhajajo številni problemi, kot so hrup, poškodovanje in odtujevanje lastnine, nepravilno parkiranje, smetenje okolice, oviranje prometa. Do vsega tega pa prihaja predvsem v zvezi z njihovo dejavnostjo, to je zbiranjem odpadnega materiala, železja, drugih kovin in materialov. Poleg tega pa prihaja tudi do nasilni-škega obnašanja, groženj in sporov z domačini. Po pripovedovanju bralke so vaščani že marsikaj poizkušali, vključno s peticijami na občino in prijavami na policijo ter inšpekcijske službe, rezultatov pa ni bilo. Najprej smo se obrnili na sanitarno inšpekcijo, kjer je inšpektorica Marijana Koželj povedala, da deponijo odpadkov nadzorujejo in da hujših kršitev ni. Naslednje vprašanje je bilo namenjeno kamniškim policistom. Načelnik policijske postaje Zvone Logar je rekel: Problem je znan že dlje časa, pereč pa je bil pred leti, ko so se Romi vključili v to okolje. Status bivanja so imeli urejen, hišo, v kateri živijo, pa so kupili. Policija ukrepa v skladu s pooblastili; v primerih, ko ugotovijo, da gre za civilnopravne zadeve, pa napotijo stranke na sodišče. Kolikor bralka želi in ima kakšne konkretne probleme, se lahko zglasi na kamniški policijski postaji, kjer bo dobila vsa pojasnila, anonimnost pa ji je zajamčena. VARNOST V PROMETU IN ODSTRANJEVANJE DEBEL S STAROGRAJSKEGA POBOČJA Kamničan M. R. je postavil vprašanje, kako je bilo z zaščito prometa med nedavnim odstranjevanjem podrtih dreves z grajskega pobočja. Tudi na to vprašanje je odgovoril načelnik policijske postaje g. Logar. Med odstranjevanjem lesa z grajskega pobočja je bila postavljena prometna signalizacija, ki je opozarjala voznike na spremenjene vozne okoliščine, kar pa po zagotovilih M. R. vsaj prvi dan ni bilo res, saj je bila na cestišču prava panika, ko so se drevesna debla valila med nič hudega sluteče voznike in pešce. Pripravil: B. REPE Upokojenci DO Komenda uspešni pri delu in tudi kritični Ta čas so v teku občni zbori. Društvo upokojencev Komenda ga je imelo v nedeljo, 28. marca, v prostorih društva v Komendi. V to društvo so včlanjeni upokojenci KS Križ Moste iz Komenda. Vseh članov je okrog 600. Na občni zbor jih je prišlo veliko. Vsi prostori so bili polno zasedeni. Predsednik društva Jože Kern je poročal o delu, o uspehih, pa tudi težavah. V zadnjem letu so zabeležili viden napredek na številnih področjih. -Zelo živahno je športno-rekreativno življenje. Del teh dejavnosti organizirajo sami, del pa v sodelovanju z DU Kamnik in drugimi. Močno se je razvilo kolesarjenje pa tudi po-hodništvo. Skoraj vsi člani odbora so bili delavni, nekaj pa jih bo potrebno zamenjati. Finančno so poslovali v mejah možnega in dosegli kar ugodne rezultate. Nekaj sredstev so si prislužili sami v KS Komenda, nekaj jih je prispevala KS Križ, le sredstva KS Moste so povsem izostala. Prostore, ki je v njih potekal občni zbor, so v preteklih letih skoraj v celoti obnovili upokojenci sami s prostovoljnim delom, danes pa komaj kdaj pridejo do tega, da dobijo ključe. KS Komenda si je na nek način prisvojila te prostore in kaže zelo malo razumevanja za potrebe upokojencev. Občni zbor je sprejel zahtevo, da mora KS to vprašanje čim prej urediti in prisluhniti upravičenim zahtevam DU. Člani DU menijo da bi gospodarjenje s prostori morali