•	•
Naročnina mesečno ____ __ _ J_ ^	II Cele. račnn i Ljub-
^^	M fe	^Bfc. ^	ljana »t. 10.650 in
stvo 40 Din - ne- ŠM • ^M	^	^ gjk ff^	jf ^ 10.349 za
ob za	Si ^m M	^^^^ r^kl	Mr ZaKreb
inozemstvo 120 Din	^^	M ^BM gj	M| Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^^^^^^
Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^ ^^^^^^	^^^^^ ^^^^	^ —'	..........jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-08 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Na cilju
K Gafencovemu obisku
Obisk romunskega zunanjega ministra Grego-rija Gafenca pri dr. Milanu Stojadinoviču je, kot dokazujeta precej jasno uradno poročilo in izčrpna pojasnila, ki jih je Gafencu — ki je bil pred nekaj tedni šo sam časnikar — dal zastopnikom domačega in tujega tiska v Belgradu, bliskovito razjasnil niednarodnopolitični položaj v tem delu Evrope. Glavne smernice diplomatičnega delovanja so ee postopno odkrivale že prej. Obisk grofa Ciana v Budimpešti je imel svojo nalogo. Obisk kneza-namestnika Pavla pri romunskem kralju Karolu v Temešvaru je imel svoj pomen. Obisk grofa Ciana pri dr. Stojadinoviču v Belju je razgrnil nadaljne vidike v bodočnost. Posvetovanja bolgarskega kralja Borisa v Rimu služijo čisto določenim ciljem. Prihod romunskega zunanjega ministra Gafenca v Belgrad je zaključno dejanje v tej vrsti diplomatičnih prizadevanj, ki mu mora sedaj v bližnji prihodnjosti slediti še žetev dozorelega sadu.
Na tem meslu smo že enkrat zapisali, da si je Italija v prividu velikih nalog, ki jo čakajo na Sredozemskem morju, stavila nalogo, da z mrzlično naglico, ki pa ni bila prav nič škodljiva stvarni vrednosti opravljenega dela, odstrani v vsem donavskem in južnovzhodnem prostoru Evrope vsa obstoječa nesoglasja med državami, kjerkoli bi še bila. Kajti pri zasledovanju svojih ciljev na Sredozemskem morju bi morala imeti Italija neprijeten občutek, če bi v srednjeevropskem prostoru še vedno tlele kakšne snovi, ki bi lahko povzročile eksplozije. Toda v sklopu tega svojega pomirjevalnega načrta, katerega glavni vidni namen je bil, ves prostor med osjo Rim—Berlin tja do sovjetske Rusije med seboj pomiriti ter ga spraviti v razmerje prijateljskega sodelovanja z osiščem samim, je italijanska diplomacija, ki je silno občutljiva za svoje lastne koristi, vedno imela pred očmi tudi nujnost, da si zavaruje svoje lastno interesno območje. Neki angleški časnikar, ki ima oči odprte za sodobna diplomatična trenja, je to zelo pestro in slikovito opisal, ko je dejal, da Italija želi, da bi srednjeevropski in južnovzhodno-evropski predel prišla v prijateljske stike z osiščem Rim—Berlin 6kozi — rimska vrata in skozi — rimsko srce. Kajti italijanska diplomacija, ki gleda nazaj na tisočletna izročila zgodovine, se ozira tudi naprej in pazljivo motri bodočnost, ki zna v marsikaterem pogledu biti drugačna od sedanjosti. Italijanska zunanja politika, ki se, kot je v poletju 1. 1938 na zunanjepolitičnem tečaju v Milanu izpovedal sam zunanji minister grof Ciano, ne more odpovedati gospodarskemu in kulturnemu vplivu v srednji in balkanski Evropi, pa naj bi to bilo na ljubo komurkoli, je ravnala samo dosledno svojemu načelu, ko je izkoristila trenutno negotovost, ki je nastopila po septemberski krizi lanskega leta, da tamkaj uveljavi svoje mirovne težnje, ki so obenem tudi izključno njeno varnostno jamstvo, če bi se razmerje med velesilami kdaj v bodočnosti temeljito spremenilo.
Pomirjevalno delo v podonavskih deželah je do nedavnega imelo pred seboj nalogo, da ustvari prijateljske odnošaje med Madžarsko in njenimi sosedami. Glavne rane so zijale na madžarskih mejah. Poglavitne nevarnosti so se kopičile okrog Madžarske. Največja ovira za lepo sosedno življenje so bile madžarske težnje, ki so na več prostorih prekoračile državne meje. Delo je bilo treba pričeti torej tukaj. Jugoslovanska priznana mirovna politika je bila velika pomoč pri teh prizadevanjih. Pripravljenost Jugoslavije, da sklene prijateljstvo z vsakomur, kdor spoštuje nedotakljivost njenih meja, je pot do cilja zelo olajševala. Med Madžarsko in Jugoslavijo so se takoj razvili odnošaji, ki so napovedovali najboljše, kajti pogled na srednjeevropski zemljevid in dobri nasveti Italije so madžarskim državnikom posvetili z bleščečo lučjo na pot v bodočnost. Toda Jugoslavija je takoj od prvih početkov jasno izpovedala, da svojega prijateljstva in zavezništva do Romunije nikomur ne žrtvuje in da se bo prijateljska pogodba z Madžarsko podpisala le skupno z Romunijo odnosno tisti dan, ko bodo Madžari in Romuni imeli med seboj čiste račune in bodo pripravljeni biti drug drugim prijatelji v okviru brezpogojnega medsebojnega spoštovanja obstoječih državnih meja. Pot v Belgrad vodi iz Budimpešte skozi Bukarešto, tako je zapisalo belgrajsko »Vreme« in je s tem povedalo vse, kar je treba vedeti.
Samo po sebi razumljivo je, da sta tako Italija kakor Jugoslavija, vsaka na svoiem polju, storili vse, da bi prišlo do sporazuma med Madžarsko in Romunijo. Potovanja grofa Ciana po srednji Evropi to izpričujejo. Romunija je v tesnem sodelovanju z Jugoslavijo pripravila načrt, ki naj v popolni in izčrpni meri da zadoščenje vsej madžarski narodni manjšini, ki živi v romunski državi, tako, da s tem pade vsak razlog, da ne bi Madžarska priznala obstoječe meje in z Romuni živela v prijateljskem sodelovanju. Prepričani smo. da budimpeŠtanska vlada, ko bo dobila načrt na vpogled, ne bo niti minute oklevala in bo omogočila, da v najkrajšem času Jugoslavija in Romunija z njo podpišeta pogodbe o večnem prijateljstvu, s čimer bi e tega evropskega prostora za vselej izginile vse vojne nevarnosti. Grof Ciano bi potem takoj obiskal romunsko prestolnico in s tem zapečatil svoje plodonosno delo z velikim uspehom.
Iz Gafencovih izvajanj pred belgrajski mi časnikarji pa beremo še več. Namreč, da se bo tn novo nastajajoča mirovna ploskev med seboj trdno povezala z gospodarskimi vezmi. Kai naj drugega pomeni sklep, da se bo gradila velika avtomobilska cesta, ki bo od Jadrana, od Trsta — odnosno iz Rima — šla skozi vso Jugoslavijo do Bukarešto
Francija prizna Franca
Prvi zastopnik Francije je že odpotoval v Burgos Drugi odposlanec Francije bo - kardinal Baudrillart
Pariz, 3. febr. TG. Bivši prosvetni minister senator Leon Berard je dobil od francoske vlade nalog, naj nemudoma odpotuje v Burgos, da stopi v stik z vlado generala Franca glede nujne rešitve nekaterih vprašanj, ki tičejo obe državi. Franci ja vlade generala Franca do sedaj : še ni priznala in je potovanje Leona Berarda-prvi; korak k temu priznanju. Leon Berard, ki je snoči odpotoval v Hendaye, je že danes stopil v stik s zastopniki Francovih oblasti. Pri odhodu ni hotel dati nobenih pojasnil glede svojega poslanstva. Verjetno bo predmet prvih razgovorov vprašanje Španskih beguncev, ki so vale v Francijo in ki bi jih Francija rada polagoma spravila nazaj na njihove domove. Toda Berard bo načel tudi vprašanja splošnih odnošajev med obema državama.
Na meji nacionalistične Španije ga je sprejel Texidor, bivši španski generalni konzul v Ženevi. Pozdravil ga je v imenu španskega nacionalističnega zunanjega ministra Jordana in ga spremil nato najprej v San Sebastian, nato pa v Bilbao, kjer bo Berard prenočil. Iz Bilbaa bo Berard odpotoval naravnost v Burgos, kjer ga bo jutri popoldne ob 17 sprejel zunanji minister Jordana.
Baudrillart
„... da popravi grehe dveh Blumovih let"
Največjo senzacijo pa je v Parizu vzbudila vest, da se je francoska vlada obrnila na rektorja katoliškega instituta nadškofa kardinala Baudrillarta, 80 let starega cerkvenega kneza in enega najbolj svetlih postav v francoskem kulturnem življenju, in ga prosila, te bi hotel odpotovati v Burgos ter v imenu francoske vlade stopiti v stik z vlado generala Franca. Kardinal Baudrillart naj bi po tej vesti bil neke vrste izredni veleposlanik Francije, ki prihaja z iztegnjeno roko, da sklene med nacionalno Španijo in Francijo mir, ki naj bo začetek in jamstvo trajnega prijateljstva. Ni še znano, če je kardinal Boudrillart to poslanstvo sprejel, toda verjetno je, da ga ne bo odklonil, ker je osebno vzdrževal stalno dobre stike s Francovo Španijo. Kardinal Baudrillart bo torej že v tretjič v povojni dobi v imenu Francije nastopil izredno važno diplomatično potovanje. Prvo je bilo v Prago, ko je Beneša odvrnil od kulturnega boja, drugo v južno Ameriko, ko je utrdil zveze med južnoameriškimi državami, tretje pa bo v Španijo, ko bo v zadnjem usodnem trenutku storil Franciji največjo uslugo, da popravi grehe zadnjih dveh let in se v svojo lastno korist postavi ob nacionalno Španijo, ki bi je nikdar ne smela zapustiti.
Pariško časopisje priobčuje dolge razlage teh dveh poslanstev. Listi naglašajo, da se dogodki v
Polom med
Madžarsko in Sovjetijo
zaradi pahia proti Kominterni
Budimpešta, 3. februarja. AA. Sovjetska vlada je včeraj popoldne obvestila madžarskega poslanika v Moskvi, da želi ukiniti svoje poslaništvo v Budimpešti ter prenesti posle tega poslaništva na sovjetsko poslaništvo v neki sosedni državi. Madžarska vlada je v zvezi s tem napravila vse korake za ukinitev svojega poslaništva v Moskvi.
Moskva, 3. febr. c. Litvinov je sporočil madžarskemu poslaniku v Moskvi, da bo sovjetska vlada zaprla urade svojega poslaništva v Budimpešti. Vendar to še naj ne pomeni prekinitve diplomatskih stikov. Sovjetska vlada želi, da naj bi obe vladi imeli svoje zastopnike v neki tretji državi. Sovjetska vlada je to storila zato, ker je Madžarska prišla preveč pod vpliv tujih držav.
»Tass« pa objavlja, da se je to zgodilo zaradi tega, ker je Madžarska pristopila k protikomuni-stični pogodbi. Sicer je grof Czaki izjavil, da ta korak ni bil naperjen proti ruski vladi in je to njegovo izjavo sovjetska vlada sedaj na ta način tudi vpoštevala.
in do Črnega morja, cesta, ki ho postala ena največjih gospodarskih žil Podonavja neke vrste nova os sodelovanja v miru za napredek skupnega blagostanja?
Zares Gafencov obisk je osvetlil položaj in dogodke, ki bodo še prišli, bomo z veseljem pričakovali
Španiji razvijajo s toliko brzino, daje postalo neobhodno potrebno, da se Francija začne razgovarjati z nacionalno Španijo. Listi vsi brez izjemo naglašajo, da je Berard odpotoval v Španijo za to, da pripravi redne diplomatično odnošaje, to so pravi službeno priznanje Francove vlade. Kardinal Baudrillart pa bi bil ali prvi kratkoročni veleposlanik ali pa bi od svoje strani pomagal, da se odnošaji med Francijo in Španijo čini preje spravijo na pravi prijateljski tir.
Razočarana levica:
„To niso miličniki, to so navadni tolovaji"
Ta sklep francoske vlade je popolnoma razumljiv. Stvarno gledanje na dogodke v Španiji kakor tudi na niednarodnopolitični položaj, ki se je razvil okrog Španije, nasvetujeta francoski vladi, da ona — in ne druge velesile — sklepajo z generalom Francom prijateljstvo. Vendar je tudi značilno, da je zadnje dni zaradi dogodkov med begunci na francoski meji v levičarskih k r o -g i h nastalo silno ogorčenje proti rdeči Španiji. To ogorčenje prihaja do izraza tudi v levičarskem tisku.
Notranji minister S a r r a u t je bil od francoske vlade poslan na špansko mejo, da tamkaj osebno prouči položaj, ki je nastal zaradi silnega navala španskih beguncev. Sarraut je vzel seboj tudi zastopnika svojega lista »D č p c c h c de T o u 1 o u s e« Jeana Vidala, ki sedaj v glasilu notranjega ministra — ki je zagrizen levičarski radikal! — opisuje mučne podrobnosti, ki jih je sam opazoval na meji. Vidal piše med drugim:
»Gnus me je prevzel, ko sem videl »republikanske voditeljegenerale in polkovnike in civiliste, kako so prihajali na mejo v luksuznih avtomobilih, natrpanih z zlatom in raznimi dragocenostmi. Ti ljudje so zbežali prvi v avtomobilih in s tovornimi vozovi nabasanimi s prtljago, med tem ko španski otroci od mraza umirajo na cestah in se njihove mamice jočejo v dežju, ko nimajo zavetišča. Kakšna sramota. Zadnjo noč sem videl te
»miličnikeki so pribežali prvi čez mejo in ki so s solzami v očeh prosili, naj jih pustimo čez mejo, videl sem jih, kako grdo so se obnašali. Med tem ko se francoska dekleta in žene noč in dan izčrpavajo v neutrudljivem delu, ko delijo materam in otrokom hrano, ti miličniki niso hoteli niti s prstom pomigniti, ampak so sedeli ob strani in se francoskim dekletom krohotali, sami pa kadili tobak, ki so jim ga Francozi darovali. To niso vojaki! To so tolovaji brez srca! Še hujše stvari sem videl. Naletel sem na matere, ki so jih miličniki med potjo enostavno oropali, jim odvzeli denar in dragocenosti in med Francozi smo morali napraviti zbirko, da smo plačali za avtobus, ki je te sirote prepeljal k sorodnikom. Med tem pa so miličniki.. .<
Krohot ytšpanskega Lic-nina" v luksuznem hotelu po obilnem kosilu
Vidal je bil tudi pri »španskem Ljeninu« Largu C a b a 11 e r u , ki živi v luksuznem hotelu na meji v 1'rats de Mollo. Ta »proletarski vodja« se je zakrohotal, ko ga je francoski časnikar vprašal, če so Španci Franciji kaj hvaležni za usmiljenje, ki jih izkazuje španskim beguncem. Largo Caballero, ki je prišel pravkar od mastnega obeda, med tem ko njihove žrtve umirajo po pirenejskih cestah, se je z obema rokama prijel za trebuh in dejal: »Kaj hvaležni? Čemu pa hvaležni. Namesto živeža nam bi rajši poslali topove In krogle za nje ... Francoski časnikar pravi, da je takoj odšel in pljunil na stran nad »vi-teštvom« ljudi, za katere se je del Francije nekaj časa navduševal.
Tem opazovanjem glasila notranjega ministra ni ničesar dodajati. Razlagajo pa, zakaj se je francoska vlada kar na enkrat lako hitro odločila, da naveže stike s generalom Francom.
Italijanski tish sprašaje:
čemu se angleška, francoska in ameriška brodovja zbirajo na Atlantskem morju
Rim, 3. februarja, b. Gibanje vojne mornarice in letalstva Francije, Velike Britanije in Zedinjenih držav označuje italijanski tisk za zelo značilno in opozarja, da se vse francosko brodovje zbira v področju Antilov in francoske zapadne Afrike, kjer bo imelo konec meseca februarja velike vaje. Pri teh vajah bodo sodelovale tri velike linijske ladje, dve diviziji križark, sedem divizij rušilcev, dve eskadri torpedovk, dve eskadri podmornic, ladja nosilka letal ter nekaj eskader letal. Skupno bo pri teh vajah sodelovalo 80 francoskih ladij s 25.000 mornarji.
Istočasno je britansko domovinsko brodovje zbrano pri Gibraltarju, kjer so bile pred kratkim taktične vaje. Del tega brodovja je odplul v Sredozemsko morje in se pridružil britanskemu sredozemskemu brodovju. Te britanske ladje bodo v teku pomladi obiskovale razne luke v južni Franciji ter luke v Maroku, polovica britanskega domovinskega brodovja pa bo imela vaje v področju Gibraltarja.
Zcdinjcne državo zbirajo svoje brodovje v Atlantskem oceanu. Ameriško brodovje je odplulo iz Tihega oceana v Panamski kanal 10. januarja in se bo pridružilo atlantskemu brodovju. V Atlantskem oceanu se nahaja sedaj skupno 100 ameriških vojnih ladij raznih velikosti, 600 letal, 3000 častnikov in 50.000 mornarjev. Vse to brodovje bo sodelovalo konec meseca februarja pri velikih vajah, ki bodo v srednjem delu Atlantskega oceana.
Zemunska vremenska napoved: Polagoma se bo zjasnilo. Mirno in suho vreme. Ponoči zmeren mraz, zjutraj megla v dolinah in kotlinah.
Zagrebška vremenska napoved: Jasneje in zmerno hladno.
Dunajska vremensko napoved: Oblačno, čez dan temperatura okoli ničle.
