LETO VIII Štev. 2 Februar 1959 MISLI (Thoughts) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji ★ Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. •k Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W. ★ Registered at the G.P.O. Sydney, for, transmission by post as a periodical. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., Fredbert St., Leichhardt, Sydney. Tel. WB 1758 g I S I >: i i a l v S v O u o p< W V H H 3 W ro § Ph w M H >o «1 h Cu I >: >; >: >: KOLEDAR Februar — Svečan - ★ 1 N Predpostna 2 P Svecnica 3 T Blaz 4 S Bojana, Andrej 5 C Agata 6 P Doroteja 7 S Romuald ★ 8 N 3. Prepostna 9 P Apolonija, Ciril 10 T Skolastika 11 S Pepelnica 12 C 7 Ustanovnikov 13 P Benigen 14 S Valentin * 15 N Prva Postna 16 P Danilo 17 T Donat 18 S Bernardka 19 C Konrad 20 P Leon, Kvatre 21 S Irena—Kvatre ★ 22 N Druga Postna 23 P Peter Damjan 24 P Matija, apostol 25 S Matilda 26 c Viktor 27 P Gabriel 28 S Roman ZA NAPREDEK LISTA “MISLI” Kdor ne napreduje, nazaduje. MISLI so začele izhajati pred 8 leti zgolj tipkane. Po dveh letih so se pojavile tiskane na 4 straneh. Kmalu so se razširile na 8 strani in več. Potem so opustile trgovske oglase, da je več branja. Z osmim letom so se preoblekle v revijo s platnicami. Take imate zdaj pred seboj. Število strani bo odvisno od plačujočih naročnikov in darovalcev v tiskovni SKLAD. MISLI želijo še napredovati. Sama želja ni dovolj. Pomagajte 1 Urednik in upravnik dela brezplačno, tiskarna in drugo pa stane denar. ♦; $ §. ♦: a « TJ O m « J *E a PRAVILA za NAROČNIKE 1. Naročnina MISLI je en funt na leto in se plačuje v začetku leta vnaprej. 2. Ko ti naročnina poteče in molčiš na pismeno opozrilo uprave* se ne smeš čuditi, ako ti list neha prihajati. 3. Ko se preseliš, ne pozabi TAKOJ poslati upravi novi naslov« 4. Če kak mesec lista ne dobiš, pa ti naročnina še ni potekla* sporoči upravi. Morda je krivda na pošti. Se'bo popravilo. 5. Priporočaj list drugim in skušaj dobiti novih naročnikov. 6. Dopisuj! Sporočaj novice iz svojega kraja, 7. Navadi se plačevati naročnino po pošti. Ne odlašaj, češ d* boš osebno dal. Tako se zavlačuje brez konca. 8. Po najboljših močeh priloži za tiskovni SKLAD. LET0 VIII. FEBRUAR 1959. ŠTEV 2. PA SE JE SE OGLASILA Kar pove uvod h Kotičku na drugem mestu te številke, je bilo že stavljeno, ko je dospelo naslednje pismo. Naj kar ostane, smo pa toliko bolj veseli, da beremo tu nekaj druge-8«- — Ur. SPostovani p. Bernard: — Pravkar je očka prejel Vaše pismo, tudi meni namenjeno. Odgovarjati Vam hitim kar sama. ^ Uresničil se je rek, ki pravi: človek obrača, °S obrne. In tako se je zgodilo, da sem morala P°roko za nekaj tednov odložiti, ker je zaroče-c zbolel na gripi in angini. Bila sem kljub skr-g vVesela, da sem mogla preživeti še en pravi °Zlc s svojimi domačimi. Pošiljam Vam nekaj nadaljnjih pesmi, pa jih ^Porabite, kadar in kakor se Vam zdi. Očka Vam ^ Pripisal par vrstic, jaz pa kar tu povem, da bo rad poslal kak prispevek za MISLI, jaz j.® k°m pa pridružila še s kako pesmijo ali pravl- ga ^onovno se vsem znancem v Avstraliji iz vse-k Srca in prav toplo zahvaljujem za vse dobre esede jn dejanja, ki ste mi jih pretekla leta iz-ha ^ novem letu želim vsem kar največ uspe-v. božjega blagoslova. Prosim, napišite kje v aLIH, da iskreno pozdravljam vse, posebno go. y ^novičevo in njeno družinico, dr. Mikulo, p. . az,lija, vse svoje sorodnike v Sydneyu in Mel-S- Fona in družino v Brisbanu, v Sydneyu Lajovic in Bezjak, gdično Tomšičevo in Nevin “očka” je pripisal, da so v Trstu **sle Nevine pesmi znaslovom “POD JUŽNIM KKIŽEM” in je knjiga ie na potu k nam. Ista pošta je prinesla poročilo iz Argen-t‘ne, da so odposlali na naš naslov Nevino zbirko črtic: ČISTO MALO LJUBEZNI. Neva je torej še — ali spet? — kar “naša”! Klakočerjeve, številne prijatelje v Melbournu, med njimi gdično Rudeževo in g. Oppelta, končno Hribarjeve in g. Mačka. Ne zamerite, da naštevam toliko imen — saj bi jih rada še več -— podobno je to kakšni “Glasbi po željah”, vem. Toda v resnici ne utegnem, da bi vsakemu posebej pisala. Spominjam se pa vseh in z njimi tistih res lepih dni v Avstraliji. Neva Rudolf CVETOČE STOPINJE Veš, tiste cvetoče stopinje, ko sva smejala se v breg, so danes se spet razcvetele in mandelj in češnja sta vzcvela vsa bela kot sneg. Zdaj spomni se, — dahnil je veter — pošlji en sam mi nasmeh. ŽELOD Dragi, najina pesem trudno drhti, osušen je želod, kot žalost grenak. Oblaki so vešče. Noč me duši. Dragi, kruh je kot žgana glina težak. Tvoja deklica v tuji deželi ihti, samotne in ozke so moje steze. A v naju večnosti sreča zori, ginevajo v soncu ljubezni megle. SLOVO Voščili so nama vedrost sreče. Vem: še dolgo bodo zrli za nama — v senco žalostnega slovesa. Midva bova romala sama. Sanje so zdaj vse izpolnjene. Ljubezen kot vzcvela ajda medi. A sredi zlatega hipa pomislim na tiste dobre ljudi. ^^anv/ cJ-[appy ^Jžeturnč! Dr. Zvonimir Hribar LETOS DNE. 26. JANUARJA praznuje Avstralija svoj 171. rojstni dan. Če prav je naš kontinent po svojem nastanku silno star, morda najstarejši, ga je treba šteti med najmlajše po državnosti in članstvu svetovne človeške skupnosti. Doba 171 let je v zgodovini človeštva zelo kratka, zelo kratka tudi v zgodovini posameznih narodov. Za Avstralijo pa pomeni teh 171 let rojstvo, rast in doraslost v moško dobo. Ko zgodovinarji proučujejo nastanek in razvoj narodov in držav, imajo redkokdaj tako lahko nalogo, kot prav pri Avstraliji. S prstom takorekoč pokažejo kraj in uro rojstva nove dežele in z njo novega naroda. V božični številki tega lista nas je g. dr. Mi-kula opozoril na važnost 26. januarja v letu 1788. Vemo, kako skromen je bil začetek. Kdo je takrat mislil, da bo ta datum postal rojstni dan moderne Avstralije? Kdor bi bil takrat kaj takega zinil, bi ga imeli za utopista in sanjača. In vendar... Mi sami smo priče Danes, po 171 letih, odkar se je prvi beli človek naselil na avstralski obali, od sonca ožgani in komaj poznani, smo tudi mi priče modernega zgodovinskega čudeža, ki je iz mešanja krvi neštetih narodov ustvaril novo svetovno človeško edinico — Avstralce! Ko Avstralci gledajo v preteklost, se jim ni treba sramovati tistega bednega začetka. Današnja Avstralija dokazuje, da so bili njeni tvoritelji ljudje trdne in odločne volje, neutrudljivi delavci in ustvarjalci. Le z mnogimi osebnimi žrtvami, ki ji danes ne poznamo več, so mogli upati v trajen uspeh irf ga tudi resnično doseči. Priznanje zaslužijo Premnogi današnji priseljenci se po prihodu v Avstralijo zlepa ne morejo vživeti v nove razmere. Le preradi se spuščajo v nesmiselno kritiziranje tukajšnjih navad in tarnajo nad pomanjkanjem nekaterih ugodnosti, ki so jih poznali v domačem kraju. Toda kdor zna premagati to neumestno nejevoljo, često porojeno zgolj iz bolnega domotožja, pa se rajši vda resnemu razmišljanju, mora priznati marljivost Avstralcev in se ji čuditi. V desetletjih, ko so po raznih krajih Evrope kvečjemu popravili kako državno cesto, napeljali kak vodovod ali pozidali novo šolo, so Avstralci preko vsega kontinenta, ki ni dosti manjši od Evrope, izpeljali ti- soče milj dolge ceste in .želenice, pozidali milijonska mesta in brez števila naselj, zgradili tovarno in jezove, spremenili ogromne površine neplodne zemlje v rodovitna polja in sadovnjake. Pri vsem tem neutrudnem delu in žrtvovanju je Avstralec ostal človek — ni se spremenil v stroj modernega proletarstva. Spoštovanje do naravnih in božjih pravic človeka, smisel za blagor poedinca — to so značilne lastnosti Avstralcev kot državnega naroda. Velika bodočnost je pred njimi, čaka jih še ogromen razvoj in napredek. Mi smo hočeš nočeš zdaj del tega naroda. Tudi od nas, od našega sodelovanja, je odvisen razvoj, odvisna bodočnost Avstralije. Ob 171. rojstnem dnevu kličemo svoji novi domovini: Še na mnoga leta! Skozi naše oči. V spomin mi prihaja zgodba iz šole, ki so nam z njo pokazali skušali dopovedati razliko med pesimistom in optimistom — črnoglednim in vedro-glednim človekom. Bila sta dva prijatelja. Ljubila sta naravo in vse, kar je z njo v zvezi. Šla sta na sprehod. Zagledata prekrasno vrtnico. Prvi se skloni, da bi jo utrgal, pa se zbode ob ostri trn. “Prekleto trnje!” Skloni se drugi, narahlo poboža cvet vrtnice. “Kako čudovit vonj!” Preprosta zgodba, vendar tipičen primer, kako različni smo ljudje. Naši odnosi do istih predmetov, oseb, problemov kako različni so! Avstralija •— taka vrtnica je! Našli smo jo n» svoji poti v tujino. Vrtnica — s trnjem! Naši odnosi do nje se razlikujejo po našem značaju. Tudi po izkušnjah, ki smo jih v Avstraliji že doživeli-Nekateri uživajo vonj, drugi preklinjajo trnje..- Če bi človek samo prve poslušal, bi verjel, da se cedi v Avstraliji samo mleko in med — prava Indija Koromandija! Hiše so nam čez noč zraslo iz tal, avtomobile si vsak mesec izmenjamo, dela' ti tu skoraj ni treba... Preklinjevalci trnja vetlo povedati o drugi skrajnosti. Avstralski emigrantje smo najbolj nesrečna skupina ljudi, izgubila se bo — če se že ni — na skrajnem koncu sveta, ločena od vse človeške kulture; ni dobrih cest, piV' ske ure so tesno omejene, pitne vode ne dobiŠj poleti se naješ prahu, preden prideš do doma, nevarnost požarov in povodnji je zmerom nad tabo> požrešna Azija preži prav pred našim pragom... • V >• : Z. '< triS" ' :-*/r.%ii Slika Avstralije ni točna, če zgolj prve poslušaš, v nepravi luči jo predstavljajo drugi. Dežela ima svoje dobre in slabe strani — kakor vsaka pod soncem. Optimist je dovolj ne pozna, pesimist si jo prečrno predstavlja. Realisti moramo biti! Resnica je zmerom v sredi, v skrajnostih je mkoli ne najdeš. Da zadeneš zlato sredo, imej pred seboj vso sliko in celo! Posebno usodno lahko postane, če si kdo po napačnih virih ustvari sliko o Avstraliji, preden je sam kaj doživel v njej. Kdor pride sem z naprej narejenimi sodbami, se bo težko vživel v resnič- nost, ki ni ne črna ne bela. Bilo bi prav zanimivo, če bi naši lj , MISLIH objavljali svoje lastne izkušnje, svoje lastne poglede na to deželo: bele in črne, dobre in slabe, vesele in žalostne. Prepričan sem,da bi iz takih objav vsi spoznali: Tudi v Avstraliji so dobri in slabi ljudje, dobre in slabe razmere za človeško življenje in napredek. Prišlo bi na dan, kaj je v tej deželi izrazito “avstralsko” in kaj je obče človeško in zemeljsko. Iz teh objav bi napravili primerne zaključke in bi bolj pravilno oblikovali svoje odnose do dežele in njenih ljudi. e l O Limbarski k**0 obdeluje Vjkn° dolgo vrsto let? 1)0 gredice okopava 11 8°ji na vrtu cvet? , razpenja bele ceste l°z* trge in vasi? 2ida slavna mesta, zJe hrame nam gradi. vsar .Uas brani in pokriva, Je dela proizvod. rud iz tal zaklade dviga, pravlja sad in polni sod. Ni? se žuljev ne sramujmo, J so nam v ponos in čast. a L 0 Ham bodočnost kuje, v lenobi je propast. K sliki Dekle, ki jo kaže gornja slika, je prišla v Avstralijo pred nekaj leti. S seboj je prinesla pionirskega duha. Kupila si je 20 akrov zapuščene zemlje in jo sama obdelala — s pomočjo konjička. Šele, ko je imela svojo farmo v redu, je pogledala po fantih in si enega izbrala. Na ohcet nismo bili vabljeni, ker srečna nevesta ni Slovenska. Brali smo o njej v mesečniku “Good Neighbour” in tain dobili tudi sliko. K peami Pesem “Delo” uvrščamo na željo naročnika Mihe Brkovca iz Wentworthville. Saj je res prav na tej strani zelo na mestu. ZGODBA O KSAVERJU MEŠKU Janko Moder Priljubljeni pisatelj