prevzeti upokojenci. Nekatere stvari že nujno kličejo po obnovi, popravilih, pa se nič ne spremeni. Zahtevajo razgovor z vodstvom KS Komenda, ki se ga bodo udeležili predstavniki DU. Na občnem zboru je sodeloval tudi predstavnik ZDUS, govoril o nekaterih novostih, o izplačevanju pokojnin in ugodno ocenil delo DU Komenda. Občni zbor je soglasno potrdil predlog, da bi tudi v naslednjem obdobju zastopal upokojence Kamnika in Domžal dosedanji predstavnik iz Kamnika. Razprava je bila obsežna, objektivna in tudi kritična. Občni zbor je soglašal, da je potrebno pripraviti nov predlog pravil, saj dosedanja Pravila ne ustrezajo več, čeprav zakon o društvih verjetno ne bo tako kmalu sprejet. V družabnem delu, ki je sledil, so se člani vseh treh KS pogovorili še o marsičem zanimivem STANE SIMŠIČ Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas . Petek, 23. aprila, ob 20. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik ZAKLJUČNI KONCERT TRIDESETLETNEGA OBDOBJA LIRE POD VODSTVOM SAMA VREMŠAKA Izvajalec: Prvo slovensko pevsko društvo LIRA Ponedeljek, 26. aprila, ob 19. uri Titov trg, Kamnik PROMENADNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju Dirigent: Franci Lipicnik Petek, 30, aprila, ob 20. uri Frančiškanska cerkev, Kamnik SPOMINSKI KONCERT OB 150-LETNICI ROJSTVA SKLADATELJA PATRA ANGELIKA HRIBARJA Izvaja Mešani pevski zbor MAVRICA iz Srednje vasi Zborovodja: Alojz Kolar Petek, 30. aprila, ob 20. ari Velika dvorana kina DOM, kamntk ROČK KONCERT SKUPIN ARHCE iz Kamnika in LAUFER z Reke Četrtek, 6. maja, ob 18. ori Arboretum Volčji Potok KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Dirigent: Franci Lipicnik Sobota, 8. maja, ob 20. Uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik ROČK KONCERT SKUPINE EUPHORIA iz Kamnika SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE KAMNIK '93 Drugi del: Sreda, 5. maja, ob 16. uri Kulturni dom Duplica SNEGUUČICA TOYOTA NOVA TRGOVINA IN POOBLAŠČENI SERVIS v Domžalah, Spodnje Jarše, Jarška 11 PRODAJAMO vse vrste avtomobilov, znamke TOYOTA in rezervne dele za TOYOTO in ZASTAVO - tovorni program ZELO UGODNA PONUDBA: TOYOTA CELICA 105 KS, AIRBAG, ABS, EL. POM. STREHA, ALU CENTRALNO ZAKLEPANJE, EL. STEKLA, SERVO VOL., GAR. 100.000 km ALT 3 LETA ITD. ZA SAMO CA 283.000 ATS OPRAVLJAMO servis vseh avtomobilov TOYOTA in vseh drugih vrst: ZASTAVA, VVV-GOLF, MERCEDES, osebnih in tovornih avtomobilov ter kombijev PRODAJAMO TUDI vse vrste lepljenih vetrobranskih in drugih stekel za vse znamke in tipe osebnih in tovornih avtomobilov v zastopstvu avstrijske firme AWS, Dunaj in TAO AVTOSTEKLA Maribor telefon: 721-295 in 711-000 AVTO — TOM, d.o.o. telefax: 713-000 AVTOKLINIKA LOVŠE Ob prazniku dela, 1. maju, vam iskreno čestitamo HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 72 S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI V KAMNIKU, KOMENDI IN ŠMARTNU V TUHINJU ter DOMŽALAH, ČRNUČAH, LUKOVICI IN V MORAVČAH nudi kmetom, obrtnikom ter vsem drugim občanom naslednjo ponudbo v okviru svojega poslovanja: — vodenje vseh vrst hranilnih vlog — vodenje žiro in tekočih računov občanov (kmetov, obrtnikov) - plačilni promet za občane — menjalnico - izplačila plač in pokojnin - tolarske hranilne vloge z devizno klavzulo (DEVIZNA KLAVZULA