URN_NBN_SI_DOC-DBG3MQMF

OBLIKOVANJE KNJIŽNE ZALOGE V KRANJSKI OSREDNJI KNJIŽNICI: POGLAVITNI PROCESI V LETIH 1975— 1985 Franc Drolc, Osrednja knjižnica, Kranj Oblikovanje knjižne zaloge v kranjski Osrednji knjižnici je eno ti­ stih območij njenega dela, na katerem so v poldrugem desetletju po reformi zagotovo potekali najbolj zanimivi procesi. Spričo dejstva, da knjižnica še naprej deluje v ločenih oddelkih, se ti procesi še nadalje zapletajo. Nova stavba, ki bi radikalno zarezala v zatečena tkiva knjiž­ nične organizacije, se odmika v prihodnje tisočletje, knjižnična mreža pa v svojem razvoju ne dohiteva potreb in ne zmore bistveneje pose­ gati v politiko oblikovanja knjižne zaloge in njenega razporejanja v matičnih oddelkih. Tako se povezovalne težnje osredotočajo na matič­ ne oddelke, pri čemer sta ločena oddelka za odrasle bralce vseskozi iz­ postavljena prepihu, ki prinaša tudi boleče izkušnje. Knjižne zaloge in njenega oblikovanja v ločenih oddelkih sem se dotaknil že na velenjskem posvetovanju leta 1972, kjer sem v korefe- ratu izrazil naivno prepričanje, da je treba zamrzniti investicije za za­ silne rešitve, zbiranje knjižne zaloge pa v ločenih oddelkih usmerjati tako, da bo organsko vodila v novo stavbo. A zasilnim rešitvam se pač ni bilo mogoče izogniti, četudi za sinjimi obzorji kot smernica ostaja vendarle nova stavba. Ločenih oddelkov nekdanje ljudske knjižnice, ki smo jo po adap­ taciji prostorov in po mučnem iskanju ustreznejšega atributa, kot je bil oddelek za odrasle bralce, preimenovali v splošni oddelek, ter študij­ ske knjižnice, ki je bila po usodnem študijsko-čitalničnem oddelku preim enovana v študijski oddelek, se ponovno lotevam v prepričanju, da z uskladitvijo atributov pred oddelki nismo uravnavali le termino­ loške lestvice za telefonski imenik, pač pa da smo z dostikrat bolečimi izkušnjami v zadnjem desetletju vendarle tipali za ustreznejšimi načeli