Franc Ksaver .Meško stopa letos v svoje 85. leto življenja. Mohorjeva družba v Celju prav zdaj živo opozarja nanj z izdajanjem Meškovih spisov pod naslovom: Ksaver Meško: Izbrano Delo. Letos ima iziti peta knjiga. Vse te knjige so bogato opremljene tudi z opombami in razlagami. Lahko si mislimo, kako z veseljem segajo rojaki doma po teh knjigah, ki jim bodo zopet odkrile Meška. V posebni knjigi so pa pri isti knjižni zalogi izšle 1.1957 Meškove “Zgodbe za mladino”. Izbral jih je in uredil knjigo Janko Moder. Iz te knjige ponatiskujemo urednikov uvod, ki ga boste tudi rojaki v Avstraliji z užitkom prebrali. Skozi vse leto bomo skušali tudi iz Meška samega objaviti kaj kratkega. — Ur. ŽE MOJA MAMA JE KOT OTROK z veseljem prebirala Meškovega “Petelina in gosaka” v mo-horskem koledarju, za njo sem ga petindvajset let pozneje z veseljem prebiral jaz, za menoj ga že nekaj let drug za drugim z veseljem prebirajo moji otroci in za njimi ga bodo z veseljem prebirali. .. Da, tudi vi ste ga že in ga boste, zato vas gotovo zanima povest o pisatelju, ki ga je napisal. Nekoč — bilo je 28. oktobra 1874 — se je v kmečki družini očetu Antonu Mešku in njegovi ženi Mariji rodil četrti otrok, ki so mu starši dali ime Franček. To se je zgodilo na Štajerskem, v Ključarevcih nad Ormožem, v kraju, ki šteje samo šest hiš, tam, kjer imajo na Kostanju zidanico, v Peklu mlin in v Grmeh vas, dolina pa je tiha, kakor bi jo sam Bog zibal v svojem očetovskem naročju. Takole je ta Franček, poznejši Prane Ksaver Meško, sam popisal svojo mladost: “Sončen, pekoč dan sredi poletja. Cesta, hiteča skozi vas kakor širok bel potok, je čez in čez vsa prašna. V toplem prahu sredi nje se valjata majhen fant zagorelih lic, živih, radovednih oči, kodrastih las in velik pes, povsem bel, z dolgo dlako, mehko in prožno kakor volna. Kar se zasliši zamolkel, nagel peket konjskih kopit. Pes in fant planeta na rob ceste. Bav, bav! zagrmi Belin in se zažene proti vozu, za vozom. Fant pa stoji kakor vkopan ob strani ceste, gleda, strmi. Iz kočije se nagibata dve dekličji glavici, a širokokrajnimi belimi slamniki zavarovani pred vročim soncem. Kdo ju pač za- nima, ali pes, ki se v mogočnih skokih poganja za hitečim vozom, ali fant stoječ kakor steber na mestu, strmeč za deklicama kakor za prelepim čudom, ki se je komaj pokazalo pred njim, a že odhaja in beži, da se ne vrne in ne pokaže morda nikoli več. Tedaj pa prižvižga po cesti sosedov hlapec Tine. Velik je, suh ko trlica in hudoben. Franček se naglo zgane iz sanjarij. Ne mara Tineta. Ne mara ga, a tudi boji se ga. A Tine naglo potegne roko izza hrbta in vsuje Frančku na kodraste lase polno pest cestnega prahu. Po čelu, v oči, vprašujoče, čudeče se in v skrivnem strahu povzdignjene proti surovemu velikanu, po licih med rahlo odprte ustnice in za odpeto hodno srajco se usipa prah zavzetemu dečku. Tine se surovo zasmeje in veselo žvižgaje odide. Frančku pa je, kakor bi ga bil kdo s težko pestjo udaril naravnost na srce. Vsa svetla radost je v preplašenem srcu nenadoma ugasnila in že tedaj mu je v zbegano dušo padlo tisto grenko vprašanje, ki mu je v poznejših letih tolikokrat kljuvalo v srcu: “Ali res ni neskaljene sreče na svetu? Je li res slednji kapljici radosti primešan del grenke žalosti, pekočega trpljenja?” In Franček je rasel, se razvijal. Bili so lepi dnevi, polni mladostne sreče, ko je posedal na paši s knjigo v roki. še preden mu je bilo namreč deset let, so mu bile knjige že pravi zaklad. “Živo se spominjam”, pripoveduje sam, “kat’ gledam nas v duhu, kako smo deževnega nedeljskega popoldneva sedeli vsi domači okrog mize in pslušali starejšega brata Toneta, izvrstnega bralca, ko nam je bral Miklovo Zalo; poslušali smo ga zvesteje in pozorneje kot najlepšo pridigo v cerkvi. Zelo privlačna je bila za nas tudi Staretova Občna zgodovina. Vsi smo jo imeli radi, najrajši stric Kovač. Stric bi poslušal — in tudi jaz — menda vso noč. A je prišla iz kuhinje matii skrbna gospodinja, in rekla: ‘Za nocoj bodi dovolj-petrolej je drag’. — In moral brat nehati, mi p» čakati na prihodnji večer. Na pašo sem vzel bol.i zanesljivo kakor kos kruha Mohorjev koledar ali večernice. In sem se tako potopil v njih lepoto> da mi je dostikrat kaka belka ali maroga zašla V škodo; nji se je pač sosedova zelena njiva zdela tako lepa kakor meni knjige — vsak po svojen1 okusu.” (Nadaljevanje pride). nemški glas iz Švice O POLOŽAJU SLOVENSTVA NA KOROŠKEM Ugledni list DIE NEUE ZUERICHER ZEIT- UNG v Švici je v eni svojih oktoberskih številk Preteklega leta objavil dolgo razpravo o Slovencih na Koroškem in o nasilnem ponemčevanju ondotne •lovenske manjšine. Pod naslovom “EINE SELTE-NE STIMME” je članek deloma ponatisnil v nem-»čini celovški NAS TEDNIK—KRONIKA, da pokaže koroškim nemškim zagrizencem, kaj mislijo o nJ'h njihovi lastni bratje onkraj meje. Nekaj izmečkov iz članka bo tudi nas zanimalo in poučilo. Švicarski članek prizna, da so pred stoletji Slovenci živeli po vsej Koroški. V teku časa se je Severni del ponemčil, sprva se je germanizacija Vrsila po “naravnem potu”, pozneje pa načrtno in nasilno. Kljub vsemu se računa, da je na Koroškem še kakih 60 do 70 tisoč Slovencev, čeprav Končnega števila ni mogoče dognati na podlagi Uradnega štetja, ki ga navadno vodijo tako, da je rezultat kar mogoče absurden”. članek tudi znanega plebiscita iz 1.1920 ne Jemlje resno. Obsoja tiste nemške Korošce, ki te-dar>jim glasovalcem za Jugoslavijo očitajo izdajstvo na; Vii popevki, dopisi in objave za na- ® ljani°P° kaPelo> vendar se obotavljamo z nabav- J ,lednjo itevilko morajo biti v urednikovh ro- >; *akai nadalJ’njih Predmetov — saj boste uganili, J kah najka,nejo 15. dne prejšnjega meseca. £ kih r V °’ ko bi ne bil° Še Za nazaj tolik° teŽ" $ To velja za vse mesece v letu. $ acunov! Računi, računi, ti so naše skrbi. V 1ITf1IT t Ne m* j • • i • 1 vi V MISLI v sedanji obliki dajo tiskarni do- v on« Doste zamerili, dragi rojaki onkraj velikega »J . .. . . * V Ce&Tla nn •• • i v i• 1 j 8 sti vec dela, zato potrebuje tudi dosti vec hl.Av 9 ce svoji iskreni zahvali dodenemo novo A .... . * £ , . .. o • • A casa, da je list pripravljen za pošto. Se en- % J0* Se se nas kaj spomnite. Saj ne prosimo K ^ v. . . , , v > V na tr a a. 1 • • • x j* j j j * .v, >; krat: urednik mora zaključiti svoje delo ze A vas v Avstraliji, tudi od drugod je prišla V . ... .... vc.n>« • j a 1. IV S sredi meseca, zato pohitite s svojimi prispev- y j s vsem tem dobrotnikom se imamo zahvaliti, J » % dra^0 Se SP^0^ upale lotiti dela. Je pa vse tako >! 1 vga me#ec* °* Tudi tukajšnji roj‘aki svoj delež prispevajo, “STARI GREHI” na melburnškem odru Marjan PREMIERA TE VESELOIGRE, ki smo jo imeli priložnost gledati v nedeljo 14. dec., je zelo razveseljiv dogodek v kulturnem udejstvovanju melbourških Slovencev. Dokazala je dvoje: prvič, da imamo med seboj nekaj resnično nadarjenih in požrtvovalnih ljudi, ki so nas — s podporo kluba — še in še voljni razvesliti z odersko vprizo-ritvijo; drugič, da je med rojaki dovolj živega zanimanja za oder in znajo ceniti trud in delo, ki sta s tem zvezana. Proti vsemu pričakovanju se je kljub lepemu vremenu zbralo v dvorani veliko število gledalcev. Izbira dvorane je bila prav posrečena: akustika najboljša, oder prostoren, oprema in scenarij, delo g. akad. slikarja F. Benka, čeprav preprost, nam je točno ponazoril jedilnico starega samca v Pragi prejšnjega stoletja. V vsem tem, kot tudi v odlični izbiri kosti- Oppelt nervozen, pozneje se je znašel in postal čisto sa- j mosvoj. Glas: zelo dober, mimika: primerna. Srečko Košir, ki je igral polkovnika Kučero, j je poglavje zase. Med njim in med ostalimi igral- J; ci se pokaže taka razlika, da človeka kar jezi. ; Želel bi, da bi bili vsi približno na isti višini. Ne ■ moremo zahtevati, da bi se poklicni igralec “po- | tuhnil” in nalašč igral slabše kot mu narekuje vloga. Toda — ali bi ne bilo bolje, če bi se Srečko za nekaj časa posvetil samo režiji in bi sčasoma ! izučil nove moči, ki bi nekoč bile tudi njemu kos'? Kaj pravite? E. Zdražil nam je v osebi tovarnarja Novaka [ pokazal, kako se more mlad človek pod vodstvom ; vešče roke -vživeti v vlogo stare osebe. Glas je f imel dober, tudi mimiki ni kaj reči. Erna Mračkova, ki jo je podala E. Zdražilo- ■ va, se nam je prikazala prav tako, kot si jo je l zamislil avtor komedije: mlado, lepo vzgojeno* r včasih sramežljivo, pa tudi odlično praktično. Zdr8' j žilova je od lanske prireditve zelo napredoval®' Želim ji še mnogo uspeha. Tinki Verbičevi se je v vlogi stare služkinj6 j takoj poznalo, da ima za seboj nekaj oderske iz': kušnje. Razločen glas, čista izgovarjava in dobi-11 mimika >— z eno besedo: njena Katra je nad vs»' I ko kritiko. Kvečjemu bi pripomnil, da je parkih preveč živo poskočila — namreč za od dela utr#' jeno ženico. Poleg navedenih je bila skupina mladih ljudi; > ki smo jih prvič, pa upam, da ne zadnjič, videl' ( mov (Krupička izvzet) se je spoznala mojsterska roka poklicnega igralca in režiserja Srečka Koširja. Po mojem mnenju mu je uspelo, da je z veliko potrpežljivostjo in vajo dvignil svojo dramsko skupino v nadpoprečnost in v eno najboljših amaterskih skupin, kar sem jih kdaj poznal. Upanj, da se klub in in rojaki tega zavedajo in bodo dali v bodočnosti tukajšnjemu odru največjo pozornost. Kritika je zaželena, smo slišali. Pa naj je pride skromna merica! L. Pirnat je kot konzul Zapotocky odigral svojo vlogo brez pege. Sprva se mi je zdel malce ha odru. Kovačič se je v vlogi Kupičke prav dob-r° odrezal v prerekanju s Katro in izvabila sta Publiki dosti veselja in smeha. Vendar bo moral drugič glasneje govoriti in kar moč razločno. Tudi je imel prekratko obleko, to pa ne gre na njegov račun. Isto velja za Molanovo. Saj njena vloga vdove Je bila zelo dobra, ne morem pa reči, da dovršena. Bolj mora paziti na glas, pa bolj sitna in pedantna bi morala biti, da bi se je vsak hišni gospodar zares ustrašil. Hišni gospodar se je pa prav gotovo ustrašil Mohorčičeve v vlogi ne več mlade vdove. Njena mimika je bila prav dc^bra. Ne smem pozabiti odlične šepetalke F. Anži-nove. Igralci so bili zelo zadovljni z njo, bila je razločna in glasna, pa vendar tako tiha, da v dvorani nihče ni vedal zanjo. Publika je bila Igralcem iskreno hvaležna, to je tudi dokazala z o'oilnim ploskanjem ob odprtem odru. Posrečen je bil zaključni zahvalni govor in pa noviteta, da se je vsak igralec predstavil ne zgolj s poklonom, ampak je zraven povedal značilno vrstico iz svoje vloge. Kako popularen je med nami naš režiser, smo tudi imeli priložnost na novo videti. Da ste slišali aplavz v dvorani, ko so mu hvaležni igralci poklonili cvetlični šopek! Zato je pa tudi govoril iz srca v srce, ko je v jedernatih besedah poudaril pomen odra za nas v tujini. Opozoril je na razliko med mrtvo besedo v knjigi in živo na odru. To razliko smo ob vprizoritvi “Starih grehov” sami doživeli, zato kličemo Srečku in njegovi dramski skupini: Najlepša hvala in — pogumno i! NADALJNJI DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD Po £ 4-0-0: Janez Klinar, dr. S. Madirazza; Po £ 3-0-0: Ludvik Dekleva Po £ 2-10-0: Franc Vrabec, Slovenski tercet v napiej syd*eyu Po £ 2-0-0: Tone Gržina, Heda Stanojkovič, A tanko išušteršič, Zlatko Verbič; NEW CASTLE N.S.VV. NEW CASTLE i> v ’*• * O £ 1-0-0: I. Jenček, Nada Mršnik, Marija Slovensko društvo $ Jančič, K. Gregorič, D. Lajovic, Cv. Falež, N. !