NAM ZAGOTAVLJA ENAKO VARNOST KOT VARČEVANJE V DEVIZAH) DELOVNI ČAS; Kamnik - vsak dan, razen četrtka, od 8. do 12. ure Šmartno — vsak četrtek od 9. do 13. ure ter 1. soboto v mesecu Komenda - vsak dan od 7. do 14. ure OGLASITE SE, PRIČAKUJEMO VAS! ČESTITAMO OB DELAVSKEM PRAZNIKU gorenjem POOBLAŠČENA PRODAJALNA GORENJE AST Ahačič, Prešernova 1 a, Domžale tel.: 722-107 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. POSEBNE UGODNOSTI: - pralni stroji na 6 obrokov brez obresti, ob plačilu z gotovino 15% popusta - pomivalni stroji na 8 obrokov brez obresti, ob plačilu z gotovino 15% popusta - TV aparati na 6 obrokov brez obresti, ob plačilu z gotovino 10% popusta - prodaja na lizing - 26 obrokov: pralni stroji Gorenje že od 40 DEM mesečno, zamrzovalne omare od 3 DEM, štedilniki od 23 DEM, sušilniki od 42 DEM, hladilniki od 24 DEM, TV od 41 DEM dalje... ItODEir PEUGEOT PRODAJA VOZIL ~~ komplet servisiranje ~~ popravila karamboliranih avtomobilov - prodaja rezervnih delov PONUDBA V APRILU PEUGEOT 405 GL s katalizatorjem, podel in letnik '93; cena 26.400 DEM do registracije, in PEUGEOT 106XR brez katalizatorja. Kovinska °arva in električno dviganje in spuščanje stekel vključena v ceno, podel in letnik '93. Cena 18.000 OEM do registracije. čestitamo za 1. maj POOBLAŠČEN PRODAJALEC •N SERVISER VOZIL PEUGEOT JANEZ RODE Rova 3 a, 61235 Radomlje tel.: 061/727-010, Fax.: 727- 319 T & B BAR Steletova 25, Kamnik Prijazno vas bomo postregli vsak dan od 8. do 23. ure (tudi v sobotah in nedeljah). Od 8. do 9. in od 16. do 17. ure vas vljudno vabimo na brezplačno kavico! JEANS C1UB PALMAS Steletova 25, Kamnik (nasproti SKG) UGODNA PONUDBA: - SEMIŠ ČEVLJI - MEDVEDKI.od 2.190 do 2.290 SIT - POLETNE MAJICE s kratkimi rokavi vseh velikosti, v osmih barvah - 3 kom samo 800 SIT - kavbojke: REPLAY, DIESEL, UNICO, CARRERA,... - jeans jakne, svilene in bombažne trenirke,... Nakup možen z dvema čekoma. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30. TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 •v Kamniku tel. 812-511 V APRILU AKCIJSKA PRODAJA barv: lesol 412 SIT (1 I), 1.600 SIT (4 I), 7.752 SIT (20 I), aquales 590 SIT (1 I), hidrocol beli 1.749 SIT (30 kg) UGODNO - ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI - ROSETI barve za keramiko in kadi - pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner - velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov... - prodaja fasadnega materiala Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure Čestitamo ob prazniku dela 1. maju. Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite po dolčh in po bregčh. (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta TEREZIJA KOROŠEC rojena Pavlic, Boštenkova mama iz Lok v Tuhinjski dolini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sozalje, podarjeno cvetje, maše in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala Domu počitka Mengeš. Iskrena hvala g. župniku Balohu in dekanu Pavlicu za lepo opravljen obred. Posebej hvala govorniku Albinu Piršu za lepe besede slovesa in praporščaku za zadnji pozdrav. Žalujoči vsi njeni Loke, Bakovnik, Ljubljana, Velbert, Kostanj, april 1993 Praznina, moreča samota povsod, kjer tc išče-srec! A kamor pogledam, mc spremljajo tvoje