Italijanski tisk vprašu je, kateri razlogi so dali velesilam pobudo, da zberejo svoje brodovje v Atlantskem oceanu in tako dajejo vtis, da hočejo izvajati pritisk na ostale državo ter demonstrirati, da lahko vedno dominirajo na vseh glavnih morskih poteh sveta, kar jim zagotavlja zmago v eventuelni vojni, ki bi se pod njihovim pritiskom morala spremeniti v dolgotrajno vojno, ki bi jo lahko vzdržale le Francija, Anglija in Zedinjene države.
Spaak ohtofutan
Demonstracije bivših bojevnikov v Bruslju
Bruselj, 3. februarja. AA. Predsednika belgijske vlade Spaaka je napadla včeraj, ko se jo vračal domov, skupina manifestantov ter ga ranila. Skupina manifestantov je prišla v kraj Saint-Jules, kjer Spaak stanuje, ter zaprosila njegovo ženo, če smejo počakati, da se njen mož vrne. Ko se j'j Spaak v spremstvu svojega šefa kabineta pripeljal z avtomobilom pred svojo hišo, so ga manifestanti takoj napadli in ga oklofutali. Pr! tem je bil Spaak na čelu ranjen. Policija je takoj prihitela in aretirala več napadalcev. Policija straži hišo. v kateri stanuje Spaak.
Razen napada na Spaaka je prišlo včeraj v Bruslju tudi do velikih demonstracij bivših bojevnikov. Na več krajih so manifestanti napadli policijo in orožniške kordone. Demonstrantom se je nekajkrat posrečilo potisniti orožnike in policijo nazaj. Vzklikali so »demisija«. Pozno v noč se je demonstrantom posrečilo prodreti do palače ministrskega predsedništva, kjer so viharno demonstrirali in zahtevali, da vlada poda ostavko.
Donnet odklonil
rdečega poslanika Španije
Rim, 3. februarja, b. Italijanski tisk opozarja, da je francoska vlada pri nameravani ustvaritvi svojega sklopa naletela na luid odpor levičarjev, a ga ni upoštevala. Pretežni del radikalov bo vlado podpiral. V dokaz za to, da namerava Francija vzpostaviti tesne odnošaje z nacionalno Španijo, prinaša »Tribuna« vest, da je odpravnik poslov republikanske Španije v Parizu l'asqua zahteval te dni, da ga sprejme na Quai d'()rsayu zunanji minister Uonnet. Bonnet pa republikanskega diplomatskega zastopnika ni hotel nič več sprejeti,
»Praktičen predlog za rešitev hrvatskega vprašanja«
V zagrebških »Novostih« od 3. svečana v političnem delu beremo tudi tole: »V knjigi »Jugo-slovenska politika i hrvatsko pitanje«, ki je izšla pred kratkim, pisec te knjige g. Alfonz Hribar v šestem poglavju jiriobčuje tale svoj, kakor pravi, praktični predlog za rešitev hrvatskega vprašanja: »Mislim, da bi brez škode za moč države bilo mogoče državo razdeliti v tri velike banovine: Slovenska, Hrvatska in Srbska. Slovenska bi sestajala iz današnjega ozemlja dravske banovine ter se delila v dve županiji: Maribor in Ljubljana. Hrvatska bi bila sestavljena iz sedanje savske, vrbaske in primorske banovine ter bi se delila v tri županije: savsko, vrbasko in primorsko. Iz drugih banovin bi bila sestavljena nova Srbska banovina Vsaka banovina bi imela svoj zbor, ki bi sklepal posebne postave v okviru državnih postav, katere bi sklepala skupna jugoslovanska skupščina v Belgradu. Narodni jezik bi bil v Sloveniji slovenski, v Hrvatski in Srbiji jugoslovanski, to je srbsko-hrvatski, in 6icer ekavsko narečje. Prepričan sem, da bi temu pravi Ilrvali ne nasprotovali, ker je ekavščino govoril in pisal sam veliki Hrvat dr. Ante Starčevič... V dopisovanju s Hrvatsko in Srbijo ter z osrednjimi oblastmi bi tudi Slovenija morala pisati v jugoslovanskem jeziku. Tudi skupščina in senat v Belgradu bi morala dopisovati v jugoslovanskem jeziku. S tem bi prenehala današnja anomalija, da je človek v zadregi, kako naj imenuje svoj jezik ter smo zaradi tega iznašli izraz »naš«. Zastava je jugoslovanska, toda poleg nje more vihrali tudi hrvatska, srbska in slovenska zastava. Prispevki za skupne zadeve bi se odmerili po številu prebivalstva in površini ozemlja ozirajoč se na davčno moč. Bane imenuje Nj. V. kralj na predlog ban-skega zbora, ki predlaga kralju po tri kandidate. Hrvatske, srbske in slovenske ministre tudi imenuje kralj na predlog hrvatskega, srbskega in slovenskega bana. Vse drugo avtonomno uradništvo imenuje avtonomna vlada.« — Prinašamo ta predlog v informacijo po zagrebškem listu, no da bi B se spuščali v obravnavo o tem. Sicer moramo pa omeniti, da bi za tako izvedbo bila potrebna sprememba ustave, kar pa je za sedaj nemogoče, dokler ne bo mladi kralj polnoleten. Vsekakor pa je dobro, da se začenja javnost s temi vprašanji pečati, da bi bila pripravljena vsaj psihološka podlaga za končno rešitev.
čigav je Gundulič?
Pravda med Srbi in Hrvati, čigav je prav za prav bil veliki dubrovniški pesnik Gundulič, ki je živel in pel pred 300 leti, ta pravda še ni končana. Sedaj je belgrajska »Samoujjrava« našla to-le rešitev: »Obzor« naj ne pozabi, da je bil Gundulič slavljen kot Srbin še pred 50 leti. In ta kult je po književnosti še danes močno živ v srbskem delu našega naroda. Zato je treba Srbom pustiti, naj imajo Gunduliča za Srbina, Hrvatom, naj ga imajo za? Hrvata, pa tudi bratje Slovenci ga smejo imenovati Slovenca. Vse to je pravilno in na svojem mestu, eaj je Gundulič bil »Slovin, odnosno Jugo-slovin«. — Tako »Samouprava«. — Daši je res, da je Gundulič pisal v »slovinskem« jeziku, kakor sam pravi, vendar Slovencev najbrže ni poznal, kakor nam ni znano, ali je poznal Zagreb in Belgrad, ker 60 bite takrat pač drugačne razmere in je na slovanskem jugu edino le dubrovniška republika imela svoje samostojno politično življenje. Dasi je njegovo delo veliko, Gunduliča le ne bomo zahtevali zase. Bratje Hrvati in Srbi naj se zaradi njega med seboj pomenijo, čeprav te zadeve ne bi smeli presojati z vidikov današnje dnevne politike. Kako bi se bil veliki Gundulič opredelil danes, če bi še živel, tega pa noben Srb in noben Hrvat ne bi mogel danes povedati. Saj je še med sodobniki mnogo takih, ki pri najboljši volji ne vedo, kam bi pristopili. Vsekakor je Gundulič sila obogatil skupno srbsko-hrvatsko književnost, ne da bi bil slutil, da bo kdaj čez 300 let iz tega nastalo jabolko prepira.
Ob 20 letnici smrti dr. Ante Radiča
»Hrvatski Dnevnik« piše ob 20 letnici smrti dr. Ante Radiča, ki je bil pravi ideolog seljačkega hrvatskega gibanja, ki ga je politično vodil njegov brat Stjepan Radič, v uvodnem članku tudi to-le: »Dne 10. svečana bo minilo 20 let od sinrti dr. Ante Radiča. Predsednik Seljačke Sloge, ki se posebno peča z razširjenjem naukov Ante Radiča, je predlagal, naj bi se tri dni, na dan smrti, na dan, ko je dr. Ante Radič ležal na mrtvaškem odru, in na dan, ko je bil pokopan, v vsaki kmečki in hrvatski hiši za vse stanovalce na glas bere nekaj iz njegovih razprav in člankov. Predsednik Seljačke Sloge je priporočil, da naj se potem o tem, kar so brali, pogovarjajo ter naj o tem sprašujejo tudi otroke. Ta nasvet ima ta namen, da bi se tudi med otroki vzbudilo zanimanje za ideje Ante Radiča.«
Kaj pa sedaj?
Poročali smo že, da se med hrvatskimi kmeti in drugimi volivci razširja vprašanje, kaj bo pa sedaj po volitvah? Na to vprašanje odgovarja kmet Mirko Berteka v »Seljačkem Domu«, kjer je napisal članek z naslovom »Složen narod je nepremagljiv«. Tukaj pravi: »Ob dcccmbrskih volitvah sta spregovorila ne le srcc in duša, marveč tudi kri hrvatskega naroda . .. Samo ljubezen je privedla do take sloge...; Sliši pa se ljudi spraševati: Kaj pa sedaj? Ko bi ti ljudje zalo tako spraševali, da bi nekaj naredili, bi bilo lahko odgovoriti, Ti mislijo, da so na dan volitev vse storili. Tem je treha odgovoriti, da so smešni ... Nam vsem pa je treba zasukati rokave in se lotiti narodnega dela. Odvrzimo vse, kar ni kaj prida in kar nas deli. Združimo svoje sile, duhovne in telesne v složnem delu ...«
Izjavlja, da ni framazon
Zagrebški list »Večer« prinaša tole izjavo: »Belgrajski list »Balkan«, ki ga siccr nikdar ne berem, je prinesel popis članov masonskih lož v Zagrebu. V tem popisu jc tudi moje ime, kar je omenjeni list tendenciozno zapisal. Ob tem lažnji-vem poročilu izjavljam, da nisem nikdar bil član kake lože v Zagrebu, niti nisem sedaj član. Ne zdi se mi potrebno, da bi »Balkanu« sploh pošiljal kak popravek. Vjekoslav Turkalj, upravitelj »Ju-tarnjega lista«. — »Hrvatska Straža«, ki je ponatisnila to izjavo, dodaja: »Ni vzroka, zakaj ne bi verjeli izjavi g. Turkalja, upravitelja »Jutarnjega lista«. S tem pa seveda ni rečeno, da na primer v uredništvu »Jutarnjega lista« ni nobenega ma-6 on a.
Zadnji ostanek Katalonije bo kmalu zaseden
i
Pogreb dr. Soviča
Hondaje, 3. februarja, dl, Francove čete so vedno bolj bližajo francoski meji. Kakor je bilo javljeno, so včeraj popoldne aragonske čete zasedle mesto llerga, ki je pomembno cestno križišče z 5000 prebivalci. V meslii so razen tega tekstilne tovarne. l'o zavzetju Vicha so narodne čete hitro prodirale nn vzhod in se bodo pri St. Colomi verjetno združile z Marokanci, ki prodirajo ob morski obali. S tem bi bil popolnoma obkoljen gorski masiv Monsen.v, kamor so rdeče čete osredotočile velike množine topništva. Vojni plen jo vedno večji, ker so neverjetno velike množine vojnega materiala tujega izvora zapustile rdeče čete za seboj.
Barcelona, 3. februarja. A A. DNB. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva se glasi:
Poleg žo objavljenih uspehov so nacionalistične čete zavzelo včeraj San Lorenzo de Moru-nys, ki se naha ja 20 km zapadno od Berge ter Ollmn jugovzhodno od Berge. Čete urgelske armade so zasedle vzhodno od Berge še sledeče kraje: Buga la Guardia, San Pablo de Pinos, San Martin in Tore Orista. Na južnem bojišču se nacionalistične čete približujejo Santo Kolomi de Farnes. Ob obali se nahajajo 10 km oddaljene od S. Felico do Guixols, ki je zvezan z lokalno železnico z Gerono. Nacionalistične čete so ujele včeraj 3279 republikancev. Vojni plen je bil izredno obilen. V Vichu so nacionalistične čete v tamošnji tovarni za letala našle več skoraj dogotovljenih letal. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo včeraj luki v Valenciji in Sante de Guisols.
Figucras, 3. februarja. AA. Nacionalistične
čete nadaljujejo s prodiranjem na vseh odsekih katalonskega bojišča. Na primorskem odseku,' kjer je odpor republikancev najmočnejši, prodirajo nacionalisti v smeri proti Geroni s tremi vojaškimi oddelki. Na severu pri Vichu, kjer čete generala Franca hudo pritiskajo na republikance, skušnjo republikanci postaviti močno fronto za odpor. Ta bojna črta bi se raztezala od Saltera v smeri proti severozahodu preko San Gregoria, Amera in leve obale reke Tera. Republikanske čete bodo neprestano streljale ter poskušale onemogočiti vsak naskok nacionalističnih oddelkov.
Zadnji obupni poizkus
Barcolona, 3. febr. Tronotno poteka fronta v Kataloniji od mosta Tosa ob morju čoz Santa Goloma, daljo severno od Vicha in severno od Bcrga na Seio do IJrgel ob andorski republiki. Na tej fronti se jo danes razvila huda bitka, ker hočejo rdeči za Vsako ceno držati desno breg reke Tera in ubraniti Gerono in Figueras pred Francovo okupacijo. Bitka jo v polnem razmahu.
10 km pred Gerono
Barcolona, 3. febr. Motorizirani oddelki sO predrli rdečo obrambno črto pred Gerono. Zasedli so mesta: Santa Colona do Farnes, Caldas de Ma-lavella in Llagosfera. Zdaj stoje 10 km pred Gerono. Padca Gerone je pričakovati že v teku sobote. Rdeča armada je demoralizirana.
Belgrad, 3. febr. m. Danes je bil v Belgradu pogreb pokojnega dr. Saviča. bivšega upravnika državnega zdravilišča v TopolšČici in njegove asistentke dr. Kučere, ki sta včeraj izvršila sanio-umor. Pri pogrebnih svečanostih so biti navzoči bivši minister Voja Cvrkič, zastopnik centralnega higienskega zavoda, zastopnik šole za narodno zdrayje ter številni osebni in stanovski prijatelji pokojnega dr. Saviča in Kučereve. Po izvršenih jiogrebnih molitvah so se od pokojnega Saviča poslovili v imenu osebnih prijateljev in sodelavcev dr. Slevo Zagorc. v imenu društva specialistov za tuberkulozo ur. Miloš Sekolič, v imenu bel-grajske univerze dr. Niko Miljanič. Za njim je govoril šef oddelka splošne državne bolnišnice v Belgradu Mirko Petrovič, v imenu jugoslovanske zdravniške zbornice, Jugoslovanske protituberku-lozne lige in ciziološkega društva. Ganljive so bile poslovilne besede številnih pacientov pokojnega dr. Saviča ter staršev otrok, ki jih je dr. Savič zdravil v državnem zdravilišču v TopolšČici. Žalni sprevod se je nato razvil iz kapelico državne bolnišnice, od kjer je bilo truplo prepeljano v Petrov-grad in položeno k večnemu počitku. V Belgradu pa je bila pokopana asistentka dr. Kučera.
Drobne novice
Curih, 3. febr. c. Na današnji tekmi, v hokeju je Češkoslovaška premagala Jugoslavijo z naravnost ogromno razliko 24:0.
Rasel, 3. febr. c. V okviru mednarodnega hokejskega turnirja v Švici je danes Nemčija premagala Finsko z 12:1.
Haag, 3. februarja, c. Princesa prestolonaslednika Julijana in princ Bernhard odpotujeta konec meseca v Švico. Obenem so objavili, da pričakuje princesa Juliiana veselega dogodka v mesecu avgustu.
Belgrad, 3. februarja, m. V skupščini se je pričela danes verifikacijska debata. Za to sejo je vladalo veliko zanimanje. Začetek je bil napovedan za 10. uro. Slovenski poslanci so imeli pred sejo kratek posvet. Navzoč je bil tudi minister Snoj.
Ko so po 10 zadoneli po skupščinskih hodnikih zvonci ter naznanili skorajšnji pričetek seje, se je pričela polniti sejna dvorana. Občinstvo pa je zavzemalo določena mesta na galerijah. V ložah in klopeh so zavzeli mesta številni domači in tuji časnikarji. Ob 10.45 so vstopili v sejno dvorano člani kr. vlade s predsednikom dr. Stojadinovičem na čelu. Prihod predsednika vlado so pozdravili vladni poslanci s ploskanjem.
Brž ko so člani vlade zavzeli prostore v klopeh, je predsednik verifikacijskega odbora začel skupščinsko sejo Zapisnik je bil sprejet brez pripomb. Prečitano je bilo poročilo o konstituiranju verifikacijskega odbora, nakar je skupščinski predsednik čirič dal na dnevni red razpravo o poročalu verifikacijskega odlx>ra.
Poročilo verifikacijskega odbora
Poročilo večine tega odbora je prečital dr. Vekoslav Miletič. 19 tiskanih strani vsebujoče poročilo večine podaja pregledno delo tega odbora. Vse pritožile glede 54 poslancev je verifikacijski odbor kot neutemeljene zavrnil, med njimi tudi pritožbo Franca llumarja, Marjana Marvina in Antona Kokalja iz Ljubljane.
Poročilo manjšine je prečital poslanec Tripko Zugič. Med čitanjem njegovega poročila je prišlo v dvorani do prccej živahnih nastopov in besednih prepirov med vladnimi in opozicijskimi poslanci. Zaradi tega je moral predsednik ČiriČ opozicijske jioslance večkrat pozvati k redu z besedami: »Vsaj svoje poročilo poslušajte v miru!« Nekateri so se umirili, drugi pa so se še vedno prerekali med seboj.
Ko je poročevalec manjšine Žugič zapustil govorniški oder, je predsednik čirič objavil pričetek razprave o beh poročilih verifikacijskega odbora.
Seja narodne skupščine:
Obravnava o verifikaciji mandatov
Debata
Podal je besedo prvemu govorniku in izjavil, da ima po § 9 skupščinskega poslovnika pravico govoriti vsak govornik samo pol ure.
Kot prvi govornik se je pojavil bivši zemljo-radnik dr. Miloš Tupanjanin. Med njegovim govorom je prišlo do prerekanja, v katerega so se vmešali Vladni in opozicionalni poslancič Predsednik čirič je imel polno roke dela za umiritev skupščine.
