TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered &s Second Class Matter, September 21, 1908, at the Port Offi&e at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 283. — fiTEV. 283. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 3, 1917. — PONEDELJEK, 3. DECEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Z laške fronte. « -ooo- AVSTRIJCI IN NEMCI SO PRIČELI S STRAŠNIM OBSTRELJEVANJEM NA ASIAGO VISOKI PLANOTI. — BRANILCEM SE BLIŽA POMOČ. — POROČA JO, DA PRIHAJA VELIKA MNOŽINA VOJAKOV IN MTJNICUE NA FRONTO. — SOVRAŽNIK UPORABLJA MUNICUO NAJVEČJEGA KALIBRA. Ruski uradniki na stavki. Uradniki finančnega, poljedelskega in prometnega m inistrstva ne priznavajo boli še viške vlade. -ooo True ti ui.aUtt-.i, fii^d *ith the pw York. X. V. on Oeo. 3, i»17. aj rwmiwA by the Act of Orlober 6, 1S17. Rim, 1. decembra. — Ob celi fronti je bilo opaziti včeraj živahno artilerijsko delovanje. Nemški topovi so bili najbolj 7*po«ljeni v okrožju Asiago visoke planote. Italjanske baterije so razpršile veliko sovražniških skupin na različnih točkah ter uspešno vstavljale gibanje eet med rekama Piavo in "Piave Veccliia. Besedilo oficiclnega poročila je naslednje: — Včeraj ni bilo nobenih infanterijskih akcij. Artilerijski ogenj pa se je vzdržal z veliko vst raj nosijo ob celi fronti in ogenj sovražnika j ebil prav posebno močen od gre 6ism» 1 do gore Castel Gombreto na Asiago visoki pla- imti Nase čete so razprši le Tla gixmiaden je čet na različnih mestih ter uspešno obstreljevale svvražniške pozicije med rekanm Piave in Piave Vecchia. Naši zrakoplovci so bili zelo zaposijeni. Obstreljevali so taborišča sovražnika v dolini Arten. Izstrelili smo tri sovražniške stroje. Nek zrakoplov je pričel goreti, dru gega smo pa prisilili, da je pristal. Berlin, 1. decembra. •— (Preko Londona). Napadi .'taljanov proti Monte Perliea .-»o se izjalovili. Tako *» glitKi oficielno por'uiJo, izdano danes popoldne , Pri laškem glavnem stanu v Severni Italiji. (Zakas-ielo jmiW-ilo Ass. Pn ss, 30. novembra. — Nek polkovnik, vi poveljuje baterijam na Asiago fronti, kjer izvajajo A-\ trijci in Nemci svoj glavni pritisk, je povedel poročevalca oii celi svoji črti ter mu }>ojasnil položaj in celo akcijo, ki ise vriu. S svoje opazovalne jwtstojanke na vrhuncu gora, ki h«« i]., na Asiago planota, je bilo lahko videti razdejano in zapuščeno mesto Asiago, kjer je sedaj sovražnik. Videti je bilo tudi njegove črte za kopov in njegove baterije, ki so bruhale ogenj na gorske vrhunce od Monte Meleta v iztočni smeri do reke Brente. To je bil naravnost presenetljiv pogled raz 5,000 čevljev visoke gorske višine, dočiin se ležale megle spodaj. Grmenje topov pa je odmevalo od prepada do prepa-d.L Tla so bila pokrita z eno inčo debelim snegom, ki je padel v pretekli noči, in na vseh mestih je bilo videti kraterje, povzročene od sovražniških granat ter obrobljene z ledom, ki je bil debel tri inče. Laški vojaki, ki so bili izven službe, »o sedeli krog svojih ognjev, zadovoljni in brez skrbi. Polkovnik je pojasnil poročevalcu, da je glede življenskili razmer racij in dobav živil vse najboljše urejeno. Nekateri vojaki so bili v svojih šotorih na gorskih obronkih, drugi v zakopiil, dočim bo se nahajali ostali v hitro zgrajenih barakah. Asiago sam j* predstavljal zelo žalosten pogled sredi isoke višine, obdane vsepovsod od artilerijskega ognja ter z Italjani na eni in sovražniki na drugi strani. Fiazločni je bilo videti hiše, cerkve ter sloke zvonike, vendar ]m je izjavil polkovnik, da je vse mesto v razvalinah in da ni ostalo niti eno poslopje nedotaknjeno. — Z močnimi daljnogledi je bilo videti, da ni v mestu tiobe-iicL a znaka življenja in da se ni dvigal noben dim iz tvor-nic ali privatnih hiš. Artilerijski ogenj je bil oster in brez prestanka. — Polkovnik je povedal poročevalcu, da je spravil sovražnik j a mesto to.ke topove velikega kalibra. 20 velikanskih projektilov je prišlo v italjanske črte tekom par minut v zgodnjem jutru, in ti projektih so vstvarili velikanske lu-k:ije, ki predstavljajo sedaj zamrznjene mlake. Infauterija ni nastopila v nobenem slučaju. Polkovnik je bit zadovoljen s celo akcijo. Sovražnik pa bo brez dvoma poskusil drugo napredovanje, a moč laške črte daje zagotovilo, da ga bodo zopet zavrnili. ✓ Avstrijski vojni jetniki, katere so privedli na laško nran, so povedali, da prihajajo z ruske fronte. Sovražniki so tudi povedali, da sestajo eete na laški fronti iz Nem-♦ ev in Avstrijcev, da pa ni na fronti nobenega Bolgara ali Turka. Ob cesti, vodeči k fronti, je videti povečano delovanje t^r neprestano premikanje čet in materjala proti laški fronti. Poročevalec je sel mimo težkih baterij, katere m vlekli vlaki, traktorji in težki avtomobili, obloženi z granatami« v obsegu devetih do dvanajstih inčev. Pomikala se je naprej tudi infanterija. Poročevalec je videl črto, dolgo cele tri milje. Vse to je kazalo, da so >č 11 i in da so tako častnik i kot navadni Tru» translation filed With thf post ni;i»tcr at N'cw York, X. Y. on Dec. 3, 1917. as rtMiutred by the Act of October «. 1S17. Pet-ograd, Rusija. 2. decembra. Uradniki finančnega poljedelskega in prometnegr. ministrstvu ne priznavajo bc! jševiške vlade in so ,»i i,"-t li dvodnevno stavko. Vojaški revoluejonarni odbor je poslal v ministrstvo za zaloge mornarja, da' popiše množino žita in drugega, živeža v Pftrogradu. U-radniki, ki so bili na mestu, pa niso hoteli poslovati z agentom revolucionarjev in mu niso dali n\-kakih informacij. Poročilo o pooblaščencih, katere je poslal boljševiški vrhovni poveljnik praporščak Krvlenko skozi nemško črto z namenom, da pri-čuo pogajanja zaradi premirja, kaži', da je za Nemce privolil v po-i gajunja njihov vrhovni povelj j nik. Poročilo se fflasi: ' Prekoračili smo črto in pred nami jv. še! trobentač, ki je nosi! belo 7a-tavo. Tri <>to jardov pr«>! nemško f>jrrajo so nas sprejeli nemški častniki. Ob petih so nam zavezali oči in so nas peljali pred b« taljonski štab nemške armade, kjer smo svoja pisan* pooblašče-njn narodnih konii»arjev izročili dvema častnikoma nemškega generalnega štaba, ki sta bPa za to določena. Pogajanja so se vršila v francoskem jeziku. Naši predlogi za pogajanja za premirje na vseh frontah vojujočih se narodov v narne-se pozneje sklene mir, so bili takoj izročeni divizijskemu štabu, od koder so bili po brzoja-vu odposlani štabnemu poveljniku vzhodne fronte in vrhovnemu poveljniku nemških armad. Ob 6.20 so nas z avtomobilom prepeljali v župnišče ob cesti med Dvmskom in Ponevječem, kjer nas je sprejel divizijski general pl. lloffmeister, ki nam je povedal, da so bili raši predlogi oddani na.i- j % išjeniu poveljniku in da bo od- j govor prišel v 24. urah, toda ob 7.~»0 je že prišel odgovor, ki je naznanil, da se privoli v predloge in da se prepuščajo podrobnosti prihodnje seje generalu pl. Hoffmei-sterju in parlamentarcem. Po izmenjanju naših naziranj in po n&daljnih brzojavnih poročilih vrhovnega poveljnika nam je pl. Heffmeister o polnoči dal pismen odgovor na naše predloge. Ker so bili naši predlogi pisani v ruščini, jp bil odgovor v nemščini in se glasi: MŠef nemške vzhodne fronte je pripravljen pričeti podajanja z ruskim vrhovnim poveljstvom. Šef nemške vzhodne fronte je pooblaščen po nemškem vrhovnem poveljniku, da vodi pogajanja za premirje. Ruski vrhovni poveljnik je naproaen, da imenuje komisijo s pisanim pooblastilom ter jiH naj pošlje v glavni stan poveljnika nemške vzhodne fronte. Na tej strani bo ravno lako tudi nemški poveljnik imenoval komisijo s posebnim pooblaščeujem. Dan in uro se je naj določi ruski vrhovni poveljnik. Zahteva pa se, da se nemški poveljnik obvesti o pravem času, da v ta namen do loči posebni vlak. Naznaniti se mora, na katerem mestu fronte hoče komisija prekoračiti fronto. Poveljnik nemške vzhodne fronte bo dal na razpolago potrebno pripravo. da bo ruska komisija v stalnem obeevaju s svojim vrhovnim poveljnikom. Pl. H off me iste r*\ Ruski parlamentarci so določili mesto (za pogajanja) križišče Dvmsk—Vihia železnice, od koder jih bodo prepeljali v Brest—Li-tovsk, kjer je glavni stan nemškega poveljnika. Čas je določen ns» poldne na 19. novembra po ruskem koledarju,.ali 2. decembra po našem. Obenem smo bili obveščeni, da je streljanje vstavljeno, dokler ni izzvano in da se preneha bratenj«. Zopet so nam zavezali oči in so nM odposlali v našo vrsto.'* Offcjd*y w poro&S da je vre- Nemčija in mir. -ooo- NEMŠKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE, DE. KUEHLMANN, JE NAMIGNIL, DA JE NEMČIJA PRIPRAVLJENA SKLENITI MIR POD NAJMILEJ-ŠIMI POGOJI TER DA ČAKA LE BESEDE NAS PROTNIKOV. — PRINCIPI LENINA SO BAJE SPRE JEMLJIVI. — ZAVEZNIKI 3AJE ZATIRAJO PRO- STOST. -ooo- True trunslation Jlled with the pon maat«-r at New York. N. Y. on Dec. 3» 1917, m required by the Act of October 6. 1917. Amsterdam, 1. decembra. — Nemški minister zi\ zu-nanje zadeve dr. von Kueliliiiami je izjavil včeraj tekom nekega govora pred glavnim otlsekom nemškega državnega zbora, da je neumno misliti, da bi stopila Nemčija v mirovna pogajanja z velikimi zahtevami. — Če so naši nasprotniki željni izvedeti, kakšni so naši cilji, — je rekel — je stvar zelo pri prost a. Na razpolago je zadostno število poti. Zgodovina ni nudila niti e-nega vzgleda velikega diplomat i enega zborovanja, da se uredi diplomatiene afere ne da bi se prej vprašalo za mnenje strank, ki so prizadete. TVkom svojega govora je dr. Kuehlmanu omenil tudi zadnje nismo lorda Landsdowna, ki zagovarja kompromis med vojskujočimi se ter je obenem razlagal lo pismo kot znamenje nara>eujo"c zmernosti Velike Britanije. Rekel je: — Na |jj Zasedanje kongresa. Voditelji raznih strank pričakujejo, da bo predsednik v svojem go- voru svaril pred dolgim bojem. True translation filed with the post master :it New York. X. r. on Dec. S. J?1T. j.s require«! by the Act of October 1 6 1917. Washigton, D. C., 1. <1 membra. Vse- kaže, tla bo nameravani nagovor predsednika W i" son a na kon-«»res. katerega pričakuje ves narod 7. veliko napetostjo, eden najdaljših. kar jih je itnel kdaj pred kongresom in tla bo razpravljal glede stvari, ki so bolj značilne koi se je imel žnjimi pečati katerikoli drujri predsednik Združenih držav. Domače razmere bodo prav gotovo zavzemale šele drugo mesto, dočim bo prvo zazvzemal medna rodni položaj. Nastop predsednika pred kon gresom predstavlja izvanredno u- . godno priliko za ponovno objavo ameriških vojnih ciljev ter zavez nikov Amerike, in tako zopetno ugotovi jen je vojne ciljeb bi odgo- : varjalo v veliki meri ruski zahte- -vi. da se ugrotovo te vojne eilje. Pričakuje se. da bo posvaril prt> sedliik Wilson deželo in kont»re> pred upanjem, da je zgodnji mii blizu ter obenem pozval narod, nase pripravi na dolgo, težko borbo, i ki zali te va vsti eneržijo in vse vi- j re, materialne in človeške, da se zagotovi končno zrnato. V Beli Hiši niso dovolili nika 1 kih informacij, ki bi pojasnile odredbe, katere hoče predsednik Wilson priporočiti pozornosti kon- , gresa. * V kongresnih kroerih pa nasprot ^ no domnevajo, da bo nagovor bolj pojasnjevalen v značaju kot kaj . drugega. Nekateri voditelji mislijo, da bo predsednik pripravil pot za zako ; nodajtii program, ki ga hoče objaviti ob poznejšem času. y Nobenega dvoma ni, da bo vse boval govor predsednika Wilsona najnovejše razvoje, vštevgi laiki poraz, poraz Rusije, pariško kon- . fereneo, pisano lorda Landsowna ter tudi govor nemškega državnega kanclerja Hertlinjra pred nemškim državnim zborom, obenem ? ob jasni t vi jo velike ameriške voja- j ške in mornariške sile, katero uo odposlali v Evropo, odkar se je ' odgodil kongres. Gotovo j« tudi da bo v govoru natančno določil dolžnotsi niedzavezniškega vojnega sveta, ki se bo sestal vsakega pol meseca v Versailles. Največ pozornosti in zanimanja ■posvečajo dvem stvarem in sicer prvič razmerju Združenih držav napram Avstriji ter možnosti, da se bo predsed. poslužil prilike, da iznova ugotovi vojne cilje nasproi nikov Nemčije. Nazore administracije glede bo- 1 dočega razmerja naše dežele z Av-stro-Ogrsko so z napetostjo zasledovali, a so kljub temu izprevide li, da je Italija izvedla pritisk v namenu, da si pridobi zavezništvo Amerike v svojem boju s tem narodom. Zavezniki bpdo xmagali, True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Dec. 3, 1SU7, at; required by the Act of October S. 1917. General Pershing je po Skofu Luther B. Wilsonu, ki se je ravnokar vrnil iz Francije, poslal osebno poslanico narodu Združenih držav in se glasi: ''Povejte jim, da ni povoda za govorico, da Nemčija ne more biti premagana. Nemčija mota biti poražena in Nemčija bo premagu-ua." Kruppove tovarne v S viol. Trne translation filed with the poat master at New York, N*. Y. on Dec. 3. 