pridne roke: (A. Anžur) ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, tasta, dedka in pradedka FRANCA MATJANA z Raven v Tuhinjski dolini se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Modelita in gostilne Bevc za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, borčevski organizaciji in g. Francu Hribarju za tople besede slovesa. Vsem, ki ste ga imeli radi. še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi April 1993 Kidričeva 26, Kamnik, tel. 831-136 Delovni čas od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. V soboto zaprto. Čestitamo ob prazniku dela 1. maju. Knjigarna in papirnica Kamnik, Kidričeva 34, tel. 832-586 Pisarniški material, šolske potrebščine, igrače, darila. Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. OB 1. MAJU ČESTITAMO. plesni klub TEN-TEN DOMŽALE tel. 712-067 vas vabi: PETEK, 23. aprila, MOULIN ROUGE ČETRTEK, 29. aprila, JOSIPA LISAC od 1. do 10. maja, MEDNARODNI TENIŠKI TURNIR »SLOVENIA OPEN '93« PETEK, 7. maja, RITMO LOCO PETEK, 14. maja, POP DESIGN PETEK, 18. junija, DOUBLE YOU VSAKO SOBOTO glasba za vse generacije (D.J. DADY, D.J. ANDREJ) VSAKO NEDELJO gala plesni večer (D.J. ALEŠ DROFENIK) Ponedeljek, torek, sreda, četrtek: VINO, WHISKY PARTY in GLASBA ZA VSE GENERACIJE (D.J. DADY) PIVO, Plesni klub »LIFE« vas vabi vsak dan od 9. do 21. ure v dnevni bar in od 21. do 5. ure v plesni klub. Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. ZAHVALA ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in prababice ANE BRANK s Klanca 34 pri Komendi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in darove za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sodelavcem iz tovarne Stol Kamnik, ŽGP Ljubljana in g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem za ganljivo zapete pesmi. Žalujoči vsi njeni Klanec, Moste, Komenda, Lahovče, marec 1993 DOBRAVSKEMU V SLOVO: Bog ti podaril je dušo poeta. tvoja jc pesem bila neizpeta. Vse, kar lepo je. prelil si v barve na svoja platna - planine, dobrave... Ljubil si nas in slovensko zemljo. Tvoja modrost vodila nas bo. ZAHVALA V 86. letu starosti nas jc zapustil dragi oče, stari oče, stric in tast LUDVIK JUHANT Žgajnaijev ata s Komendske Dobrave Iskreno se zahvaljujemo osebju in stanovalcem Doma upokojencev Kamnik, sodclovaleem iz Titana in Alprcma, prijateljem, sorodnikom in sosedom za izrečena sožalja, nudeno pomoč, darove za maše, sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu dekanu in gospodu župniku Maksu za lepo opravljen obred, praporščakom in gasilcem za zadnji pozdrav, gospe Mariji za poslovilne besede in pevcem za prelepo petje. Žalujoči vsi njegovi Komcndska Dobrava, Potok, Trzin, Črnuče, Gora, april 1993 12 kamniški občan v besedi in sliki 22. aprila 1993 Zdravi ljudje, zdrava hrana, zdravo mesto! (Nadaljevanje) Rodovi Slovencev so zrasli ob zelju in repi, saj je bila to zlasti pozimi edina zelenjava, ki sojo imeli. Zc mora vsebovati marsikaj, da je zadostila potrebo po vitaminih in mineralih. Seveda vsebuje! ZELJE vsebuje veliko vitamina C, pa tudi A vitamin ter vitamine BI, B2, E in K. Bogato je tudi z minerali, zlasti ima veliko kalija, kalcija in fosforja ter magnezija. Ni čudno torej, da so ob zelju zrasli kar močni rodovi in jim ob drugi