Minister Kujundžič
Zaradi osebnega pojasnila je za Tupanjahi-nom dobil besedo prosvetni minister Kujundžič. Odgovarjal je na napade predgovornika ter govoril o volitvah v vrhaski banovini. Dejal je, da hoče samo ugotoviti, da je lista dr. Stojadinoviča kljub silnemu terorju dobila v vrhaski banovini absolutno večino. Med njegovim govorom so bili opozicionalni jx>slanci zelo nemirni. Ko se je nemir nekoliko polegel, je prosvetni minister Kujundžič nadaljeval svoj govor in dejal, da je pri zadnjih volitvah v vrhaski banovini za šest raznih opozicionalnih strank glasovalo 48.000 Srbov in 31.000 Hrvatov, za listo dr. Stojadinoviča pa nad 70.000 Srl>ov in samo 2050 Hrvatov. Svoj govor je minister Kujundžič zaključil z besedami, da v Bosni ne bo nikdar zmagala ideja Kupinca, temveč ideja Kajmakčalana in Soluna.
Naslednji opozicijski govornik je bil Ilija Mi-hajlovič, član JNS in znani srbski bogataš. Ilija Mibajlovič je že star mož ter je že 33 let poslanec. I)o sedaj je navadno govoril vedno samo v kakem odboru, danes pa se je povzpel tudi na govorniški oder ter je poslancem svoj govor prečital. Pritoževal se je, da je opozicija pri zadnjih volitvah užival premalo svobode. Tudi za časa
govora Ilije Mihajloviča so se vladni in opozicijski poslanci večkrat spoprijeli.
Besedo je dobil Dužan Stevčič, bivši demokrat, ki se je pretežno bavil z nekaterimi pritožbami, ki jih je dobil verifikacijski odbor o vo-listvah po posameznih srbskih krajih.
Dr. Lazica Markovič — edini zastopnik Ace
Kot zadnji govornik na dopoldanski seji je bil bivši minister dr. Lazica Markovič, edini poslanec skupine Ace Stanojeviča v skupščini. Dr. Markovič je znan parlamentarec ter se je ob njegovem pojavu na govorniškem odru skupščina takoj pomirila in čakala na njegov govor. Ker je Markovič po rasti zelo majhen ter se je izza govorniškega odra videla samo njegova glava, so se začuli s poslanskih klopi glasovi: »Stopite malo više, da vas bomo videli,« nakar so opozicio-nalci odgovori: »Nataknite si očala!« Dr. Lazar Markovič je v svojem ■ dat j še m, mirnem1'govoru' govoril o politični strani volitev.
V svojem govoru se je zavzemal za sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov. V svojem govoru je omenjal ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter poudaril, da ni proti tej ustanovitvi, čeprav ima za nalogo negovati posebno slovensko kulturo.
Ob pol 2 je bila seja prekinjena ter se je nadaljevala ob četrt na 5. Prvi je govoril bivši zemljoradnik Dušan Brankovič. Poudarjal je potrebo sporazuma s Hrvati, potem pa je polemiziral s Kujundžičem. Za njim je govoril član JRZ dr. Ljuba Popovič.
Nikogar ni, ki bi ne bil za sporazum
Nato je dobil besedo dr. Ljuba Popovič, član poslanskega kluba JRZ. V svojem daljšem govoru najprej načelno odgovarja na vse kritike, ki so jih izrekli v dopoldanski debati opozicijski poslanci. Poudarjal je predvsem, da dr. Stojadinovič in njegova vlada nista odgovorna za ta volivni zakon, po katerem so bile izvedene decembrske volitve. To jc davščina, to jo delo diktature. Poslanci, politiki dobro vedo, da se diktatura lahko napravi v eni noči, ni jo pa m o -močo likvidirati celo desetletje. Nato je govoril o hrvaškem vprašanju. Izjavil je, da v naši državi ni nikogar, ki bi ne bil za sporazum s Hrvati. V nadaljnjih izvajanjih se je posebno dolgo zadržal pri govoru dr. Laze Markoviča.
Za dr. Popovičem je govoril bivši zemljorad-njk Pavle Jovovič ter kritiziral izvedbo zadnjih volitev."
Naslednji govornik je bil tudi opozicionalec, bivši zemljoraanlVrdRx člibrilovlč. Za dr. Čubrilo-vičem je spet govoril poslanec manjšine verifikacijskega odbora Tripko Žukid.
Opozicija je zapustila sejo
Na koncu svojega govora je Tripko Žugi8 prebral v imenu poslancev Mačkove liste, ki so prišli v skupščino, izjavo, po kateri so ti poslanci zapustili sejo skupščino.
Nato je začel govoriti notranji minister gosp. Acimovič.
wm
Peklenski stroji
spet pokajo po Londonu
London, 3. febr. b. Davi sta dve težki eksploziji pretresli središče londonskega zapada in sta povzročili med prebivalstvom velikansko vznemirjenje. Na blagovni postaji podzemne železnice v Leicestersquare in Tottenhamcourt Roadu sta v razdobju nekaj minut eksplodirala dva peklenska stroja, k sreči malo poprej, preden so je pričel promet z delavskimi vlaki in vlaki, v katerih se vozijo nameščenci. Tako je bilo vsega ranjenih lo kakih osem oseb, med njimi tri težko. Na kraj eksplozijo je takoj pridrvela policijska komisija, ki jo ugotovila, da so bili podtaknjeni peklenski stroji v nekom kovčeku. Eksplozija jo popolnoma porušila prostor za prtljago, razbila mnogo zidu in stopnic, ki vodijo i i blagajne na ulico. Veliko število trgovin, ki so v bližini podzemno palače, jc bilo uničenih. Razbito so mnoge izložbe ter je materialna škoda ogromna. Nekega zdravnika jo zračni pritisk vrgel na ulico. Enega izmed železniških uradnikov so napol mrtvega potegnili izpod razvalin.
Druga eksplozija je bila v Tottenhamcourt Roadu, prav tako v prostoru za oddajo prtljage. Tudi
Baltske države ostanejo nevtralne
Kovno, 3. februarja. AA. Havas: Konferenca zunanjih ministrov baltskih držav se je danes končala. Na koncu konference je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so trije ministri zunanjih zadev prepričani, da bodo njihove države ostale nevtralne in da bodo tako najbolje služile ne samo interesom teh držav, pač pa tudi narodnemu miru.
Naša največja trgovska ladja »Avala« se je potopila
Zagreb, 3. febr. b. Danes je zadela eno naših največjih trgovskih ladij »Avnla«, ki jo last družbe Jugoslovanski Llojd, huda nesreča. Ladja jo bila na poti iz Anglije v Rangoon ter je bila na-
Invnrionn « koksom. I t ('» netou-nn io prispeta vpst,
da jo ladja nasedla in da je prednji del ladjo žo pod vodo. Kako je prišlo do nesreče, šo ni znano. Vse moštvo je moralo lapustiti ladjo In človeških
žrtov po dosedanjih vesteh ni bilo. Ladja jc stara 10 let in je imela 10.750 ton. Po dosedanjih vesteh je treba računati, da je ladja s celotnim tovorom izgubljena. Vest o nesreči »Avalo« je v naših pomorskih krogih napravi!« globok »tis, saj je bila »Avala« ena izmed naših najlepših in največjih tovornih ladij.
ta jo napravila ogromno škodo. Kolodvor je zaprti za vsak promet. V Leicestru prometa še niso ustavili, ker so tu važni prehodi za mnoge zveze londonskega središča. Na vseh londonskih kolodvorih pa eo zaprti prostori za prtljago ter preiskujejo zaboje jiosebni policijski uradniki. Bojijo se novih eksplozij. Policija vodi mrzlično preiskavo, da ugotovi, od kje so prišli peklenski stroji v oddelek za prtljago.
Tudi v parlamentu je zavladalo veliko razburjenje in je na današnji seji britanske poslanske zbornice voditelj opozicije major Atlee postavil več vprašanj v zvezi z zadnjimi eksplozijami ter zahteval pojasnilo vlade. V imenu vlade je odgovoril notranji minister, ki je izjavil, da je vlada storila vse ukrepe, da prepreči nadaljnje zločine.
London, S febr. b. Poročajo, da so po eksploziji na podzemskih postajah »Leicestru« in Totten-hamu» železniški uslužbenci takoj odstranili vse ruševine s proge in omogočili nadaljnji redni promet. Ves londonski tisk objavlja obširna poročila, policija pa je poostrila nadzorstvo nad člani IRA.
Poročilo dalje poudarja, da je ta konferenca dala novega poleta skupnemu sodelovanju in da je bilo sklenjeno, da bo prihodnja konferenca baltiških ministrov o priliki 20 letnice Zveze narodov, in 6icer v Revalu.
Ameriški protest v Rimu
Rim, 3. febr. c. Ameriški veleposlanik v Rimu
Will
i a in Philipps je bil danes v zunanjem ministrstvu, kjer je vložil protestno noto zaradi pisanja italijanskega tiska o osebi predsednika USA Roosevelta.
Tokio, 3. februarja, b. Japonsko vojno ministrstvo poroča, da sta v ožini Bungo včeraj trčili podmornici »63« in »04«. Podmornica »64« je bila hudo poškodovana, podmornica »63« pa se je potopila s 50 možmi posadke. Podmornico bodo skušali rešiti s posebnimi pripravami. Ministrstvo za vojno mornarico je že poslalo potrebne priprave, dn se podmornica dvigne, še preden bo mogla posadka umreti v morski globini.
Potopljena japonska podmornica »63« je imela 2000 ton in 50 mož posadke. Na kraj nesreče so že priplule ladje s potrebnimi pripravami za dviganje podmornic. Posadka iz potopljene podmornice se še javlja.
+ Dr. Janei Gnidovec, škof skopljanski
Apostolski lik
V 14 lotih škofovanja je velikopotezno in neumorno deloval za laramane, ki so kriptokatoli-fani, a v javnosti muslimani. V škofiji jih je 10.000. Zanje je sezidal dve cerkvi in vedno upal, da se bodo vrnili. Nekaj uspehov je mogoče zabeležiti.
Duhovni človek
Žarišče njegovih misli in dela je bilo osredotočeno v presv. Evharistiji. Začetek in konec njegovega razgovora in pridige je bil Jezus. Zaradi Njega je bil prevzel odgovorno službo skopljan-skega škofa in se je posvetil samo nadnaravnim stvarem. Asketsko strog je bil do sebe in je tako vzgajal svojo okolico. Imel je velik vpliv. Materialnih zahtev za sebo ni poznal. Ni imel niti zimske suknje. Perilo je delil ubožcem. Svoj denar je razdajal drugim.
Ko je preselil sedež škofije v Skoplje, je nekdo rekel: »Sedaj je avanziral od kaplana do župnika.«. To je najznačilnejše zanj kot škofa. Kjer je bil, je opravljal najnižje službe in najbolj naporne. Ko je bil v Prizrenu, je vsak dan spovedoval in hodil bolnike previdevat. Ko je v bližnjem Velesu umrl župnik, je dve leti sam hodil vsako nedeljo maševat dve uri daleč. V Skopiju je prevzel sam tudi župnijo in je vsako nedeljo dvakrat pridigal do bolezni.
Škofovske funkcije je mnogokrat izvrševal čisto sam. Tako jo sam posvetil cerkev v Duša-novcu ob Dojranskem jezeru Kot škof je mnogokrat nastopal zeio skromno in so ga drugoverci zaradi tega zelo spoštovali. Veliko senzacijo je vzbudil, ko je prvikrat umival noge dvanajsterim starčkom v Skopiju.
Delo mu je bila molitev in molitev delo. Vsak hip je bil pred Najsvetejšim in dolgo molil. Duhovniki so ob njem živeli samostansko. Vstajal je ob štirih in bil vedno prvi v cerkvi. Glavno duhovno branje mu je bilo 6veto pismo, ki ga je navadno bral kleče.
Mnogo je spoštoval svoj rodovniški poklic. Ko je bil na dnevnem redu progon redovnikov, je rekel: »Lazarist želim ostati do smrti.«
Msgr. Anton Kordin, provikar skopljanske škofije.
lazarist
Ljubljana, 3. februarja. Davi nekoliko pred 5. uro je v zdravilišču »Leonišče« po daljši hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal dr. Janez Frančišek Gnidovec, škof skopljanski. — Pogreb pokojnega vladike bo v ponedeljek, dne 6. februarja, dopoldne. Pogrebne sveča* nosti se začnejo ob 10. uri v cerkvi srca Jezusovega. Danes in jutri leži truplo na mrtvaškem odru v ljubljanskem škofijskem dvorcu.
Zadnji dnevi - zadnje ure
Ljubljana, 3. fehruarja.
Pokojni škof Gnidovec je dopotoval v Ljubljano dne 10. januarja z brzovlakom ob pol 9. zvečer. Prišel je naravnost iz Skoplja brez spremstva, dasi je bil že zelo bolan. Iz Zagreba jc brzojavil misijonski hiši lazaristov na Taboru, da pride.
Zdravstveno stanje pokojnega škofa se je poslabšalo po sv. Treh kraljih. Vzrok bolezni je bila popolna izčrpanost v prenapornem delu. Nastopilo je oslabljeuje srca in nazadnje je šc pljučnica v petih dneh strla šibko telo.
Dne 11. jan. jo pokojni škof zaprosil že dopoldne prevzvišenega knezoškofa ljubljanskega dr. Gregorja Rožmana, naj ga obišče v misijonski hiši lazaristov na Taboru. Oba škofa sta se pogovarjala tri četrt uro in je pokojni dr. Gnidovec v tem razgovoru uredil vse svoje zadeve z nunciaturo in sveto stolico. Izrazil se je: »Čutim, da slabim.« Medtem so v zdravilišču Leonišču pripravili zanj bolniško sobo, kamor se je pokojni škof v spremstvu superiora lazaristov g. p. Gregorja Fli,sa kmalu nato odpeljal. Za zdravljenje v Leonišču se je pokojni škof odločil predvsem na prigovarjanje gg. msgr. Kordina in kateheta Plantariča v Skopiju, ki sta mu nasvetovala, naj odide v Ljubljano, kjer si naj poskuša utrditi zdravje. Ko pa je prišel v Ljubljano, so se vsi čudili, kako je mogel sani prenesti tako dolgo pot. Tako je prišel -v sanatorij živčno čisto ubit, telesno pa popolnoma izčrpan.
V	nedeljo zvečer, to je 39. januarja, pa je nastopila pljučnica. Od tedaj- je imel bolnik stalno visoko temperaturo, ki ni popustila. Ves čas, kar je bil bolan, so se zdravniki trudili, da bi mu ohranili življenje in olajšali bolečine. Po trikrat na dan, ali pa še večkrat so prihajali k njemu primariji dr. M e r č u n , dr. M a r i n č i č , hišni zdravnik dr. Kraje pa je prišel večkrat tudi še ponoči, če je bilo treba. Skrbno so bile tudi vse sestre, posebno pa prednica č. sestra L e -o p o 1 d i n a. Njegov bivši gojenec iz Št. Vida dr. M e r š o 1 ga je tudi večkrat obiskoval in pomagal svojim tovarišem zdravnikom.
V	ponedeljek je bil bolnik še pri zavesti, prav tako od časa do časa tudi še v torek. V ponedeljek zvečer je Prevzvišeni še prejel brzojavko iz Prištine. Tamkajšnji katoličani, zbrani na občnem zboru, so mu sporočili svoje najlepše pozdrave, obenem pa mu naznanili, da stalno prosijo Boga, da bi se zopet vrnil med njo. Misijonski brat Dolar Ivan, ki je Prevzvišenemu ves čas bolezni najvdaneje stregel, ga je šc vprašal če je slišal in razumel vsebino brzojavke. Prevzvi-
Škol dr. Gnidovec na začasnem mrtvaškem odru v Leonišču
šeni je potrdil. Zadnje dni svoje bolezni jo konec prejšnjega tedna prejel iz Skoplja še tri pisma, ki so mu jih prebrali in ki jih je tudi razumel.
V torek popoldne jo Prevzvišenega obiskal njegov brat, žuženiberski dekan. Zelo se jc razveselil njegovega obiska in še lahko izrekel bratu naslednje besede: »Molite za me!« Brat pa mu je odgovoril: »Soj molim.« Takoj nato je zopet padel v nezavest. To je bilo v torek zvečer ob 18. uri in se poslej ni več zavedel.
Kriza je nastopila včeraj dopoldne, ko je zdravnik izjavil, da gre z bolnikom proti koncu. Včeraj že ves dan ni bil več pri zavesti. Poslednje svete zakramente s papeževim blagoslovom mu je že v nedeljo zvečer podelil g. superior Gre-gorij FI i s. Umrl je mirno danes zjutraj malo pred 5. uro in so bili ob njem ob njegovi smrtni uri gg. superior Gregorij Flis, prof.dr. Kotnik, svetnik Janez Kalan in katehet Premru. Profesor dr. Kotnik, ki stanuje v Leonišču, je takoj nato opravil prvo mašo zadušnico za pokojnega škofa.
Truplo pokojnega škofa bo ležalo na mrtvaškem odru v škofijskem dvorcu do ponedeljka zjutraj ob 6, ko ga bodo prepeljali v cerkev Srca Jezusovega. Ob odru v škofijskem dvorcu je postavljen oltar, kjer se bodo opravljale službe božje. Takoj ko bodo truplo položili na oder v cerkvi Srca Jezusovega, se bodo začele molitve za pokojnika, ob 10. pa bo slovesno cerkveno opravilo s pridigo in pontifikalno sv. mašo. Po cerkvenem opravilu se bo razvil sprevod k Sv. Križu, kjer bodo truplo pokojnega škofa pokopali na grobišču slovenskih misijonarjev-lazaristov v Ljubljani.
Brzojavno so obvestili o smrti prevzvišenega škofa nunciaturo v Belgradu in vse jugoslovanske škofe.
škofa Gnidovca pozna vsak Južnosrbijanec. Intelektualcem je imponirala njegova načelnost in jasnost besede. Vsem pa njegova preprostost in vedna pripravljenost storiti dobro. V verskih stvareh je bil strog in neumoren čuvar Resnice božje. V privatnem življenju je bil asket.