♦] rajc, I. Legiša, V. Erzetič, Marija Ratko, Jos. Ko- $ vak’ na $ 'ačič, Marija Urbas, I. Kovačič, M. Dragar, J. st°lfa, dr. M. Colja, Iva Drčar, St. Vatovec, Ana J PREDPUSTNO ZABAVO H ramer, M. Mali, A. Peršič, F. Bresnik, I. Gerbec, >: aria Kos, St. Šajnovič, J. Klavora, J. Kočar, G. >; v soboto 31. jan. 1959 % ug( I. Plesničar, M. Hrovat, Ana Kapaun, K. Tin- £ . *a- Jos. Stemberger, F. Lukan, Al. Tominec, I. Sla- >! ANZAC Hall, Hamilton £ C’ ^0Be Oder; Pripeljite prijatelje in znance $ Po £ 0-10-0: M. Skurnik, I. Hozjan, Fel. Ko- >• Rezervacije in pojasnila: ačič, Fred. Lešnik, Al. Obreza, Jos. Težak, Fran - >! $ ca ™ i r. i • o i. c i i- a d Anton Podgorelec, 113 ludor St., X -^rhar, Ed. Polajnar, St. Smerdelj, A. Bogovič, >; t, ’ $ Sl. p\,K. ... T A u ii ii t ♦ Hamilton, Tel: MA 4088. — Odbor A j *abjan, Aleks Jeglič, A. Bavdek, H. Lavrenčič, J °Sl Pangre, Maria Slak, Marica Tavčar, Jos. Ob- >:>;>;>;>;>;>;>; eza, Fr Omers, dr. Zv. Hribar, Sonja Fon, Fran- d Anžin, ign. Ahlin, Jaka Tomšič, Fr. Mahnič, dOS. Jt 5 _ n_J_ T,_.l-_!* ir T - - tl Jj Sl žabar, I. žic, Rada Bubnič, Olga Kovačič, Jos. lajnc, Rafaela Bernes, Jos. Simon, Al. Mihič. k Prelepa hvala v»em in Bog obilno povrni! Ena-° ^valoino bomo sprejemali nadaljnje darove. Č. g. dr. Ivan Mikula Je Pričujoči številki med “pogrešanimi”. Pred °dhodoii »osi;. E>m proti zapadu je za gotovo obljubil, da Je svoj prispevek pravočasno, pa mu je menda ,ain tam v vročini 113 stopinj. Če ni mož tudi z*°rel — Hog ne daj! — ga upamo spet sre-v marčni številki. — Ur. Naročite se na prelepi nabožni list A V E M ARIA Prihaja iz Amerike — Z.D.A. Naročnina na leto £ 1-10-0 Naročnike sprejema uprava MISLI M *,♦ *.♦ M *,♦ ♦.« *,♦ V '♦♦ ♦♦ ♦»♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦• ♦♦ •♦ ♦• ♦♦ ♦♦ •♦ H •* ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦ •♦♦♦ ♦♦ ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦. P. B a z i I i j Tipka ★ Kaj se bomo pa danes pomenili? Božič je za nami in polnočnica, ki je privabila toliko rojakov, da je bila naša melbournska cerkvica nabito polna in je polovica ljudi ostalo zuna(j. Vse je odmeva- lo od petja božičnih pesmi. Tudi spovedi je bilo veliko. Nas je res lepa skupina v Melbournu in vesel sem, da se ne bojimo pokazati, da smo katoliški Slovenci, i— Na sveti dan so imeli mašo tudi adelaidski Slovenci kot moja druga največja skupina. Od daleč prihajam mednje, pa sem zato bolj zadovoljen, če se mojega obiska zares poslu-žijo. ★ čim sem se naslednji dan vrnil v Melbourne, me je že na letališču klical (zvočnik k telefonu. Tako sem zvedel za žalostno novico, da se je pet naših fantov težko ponesrečilo na poti v Bonegillo, kamor so odšli iz Melbourna po polnočnici. Vrglo jih je s ceste nekako štiri milje pred Wangaratto, da so treščili v drevo. Voznik in lastnik avtomobila, Jože Živi{, je bil na mestu mrtev, ostale so težko ranjene odpeljali v wangarattsko bolnišnico, kjer sem jih obiskal v ponedeljek po božiču. Samo z Ivanom Deželakom sva se lahko pomenila, ostali trije (Mirko Krušič, Mirko Juršak in Branko Gangl) so bili še v nezavesti. Nad njimi je zdravnik takrat še obupaval, zdaj pa je njihovo stanje že precej boljše. Ivana Deželaka in Mirka Krušiča šo 10. januarja prepeljali v bolnišnico v Geelong, Branka Gangla pa 11. januarja v Footscray, da je bliže doma (Moonee Ponds-u). četrti pride v kratkem v Melbourne. ★ Fantje so tu brez svojcev, občudoval pa sem njihovi “mamici”, pri katerih so stanovali. Dva sta bila pri ge. Mesarjevi, dva pa v Geelongu pri ge. Pobežinovi Obe sta skrbeli zanje kot za svoje, obe sta hoteli z mano v Wangaratto, kar sem rad storil. Sami sta prosili zdravnika, naj fante čimprej dal prepeljati bliže domu, da bi jih mogli redno obiskovati in jim nositi priboljške. Vidite, tisti fantje, ki hočete biti na“ svoje”! V primeru nesreče je le dobro, če si član slovenske družine, tako-rekoč doma. V potrebi te ne bodo zapustili. Vsem štirim fantom želimo skorajšnje in popolno okrevanje. Rojake pa prosim zanje denarne pomoči. Melbournški in geelonški klub z veseljem sprejemata darove. ★ Pokojni Jože živič, ki je avto vozil in bil na mestu mrtev, je bil edini sin Živičeve družine v Trebčah pri Bistrici ob Sotli. Rojen je bil v marcu 1936. V Avstraliji je bil komaj nekaj nad eno leto. Žal ga je — kakor toliko drugih — premotil avto in mu vzel mlado življenje. Jože je bil vesele narave in med sovrstniki kaj priljubljen. Po- kojnikovo truplo sem dal prepeljati iz Wangaratte v Melbourne, kjer smo se zbrali okrog njegove krste k maši zadušnici v cerkvi sv. Mihaela, North Melbourne, (dne 30. decembra), nato pa ga poko-pttli na slovenskem pokopališču v Keiloru. Za pogrebne stroške je nabiral geelongški slovenski klub, v imenu melbournškega kluba pa France Janežič. ★ Še en pogreb smo imeli na keilorsko pokopališče, molili pa za dušico nismo nič, ker molitve ne potrebuje. Pokopali smo malo Zdenko, prvorojenko družinice Karla Knapa in Frančiške r. Prisland (St. Albans), ki je dne 1. januarja takoj ob rojstvu odšla med angelčke. ★ Med melbournskimi Slovenci sem zvedel tudi za tragičnosmrt rojaka Cirila Dujmoviča, 33 let starega fanta iz Ostrovice (fara Brezovica), Slovensko Primorje. Bil je zaposlen v Tumutu, N.S.W. V novembru preteklega leta se je smrtno ponesrečil s svojim avtomobilom pri Mansfieldu, Victoria. Več mi o nesreči ni znano. Vsem sorodnikom naših pokojnih iskreno sožalje! ★ Tiskarski škrat je v moji zadnji “tipkariji” napravil svoje. Poleg manjših tiskarskih napak, ki sem jih zasledil (Franceta Grla med poročenci je n. pr. zapisal za Brilja), je hotel zmešati tudi moj nedeljski spored. V Morwell ne morem priti vsako tretjo nedeljo v mesecu, ampak smo se domenili za vsako tretjo nedeljo drugega meseca, začenši s februarjem. Toliko v vednost gippslandskim Slovencem. ★ Kaj pa krsti? Tri punčke in trije fantje. V Malvernu je bil dne 13. decembra krščen EVGENIJ RADOVAN, prvorojenec družine Antona BUCKOVIC in Marije r. Tominc. Naslednji dan pa je bil krst v Geelongu: IVANA STANKOTA je dobila družinica Ivana NADOHA in Antonije r. Počkaj. Družinica Albina KOCJANČIČ in Kristine r. Kocjančič je dobila MARGARITO KRISTINO, katero je oblila krstna voda dne 3. januarja v Haw-thornu. Dne 10. januarja pa dva krsta: v North Fitzroyu JANA LOREN v družini Petra MURAVEC in Vere r. Škrjanec, v Essendonu pa JOŠKO, prvorojenec družinice Alojzija VUČKO in Alojzije r. Mlinar. Za božični dan pa je v Adelaidi družina Jožefa KUTOŠA in Elizabete r. Ohman dobila še eno kristjančko: ZINKA smo ji dali ime. — Vsem malčkom in seveda staršem naše čestitke! ★ Zdaj pa moram ustreči še tistim, ki radovedno iščejo, kdo je stopil pred oltar. Vsi sveti, Fitzroy, dne 18. decembra: Branko BIŠČAN (po rodu Hrvat iz Selnice in Angela BRENČIČ iz Podlipe pri Vrhniki. — Sv. Janez, (Dalje na str. 14.) I č m o iz i m a (Ndaljevanje) Časnikarji in časopisi Nič NOVEGA NE BO, ČE ZAPIŠEM: 'časniki in poročevalski fotografi spadajo med naj-olj brezobzirne ljudi. Priznajmo pa tudi, da so “ted najbolj pogumnimi. Kaj vse bodo žrtvovali na 0Vu za novicam in slikami! To sem vedel že po-l’r°j, ni bilo treba za to reč priti v Rim. Saj sem P0 raznih cerkvah po svetu videl fotografe že v Vseh mogočih kotih in kotičkih, če izvzamem ta-v,ernakelj. Glavno jim je, da najdejo najugodnej-81 kot” za sliko, na vse druge obzire pozabijo. Lahko si mislite, kaj so ti ljudje počeli v Ri-mu ob pogrebu prejšnejega in kronanju sedanjega PaPeža... Rimski časopisi so naznanili papeževo smrt 16 Ur preden je res umrl. So pač imeli že davno vse Popravljeno, pa so preveč pohiteli z objavo. Ve-Cernik MEMENTO SERA je prinesel celo zadnje PaPeževe besede |— lf> ur prezgodaj. Kako je pri- 0 do tega? Eden najbolj podjetnih poročevalcev je bil dogovoril z nekom v Castel Gandolfo, p8 bo odprl neko okno v hipu papeževe smrti. 0ročevalec je pazil na tisto okno in res — odprlo Za JG' oc*prl Ka Je nekdo drug, ki ni vedel .a f°£ovor, je hotel le sobo prezračiti, časopisi so 1 >n bili v razprodaji dobro uro, preden jih je Policija zaplenila... » Znani črni in beli dim med konklavom — kak-diui Za Poro^eva^ce >n napovedovalce na ra- • Le kdo se je izmislil v davnih časih ta dim, v ^aPravlja toliko preglavic? Po mojem opazo-Ju belega dima ob papeževi izvolitvi sploh ni. z*ika je v tem, da ob izvolitvi pride na dan v ,.V 1X1810 dima, da ga komaj vidiš. Ob neuspelih del' Va^ Ka pa dosti in gost' se Je v ne" bejJO 2Jutraj prvič pokadilo, je bil dim najprej (j ’ P°tem siv, nazadnje črn. Mnoge je zapeljal, ših S° Ze Iniamo papeža! Tudi ob poznej- Vat Zaz’^anj’h Je bilo tako. Vatikanski list Osser- kol'0*1-6 ^ornano Je razložil, da je treba paziti na v Cln° dima, ne na barvo. Kljub temu so časopisi j re*c zvečer, ko je bil papež končno res izvol- Trd' Pr'nesl’ velike napise: B E L T DIM! Rel 6« ^u^ce • Pouk vatikanskega lista ni nič zale- Pa l ^e*ega dima” se drže kot verske dogme. Jaz ^ ahko pričam, da je bil “beli dim” približno 0 bel kot moja duhovniška obleka. Bilo ga je Sllno malo. smrti prejšnjega papeža in do izvolitve no- vega so laški časopisi pisali o zadevi tako, kot da je ednina reč, ki bo zanimala kardinale v konkla-vu — laška politika! Kardinale so klasificirali po skupinah: toliko je desničarjev, toliko levičarjev, drugi so v centru. Brali smo tudi o “pacelliancih” in “montiniancih”. Zopet drugi so jih razdelili po zavodih, kjer so nekoč študirali. Tudi smo “zvedeli”, kateri kardinal, če bo izvoljen, bo nastavil za državnega tajnika Montinija in kateri Tardinija. Vse drugo so časnikarji “uredili” za nas, samo papeža nam niso izvolili, toliko poguma le niso imeli. Nekaj časa te ta poročila zanimajo. Saj prihajajo — po trditvi časopisov — iz kar najbolj zanesljivih virov, iz ust visokih osebnosti v Vatikanu, iz zaupnega kroga tega in tega kardinala, sploh od merodajnih osebnosti. Ko pa prebereš nekaj “ekskluzivnih in najzaupnejših” novic, se začneš smejati, saj vidiš, da kričeč naslov pove nekaj povsem drugega kot članek pod njim. Tudi po ovinkih — nič! Po začetku konklava se je mlatenje po časopisih nekoliko poleglo, časnikarji so se menda bali, da bi si ljudje kaj zapomnili, če bi le še “prerokovali”. Pa bi lahko prišlo vse drugače. Kar so ljudje brali nekaj dni poprej, je pa bilo že vse pozabljeno. Tudi tajnost, ki vlada v konklavu, ni dovolila, da bi še privlekli na dan kakšno “merodajno osebnost” in bi njene najbolj nedolžne besede razlagali in razglabljali na dolgo in široko. Koliko v resnici izveš iz “bližine kakega kardinala”, sem imel priložnost opazovati po obnašanju svojega nadškofa, to je torontskega kardinala McGuigana. Pred konklavom in po njem smo bili večkrat skupaj, če si še tako “naokoli” skušal kaj izvabiti iz njega, kaj in kako misli — nič! Med večerjo, preden se je umaknil v konklave, je govoril z nami o vsem mogočem, samo o tem ne, kar nas je najbolj zanimalo. Po večerji se je celo vrgel v “bridge” in se delal, kakor da nima na svetu drugega posla. Potem je odšel — v konklave. Po izvolitvi spet — popolna sfinga. Preizkušali smo ga na vse načine, tudi najbolj indirektnim vprašanjem se je samo smejal. Mislili smo, da bomo vsaj iz načina njegovega smeha kaj uganili, pa tudi v tem smo se varali. Naša radovednost torej ni našla niti mrvice zadoščenja. Prišlo pa je zadoščenje po drugi poti. To je bilo takoj naslednjo nedeljo, ko nas je kardinal povabil s seboj k avdienci — obisku ■— pri