1917, as required by t be Act of October «, 1»17. Ženeva, Švica, 2. decembra. — Veliti nemški izdelovale® topov Krupp je odpri svojo podružnico v Lucernu 6 kapitalom 7 in pol miljona dolarjev. Družba je izjavila, da je ajen nnraen izdelovati orožje, topove, in vojno mtinicijo. Krupp je že kupil več hii in mnogo zemlje v Lneemo. Milo \pk ffftl ijijii it Ml . Zavezniška konferenca. True translation filed with tiie poet master at New York, N. Y. on Dec. a, 1917, as required by the Act of October 6, 1917. Paris, Francija. 1. decembra. — Najvišji vojni s ve* je imel danes *voje prvo zosedanje v Versailles. I Seja je trajala dve uri. Colonel E. House, načelnik ameriške misije, j ki se jc vJeležil v spremstvu ge-, nerala Blissa konference, je rekel koncem slednje : — t'spelii konference so zadovo-J Ijivi. j Razen te stvari ni hotel House pojasniti o ničemur vsebine po-svetovanja. Ni pa še odločeno, če se bosta polkovnik House in fre-neral B'iss še vdeležila bodoee«ra zasedanja najvišjega vojnega sveta. — Nenavadno varnostne odredbe so odrejene, da se zavaruje popol-, no tajnost selede razprav in določb te konference. Nobenega civilista j niso pripustili v okrožju ene milje do hotela Trianon, kjer se je vršilo I zborovanje. Izločili so celo može kinoglediše. Nad hotelom pa je krožil neprestano nek francoski vodilni zrakoplov. italjanski delegati ,>o prišli pr- ; vi na konferenco. Zatrm so prišh Anjrleži. Amerikanei in Francozi. ! Francoski ministrski predsednik Clemeneeau je ogovoril vojni .>vet. Po koiii-auem zasedanju so se vr- ; nili o^lposlanei v Pariz, da se vde-leže slavnostne pojedine. Na'potu i nazaj v Pariz je srečal avtomobil, v katerem je sedel polkovnik House v spremstvu generala Blissa, po- ; grebni sprevod neke«ra ameriškega j vojaka, ki je bil ubit, ko je hotel i skočiti v nek vlak. Krsta je bila j ovita v veliko ameriško zastavo. « Ameriški mornarji, ameriška infanterija ter francoski vojaki so ] tvorili častno stražo sprevoda. Pol- i kovnik House je ukazal vstavili . avtomobil ter se je obenem razkril. General Bliss pa je salutiral. 1 dokler ni šel sprevod mimo. i - ] 1 Vojno poročilo. _____s I < True tranalaUon filed with the poft t master at New York, N. Y. on Dec. 3, j1 1917, as required by the Act of October i , 6. 1917. j ( London, Anglija, 2. novembra. * Vojaki generala Bvnga so zopet { zavzeli Gonnelieu in utrdbe St. I ^ttcntina južno od vasi; so se poj J iasti]« vseh postojank na severni strani Cambraia, vjeli nekaj sto vojakov ter so popolnoma prekri- i žali nemški načrt za veliko preti- 1 ofenzivo. • Danes popoldne so Nemci zopet j1 naskočili našo črto pri Masnieres, 1 Moreoincr Fontaine, Bourlou in Moevreus, toda ni se jim posreči- ' lo zavzeti kaj zemlje. Na dolgi.5 fronti se nadaljujejo hudi boji. ( Nemško fiejelno poročilo izjav- ! lja, da je bila protiofenziva popo- : len uspeh in da so vjeli 4000 mož mož in vpleuili mnogo topov. ' Neofiejelno poročilo s frote pra vi danes, da imajo Nemci še vedno Yillers-Guislain, kar porfieni pridobitev 3000 jardov. Haig poroča, da so Angleži v novembru zajeli 11,55X ujetnikov. 138 topov, med temi 40 težkih topo, 303 strojen puške in 64 zakop-ne možnarje; poleg tega pa še veliko množino vojnega materjala. Nemški načrt za protiofemzivo so našli pri fiekem ujetniku in ga je 29. uovembra izdelal general von der Morwitz, poveljnik druge nemške armade. "Sedaj bomo njihovo neznatno zmago izpremenili v poraz", piše nemški poveljnik, "s tem, da jih bomo a protiofenzovo obkolili. Domovina na vas pazi in se zanaša', da bo vsak mož storil svojo dolžnost." cev izdala proklamaeijo vsem k met ski m delavcem ter jih poživlja. da naj podpirajo z vso močjo zemljiške odbore; ki imajo nalogo, da izročijo zemljo z živo in mrtvo zalogo brezplačno administraciji zemljiških odborov in da naj varujejo odbore proti vukenc na- Sju jiMfc" Kcrem j 1 četrtin te dobe poročila Rudarskega urada kazala, da je nezmožnost rovov, spraviti na dan teoretično največje množine premoga, pripisovati vsem drugim vzrokom kot *)a je bilo — "pomanjkanje vozov". Rudarski urad klasificira vzroke za nezadostno pridobivanje premoga pod naslovi "Pomanjkanje vozov", i "Pomanjkanje dela in stavke", "Neuspešnost rova", — *4Nikaka tržišča" in "Nobenega vzroka". Kombinacija vzrokov, izvirajočih iz razmer, ki so bi-| le pod kontrolo proizvajalcev premoga samih tekom dva-> uajstili tednov izmed osemnajstih do 3. novembra, je bolj ! učinkovala na omejitev skupnega pridelka v rovih kot pa je učinkovalo pomanjkanje vozov. Živi tradicija, da so bile ceste starega Jeruzalema čiste zato, ker je moral vsak človek pometati pred svojimi lastnimi durmi. - * ^ Vse prednosti te praktike se priporoča v razmislek ' proizvajalcem premoga. Kup; pred njih durmi, katere pregledajo na tako la-' hek in komoden način, so zelo veliki v primeri z onimi ^ ■ pred vratmi železnic. "Railway Age Gazette" ne veruje v vladno obratovanje industrij. Če pa je kaka industrija v Ameriki, ki bi ' od pričetka- našega vztopa v vojno upravičevala resno raz mišljanje glede vladne zaplenitve ter vladnega obratova-l uia. je to gotovo — premogarska industrija. -nrvo OlAS NARODA, S. SEC. 1911 "GLAS NARODA" (Slovenian Daily.) Otwd and pabliafced by the ILOVBNIC PUBLISHING COMPANY fa corporation.) fHANK ^AKSFHH Pr—Mitit LOTHS BENEPIK, TroaiW. Plar* of Rmrtnnw of the I»A" izhaja vsak dag Ursemfl nedelj lo praznikov. "GLAS NARODA" . ("Voice of the People"! laawd every day except Sundays and Holidays _Subscription yearly $3.50 _Advertisement an agreement. Dopial brez podpisa In osebnosti Be ne prloWnjeJo Denar na] se blagovoli pošiljati po — Money Order. Prt apremcmbl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinja MvaUMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom In pofilljatvam naredite ta naslov: L A 8 NA«ODA" «•■ rec. 3, 1*17, na required by tlie^Act of October fc, 1917. Pomanjkanje premoga postaja veliko ogroženje pro-speritete dežele in ogroženje uspeha vojaških priprav. Potem ko so stopile Združene države v vojno, se je cenilo, da bi se moralo povečati produkcijo leta 1917 nad 0110 leta 1910 za celih 100,000,000 ton ali 17 odstotkov, da m* ugodi vsem industrijalnim in vojaškim potrebam dežele. -1 •* 1 Te povečane produkcije pa se ni doseglo. Koncem oktobra je znašalo povečanje le 41,000,000 ton aH manj kot deset odstotkov več kot v isti dobi preteklega leta. Posledica tega pa je, da manjka-premoga za domačo, industrijalno ter vsako drugo porabo. Podjetja, ki se pečajo s proizvajanjem municije, se pritužujejo, da ne nm-r jo proizvesti toliko kot bi mogla in to raditega, ker ne morejo dobiti zadosti premoga. Tudi železnice so v nevarnosti, da ne bodo mogle dobiti dosti premoga. Družine v mestih po celi deželi so bile stavljene na racije od svojih prodajalcev ter žive v stalnem strahu, tla se ne bodo mogle to zimo primerno ogreti. Zakaj obstajajo take razmere? Obstajajo predvsem raditega, ker so proizvajalci premoga v Združenih državah pokazali umazano sebičnost željo po velikih dobičkih ter pomanjkanje patriotizma. — Železnice, ki so videle vnaprej tek razvoja, so se organizirale, da ugodijo transportacijskim potrebam dežele I 'kom vojne in sicer pet dni potem, ko se je napovedalo vojno. Proizvajalci premoga pa se niso primerno organizirali. da odpomorejo potrebam dežele glede kuriva. Železnice so bile kljub resnosti njih delavskega položaja uspešne v naporu, da ohranijo svoje uslužbence za-d< »voljne ter preprečijo s tern pre ki njen je obratovanja, kar se je tudi zgodilo razven v par posameznih slučajih. Proizvajalci premoga pa so ]>okazali tako veliko po-i i-tnkanje pravičnosti, diplomacije in zmožnosti postopanja s svojimi delavci, da so mesec za mesecem kazala po ročila Rudarskega urada Združenih držav, kako delajc rovi po celi deželi veliko pod svojo zmožnostjo in sicer radi — delavskih sporov. Železnice so morale vršiti svojo službo s istimi pri sTojbinami kot so jo vršile pred vojno, a tekom petih me . v, konču jočih se z avgustom, so prevedle za šestnajst odstotkov več tovora kot pa v istih mesecih pretekleg? leta, V mesecih ml maja pa do oktobra so prevedle za 1£ odstotkov več premoga kot pa v preteklem letu. Proizvajalci premoga pa so na drugi strani dosegli pri vladi, da jf določila cene za premog, ki so veliko višje kot katerekol" k?ir so jih poznali predno so nastopile razmere, ustvarjene vsled vojne. Kljub tem visokim cenam pa so se podvizali le toliko, da se je ]*>večala njih produkcija le za deset od stotkov. Dočim so ta dejstva očividna in jasna, vendar ne kaže. fia jih je razkrila tudi vladna administracija za kurivo v Washington!!. Proizvajalci premoga so praktični ljudje Administracija za kurivo pa je kakor videti sestavljena predvnem iz teoretikov. Kot vse kaže je padla administracija za kurivo, ki je bila ustvai^eiia predvsem, da kontrolira in pospeši pro Jakcijo premoga, sama jmmI kontrolo onih, kojih kontroliranje se ji je poverilo. Ker pa niso mogli zadostiti zahtevam položaja, se poslužujejo proizvajal«*! premnea znane praktike ter kriče: National Coal Organization, organizacija, ki je bila ustvarjena kot vse kaže bolj za to, da se poveča napačne informacije kot pa zalogo premoga, izdaja številne izjave kojih namen je naprtiti krivdo radi nezadostne razdelitve premoga na železnice. Poročila, katera pošiljajo proizvajalci premogu Bo-, darskemu uradu Združenih držav, pa kašejo zelo različno lice od onih poročil, katera ista stran objavlja za splošno uporabo. Tekom oemih mesecev, odkar so stopile Združene države v vojno, uteo železnice le prevedle veliko večjo množi- j i'1 o premoga« »temveč t • > Slovenke, katere ste na kmeti- ; jali in katere imate otroke, da ' hodijo v šolo, vas jaz poneimr mo-•goče ie katera zna -aH pa tudi ne, da mi ne bo nobena zamerila za ] to. Otroci radi jedo kaj slad k ari- i je, sm-eda vrtiko ni d«ftm>. To za kruh mazati preserving iz pioe apples in melon. Vprašaj za . to seme v tvojem bližnjem mestu v trgovini, kjer se prodajajo vse 1 vrste semena, ter vprašaj za to same. Ako ga ne dobiš, piši mani ter pridaj t pismu za 34 poštno »nsmko, jaz ga bom -vsaki Šloveu-|ki rade volje poslala zastonj. t Prof. dr. Mullm Zdra vnik-spec j a list za Slovence. 