Verska vzgoja in življenje naroda mu je bila vsakdanja skrb. Zato je skoraj vsako leto na veliki četrtek imel škofijsko sinodo, t. j. sklical je vse župnike in jim dal podrobnih navodil po pa-peških okrožnicah. Redno je na teh sestankih kontroliral delo svoje duhovščine. Na srcu mu je bila zlasti Bratovščina krščanskega nauka in bratovščina presv. Rešnjega Telesa. Pospeševal je delo Marijinih družb, tako da ima skoraj vsaka župnija to versko vzgojevalnico mladine. V pridigah je očetovsko prijioročal pogosto in vsakdanje sveto obhajilo. Priznati se mora, da so naši katoličani na jugu zelo lepo versko vzgojeni. N. pr. župnija s 1800 dušami ima 25.000 sv. obhajil na leto. Na lanskem Evharističnem kongresu je dal skopljanski nadpastir nove smernice za delo v Katoliški akciji. Da bi mogel vse katoličane v prostrani škofiji povezati med seboj, je pred 12 leti začel izdajati »Blagovest«, mesečnik za katoličane v Južni Srbiji.
Za vodstvo mladine in verskega življenja v škofiji je pozval na pomoč redovnike in redovnice. Že pred njim so delovali tu oo. frančiškani in jezuitje; obenem z njim so prišli gg. lazaristi, lani pa je pozval gg. salezijance. Od redovnic so bile že pred njegovim jirihodom francoske sestro v Bitolju in zagrebške milosrdnice v drž. bolnišnici v Skopiju. Pozival pa je ss. usmiljenke v Skoplje, v Letnico, Marijine sestre v Prizren in sestre s Korčule v Veles.
Kot večletni profesor in šolnik se je zanimal tudi za izobrazbo katoličanov na jugu. Z oblastmi je bil v vedni zvezi in je uspel, da so zanemarjena katoliška naselja dobila šole. V Letnici pa je sam zgradil šolo »Slomškov dom« in ga prepustil med šolskim leiom za osnovno šolo, v počitnicah pa služi semeniščnikom, ki pridejo tja na oddih. Za vso diasporo je oskrbel katehete. Seveda je pouk pomankljiv, ker ni duhovnikov. Vsi konzultorji (kanoniki) so župniki, eden je veroučilelj na gimnaziji v Skopiju.
Skof dr. Gnidovec
se }e popolnoma posvetil njihovi vzgoji. Poučeval jih je ter hodil z njimi na sprehod. Celo na sprehodih je skrbno pazil, da se novinci niso pogovarjali o ničemer drugemu kot o duhovnih stvareh. Ravnatelj sam je bil novincem živo pravilo in visoka šola zatajevanja. V grobeljski cerkvi je skoraj vsako nedeljo pri-digoval. Naslovi vseh govorov, ki jih je jemal iz nedeljskih listov, so še skrbno zapisani v grobeljski knjigi za nedeljske pridige.
Že čez dobro poldrugo leto pa je bil poklican iz te službe in imenovan za skopljan-skega škofa. Dne 30. nov. 1924 je bil po prevzvišenemu nunciju Pelegrinettiju ob asistenci ljubljanskega škofa dr. Jegliča in lavantinske-ga škofa dr. Karlina v cerkvi presv. Srca Jez. v Ljubljani posvečen za škofa.
Že takoj drugi dan 1. dec. 1924. je odšel v svoj novi delokrog. Dr. Gnidovec sam zase nikoli ni poznal nobenega počitka ali odmora. Bil je vse skozi mož dolžnosti.
8. dec. 1924 je bil ustoličen za skopljan-skega škofa v Prizrenu. Tja doli sta mu šla pomagat lazarista dr. Knavs in Plantarič. Tudi kot škof je ostal dr. Gnidovec zvest učenec sv. Vincencija. Prav posebej je posnemal njegovo ponižnost in ljubezen do presv. Rešnjega Telesa. Pred nekaj meseci je ob neki-priliki sam izjavil: »Še vsak dan berem po nekaj odstavkov iz pravil sv. Vincencija«.
Znana je bila njegova ljubezen do presv. Evharistije. Nikamor ni šel, ne da bi prej ne pokleknil pred tabernakelj. Prav tako je storil tudi pri povratku domov. Kadar je molil pred Najsvetejšim, je zanj izginilo vse izpred oči. Molil je celo uro, ne da bi se premaknil. Bil je svetniški sin sv. Vincencija.	2.
Nadškof Jeglič in škof Gnidovec na Slomškovi proslavi v Mariboru
Na praznik Brezmadežne 1924 je prvi skopljanski škof (do tedaj so bili skopljanski nad-škofje) prevzv. gospod Ivan Gnidovec prišel v svojo novo rezidenco v Prizren. Spremljala sta ga tedanji apostolski nuncij, sedaj kardinal Pelle-grinetti in tedanji ljubljanski škof Anton B. Jeglič. Novi škof, Slovenec, je bil sprejet z veliko ljubeznijo od katoliških vernikov. Škofija je imela že tri leta administratorja in si je želela svojega nadpastirja.
škof
»Dober pastir pozna svoje ovce.< To svetopisemsko devizo je novi škof najprej uresničil. Ozemlje skopljanske škofije je najobsežnejše: Od Priboja v Bosni preko Sandžaka do stare srbske meje Raške-Ristovac in cela Južna Srbija do Ohridskega jezera. Tu živijo starorodci katoličani albanske in slovanske narodnosti: mnogo naseljencev in doseljencev Hrvatov, Slovencev, Madžarov i. dr., mnogo delavcev v rudnikih in mnogo drž. uslužbencev. Vseh katoličanov v škofiji je 40.000. Naj-
Dijaško semenišče v Prizrenu, ki ga je ustanovil škof Gnidovec
več jih je v Skopiju: 5400. škof Gnidovec se je najprej naučil raznih jezikov in se napotil med narod. Njegova potovanja niso bila potovanja zunanjega sijaja kakor pristoji knezo-škofu. Zato nikdar ni zahteval svečanih sprejemov v svojih župnijah, samo v prvih letih so ga nekatere župnije svečaneje sprejemale, kar pa pozneje ni želel več. Navadno je prišel ob drugi uri kot je bil napovedan. Ob III. Evharističnem kongresu v Letnici 1938 se je vozil z avtomobilom iz Uroševca 30 km do Letnice, pa je 5 km prej izstopil in šel peš, ker je ljubil bolj siromašni prihod. Ob slavoloku so ga sprejeli božjepotniki, on je pa usmeril svoj korak najprej v cerkev. Tudi ob drugih prilikah, ko so ga čakali zastopniki oblasti, da ga pozdravijo, je on zavil najprej v cerkev in šele nato je sprejel ljudi. Ni imel ne kočije, ne avtomobila. Navadno je hodil peš, mnogokrat preko 30 km.	f	b t
Spoznal je potrebe škofije in je začel pri dveh glavnih stvareh: semenišču za duhovnike in cerkvi za vernike. Že 1. 1925 je otvoril malo semenišče v Bitolju. Poleg bitoljske župnijske cerkve so v poslopju francoskih lazaristov bili prvi dijaki, dokler ni 1. 1929 sezidal krasno stavbo v Prizrenu. Povsod je prosil in trkal in zaupajoč v božjo previdnost je vedno uspel. Nekoč mi je dejal: »Da nisem toliko zaupal v Boga, nikdar ne bi izvršil včasih skoraj nemogočih del.« Danes je v semenišču 40 semeniščnikov. Vendar je pomanjkanje duhovnikov ostalo, ker je malo duhovniških poklicev v škofiji.
Veliko je Gnidovčevo delo za organizacijo župnij in cerkva. Držal se je načela, da kjer je cerkev, tam bo narod ostal veren Cerkvi. V diaspori in med drugoverci je potrebno zaradi ugleda katoliške cerkve, da se zgradi Bogu najlepši hram. V času njegovega škofovanja so bile zgrajene cerkve v sledečih župnijah: Peč, Zloktičani, Gusinje, Smač, Uroševac in Letnica; filialne cerkve pa: Pešter, Krvosarija, Priština, Dunav, Bistrenica, Dušanovac in kapele: Veles in Ohrid. Največ truda je imel za veliko božjepotno cerkev Matere božje v Letnici in za cerkev v Bistrenici med Slovenci.
Verski in kulturni delavec na jugu
Leta 1934 je preselil škofijsko rezidenco iz Prizrena v Skoplje, ker je Dušanovo mesto postalo tudi naravno središče katoliške škofije. Seveda je bila njegova zadnja največja skrb, da si postavi škofijsko stolnico in primeren dvorec.
Cerkev v Gusinju ob Plevskem jezeru, ki jo jo dal zgraditi škof Gnidovcc
Dr. Janez Frančišek Gnidovec je vstopil v Misijonsko družbo sv. Vincencija. Pav. 6. dec. 1919. Prevzvišeni, ki je bil ravnatelj škofijskih zavodov v Št. Vidu, je že preje želel vstopiti k misijonarjem sv. Vincencija, a škof dr. Jeglič ga ni mogel pogrešati, zato ga ni pustil. Ko pa je dobil za zavode novega ravnatelja v osebi izgnanega tržaškega škofa dr. Andreja Karlina, je rad dovolil dr. Gnidovcu, da gre k lazaristom. Dr. Jeglič sam ga je pripeljal na Tabor, k Srcu Jezusovem in šaljivo pripomnil takratnemu vizitatorju: »Pripeljal sem vam ga; sedaj ga pa vi imejte.« Dr. Gnidovec je vstopil v noviciat — ali kakor je rekel sv. Vincencij — v semenišče in je bil kot prvi semeniščnik v novi jugoslovanski provinci lazaristov. V semenišču se je odlikoval po svoji znani gorečnosti in zatajevanju samega sebe. Po zimi se ni hotel topleje oblačiti. Rokavic ni maral, četudi so mu roke zaradi mraza močno otekle in razpokale.
Po dveletnem noviciatu je 8. dec. 1921 napravil večne zaobljube v oratoriju ljubljanske lazaristovske hiše. Bil je zopet prvi redovnik, ki je napravil zaobljube v novi provinci.
9. nov. 1920, torej še pred izpolnjenim no-viciatom, je bil imenovan za subdirektorja klerikov. Pri vsem delu so ga vodile samo nadnaravne smernice, za razloge, ki bi jih mogla navdihovati človeška udobnost, je bil popolnoma nedostopen.
Nekako čez dve leti, 5. marca 1923. so ga predstojniki imenovali za ravnatelja novincev v novem misijonišču v Grobljah. Dr. Gnidovec
Lepši od vseh doslej predvajanih čeških filmov je naš današnji falm, ki je prejel državno nagrado za umetnost. Jugoslovanska krstna predstava se vrši danes v kino Unionu pod častnim pokroviteljstvom češkega konzula g. inž. Stanislava Minjovskega I
Po istoimenem rom«nu Karoline ■ M • w	■	* ■	V glavnih vlogah prelepa
ovetlo ve, napravljen pod režijo B B	V	■	■ H
Miroslava Jareia ^ QD DOIOKU STeJKoV«
Viteslav Vejraika ln Mirko EliaS
Kino Union
telefon 22-21	---------,	ti-,.	...
_ ,	jjjm ]e p0n0s ln biser slovan-
rredstave danes ob 16., 19.in 21.uri	Kfiž u potoka. Vsak zaveden Slovenec si ga bo jutri prav gotovo ogledal	ske filmske umetnostil
Nov sklad
se nam obeta
Ljubljana, 3. februarja.
Skladi ali fondi so prišli pri nas v veliko modo: kmalu ne bomo imeli vei pregleda o njih. Na eni strani se res doseže, da gredo dohodki skladov v določene namene, kajti doslej sc je velikokrat dogajalo, da so bili v določene svrhe nahrani zneski porabljeni za druge državne in javne potrebe. Na drugi strani pa postajajo skladi nevarni, ker njih izdatkov ni mogofe prav kontrolirati odnosno vsaj tako ne kot proračunske izdatke. Poleg tega se s skladi ustvarja samostojno gospodarstvo, ki ponavadi prinaša samo nove obremenitve. V tem pogledu imamo žo dovolj izkušenj ...
Sedaj pa beremo, da se bo ustanovil v kratkem nov sklad: splavarski. Dohodki tega sklada bodo služili za čiščenje vodnih korit, po katerih plovejo splavi. Gredo pa naj tudi za stroške komisij, ki pregledujejo stanje teh vod. To delo jo doslej opravljala splavarska zadruga v gnrnje-grajskem okraju za svoje območje in je šlo dobro. Sedaj bo pa prišla birokracija in pobirala prispevke, ki ne bodo najbrž dosegli onega namena, za katerega so bili pobrani, saj v polni meri ne, ker država večinoma ne more gospodariti tako poceni kot zasebniki, odnosno njih organizacije. Lesni trgovci in splavarji gornjcgrajskega okraja opozarjajo tudi še na to. da splavarjenje ni tako poceni kot bi si kdo mislil. Poleg drugih izdatkov jih hremene tudi pristojbine v pristaniških krajih, ki so znatne. Mislimo, da bo novi sklad samo povečal izdatke splavarjcv, ne bo jim pa koristil v toliki meri, kot bi iiilo pričakovati.
Stanje Narodne banke
Zadnji izkaz Narodne banke za 31. januar 1039 naže naslednjo sliko (vse v milijonih din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. januar) :
Aktiva: Zlato v blagajnah 1.900.34 (+0.4), zlato v inozemstvu 10.8, skupna podlaga 1.911.1 (+0.4), devize izven podlage 526.64 (—64.3), kovanj denar 338.7 (—15.56), posojila: menična 1.646.93 (—20.0), lombardna 38.5 (—0.25, skupno (»oso.jila 1.685.44 (20.2), prejšnji predujmi državi 1.629.05 ( + 0.24), efekti rezervnega sklada 235.57 ( + 14.0), efekti ostalih skladov 36.5 ( + 2.86), razna aktiva 2.032.7 (—20.2).
Pasiva: Rezervni sklad 238.0 (+0.95), bankovci v obtoku 6.607.76 ( + 166.9), državne terjatve 26.7 (—12.4), žirovni računi 1.108.1 (—256.8), razni računi 991.56 (+4.75), skupno obveznosti po vidu 2126.3 (—264.5), obveznosti z rokom 30.0, razna pasiva 226.44 (—5.67).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.734.1 (—97.6), skupna podlaga s premijo 2.455.8 (+0.5), zlato v blagajnah s premijo 2.441.94 (+0.5) milij. din, skupno kritje 28.11% (27.80 v prejšnjem izkazu), od tega samo z zlatom v blagajnah s premijo 27.95 (27.64%).
Zaradi ultima januarja se je stanje žirovnih računov zmanjšalo za 256.8 milij. din (od 31. decembra do 22. januarja 1938 je naraslo za 284.9 milij. din) in je v zvezi s tem tudi narastel obtok bankovcev za 166.9 milij. (od 31. decembra 1038 do 22. januarja 1939 se je zmanjšal za 479.85 milij. din). Tudi se je zmanjšal med aktivi ponovno devizni zaklad obpnem s postavko razna aktiva, *v kateri so knjižene razne tečajne razlike. Nadalje so se zmanjšala tudi posojila banke. V naslednjem podajamo glavne postavke izkazov naše Narodne banke za 31. december 1938, 22. januar 1939 in 31. januar 1939 v milij. din:
31. jan. 22. jan. 31. tan.
1938 2.453.85 643.5 1.771.3 2.147.45 6.920.7 1.080.0
zlato
devize izven podlage posojila razna aktiva obtok bankovcev
ziroviu računi
1939 2.455.3 590.97 1.705.6 2.052.9 6.440.85 1.304.9
1939 2.455.8 526.64 1.685.44 2.032.7 6.607.76 1.108.1
Pavšalirana pridobnina t.a male obrtnike. —
Oddelek za davke finančnega ministrstva je izdal pojasnilo o odmeri pavšalnega davka, ki ga plačujejo majhni obrtniki. Po tem pojasnilu ministrstva se za prihodnje leto ne bo vršila ponovna odmera davka za majhne obrtnike, temveč bo veljal prejšnji pavšelni davek, četudi bi se bile pri teh obrtnikih izvršile kakšne spremembe glede zaposlitve pomočnikov, ker se take spremembe ne morejo smatrati kot bistvene spremembe njihovih dohodkov. Ostalim majhnim obrtnikom pa, ki ne izpolnjujejo več pogojev za pavšalno obdavčenje, se bo za 1939 izvršila nova odmera dohodnine. Ti davčni obvezanci so dolžni v splošnem roku prijaviti dohodnino v smislu razpisa oddelka za davke finančnega ministrstva z dne 26. januarja t. 1. Za njih bo davčna uprava sestavila predlog ter ga dala v oceno davčnemu odboru.
Preračunavanje dolarja. Finančni minister je izdal odlok, da se v bodoče pri plačevanju davka na poslovni promet in luksuznega davka, kakor tudi pri plačevanju carine >ad valoreiu za^ blago, ki se uvaža iz Amerike ali iz drugih držav, a je fakturirano v ameriških dolarjih, ameriški do-iar preračunava v dinarje po uradnem tečaju, ki ga finančno ministrstvo predpisuje vsak mesec.
Ga4p<>dGXStvo
Novi deviznopolitični ukrepi
Specialni tečaj za izvoz nekaterih predmetov.
Poročali smo že v nedeljo, da je finančno ministrstvo odobrilo Narodni banki, da more od izvoznikov nekaterih naštetih predmetov odkupiti iz-vozniške devize po posebnem tečaju. Sedaj je znan tudi ta posebni tečaj in bodo dobivali izvozniki za devize 258 din za angleški funt. Na podlagi tega tečaja daje tečaj funta za tri četrtine 275 din. Za purane je začela plačevati Narodna banka funt po 258 že od sobote.
Diplomatski uradniki in ponudba tretjine »šal-terskih devize po posebnem tečaju. Narodna banka je izdala novo devizno okrožnico, v kateri sporoča v zvezi s svojo okrožnico št. 105 z dne 31. decembra 1938 vsem pooblaščenim zavodom, da od šalterskih deviz diplomatskih uradnikov tujih predstavništev v naši državi ne morajo tudi ponuditi Narodni banki ene tretjine na odkup po posebnem tečaju, toda samo v toliko, v kolikor bi jim bile te devize ponudene na prodajo po onem poslaništvu ali konzulatu v naši državi, pri katerem je nameščen uradnik, katerega devize se kupujejo. Zaradi tega bodo diplomatski predstavniki tujih predstavništev v naši državi prenašali z žirom čeke na svoja poslaništva oziroma konzulate, ki bodo ponudili te čeke pooblaščenim zavodom s svojimi pismi v tem smislu.