novem papežu. To je bilo 2. novembra, pet dni po izvolitvi. Izreden doživljaj! (Konec sledi) KRIŽEM AVSTRALSKE SLOVENIJE NEW SOUTH WALES Albury. — Ob pregledovanju in branju božične številke MISLI sem se zamislila. Koliko dobrih ljudi je prispevalo s svojim peresom, da je list tako bogat in zanimiv! Okoli dva tucata imen sem naštela, se mi zdi, ta je napisal več, oni manj, pa vsak prispevek po svoje pripomore k celoti. Ne bom omenjala poedinih imen, saj ste jih sami videli. Poleg lista samega mi je tudi neko privatno pismo od znane gospe, ki se tako redno oglaša v MISLIH, odprlo oči, da sem spregledala, kako nehvaležna sem jaz sama in drugi z menoj, da uživamo pesmi in članke v MISLIH, pa jih jemljemo kar tako “for granted”. Ne pride nam na misel, da bi napisali nekaj vrstic v priznanje in zahvalo. Veliko člankov je zares duhovitih in poučnih, pa nismo nič dosti hvaležni zanje. Vem, da nihče ne piše sebi v čast in slavo, vsi pišejo iz želje, da bi bili sorojakom v korist, pouk in razmišljanje, zraven pa tudi za rezvedrilo. Namenila sem se sama, pa še druge pozivljem, naj včasih kadar naletijo na dober članek ali pesmico, naj se ne sramujejo napisati kakšno vrstico priznanja. Prepričana sem, da bi take vrstice v MISLIH bile kakor blagodejni dež na plodna polja, ki bo potem rodilo več in več lepih sadov v korist vsem Slovencem v Avstraliji. Naj ob koncu vendar napišem lepe pozdrave ge. Pavli in g. Hribarju, pa vsem drugim, ki se truidte za napredek lista MISLI. — Ivanka Študent. Cabramatta: — Moram povedati zase in za svojo družino, kaj nas je najbolj ganilo ob letošnjem božiču. Na sveti dan zvečer smo poslušali na radiu voščila narodnostnih duhovnikov v mnogih jezikih. Mislili smo si, morda bo tudi kaj v hrvatskem jeziku, pa smo čakali. Ali kako nam je bilo pri srcu, ko smo še prej zaslišali milo slovensko besedo, takoj nato pa slovensko potrkavanje in božično pesem! Prav je bilo rečeno: Čeprav smo se zmerom držali, kar so nas naučili starši in cerkveni učitelji, smo nazunaj res že doma in potem v tujini zelo pogrešali take požične pestrosti, kot je bilo rečeno po radiu. Silno prijetno smo se počutili, ko nam je tista kratka minuta prinesla po zraku košček domačnosti pristno slovenskega božiča. Med vsemi voščili predstavnikov raznih narodov je bilo slovensko v resnici najlepše. Vsa naša družina se najlepše zahvaljuje za srečo, da smo slišali prelepe besede voščila s potrkavanjem 'in božično pesmijo. — Ignac Kotnik. VICTORIA Yea: — Dobili smo novo božično ploščo, ki je bila naznanjena v MISLIH v adventu. Moramo reči, da je zelo lepa in smo prav veseli, da se kaj takega dobi. Moja žena se je izrazila tako: Še so po svetu idealni ljudje, ki se žrtvujejo za kaj lepega in dobrega! Zares, glasovi take plošče nam privabijo v spomin domovino in mladost. Pomagajo, nam, da starih navad in šeg ne zavržemo tako kmalu, čeprav smo daleč od nekdanjih krajev in časov. Ako v tujini prehitro prekinemo s tradicijo svoje preteklosti, se nam lahko zgodi, da bo iz nas nastalo nekaj, kar ni ne tič ne miš. Zato prav lepa hvala vsem, ki so nam omislilili ploščo in nam poslali v hišo nekaj hipov prav našega božičevanja. — L.M. Martin. Wodonga. — že kar lepo vrsto leto nam prih-ja redno v hišo list MISLI in zmerom ga z veseljem čitamo. Razume se, da ga hočemo imeti še zanaprej, posebno še zdaj, ko je postal' tako lep. Prilagam naročnino in dar za sklad, oberfem pa jaz in vsa moja družina iz srca želimo, da bi imeli pri listu v bodoče še več in več uspeha. S prisrčnim pozdravom, Vaš rojak Kristjan Tinta. Dookie: — Ob novem letu sem si zaželel slovenske družbe, zato sem jo mahnil v Melbourne. Prišel sem kar prav. Prejel sem povabilo na domači praznik k Zdražilovim. Njihova Evelina, ki jo splošno znana kot odlična igralka in požrtvovalna delavka na kulturnem polju, je praznovala 21. rojstni dan. Pa prav na novo leto! Tako res nima velikih težav pri štetju let. Na praznovanju nas je bilo kakih 30, slovenska kluba v Melbournu in Geelongu sta bila lepo zastopana. Ješetova Rajko in Mitja sta nam pridno vlekla harmoniko. Verjetno sem ta večer slišal prav vse domače polke in nešteto narodnih pesmi. Da ste slišali samo Zdra-žilovo Lilijano, ki je še kar majhna, pa poje za dve veliki. O njej moram povedati še nekaj prav posebnega. Naredila nam je vsem skupaj tudi govor. Takole: Gospe in gospodje, za svoj denar sem si kupila hranilnik in vsi ste naprošeni, da položite vanj svoj dar za Slovenski dom v Melbournu. S temi besedami je bil govor končan, Lilijana je pa stopila okoli in ni si dala počitka, dokler ni vsak od nas nekaj daroval. Koliko je nabrala, bi najbolje vedel povedati g. Lavko, jaz samo dodam, da nam Bog daj več takih Lilijan. Zdražilovim vse najboljše! ►— Jože Maček. St. Albans. — Dne 3. jan. je popeljal naš rojak prof. Marko Zitterschlager svojo ljubko neve- s 0 pred oltar župne cerkve. Svatovanje je bilo ePo in prisrčno, res vredno dobrih ljudi. Spominjalo je na svatj,e v domovini, kakor pravijo verzi: 10 je vse veselo, se pelo in vrtelo, vso dobro „ a'° želo. Vsa čast in priznanje staršem našega ženina! Zgledno in v krščanskem smislu so spra-1 sina na samostojno pot. Mladima zakoncema Vse najboljše in obilno mero božjega blagoslova! Cvetko Kovač. SOUth AUSTRALIA Glenelg. — Pošiljam prav lep pozdrav ge. Plu- 1 v Brisbane. Zmerom sem vesela in rada berem, jjj*. r kaj napiše za MISLI. V domovini sva si bili zu> le kak kilometer daljave je bilo med nama. ™uk; dar bli; aJ pa sama ne vem, koliko kilometrov je. Ka-lr Pa kaj napiše v MISLI, se mi zdi, da je spet zu mene. Zato le še večkrat kaj in še enkrat Plav lep pozdrav. — Marta Jakša. Wynbring: — Zahvaljujemo se za poslane knji- > najbolj pa naš Tonček za katekizem in Fatim-. e Pastirčke. Zelo rad ogleduje zanimive slike m ^a,Z*^V0 posluša, kadar mu beremo in razlaga °' Slik se ne more nagledati. Prav zadovoljni smo 11 z Ave Maria Koledarjem. Drugače nam gre ^kar približno dobro, samo tako sami smo, le ^stralce in Madžare imamo v bližini. Težko je z /'*kom. Posebno nerodno je pri kupovanju po-^ scin za življenje. Tukaj nam vlak pripelje 2^an° P° enkrat na teden, tako v samoti smo. ‘ ravje še nekam drži, tudi vročina še ni prehuda, k nam je, ko ne moremo sikamor k sv. maši, smo zmerom tako radi hodili. Upajmo, da se s no°m tudi z nami kaj prevrže in pridemo v bliži-cerkve in morda tudi našega naroda. Prav lep .. /,c*rav od nas vseh, posebno od Tončka: — Dru-Zln« I«kra. i Adelaide. — (Zakasnelo). Tukajšnji rojaki so , 1 Po slovenski službi božji v novembru občni r svojega Slovenskega kluba. Obenem smo se je en*crat nekoliko pomenili. Dr. Stane Frank se dr V SVo^em nagovoru spomnil pokojnega Aleksan bi* ki mu je bil klub tako pri srcu in je p -ves vnet za bodoči Slovenski dom v Adelaidi. ^ volitvah so ponovno postavili za predsednika ^anila Kreševiča, za blagajnika Astona Jesenka nik ^r.e(^se<^n'k Mario Paluza je nov, tako tudi taj-Silvo Rošker. Nadzorni odbor je ostal nespre-žee^en: te*1- Ahlin, Alozjij Povhe in Boris Kne-j^ Vlc' Novi naslov kluba je: 29 Ford St., Ottaway v0se\vater. Ko smo na enem mojih prvih obiskov k 'lelaidi ustanavljali klub, sem se skoraj bal, da *si ^'lr^Vorojeno dete. Težko se zganemo Slovenci £• ., aj resnega, težko. No, pa je klub le ostal pri p Jenju> čeprav začetnih težav še ni premagal. e<‘'l je lepo vrsto zab.iv. To je nekaj, želeti bi bilo, da bi mislili tudi na kako odersko prireditev in na ustanovitev lastnega pevskega zbora. Pogum velja! —P. Bazilij. liadium Hill. — Zelo so me razveselile božične MISLI. Vsi članki so pohvale vredni, posebno pa rad berem tipkanje p. Bazilija. Tako po domače piše. Naj bi čim več napisal, nikoli se ne bom naveličal brati njegovih vrstic. Pozdrav vsem od rojaka iz Brezovice pri Domžalah. — Stane Cerar. QUEENSLAND Injune. — Dragi urednik MISLI! Moram Vam napisati par vrstic. Morda jih ne boste prav veseli, pa tudi ne žalostni, saj pomoto lahko vsak nare di. Tukaj zelo radi čitamo MISLI, samo to sem opazil, da ste v božični številki napravili dve pomoti. Štefanovanje v Sydneyu je bilo napovedano za soboto, pa v resnici je bilo v petek. Bil sem nekaj dni v Sydneyu in sem mislil priti na štefo-vanje, pa je bilo prepozno. Pomota v MISLIH je razbila moj cilj. To mi je zelo težko. Druga pomota je ta, da je nekdo v MISLIH umrl že leta 1959, ko je bilo v resnici komaj 1958. No, ta pomota ni tako huda, saj verjetno ne bo zameril, ko ste ga pustili eno leto delj živeti. Prve pomote pa ne morem pozabiti. Vas pozdravlja John Je-renko. DRUŠTVO “PLANINKA”, Bri.bane, SPOROČA Dragi člani in prijatelji: — Po želji odbora, da bi bilo društveno delo bolj živahno, bomo imeli v letu 1959 več družabnih večerov. Vršili se bodo v navadnih društvenih prostorih: B.A.F.S. Hall, George St., City. Dvorana je rezervirana in zabave se bodo vršile takole: Predpustna: 7. februarja povelikonočna: 4. aprila majska: 30. maja zimska: 27. junija razstavna: 8. avgusta (takrat bo pri nas “Exhi-bitlon”) pomladne: 5. septembra, 3. IN 31. oktobra, 28. novembra SILVESTROVANJE: 31. decembra Tako se je zavzel za stvar sedanji odbor, če bi pa novi odbor, ki bo izvoljen na občnem zboru v maju, kaj drugače ukrenil, bo pravočasno objavljeno. Osebna vabila se ne bodo razpošiljala za vsako zabavo, kvečjemu za dve skupaj. Odbor se obenem s to objavo prav lepo zahvaljuje članstvu in prijateljem za vzorno sodelovanje in se še nadalje priporoča. Bodimo složni pri delu za kulturni napredek slovenstva v novi domovini! Iskren pozdrav in vse dobro vsem rojakom pošilja “Planinka" v Briabanu TIPKA (dalje s str. 10) East Melbourne, dne 20. decembra: Rafael ŠABEC in Jožica GRL, oba iz fare Trnje, Slovensko Primorje. — Sv. Peter, Epping, dne 27. decembra: Ivan BARBIŠ in Ljudmila LENARČIČ; Ivan je iz knežaške fare, Ljubmila pa iz Zagorja. — Istega dne v cerkvi Sv. Jakoba, North Hichmond: Bruno GENTILE (doma iz fare Deskle, Slovensko Pri-morje) in Ivanka STROSAR (iz Trnovega pri Gorici) — Tretja poroka istega dne pa je bila pri sv. Janezu v West Footscrayu: Jožef LIPOLD (doma iz fare Rodik, Slov. Primorje) in Anica GR-ŽELJ (fara Hrušica, Slov. Primorje). — še zadnji dan leta sta ujela za svojo poroko Wolfgang ROE-DER (po rodu Nemec) in Nives Ana BOLE iz naše znane tržaške družine. Stopila sta pred oltar cerkve sv. Pavla v Coburgu. — Iz Morwella sta dospela na poroko v Melbourne (Sacred Heart Church, Carlton) dne 3. januarja Boris SPERNE in Vanda BOLE, ki je nedavno dospela iz domovine za svojim zaročencem. Oba sta doma iz Tomaja, Slovensko Primorje. >— Dne 10. januarja pa je spet videla slovenski par cerkev sv. Ivane Arške v Brigh-tonu: Franc FRANK (doma iz Prema) in Elizabeta DOLES (doma iz Senožeč) sta zadnja do danes pisana v moji poročni knjigi. Omeniti mije še eno poroko, za katero sem zve- del in ki je vršila dne 13. decembra v farni cerk- vi v Kew: Filip HORVAT (po rodu Hrvat) je popeljal pred oltar Anico BUBNIČ, doma iz Slov. Primorja. Vsem naštetim parom: Obilo sreče v življenja! ★ Da ne bodo med mojim tipkanjem same resne, moram sporočiti še eno “novico”. Zvedel sem jo državnih gozdovih v Nangwarry, S.A., kjer se u-stavljam na poti v Adelaido med našimi rojaki: da imam namreč “počen vrat”. Triletni Pahorjev Jožek jo je iztuhtal. Mamo je spraševal, kdaj pride spet “tisti v črnem, ki ima počen vrat”. Sprva ni razumela, koga misli. Končno pa je le prišla — name. Jošku ni šlo v račune, da bi kdo nosil okrog vratu “belo obvezo” brez vzroka. Nekaj mora biti narobe s patrovim vratom: počil je in zdaj ga mora zavezovati, da mu glavo drži pokonci... Ej, otroci me dostikrat! spravijo v vmeh. Ta o mojem “počenem vratu” je bila ena najboljših, kar sem jih doslej slišal. Veš Joško, ko boš malo dorastel, boš srečal malo preveč takih, ki imajo “vrat zavezan”. Morda boš še ti enkrat nosil takole obvezo in bodo drugi spraševali mamice, zakaj imaš “počen vrat”. — Bo treba začeti res misliti tudi na vzgojo duhovniških poklicev med našo mladino. Starši, ali kaj molite v ta namen za svoje otroke? (Konec na str. 19) Slika kaže gorečo katoliško šolo v ('hi-cagi. Požar te je tako naglo širil, da je v ognju izgubilo živ-Ijneje 87 otrok in tri nune učiteljice. Iva-ta«trofo je povečalo še dejstvo, da je nekdo dal ognjegascem napačen naslov.. . KNJIGA, KI SE JI GODI KRIVICA Pavla Miladinovič go "k KNJIGA, KI JO IMAM v mislih, nosila rnJi naslov — seveda to ni mogoče — bi že za-° J0 _ nenavadnega naslova zbudila veliko pozor-0s in bi je ne bilo treba tolikokrat ponovno pri-°iočati za nakup. Opažam, da je to ponovno pri-t r,°čanje na dnevnem redu zlasti pri nas v Avs-v ? 