4-11- 4th Avenue, nasproti pošte Pittsburgh, Pa. fas— "■■ ^^^^^ ^^^^^ I --, , ■■ ——Tt^ ELEKTRIČNA PREISKAVA Z X - Ž A R KI Star in izkušen zdravnik z 3S-lfUio ivrakifu). Zdravi napi o in vw >bolezni. Posebno izkušnjo imam v zdravljenju tajnih molkih bolezni. Ozdravim vstiko bolezen. katere se lotim zdravili Najboljša zdravila Iz Evrope. Amerik* in ostalih delov sveta. Nizke cene In nasveti zastonj. Točna preiskava in popolnoma zajamčena. Priditf k meni. pomainU vam bum [ v resnici. Pri uieiti »e zdravi veliko Število Slovencev. Uradne ure: od 9. zjutraj do S. zvečer; ' ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popol. Sedaj tudi ne premo v«-u iz eampe. ker x«ada sneg. To nas zelo veseli, da nam ni trebu iti se vež-bat in čike pobirat. S#daj se ga sanico malo brcne in je zakopan v snegu. Spomladi pa pride tnIrene-j nje Zil eike, ko izgine sneg. potem 1 pa gorje nam. ker jih bo kot gob po dežju. VesSbanje je precej težko radi tega. ker ni starih vojakov, da bi " nas uciii. Pri eni stotniji sta ko-' maj dva ali trije, tla znajo vežba-ti in to je precej malo za kakih r 100 do 200 rekrutov. Častniki ravnajo zelo lepo z nami. Ne zaničujejo nikogar preveč, če se prav " kateri bolj težko uči. ; Xad ilr. Kajzerja mislim, da se 1 ne o orno tako hitro ^li. ker s«1 bo-* ino še po drugih eainprh vežbali, 1 predno odidetno v Francijo Pozdrav vsem citiateljem in či-tateljieaii'., posebno pa slovenskim ] vojakom. Frank Hribar, 1 ITth-Co, 5th Tr. Bn., 7 15fcth !3eiK>t lil i gade. 1 Camp Slierman. CMiio. » so spet vstanovili dve veliki ladjedelnici, kateri str dobili naročil za približno 50 n i: ionov dolar-jev ter bosta imeli začetka zaposlenih eez 5'JOO delavcev. Ka-. kor vse ladjedelnice, tako tudi' novi dve bodeta obratovali noe in' •dan voe kot dve leti neprenehoma. Za lesene ladje imamo tukaj 1? ladjedelnic, katere imajo ztlaj v delu ter že kmalu i/, gotovi jenih 50 lesenih ladij v velikosti lt*G0 do 3000 ton. Za želeeoe ladje pa je sedaj G velikih ladjedelnic. ky-terc imajo sedaj v dt4u ter že kmalu izgotovl jenih 20 velikih tovornih ladij v velikosti 1800 tlo 10.000 ton. Najstarejša ladjMel-niea v tem mestu je Seattle Coai-stn«etkM» & Dry Dock Co. s približno 3500 delavci največja pa je Skiner & Eddv Corporation s približno 4000 delavci. Ta ladjedelnica je sedaj prekosila vse ladjedelnice po celi Ameriki in sicer v tem. da stavi ladje v zelo kratkem "*asn. Dne 24 novembra so spustili v vodo prvo ladjo, katera je bil j stavljena v linijski ladjedelnici za ameriško vlado. Velikost te ladje jela d je je 423.9 čevljev z 8800 tonami. Zgrajena je bila v 7S dnevih. ln;e te nove ladje je j "Seattle". Tukaj se je sedaj po-(kazalo, da unijski delavci veliko , voe lahko narede. kakor ncunij-| ski, posebno v tem kritičnem času ko naša država v resnici potrebuje pomoči tudi od nrujskih delavcev. i Najhujše je sedaj tukaj primanjkovali je delavcev, seveda iz urjčnih delavcev (mehanikov). Tukajšnje organizacije so že fto-rdlc. kolikor jim je mogoče, da bodo dobile čim največ delavcev ali rokodelcev vsake vrste^ Odprli so posebne Šole, kjer se lahko vsakdo uči. kako staviti ladje. Naša vlada bi sedaj rabila več kot 10,000 iznrieaiih delavcev pni etavbi ladij. Svetuješ vsem Slovencem, katere veseli, pa kateri so. učeni rokodelstva iti stare<;:i kraja, naj porabijo sedaj to priliko katera se mudi vsakemu, nr samo da bi dobro zaslužil, temvei" s tem bi tudi naredili naši novi domovini veliko dobrega in koristnega, ako bodete pomagali staviti ladje. Delavske plače so v tam mestu še precej povoljne. Na v;. In a pila-ča -za izurjenega delavca je od .1 do 7 dolarjev, za delavce in po ! magaee $2.75 do $4 za osemurnc delo. Delo se sedaj lukaj zelo lahko dobi, posebno v ladjedelnicah poberejo vsakega, kateri pride. Tukajšnji Slovenci bi vsakega anovodošlega rojaka z veseljem pozdravili ter želeli, da bi tudi tukaj vstanovili slovensko naselbino. Pozdravljam vse eitatelje tega lista šilom Amerike. Blase Zavee. - , . i ! razrezi melono, izrezi seme m ee i imaš mlin za meso, smelji melono. Vodo, ki se nateče, kar stran vnzi. Če pa nimaš mlina, pot akr na ma-', le koščeke zreži. Povprečno je Ireba tako-le: Jaz denem na petnajst funtov melon' dva in pol farna sladkorja, pa tudi dva fun-' ta asadostuje; potem nareži na drobno malo limonine kože * in prideni k meloni To vse kuhaj in večkrat preiuešaj, da se ti ne prižgalo. Kadar postane precej gosto, takrat je dobro in deni v. I kozarce, ali pa tudi kaka čista • plelnitaita baksiea je dobra, toda naj sigurne jši so kozarci. To ti j dosti odleže za otroke in malo te i stane. Nisem zgoraj zapisala : ko deneš sladkor na melono, pusti par ur stati prej ko postaviš na peč. Zdaj moram pa nchaiti. Pozdravljam vse rojake in rojakinje j v Združenih državah, posebno pa 'moj^a brata Toneta Ruparja in njegovo soprogo v Pueblo, Colo. Želim in voščim vsem skupaj ve-! | šele ^božične praznike in srečno |novo leto 190S, d;i bi bilo bolj srečno, da bi se nehalo klanje in da bi se povrnili z bojnega polja k svojim dragim; tebi '"'Glas Na-;roda" pa želim mnogo naročnikov in predplačnikov. Mrs. Theresia Centa, R. R. 1, Box 87, Neodesha, Kans. Seattle, Wash. j Ladje, ladje! Ako naša država ne bo imela dovolj ladij, nam tudi ne bo mogoče pomagati zavez-nikom oprostiti manjših evropskih narodov nemškega barbarstva idi sužnosti. Med te male narode spadajo tudi Slovenci. Ni-J mam namena tukaj pisati o staro-| k rajski politiki, temveč samo o delavskih razmerah v tem mestu. Kakor vse ladjedelnice po A-meriki, tako tudi v tem mestu so ladjedelnice obložene z delom za več let. Skoraj vsi kontrakti tukajšnjih ladjedelnic so podpisani. I Tukaj gradijo vojne in tovorne ladje. Mesto Seattle je postalo v zadnjih par letih najbolj napredujo če ob pacifiškem obrežju. Pred konuij 01 leti so t«? prvi ljudje naselili ob tukajšnjem obrežju in danes, šteje Seattle 366 445 prebivalcev. Podnebje je tukaj zelo prijetno; sedaj imamo najlepše jesenske dneve. Snega je tukaj zelo malo, največ je zimski čas deževen. Velikih tovarn še pred dvema letoma tukaj ni bilo nobenih. Bi-la je samo ena ladjedelnica, katera je imela 'zaposlenih takrat I eez 800 delavcev ter imela naročil za 3 miiljone dolarjev. Danes pa imaono tukaj IS velikih ladjedelnic, katerih skupna naročila Iznašajo 150 miljonov dolarjev ter imajo skupno zaposlenih blizu 20 tisoč delavcev. Pred nekai tedni Pisma slov. vojakov. • Camp Taylor, Ky. Kakor gre čas naprej, tako se danes razmere irpremiojajo na svetu. Pred petimi leti smo peli slovenski fraitje na postaji v Li: ti j i: "Oj zdaj gremo, oj. zdaj gremo v svobodno Ameriko.1' Ali danes smo v velikem številu Slo-j venci v ameriški armadi, ako si i državljan ali ne, to je vseeno. Hočem tudi poročati vojaške razmere tukajšnje eampe. Tukaj imamo sedaj čkt slovenski polk. Vse so nas spravili skupaj, ki nismo pri volji iti borit se v Evropo.- Pa tudi dru^i narodi niso pri j volji, ne Srbi, ne Itaijani. Sedaj 'delamo zakope pri Louisville. .Mesto je kroginkrokg v lukujuh. Zdaj končam dopis in pozdravljam vse slovenske vojake, kakor tudi ves naš slovenski polk: Charles Cirar, John Polutnik. Jacob Skrjanc, Leopold Rozman. John M a vsa r. Martin Lamx>rwt. Jol :ii Brlot. George Luzar, Anton Kos in Frank Markič. Pozdrav tudi vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike, diaries Cirar, 28tii Co.. 7 th Battalion. 15i>th i)ep. Brigade. Camp Taylor, Ky. Camp Sherman, Ohio. Z zanimanjem eitam dopise slovenskih vojakov, dasiravno sem sam vojak. Nekateri vojaki se pohval igo, drugi potožijo. V tej caznpi je nam prav dobro. Kdor naredi vse, kar se mu ukažo, se mn nobena kmiea ne dela. Hrane imamo zadosti in tudi preslaba m, A obleke pa nam *e vedno pri-MspR^ii Pa jtiavuO) da jo bomo Lith( iiiWH ----------------—......-.....— - Balada. Sklonile se črne veje. črne borove se vejt-pred d ovoj k o, lepo Baro: '"Oj, zakaj si, dava. zrJjšiuš z rožnim šopkom bujna nedra? Lacko tvoj ob mladi zori s svati, z M aro vranoiaso. peljal se je v belo cerkev, izneveril se je tebi.. zazveneli so dukati in srce »j mu amotili. "* in zakliče lepa Bara: ":Oj, gorje mi. bor moj črni! Dvigni veje. krive veje, in poglej v daljino sinjo, kjer žari se križ na cerkvi kaj si videl, emi bor?" "Zlati križ se v sohieu bliska, božji hram na čistem polju, pisanih je svatov gnječa — pred oltarjem ozarjenim se obrača otee Efrim. blagoslavlja mladi par." gorje mi, oj, gorje mi. oj. zakaj sem se rodila! Skloni, bor moj. črn*- veje, vzemi v vrh me svoj osortii! Kanjeno jc srce moje, I jute tuge preboleti metli, jadni. ni mogoče. Hladen veter naj raorpleta moje goste, dolgo kite. žarko solnce naj razžge mi l>ela lica, belo čelo, divji grom naj mojo kletev v srce zagrmi na/.vesto!" < Sklu»m Bara v bor se temni, Lackova je bila rut«, svilna ruta — trdna zanjka...- Bor šumi, vršijo veje: 4 Hotel som, da IkkIcš moja. da ©bje«nam, da zagrinjam z ostro krono tvojo glavo in telo deviško mbido. Xi be verni izneveril tebi, tvojim sladkim čarom, ni ga v jela Mara v mreže. Išče te vse rosno jutro s težko grozo v plahem srcu: 'Kje nevestiea si Bara, čaka venee te poročni, kje nevest ica si Bara, čaka nate svetla svila, * čaka nate prstan droben, biserni tvoj pajeolanV' Tiha^noč po^ljaBypo, 'iillniiir " - - -'---JU.-. > iŽj« Camp Lee, Va. Prosim, priobčite moje vrstice i v Vašem listu, da bodo moji prijatelji vedeli, kako se mi godi* v j vojaškem taboru. Tukaj se nahajam že 8 tednov. Od povsod se oglašajo naši slovenski vojaki in se pohvalijo, da se jian godi dobro pod zastavo (Strica Sama, ne vedo pa. kako se igodi onim, ki so botaiL 0e je človek adrav, mu je i>ovsod dobro. ]>a naj bo. kjer hoče. Pri vojakvh nam zdravniki nič ne vrjamejo in se iz nas delajo norca. Ne vrjamejo prej, dokler je človek zares bolan in zati&ne oči. Jaz se nahajam že 7 tednov v bolnišnici, pa pravijo, da jih varam. Prav nič mi ne vrjamejo, da sem bolan, toda vsakdo, ki me poina. ve, da serab il vedno bolehen in da nisem bil še nikoli popolnoma zdrav ter mi vedno kaj manjka. Ne vrjamejo mi, ps mi ne vrjamejo, četudi sem od revinatizma že čisto kruljav. Dasirovno se bom kmalu lahko vgrize! v kolena, mi še vedno pravijo, da nisem bolan. Prosim Vas, da bi mi še dalje pošiljali list, d asi sem Vaju že dolžan precej časa. Pozdravljam vse rojake sirom Amerike ter prosim vse osne, ki bodo čitaii t« dopis, pa so blizu mene. da me obiščejo. i J. Smrekar, Co. D, 313t^ Machine Gun, Camp Lee, Va. V bolnišnici pa je moj, naslov: J. Smrekar, Philadelphia, Pa. Tukaj je civilna policija ujela Slovenca Johna Novaka, doma u Velike Nedelje na Spod. Štajerskem. Ondolžen je vohunstva \ prid Nemčije in Avstrije. Postav ljem je pod varstvo $5000. Naročnik F. B. Muskegon Heights, Mich. Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz te naselbine, zato sem st inanvenil jaz, da sporočim svojim rojakom o tukajšnjih delavskih razmerah, ki so se tako naglo ii premenile in poslabšale, da ni m o goee dobiti dela. Družbe so pri cele odpuščati delavce iz tovarn zato ne svetujem nikomur hodit sem za delom. Ako se bodo kdaj razmere kaj izboljšale, bom žc sporočil. Prosim rojake, da poročajo, ka ke so razmere v drugih krajih Poročajo naj pridno v Glas Na roda", katerega zelo radi prebi ramo vsi tukajšnji Slovenci, po sebno pa še sedaj, ko nas je obiskala zima. Pozdravljam vse Slovence m Slovenke po Amerika. Matevž Pmtar, Box 67. Joliet, HI. Ker se nikdo noče oglasiti iz jo-lietske naselbine, zato bom ja.7 -tresel nekoliko drobiža v naš ce-ijeni list, da ne bo kdo mislil, da nas je že veter odnesel. Vedno piha bolj ostra burja in naim naznanja bližajočo so zimo. O delavskih razmerah ne boni 4>.sai, saj so menda po celi Ame-.iki enake. Na društvenem polju ino vzorni in pridni. Dasi so zaradi draginje slabi asi, vendar naši vrli rojaki skr-ijo za cerkev ter so od Z5. do ii9. ..oveanbra prirejali veseiice vsak cčer v stari šoli in vsi so se piid-o vdeležervali, majhni in veliki v sakdo je z vesejjem pričakoval erkveni fair. Sneg nas je že tudi obiskal in Vmerican Wire Co. bo zopet vrne-a mnogo dela, da bo izdelala dovolj žice za zajčje zanjke. Delam pri J. S. Co. Drugega jrodja ne rabim kot vrv, po ka--eri plezam na dimnik dostikrat i,ako visoko, da bi se lahko s sv. Metrom rtomenil o vojnem času. Ko gledam navzdol^ pa vidim sv. ilihaela, ki čaka, da uie bo stehtal. Na višini sem bolj pobožen *ot pa v nižini. Nikomur ne svetujem hoditi tujem za delom. Soinonih rož ne manjka. Prod nekaj dnevi se je na nogi r>oškoll z orožjem —.50 Mesija 1! zvezku —.60 Odkritje Amerike $1.00 Pegam in Lambergar —.35 Pod Robotu. Si. VeCernU* —.30 Postrežba bolnikom —.5«» Slov. novele in povesti —.3o SoHjnlizem —.i.l Soeijalna demokracija —.10 Trtna us in trtoreja —.50 I'm na živinoreja — .5o Velkl siovensko»n;rleški tolmač JfJ.OO Trojka —.50 Opomba: \«rufili>ni je pritožiti i]<-narnu rnxluost. bodisi v srotorini. postni nakaznici ali postnih znamkah. Poštnina je pri vm!i cenah ž** vračunana. Vojna na Balkanu 13 zvez. $1.50 Zgodovina e. kr. i>esjM>lka St. 17 s slikami —.50 Življenje na avstrijskem dvoru ali smrt cesarjevima Rudolfa —.75 RAZGLEDNICE: N«'W.vorške, božične, velikonočne in novoletne komad po —.t«-*: docat —.23 Album "nema New York s kras>- j niinl slikami —.25 i ZEMLJEVIDI: Av.stro-Italljauska vojna majm .15 Avtftro-ogrski, veliki vezan —,50 Celi svet mali —.10 Teli svet veliki —.25 Evrope vezan —.50 Vojna stenska map« *3.ou Vojni atlas " —.25 Zemljevidi: Ala., Ariz Colo, j «'al. Itd. po —.25 Zdrulenili držav mali —.10 ( Združenih držav veliki .25 j Združenih držav stenska mapa. ' na drugi strani pa celi svet $3.00 IZ HIBBING, MINN. L. B. Arnold, predsednik Saint . Louis County kluba, je imenoval delegate k lojalnemu shodu, ki se i »e vrši! 16. in 17. nov. v St. Paulu' ;an i z EIv. j Gabrijel Brnika, kateri je padel' :iz avtotnobila ter bi) nato povo-j žen tako. da mu je /drobilo obe n«>£J. je umrl v bolnLŠuiei. i Rojake v ruskem ali italjanskem! ujetništvu prosim, ca kdo ve za mojega brata TITUSA GOLOB in prijatelja ANTONA PO j H ARC. Doma sta iiz Pečke. fara Makole pri Slovenski Bistrici, na štajerskem. Če kateri ve zh ' ^iju naslov, naj mi ga blagovoli' .naznaniti, ee pa sama kitata J naj »e mi pa sama oglasita na! ta ixaslov: Catharine Golob, se-j daj omo/.enu Doberšek, 399? Florida St.. Milwaukee. Wis.; 1*. S. AmcrivH. (1-4—12) • Rojake v ruskem ali italjanskem ujetništvu prosim, ee kdo ve za naslov mojih bratov LUDVIKA in FRANCETA GEK-DENC, doina k: Dolenje n ga Kartelevega, fara Mirna peč na Dolenjskem. Ludvik je v ruskem ujetništvu od septembra tretjo ieto, France je bil pred enim letotu na itaJjanski fronti. Prosim, kdo kaj ve o mojih bratih, naj mi blagovoli naznaniti, za kar boan zelo hvaležen, ali naj se pa sama oglasita na ta naslov: Ignace Gerdene, J*ox 47, DeLmont, Pa., U. S. Amerika. (1-4—12) Roj-ikc v srbskem ujetništvu prosi/m, če kdo kaj ve o mojem svaku ANTONU WOLFF. Do uia je iz Žurg, okraj Kočevje, Dolenjsko, 1915 je bil ujet na srbskem bojišču in potem sem čula o jijesra, du je bil odposlan v notranjost Srbije. Od onega, časa ne vem nič o »jem. Zato pro»im cenjene rojake v ujetništvu, če kdo kaj ve o njegovem bivaJi«ču, da mi blagovoli javiti, /.a kar mu boon zelo hvaležna, ali naj se pa um javi svoji svakinji: Mary Jan«h. 4 N- E Cleveland. Ohic 'RANK SKEABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo. FRANK KOCHEVAB, Box 386, Gilbert, Minn. Vai dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denar®, foiiljatve, naj ae pošljejr na glavnega tajnika Jednote, va« pr< -ošbe pa na predsednika porotnega odbora Na otiebna ali neuradna pisma od rtranl članov a« na kod odnk Društveno glasilo: "OL A S NARODA". Testament. -ooo- Povest. — Spisal Janko Kersnik. QLAB NARODA. 3. DEC. 1917: zahresčal težak korak po peščeni |stezi; šele, ko je nekdo postal pred njo, je privzdignila glavo. Tomaž Omahne je bil ter začudeno gledal mlado objokano nevesto. Dekla ga je bila poslala na vrt po pelin — stari Brnot je koncem obeda jako čislal vršiček pe-(lina v vinu — in mimo lope grede je zapazil Metko. "Nisem-li videl ie tega obraza?" j To vprašanje se je vsililo To-.imažu. Metko je poznal že dolgo, ali to lice, katero je sedaj videl t pred seboj, to ni bilo Metkino, ne !— to je bilo drugo; — a kdaj ga je že videl — kdaj — f Potegnil je s svojo žuljavo roko preko oči. .ali ni vedel, kaj bi dejaL "Gori te čakajo", je zinil petem naglo, vedoč, da se laže, ter odšel proti hiši. Metka ni mogla hitro za njim; vstala pa je počasi. Doli po cesti pod vrtom je pri-drdral dvovprežen koleselj in se vstavil na Topolšeakovem dvorišču. Izstopita dva gospoda. Metka sedaj celo ni hotela gor; v hišo. Miklavž pa je takoj čul zopet ropot voza pod oknom ter hitei gledat. j "Aj, naš sodnik!*' je vzkliknil proti Bernotu. "Kaj pa ta hoče?" Hitel je po stopnicah gospodoma naproti. Tudi Urša je šla za njim. Bruo-| tova pa sta radovedno stopila k oknu. V tem je Topolščak pripeljal oba gospoda, sodnika in njegove-j ga pisarja, v sobo ter jima uslužno ponujal sedežev in vina. "Le počasi, le počasi, gospod Topolščak!" je sopihal sodnik, debel, sivabradat mož, oblastnega obraza, iz katerega je molel velik in malo rdečkast nos. "Najprej to, kar je treba, uradne reči, po-! tem šele se okrepčamo. Kaj pa! imate? lutate-li rakov t Izvrstne! rake ste imeli včasih!" "Imamo, imamo 1" je hitel Miklavž. "Torej — rake, pa le veliko soli v krop! In jesih, je-li hud?"i "O, da, da, pravi vinski jesih!"] "Rakom ni nikdar dovolj soli in nikdar prehud jesih, to vam pravim, gospod Topolščak ! Pa najprej uradne reči!" Miklavž je hotel povprašati, kaj him. gospod sodnik uradnega pri njem, a oni v tem ugleda Br-nota ter ga pozdravi. Služboval jej že več let v tem kraju in poznal' skorovs e ljudi "Kaj pa praznujete darses?" je povprašal sochiik veselo. "Na ogledih smo, na ogledih!"' In potem so razložili drugi svojo namero. "Saj pridemo še doli k vam, gospod sodnik! Vi morate še do-; voliti, saj s/te najvišji varuh; —| dekle je rejenka, tržaška rejen-j ka'" je dejal Brnot. "Tako, tako! No, le pridite* pa' krstnega lista ne pozabite, bomo' naredili, bomo! Rakom pa malo česna, gospod Topolščak; ne pozabite — pa svež mora biti, sicer me bo zgaga pekla! Sedaj pa u radno!" "I, kaj pe je vendar?" je hitel Miklavž, ki ni mogel prej vriniti vprašanja. . "Pri vas je umrl neko v Trfa-| čan — ne-li, gospod Topolščak f Zapečatilo se jef kar je pripeljal s seboj. Izvedeli smo tudi, kdo je bil in odkod; njegov brat živi v Ljubljani in ta se je priglasil za dediča. Sedaj moramo pregledati to, kar smo pri vas sapečatiii — saj je zapečateno, naš kancelist je peeatil, ali net — No — in ceniti moramo, kar je imel, in pogledati, ni-li pustil kaj pšunega, kaj testamenta! Ali je kaj pustil!" "Jaz ne vem", je dejal Topolščak, a vse se je treslo v njem; toda znal ee je zatajevati. "Pokažite torej tiste reči! Vi ste sami priseženi zvedenee m — no, to je dobro, Brnot tudi; treba ni drugega — hitro opravimo;! posebnega itak ne bo. Pa eujte.j gospod Topolščak, rakom nikar kumina ne pridevaii, jaz ga ne j maram. Samo česna — pa malo, in ee enkrat: svež, mlad more biti!" Zapovedi o rakih je eula samo Urea, ki je parno poshafeela med vrati fiodsik a pisarjem, Bsnot In Miklavž so Bi ▼ drugo stran po! ocksm hodniku, kjer Je gospodar edprl eobo, t kateri je MU in —O "Jaz sem tudi čul, da se v zida-lili ne rede", je dejal lir not. "Ne vem — pa kaj tudi; poiz-•usiti se mora", je menil Miklavž n z levico, katero je tiščal v ženi, rožljad po srebrnjakih da se e culo. Prišli so do hlevnili vrat. katera e Topolščak odprl nag-lo na ste-aj ter potem razkazoval svojo sivino, govedino in teleta ter v podnjem koncu konje in dvoje žrebet, ki sta stali v posebnih, z leskami obitih hlevcih. Tudi na irugo stran širokega dvorišča je »edel družbo, v lepo urejeni vrač, pod košato, že z »aorečim sadjem napolnjeno drevje; spodaj pod bregom pa je ^tala lepa, zi-iana sušilnica. Vse je bilo videti / dobrem redu in Brnot je le pri-vimovai z glavo, Brnotovka pa aid i ni voe oporekala tej ali oni laiueri, katero je izustil gosto-jesedni Topolščak. Fdina Metka je molčala. A kdo *e je brigal zanjo! "Ali gremo malo po polju?" je vprašal ženin. "Vroče je", je menila Brnotovka. "Kaj boste hodili", je pristavila Urša, "saj je pozneje še čas, «daj si mailo odpočijfte!" Vsa družba se vrne proti hišL Sedaj staprv je Miklavž prvič ogovoril svojo nevesto. "Ti bo-H povšeči?" Na prvi hip ni odgovorila.* "Veliko je!" je dejala potem poJuglasno iu ne da ibi se ozrla v ženina. "Pa se zmaguje!" je pristavil Miklavž. Odidejo takoj v gorenjo sobo, xjer je bila miza že popolnoma I pripravljena za obed. Miklavž je,' ne po kmetski navadi — saj sc je imel siim za pol gospoda — uredil aitro sedeže, ukazoval Urši in de-' lili, ki sta nosili jedi, in Tomažu, Ki je prinašal vino. Vse se je mo-i ralo naglo vršiti, ne da bi čakali po pol ure med posameznimi vrstami jedil. Brnotu ni bilo prav povšeei, pač pa njegovi ženi, ka-! teri se je zdelo to nekako go>spo-| sko, a nihče ni storil opazke. Končno se je družba prav ove-selila. Moža sta se pri vinu raz-govarjala o letini, kupčiji, prometu, živini in celo o železnici, o kateri pa nobeden ni imel prijaznih misli; Brnotovka in Urša, ki je bila tudi prisedia k mizi, pa sta razpravljali domače dogodke/ Tudi o tujem gospodu, ki je tu umrl, je bilo mnogo razgovora. Metka je izginila iz sobe; ne dia bi bil kdo zapazil. Sla je iz hiše mimo radovedne dekle, ki ni vedela, bi-li prihodnji gospodinji rekla "ti" ali "vi", ter krenila proti vrtu, kjer se je ob njegovi severni strani raztezal visok, go-j sto zasajen gabrov plot. Tam, sko-j ro sredi brega se je širil v pro-, storno senčnato lopo, kjer je popotna gospoda, čakaje, da se o-krepčajo konji, rada posedala ali j obedovala. Danes ni bilo nikogar. I Metka je sedla na klop, v tem1 ji je omahnila glava na mizo in deklo je zajokalo tiho in bridko.1 Revše je bilo neznosno nesrečno, pa mehka nrav in vsa njena vzgoja ji nista mogla dati poguma, upreti se trdovratno tej možitvi. Klanjala se je očetovemu povelju kakor neizogibni usodi, j in tudi njen ljubimec, šepavi Go-tard. ni imel doedaj poguma, odkriti ' roditeljem njune razmere. J Opravljala sta doma svoj posel kakor sicer, ali govorila sta malo med seboj, samo ponoči pri oknu, z drugimi pa, kolikor je bilo najnujnejše. Mati Brnotovka je dejala, da je to navada vseh nevest, da je bila tudi ona taka. Gotarda pa je stari samo malo os orno pogledal, ko na vprašanje, je-li živina opravljena, ni bilo naglega odgovora. O ženitvi se je govorilo kakor o drugem važnem podjetju, je-li zadovoljna ali ne, ni bik) besede. Tako je potekal dan za dnevom. Ko so se namenili v Ljubljano, je ukazal Brnot Gotardu, naj se pelje ž njimi: ta je molčtei, in ko so zjutraj zgodaj sedali na vos. ni bilo Gotarda nikjer; atari je klical nekoliko časa po hlevu! in skednju, a naposled je nege-' voljno sedel na voz in pognal konja. "Naj pa doma oatanel" je godrnjal glasno.. Potem Gotarda nihče več ne* otnenjaL Deklica je dolgo elonela ob mi- Geddes v Mansion House dne 9 novembra). C> ni taka govorica tako arti kulirana in tako precizna, da bi ae mogla kraljeva vlada resno pečat! z njo, je najti najbrž rešitev tega v dejstvu, prvič: Da nemški despotizem ne trp neodvisnega izražanja mnenja ir drugič, da je nemška vlada in naj i brž z uspehom napačno prestavila vojne cilje zaveznikov, o kateriL se v Nemčiji domneva, da vsebu jejo razdejanje Nemčije, določite\ oblike vlade kot jo bodo določil i zavezniki, nje raadejanje kot ve liko trgovsko občino in nje izlo . čenje od proste uporabe morja. • j Veliko oživijenje in okrepljenjf bi se gotovo dalo mirovni stranki v Nemčiji, če bi se razumelo: 1. Da ne želimo uničenje Nem Čije kot velike sile. 2. Da ne skušamo naložiti nem škerau narodu katerekoli oblikf vlade in drugačne kot si jo izbere on sam. 3. Da, razven kot postavno voj no odredbo, ne želimo zanikat' Nemčiji mesta med velikimi trgov skimi občinami sveta. 