Dovoljenja za poslovanje z devizami in valutami
Dne 14. januarja 1939 je obvestila Narodna banka vse denarne zavode, da veljajo vsa dovoljenja za opravljanje deviznovaliitnih poslov samo do 15. februarja 1939. Vsi denarni zavodi so morali po tej odredbi Narodne banke pravočasno vložiti prošnje za dovoljenje deviznovalutnega poslovanja ter v teh prošnjah tudi prevzeti vso odgovornost za prekrške kateregakoli svojega nameščenca.
Ta ukrep je bil velika novost v deviznovalut-nem poslovanju in organizacije denarnih zavodov so opozorile Narodno banko, da denarnim zavodom ni mogoče prevzeti vse odgovornosti za svoje nameščence. Če bi ostalo pri tej zahtevi, bi se kmalu
pojavili v denarnih zavodih slamnati možje v upravi, ki bi bili pripravljeni prevzeti odgovornost za vse nameščence, koliko pa bi ta odgovornost bila vredna, si lahko vsak sam misli...
Sedaj je Narodna banka izdala nov odlok, v katerem pravi, da je rok veljavnosti starih pooblastil dovoljenj podaljšan do zaključno 31. marca 1939. Poleg tega je Narodna banka tudi izpre-menila svojo naredbo z dne 14. januarja v tem smislu, da morajo vsi denarni zavodi, ki prosijo eventuelno novih pooblastil za opravljanje deviznovaliitnih poslov, v prošnji navesti tudi izrečno iz-javo, da bo uprava vsakega zavoda vodila najstrožji račun o moralnih kvalifikacijah osebja, kateremu bi zaupala opravljanje deviznovaliitnih poslov. Nadalje pravi Narodna banka, bodo centrale denarnih zavodov predlagale prošnje tudi za eventualno dodelitev pooblastila za delo posameznih podružnic.
Omiljenje deviznih predpisov za inozemce
Pred nedavnim so bili poostreni devizni predpisi za inozemce v tem smislu, da si niso mogli v naši državi kupovati na svoje potne liste deviz in valut kakor tudi glede plačila uvoza blaga. Sedaj pa poročajo iz Belgrada, da se bo režim za tujce izpremenil v toliko, da bodo oni inozem-ci, ki bivajo stalno v naši državi, lahko dobili na vizum tudi potrebne zneske deviz in valut in sicer prav toliko kot naši državljani (3000 din za klirinške države in 2000 din za neklirinške države). Nadalje poroča isti vir iz Belgrada, da bo prišlo tudi do izenačenja pravic pri nabavi deviz za uvoženo blago med domačimi in tujimi tvrd-kami. Inozemske tvrdke ali tvrdke inozemskega značaja bodo lahko plačale v devizah že uvoženo blago, prav tako pa bodo lahko tudi kot v bodoče nabavljale si devize za bodoči uvoz blaga s predhodnim dovoljenjem Narodne banke. Pričakovati je. da bodo navedeni ukrepi objavljeni že te dni. Pričakujejo, da bo ta ukrep pripomogel k oživljenju trgov.
Danes premiera! KINO SLOGA. - tel. 27-30
ob 16, 19. in 21. uri
Žitje in bitje pariških nočnih lokalov v mestu ijubezn moškim in dvema ženskama: maierio in hčerko
JENIVV
Francoise Rosav Albert Prejean Charles Vanel Lisette Lauvin
erot'ke m hrasti' Ljubavni trikot med
Danes ob 14.30, jutri ob 10.30 Shirley Temple: "HHHBBBBMBHBBn
Otrok iz predmestja!
Znižane cene!
Trgovina s klirinškimi in deviznimi državami
Razvoj naše trgovine z deviznimi, neklirinški-mi državami je povzročil, da se je lani dotok deviz zelo zmanjšal, kar je imelo neugodne posledico za naš valutni položaj, na kar smo že o|K>-zorili pri nas. Sedaj so nam na razpolago podatki o naši zunanji trgovini s klirinškimi in neklirin-škimi državami za leto 1938 v primeri z letom 1937.
Naša zunanja trgovina s klirinškimi državami se je razvijala takole (v milij. din): uvoz	izvoz
1937	3.728.6	3.907.2
1938	3.445.0	3.416.3 Iz teh podatkov je razvidno, da
klirinških držav znatno padel in da se je zaradi tega tudi delež pri vsem našem uvozu zmanjšal od 71.25 na 69.24%. V še znatnejši meri pa je nazadoval naš izvoz v klirinške države, vendar še
razlika 187.6 28.7 je uvoz iz
Naši kliringi
Po sporočilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 31. januarja naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. jan.): Aktivni kliringi: Nemčija 26.114.000 (- 235 tisoč) mark, Italija 2.369.000 (—9.757.000) din, Turčija 18,284.000 (— 156.000) dinarjev, Poljska 5,794.000 (+ 15.000) din, Bolgarija 1,773.000 (— 6.000) din in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Češkoslovaška 114,483.000 (— 21,644.000) kron, Švica 2,800.000 (— 299.000), šv. frankov, Belgija 2,361.000 (+ 31.000) belg, Madžarska 15,759.000 (— 1,057.000) din in Romunija 12,087.000 (— 1,792.000) din.
Naši aktivni kliringi so se znatno zmanjšali v saldu, skoro popolnoma je izginil naš aktivni saldo z Italijo in pričakovati nam je kmalu pasivnega salda, kar bo mogoče koristno za naš izvoz v Italijo. Mod pasivnimi kliringi se jo zaradi izvoza v Češkoslovaško naš saldo rekordno zmanjšal.
Še vedno veliko zanimanje za film
ROBIN HOOD
Posrečilo se nam je podaljšati film za Ljubljano in je isti na sporedu še danes in jutri. Film. ki ie tudi v Ljubljani dosedaj dosegel naivečji uspeh
Danes ob 16., 19. in 21. uri
KINO MATICA tel. 21-24
jo odstotni delež našega povečal od 62.30 na 67.68%, kar je izvoz v neklirinške države še bolj padel. Zaradi tega se je tudi aktivni saldo v prometu s klirinškimi državami izpremenil v pasivni saldo.
Trgovina z neklirinškimi državami, ki je izvor za devize, kaže naslednjo sliko (v milj. din): uvoz	izvoz	razlika
1937	1.505.3	2.365.2	860.1
1938	1.530.3	1.631.1	100.8 Naša trgovinska bilanca z deviznimi državami
se je lani poslabšala Uvoz iz teli držav se je celo nekoliko dvignil (od 28.75 na 30.77%), na drugi strani pa je izredno padel naš izvoz v te države, kar se je poznalo zlasti pri zmanjšanju deleža teh držav od 37.7 na 32.32% vsega našega izvoza. Namesto aktivnosti za 860 milij, imamo le še aktivnost za okoli 100 milij. din.
Jugoslovanske železnice
v sliki, številki in besedi.
Združenje jug. nar. železničarjev in brodar-jev, oblastni odbor v Ljubljani, je izdal in založil brošuro pod naslovom »Jugoslovanske železnice v sliki, številki in besedi«. Brošura, ki obsega 30 strani, obsega najvažnejše podatke o dolu naših železnic, mnogo tudi takih, ki zanimajo v prvi vrsti gospodarske ljudi. Podatki so nanašajo na leto 1937 ter navajajo storilnost naših železnic, obremenitev posameznih prog (zlasti je tu razvidna velika obremenitev proge Zidani most— Zagreb, ki jo še vedno enotirna, pa bi se z ne-velikimi stroški dala preurediti v dvotirno progo). Nadalje so našteti podatki o številu uslužbencev, potniškem in blagovnem prometu, o dohodkih in povečavanju železniške mrože od 1. 1918 dalje. Knjigi je priložen tudi kartogram obremenitev
žel. prog v naši državi. Brošura stane 10 din. *
Proračun donavske banovine za 1939-1940 znaša 202.184.123 din, kar pomeni v primeri s sedaj veljavnim proračunom povečanje za 12.909.037 dinarjev. Skoraj vsi izdatki so povišani, le proračun tehničnega oddelka je zmanjšan, ker je izpadla vsota 15 milij. din za gradbo nove banske palače. Če vzamemo Se to vsoto, je proračun dejansko povečan za okoli 18 milii. din. Stopnja do-klade ostane neizpromenjonn 20%, neizpremenjena ostane tudi šnkkn rloklndn v znesku 15%, zviša se le zdravstvena doklada od 4 na 5% za-1 radi večjih potreb zdravstvenih občin.
Borze
Dne 3. februarja 1939.
Svetovne efektne borze
Pariš: V začetku omahujoče, nato izboljšanje, posebno pri francoskih državnih papirjih.
London: V začetku slašba, nato dovolj vzdržana tendenca.
Amsterdam
New-York: tečaju.
nato
: Trg odporen. Glavni papirji so izgubili na
Denar
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki i 3.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjen! na 13.70—13.90. Za termine so beležili v Zagrebu: za sredo februarja 13.70—13.90, za sredo marca 13.575-13.775, za konec marca 13.505-13.705.
Grški boni so beležili v Zagrebu 36.90—37.60, v Belgradu 36.65—37.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,809.960 dinarjev, v Belgradu 10.931.000 din. V efektih jo bilo prometa v Belgradu 1,771.000 dinarjev. Ljubljana — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gold. Berlin 100 mark . , Bruselj 100 belg . . Curih 100 frankov . . London 1 funt . . . Newyork 100 dolarjev Pariz 100 frankov . . Praga 100 kron . « . Trst 100 lir . . . .
Ziirich, 3. don 20.72152, Milan 23.30,
2366.00—2404.00 1767.32-1785.08 742.25— 754.25 995.00—1005.00 205.60- 208.80 4377.37—4437.37 115.95— 118.25 150.75— 152.25 231.45— 234.55 febr. Belgrad 10, Pariz 11.71, Lon-New York 44.2875, Bruselj 74.825, Amsterdam 238.50, Berlin 177.80, Stockholm 106.80, Oslo 104.10, Kopenhagen 92.50, Praga 15.15, Varšava 83.65, Budimpešta 87.—< Atene 3.80, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40, Helsing« i0X6 9,135, ^uenos-Airee 101.875.
Vrednostni papirji
Vojna škoda
v Ljubljani 472—474 v Zagrebu 472 denar v Belgradu 473—473.25
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. pos. 99.50 do 100, agr. 60.50—62.50. vojna škoda promptna 472—474, bogi. obvez. 90—91, dalm. agr. 90—90.50, 8% Bler. pos. 98.50—99.50, 7% Bler. pos. 92—93, 7% pos. DIIB 99 den., 7% stab. pos. 97 den. — Delnice: Nar. banka 7650—7900, Trboveljska 185 do 190.
Zagreb; Državni papirji: 7% inv. posojilo 99.50 denar, agrarji 60.75 denar, vojna škoda promptna 472 denar, begluške obveznice 89.50 do 90.25, dalm. agrarji 89.25—90, 4% sev. agrarji 60—61, 8% Blerovo posojilo 98—99 (99), 7% Blerovo posojilo 92.50—93, 7% posojila Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 97.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.700 denar, Priv. agrarna banka 224 denar, Trboveljska 187—190 (187, 190), Gutmann 35—43, Isis 25 blago, Osj. sladk. tov. 75—77.50 (75), Jadranska plovba 320 denar
Belgrad. Državni papirji: 7% inv. posojilo 100—100 50 (100 50), agrarji 60 75—61.50, vojna škoda promptna 473—473.25 (473.50, 473), za konec marca in aprila (472), begluške obveznice 90—90.25, dalm. agrarji 89.75—90 (89.75), 4% sev. agrarji 60—60.50. 8% Blerovo posojilo 99 do 99.50, 7% Blerovo posojilo 91.75—92.25, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.25 ednar. — Delni-c e : Narodna banka 7.750—7.800, Priv, agrarna banka 231 denar.
Kino Kode!jevo tel. 4i-64um
Nocoj ob 8 uri
VIVERE
Jezdec brez strahu
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica. — Bač. srem, slav ban.
154—156.	— Tend neizprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica bač., bač. okolica Novi
Sad 153—155, bač. okolica Sombor 153—155, gornja bač. kasa duplikat 154—155, južna ban., gornja ban., bač. ladja Kanal 153—155, bač. Tisa šlep
155—157,	bač ladja Begej 155—157, srem. ladja Dunav 153—155, srem ladja Sava 152—154. Donava 153—155, srem. ladja Sava 152—154.
Oves — bač. srem., slav. 163—167. Rž — bač 142.50—145. Ječmen — bač., srem 63—64 kg, 152.50 do 155.
Moka — bač. 245—255, 225—235, 205—215, 185—195, 155—165, 110—115.
Fižol — bač. beli 2% 285—290. Tendenca stalna. Promet 37 vagonov.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem dno 3. februarja 1939. Na današnji svinjski sejem je bilo prignanih 168 svinj. Cene niladi živini so sledeče: 5—6 tednov 75—95, 7—9 tednov 100—125. 3—4 mesece 270- 400. 5—7 mesecev 330—425, 8—10 mpspcev 450—530, 1 lelo 710 980 din. Kilogram žive teže 6.50—9, mrtve teže 9—11.50 din. Prodanih je bilo 97 komadov.
Sodlia proti ubijalcem Antona Hribarja
Glavni obtoženec Banič obsojen na 5 let robije, Jarkovič na 3 leta in 6 mesecev zapora, trije obtoženci so dobili po 2 leti in 4 mesece
Novo mesto, 3. februarja.
Dav! ob 8 se je pričela pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti ubijalcem pokojnega Antona Hribarja. Razprava je trajala z dveurnim opoldanskim odmorom do 5 popoldne. Senatu je predsedoval s. o. s. Božidar Romih, votanta sta bila s. o. s. Viktor Durini in Anton Logar. Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Aleksander Trampuš, zasebno udeleženko Frančiško Hribar pa odvetnik Demeter Veble. Obtožence je zagovarjal odvetnik dr. Drnovšek iz Brežic.
Iz obtožnice
namestnik državnega tožilca dr. Trampuš je prebral obtožnico, iz katere posnemamo:
Zločina so obtoženi:
32 letni Jarkovič Janez iz vasi Šutna pri Sv. Križu pri Kostanjevici, samski, že prej kaznovan;
38 letni Banič Franc, iz iste vasi, poročen, prej že večkrat kaznovan, enkrat zaradi ropa;
18 letni Jalovec Karel, iz iste vasi, samski;
31 letni Bučič Alojzij, samski, iz iste vasi;
28 letni Novakovič Jože, iz iste vasi, samski, že prej kaznovan;
in njegov brat 26 letni Novakovič Andrej, samski, že prej kaznovan.
Obtoženi pa so vsi skupaj, da so dne 9. decembra 1938 med 8 in 9 uro zvečer kot sostorilci iz zasede Hribarju Antonu prizadejali težko telesno poškodbo, za katero je napadeni naslednji dan ob 3 zjutraj v bolnišnici tudi umrl. Strokovnjaki pa so se izrekli, da bi mu tudi takojšnja zdravniška pomoč ne mogla rešiti življenja.
Vsi zgoraj omenjeni so tudi obtoženi, da so ob isti priliki prizadejali lahke telesne poškodbe naslednjim soobčanom, ki so se z rajnkim Hribarjem mirno vračali s shoda JRZ pri Sv. Križu: tlnetiču Martinu, Butari Francu, Hribarju Francu in Zevniku Mihaelu.
Poleg tega je prvoobtoženi Jarkovič Janez še obtožen, da je ob isti priliki z ostrimi streli iz samokresa skušal ustreliti kogarkoli iz družbe okrog 50 ljudi, s katero se je rajnki Hribar vračal s shoda. Drugi obtoženec Banič Franc pa je poleg zgoraj navedenega skupnega zločina in prestopkov še obtožen, da je naslednji dan v zvezi z dogodkom prejšnjega večera z udarci z roko prizadejal lahke telesne poškodbe Zorku Alojziju in Kuharju.
Obtožnica predlaga, da so vsi obtoženci kaznujejo zaradi- glavnega zločina, ki je imel za posledico smrt družinskega očeta Hribarja Antona, po § 178/2 kazenskega zakonika (»Kdor drugega telesno poškoduje ali mu pokvari zdravje in poškodovanec za poškodbo umre, se kaznuje z ječo do 12 let«), zaradi prestopkov lahkih telesnih poškodb pa po § 181/2 kaz. zak. (»Za poškodbo lahkega značaja, če je povzročena z nttžem, smrtonosnim orodjem ali sploh zelo nevarnim sredstvom, se kaznuje storilec s strogim zaporom do enega leta«).
Za Jarkoviča Janeza pa obtožnica poleg tega še predlaga, naj bo zaradi streljanja v gručo ljudi kaznovan kot za poskus usmrtitve več ljudi (»— storilec se kaznuje najmanj z ječo treh let« — § 167, odst. 3.); za Baniča Franca pa za lahke telesne poškodbe, ki jih je sam prizadejal naslednji dan, naj bo kaznovan še po § 181/1 kaz. zak. (»za poškodbo lahkega značaja se kaznuje storilec z zaporom do šestih mesecev ali v denarju do 5000 din«).
Kakor je iz prednjega razvidno, so vsi obtoženci zakrivili več kaznivih dejanj, zato obtožnica ob koncu svojega prvega dela predlaga, naj se pri odmeri končne kazni:
pri vseh obtožencih upošteva § 62. kaz. zak. (»Kdor zaradi več kaznivih dejanj zasluži več časnih kazni na prostosti, se obsodi na eno kazen, ki je v tem, da se zaslužena najtežja kazen zviša«);
pri obtožencu Jalovcu Karlu, ki je star že 17 let, pa ne še 21 let, naj se upošteva § 30. kaz. zak. (sodišče ni vezano ne na vrsto ne na mero kazni in ne sme izreči hujše kazni kot deset let ječe, tudi ne sme takega obtoženca obsoditi na izgubo častnih pravic);
pri obtožencu B a n i č u Francu pa naj se pri odmeri končne kazni upošteva § 76/1 kaz. zak. (»Kdor v petih letih od dne, odkar je kazen na prostosti iz kakega prejšnjega kaznivega dejanja popolnoma ali deloma prestal, po premišljenem preudarku stori novo kaznivo dejanje, se kaznuje strožje«).