'j*! kjer se zdi, da smo željni samo lahkega od^ nam pr* tem v prvi vrsti za za^avo *n m°r, na potrebo nadaljnjega izobražanja in sa- °Vzgoje neradi mislimo. no imam ob teh svojih besedah pomemb- 0 knjigo z naslovom: > Dr. Ivan Ahčin: Sociologija... Vgj "j;0 knjigo bi si morali nabaviti in študirati »ahr Jim Je kaj do razumevanja tako pogosto gjj. J®ne besede: socialen, socialnost itd. Pogosto je I 1 Med nami to besedo, njen pomen je večini po ^rUV P0Vlšn0 znan- Ta knjiga nas seznanja s kak en.°m socialnosti, poleg tega nam pa pokaže, tičn° ^ m0B0^e *z°brazbo v socialnih vedah prak-šan'° koristiti v vsakdanjem življenju za zbolj-® medsebojnih odnosov v ožji in širši javnosti. riJe Zivezki Ahčinove Sociologije obsegajo strani. Prvi del (292) strani) razlaga pomen t>ajif°CiOVino sociologije ali družabne vede. Podaja s krščanskega vidika podroben nauk o člo- 2tl°atih Sebno 0 ljub, njegovem pomenu, njegovih pravicah in dol- v družbi. Po mojem mnenju je še prav po-važno zadnje poglavje, pa tudi zanimivo: Vrst ezni- Pojasni nam pojem ljubezni, pa tudi Vaj6 *jubezni in njene namene. O vsem tem na- n° prav malo vemo. V Prvem delu druge knjige je podan značaj, „IVJ ,ln vpliv druzinene v družabnem nih 'Judi. Nadalje nam razloži nastanek raz- Pomen sivij p0ln ruzabnih uredb, pojem naroda, njega n°sun V državi> njegovo veličino v svetovni skupiti ' Seznanimo se z razliko med nacionalizmom jag(1 ri°tizmom, ki brez študija tudi ni vsakemu dati ’ Ven(^ar bi se je morali prav mi bolj zave* Pogl ‘»ko vzgojno vrednost imajo v drugi knjigi lrai,v TJa 0 zakonu: odnosi med možem in ženo, *dKsrii k: .... ... ’ Skl, sni bi morali biti, na kakšni podlagi naj se n0 g Z!‘konska zveza itd. Ta poglavja naj bi res-tudi lral vsakdo, ki misli na zakonski stan, pa mttje 1 I)ari, ki se jim že sklenjen zakon morda 2. ,]^ tretji knjigi (465 strani), ki je nedaljevanje ^ JI. knjige, beremo o pravicah in dolžnostih odnosih med Cerkvijo in državo, o katoličanstvu, humanizmu, marksizmu, kapitalizmu, fašizmu, imperializmu, individualizmu, židovstvu, klerikalizmu, socializmu, strankarstvu itd. O vsem tem dobimo ob paznem branju teh poglavij jasne pojme, ko jih drugače pogosto mešamo in mečemo bolj ali manj v en sam koš. V resnici: ni dovolj reči, da bi to knjigo moral vsakdo imeti na policah svoje domače knjižnice, morala bi ležati na pisalni mizi v pisarnah naših društev in tudi domov. Težko si je misliti javnega delavca v naši skupnosti, kako more kaj prida doseči brez izobrazbe, ki jo nudi ta knjiga s tako preprosto besedo. Le preradi si domišlju-jemo, da že vse vemo, ko se spuščamo v javnost, bodisi z govorjeno ali pisano besedo. Marsikdo bi zardel, če bi svoje dosedanje početje presojal v luči Ahčinove Sociologije. Brez najmanjšega pretiravanja rečem: Toliko modrosti in poučnega je v tej knjigi, da bo vsakdo našel v njej dovolj koristnega, pa naj že bo samec ali družinski poglavar. Dr. Ahčin je v svoje neprecenljivo delo vložil mnogo let resnega študija, požrtvovalnega dela in ljubezni do svojega naroda in soljudi sploh. Ponosni smo lahko, da je to delo rodila naša emigracija — tudi naši nasprotniki ga ne bodo mogli prezreti. Tisti, ki težite po dosegi resnih ciljev v življenju, se boste s čtivom te knjige primerno izobrazili in vzgojili, prenesli pridobljeno znanje na potomce in prav gotovo se bo v bodočem rodu pokazal obilen sad iz semen, ki bodo vzklila iz tega veličastnega in nesmrtnega dela dr. Ahčina. Zato ponovim: Ahčinovi knjigi se godi velika krvica, če je ne pokupimo in ne proučujemo, še bolj krivični pa smo do samih sebe, če se ne zmenimo za tako koristno branje! ‘l v e do naroda, o mednarodni družbi, o PRIDITE, MOLI MO ! Kazen na 1. postno nedeljo, ko bo romanje v Katoombo, bomo molili križev pot vsako nedeljo do velike noči ob 4. pop. v St. Francis cerkvi, Paddington. Vsi najlepše vabljeni! Izpod Triglava HRASTOV LES je v Jugoslaviji predrag, da bi ga uporabljali za prage na železniških progah Začeli so izdelovati prage iz betona. Izdelovalci trdijo, da bo to prav tako dobro, mnogi pa no verjamejo. Treba je počakati in videti, kako bo. NASADI HMELJA na Dolenjskem — začeli so z njimi zlasti na Krškem polju — so se po poročilih prav dobro obnesli. Prihodnje leto mislijo še več sveta tam okoli odkazati nasadom hmelja. V. KRANJU ustanavljajo čebelarski muzej. V njem bodo shranili in razstavljali različne predmete, ki ponazorujejo razvoj slovenskega čebelarstva. Za muzej so odločili mesto Kranj, ker je prav Gorenjska najbolj znana kot gojiteljica čebel. V ŠT. VIDU nad Ljubljano so znane Škofove zavode spremenili v tehnično vojno akademijo. Letos so že maturirali prvi oficirji. Nekaj časa so zavode uporabljali za ječo. Sv. Stanislav, ki je bil nekoč patron zavodu, je moral odstopiti svoje mesto — Borisu Kidriču. Na kratko se namreč zdaj imenuje poslopje: Vojašnica Borisa Kidriča... V TRSTU je ameriška dobrodelna organiza cija katoličanov, znana pod imenom N.C.W.C. praznovala desetletnico svojega delovanja v tem mestu. Za to priložnost je izdala brošuro tudi v slovenskem jeziku. V 10 letih je razdelila med ljudi samo blaga v vrednosti Jblizu 5 milijonov. Njenih dobrot so bili deležni tudi tisoči slovenskih beguncev, ki niso prejemali samo podpore v blagu, ampak tudi pomoč za preselitev čez morje. LJUBLJANSKI RADIO je ob smrti papeža Pija XII. imel posebno oddajo, posvečeno pokojniku. Kat. Glas v Gorici piše, da je poročevalec “seveda očital papežu vse, kar ni res”. Tudi o “Primorskem listu,” ki izhaja na Tržaškem, pravi isti list, da je sprva pisal še kar dostojno o pokojnem papežu, pozneje pa “postajal bolj in bolj prostaški in nizkoten. Ker ni našel resničnih očitkov, se je zatekel k že tisočkrat pogretim in zavrnjenim očitkom”. Taka je bila pač komanda iz komunističnih central. NA GORIŠKEM pohaja v tekočem šolskem letu slovenske šol esamo 550 otrok. V prejšnjem šolskem letu jih je bilo še G14. Nekatere slovenske šole so prenehale, ker ni bilo dovolj otrok. Najbolj se pozna padec slovenskih otrok po šolah v Gorici, Podgori in Sovodnjah. To žalostno dejstvo pripisujejo slovenskim staršem, ki nimajo toliko narodne zavesti, da bi pošiljali otroke v slovensko šolo. SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Ljubljani je v resnih finančnih težavah. Vlada je namreč prenesla skrb za gledališče iz svojega proračuna na ljubljansko občino. Ta pa nima denarja in finančna podpora gledališču je menda kar izhirala. Bati se je, da bo tudi ljubljansko gledališče stopilo na pot proti koncu, kakor se je zgodilo z gledališči v Kranju, Kopru in Ptuju. Tudi v teh krajih je skrb za gledališče prevzel krajevno ljudski odbor. Podpora je usahnila, z njo so usahnila — gledališča- V GORICI prirejajo Kulturne večere, kot beremo o njih v poročilih iz Argentine. Na tretjem kulturnem večeru v Gorici je predaval g. Vinko Zaletel iz Koroške o slovenskem romanju v Lurd-Besedo je oživljal s kazavjem filma, ki ga je bil posnel ob romanju v Lurd. BOGOSLOVNO SEMENIŠČE v Ljubljani šteje letos okrog 80 bogoslovcev. Pripadajo trem škofijam: ljubljanski, mariborski in goriški. Preteklo jesen je na novo vstopilo 19 duhovniških kandidatov. študije so raztegnjene na celih G let, po petem letniku postanejo duhovniki. Šestleni študij je potreben pač zato, ker prihajajo bogoslovci v semenišče največ iz realnih gimnazij, ki ne dajo primerne podlage za bogoslovni študij, seveda rtied drugim tudi latinščine ne. Pa je vendar še toliko idealnih fantov med dijaki, da semenišče na ostane prazno... VESTNIK SLOVENSKE IZSELJENSKE ZVEZE 206 Ave. de la Courone, Bruxelles, Belgique Prva številka šapirografiranega lističa z gornjim naslovom je izšla v oktobru 1958 v Nemčiji za celokupno slovensko izseljenstvo. V naslednjem objavljamo o tem nekaj poročil >z Zvezinega VESTNIKA, nato pa pismo dr. Kreka, ki smo ga prejeli nekaj tednov za VESTNIKOM. — Ur. Ustanovitev. Dne 4. avgusta 1958 so v Nemčiji blizu Frank- urta na svojem sestanku slovenski duhovniki iz ZaPadne Evrope sklenili po več letih pripravljal- ne£a dela ustanoviti “Slovensko Izseljensko Zve- > ki naj prevzame vse cilje bivše “Družbe sv. afaela” ter jo dopolni in usovrši v novih prilikah. Zato vabimo vsa društva, organizacije, usta-^ove in podjetja, da pristopite k Slovenski Izsel-Jenski Zvezi. Za predsednika S IZ je bil izvoljen g. Ignacij Unstelj, slov. duhovnik v Angliji, za tajnika g. *nko Žakelj, slov. duhovnik v Belgiji. Dokler ne 0 urejena pisarna, bo tajnikov naslov: Rue de la a'x 16, Liege, Belgique. Dr. Krek piše Izseljenstvo je del narodnega socialnega rbstva. Tisti del sinov in,hčera naroda, ki mora--10 Po svetu v tujino iskat kruha, so gotovo skupi->'a’ ki ji mora narodno občestvo vsaj v neki meri gagati, kakor mora občestvo poskrbeti za bol-snice, bolnike in ponesrečence. V vseh razmerah Je ta potreba. Slovenija je prenaseljena in vedno Stn° imeli izseljensko vprašanje. Sedaj pa, ko ima-to nesrečo, da je Slovenija pod komunistično Ktaturo, in da živi naš narod neposredno ob že- v Zt*i zavesi, ki deli Evropo, je izseljenško vpra-Sanje posebno pereče in važno. Poleg krušne, gospodarske emigracije imamo, menda prvič v zgo-^Pvmi( politično emigracijo. To niso samo ljudje, ... 80 izšli iz domovine v letu 1945, ampak tudi ve ■ a večina kasnejših izseljencev, ki so zapustili kovino zato, ker so prepričani, da tam vladajo 2l*iere, ki so škodljive za njihov duhovni in jea^ni napredek. Do te strašne mere škodljive, da ® človek prisiljen zapustiti dom. Politične emi-ac'je je sicer vedno manj, toda dokler bo nad ^.