4. Da smo pripravljeni, ko bc vojna končana, premotriti skupni z drugimi silami skupino medna rodnih vprašanj, kojih nekatera so najnovejšega izvora ter so zve zana z vprašanjem prostosti morja. 5. Da smo pripravljeni sklenit' mednarodno pogodbo, potom ka tere bi se dajalo širokih prilik za uravnavo mednarodnih sporov s mirnimi sredstvi. Stojim pod uti-som, da bi se lahko našlo avtoritete za večino teh predlogov v ministrskih govorih. Ko sem pisal te vrste, se je pe čal s točkami 1.. 2. in 3. naš zunanji minister na javnem zborova nju, ki se je vršilo na čast grške ga ministrskega predsednika Ve nizelosa v Mansion House. Vpra šari j a prostosti morja je bilo med onimi, katera so dvignili takoj ^ početku naši ameriški' zavezniki Formula je dvostruena ter se jc lahko razlaga na številne naspro tujoče si načine. Vsled tega dvomim, da bi se resno trdilo, da ni prostora za uspešno razpravo in za poskus, da se ustvari pogodbo kot je predlagana v sekciji pet. Mislim tudi, da je to skupno polje za vse vojskujoče se in najbrž tudi za nevtralne sile. Ko bi se enkrat ustanovilo, da ni nikakih nepremostljivih težkoč na poti dogovora glede teh točk. hi oni. ki molijo, 2 večjim upanjem lahko motrili politično obzorje, dasiravno si komaj drznem v te trenutku pričakovati, da nam bo novo leto prineslo trajen in ča-J sten mir. Pismo Lorda Lansdowne. M ARK TU IZ LANSDOWNE JE PISAL PUMO NA "DAILY TE-LEORAPH", V KATEREM POZIVU A ZAVEZNIKE. NAJ V SPLOŠNIH BESEDAH PONOVE SVOJE VOJNE CILJE V POSKUSU, DA SE PRIVEDE DO MIRU "frE PREDNO RO NADALJEVANJE VOJNE DO VEDLO DO UNIČENJA CIVILIZIRANEGA SVETA". — "DAILY CHRONICLE ' PRAVI, DA JE Nlk-OSNOVANA VEST. KI PRAVI, DA JE BILO PISANO PISMO Z VEDNOSTJO VLADE. OOO- Slovenske vesti. Milwaukee, Wis. Dne 1:3. nov. je umrl rojak Fr. Klavžar v starosti 40 let vsled srčne bolezni. Pokojnik je bil rodom iz okolice Kozjega na Spod. štajerskem. Njegova žena je u-mrla 25. sept. Trije otroci od 8 do, 17 let so postali naenkrat sirote' brez starišev. Zapušča tudi dva bra ta; enega v Olevelandu, O., din enega v Prttsburgu, Kans., s katerim se že nista videla celih 32 let Zbolela je zelo nevarno soproga L*mis Barbariča. Prepeljali so jo v Hanover bolnišnico. . Vzrok je prehlajenje. Klicani so bili v Stric Samovo službo in slovo vzeli od naselbine sledeči fantje: Lovrenc Perko, Blaž Dobnik, John Ivančič, Mike Podjavoršek, Martin Sem. Frank UdovSe, Frank Potočer in Math. Kaiser. V kratkem bodo oklšli še bledeči: Vineene Jelnikar, Jofhn Skrbiš, Joe Oandek, Martin Novak, Ant. Turk in Mike Ermeaie. Naselbina jim je priredila za slovo banket v Harmonie* dvorani katerega se je vdeležilo mnogo rojakov, da jim izkažejo zadnjo čast pred odhodom. Nikolaj Sep ee je namenil poročiti s U41et no Barbaro Barače-vičevo, toda če« poroko je naredilo sodišče velik križ. Nikolaj je namreč bil obdolžen, da se ni re bistri rial ter je vsled tega nehote priromal na sodišče. Nikolaj je trdil, da je star že 32 let, redar m tajni agent pa sta pričala, da sta videla Sepov .potni list s Hrvatskega, po katerem je $sp star šele 30 iet. Obsojen je bil ne osem mesecev v poboljievalnico. Kvslsilft, Mian. John Šstka, ki je a prmo ste- ^ j^bil ^ndaj yqpetoew^ otrkaval prah raz njo, toda v žep j ni segel. j V sobo prišed^i jo je dal sodniku. Ta jo je skrbno preobrnil, potem pa potipal žepe od zunaj ni i ker ni nitij e«- čutil ničesar, segel v vsakega posamič. "Nič! Tudi tu ni ničesar!" dč potem in vrže suknjo na bližnji (stol. I "Ničesar:" zakrili Miklavž, da se zdajci vsi ozro vanj. i Zgrabil je suknjo m krčevito stiskal žepe in podiugo. i "Nič, nič!" je ponovil nehote - in šc enkrat preobrnil suknjo. Drugi so šu meli. | "ivaj vain jt-, Topol- ščak f" je vprašal piaho debeli sodnik; vsiljevala se uiu je sLut ! uja, Oa je Miklavž zblaznel. I "Oh — vrag vedi; — da ni j nič!'* je dejal ta. te^Ko preuragu-jjoč razburjenost. "Mislil sem res — ker ste tako govorili — pa nič ni, nič I" V tem je vrgel suknjo na zaboj. "Kaki so gotovi, gospod sodnik!" se oglasi I rša med vrati, j "Dobro, dobro, sedaj ie pojdimo! Stojte, da denarjev ne po-sa-I bim! Saj vem, da se nisem zastonj vozil sem gori. Alo, sedaj pa rakce, rakce! Ali znate, kako se raki jedo?" Z zadnjimi besedami so je obr-1 nil k pisarju, ki je s.opal z Br-notom vred počasi za njim po hodniku. • Topolščak je ostal v sobi, zaprl duri, vzdignil še enkrat tujeevo suknjo ter jo pretipal in preobrnil. "Nič, nič! Kdo je ukral — kdo mi je ukral!" jc sikal med zobmi. Kmalu popoldne so odhajali Brnotovi. Slovo ni bilo gorko; Brnot je bil sicer malo vinjen in gostobeseden, Miklavž pa ni govoril veliko. Tomaž je vprtgel konja in ga držal za brzdi ves čas, ko so oni sedeli na voznihče ni opazil, kako zlobno-zadovoljen smehljaj se mu je kazal na ustnih, ko ga je Topolščak osorno opozoril, naj se urno suče. (Dalje prihodnjič). A Trgovske vesti. Ceni ae, da bo brazilski pridelek kave glede obsega presegal pridelke prejšnih let. Ker se bodo pojavile težkoce glede odvažanja te kave v roke evropskih kupcev, se domneva, da bodo cene te kave zelo nizke. Mestne oblasti t Glasgow nameravajo porabiti atar papir as izdelovanje papirja alabejše vrste. Pri nabiranju .papirja bodo pomagale i trgovske hiše, Sole in tucjj prjvat-nad. S pobiranjem odpadkov bo dehiio sMnt* ns leto #60^00. . . r • - fin' *ft *,, be spravljena, zaboj pa s sodnim pečatom zapečaten. Pisar odpre zaboj ui putem so počasi iz kovčegov vlekli obleko i in drugo drobnjav. Tudi denarju j so našli -- bankovce, zlate in src-i brn ju ko. Sodnik je vse vestno zabeleži val. Bdi so že skoro gotovi, ko je jel sodnik zmajevati z glavo. '"Čudno, čudno; — pa iščite j vendar po žepih, da-li ni kaj no-jtri. Tisti brat rajnika iz I jublja-!ne je govoril o testamentu, toda ni ga nikjer; morda tiči v kaki suknji." A vse iskanje je bilo zaman. Miklavž je stal eb strani ter ugibal. Nihee drugih se ni zmenit %anj. "t.'e ni, ixi ni — tneni niC* ina-■ ri!" reče sodnik. sklene- jmo zapisnik. Vede! sem, da bomo kmalu gotovi! Pa bogat je bi! ta mož, bogat!" "Bogat?" vpraša Brnot. "Odkod pa je bil?" "Iz Primorja. Velika posesstva . ima; no, brat se bo veselil! Mi pa [tudi, sedaj ko smo .gotovi — da bodo le rakci dobri! Miklavž, go-jspod Miklavž, vi ste odgovorni!" I Ta se je počasi približal. Bil je še vedno negotov, kaj mu je storiti. Ako sedaj pokaže testament, kako lahko mu izmuzne Metka-po poroki bi ne bilo vee nev?.*--nosti. Toda — ko bi bilo potem zamujeno 1 Pravna stran Miklavžu ni bila toliko znana. Moral je povpra-Išati. ; "Kaj pa, če se testament pozneje najde!" Rekel je to navidezno malomarno. ko je zapiral z&boj. "Oh, potem so pa sitnosti, silne sitnosti — pravda je gotova. — oh, bolje je vse pustiti, vam pravim!" je besed oval debeli sodnik. "Oh, to niso prijetne reči!" "Ste-li sklenili zapisnik?" Pri zadnjih besedah se je obrnil k pisarju. Miklavž pa je bil s svojim sklepom gotov. "Brnotovo besedo imam", je dejal sam pri sebi, "on je ne bo snedel! Torej —" "Potrpite. gospod sodnik", je rekel Topolščak glasno, "še eno suknjo imarm tam v svoji sobi; ta iTržsčan jo je slekel, ko je legel I v postelj. Pogledal je nisem, morda je v nji bag pisanega." "Dobro, prinesite jo! Pa saj tndi tam ne bo ničesar; škoda, da čakamo! Toda prinesite, prie-sitet" Sodnik je bil malo nejevoljen. Topoliček ps je stopil orno ven te tednik v podstrešje- Odmaknil je v kote, kamor je bfl on-krat skril testament, praz- ni .sabo j, prirrfigml ploščo ope-ke in tsvlekei rtprtnno suknjo.' Lmajiter at New \ort. X. V. un Dec. S, t Act of October «, 1*17. vredno, če bi se po treh ali štirih letih krvavega konflikta na bojem polju, — konflikta, ki je uničil velik del bogastva aveta ter stalno ohromil njega vire, — velike sile poslužile trgovskih sovražnosti, ki bi gotovo zavlekle ekonomsko okrepljenje prizadetih narodov. I Nihče ne dvomi o tem, d se bo-■ mo morali zavarovati sami sebe proti f iskal® emu sovraštvu dru gih; da bomo morali preprečiti ponovitev razmer, vspričo katerih: =»mo se ob izbruhu vojne našli v pomanjkanju bistvenih potrebščin, j ker ?>mo dovolili gotovim industrijam in gotovim virom dobave, da »o prešli j>opolnoma pod kontrolo naših sovražnikov. Vse to pa se-i veda s priJržkom, da bo gotovo v , našo korist, če se dovoli reki tr-j govine, v kolikor dovoljujejo to naši fiskalni interesi, teči močno | in nemoteno v svojih naravnih strugah, i „ Ostane še vrašanje teritorijalnih j zahtev. Najbolj avtoritativno iz-1 javo ali ugotovitev glede teh je najti v zavezniški poslanici z due j 10. januarja 1917. To ugotovitev I Je treba očividno smatrati za širok obris želja zaveznikov. Kljub temu pa je komaj najti eaiega, ki i je pripravljen izjaviti, da je oris popolen in da morda ne ob postalo potrebno premotriti ga vnovič. Mr. Asquith je v svojem govoru v Liverpoolu v preteklem oktobru rabil naslednje besede: Nihče ne ugotavlja, da bi bilo pravično ali primerno za to ali ono stran formulirati ultimatum, z vsemi posameznostmi, izčrpljiv, natančen, s klavzulami in podklav-zulami, katerega uaj bi se sprejelo dobesedno in do zadnje črke, odstavek za odstavkom, kot neobhodno potrebni otvoriini korak in pogoj za mir. — Veliko je stvari, — je dostavil, — v svetovnem kofliktu kot je ta, katere je treba vsled potrebe prepustiti v rizmotrivanje in pogajanje, v uravnanje in popravo v poznejšem času. Brez dvoma je zelo važno ohra^ niti ta dobri nasvet v duhu. Nekatere naših prvotnih želja ali zahtev so ostale najbrž popolnoma nedosegljive; drugim bi se morda dalo sedaj manj važno mesto kot takrat; ko se jih je prvič spravilo na površje. Druge stvari zopet, posebno pa restavracija Belgije, pa os-tanejo ter morajo vedno ostati na prvem mes*tu. Kadar pa pride do popolne preosnovitve ter preureditve zemljevida južno-iztočnt Evrope, lahko prosimo za preki-njetije sodbe in razjasnenje, ki je mogoče le potom proste izmenjave nazorov med zavezniškimi silami. Vsa ta vprašanja se tikajo naših zaveznikov prav tako kot nas samih. Če bomo pa imeli zavezniški svet v namenu, da prilagodimo svojo strategijo v P®ljn vedno me-njajočim se razvojem vojne, se lahko domova, da bodo tudi v zadevi mirovnih pogojev zavezniki premotrili in če bo treba tudi revidirali svoje teritorijalne zahteve. Naj končam s pojasnilom, zakaj pripisujem toliko važnost tem raz mislekom. Mi ne bomo izgubili te vojue, a nje podaljšanje bo pomenilo uničenje civiliziranega sveta in naložitev novega bremena na rame trpečega človeštva, poleg bremena, ki ga že teži. Varnost bo neizmerne koristi za svet, ki ima dosti življenjske sile, da se okoristi z njo. Kakšna i»h bo vrednost blagoslova miru za narode, ki so tako izčrpani, da morejo komaj iztegniti roke, da ptimejo te blagoslove* Po mojem mnenju, ee se b«> vojna končala v času, da se prepreči svetovno katastrofo, se bo ta vojna končala, ker 2*>do na obeh straneh narodi dežel, zapletenih v vojno spoznali, da jc vojna že predolgo trajala. Nobenega dvoma ne more biti da to razpoloženje ie v veliki meri prevladuje v Nemčiji, Avstriji in Turčiji. Vzvišeno nad vsak dvom vemo, da je ekonomski pritisk v teh deželah veliko večji kot oni, kateremu smo izpostavljeni mL Ministri nas informirajo v tvo- -w Tru» InuiiltiUun HM with the pust 1»IT, m required by t h« London, Anglija, 30. novembra. Sporočilo Lorda Lansdowne je na .1. * i ~ ■lemije : Nahajamo ae v četrtem letu najbolj »trainc vojne, kar jih je ke daj poznal »vet, vojne,v kateri je glasom izjave Sir V. Robcrtaoua mogoče šteti število ubitih le n* milijone, dočtm Tonili število mož, dejanski nahaja joči h »e v vojni, skoro 24,000,000. Ministri nam zopet in zopet iz javljajo, da zaman raziskujejo obzorje za znamenje trajnega miru iu brez trajnega miru, — to čutimo vii, — bi oktaia naloga, katero saio si stavili, ne