naravni hrani, kot je prosena kaša, ješprenj, ajda ipd., ni prav nič manjkalo, seveda, če so imeli tega dovolj. Predvsem pa je pomembno, da jemo čim več zelja zaradi tega, ker zelo dobro deluje na prebavo. Zelje je za črevesje kot brezova metla za dvorišče - pomete in počisti črevesje in odnese ven strupene snovi iz organizma. Tega velikega pomena se večina ljudi ne zaveda, saj jih je veliko, ki tožijo in venomer stokajo zaradi slabe prebave. Pri slabi prebavi ostajajo škodljive snovi v organizmu in ga zastrupljajo. Posledice so razne bolezni. »Smrt sedi v črevesju,« pravi pregovor. Vse vrste zelja deluje dobro na prebavo - kuhano, kislo in presno. Zlasti tisti, ki imajo slabo prebavo, bi morali uživati čim več zelja. Seveda bi morali uživati zelje vsi ljudje in zlasti otroci. V današnjem času pa je problem prav to, da ga ne marajo niti otroci niti odrasli. Zelje je treba grizli. Otroci in odrasli pa so navajeni le sladkih in močnatih jedi, ki se le malo ali nič grizejo ali samo ližejo. Vsled tega imajo zanič zobe. slabo prebavo in same bolezni. Nekako bo treba iz tega začaranega kroga. Nujno je treba opuščati sladke in močnate jedi in pričeti uvajati čim več zelenjavnih jedi, če nočemo, da bomo sčasoma vsi bo-lani. Te odločitve imate v svojih rokah ve, žene, matere. Pri prehrani boste morale marsikaj spremeniti, kajti zdravje vas samih, vaših mož in vaših otrok je v vaših rokah. Zato začnite pripravljati jedi tudi iz zelja, in glejte, da bodo okusne. Zlasti zdrava je presna solata iz sladkega in kislega zelja. Popestrimo jo z naribanim korenčkom - takšna je boljša po kvaliteti in mikavnejša po barvi. Za starejše dodajte nariban hren ali česen ali oboje - to pa že ni več samo hranilo, ampak že kar zdravilo. Saj, tudi zelje je zdravilo. Presno zelje vse- buje antiulkusni faktor (preprečuje ognojitve). Zeljni sok odlično zdravi rano na dvanajstniku, kar so preizkusili zdravniki. REPA je pomembna predvsem zaradi balastnih snovi, ki jih vsebuje - torej za prebavo. Uživati bi jo morali predvsem tisti, ki imajo težave z jetri, ker vsebuje zdravilno snov betain. ki pomaga jetrom pri njihovem delovanju. Tako, obdelala sem v glavnem vse vrste zelenjav, razen stročnic, ki jih gojimo pri nas in so nam torej vselej dosegljive. Upam, da boste sedaj zelenjavo veliko več uporabljali, ko poznate odlike posameznih vrst. Važno je, da zelenjavo, kolikor se le da, pripravljate in pojeste surovo, saj takšna vsebuje vse vitamine, minerale in predvsem encime. Encimi — življenjsko zelo važne snovi, se pri kuhanju uničijo. Če jemo presno zelenjavo, se telo opremi z vsemi potrebnimi snovmi, zato smo po taki hrani čili, zdravi, živahni, polni življenjske energije in takšni bi želeli biti - kajne? V upanju, da bo tako, vas lepo pozdravljam! DRAGICA FRIEDL ČRNA KRONIKA (4) Najzanimivejši dogodki, ki jih je v mesecu marcu in v začetku aprila obravnavala kamniška policija, so: 7. 3. Da kaže previdno voziti tudi na cestah z manjšo gostoto prometa, dokazuje prometna nezgoda na Kranjskem Raku iz smeri Kisovca, v kateri sta trčila voznika osebnih avtomobilov C. H. in P. T. Istega dne so bile na območju občine še tri prometne nezgode. 8. 3. G. M. je, potem ko se je pri gostilni Mlakar na Duplici zaletel v prometni znak in korito za rože, odpeljal s kraja nezgode. 