^ovino vladala diktatura, smo vedno v neposred-nevarnosti, da njene neznosne odredbe povzro-n°ve valove politične emigracije. Gospodarska emigracija, ljudje, ki gredo z , ^a začasno ali za vse življenje radi iskanja Jsega kruha, je reden pojav v gospodarsko pa- sivnih deželah, tudi v Sloveniji. Državna uprava bi morala spremljati te ljudi in ščititi njihove pravice vsaj dokler ostanejo državljani. Nikdar pa javna zaščita izseljenstva ne zadostuje. Vedno je potrebna še pomoč cerkvenih in zasebnih organizacij. Prav posebno pa v sedanjem našem slučaju, ko je državna pomoč vezana samo na eno skupino političnih prijateljev državnega režima, ko komunistični sistem hoče imeti tudi izseljenstvo v svoji službi, ko je vsaka državna ustanova postojanka komunistične politične mreže. Izseljeni Slovenci smo torej nujno navezani na samopomoč. Izseljenska Zveza naj nas druži v ta namen, čim dalj bomo ločeni od domovine, tem bolj bo nujno, da bo Izseljenska Zveza delala in nastopala v imenu Slovencev, ki žive v svobodnem svetu. Zelo težke naloge so se lotili ustanovitelji Izseljenske Zveze, težke, potrebne in važne. Le požrtvovalno sodelovanje naselbin naših po vseh kontinentih, bo omogočilo uspeh Izseljenske Zveze. Prispevajmo, sodelujmo, pomagajmo! Dr. Miha Krek NOVI ODBOR Slov. društva, Sydney Na občnem zboru, ki je zboroval v soboto 17. januarja s sicer nezadovoljivim številom članstva, drugače pa resno in dostojno, je bil s tajnim glasovanjem izvoljen naslednji odbor: Predsednik: Janez Perko, podpreds.: Karl Dolenc in Lojze Sevnik, tajnica: Vlasta Cergol, bia-gajnik: Marijan Kovač, za kulturo: Tončka Vodopivec, za socialno pomoč: Dr. I. Mikula, gospodar: Mitja Kušar. Nadzorniki: Niko Krajc, Milivoj Lajovic, Marija Kovačič. SYDNEY! N.S.VV. SYDNEY! Slov. društvo vas vabi na VELIKO MAŠKERADO na pustno nedeljo 8. febr. MACCABEAN HALL, DARLINGHURST Začetek ob 7. zv. Rezervacije: PB1085 Odbor ‘tBrez Pavla Miladinovič ALI SE PISMONOŠE ZAVEDAJO, kakšno važno vlogo igrajo na svoji vsakdanji poti v drami našega življenja? Ali se zavedamo tega mi in znamo ceniti njihov trud? Meni je vse to prišlo v živo zavest zlasti pred letošnjim božičem. Mislim, da je to čas, ko vsakdo kaj posebnega pričakuje. Moje letošnje predbožično pričakovanje se je stopnjevalo do razbolelosti. Stalno so me spremljale tiste besede, ki sem jih bila zapisala za MISLI: “Kako povezala bi rada v blage ljubezni misli bratom v Novo leto...” Nekaj dni pred božičem so se moje želje začele uresničevati... Pismonoša je pogosto zažvižgal na svojo usodno piščalko in njegov žvižg se mi je zdel dolg, kakor da je namenjen samo meni. Nisem čakala, da bi vtaknil pošto. v predalček, brž sem bila pri njem. “Happy?” me je vprašal in mi vrgel lep šop božične pošte. Z vseh krajev Avstralije so prihajali pozdra- vi in voščila. Pisali so mi rojaki, ki sem se morda kdaj le za pet minut z njimi srečala. Tudi taki, ki jih nisem še nikdar videla in najbrž ne bom. Ne najdem besed, da bi izrazila svoja čustva. Teh vrstic se poslužujem, da se vsem prav iskreno zahvalim in želim obilo sreče in zadovoljstva. Nekaj moram pa prav posebej povedati. Spet je zažvižgal pismonoša in spet sem bila takoj pri njem. Med voščilnimi karticami in računi in čekom je bila nekakšna brošura ali kaj, na ovitku pod poštnim ovojem sem videla oglas avstralske banke. Bom že pogledala, sem si rekla, ko vse drugo pregledam. Odložila sem in nazadnje po zabila na pošiljko. Opravki. Proti večeru sem mimogrede naletela na stvar, ki se mi je na prvi pogled zdela kot nekak cenik. Le kdo spet nekaj ponuja? Vzamem v roke in na svoje začudenje zagledam na ovoju: M I S L I... V hipu je bil ovojček pretrgan in — v roki sem držala naš list v “novi obliki in novi obleki”. Da, res, tako nam je bil napovedal urednik, pa tako popolnoma prenovljenih MISLI nisem pričakovala. Skoraj se mi je zaztlelo vse skupaj kot dobra urednikova potegavščina. Pa me je takoj minilo neresno razpoloženje, ko sem MISLI odprla in preletela stran za stranjo. Zdaj bi najrajši o vsaki strani kaj spregovorila. Materino pismo, članek dr. Zurca, tako lepo! Vdove Lojzke božični večer — ta črtica me je pretresla do dna duše. Prišlo mi je ponovno do zavesti, da smo Slovenci med izvoljenimi narodi, ko smo tako blagoslovljeni s trpljenjem. Dolgo sem gledala sliko “našega” Tabora. Naj naš dosti potujoči g. Maček le še bolj globoko pobrska v skrinjo svojih spominov in nam še kaj pove s svojo toplo domačo besedo. Pismo ge. Uljaničeve naj bi bilo v opomin vsem mlačnežem in tistim Slovencem, ki mislijo, da lahko žive brež povezanosti s svojim rodom. Pa bo že tudi zanje prišel čas, da si bodo zažele- li slovenske besede! ■Še in še bi kaj zapisala, kako mi je bilo ob branju te številke. Pa saj veste — urednik skopari s prostorom. Z eno besedo: Vsega sem bila vesela, kar sem našla v listu, zakaj vse nam lajša najtežjo ljubezen — ljubezen prisiljenega izseljenca do domovine, ki jo je moral zapustiti. IZ MATIČNIH KNJIG V SYDNEYU Poroke V St. Patricka cerkvi, Church Hill, sta,se poročila 27. dec. Slavko Fabjan, doma v Batah pri Gorici, in Pavlina Fabjan, tudi od tam. V St. Francis cerkvi, Paddington so se poročili naslednji pari: Anton Mlinarič iz Gornje Bistrice v Prekmurju in Gizela Kolenko tudi od tam. Poroka je bila 14. decembra; Alojzij Milostnik iz Ilirske Bistrice in Zorka Hromič iz Mrljan, Hrvatska; poroka 26. dec., zapel jima je Slovenski tercet; Janez Godina iz Šentjerneja in Rezika Kolenko iz Gornje Bistrice v Prekmurju; poroka 26. dec.: Karl Simenčič od'Sv. Andraža v Halozah in Ivanka Čeh iz Ptuja; poroka je bila 3. januarja s> peto poročno sv. mašo, pri katerije popeval Slovenski tercet. Bila je prva poroka z mašo, ki jo je doživel v Avstraliji p. Bernard. Naj bi lepemu zgledu sledili še drugi pari! Janez Steble iz Frankolovega in Anica Marušič iz Podbresta, Hrvatska; poroka 3. januarja; Franc Rožanec iz Vrtovelj pri Vremskem Britofu in Angela Stare iz Vodic na Gorenjskem; poroka 24. januarja. Vsem naštetim zakonskim parom iskrene čestitke ! Kriti Zakonca Alojzij in Magda Švegovič sta prinesla h krstu prvorojenca Igorja Alozjija na sam božični dan v Wentworthville, ker tam domujete boter in botrica pri Brkovčevih. V Enfieldu sta Stanko Čebokli in Karolina, r. Muha svojega prvorojenca krstila za Peterčka. Istotako v Enfieldu sta Anton Muha in Romana svojemu prvorojencu pri krstu dala ime Boris. Iskrene čestitke vsem! ‘Otiraj Bratovske Solze” (S. Gregorčič) Prejeli smo dvoje poročil, oziroma zahval, ki pričata, da si rojaki radi med seboj pomagajo, kadar koga zadene nesreča v eni ali drugi “bliki. Naj bosta poročili objavljeni v spodbudo in dober zgled za bodočnost. — Ur. VVollongong, NSW. V božični številki je bil naveden dar rajakov Se. vdovi Levanič, podrobno poročilo je prišlo prepozno za tisto številko. Darovali so: ^ 5-0-0: J. Klinar, C. Škofič, J. Brodnik, L. Drmota, R. Panovic; £ 3-0-0: A. Žičkar; £ 2-10-0: K. Mezgec, A. Ivančič, O. in E. Kocjan, V. Drmota; ^ 2-10-0: Neimen., V. Todorovič, R. Žičkar, P. Žičkar, E. Žičkar, A. Pelko, S. Pevce, F. žičkar, S. Žvab; £ 1-10-0: S. Heric, L. Urbančič; ^ 1-0-0: B. Hvalica, V. Brodnik, M. Tomanič, J. Šimonka, A. Kosar, P. Kette, K. TIPKA (konec s str. 14) Upam, da bo kdo drugi kaj napisal o odrski Ho l. v* melbournskega Slovenskega kluba. Osebici- ra<^ čestital režiserju Srečku Koširju in vsem D«--'C6m’ so nam 8 “Starimi grehi ” pripravili ko P°Poldne. Vem, da bo laže prirejati igre, j, enkrat stal DOM, lastno kulturno ognjišč", ^ ^terega pa žal nekateri nimajo smisla. Ob-dij0Ujem vse, ki se kljub težavam nesebično tru- da Za ^ose^° kupnega cilja, in prepričan sem, požrtvovalno delo mora uspeti. Korajžo, če^ ^esk”! Boste uganili, kdo je to? Tako kli-s , na banki Lavkovega Marjana, načelnika od- čnoVD.°m” SK.M’ ki funt0. za funto nosi na ban-v ° knjižico z imenom: Odsek Dom. S kakšnim k.'elJem bi Marjan še večkrat tekel na banko, ko SeSli v žep tudi vsi tisti, ki danes še stoje ob Hrani! * N« žino nove£a leta dan sem obiskal Balohovo dru-p v Riddell’s Creek-u, ki je nedavno pogorela, kot 6 Je-i0 naše pomoči, saj jim ni ostalo drugo st’ Zeir,^a' Le trije dimniki štrle v zrak, edini o-nekdanje prostorne hiše. Toda nesreča To-je ni Vzela veselja in korajže. V osmih dneh si Postavil barako in se noče premakniti s svoje-j,g2^°Sestva. Prav ima! Bil je res užitek, ko mi je ^°f?e aZoval SV°J svet, ki bi zaradi visoke in lepe He G *"er 8 lfrasnim razgledom na mesto Melbour-y P°stal lahko naša priljubljena izletna točka. — 0,n zaključim za ta mesec. žičkar, A. Drolc, S. Fatur, P. Arhar, K. Sedmak, E. Dekleva, I. Figar, A. Vekar, J. Gorupec, J. Alešič, D. in M. Furlan, K. Kreuch, V. Bedek, I. Pintar, Konrad, A. Šega; Šil. 10-0: V. čič, F. Drobež, V. Zadravec, J. Žohar, V. Vrtačnik, A. Wolf, žičkar, Neimen, L. Horvat, J. Horvat, J. Kramar,.J. Krmel, R. Lovišček; Šil. fi-0: A. Smit, Z. Grženjak; Šil. 5-0: L. Štimac, F. Vrh, V. Bogolin, F. Hz jan; Šil. 4-0: J. štefulj, A. Grželj. — Skupno: £ 88-12-0. — Por. St. Albans, Vic. Pošiljam ta dopis v imenu rojaka Antona Baloha, ki ga je zadela velika nesreča. Poprej je živel tu med nami v St. Albansu, nekako pred dvema le.i si je kupil farmo 39 milj od Melbourna. Tam je živel z družino, ženo in dvema sinovoma. Dne 25. nov. mu je pogorela hiša na farmi iz ne- znanih vzrokov medtem, ko so bili Balohovi v gozdu pri podiranju dreves. Pogorelo je prav vse, da je družina ostala brez hrane, obleke, obutve... Hiša je bila sicer zavarovana, ker pa še ni bila izplačana, bodo najprej izplačali ostali dolg bivšemu lastniku, šele potem bodo Balohovi dobili kakih 100 — 200 funtov... To je pač ostanek dolga. Tukajšnji rojaki smo nesrečni družini za prvo silo priskočili na pomoč z darovi, da bodo imeli vsaj kaj za pod zobe o praznikih. Družina Antona Baloha se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem, pa se tudi lepo priporoča še drugim, da bi jim kdo stisnil kak funt še po tej objavi. Darovali so: £ 2-0-0: Ivan Erjavec, Jože Vah; £ 1-0-0: Franc Krajnc, Franc Lah, Ign. Lipič, L. Omahen, Jože Podboj, Ludvik Tušek, Jože Jakob, Ivan Cerkvenik, Pavle Brodej, Stane Debevc, Martin Čebin, Gvido Florenini, Stanko Zitterschlager, A. Sokler; Šil. 10-0: Karlo Zorjan, Anton Furjan, Adolf Vadnjal, E. čar; Tovornik fi š., Bobek 5 šil. — Skupno — £ 20-11-0. Vsem najlepša hvala in Bog povrni! — Joie Vah. Pripis uredn.: Naslov pogorele družine je: Anton in Ceccilija Baloh Sandy Creek Rd., Riddell, Vic. Toplo jih priporočamo še drugim blagim srcem. Iz Slovenske v/ Duhovniške Pisarne IvATOOMBA * ROMARSKI IZLET * KATOOMBA NEDELJA, 15. FEBRUARJA, PRVA POSTNA Da ustrežemo želji Po lanskih treh uspelih romanjih smo slišali željo, da bi kdaj poromali tudi “kam ven”. Poskusimo torej z romanjem v Katoombo, ki ni preveč daleč, leži sredi slavno znanih Blue Mauntains. Od postaje v Kattombi do cerkve (St. Canice, edina katoliška cerkev v Katoombi), je pešhoje 7 minut po Katoomba Streetu. Spored pobožnosti Romarska pobožnost se bo pričela ob 11:30 dop. s sveto mašo in pridigo. Pred mašo bo priložnost za spoved,- po maši križev pot s petjem (ker bo že postni čas.) Po verkveni pobožnosti bo dovolj časa za ogled kraja, ki je zelo zanimiv in je sploh znana izletna točka. Kako bomo potovali? Najbolje je seveda iti z avtomobili. Kdor ne more z avtomobilom, naj vzame vlak. Ob nedeljah dopoldne vozita iz Sydneya v Katoombo samo dva vlaka. Enega ali drugega lah ko vzamete na naslednjih postajah ob času, kakor tu povedano: V Sydney (Central) ....... 8.27 in 8.58 Strathfield ........... 8.39 in 9.10 Parramatta ............. 8.51 in 9.21 Blacktown .. .......... 9.01 in 9.32 St. Mary’s ............. 9.11 --- Penrith ................ 9.19 in 9.50 Katoomba .............. 10.27 in 11.08 V Sydney se pa vračajo vlaki v naslednjem redu: • Katoomba 3.37 — 4.33 — 5.37 — 6.55 — 8.20 Sydney .. 