izvršena. Onim pa, ki zro z grozo na to' zavlečfuje vojne, onim, ki so prepričani, da bi brezsmiselno zavle-j e«aj« vojne pomenilo zločin, ki bi! h« ie glede atopaje razlikoval od kriminalnega >"*ina onih, ki ao jo povzročili, onim se lahko oprosti,1 če tudi z bojaznijo raziskujejo ob- j zorje v upu, da najdejo na njem svoja znamenja, da namreč niso iz- j gledi povsem brezupni kot »e domneva. Ovire so v resnici strašno veli-! ke ter ae nas stalno opominja na, eno teh ovir. Izvajajo z veliko silo, da se mi! nismo obotavljali dati splošnega opisa svojih vojmih ciljev, da pa je sovražnik, dasiravno ponovno pozvan, odklonil določenj e svojih vojnih ciljev ter se omejil na gib-j Ijive in očividno neodkritosrčne iz- j jave glede pripravljenosti, da se pogaja z nami. Sili tega argumen-j ta ne more oporekati, vendar pa je v glavnem namenjen ta argument v dokaz, da smo še dale* od sporazuma glede teritorijalnih vprašanj, katera morajo priti na površje za uravnavo v zvezi z mi-1 rovnirni pogoji. > To pa ntso na noben način edina vprašanja, ki se bodo pojavila ter je vredno razmišljanja, če ni mogoče najti še drugih vprašanj, ki so ravuotako važnosti prve vrste, pri katerih i»a »o izgledi za sporazum manj oddaljeni. Naj preiščem eno ali dvoje teh vprašanj. " I Zakaj borimo t Da porazimo' Nemčijo, to je gotovo. To pa ni cilj samposebi. Hočemo doseči značilen pora>: centralnih zaveznikov, ne iz gole osveteželjuosti, temveč v upanju.' da rešimo svet preti ponovitvijo nesreče, ki je zadela to generacijo. Kaj pa je nato ono, kar hočemo, ko bo enkrat vojue konec? Ne poznam nobene bojše formule kot se je je več kot enkrat ob splošnem odobravanju poslužil Mr. A vjuith v govorih, katere je imel od časa do časa. Ponovno je povedal svojim poslušalcem, da vojujemo vojno v namenu, da dobimo popravo in varnost. Obe svari sta bistveni, a izmeti obeh je varnost morda bolj neobhodno potrebna. Potom poprave se brez dvoma lahko veliko izvrši, a največji napor, da s,« popravi razdejanja te vojne, mora ostati nepopolen ter( ne more popiaviti ostudne krivice,1 katero se je storilo človečanstvu. Mogoče pa bo izvršiti par dodatkov k očividno neizogibni nepopolnosti poprave, če bo varnost, tako zasigurana, popotna. Končati to vojno častno bi pomenilo velik uspeh. Preprečiti, da bi isto prokletstvo padlo tudi na naše otroke, bi bil še večji uspeh. (Na tem meetu manjka dela brzojavke. Odstavek se očividno pe-ča z vprašanjem, če se naj zanika Nemčiji "mesto med velikimi trgovskimi skupinami sveta). Potek pariške konference kaže, da bi ae ne ameli ustrašiti takega zanimanja če bi bili prisiljeni rabiti to orožje v samoobrambo. Dočim pa bi bil trgovski bojkot opravit-! Ijiv kot vojna odredba in dočim bi bila pretnja bojkota v slučaju, da bi ae pokazala Nemčija kot nedostopna, opravičljiva pretnja, bi gotovo noben pameten človek ne želel uničiti trgovine centralnih zaveznikov, če bodo hoteli pripo znati ssdržsnje miru ter nas ne *kn*ali prisiliti v konflikt potom sovražnih kombinacij ™ ** ** _ j Trgovske vojna je a&anj sfcraina v svojih D«poary|plh Msnltatih NOVE SLOVENSKF Columbia plošče za mesec oktober, poje Slov. pevsko društvo iz New Yorka. E 3492 (Zagorska -jj-. (Kako bom »jnbila E 3493 (Odpiraj dekle kamrico -je* (Le semkaj k meni sedi Fina češka godba za ples: E 1640 (Jubilejski Sokolski marž 7c« (Mar* c^kola drugi 'JU E 1123 (Suass»t-# una polka "7 C p (Krasni dijaški valček E 548 (Glasni Predu marš JCp (Sousedska mazurka ' To so rekordi z petjem in godbo, tor Vas stane vseh pet $3.75 ter poštnina 25c., skupno $4.00. Imam vse v zalogi in jih odpošljem prvi dan vsakemu kdor pošlje svoto $4.00. Na naročilo brez denarja se ne posije blaga. Naročite te rekorde pri vašem rojaku: IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. Zaštapaj, poglej, poslušaj! Kam si namenjen? Saj veš kam, tam. kjer je popolna zmaga, tam bom dobil domače klobase in krače s kislim zeljem; tam dobim gotovo tudi prijatelja. Na svidenje! John Balkovec Hotel 5400 BUTLER STREET, Pittsburgh, Pa. m I i » ■ ii. in. ST ml Kerenski aretiran? t True translaUon filed with the prat master at New York. SC. Y. on Dec 3, 1S17, as required bv the Act of October C. 1917. I Haparanda, Finsko, 30. nov. — Neka brzojavka iz Petrograda poroča, da je bil Kerenski v Vladimiru aretiran. Rojaki naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. pelirana zaradi postopanja nekaterih čeških vojakov, ki so malo pred avstrijsko-nemško ofenzivo v gorenji Italiji informirali Italja-ne o stališču 18. divizije, h kateri so pripadali Oehi. Trdijo, da se nahaja sedež češke zarote v Pragi. Minister deželne hrambe je rekel, se more pričeti s preiskavo te obdolžitve še-le tedaj, ko se obtoženi vrnejo iz laškega ujetništva. da je strap. To ni strup, razvea v ] smislu kot ,sta čaj ali kakao strupa. To je medicinska snov v velikih dozah, kajti ona vzbuja tek i ter pomaga prebavi. V gotovih slu- J čajih zmanjšajo velike doze toba- j ka tek. V slučaju vojne pa je ve- ; lik o kajenje koristno, kajti a tem se zmanjšuje tek vojakov ter v ar- . čuje s hrano. < Izkušnja z zračnimi napadi ter bombami kaže, da ima kajenje v vojni še drug pomen. Tobak pomirja živce in sieer dober tobak ter pospešuje delovanje živcev m duha. j Vsled tega je neprimerno označevati kajenje kot slabo navado. — Pri nekaterih ljudeh ima že sama beseda "navada" slab pomen in človeka, ki ima tako navado, se vnaprej obsoja. Navade pa so ponavadi posebnosti dispozicije do-tičnega. katere se skriva pred očmi drugih. Kajenje pa je javno in o-čividno. ! Malo je najti ljudi, ki skušajo skriti dejstvo, da kadijo. V tem j oziru se kajenje v veliki meri razlikuje od pitja ter je v splošnem nekako zdravilo proti drugim sla-Jbim navadam. Izmed navad pa se lahko vpraša, katera je boljša za vsakega posameznega.: pitje ali ka-. jen je ? Raz v en kajenja je težko! najti pot, po kateri bi bilo mogoče i ugoditi tisočim okusov in dispozi-j cij v vseh položajih življenja. Iz! ; tega sledi, da je navada, kateri j lahko sledi vsak, ki se nahaja v posesti svojih peterih čutov, najboljša, da se jo splošno sprejme. Nemška zvijača. True translaUon filed with the post master at New York, N. Y. on Dec. 3. 1917. as required by the Act of October 6. 1917. I Laški glavni stan v severni Italiji, 29. novembra. — Nemci so razposlali sledeče pozive v laškem je | ziku: J ,4Italjani. prekoračili smo ob-jrambo Piave. Vaša obramba je brez pomena. i Pustite nas iti dalje brez prelivanja krvi. V treh dneh bomo v Vičenci." Laški vojaki pa so odgovorili v nemškem jeziku: "Nikdar ne bodete šli skozi." Čehi in Italija. True translation Hied with the post master at New York, N. Y. on Dec. 3, 1917, as required by the Act of October S. 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 30. novembra. — V ogrski poslansk" zbornici je bila danes vlada inter- clas nahoda. 3. pbc. isi7. —mrnrnmmm— Značilna izjava v prilog tobaku. j ; Značilen argument je pred krat- j kim izšel v italijanskem tedniku "Lo stomaeo", kateri list je po- * 1 svečeu razpravam glede hrane in 4 , preliranjevanja. Argument je značilen prevsem radrtega, ker je de- 1 . lo nekadilca ter avtoritete glede 1 L dijete. Vsled teka je prost vsake- 3 . ga predsodka ter je pisan v odgo- 1 vor na javno vprašanje, v odgo- < vor na splošno javno razpravo, če je kajenpe škodljivo ali ne. i« 1 ' i Pisec je zbral mnenja ljudi, ki so vsi usposobljeni za razsodbo, —. ' mnenja zdravniških in vojaških ' avtoritet, publicistov in članov [ vladnih departmeirtov. Tako se je 1 | celo vprašanje glede učinkovanja : . kajenja na zdravje prerešetalo * skozi in skozi ter se zmlelo v mli- 1 . nih kritike. To je gotovo zelo prak-l ^ tičen in človeški študij in to prav i posebno v sedanjih časih. j< Vojua se vsepovsod združuje z i divjo propagando, da se očisti živ 1 Ijenje vojaka. Idealistični refor-i matorji skušajo na vse načine o-. strašiti ne le vojaka, temveč tudi civilista v splošnem ter ga spraviti! , v okrilje abstinence iz zgolj higi-j] jenskih ozirov. Glede kajenja pa izjavljajo naj-bolj občutljivi ljudje, da je to pre-i vee vsakdanji dogodek v našem! družabnem življenju, da bi mogel izzvati resno kritiko. Pisatelj članka, Giuseppe Amal-: fi stavi tukaj slučaje za tobak in : slučaje proti tobaku. Navada je govoriti slabo o kajenju. To se de-■ la sedaj ter se je delalo od nek-1 daj. Kljub temu pa kadi večina 1 možkih in tudi precej žensk. M o-1 - goče ni bilo še nikdar na syetu ta-f ' ko splošnega in" priljubljenega - sredstva razveseljevalija. Sega v, ' vse mase, prav do najrevnejših j - slojev naroda ter obsega vsako1 3 stopnjo izobrazbe in bogastva, ne • - vednosti in revščine. Nekateri ime-' kujejo kajenje slabo navado, a ta j navada je splošno razširjena. Ni pa najti el tisoče ljudi, ki kadijo od časa do časa za inspiracijo, temveč tudi milijone takih, ki so redni in navdušeni pristaši nikotina. Vsled tega je bedasto trditi. da je kajenje škodljivo. bi učinek tobaka ni pripisovati kaki stvari, ki se nahaja v zelišču, temveč ediuole v dejstvu, da je veliko dečkov in možkih s nežnim ustrojem, ki imajo navado, da pretiravajo kajenje. Dobrodelnega upliva tobaka ne razumejo oni, ki izjavljajo o njem, i la kaj drugega nego kaprica. Res, ■ ona prva na Krfu ni bila brez nekega vrtinca v čustvu. Toda tisti ■ plamen nedavno gledišču, ki ti je - tako zmešal glavo — tisti je bi' i samo bo len naval. Zdel si se mi ta-. ko bolan. Polastila se me je neka ■ strašljiva želja — ljubiti mrtve- ■ ca." 1 Jan Marija je zatrepetal. 4 4 Tem bolje za vas, ako sem vam 1 bil ničla", je mračno rekel. — 5 "Torej — ločiva se!" 1 "Se ne. Še ti moram povedati. * da ljub;m tega krasnega človka. ki jezdi za menoj za tudi on me ljubi, kakor mož morda še nikdar in ljubil žene. Za mano pride v Neapol jin ž njim se popeljem na 1 oni ladji, kamor sem te zvala v 1 trenotku slabosti. Prav si storil, da nisi prišel drugi dan na moje vabilo — trpko bi se varal." 4 4 Nisem ljubosumen, vam in njemu želim sreče", je odvrnil, j 44 Veljalo bi me eno besedo, in u-strelil bi te", je nadaljevala Pela-gija. sladko se smejoč. * M orda bi mu bil hvaležen", je vzdihu i 1 Jan Marija. "Sploh se pa ne bojim." i (Dalje prihodnjič). Viljem se mora pogajati True translation filed -with the post -ter i, t i'ork, X, Y. on Dec. 3, 1917, as required by the Act of October «, 1917. Petrrograd, Rusija, 30. nov. — Zunanji minister boljševikov Leon Troeki je danes rekel v Smolnem zavodu, kjer je glavni stan boljševikov, da je bil cesar Viljem pri-1 siljen sprejeti zastopnike vrhovnega poveljnika Krvlenka in se ž njimi pogajati, kar pomeni, da je ruska revolucija postavila svojo ' peto na lastninske razrede Evrope. t CtKTIUL.N(W«^ HOT O HniCI^H W-TUB^ Gianni Caproni, iznajditelj velikega laškega zrakoplova. Važno za vsakega. KADAR želite izroditi za naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj- prijateljev ali znancev, stvu itd. k-a n ar želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hiitvo, trgovino itd. telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženita, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena namanflii, RABITE VSELEJ «GLAS NARODA" "GIaAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. "GLAS NARODA" je najpriljubljenej&i in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. "GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztimh in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. GENS SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratno iskanje dela stane ................$030 g-nirratna. objava prodaje posestva, hiše, loto Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinko itd. stane..............................$1.00 ali kaj enakega stane...............