Kako se je zgodil uboj
V svojem drugem delu podaja obtožnica podrobno razlago, kako so se omenjena kazniva
C I S T E K
Franjo Žebot;
Izza narodnostnih bojev na severni meji
Ustanovitev nove narodne države je pozdravil g. Evald s posebno radostjo. General Maister je kot poveljnik obmejne Rlovenske in pozneje jugoslovanske armade klical g. Evalda kot svojega glavnega svetovalca in sobojevnika Skoraj vsak dan je prihitel Maistrov avto v Št. Ilj pred gostoljubno župnišče. Tam so ee zbrali pri g. Eval-du in posveti za bodoče borbe in delo eo trajali večkrat pozno v noč, dostikrat'pa celo v rano jutro. Veega tega ostali slovenski svet ni vedel. — Vprav v hiši g. župnika Vračka je bil mnogokrat zbran generalni štab Maistrove narodne vojske in tukaj se je potem izvajal program našega osvobodilnega gibanja.
Ko je g. dr Korošec ustanovil Narodni svet v Mariboru, je bil določen v to važno korporac.ijo tudi g. Evald Vračko. Vračko je bil eden najbolj odločnih članov Narodnega sveta Ko smo se zbrali na vabilo dr. Korošca koncem leta 1917 v restavraciji mariborskega Narodnega doma, da ustanovimo Narodni svet, nas je zalotila ob koncu posvetovanja policija. Ko 6ita stopila v dvorano policijski
Pokojni Anton Hribar in njegova žena na dan poroko
dejanja dogodila. Bilo je dne 9. decemhra 1938, nekaj dni pred volitvami. V Sv. Križu pri Kostanjevici je bil ob 6 zvečer napovedan političen shod, ki ga je sklicala krajevna JRZ. Na shod je prišlo veliko ljudi iz vse okolice, zlasti iz vasi Pirošica, Vinji vrh, Poštena vas, Bušeča vas, Sto-janski vrh, ki jih pot v Sv. Križ pelje skozi vas Šutna, kjer so vsi obtoženci doma. Tudi obtoženci so šli na shod in nekateri izmed njih so v preiskavi priznali, da z izrecnim namenom, da bi shod razbili. Ta namera pa se jim ni posrečila, skušali so ga motiti z medklici, pa so bili v veliki manjšini, kakor je vsa njihova politična stran v vsej Sloveniji znlo revna manjšina. Ne-voljni in jezni, da večini soobčanov niso mogli vsiliti svoje volje, so zapustili prostor shoda in odšli najprej v Staničevo gostilno v Sv. Križu samem, nato pa so odšli v domačo vas v Šutno, kjer pač dobro poznajo vse ograje, vse vrtove in vsa pota. Tu so se ustavili v gostilni Jalovca Franca.
Okrog 8 zvečer sp se iz Sv. Križa skozi Šutno vračali zborovalci v večjih skupinah. Šli so po glavni cesti, sicer popolnoma mirno in dostojno, ie vesela fantovska pesem je odmevala po tihem polju; bilo jih je kakih 50. Ze pri prvih hišah v vasi Šutna pa se je v temu s stranskih poti vsulo nanje kamenje, počil je tudi revolverski strel, krogla je zažvižgala mimo Unetiča Martina in Jermana Jožeta. Kamenje pa je zadelo Zevnika Miha in Kiuna Jožeta. Oh koncu vasi pa so obtoženci uprizorili ponoven napad s kamenjem, skriti za ograjami in mejami. Lahke telesne poškodbe so dobili Rešec Janez, Unetič Martin, Butara Franc in Hribar Franc, vendar k sreči in proti računu surovih napadalcev njihove poškodbe niso bile nevarne. Hudo pa je bil zadet rajni Hribar Anton, kateremu je kamen priletel v levo sence in se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Na pomoč sta mu priskočila Oštir Rudolf in Kuhar Anton, ki sta ga vzdignila in na pol nesla na pol peljala v Baničevo hišo, kjer je spet nekoliko prišel k sebi. Nato sta ga Oštir Rudolf in Hribar Janez, brat rajnega, odpeljala na njegov dom, od tam pa takoj v bolnišnico v Brežice, kjer pa je ob 3 zjutraj kijub skrbni zdravniški pomoči izdihnil.
Napadeni so se v strahu pred točo kamenja razkropili in se skušali poskrili, nekaj fantov pa je steklo proti napadalcem, ki pa so takoj, ko so videli, da so napadeni pripravljeni se tudi braniti, zbežali na vse strani. Obtoženi Jarkovič Janez pa je ob tej priliki še enkrat ystrelil proti njim, pa k sreči tudi to pot ni nikogar zadel.
Obtoženci so svoje dejanje v preiskavi deloma priznali, deloma tajili, glavni njihov zagovor pa je, da svojih soobčanov drugačnega političnega prepričanja niso nameravali napasti tako hudo,
predstojnik Niessner in njegov organ in sta začela povpraševati, kaj pomeni zborovanje, je dr. Korošec zavrnil Niessnerja prav rezko z besedami: »Nič hudega, ne bojte se, tudi Slovenci imamo pravico, da gremo na kozarec vina in prigrizek.« Naš Evald pa jo še dodal: »Natakar, prinesite tudi tema dvema polič starega.« Rajni dr. Rosina je bil zelo vesel, da sta dr. Korošec in Vračko policijo tako spretno odpravila.
Evalda vidimo posebno delavnega, ko je šlo v Št. Ilju in okolici za občinske volitve. Najbolj znamenite so bile volitve dne 24. januarja 1910. Stidmarka, Gustav Adolf Verein, Heimstattenhank in Deutscher Schulverein so naselili v letih 1900 in do 1910 v Št. Ilj in okolico nad 50 švabftko protestantskih familij. Slovenci smo tik pred volitvami vložili ogromno število reklamacij in |ih tako spretno izvršili, da smo gotovo računali na večino v tretjem in drugem volivnom razredu, v prvem, t. j. veleposestniškem razredu, pa je imel odločitev v rokah Ceh Josip Hornicky, ki je bil po mišljenju framazon. Na dan volitev je bila huda zima, snega je padlo 1 m visoko. Vendar pa naši možje in fantje niso omagali in so spravili v tretjem razredu do 10 slehernega slovenskega volivca na volišče, tako da smo imeli Slovenci v tem razredu okoli 50 glasov večine in so bili izvoljeni vsi štirje naši kandidati. V drugem razredu, kjer so volili srednji kmetje, je glasovalo 29 volivcev, manjkal je še samo 1 Nemec, ki bi naj volil po poohlaščen-cu. Slovenska lista je imela ob 11 dopoldne 15 glasov, nemška pa 14 Zadnjo minuto pred zaključkom glasovanja so Nemci poslali pooblaščenca za nekega Nemca iz Spielfolda. Dogovorjeno je bilo. da tega pooblaščenca ne pripustijo k voiitvi, ker ga komisija ni točno poznala. Zalibog pa je bil
ampak jih samo nekoliko prestrašiti. Da pa so v resnici imeli hujše namene, sledi že iz okolnosti, da so iz Sv. Križa odšli še pred zaključkom shoda, da so mogli napadene v svoji domači vasi pričakati, in pa iz okolnosti, da je bil Jarkovič Janez oborožen z revolverjem. Sicer pa naj bo glede njihovega naklepa in namere kakorkoli, eno jo gotovo, da oni niso bili napadeni. Obtoženci so večkrat svoj zagovor tekom preiskave menjali, valili krivdo drug na drugega in je tudi ta okolnost veliko pripomogla, da je preiskava mogla natančno dognati ves potek dogodka in koliko je bil kdo izmed obtožencev pri njem udeležen. Obtožnica v razlagi točno navaja, ob čigavem vrtu, za čigavo ograjo, na katerem delu ceste je bil izvršen prvi napad, kje drugi, kar pa morajo razumeti samo domačini, ki poznajo lego vasi, hiš in potov. Širokemu krogu naših bralcev smo pa prihranili te podrobnosti, ker bi jim bile itak odvišne, in jim podali glavno vsebino obtožnice in dogodka, ki je imel tako žalostne posledice.
Kako se zagovarjajo obtoženci
Obtoženci so se zagovarjali tako kakor v preiskavi. Vsi so skušali zadevo prikazati v milejši obliki, češ da ni šlo za kak dogovorjen napad, temveč le za to, da bi se zborovalci, ki so peli skozi vas, malo oplašili. Zanimiv jo bil zagovor I Franceta Baniča, ki je dejal, da ga je petje oziroma vpitje zborovalcev pretresalo in da ni mogel prenesti tega, da so fantje vzklikali: »Bog živi slovensko fantel Bog živi slovenske može!« Vsi obtoženci so se zagovarjali s tem, da je bil, ko je bil napad v Šutni, Kerin Pavel od Sv. Križa, ki jih je nagovarjal, naj bi šli na shod ministra dr. Kreka, ki je bil ob 18 pri Sv. Križu. Banič France je pri tej priliki dejal, da mu je Kerin Pavel rekel, naj pride na shod, če ne bodo govorniki prav govorili, jim bodo nagajali. Zbrali so se v Jalovčevi gostilni, nakar so odšli na shod. Na shodu sta Kerin in Banič nekaj ugovarjala, ko pa je bilo videti, da so ostali zborovalci zaradi tega nejevoljni in da je nevarnost, da ju vržejo ven, sta odšla prostovoljno iz dvorane. Šli so v Stritarjevo gostilno, kjer so popili liter vina, nato pa so se na poti proti domu ustavili spet v Jalovčevi go-sitlni. Tukaj so pili vino in igrali karte. Ko so potem prišli zborovalci, med katerimi je bil tudi pokojni Hribar, so jih hoteli prestrašiti s tem, da so metali vanje nekaj kamenja. Jarkovič pa pravi, da je ustrelil v zrak samo toliko, da bi jih prestrašil.
Kaj izpovedo priče
Priča Unetič Martin je povedal, da so se vračali zborovalci mirno domov do vasi Šutne, kjer so vzklikali: »Živel dr. Stojadinovič! Živel dr. Korošec! Živeli slovenski fantje!« V vasi Šutna pa so zapeli koračnico »Regiment po cesti gre«. Ko so prišli do Hribarjeve hiše, pa je naenkrat počil strel v smeri od Lozarjeve hiše. Strel ni bil oddan iz revolverja, pač pa po mnenju priče iz vojaške puške. Nato je začelo deževati kamenje iz Logarjevega vrta. Zborovalci so se v trenutku umaknili, nato pa so se podali dalje. Blizu Vrhovčeve hiše pa se je naenkrat usulo kamenje in tukaj je padel zadet pokojni Hribar na tla.
Prav tako je pričal Kvartuh Janez. Ta je tudi potrdil, da je bil med napadalci pri Vrhovčevi hiši tudi obtoženi Banič Franc. Priča Jurman Joie je pripovedoval, kako se je napad zgodil. Povedal je, da je tudi on slišal kroglo, ki je žvižgala tik mimo njegove oziroma Unetičeve glave. Slišal je tudi drugi strel, ki je bil oddan v bližini Vrhovčeve hiše, in sicer je šel strel preko jablane.
Priča Oštir Rudnlf je bil tik pokojnega Hribarja in ga je potem pobral, ko je padel zadet od kamenja. Opazil je tudi v bližini Vrhovčeve hiše zbirajočo se skupino napadalcev, ni pa mogel točno povedati, kdo naj bi bil, ker ni nikogar natančno razločil, čeprav je bila mesečina. Videl je samo sence, ki so švigale okoli.
Priča Štefanič Martin je videl Baniča in No-vakoviča Jožeta ko sta se vračala z dr. Krekovega shoda. Pravi, da ima za svojo osebo vtis, da sta imela v rokah kole ali pa puške, vendar na to ne more priseči.
Na vse te priče se je skliceval državni tožilec. Branilec dr. Drnovšek je med drugim predlagal številne priče o tem, ali so zborovalci izzivali, ko so šli skozi vas Šutno, če so zmerjali šutenske fante in aufbiksali Sodišče je dopustilo samo dve priči Veglja in Dvojinoča. Priča Vegelj je zatrjeval, da je bil tudi on v skupini zborovalcev, da so zborovalci aufbiskali in da jih je opozarjal, naj nikar ne vpijejo, da bi se lahko kaj zgodilo. Priča je precej soglašal z drugimi pričami, ki so
Thaler kot župan in predsednik komisi je p re-mehak in je s svojim glasom pripomogel, da ;e bil tisti Nemec pripuščen k voiitvi. lako so tudi Nemci dobili 15 glasov. Odločiti je moral žreb. Vendar je tu imel g. Thaler tako srečno roko da je potegnil dva Slovenca in dva Nemca Čeprav sla bila g. Evald in g. Thaler velika prijatelja, vendar ga je g. Evald silno prijel in mu očital, da je on zakrivil, da nimamo večine. Pri volitvah v prvem razredu pa je češki framazon llornicky, ki je bil sicer v Mariboru vpisan v »Klub Čechu«, s svojim glasom odločil nemško zmago. Nemci so dobili 7, Slovenci pa samo 5 glasov Pri voiitvi župana dno 31. januarja 1910 pa je slovenska šolarka Imela toliko sreče, da je pri žrebanju župana potegnila listič Slovenca Thalerja in smo tako dobili zopet slovenskega župana. Volitve, ki bi naj bile zopet leta 1913. pa smo s številnimi reklamacijami zopel tako daleč zavlekli, da je prej izbruhnila svetovnn vojna.
Gospod župnik Vračko je imel pri pripravah in agitaciji vodilno vlogo. Bil je posolmo spreten v pridobivanju omahljivcev in katoliških Nemcev.
Dasiravno je bil g. Evald znan po vsej Sloveniji pod imenom »šentiljski lev« kot branilec »slovenskega Port-Arturja« in je o njem šel glas, da je najbolj idealen Slovenec in Jugoslovan, vendar so so po svetovni vojni ko jo žo neka; let obstojala kraljevina Srhov, Hrvatov in Slovencrv našli žalostni ljudje, tako imenovani »nacionalisti«, ki so našega velikega rodoljuba in borca očrnili in denunciralf kot narodno manj vrednega človeka. Bili so to ljudje, ki niso nikdar črtili tež« in ostrine težkih narodnih bojev na naši severni meji. Živeli so v domišljiji, da je samo tisti pravi nacionalist in Jugoslovan, ki nosi sokolski znak ali
UniOH SPECIJAlITtT
pa zanikale, da je vse resnično, kar je ta priča izpovedala. Tudi priča Dvojmoč je trdil, da so zborovalci aufbiksali vendar imen ni mogel po vedati. Bil je namreč takrat doma in je od doma poslušal petje in vzklikanje.
Govori obtožbe in obrambe
Po končanem dokazovanju je gnovril državni tožilec, ki je utemljeval upravičenost obtožnice Dokazoval je, da gre v predmetnem primeru za dogovorjen napad, od strani Jarkoviča Janeza pa za poskušen umor ter zahteva strogo kazen.
Z njegovimi izvajanji se je strinjal zastopnik zasebne udeleženke Hribar Frančiške odvetnik Veble in še podrobno analiziral ves potek dogod kov ter dokazoval, da gre zares za dogovorjen napad, ter jo tudi on zahteval, da se strogo in eksemplarično kaznujejo storilci, da bi se tak>: metode v volivni borbi nikdar več. ne uporabljale. Predlagal je tudi, da se zasebni udeleženki prizna zahtevana odškodnina.
Branilec dr. Drnovšek je branil obtožence s tem, da je utemeljeval, da je obtožba s pravne strani zgrešena, da ne gre za noben dogovorjen napad, da se zločinci lahko kaznujejo samo kot udeleženci pri tepeži: po § 184 k. z. Predlagal je. da se Jarkovič Janez zaradi obdolžitve poskuše nega umora oprosti, prav tako tudi Franr Banič v celoti.
Sodba
Pn končanem dokazovanju je govoril državni tožilec, ki je utemeljeval upravičenost obtožnice tožence po obtožnici, le Jarkoviča Janeza je oprostil glede obtožbe poskušenega umora.
Obsojpni so: Jarkovič Janez na tri teta in šest mesecev strogega zapora ter izgubo častnih pravic za dobo dveh let, Banič Franc na pet let robije ter izgubo častnih pravic za dobo petih let. Jalovec Karel kot starejši mladoletnik na osem mesecev strogega zapora, Vučil Alojzij, Novakovič Joie in Novakovič Andrej, vsak na dve leti in štiri mesece strogega zapora ter izgubo častnih pravic za dobo treh let.
Zasebni udeleženki Frančiški Hribarjevi je bila priznana odškodnina za pogrebne stroške v znesku 3400 din. glpde ostale odškodnine pa je bila napotena na civilnopravno pot.
Zoppr sodbo je prijavil branilec revizijo in priziv ter prosil za prepis sodbe. Kazenski senat je pn posvetovanju sklenil, da se pridržita v zaporu le Jarkovič Janez in Banič Franr, ostali pa se začasno spuste na svobodo, dokler ne postane sodba pravoniočna in bodo morali nastopiti kazen
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
Amerihanci nam ne privoščilo gorhega ,,Zalivskega foba"
Rektor univerze v mestu Dallas (država Te xas) dr J. Boon, ki je tudi voditelj fizikaličnega instituta, je vladi Zdiuženih držav predložil kar resen načrt, naj bi Združene države po morju v dolžini od Floride do Kube zgradile mogočen nasip, ki naj bi »drževal tople vode Zalivskega toka, da ne bi več tekle proti Evropi in jo ogrevale. Kakor je znano, se ima Evropa, zlasti zahodna in evropski sever, prav temu toku zahvaliti za tople zime in svoje milo podnebje. Dr. Boon v svojem predlogu pravi, da bi se na ta način mogla vzeti Evropi vsa možnost kake pomembnejše vloge v svetu, ker »brez toplega zraka iz Zalivskega toka bi ta del zemlje ne mogel več razvijati svoje delavnosti«. (Misel, da bi Američani mogli kdaj Evropi ustaviti Zalivski tok, razvija tudi Hans Ludvik Rosegger v svojem futurističnem romanu »Zalivski tok«.)