10. 3. Neznanci (dva moška in ena ženska) so si poskušali v Utokovi prodajalni prisvojiti usnjeno jakno, vendar so jih pri tem zalotili. Prodajalki so se izmuznili in pobegnili. 11. 3. Ivan M. je pri prevozu tovora ob osmi uri zjutraj onesnažil vozišče, ob pol dvanajsti uri pa so občani ponovno obvestili policiste o onesnaženju. Ivan M. bo predlagan sodniku za prekrške. S. S. in G. R. sta si prisvojila tuje kolo, vendar so ju, zaradi občasnega obvestila prijeli takoj po dejanju. Sledi prijava obeh na temeljno javno tožilstvo. 13. 3. Neznani storilec je Z. A. iz stanovanjske hiše v adaptaciji na Trgu svobode v Kamniku odvzel elektromaterial. Storilca še iščejo. Franc G. je sporočil na PP Kamnik, da na Kamniškem vrhu padalci pri doskoku v dolino delajo škodo na njegovem travniku. 14. 3. V času relija na območju kamniške občine so na Žubeje- vem opravljali dela na odseku lokalne ceste, pri čemer so ovirali promet. Sledi predlog sodniku za prekrške. 15. 3. Neznanec je iz parkiranega osebnega avtomobila vzel krožno žago, znamke Iskra, rdeče barve. Žaga je tipa KZ44D s tovarniško številko 0-060. Glede na to, da se je pričela glavna ribolovna sezona, so se (po vsej verjetnosti) nekateri že poskušali v nezakonitem ribolovu pod lesenim mostom čez Kamniško Bistrico. Nikola B. je udaril Olgo B. po obrazu, pri čemer ji je poškodoval dva zoba. Podoben dogodek se je zgodil tudi pri Karolini P. pri kateri sta se stepla Bojan Š. in Franc B. 18. 3. Safet K. ki je sicer s svojo ženo dlje časa bival v R Sloveniji, je kršil javni red in mir. Prav tako si ni uredil osebnega statusa v naši državi. Potem ko je bil k i i Vabimo na tradicionalni NAPREDKOV CVETLIČNI SEJEM pred blagovnico Vele - do konca aprila 1993 Lončnice za balkone, terase in sobe. Cvetlični lonci vseh vrst. Zemlja, vrtno orodje, travne plošče, pralne plošče, robniki in vrsta drugih predmetov, ki jih potrebujemo za spomladansko ureditev vrta in doma. Sejemske cene, velika izbira, strokovno svetovanje. NOVO V BLAGOVNICI VELE Spomladanska otroška, ženska in moška konfekcija. Zelo dobro založen otroški oddelek in oddelek igrač. Bogata ponudba koles. Na vseh oddelkih bogata izbira domačega in uvoženega blaga po konkurenčnih cenah. ŠPORT NAPREDEK Velika izbira vrtnih garnitur, kamp opreme, športnih koles, pribora za ribiče in lovce, športne konfekcije, tenis loparjev itd. Šport Napredek - na 600 m2 - vse za šport in rekreacijo. V trgovini Super N imamo prodajni program za mlade priznanih italijanskih blagovnih znamk VVampum in Gimnazium: kavbojke, bluze, puloverje, vetrovke. Cene so ugodne. Super N - moda za mladino V Napredkovih trgovinah so cene nizke, plačila s čeki, popusti, ugodne kreditne možnosti - le 15% pologa. Napredkov diskont v Zgornjih Jaršah Bogata ponudba živilskega blaga in pijač na 3.000 m2. Nizke diskontne cene. Veliko in lepo urejeno parkirišče. Pivo po najnižjih cenah. Tisti, ki kupuje v Napredkovem diskontu, veliko prihrani pri času in denarju. Diskont je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA! odpeljan na prestajanje zaporne kazni, je bil odstranjen iz države. V križišču obvoznice s stransko cesto v Volčjem Potoku je P. M. trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozila P. Š. M. 20. 