5.40 — 6.40 — 7.40 — 9.03 — 10.30 Torej za povratek dovolj izbire. MOLITVENIKI “Večno življenje” imamo v zalogi v dvojni opremi: v platno vezano stane 1-0-0, v usnje vezano 1-6-0. Lahko takoj postrežemo. Posebna navodila za romarje Katoomba leži precej visoko v hribih in vreme je precej nestalno. Za vsak primer vzemite s seboj vsaj površnike. Za prigrizek takoj po pobožnosti imejte kaj s seboj, pozneje si na izletnih točkah lahko postrežete v restavrantih. če bo večja skupina romarjev, ki ne bodo imeli priložnosti iti na izletne točke z avtomobili, bomo najeli skupni bus, ki bo končno odpeljal skupino na postajo po skupnem dogovoru. Avtomobilisti naj nikar ne odlašajo odhoda na pozen večer, ker bo promet takrat težak. Preskrbite si vozne listke poprej Vozne listke je bolje kupiti nekaj dni popreji ne zadnjo minuto. Povejte pri “booking” oknu, s katerim vlakom se nameravate voziti tja grede. Kupite si “return” listek, ki stane iz Sydneya: 1. razred 32/2; 2. razred 22/2. Vsi DOBRODOŠLI in na svidenje v Katoombi v nedeljo 15. febr!! DOPOLNILO K “MATICI MRTVIH” FRANC HAFNER, samski, 25 let, iz iŠkofje Loke. Prispel v Avstralijo 25. dec. 1957. Smrtno se je ponesrečil v gozdu 30. marca 1958. Pokopan v Mansfieldu, Vic. CIRIL DUJMOVIČ, samski, 33 let, doma bl>' zu Postojne. V Avstralijo prišel 1952. Smrtno se je ponesrečil z avtomobilom. Pokopan 24. nov. Mansfieldu, Vic. MIRKO PAVLJIN, samski, 30 let, doma v Trnovem na Krasu. V Avstralijo prišel 1951. Neki Avstralec ga je ustrelil 1956. Pokopan v Tumut> N.S.W. FRANČIŠKA URŠIČ, poročena, 50 let, dom*1 iz Hrasta pri Metliki. Prišla semkaj 1950. Po dolg' boleni umrla 1.1955. Pokopana v Tumut, N.S.W. MATIJA MARTI NEK, poročen, 74 let. Umrl v Sutherlandu, N.S.W. 23. okt. 1958. Zapušča vdovo in hčerko. MAKS VANOŠEK, samec, 27 let, doma i* ištajesrke, smrtno ponesrečen z avtomobilom 12-dec. 1958 v Newcastelu, N.S.W. Pogreb 15. dec-isto tam. JOŽE ŽIVIČ, samski, 22 let, iz Bistrice ob Sotli, nekaj nad leto dni v Avstraliji. Umrl v avtn> nesreči na poti v Bonegillo 25. dec. 1958. Poko-pan na slov. keilorskem pokopališču, Vic., 28. dec- n ZELEZNA ZAVESA NEKDAJ IN DANES IDEJA o ŽELEZNI ZAVESI JE postala popularna 1. 1947. Takrat jo je začel rabiti Churchill, £ njim pa politična javnost po vsem svetu. Vse-°vala je v bistvu dve predstavi: zveze med svo-°dnim in komunističnim svetom skoraj ni. Poroči-0 razmerah v komunističnem svetu so tako red-a pičla, da si človek tudi pri najboljši volji 110 bi mogel ustvariti niti približne slike o dejanji6111 življenju podjarmljenih narodov. Na drugi s r&ni tudi narodi pod komunistično diktaturo ni-So tnogli imeti prav nobenega pojma, kako se "ani godi v svobodnem svetu. Druga predstava je stajala v tem, da smo verovali — in navadno ,r*ieli prav —, da se ljudem za železno zaveso t°di tako slabo, kot še nikoli v zadnjih par sto-tJln, in da ni nobenega upanja, da bi se kdaj obr«ilo na bolje. železne zavese v takem smislu ni več, razglo-Ual 30 je čas. I. Kako zelo se je razrahljala železna zavesa na 'uBoslovansko-laški meji, smo videli zadnjič iz Go-,,Ce- Slovencem v Italiji niso razmere v Jugoslavi-. > Posebno pa v Sloveniji, nobena tajna. Vsak ,ma skoraj dnevno priliko, da dobi podatke o za-ne',a'1 V Sloveniji, ki interesirajo. Lahko zve samo o dogodkih, ki so recimo javna tajnost; 0 ima srečo, zve tudi lahko, kako živi in kako Počuti slovenski “novi razred”, ki se praviloma d efaj rad skrije pred domačo javnostjo. Mislimo, žlezna zavesa ni nikjer tako zrahljana kot . n° na Primorskem in morda tudi na Štajerskem Gorenjskem, kar pa ne dovoljuje zaključka, da Naluknjana tudi drugod, od Macedonije pa go-^ do rusko-finske meje. Ne mislimo pri tem sa-na Poljsko. Tam je morda še bolj zrahljana v Sloveniji, toda o tem nimamo prave slike, Wi med Poljsko in svobodnim svetom ležita ko-n'stična Vzhodna Nemčija in češka, ki spadata ** tiste satelite, ki so ostali najbolj verni stal-n,stični liniji. II. , ^ mislih imamo Litvo. Litva ni navaden sa- ^ 11 kot so na primer Albanija, Bolgarska ali .unija. Rusi so jo nasilno anektirali in spre-e.nili v eno USSR republik. Dolga leta je bila Jansko popolnoma zaprta za svobodni svet. Še o tisti izvoljenci, ki so smeli obiskati Rusijo, 180 smeli iti v Litvo, j, v. Danes je položaj drugačen. Imamo izvirno pošt .°. ^tvanskega begunca, ki se poklicno bavi s p (llJem zveze med Litvo in svobodnim svetom. 01 o^ilo nam pove to-le: Litvanski begunci lahko svobodno dopisujejo s svojci v domovini. Cenzura sicer pregleduje pošto, toda konfiscira malo, in kar je važno, ne preganja tistih, ki so v zvezi z rojaki v tujini. Ravno tako se vrši pošiljanje paketov brez ovir. Motijo samo visoke carinske postavke, druge škode ali težav prejemniki paketov, v Litvi nimajo. Pisemski in paketni promet se odvijata brez zamud ali zadržkov. Izključena iz tega prometa je seveda politična propaganda. Ta je kaznjiva. Zaživela je zopet litvanska kultura. Litvanci imajo zopet svoje kulturne in znanstvene časopise, ki pišejo dosti svobodno. Za pravilo pa velja, da napravijo diktaturi ob začetku in koncu nekaj poklonov. Bralci so že tako navajeni, da kar nevede preskočijo dotične odstavke v spisih. Tiskovna “svoboda”, gre še celo tako daleč, da litvansko domače časopisje lahko polemizira z begunskimi listi, polemika mora ostati na liniji, toda bralci hitro razumejo, za kaj gre. Litvanci so si opomogli tudi v družabnem pogledu. Zbirajo se okoli cerkve, sestajajo se na družabnih in družinskih slavnostih. Zanimivo pri vsem tem pa je, da se izogibajo ruskih prišlekov, ki jim je te vrste družabni bojkot zelo neprijeten. V gospodarskem oziru se Litvancem ne godi ne bolje ne slabše kot Rusom. ' Koko je prišlo do takih sprememb? Po Stalinovi smrti je takratno kolektivno vodstvo v Kremlju obsodilo stalinistične metode, obenem pa vzelo tajni policiji kontrolo nad par- tijo, državo in vojaštvom. Ti ukrepi niso koristili samo članom partije, ampak tudi delovnemu narodu. Tajna policija je izgubila sloves, da je vsemogočna, ljudje so začeli v Litvi svobodneje dihati. Komunistični režim sicer ni popravil stalinističnih napak, ampak vsaj nadaljeval jih ni. III. Kakor je v Litvi, tako je verjetno v vseh ostalih satelitskih državah, ako izvzamemo balkanske satelite. Vse to pove, da so stiki med komunističnim in svobodnim svetom dandanes že neprimerno živahnejši, kot so bili na primer 1. 1947. Obenem so se zboljšale tudi življenjske razmere in se razvijajo v znamenju gesla: komunistična partija naj kar ima monopol v politiki, na ostalih področjih pa naj da narodu tudi vsaj malo besede. Partijci se sicer zavedajo nevarnosti, ki jih nudi tak razvoj, toda pomagati si ne znajo. S pritiskom ne dosežejo ničesar, ker ljudje že vedo iz skušnje, kako se pritisku lahko izmakneš, vsaka druga pot bi pa samo škodovala - komunistični diktaturi. “Ameriška Domovina” Z VSEH VETROV BERLIN IN Z NJIM NAPETOST med Vzhodom in Zahodom se umika v ozadje, tako je podobno. Zahteva Kremlja, da se morajo zahodni zavezniki najkasneje v 6 mesecih umakniti iz Berli na, že popušča. Zahod je pokazal zobe, Kremelj se ne da rad ugrizniti, zato že gleda okoli, kje bi se odprla nova priložnost za kak nadaljnji za-petljaj. Nekateri ga pričakujejo v Južni (latinski) Ameriki, drugi celo v Antarktiki. Sovjeti bodo pa morda dregnili v kako sršenovo gnezdo, ki trenutno nihče ne misli nanj. Bodo že kaj iztaknili, samo da svetu ne zmanjka opravkov pri mešanju godlje. BERLINSKO VPRAŠANJE je po mnenju nekaterih nastalo tako: Kremelj se je bal, da bi v Vzhodni Nemčiji spet utegnilo priti do kakšnih ra-buk kot pred leti, ko je že tudi Vzhodna Nemčija nekam “po madžarsko” rogovilila. Ponovitev kake vstaje bi bila nevarna. Zato je Kremelj hotel “svojim” Nemcem napraviti poseben poklon in izigrati v njihove roke — Berlin. To bi bila seveda odlična politična poteza, ki bi Nemcem dokazala, kako so jim Sovjeti naklonjeni, če se pa namera ne bo obnesla, naj Nemci vidijo, da mednarodni položaj za kaj takega še ni dozorel, in naj se ne jeze na Moskvo, ki bi rada, pa ne more... če je ta razlaga pravilna, bo “berlinsko vprašanje” z dnevnega reda dosti prej kot po 6 mesecih. ANASTAS MIKOJAN je trenutno sovjetski mož številka dve. Hruščev mu baje iskreno zaupa. Poslal ga je v Ameriko, dasi bi bil rajši sam šel. Baje ta obisk nima političnih namenov, samo trgovske. Ameriški kramarji so precej navdušeni nad obiskom in pogajanji, tudi iz uradnih krogov in iz vrst ljudstva ni opaziti dosti odpora. Demonstrirajo zoper Mikojana zlasti Madžari in še nekateri od povojnih vseljencev. Predsednik Ike je sicer pozval ameriško javnost, naj se dostojno vede do obiskovalca, sam je pa v svoji novoletni poslanici senatu in kongresu brez ovinkov izjavil, da ne verjame nobenemu dogovoru s Sovjeti, ker njim nobena pogodba ni kaj več kot — kos zavrženega papirja. TITOVO POTOVANJE po Vzhodu, tja do Indonezije, je sprva zbudilo v svetu nekaj pozornosti in ugibanja. Bilo je vprašanje, kako bodo Titovi “prijateljski obiski” v raznih prestolicah ugajali Moskvi. Potem dolgo ni bilo kaj prida slišati o uspehih ali neuspehih potovanja. Le iz indonezijske prestolice je bil glas, da sta Tito in Sokar-no poslala v svet neke oklice. Potem je spet vse precej utihnilo. Je preveč drugih pozornost vzbujajočih zadevščin širom po svetu. DRŽAVA CALIFORNIA v Severni Ameriki je imela javno glasovanje, ali naj privatne, zlasti katoliške šole, plačujejo davek ali ne. Glasovanje so izsilili sovražniki katoliških šol, ki so dovolj številni, da so pritisnili na vlado in zbrali dovolj podpisov za razpis glasovanja. Potrošili so ogromno vsoto denarja za agitacijo, toda pri splošnem glasovanju so propadli 2 proti 1. Privatne šole torej ostanejo davka proste še tudi nadalje. Gotovo bodo pa fanatiki še poskušali to svobodo odpraviti, čeprav v nobeni drugi od 49 držav v ZDA tega ne skušajo. AVSTRALSKE NOVEMBERSKE VOLITVE so napravile precej politične hude krvi, ki se še vedno ni ohladila. V predvolilnih bojih je igrala precejšnjo vlogo Demokratska Delavska Stranka (D-L.P.), ki se je nedavno ločila od Avstralske Delavske (A.L.P.), češ da ta igra v roke komunistom. Še vedno ugibajo, če je zmago liberalcev pripisati nastopu D.L.P. ali ne. Liberalci dokazujejo, da bi bila zmaga njihova tudi brez nastopa D.L.P. drugi sodijo drugače. Drugo vprašanje, ki še vedno “ni rešeno”, kali, je to: Kakšno vlogo so igrali ob volitvah katoliški škofje? Labouristi pod Evattovim vodstvom so pred volitvami na vso moč skušali naprtiti D.L.P. — klerikalizem. Kardinal v Sydneyu je molčal. Če on molči, bodo še drugii si je menda mislil Evatt in šel napravit jako nerodno politično potezo. Izdal je brošuro z apelorfl na katoličane, naj slede kardinalu, ki očitno ni z« demokratsko stranko, in volijo labouriste. Brošuro so delili v Victoriji celo pred cerkvami po nedeljskih mašah. To je moralo izzvati nadškofa Mannixa v Melbournu, da je javno obsodil te vrste kovanje političnega kapitala. Seveda je nato Evatt obtožil nadškofa, da se “meša v politiko” in katoličanom “naroča”, kako naj volijo. Najbolj prav' je zapisal melbournske THE CATHOLIC VVOltK-ER, ki sicer ni kako Mannixovo glasilo, piše pa p° pameti. Zaključil je: Če hoče Evattova stranka še kdaj voditi Avstralijo iz Canberre, bo morala pač še kaj drugega ukreniti, zgolj zmerjanje Mannixa ji ne bo izgladilo poti do vlade. DESETI PLANET v našem osončju je postala sovjetska raketa, ki je odletela v vsemirje pred nekaj tedni. Baje je bila namenjena na luno, pa je zgrešila cilj, odletela dalje in sedaj kroži okoli sonca z našo zemljo in drugimi planeti vred. Dosedanji “sputniki” so ostali pri