$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane .. —.........$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane------— $0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. I .aar™*: "GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y: I Rojaki, vpoStovajto nate geslo, da m (prejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa rujemo naše naročnike pred rasnimi sleparji, katerih ga j± Posebno velike važnosti je za vsakega pri na- I nMMMM flAVAi i |mHm *Mk BMu." '-.J' ■ _ .ith-r -. r --i?-- KRASNA PONUDBA. > Doctor Sloan slavni Specialist X-iarkor nudi svojo službo vsem 5 bolnikom In s tem da priliko vsem onim. ki so bili neuspešno zdravljeni S od dmgih sdravnikov in potročlli velike »vote denarja ne da bi doee^l S kaka uspehe. S jQte Ne plačajte za ne- 0 , & uspešno zdravljenje, t 33 nra^ ima vse moderne 0 « 5 priprave za popolno preiaka- 4 ^nwill i & if IMm^ ( vo in zdravljenje vseh dolgo- R JPfjRi^^ŽilS! trajnih bolezni. Hoj namen j M'^fairj IwWP^-^'Mt ^ en sam °bisk vas bo pre- 5 I ■ pričal. Ne čakajte svojega f P^LJ*^^! zdravnika, da vas pusti in f ^scS. {pošlje k meni, pridite sami. E tžr je ozdraviti vsakega bolnika C POSEBNO NAZNANILO. p Ja* ho&m VaSe saupanje, jaz hočem, da ee s Vami pomenim o Fsea težavah v vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da jaa ntaaiti navad« p zdravnik, ampak Specialist z več let sknšnje v zdravljenju bolezni kot 0 je VaSa, take. ki so drugI opustili, čimdalje ste bili bolni in čimbolj ^ komplicirana je VaSa bolezen, tembolje volim, ker jas Selim storiti, fj} tar so drugi poskusili, pa niso mogli storitL Jaz nečem niti centa vašega f težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj «mw» narediti, 0 J Ni Vam potrebno Izgubiti delavni čas in zdravljenje je prijetno brez 0 I vsakih bolečin; torej različno od vseh drugih. Jaz linam čudovite stroje 0 I za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili se boste, a v« me obiščete, 0 P Vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času. 0 1 Hoja popolna preiskava z rabljenjem X-žarkov bo pokazala pnvo bo- 0 I lezen če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne mBe^j^ g i ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le priSll, ne zdajf 0 P Vabim za preiskavo ln nasvete zastonj- i jo««,. PROF. DOCTOR SLOAN _ . '0 val jezik. ^JnmlhiJS^, ^ r S Uradne ure: dnevno od Mttaj do a svete. Ob iiliUrt aim ^ WUM do 1. JfJ^I^S. _ 4 (jkwpu'A Ji Soranes.1 , je od-irovoril kratko in jeze se je tresel. Poteui je z naglasom, ki je razodeval zjfolj sovraštvo, imenoval go-f*po Katarini. Deklica se je nahajala kakor \ ^anjah, slutila je, da se grodi tu ue kaj vninegi^, pa za trdno ni vede la, kaj. "Zelo me vesrli, da seznanim z vami", je sladko čebljala Pela-gija. *'8va ie stara prijatelja z gospodom Flojharjem, z vaiim — oli ne, pozabila sem, da vam ni nič. Niste njegova sestra in ne —" r<»moh"ala je ter se ozrla naokrog. "Najbrž da ste izjrubili svojega služabnika?" je vprašala. "Blodila tako samotna po puščavi, kakor Pavel in Virginija. Kakšna za\ioveduje-te! Privilegij pesnikov. Vi delate gotove še verze in bajke, nadejam set" in tako nedolžna se je videla! — Njegovi prati so se stiskali tako krčevito, da je prelomil bič, ki se je nevede igral i njim. Sir George se je obrnil h Katarini, dvignivši uljudno klobuk. "Kontesa". je izpregovoril, — "ni dolgo tega, kar sem imel east, da sem se % vami srečal; zgodilo se je to v domu markize Paolin« Valmarine. Odpustite, da vsa ni sem nrece i snoznaL" vMUili jijaiMiJiL PBL»IlliU» t1 ? (Nadaljevanje). | Kavalkada je krenila na okrog, samo ena dama z gospodom, ki jo, j« spremljal, se je ustavila; pre-! »enečeaa je vzkrikmla in tako mo eno je pritegnila svojega konja z vajeti, da se je plemenita žival vi-*oko vzpela na zadnjih nogah in preplašila konja, ki je na njem sedel Jan Marija. j Gospod Plojhar je smrtno pre-« bledel: ona jahalka je bila gospa Dragopulos. Njen konj je tedaj obetal miren dva koraka pred njim; gledala mu je naravnosi v obraz *, njen usmev je bil uljuden in milo-beti. "Ah, vil" j« rekla /.aupno, pri jateljski in blagonaklonjeno ter i kazala prijetno presenečenje. | .lan Marija se je izparuetoval 1 «>nel klobuk ter formslno in hladno pozdravil. Na videz je bil miren ' t (Mis v žilah je čutil mraz. "Je to nevrjetno, kje be ljudje m-avajo", je rekla g«»|>a l>ra-gofHklos. "Tukaj v tej puščavi!' j (n nasmehovala se je kar najpri-Ijudneje iti tako nedolžno! Njiju i konja sta stala sedaj skoraj d ni t poleg drugega. Jan Marija je lahko primerjal dami. Kako sta bili obe krasni, toda kako različne krasote! No malo mu je ugajalo takšno preudar-j jenje itn ie skozi .meglo sta se mu risali njiju postavi proti sivemu neboskloun. "Sir George Berkley", je rekla j gospa Dragopuloa, obrnivši se k mlademu kakor Apolon krasnemu možu, s katerim je jezdila, "sema-t jam vas z nekdanjim prijateljem i na grških otokih —In kaioč na Jana Marijo, je malce izkaženo izgovorila njegov priimek. Potem je pristavila s sladkim, nedolžnim smehljajem, zrt>č na Katarino: — "To je gotovo vaša sestra? Srečna bom, ako me ž njo seznanite." [ "Motite se", je odvrnil tako tiho, da ga je bilo komaj slišati." "Torej se«tričnaT" je vprašala j Še uedolineje se smejoč in z gladom, iz katerega je zvenela iro nija. t, c—— [ Jan Marija in Katarina sta bila temu Angležu hvaležna, da je prekinil oni neprijetni razgovor. "Jahava nekaj časa z vama. — Tudi midva sva namenjena k Iso-li Farnees', je rekla Pelagija in vsi štirje so jezdili v eni vrsti dalje. "Zakaj niste prišli k meni, kakor ste obljubili T" je vprašala Pelagija gospoda Plojliarja. Potem '•»e je okrenila h Katarini. "Nestanoviten je ta vaš prijatelj. Da ni tega lova na lisiee, na katerega me je pregovoril Sir George, bi bila že davno zapustila Kim. Niti "z Bogom" bi si ne bila rekla z gospodom Plojbarjem. Takšna prijatelja, kakor sva midva bila! Ne kakršna sva sedaj!" Povrnila se je k Janu Mariji. "Kako ste pri 'poslednjem poletu sanjarili o tem našem prijateljtsvu!" je kliknila ("'Ali veste, da se jezi moj mož ker naju sedaj tako zanemarjate? iSaj nisva slutila, da imate prijetnejšo družbo." I Posmejalo se je Katarini in ob-jenera ji je priletel blisk preziranja in sovraštva iz oči. j Katarina je razumela ta pogled in se ga je bala, a molčala je in povesila oči. Sir George ji je razkladal zelo obširno in temeljito, kako se love lisice, in trdno je bil prepričan, da (ga goreče posluša. [ Gospa Dragopulos je osmuknila svojega konja z bičem ter začeb- II jala ruski: ''Poslušajte me!" Nagloma je bila za pet korakov spredaj. . Sir George in Katarina sta je-!zdila skupaj za njima. "Ali je to vaša ljubica?" — je vprašala, ozrsi se na Katarino in govoreč neprenehoma ruski, i "t'ujte", je rekel škripajoč z zobmi, "bolje bo za vas in zaint ako me ne spravite v skrajno blaznost. Ena žaljiva beseda proti njej, katere ime — ah, oskrumba je z*t to deklico, da govorim z vami o njej." In stisnil je pest. | Molčala je trenotek. Potem je pogledala nanj. "Od mene se ne boj prizora'* je rekla in ga merila s prezirnim pogledom. "Zadnjič si me razžalil. Ne, užalil si saino mojo gizdavost. Odpuščam ti. Sp'.oh pa že več nisem mislila ne o tebi, ne o tisti razžalitvi. Pa povej, zakaj nisi prišel?" "Ker me je proza vas in onih, ki !>o vam podobni. Ker te sovra žim, ker te -preklinjam", je sikal Jan Marija. "Ker se me je bala tvoja čednost in tvoja zvestoba?"' je rekla s hladno ironijo. "Nu, končno je i to neradovoljen noklon. moj? gizdavost je lahko zadovoljna. V eno tvojih takozvanih čednosti verujem in jo v nekem smislu cenim: menim tvojo odkritost. Vse druge smešne in zelo nestanovitne. — Torej bom tudi jaz odkrita — in pot^m se ločiva." Po kratkem pr§molku je nadaljevala ; "Pred vsem torej vedi, kar itak iavno veš. da moja ljubezen do tebe nikdar ni bila več, nikdar ni bi- Jan Marija Plojhar. ■ : m Čdfcl spisal Julij Zeyar, Cenjene rojak« v ru.sk «au ujetništvu proa»ain. ce kdo ve za naslov mojega brata 1UUAELA VODE. Enkrat sem cul, da se nahaja nekje v Turkeslaiiu. Onega, ki kaj ve o njem, prosim. da mi poroča, za kar bom ztlo hvaležen, ali naj se mi pa sam javi. — -Joseph Vode, Box 243, Eveleth. Minn.. U. S. America._(30-11—3-12) j Cenjeoe rojake v ruskem in ita-ljaiu»kem ujetništvu prosim, če kateri izmed vati ve- o mojih dveh bratili LEOPOLDU in JOSIPU PEČK1K. Doma sta iz Žužemberka na Dolenjskem. Ce kdo ve kaj poročati mi o njih. se vaiu že vnaprej zahvaljujem, ali ]»a če sama bereta ta oglas, naj se javita svoji sestri, k*»r bi jako rada izvedela o njih kaj, kje se nahajata, Če sta še med živimi. — Mrs. Johanna' Koši-ček. 14712 Hale Ave., Cleve land,'Ohio. V*. S. America. <30-11— SLOVENCI v Pittsburgh^ pa., m okolici I Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjižice, da točno odgovore na stavljena vprašanja in ne vodo, kako izpolniti, se z&iiio-rejo obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno. Čez dan sem. v svojem uradu x>d 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, 117 Blakewell Building, vogal Diamand in Grant St.; zvečer od 7. do 9. ure zvečer pa lahko pridete v moje stanovanje: 702 Cedar Av., North Side, Pittsburgh (Allegheny). Jamčim za točno delo. Kosto Unkovich, javni notar, 117 Blakewell Bidg., Cor. Diamond & Grant Sts.. (22-11—10-12) Pittsburgh. Pa. IŠČEM DELAVCE ; »a rezati loksc in delaiti drva. 1 Plača od 1000 čevljev $1.70 in od kvorta $1.90. Gozd v ravnini na 1 farmah. DoIhm* delavec zasluži od ' pet do sest dolarjev na dan. Tudi se lahko pečlati dva moža sku-1 paj. Vprašajte pojasnila pri: i Kari Ko&serl, k Box 112. Java Village. N. V. 1 i 1-3—12) Iščem prijatelja JIM DEJANO VIČA. Hrvata iz Bonne, in JOE Č AKO VIN A ČEMLJAKA. do ma iz Postojne na Kranjskem. Leta 1!>14 smo delali skupaj v Norwich, Pa. Prosim cenjene prijatelje, da mi naznanijo njiju naslov, ali naj se pa sama "glasita. Delata v gozdu v West Virgiuiji. Jaz sem sedaj pri vo-kih. Moj naslov je: Thomas De janovič, Co. L, 151. Infantry. Camp Shelby, Miss. (1-4—12) Rojake v ruskem ujetništvu prosim, če kdo ve za naslov mojih dveh sinov ANDREJA in ANTONA KRŽ1ŠNIK; doma sta iz Železnikov št. 2 nad Škofjo Loko. Nadalje bi tudi rad izvedel za naslov brata JANEZA KR Žl&NIK. doma iz vasi Suša, občina Selca nad Škofjo Loko. Pred več leti se je nahajal v Kropi na Gorenjskem. L. 1915 je bil na soški fronti pri topni-čarjih in pozneje pa nič ne vem o njem. Obenem pa prosim tu-. di, če kdo ve za moje bratrance. ki se pišejo KRŽIŠNIK in ŠTIBEL, doma tudi iz občine Selca. Kdor mi naznani za katerega izmed teh, mu bora zelo hvaležen. — Andrew Kržišnik, 128 Burlington Avenue, La Grange, 111., V. S. America. i [19-11— 6-12) ! SPODAJ OMENJENI BOJAJQ IN ROJAKINJ*. kateri imajo v rokah naša potrdila za denirne pošiljatv«. a številka mi, Kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti pre> komoffoče tvoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera asu* jim poslali, ao ae nam povrnila. Tvrdka Frank Sakasr Bachnik Frank Jankovic Mihae Pintar No. 329639 330395 No. 330843 Bartol J. Kastelie John ^"C^ Math- . No. 33073) No. 44708 No. 260622 Bear Dan Kobi Tohn Resman Prank No. 260638 Bel jan Ana Samide Frank No. 319997 Kovač Frank Nq 3307^ Beeena May Mša No- 260641 Sinfiifi John No. 330062 Kozel Louis No. 830762 Bobič Vajo No- 323307 SpaničeL Roti No. 260583 Lenaršič Josip No. 828894 Božičkovič Djuro No. 44555 Spennblek Jot No. 260581 Meden John No- 330661 Braun Mary Nt> 331014 Starčevič Johto' No. 260643-- Merkmi ^^ . No. 331070 D°irar No. 331356 No. 330086 . No. 328896 Fonda Joe Mikolich John Turk Charles No. 326808 No- 323252. No 830351 Grgurič Blaž Oswald Luise Turk Ivan No. 260573 No. 260632 No. 260647 Gubert Giuseppe Oswald Joe Turk Jernej No. 323085 Na 260621 