90 letni škof
Škof francoske škofije Angers, msgr. Joseph Rumeau je pred kratkim praznoval svojo 90 letnico. Njegov pomožni škof msgr. Costes pa je tudi že star 67 let. Pač visoki jubileji cerkvenih knezov, s kakršnimi se nosilci svetne oblasti redkokdaj morejo j>onašati.
pa orjunsko čepico. Njihova strast je šla žallbog tako daleč, da so kot rodni slovenski bratje pograbili žalostno sredstvo, ki ga prej pri Slovencih ni bilo v navadi: denuncirali so pri politični oblasti, na sodišču in pri vojaških oblasteh našega iskrenega rodoljuba, kristalno čistega Jugoslovana in voditelja obmejnih Slovencev in zahtevali, da ga zopet vtaknejo v ječo. Prosto so si izmislili, da Evald neko zastavo ni pravilno obrnil in da se ni preveč simpatično izrazil o neki »nacionalni« organizaciji, da je na neki državni praznik služil zn neko ugledno župljanko črno sv. mašo itd. Na osnovi teh denunciacij jc bil naš Evald tiran pred državno sodiščel On, ki je pred vojno nadaljeval v Slovenskih goricah a|>ostolsko delovanje Slomškovo. on ki je pripravljal narod za novo narodno državo, tisti Evald Viačko, katerega so avstrijsko oblasti gnalo v graško ječo zaradi njegovega iskrenega domoljubja in narodnega delovanja, tisti veliki slovenski mož je moral čutili najtežje udaren od strani žalostnih »nacionalistov«. Vendar so na višjem mestu pravočasno sprevideli, da so si do-nunciantl prosto izmislili vse očitke in ie zaradi tega bil naš Evald oproščen.
Skušal sem, v kolikor se spominjam, opisati rajnega g. Evalda kol javnega, kulturnega in gospodarskima delavca, posebno pa kot narodnega borca. Spiral sem vse to z željo, da ohranimo spomin našega velikega rodoljuba in borca, ki ima velike zasluge za osamosvojitev in svobodo severnega dela naše Slovpnije.
— Pri zaprtju, motnjah v prphavi v»»mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
te novice
Koledar
Sobota, 4. februarja: Andrej K., škof; Janez brit. mučenec. ftčip ob 8.55, Hersehel napovedujo dež in sneg.
Nedelja. 5. februarja: Prva predpostna nedelja. Agata dev., mučenica; Albuin, škof.
Novi grobovi
+ V Sodraiici jo 31. januarja v visoki starosti 91 let mirno v Gospodu zaspala ga. Stupica ivana roj štrbenk, mati g. župnika Stupica Josipa na Prežganju. Pokojnica je bila svakinja matere našega nepozabnega dr. Jan. Ev. Kreka, Marije roj. Stupica, ki je bila rojena v tej rodbini v So-dražici št. 9 dne 8. aprila 1843 ter se je '20. februarja 1865 poročila v sosednji župniji pri Sv. Gregorju z učiteljem Valentinom Krekom in je umrla v Selcih 9. marca 1903. Krekove matere brata Jerneja pa jo poročila sedaj umrla Ivana Strben-l<ova, katere zelo dolgo življenje je bilo skrito, tiho, Bogu in svoji družini posvečeno. Preblaga mamica naj v miru počiva, njeni ugledni rodbini pa naše iskreno sožaljel
+ Oskar vitez Kaltenegger. V Polzeli na Štajerskem je umrl dvorni svetnik Oskar vit. Kaltenegger, bivši referent za šolstvo pri deželni vladi v Ljubljani. Pokojni je bil leta 1918 po končani svetovni vojni upokojen in je preživljal 6voj pokoj blizu Ormoža,' kjer je imel hišico in vinograd. Zadnjih par let je pa prccej oslabel, se preselil k sorodnikom v Polzelo in ondi umrl 80 let star. Slovencem ni bil posebno naklonjen, zvest pa je bil Boigu in je vestno izpolnjeval krščanske dolžnosti. Vsako poletje je prišel na počitnice v Rateče na Gorenjskem in nikoli ni zamudil božje službe ob nedeljah in praznikih. Tudi slabo vreme ga ni zadrževalo Imel je sedež med mladino pred velikim oltarjem. Naj mu sveti večna luči
ljansko bolnišnico, pokrit s številnimi bulami in oteklinami po vjem telesu.
—	Popravi. V osmrtnici za g. Ternovič je bilo napačno objavljeno vdova Bergan. Glasiti bi 6e moralo Dergan.
— Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Mesečno plačo ukradeL Z Jesenic na Gorenjskem poročajo: V sredo pred svečnico okrog 4 popoldne so imeli pri Kruhovih v Prešernovi ulici 5 usoden obisk. Gospodinja je za par trenutkov šla iz kuhinje v soboto, ki jo loči od kuhinje samo hodnik, denarnico, v kateri je bilo 1060 dinarjev, je pa pustila na mizi v kuhinji. Te trenutke je izrabil neznan brezposelni delavec, ki je beračil, vzel denar in neopažen izginil. Ko se je gospodinja vrnila, je vsa presenečena zapazila, da je denarnica prazna. Takoj je naznanila tatvino policiji, ki je preiskala vse Jesenice, pa tatu ni našla. Verjetno se je odpeljal ob pol 5 z vlakom proti Ljubljani. Tat je 25 do 28 let 6tar, oblečen v rjav jopič, temne dolge hlače, na glavi ima športno čepico. Družina železničarja je ob vso mesečno plačo.
—	Služba banovinskega cestarja je razpisana pri okrajnem cestnem odboru v Črnomlju za progo na banovinski cesti štev. 11/167 Brezovica—Pred-grad—Stari trg— Vinica—Preloka od km 4.00 do km 9.736 in na banovinski cesti št. 11/168 Stari trg—Tranča gora—zveza z banovinsko cesto štev. 1/11 od km 8.500 do km 10,685. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe
Danes ob '20.30 uri v Trgovskem domu zabavna prireditev Absolventov državnih trgovskih šol
v Ljubljani — pod geslom
DEBET - KREDIT
Tzhran spored Vipoko pokroviteljsvo: trgovinski minister g. ing. Nikola Kabalin
Buffet
—	Vsa ljubljanska in okoliška društva naj so udeleže v ponedeljek ob 10 pogreba pokojnega škofa. Zbirališče pred cerkvijo Srca Jezusovega. Društva naj prineso s seboj tudi zastave.
—	Nameščcnskc legitimacije. Ker prihajajo na Pokojninski zavod stalne prošnje, da izda Pokojninski zavod nameščencem legitimacije ali pa potrdila o zaposlitvi, obveščamo privatno nameščen-stov, dn izdajajo nameščenske legitimacije za privatne nameščence občine, v katerih nameščenci stanujejo (v Ljubljani domovinski urad) proti plačilu 30 din, i. s. na podlagi zadnjega odloka, katerega so ti nameščenci sprejeli od Pokojninskega zavoda. Zaradi tega Pokojninski zavod ne bo izdajal posebnih potrdil nameščencem.
—	Polovična voznina za udeležence smučarskega prvenstva nn Pohorju. Ministrstvo za promet ie dovolilo polovično voznino udeležencem, oziroma obiskovalcem smučarskega prvenstva, ki bo dne 4. in 5. februarja na Pohorju. Vozna olajšava velja od 4. do 7. februarja.
—	Odmera pavšalnega davka malih obrtnikov. Oddelek za davke v finnnčnem ministrstvu je izdal pojasnilo o odmeri pavšalnega davka, ki ga plačujejo mali obrtniki. Po tem pojasnilu finančnega ministrstva se zn prihodnje leto ne bo vršila ponovna odmera davka za male olirlnike, temveč bo veljal prejnji pavšalni davek, četudi bi se bile pri teh obrtnikih izvršile kakšne izpremembe glede zaposlitve pomočnikov, ker se take spremembe ne morejo smatrati kot bistvene spremembe njihovih dohodkov. Ostalim malim obrtnikom, ki ne izpolnjujejo več pogojev za pavšalno obdavčenje, se bo za leto 1939 izvršila nova odmera dohodnine. Ti davčni obvezanci so dolžni v splošnem roku prijaviti dohodnino v smislu razpisa oddelka za davke finančnega ministrstva z dne 26. januarja tekočega leta. Zanje bo davčna uprava sestavila predlog ter ga dal v oceno davčnemu odboru.
boljši oLd
laž/e delo in več/a sposobnost r pravilno pomerjenimi očali od
S&afec
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
]
—	Na bregovih Bistrice je knjiga, ki mora razveseliti vsakognr, ki svoj narod ljubi. V njej mu je razodeto, da imamo še idealno mladino, ki se ni odtujila slovenski katoliški skupnosti. Ta knjiga, ki jo izdaja dijaška mladina v kamniškem okraju s svojimi starešinami, zato mora iti med študente, med našo inteligenro, v prosvetne knjižnice itd Bodi nnm kakor knžipot v veselo upanje.
—	Nesreča z orožjem. V Moravčah je našel 17 letni Ciril Dobrič nekje staro pištolo, s katero se jc tako dolgo časa igral, da se je spro,žila in mu obstrelila desno roko. Dobrič je moral v ljubljansko bolnišnico.
—	Nevaren padec s kolesa. Na Cesti v Rožno dolino jc padel s kolesa 37 letni železniški strojevodja Rihard Kokolj in se nevarno poškodoval po vsem telesu, najhujše pa na glavi, iz katere je mučno krvavel. Bil je prepeljan v bolnišnico.
Zahvala.
Svojim učencem, prijateljem in znancem, ki o mi ob mojem vstopu v 80. leto živlienja česti-ali in dodali lepih želja za bodočnost, se prav irisrčno zahvaljuiem.
Dr. Ivan Tertnik, profesor v pokoju Ljubljana 3 februarja 1939
_ Hud pretep v Vrbljenjah. V vasi Vrbljenje
v tamišeljski občini je bila na svečnico gasilska veselica. Med veselico sta dva moška vlekla domačega 34-letnega hlapca Jožeta Kocjana iz gostilne. Zunaj sta ga pričela neusmiljeno mlatiti po glavi in telesu. Eden od obeh napadalcev je žc hotel skočiti po vile, da bi Kocjana — vsaj tako pripoveduje ta — zabodla. K sreči so prišli mimo drugj ljudje, katerih sta se napadalca ustrašila in pustila svojo žrtev. Kocjan, ki pravi, da ne ve za vzroke tega napada, se je komaj privlekel v ljub-
o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinski m kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričovalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 15. februarja 1939 pri okrajnem cestnem odboru v Črnomlju.
— Revni družini s sedmimi otročičl je umrla mati v porodnišnici. Najstarejši otrok ima 13 let. Oče mora sedaj posvetiti vso skrb otroikom in ne more za delom. Prepuščeni so največji revščini in usmiljenju dobrih ljudi. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme v upravi »Slovenca«.
*p/> dh&md
*	Mraz v Splitu. Noč od pretekle srede na četrtek je bila v Splitu najbolj mrzla v letošnji zimi. Toplomer jc kazal 4 stopinje pod ničlo.
*	Prometna nesreča pri Varaždinu. V bližini Golubovca se je v sredo popoldne zgodila huda prometna nesreča. Mijo Radoševič namestnik ravnatelja rudnika v Starem Golubovcu, se je na svojem motornem kolesu peljal prati Golubovcu, na nekem ovinku pa se je zadel v mimovozeči avtomobil. Radoševič je padel s kolesa in 6e nevarno poškodoval. Prepeljali so ga takoj v varaždinska bolnišnico.
*	Zanimiva aretacija v Subotici. Bivšega pro-kurista mestne hranilnice v Subotici Josipa Maj-ringerja so aretirali ker je pregovarjal dva sodna služitelja, da bi ukradla sodni akt v zadevi Maj-ringerja, ki je žc pred leti bil obsojen zaradi nekega delikta. Služitelja sta Majringerja ovadila, nakar je bil aretiran. Za to aretacijo 6e 6ilno zanima vsa Subotica.
*	Triletni fantek zgorel. V vasi Stražbenici, okraj petrinjski se je zgodila strašna nesreča. V hiši kmeta Boška Pavloviča jc varovala babica dva sinčka petih in treh let. Oče je bil po, opravkih z doma, mati pa na sejmu v Sisku. Babica jc šla k sosedovim nekaj iskat in otroka sta ostala sama doma. Ker jc bilo že mračno, je petletni Adam hotel zakuriti v peči, pri tem je pa tako neprevidno ravnal, da se je vnela obleka triletnemu Vojinu. Ne vedoč, kaj dela, je Adam tekel iz hiše, da bi poklical babico, za njim pa je tekel tudi bratec Vojin, ves v plamenih kakor baklja. Ljudje so hitro strgali z njega obleko in ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je nesrečni otrok v hudih bolečinah kmalu izdihnil.
*	Valovi vrgli jadrnico oh čeri. Ravnateljstvo pomorskega prometa v Splitu je objavilo, da se je ob zadnjem viharju, ki je divjal na morju, ponesrečila pri otoku Ista šesttonska jadrnica »Mali Ivo<r, ki je plula v pristanišče Ista. Ze blizu pristanišča je jadrnico zalotil vihar in valovi so jo treščili ob čeri, kjer se je razbila. Po-sndkn je poskakala v morje in se s plavanjem rešila.
*	Štiri skrivnostne smrti v družini. V Sentl je na ovadbo Andrije Bartha ml. uvedena kazenska preiskava proti vdavi Andrije Bartha st., ki jo dolže, da je pred tremi leti zastrupila svojega moža Andrija. V družini Bartha je bilo v razmeroma kratkem času več naglih smrti. Pavel Bartha je pred tremi leti nenadoma umrl, nato je umrl njegov zet Peter Broški tudi nagle smrti, čez mesec dni njegova vnukinja Etela Kcreši in končno Andrija Bartha st. Zadnji je živel v nesrečnem zakonu ter je večkrat spodil svojo ženo od hiše, pa jo je vedno spet sprejel nazaj. Pred tremi leti jc žena Andrije Bartha skuhala za večerjo neko jed, katero 6ta jedla njen mož Andrija in Josip Lan-toš, delavec, medtem ko sama ni hotela jesti, češ, da ni lačna. Mož in delavec Lantoš sta zbolela,
Ees, ki je pojedel ostanke večerje, je pa poginil, antoš je ozdravil, Bartha jc pa čez nekaj dni kljub zdravniški pomoči umrl. Stanje se mu je poslabšalo, ko ic zavžil zdravila. Ovadbo proti vdovi Andrije Bartha je podal njen sin Andrija, ki trdi, da njegov oče ni umrl naravne 6mrti, marveč je bil zastrupljen. Zdravnik, ki je zdravil Bartha, je izjavil, da pokojni od zdravil, ki mu jih je
je predpisal, ni mogel imeti nobenih bolečin, ra-zun če je kdo zdravilu primešal »trup. Obdolžena vdova se zagovarja, da je žrtev svojih sovražnikov, ki jo hočejo na ta način uničiti. Oblast je odredila, da se truplo Barthe odkoplje is z analizo ugotovi, če je bil zastrupljen.
*	»Jaz bom šel v zapor, ti pa v grob.« V Per-javici poleg Stenjevca pri Zagrebu je stanoval v neki vili kemik Gjuro Lukovačkl, ki se je prej pisal Habck. Lukovački je bil svoj čas asistent na univerzi, nato gimnazijski nastavnik, potem pa je bil veliko let v službi pri nekem zagrebškem podjetju, dokler ni odprl svojo lastno drogerijo. Poznavalci Lukovačkega pravijo, da je bil čudaški in da je včasih kazal znake, da ni pri zdravi pameti. Zadnje čase se je Lukovački večkrat spri s svojo ženo Valerijo, Očital ji je, da ga vara s sosedom Gjurom Gašparavičem, zidarskim mojstrom, Valerija je te očitke zavračala kot neutemeljene. V sredo zvečer se je Lukovački pripeljal iz Zagreba skupaj z Gašparovičem. Ko eta izstopila iz vlaka, sta šla skupaj proti domu. Kaj sta med potjo imela med seboj, nihče ne ve. Nekdo ki je slučajno šel mimo, je videl, kako je Lukovački izvlekel samokres in dejal: »Jaz bom šel v zapor, ti pa v grob«. Ubijalec je nata izginil, Gas-parovič je ves okrvavljen padel na tla in umrl. Ubijalec je nato izginil. Baje je rekel, da se bo sam javil oblastem. Tudi njegova žena je šla od doma, pa so jo orožniki našli in zaslišali. Izjavila je, da v tej zadevi ni prav nič kriva. Lukovačkega sedaj iščejo orožniki.
*	Na predvečer nameravane poroke ustreljen. 26 letni uradnik zagrebškega mestnega računskega oddelka Josip Presečki bi se moral na svečnico poročiti s 23 letno Štefico Smrekar. Na predvečer ob 11 sta ga pa dva zločinca izvabila iz njegovega stanovanja in ustrelila. 2e ab 7 zvečer je potrkal na vrata hišice, v kateri je stanoval Presečki, mlajši moški, ki je nosil črnoobrobljena očala. Vprašal je za sina Josipa, češ, da je poslan z važnim poročilom od gasilske čete »Maksimir«. Ker je bil Presečki član te gasilske čete, njegova mati in sestra nista ničesar slabega sumili. Niti slutili nista, da se je moški, ki je potrkal na vrata, pripeljal z avtomobilom s svojim pajdašem v nameri, da ubije Josipa. Ko je Presečki prišel okrog 10 domov, mu je mati povedala, da ga je nekdo iskal, on pa je odgovoril: »Če je taka važno, me bodo že našli«, Malo pred 11 je nekdo potrkal na okno. Zaslišal se je moški glas, ki je klical: »Joža, Joža ...« Presečki je šel iz hiše čez dvarišče. Naenkrat sta padla dva strela. Presečki se je smrtno ranjen zgrudil na tla in kmalu izdihnil. Zločinca sta tekla do avtomobila, ki ju je čakal in se odpeljala v neznano smer. Policija je bila takoj na mestu in je uvedla najnatančnejšo preiskavo, vendar doslej še ni nobenega sledu za zločincema.