zemlji, zato je uspeh te sovjetske rakete nekaj vse večjega. Kako dolgo bo raketa “planetarila” v VBemirju, je stvar ugibanja. Nekateri mislijo, da se bo kmalu utrudila in nekam padla, čuje se pa tudi mnenje, da utegne zvleči nase doberšno mero “vsemirskega prahu” in se počasi odebeliti. To bi jo držalo tani gori kar za zmerom in kar naprej bi se “debelila”. Nekoč bi postala tako velika, da bi zmedla tedanje ravnotežje med planeti in soncem — zgodo bi se, da bi začele “zvezde padati z neba”... onio videli, je rekel ta slep’, mi pa še tega ne m°remo reči, zakaj zgodilo se bo, če se bo, šele P° nekaj milijonih let. Za enkrat še lahko mirno spimo. “Katoliški misijoni”, krasen mesečnik, 1 izhaja v Argentini, prinaša v letošnji novem-erski številki pisma bogoslovcev Kitajcev, Vietnamcev, Indijcev in Afričanov, pa tudi njihove ike. Pisma so namenjena slovenskim r°tnikom v Ameriki in Kanadi, ki so te bogo- P KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi otroci! Gospodična Neva nič več ne piše. 0 Je odšla iz Avstralije, smo mislili, da se bo m®lu vrnila. Tudi sama ni za gotovo vedela, če 0|i>. ne tam ali ne. Zdaj smo zvedeli, da “je sledila srca” in se je tam poročila. ^ Nam vsem je žal, kajne, otroci, da smo izgu-•*k Nevo Pr' MISLIH. Vendar ji izrekamo *k fene ^e,*'tke in željo, da bi bila njena nova pot življenje kar mogoče lepa in s srečo posuta, •»valjujemo se ji za trud, ki ga je med bivanjem Avstraliji posvetila našemu listu in vam, dragi °‘roci! ^ ^ Zdaj nimamo nobene “Neve”, ki bi skrbela za a* Kotiček. Urednik sam pa ne zna pisati takih POv, •‘»kiK estic kot jih je znala Neva. Zato bo moral iz Je knjig kaj prepisati, da boste imeli še nadal- Pred »U. *v<>j Kotiček v MISLIH. Za danes — ko je zdaj P*»st — naj sledi narodna pripovedka o Pus- moram še tudi povedati, da bi bilo zelo v> če bi spet kdo od vas prijel za pero in nam °*Ul kakšno pisemce... Ur. Pust ali Kurent jj ^ starih časih je živel na svetu tudi Kurent. huiT u£an*l marsikako burko ter celo smrti in k °bcem nagajal, vendar prebiva tudi on v nebeš-kraljestvu — pa to je seveda samo pravljica. Kurent je služil pri bogatem kmetu celih se-^ let. Prislužil si je sedem denarjev in eno Uteo. Ko je dokončal to službo, se je napotil »Ukn slovce v tujem svetu posinovili in jim s svojo podporo omogočajo študij na prelepi poti do oltarja. Pisma je zbral in v slovenščini objavil prof. Geržinič. Ginljivo branje so ta pisma in v bralcu zbujajo hvaležnost do rojakov, ki toliko žrtvujejo za uspeh misijonske misli po poganskem svetu. List Kat. Misijoni stane en funt za eno leto. Zastopnik za Avstralijo je Franc Vrabec, Archbish-ops House, West Tee, Adelaide, S.A. Kdor bi želel dobivati ta list, naj se obrne na g. Vrabca. Močno priporočamo. po svetu. Koder koli je hodil, je vpil: “Sedem let sem služil, sem sedem belih denarjev zaslužil in eno suknjico.” Srečavali so ga berači in Kurent jim je kmalu ves denar razdal. Končno mu ostane samo še suknjiča. Ali glej, prosM ga je za mili dar še en berač, ki je bil sam Gospod Bog. Ker pa Kurent ni imel nobenega denarja več, mu je dal suknjico. Nazadnje je Kurent moral umreti. Sveti Peter ga ni pustil v nebesa, pa toliko mu je vendar dovolil, da je smel skozi odprta vrata malo pokukati v nebesa. Zelo lepo se je zdelo tam Kurentovim očem. Kurent je bil zvit človek, čeprav dobra duša. Izrabil je priložnost, ko so bila vrata malo odprta, in je vrgel svoj klobuk skozi odprtino v nebeški dvor. Potem je prosil svetega Petra, da bi smel iti klobuk pobrati. Sveti Peter ga je pustil noter. Ko je pa že bil v nebesih, se je vsedel na klobuk in rekel: “Bog je dal ljudem tako pravico, da sme vsak na svojem sedeti.” Sveti Peter si ni vedel pomagati, ker je Kurent resnico povedal. Moral ga je pustiti tam — -in tako baje še danes Kurent sedi v nebesih na svojem klobuku. Kadar boste tudi vi prišli v nebesa, otroci moji, pa poglejte in nam sporočite, če je vse to res. Bojim se, da ni bilo vse tako. Pravljica je pa vendar lepa, kajne? PISMO MOJI ZLATI BOTHI Draga moja dobra botra, ki boste obhajala svoj rojstni dan dne 29. januarja, bodite pozdravljena! Bog Vam daj veliko sreče in blagoslova še mnogo let, da bi 'bili zdravi in veseli. Tudi želim, da bi še kdaj k nam prišli in se veselili z nami. Naj Vas nobeden Vaši znancev ne pozabi na Vas rojstni dan, saj ste ena najboljših mamic, kar jih poznamo — moja dobra botra gospa Čarova iz Viktorije. Tudi moja mama in brat Vam voščijo vse najboljše, jaz pa Vam pošiljam sto poljubčkov. Vaša Marija Hodalj, Ingleburn, NSW ^'P i 6 m o NARTE VELIKONJA (Konec) Mož je zopet prenehal s pisanjem, tesnoba, muka in bolečina je bila prevelika, moral je govoriti, moral se je slišati, kajti zdelo se mu je, da se nagiba strop, da se mu nekaj trga v duši: 1 . In zdaj bi bilo še prestati, Marija, dokler je gospod tukaj, ž njim se razumeva, a potem se ne bi umeli in sčasoma nam bi še morda sploh prepovedala govoriti, česar ne bi umela. In to bi bilo hudo in bridko”, je dejal. — “Kaj misliš, mati,' tako zamišljeno?” je pristavil. —“Moj Bog!” je vzdihnil, “kako naj ji odkrijem, kako naj ji povem, da ne umre?” In gorko usmiljenje mu je tiščalo solze v grlo in zapiralo glas. Takrat je žena vstala, stopila k njemu in ga pobožala po licu, po laseh in roki in mu dejala rahlo, kakor bi tešila drobnega dečka, kakor bi bila mlada deklica neporočena: “Ti, molči o tem; jaz vem vse! Molči, ubogi moj mož!” “Kaj veš?” Starec je osupnil, se stresel, kakor bi ga bila prešnila iskra in se zgrozil: “Kaj misliš, kaj misliš, žena?” “Ne taji,trpiva rajši oba, nosiva rajši oba. Oba veva... — In zakaj bi se mučil, zakaj bi se mučil, zakaj bi se trpinčil, ko vem vseeno, da ti je hudo, da te boli. In glej,” ga je božala, “in glej, trideset let sva živela in trpela skupaj, pa bi še zdaj ne.”.. “Kako upaš kaj takega,” se je prvi hip branil starec ves ginjen. Beseda se mu je tresla. Prijel jo je za velo, raskavo roko in jecljal: “O, ti si, ti si... ti vidiš v človeka, žena! In trpiva oba, moliva oba, nosiva oba, žena, oba... “Stisnil ji je roko, povlekel jo rahlo za seboj, objel jo, kakor bi bila mlada deklica, pritisnil jo v strašni bolečini, ki je divjala v njem, k sebi in dejal: “Žena ... "Boječe in preplašeno ji je zrl v ljubeznipolne oči, njeno vdano lice in njen mirni obraz. “Žena,” je ponovil. “Janeza, Janeza... Žena, sama bova; Janez je padal, se ne vrne več...” Z grozo v očeh je strmel v njen prepadli obraz; žena se je krčevito stresla in obstala mirna z nepopisnim izrazom okoli usten. Mož je pozorno in brez najmanjšega diha zrl v njene oči. Par hipov je to trajalo, nato mu je zrdknila na prsi — kar se je zgodilo potem, ni bil ne krik, ne jok, bila je zadušena bolest, ki je hotela vpiti, kričati, nekaj raztrgati, pa je vse ostalo v grlu, v srcu, v prsih, ker je bilo prestrasno, da bi moglo na dat?., ker je vsebovalo toliko gorja, groze, bridkosti in bolečine, da je zamrlo, se zadušilo, preden je pri-šlo čez ustnice, čez majhen hip so se ji ustnice blaženo nasmehnile, tako mladostno blaženo, da se je Urbanu napravila za hip omotica. “In pisma ne bo mogel pisati...” je dahnila in omahnila nazaj. Mož se je zavedel in planil po-koncu. Nji so pa odpovedale roke in noge. Zlezla mu je pred noge, dvignil jo je ves bled in prepaden, položil jo na posteljo, močil ji senci, klical po imenu, poslušal srce; vse mirno, vse blaženo, tako sveto mirno, sveto blaženo... Smehljaj, poln sreče, je ležal na njenem obrazu, tako neizrečeno mladosten je bil njen obraz, kakor na dan poroke: bel, nekoliko izmučen, a mladostno navdahnjen, kakor na dan Janezovega rojstva. Starec je obsedel topo in nemo, sam osamljen na stolu pri njenem zglavju, sam osamljen na širnem božjem svetu. Vse mu je bilo nerazumljivo, daljno, kakor grozen sen, kakor prestano trpljenje, kakor pripovedovana groza. Sedel je ob njej, strmel v njen obraz in se ni mogel domisliti, kaj vse to pomeni, si ni mogal razložiti, kaj se je zgodilo. Njen mladostni obraz se je smehljal, kakor na dan Janezovega rojstva. Dobro se je Urban spominjal, kako ga je takrat utrujena, a srečna pogledala, poklicala ga rahlo k sebi, odgrnila dete ob sebi in dejala: “Urban, to je tvoje in moje!” In zdaj je bil na njenih ustnah isti izraz, isti smehljaj, ista sreča... Čez dolgo uro je šel h konjem. Zdelo se je, kakor da prihaja s pokopališča. Rahlo je zaprl vrata za seboj: “Spi,” si je dejal. “Le naj spi; trudna je, Moj Bog,” si je rekel, “ali res spi? Pokukal je nazaj v sobo, rahlo poklical, pozorno položil prst na usta in poslušal. Nato se mu je zopet nekam mudilo, hitel je naglo h konjem, žrebiček je veselo skakal v kotu, Urban ga je pogladil po čeli' in dejal: “Ti si bil bolan!” Potem je sedel na stol v kotu in se čudno zamislil. Videlo se je, da bi nekaj rad razumel, da bi se nečesa rad domislil. “Kam sem dejal?” Vsaj zdelo se mu je, da je nekaj nekam skril, da zaman išče, da se zaman 'trudi. “In ti, Pera,” je dvignil glavo, “in ti Pera, bova šla po gospoda?’’ Ob teh besedah je obstal, zmajal z glavo: “Da, da, in gospa ne razume, o, gospa ne razume...” Zdelo se je da nekaj posluša, da nekoga pričakuje, nato se je stresel, vzpel pokoncu, opotekel se in zahropel: “Vse je mrtvo!” Konji so prestrašeno strigli z ušesi in sočutno gledali vanj. On pa je stopil k Mišku, ga prijel za grivo in zašepetal: “Vse je mrtvo! Ali razumeš?” Miško ga je zvesto pogledal z zdravim oče- (Konec na ovitku) legenda o deklici, ki je prerada plesala Ksaver Meško To črtico je napisal Meško leta 1924 in jo Rjavil v MLADIKI, ki je izhajala v Celju. Njegovi prijatelji < Primorskega so mu pravdi, kako se v Primorju po laiki zasedbi opa-za porast plesnih prireditev, ki so za mladino “evarne v moralnem in narodnostnem pogledu. Finžgar, urednik MLADIKE, je črtico objavil v februarju — mesecu pustovanja in ple-Ur. tist' ■D^VN0> DAVNO SE JE DOGODILO TO, v časih, ko je še hodil po svetu s svojim zves-spremljevalcem svetim Petrom Gospod, da je ry.„ kaj' *n kako se na svetu godi, da je tu kak-potrebnemu pomagal, tam koga zaradi nje- SI»ejnu ^vih hudobij ali lahkomiselnosti kaznoval in ga s morda na pravo pot napeljal. ^ tistih davnih časih je živela deklica, ki je d rac*a P^esa^a- Bila čedno in pošteno d molila, je rada in v službi je bila zvesta elavna, da ji ni bilo nič reči; le ples jo je mokar •,e na(* vse na sve^u- Ob plesu je tr i, P°Zabila na dom in na pravi čas, kdaj bi bilo . a iti domov. To je bila njena najhujša napa-din-Zarac^ nje rnora^a oc* gospodarja in gospo-Žret^ marsikatero grenko in jo molče po- bolj . ^ leti je veselje do plesa raslo in raslo. Še s_e je razvilo in razbohotilo, ko je prišla de-b a lz tesnih in siromašnih razmer v službo v .................................. ®ato kmečko hišo, kjer je bilo mnogo dela, pa ^rilnan j kovalo jela, kakor le prepogostoma v tr>i hiši. ne ^igodilo se pa je, da se je dekle neke polet-po^lje spet zakasnilo na plesu, že se je sonce bila proti zahodu, ko je hitela domov. In je (]ar v hudih skrbeh, kaj bosta spet rekla gospo-r— koga? 3. Računska Mati pokliče šest svcjih otrok in jim reče: Na mizi je košek s šest jabolki, vsak o.d vas naj vzame eno. Ko so vsi otroci dobili po eno jabolko, je eno ie ostalo v košku. Kako je to mogoče? PTIČKI SE ŽENIJO To je kratko poglavje iz Meškove pove*" tiče SOSEDOV PETERČEK. Da »e “ptički ženijo” o »v. Valentinu (14. febr.), menda “vedo po vsej Sloveniji. Da bi pa od svojih sva