No. 829741 HARMONIKE bodis-i kakršnekoli vrste izdelujem 1] {»opravljani r»o najnižjih cenah, a del« trpežno iu zanesljivo. V popravo za nesijivo vsakdo posije, ker sem že na» IS let tukaj v tem jxislu in sedaj 1 svojem lastnem domu. V popravo vza im*m kranjske kakor vse druge harmo nike ter računam |>o delil kakorsn« k "■"»'« zrastejo v 8 tih krasni ro«tl In dolg! Ulj« kakor tudi krasni brki ln brada ln n« bodo Mpi^f" . In osiveli. Revmatizem. koetibot aH trga-i nje v rokah, nogab ln v krito, v eemfk dn«b popolnoma ozdravim. rano, opeklin«, hal®, tur«, krute in grlnto, potna noge. kurja očesa. oxebllne v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi •«]■ zdravil* brea napeha rabU ma jmufl« aa 9S.M. PiMts takoj po cenik, ki aa takoj imllj— zastonj. Krami Bepnl KOL SOAR aa Me 1917 ssstonj JAKOB WAHČlb, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. HAZKAHILO. Cenjenim rojakom v Coloradi naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik SVARILO. Varujte se tičice MARIČKK ZADRAVKC rojene Prosenik % Sredic iu na Sp. Štajerskem. Tu na Iselin. Pa., je pmnotila neke-! ga moža za svoto $:J25. Zato, rojak i sirom Amerike, čuvajte sej da še kojra ne bo na tak način pri-j pravila ob težko p ris lu žene denarje. / Antouia Gracar, Box 45, Mclntyre, Pn. ——^ vim. — Leon sieer ni posebno prebrisan trgovec, toda kljub temu se pretaka po njegovih žilah naša kri. — lies jet da nam ne pomaga pri kupčiji, prepričana sem pa, da nam ne bo zapravljal. — Da, prav imaš — je pripomnil gospod Haupois. — Prej če ae izuori, boljše bo zanj. — Prebrisana ženska mu bo že izbila iz glave vso sentimentalnost. Vredno se nam zdi pripomnili, Ja je ravno v tem trenotku sedel Leon poleg Kare na zofi. Ona se je tesno oklenila, tako da je čutil skozi njeno tanko o-bleko toploto njenega telesa, in začela šepetati; — Vrjemi mi, Leon, da te ljubim. — Vem, ljudje so ti pravili, tla sem pohlepna. — Prosim te, ne vrjemi. — Od tebe ne bom sprejela niti beliča več. — Ker te nisem hotela razžaliti, ti nisem branila j plačati Carbanu. — Ne boj se, nikoli več te nebom vprašala za denar. i.Jaz imam precej vrednostnih listin, ki mi popolnoma zadostujejo za celo življenje. — Oh, Kara, moja draga Kara, svet te ne pozna. — Jaz bi žrtvoval vse svoje premoženje, ee bi____ — Ne govori več o tem. — Tudi če bi zdaj prostovoljno iu z ve-1 sol jem daješ, sem prepričana, da boš pozneje govoril: — Samo za >ioj denar ji je bilo. — Moj denar je ljubila, ne pa mene. — Ko se i bova ločila, hočem živeti v prijetni zavesti, da sem te ljubila, tebe I samega, ne pa tvojega denarja. Ta pogovor je zaključilo strastno poljubovanjc. Osmo poglavje. VEDNO MANJ SREDSTEV Ko je Leon opazil, kako malo sebična je Kara, je omevno, da ji ui mogel odreči nobene prošnje. Kara je zahtevala od njega, tla naj ji posveti večino svojegu prostega časa. Jasno je, da mu je ta ponudba zelo ugajala. On je bil čez ušesa zaljubljen v njo in se je pri svoji ljubici najboljše počutil. ln Leon je bil res skoraj neprestano pri nji. Prišel je že zgodaj zjutraj ter ostal do pozne noči. Vozil se je žujo lia izpreliode, lio-j.iila sta v gledališča in na druge zabave. Leon je bil slednjič ponosen, ker je ves svet občudoval njegovo ; krasno ljubico. Kara ga je prosila, naj bo pri nji, vedno, kadar mu dopušča 'čas. razen dveh dni v tednu.- — Zakaj? — Zakaj ta izjema: ------ Poleg silne ljubezni se je začela v njegovem srcu vzbujati ljubosumnost. — Na vsak način bi bil rad izvedel, zakaj hoče brti Ka-la sama vsako nedeljo in vsakega sedemnajstega dne v mesecu. Ko jo je nekoč vprašal, se je nasmehnila in vzkliknila: — Ti si ljubosumen, kaj ne? — Le priznaj, da si. — Če si ljubosumen, je boljše, da se takoj ločiva. — Razumi dobro: _ Jaz ti prisegam, da te ne varam. — Drugačne izjave ti pa ne morem podati. — Vedi tudi, da jaz nikakor ne morem trpeti ljubosumnosti. Leon je molčal, sam pri sebi je pa sklenil, da mora na vsak na-oin izvedeti, kam zahaja oziroma kaj dela Kara ob nedeljah in vsa kega sedemnajstega dne v mesecu. Slučaj mu je jvrišel na pomoč. Bilo je sedemnajstega din* vmeseeu, ko se je Leon odravil proti pokopališču. V veliki daljavi je opazil neko črno oblečeno žensko, ki je bila -ilno podobna Kari. — Klečala je pred nekim grobom ter ga veu-r-ala s cvetlicami. - Obrnila se jc tako, da ji je videl polovico o-braza. Da, bila je Kara! —- * J {Dalje prihodnjič). __ ____ i Iščem JOŽKFA SKl'F( A, podo-maee Blekov iz Malega Črnola, tara Zatična. Pred sedetim« teti se je nahajal v Clevelandu, O. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. ali naj se pa sam javi. — Anton CHavan, Box 522. Siutb Fork, Pa. (1-4—12) Iščem prijatelja VALENTINA FEIFER. Leta 1907 sva bila skupaj v St. Louisu. Mo., na South Broadway. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani ali naj se in i sam javi. — Vincent Hof-bauer, R. F. D. No. 4, Box 4Sf ilirard. Kansas. i l l—1:2} Rojake v srbskem aH ruskem u-jetništvu prosim, d* mi kaj poročajo o mojem bratu LUDVIKI" SMEREKAR. Kdor mi bo kaj poročal, mu bom pošiljal "Glas Naroda" za 4 mesece. — J. Smerekar. Bos. 273, Claridge. Pa., U. S. America. (30-11—3-12) 1 Dr.LORENZ. S Jaz sem edini slu vensko goro-9 reči imperialist moških bolezni v ■ Pittsburgliu, Pa. I lil 8 Uradne ure: dnevno od 9. Uo-S poldne do 8. ure zvečer. V pet-S kili od 9. dopoldne do 2. popol. fl V nedeljo od 10 dop. do 2. popot. I DR. LORENZ, I Specialist moških bolezni, JK 644 Penn Ave. II. nadst. na ulico, S Pittsburgh. Pa. GLAS NARODA. yfoEC. ILOV1IIKO ; r [pedpa iniitw ^^^ svite Barbara in— ia %A CBDIHJXNE DRŽAVE SEVERNE limm Bedel: FOREST CITY, PA. Insfslini *m tL januarja IMS w Msvl Piisinjliiah GLAVNI URADNIKI: Predsednik: V. 8. TAUCHAR, «74 Ahaay A?e., Rock Bprin» Wfe. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brougbton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČlC, box 647 Forest City. Pa. Pomotol tajnik: A\ 1C8T GOSTIŠA, box 310, Forest City, Fa. Blagajnik: JOSIP MARINČI^ B805 St Clair Ave., OerelaaH, Ohio. Pomoftni blagajnik in sauinik: ANT. HOCHEVAB, RFD. No. 2 box 27, Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Pradeedalk nada. odbora: JOSIP PETERNEL, box 90, WI&M, VS« L nadaomlk: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdiw, Pa. S. nadaomlk: IVAN GBOSELJ, 880 EL 137th SC, caerolaad, OM«. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN. boot T2, M. Mineral, Kana. L porotnik: FRANC TEROPOlC, R. F. D. No. 3, box 14«, Fljrt 8011th, Art. S. poročnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb St., Hprlngfieid. HI. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Oblo St Plttsborgh, Pa, Uradno glaaUo: **GLA8 NARODA", 82 OortlanA: St., Nesr Torftč, M. T. Cenjene dmAtr*. odroma njih uradniki so naprošenl pošiljati rm te-plat direktno na glavnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj aa ps po- Ulj« edino potom poStnlta, ekspreanlla aH banCoin denarnih nakamic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Paviov&č, Farmers A Miners National Bank, Forest City, Pa. V elofiaju. da o»«xiJo drnStrenl tajniki pri poroailh glavnega Tajn"rs kake pomasjhljlrosd, naj to nenndonia ne menijo uradu glav. tej"f>s. da «r minora napako popraviti Gospodična Kara Roman iz pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T. 1- (Nadaljevanje), Da, vaša be-., da mi popolnoma zadostuje, gospod. — Jaz bom rakul jutri zveeer do >M-stili. < urbMii je polu/.t l svojo vizitko na mi^.o, priklonil ie ter po ■ leiu otlšdL Le«hi .j;* /.rteel premišljevati. Ravnokar je bil namreč nekaj obljubil^ č*'!»«r mu ne bo tako lahkit i/pohiiti. -- Na v^ak naein mora dobiti denar. — Toda kje! K sreei mu je prisl« Kara na pomoe. Ona jc namrre poznala nekega starega oderuhi, Kouspiueaua jh, imeiftj^vatri j jr b<>«ratiin ljudem posojal denar na zelo visokb obresti. Koii^piueau je I^eona zelo prijazno sprejel. Seveda ^ ain lahko pogodim to »voto, po«pod Haupois _ je — Koliki* ^>bre^t^ bovte zahtevali? Samo šest odstotkov. — Pri vas ne morem izgubiti denarja.J K malo *ta t»e sporazumela. Leon je napravil pobotnieu za 60,000 frankov m dobil 50,000 j frankov v roko. fiou»prn*>e frankov je pridr-/al ostalo je pa podaril svoji ljubiei. < itatelj je gotovo že prepričal, da Leon se ni znal plavati. V Haupoisovo hišo j* zahajal Byas^on, star človek, in največji llaupoisov prijatelj. \>fc Pari/ je govoril o razmerju med Leonom in Karo, iu Byas »on je prine»el to novim tudi Leonovemu oietu. — Ali poznata to damo? — je ^».raaai stari Haupais. - Kara ji pravijo. — Sicer pa ne vem nie natančnega. \'ik*r mi ue prikrivajte, dragi Byas,son — je rekel starec. — Meni v zdi, tla je fant prav napravil, ker si je izbral ljubico. — Pri vsein tem bo xe vwj pozabil na Madelajno. — Meni se p« zdi, da ui v tem čisto nič dobrega. — Jaz sem žalosten, ker je padel Leon tej ženski v roko. — Tako! Tako? — Kdo pa je ta Kara? — Saj sera vam že povedal, da ne vem o nji ničesar več kot ve ' e Pariz. — Najbrže mora biti tudi Leon natančno poučen, kakšne vrste je ta lahkoiivka. Zatem mu je začel pripovedovati, koliko ljubimcev je imela in! koliko jih je te »pravila na kant. Haupois je napelo posluaal »vojega prijatelja, pa mu ni niti v glavo padlo, da bi se smejal. — Ali je bogata? — Prej ga je imela deuar, /daj pa ne vrjamem, da bi ga imela. To pa re* ni tako kot sem »i mislil — je mrmral starec sam teboj. — Svarim vas, da nikar p** bodite veseli, ker so je Leon zalju bil v Karo. ~ V tej ljubezni ue bo pozabil na Madelajuo. _ Moj Bog, če bi b-.lt ta deklica tukaj, bi bil« v*e dobro. — Edino ona bi lahko reailu. — Ah. kaj! — >e je razjezil starec. — Prav ji je. ker me ni ho-tels posluiati. — Sieer pa Lson se ni izgubjjen.,— Kara bo gotove zahtevala o«l njega denar. — Ce mu za nekaj ča«ša oJtegneni vse do-h ki ima tS-letno 4 prakso t adravije-nju vseh moških ^ ^^ bolezni. Jl^kjlb: Zastrupljenje krvi adravl a gla-♦ovitim «0«, ki ga. je isumei dr. prof. Erlich. Ce imate mozolj« ali mehurčke po teieeu, v grlu, izpadanje iae, •Milečine v kosteh, pridite in isčlztil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vae moške bolezni zdravim po okraj-ianl metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje, ne temveč pridite ln Jaz vam ga bom zopet povrnlL Hydrocele all vodno kilo ozdravim v 30 urah in sicer brea operacije. Bolezj.1 mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi Dri puščanju vode. ozdravim s aoto-veetjo. Revmatlzem, trganje, bolečine, o-tektlne, srbečico, ikrofle In druge kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem čaao In ni potrebno ležati. Uradne ure: vsakdan od f. ure zjutraj do i. zvečer: * petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od t. zjutraj do t. popoldne. 8 pošto ne delam. — Pridite osebne. — Ne pozabite ime in številko! Zdravtm samo moške osebe. Mr. Jsnko Flsikn, ld je pooblaščen sprejemati naročnino ss "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval drživa, v katerih eo nafi rojaki nsaeljeni In je povsod dobro posnan. Upati je, da um bodo Hi rojaki ▼ vseh osi-A na roko, posebno ie, kar ima •ebiHMelrvMhe i POSEBNA PONUDBA SAMO ZA 1 TEDNE, DVA DOLARJA NA TEDEN. SSKSs^La, 1 OR ROSENTHAL, T^pj^^k SPECIALIST, ^S^B | ^ppwA^ngroim, PENNA. , bolno kri,^ata ^ ^^ karkoli drtuco boteaen, oprafcjta m naavet i I Dr. Boaanthala Is poesdsl rmm bo «a ats I oadravljivl. t Dr. kesesflMi^Ca Pwm Aw.,t1jttobaiyfc, Ps. MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda 9HB VSAKOVRSTNE TISKOVINX BBE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. • m m DELO OKUSNO, ■ * * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. • ■■ UNU8K0 ORGANIZIRANA. mmm i UIIBUIIOBT Ni DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. fBA NABOČILA P06um NA| Sloveaic Publishing Co„