3. »Vrli« sin Drago V. je na Steletovi ulici pretepel svojo mater, nato pa zapustil stanovanje. Predlagan bo sodniku za prekrške. Marko T. in Gorazd V. sta kršila javni red pred diskoteko Encijan v Stranjah. M. T. so napotili domov, še prej pa so mu v ZD Kamnik oskrbeli poškodbo na arkadi. 21. 3. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je Fadil H. na mostu v Stranjah povzročil prometno nezgodo. V gostinskem lokalu Rodeo v Komendi sta si izmenjala udarce Brane G. in Filip D. 22. 3.Pod Menino planino se je A. H. pri vožnji s traktorjem prevrnil. Vozilo se je prevračalo približno 40 metrov po klancu navzdol, A. H. pa se je pri tem hudo telesno poškodoval. 24. 3. S. A., ki je kazal znake alkoholiziranosti, je povzročil prometno nezgodo na Kranjski cesti v Kamniku, v kateri se je sam precej poškodoval. 30. 3. Policisti PP Kamnik so iz ljubljanske Uprave za notranje zadeve prejeli obvestilo o poskusu umora na območju, ki ga sicer »pokriva« UNZ Kranj, Kamniški policisti so osumljenega prijeli na lokalni cesti med Križem in Komendo. (Njegova žrtev je nekaj dni kasneje umrla.) 6. 4. Navihani prijatelji so P. H. z dvorišča stanovanjske hiše odpeljali tovorni avtomobil, in to zaradi tega, ker P. H. ni hotel z njimi na zabavo .... V tem obdobju so policisti obravnavali tudi skupino mladoletnikov iz okolice Duplice in Kamnika (predvsem s Steletove in Zikove ulice), ki so osumljeni (vlomnih) tatvin prehrambenih izdelkov ter koles in koles z motorjem. Osumljeni so, da so petkratne tatvine v trgovskem središču HIP na Duplici, velike tatvine v Fruktalu, menzi Stola itd. V mesecu marcu se je zaradi zelo pogostih radarskih meritev hitrosti bistveno zmanjšalo število prometnih nezgod, hkrati pa so se povečale tudi denarne kazni, ki jih je treba plačati za storjene prometne prekrške. Večini voznikov in drugim udeležencem v prometu je najbrž že znano, da kazni znašajo do 10.000 SIT, policisti pa jih izterjajo neposredno na kraju prekrška. GABRU LA V. DEŽMAN AVTOKLEPARSTVO Janez Bremšak, Podboršt 4, Komenda Dela opravljam tudi na terenu. Na Voljo sem vam ob vsakem času. PRESERJE, VAŠKA POT 8 RADOMLJE TEL. 727 395 nudimo:- gradbeno lepilo fugirno maso izravnalno maso beli cement ugodne cene naprodaj v prodajalni: KOČNA - ŽELEZNINA, KAMNIK KMETIJSKO-GOZDARSKA ZADRUGA, KOMENDA ŠPORTNA TRGOVINA a SERVIS SORTNE SpOrt OPREME Perovo 27 (ob kamniški obvoznici) Poslovno-trgovski center NUDIMO VAM: - TENIŠKE LOPARJE HEAD, VOLKL, FISCHER, DUNLOP, DONNAV, MAXIMA, YONEX In drugo teniško opremo - GORSKA KOLESA SCOTT, RUDY PROJECT, HOOGER BOOGER, ESPERIA in dodatno opremo - trenirke SERGIO TACCHINI, ŠPORTNE COPATE Dl-ADORA, SERGIO TACCHINI, SPALOING IN ČEVLJE SCARPA - NAHRBTNIKE, SPALNE VREČE IN ŠOTORE INVICTA Novost: ŠPORTNA OBLAČILA CHAMPION, OXBOW IN MM V SERVISU ŠPORTNE OPREME VAM NAPNEMO TENIŠKI ALI BADMINTON LOPAR S KVALITETNIMI STRUNAMI NA ELEKTRONSKEM NAPENJALCU - SERVISIRANJE GORSKIH KOLES Se priporočamo! TRGOVINA IN STORITVE, d.o.o. DOMŽALE - Samopostrežba v Kamniku • velika izbira • akcijske ponudbe - Prodajni center v Domžalah • diskontne cene: - hrana in pijače - italijanska obutev - gospodinjska galenterija DOMARK za vas in vaš dom. KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.