Anekdota
Neka slavna, a že priletna igralka je povzročala ravnatelja praškega gledališča hude neprilike. Njeno gostovanje so morali spet in 6pet preložiti. Zadnji hip je še telefonirala z Dunaja, da ne more priti prej kakor čez tri dni. Tedaj je ravnatelj ves obupan vzkliknil: »Za božjo voljo, potem bo pa ta ženska še za tri dni starejša!«
Jubilejni občni zbor društva »Pravnik«
Konec januarja je bil redni letni občni zbor društva »Pravnik«. Zbor je vodil društveni predsednik g. univ. prof. dr. iur. et h. c. Metod Dolenc, ki je uvodoma naglašal, da je prav isti dan preteklo 50 let, odkar je bilo društvo ustanovljeno v ljubljanski magistratni dvorani in da je prejšnji dan minulo 10 let, da se je naša Alma mater Aleksandrinn po deputaciji, sestoječi i zreklorja in dveh dekanov, poklonila društvenemu predsedniku pok. dr. Danilu Majaronu kot svojemu prvemu častnemu doktorju. G. prof. dr. Dolenc je dal lep pregled o razvoju društva »Pravnik« ter je v zbranih besedah slikal njegovo borbo za jezikovne pravice našega naroda za časa stare Avstrije, je naglašal pomen društvenega glasila »Slovenskega pravnika« za prakso in za ustaljenje pravne terminologije in je orisal sodelovanje društva pri ustanovitvi naše univerze ter slovenske akademije znanosti in umetnosti. Iz društva »Pravnik« je izšla tudi pobuda, naj se skliče vsako leto kongres pravnikov cele kraljevine. Z navedenimi akcijami se je uveljavilo društvo kot trden steber našega javnega življenja in je ostalo zvest čuvar justitiae, ki je in bodi temelj vladavin. Gospod predsednik se je spomnil z globoko hvaležnostjo podpor, ki jih je društvu naklonil za izdajo društvenih publikacij gospod ban dravske banovine, dalje tukajšnja odvetniška zbornica, Društvo sodnikov ter mestni poglavar-stvi Ljubljana in Maribor. Posebno čast in spoštovanje pa je izrazil tistim slovenskim pravnikom, ki so skoz vseh 50 let vztrajali v društvu. Gospod predsednik je zaključil svoja izvajanja s prisrčnim vabilom mlajšim vrstam naših pravnikov, naj se strnejo krepko okrog našega strokovnega društva in naj mu vlivajo novih svežih sil, da bodočnost društva ne bo -samo na isti stopnji, kakor je sedaj ob petdesetletnici, ampak da bo še lepša, še plodovitejša in še častnejša kot doslej.
Na to sta podala letno poročilo društveni tajnik sodnik okrožnega sodišča g. Fran Orožen in blagajnik odvetnik g. dr. Anton Urbane. Po poročilu društvenih revizorjev gg. odvetnikov dr. Janka Zirovnika in dr. Bogdana žužka je dobil celokupni društveni odbor razrešil ico.
Občni zbor je sprejel na to per acclamatio-nem predlog društvenega odbora, ki ga je predlagal «g. višji drž. tožilec dr. Luka Kravina, da se imenujejo za častne člane naslednji gospodje, ki so že 50 let člani društva »Pravnik«: Mihael G a b r i j e 1 č i č, dvorni svetnik v p. v Ljubljani, dr. Rogina Anton, predsednik apelacijskega sodišča v p. v Ljubljani, dr. T o p -1 a k J a k o h , dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča v p. v Mariboru, dr. H o m a n Alojzij, odvetnik v Radovljici, dr. Pretnar Matej, odvetnik v Ljubljani in dr. Rudolf Ivan, odvetnik v Slov. Konjicah.
Na predlog dosedanjega odbora je sklenil občni zbor dalje v proslavo društvene petdesetletnice ustanovitev zadruge »Pravniški dom«. Pobuda za ta predlog, ki jo je dal g. Anton Urbane, je našla med društveniki toplo odobravanje ter so posamezni govorniki izražali upanje, da bo prišlo čimprej do ustvaritve te lepe zamisli.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika per acclamationem dosedanji dolgoletni in velezasluž-ni predsednik g. univ. prof. dr. Metod Dolenc ter ves dosedanji odbor.
Po volitvah je naznnnil gospod predsednik, da bo za proslavo društvene petdesetletnice dne 18. marca 1939 slavnostni občni zbor v zbornični dvorani tukajšnjega mestnega poglavarstva ter isti večer slavnostni banket.
S prisrčno zahvalo za velik odziv je zakliučil gospod predsednik letni zbor tega pomembnega društva.
Ljubljana, 4. februarja
»»^»aa^aaaa^^^^aaaaaaa^aaaaaa^^^aaaaaaaaaaaa^vs
Gledališče
Drama. Sobota, 4. febr.: »Veronika Deseni-
ška« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 5. febr., ob 15: »Dobrudža 1916«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Po-topljeni svete. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 6. febr., ob 15: »Snegulčica«. Brezplačna mladinska predstava. — Torek, 7. februarja: »Kralj na Betajnovi«. Gostovanje ansambla Narodnega gledališča iz Maribora. Izven. — Sreda, 8. febr.: »Potovanje v Benetke«. Premiera Premierski abonma.
Opora. Sobota, 4. febr.: Frasquitac. Red A. — Nedelja, 5. febr., ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Evgenij Onjegin«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 6. febr.: Zaprto. — Torek, 7. febr.: Zaprto.
Rokodelski oder
Rokodelsko društvo bo ponovilo jutri ob pol 5 popoldne spevoigro »Darinka«, ki je imela pri prvi uprizoritvi izreden uspeh. Vsi nastopi solistov in so-listinj, kakor tudi dvospevi, četverospevi in mogočni zbori so bili sprejeti z veliko pohvalo. Nepozaben bo ostal zlasti vtis lepega zbora, v katerem ljudstvo poveličuje duhovnika, ki ga je rešil tlačanstva. Kdor le more, naj se udeleži predstave jutri popoldne. Predprodaja vstopnic je dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu.
Radio Ljubljana
Sobota. 4. febr.: 12 Plošča za ploščo z veliko gre vnemo, kaj je na njih. pa vam ne povemo — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča za ploščo z veliko gre vnemo, kaj je na njih, pa vam ne povemo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Selma LagerlSff: Kako je Niels Holgersen potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Ga-šperček — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delo-pust, igra Radijski orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 Bučar: »Smuk — smuk«, veseloigra z godbo in petjem. Sodelujejo člani rad. igr. druž. in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec tedna (Rad. ork.).
Drugi programi
Sobota, 4. februarja! Belgrad: 20
Narod, pesmi — 22.15 Plesna glasba. — Zagreb: 20 Opera. — Sofija: 20 Simf. konc. — Praga: 19.25 Salonski ork. — 21.10 Spevoigra. — Budimpešta: 20 Igra — 20.40 Plesna glasba — 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17.15 Plesna gl. — 21 Operetna glasba — 2210 Pianino. — Rim-Bari: 21 Opera. — Dunaj; 20.10 Plesni večer. — Ostale nemške postaje: 20.10 Različni zabavni program. — Strass-bourg: 20.30 Simfonični koncert.
Prireditve in zabave
Telovadna akademija Zasavskega okrožja ZFO in ZDK bo v nedeljo zvečer v Frančiškanski dvorani. Začetek je točno ob 8 zvečer. Na sporedu je .nnogo lepih točk, ki jih bodo izvajali člani in članice ter naraščaj. Ker je zanimanje za akademijo veliko, zato vabimo vse prijatelje naše mladine, da si vstopnice nabavijo že v predprodaji, ki je vsak dan od 8 zjutraj do večera v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12.
Simfonični orkester bo,mo imeli priliko slišali zopet v ponedeljek, dne 6, t. m., in sicer na slavnostnem koncertu, ki ga bo priredila Glasbena Matica v proslavo 60 letnice skladatelja Antona Lajovica v veliki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20, predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Francoski institut opozarja na predavanje, ki bo v ponedeljek, dne 6. februarja ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predaval bo g. Jean Lacroix, in sicer o pravinci v sodobni francoski literaturi.
V petek, 10. t. m. bo vprizorila v frančiškanski dvorani »Mrakova igralska skupina« tragedijo »Grohar«.
šiškarj! — jutri vsi na »Protekcijo«, Nušičevo šaloigro v 5. dejanjih, ki ja priredi Fantovski odsek, V odmorih bo igral tamburaški zbor. Ker vlada za igro veliko zanimanje, si rezervirajte vstopnice.
Predavanja
Društvo za pravno filozofijo in sociologijo in Filozofsko društvo v Ljubljani priredita v sobota dne 4. februarja t. 1. ob 18 v predavalnici Mineraloškega instituta predavanje o temi: Veliki ljudje o zgodovini. Predaval bo gospod univ. prof. dr. Nikola Vulič iz Belgrada. Vstop prost.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja danes največji pevski velefilm »Beli jorgovan«. Za dodatek zvočni tednik. Predstava samo ob pol 9.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gar-turs, Moste.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal v soboto od 8. ure zvečer do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravstv. svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11., telefon št. 32-84.
\ I /
Prepričevalno »Zdaj ei pa mislite ie hlače zraven, pa b«*t« videli, kako ste elegantni.«
Minister Maštrovič
si ogleduje športne naprave
Ljubljana, 3. februarja.
Kakor smo ie poročali, je prišel v četrtek zvečer v Ljubljano minister za telesno vzgojo g. Ante Maštrovič. Davi ob 9 je skupno s šefom kabineta g. Štefanom Čelarjem obiskal g. pomočnika bana dr. Stanka Majcna, ker je g. ban dr. Natlačen odsoten iz Ljubljane. Z g. podbanom ee je g. minister zadržal dalj časa v razgovoru. Ob 10 je obiskal mestnega župana dr. Jura Adlešiia, s katerim se je tudi dalj časa zadržal v razgo voru o športnih razmerah v Ljubljani.
Minister za telesno vzgojo g. Maštrovič je obiskal tudi pomočnika bana gosp. dr. Majcena. — Od desne na levo: šel odseka prof. Ulaga, minister g. Maštrovič, podban g. dr. Majcen, polkovnik Oblak
Ob pol 11 je nato obiskal 8 svojim spremstvom, kateremu se je pridružil tudi mestni športni referent prof. Dobovšek,
prostore Jugoslov. zimskošporfne zveze
y palači Ljubljanske Kreditne banke. Tu je bil zbran ves odbor ter številni agilni delavci in mnogi naši smuški prvaki, ki so toplo pozdravili g. ministra. Ministra je pozdravil prvi podpredsednik JZSS dr. Ivo Pire, ki je tudi predsednik olimpijskega odbora. Tajnik g. Kunutelj je pre-čital obširno poročilo o stanju zimskega športa v Sloveniji, naglašal njegove potrebe, zlasti pa utemeljeval potrebe po državni dotaciji za velike mednarodne zimsko-športne tekme, ki bodo leta 1942 ob priliki polnoletnosti našega kralja prirejene v Sloveniji ter bo v Ljubljani najbrže tudi kongres FISE. Ravnatelj Tujsko-prometne zveze dr. 2ižek je sprožil vprašanje članstva srednješolcev v športnih organizacijah in naglašal potrebo, da dvignemo obisk tujcev v državi tudi čez zimo, g. Joso Goreč pa je naglašal potrebo olajšanja voznih popustov za zimske športnike.
G. minister je nato obširno odgovarjal na spomenico in na stavljene predloge ter je izjavil, da so skrbi slovenskih športnikov tudi njegove
fkrbi._ Obljubil pa je, da se bo zavzel za čim prej-njo izpolnitev teh zahtev, čeprav konkretno ne more dati nobenih zagotovil, upa pa, da jih bo mogel dali že prihodnjič, ko zopet obišče Slovenijo.
Obisk pri SPD
Takoj za tem je minister s spremstvom obiskal prostore SPD v palači »Viktorija«, kjer so ga pozdravili častni predsednik asociacije slovanskih planinskih društev dr. Tominšek, predsednik SPD dr. Pretnar in tajnik dr. Brilej. Izrazili so veselje, da jih prvič obišče minister za telesno vzgojo. Dr. Pretnar je nato tolmačil ministru zasluge in veliko organizacijsko delo SPD in sploh vseh jugoslovanskih planinskih društev, mu razkazal bogato literaturo, ki jo SPD izdaja ter mu poklonil več izvodov. Prosil je g. ministra, naj podpre veliko ekspedicijo, ki jo namerava SPD napraviti še letos na Šar planino in na bližnje, skoraj še ne-preiskane gore, kar bo v 6plošnem narodnem interesu.
Na Stadionu
Nato se je g. minister podal na Stadion, kjer sta ga pozdravila predsednik stadionske zadruge ravnatelj g. Bogumil Remec in načelnik ZFO g. Ivo Kermavner. Ogromni Stadion je takoj na prvi pogled imponiral g. ministru, posebno pa še, ko so dospeli na vrh tribune. Domačini so g. ministru povedali, da je Stadion delo naših rok in naših žrtev, g. minister pa je izjavil: »Nenavadno sem presenečen, ko vidim tako ponosno stavbo, namenjeno telesni vzgoji v sorazmerno majhnem mestu, kakor je Ljubljana U G. minister si je nato ogledal tudi delavnico brezmotornih letal, kjer de-
Minister Maštrovič si je ogledal tudi stadion v spremstvu šefa kabineta Čelarja, predsednika zadruge »Stadion«, dir. Remca in načelnika ZFO I. Kermavnerja
lajo svoja letala fantje, Člani ZFO, In kjer je g. ministra pozdravil inž. Devetak, ki mu je tudi tolmačil izdelke.
S Stadiona se je g. minister podal na igrišče SK Ljubljane in SK Primerja, kjer sta ga pozdravila oba predsednika, namreč gg. Sancin in Šibenik ter mu razkazala ta športni prostor.
Nato je odšel minister na športni prostor SK Hermesa, kjer ga je pozdravil predsednik g. Josip Jesih, strokovno poročilo pa mu je podal g. Rupena. G. ministru je bil predstavljen državni motociklistični prvak g. StariJ.
Na drsališču in v kopališču Ilirije
G. minister si je nato ogledal najprej prostor SK Ilirije, ki je poleti tenišče, pozimi pa drsališče, seveda tedaj, kadar je led. Tu sta ga pozdravila in mu razkazala to napravo predsednik 1
Inž. Bloudek in podpre.'- lnik g. Betetto. Nato si je ogledal še kopališče iC Ilirije, kjer srta mu gg. inž. Bloudek in Betetto, poleg tega pa še dr. Dular in drugi odborniki tolmačili težavno stanje te vzorne športne naprave v Ljubljani.
Nato je obiskal telovadišče in pa prostore ljubljanskega Sokola tako v Tivoliju kakor v Narodnem domu. Pozdravili so ga tu dr. Ravnihar, g. Kajzel, dr. Murnik in dr. Nato si je ogledal' tudi stavbišče Sokola II. v Trnovem.
Pri Zvezi fantovskih odsekov
Popoldne ob treh je obiskal g. minister prostore Prosvetne zveze in Zveze fantovskih odsekov v palači Vzajemne posojilnice. Tu so ga pozdravili predsednik dr. Žitko, ravnatelj Zor, g. Hvale in drugi. G. minister 6e je dal izčrpno poučiti o moči slovenskih fantov, ki imajo sedaj že nad 400 organizacij s 15.000 člani, dekleta pa imajo še posebno organizacijo. Ogledal si je tudi modele naših ponosnih prosvetnih domov, občudoval krasno knjižnico ter se poučil o bogati zalogi diapozitivov in filmov za predavanja. Izrazil se je nad vse pohvalno.
Minister občuduje telovadbo naših fantov
Takoj zatem je minister obiskal telovadnico v Vzajemni zavarovalnici, kjer je pravkar vežbala mednarodna telovadna vrsta Zveze fantovskih odsekov. G. ministra je pozdravil v dresu načelnik ZFO g. Ivo Kermavner, nakar so naši vrli telovadci nastopili s sijajnimi vajami na bradlji, konju, drogu in krogih Nastopili so gg. Frankič, Franc Kermavner, Varšek, Janež, Kokot, Hercig in Jezeršek. Končno je izvajal sijajno vajo na krogih tudi načelnik g. Ivo Kermavner. G. minister je občudoval slehernega telovadca ter končno izrazil svoje čestitke g. Kermavnerju ter naše fante bodril, naj s takim delom kar nadaljujejo.
Malo po štirih je obiskal g. minister sokolsko zupo, kjer so ga pozdravili župni funkcionarji. Malo po petih je obiskal gasilsko zajednico dravske banovine. Proti večeru je sprejel zastopnike raznih športnih klubov v palači banske uprave, ob desetih pa je odpotoval iz Ljubljane.
Svinjsko mast
prima eksportno
SALAME, SLANINO znamke Tredovič
ima stalno v zalogi
Janko Predovič, Ljubljana,
Poljanska cesta 73. — Telefon 21-30.
1 Na Rakovniku bo jutri slovesno praznovanje sv. Janeza Boska, ustanovnika Salezijanske družbe. Ob 6. bo sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim s pridigo, ob 7 sv. maša s skupnim sv. obha-
jilom gojencev, ob 8 tretja sv. maša s pridigo, ob tri četrt na devet pridiga in sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim za okoličane, ob pol 10 pridiga in slovosiia sv. maša, ki jo bo imel preča-stiti gospod stolni kanonik dr. Gregorij Žerjav. Popoldne ob pol 4 pridiga gosi>oda kanonika, nato pete litanije in blagoslov.
1 Svetovnocnana pevka in umetnica Jarmila Novotna bo gostovala v naši operi en večer, in sicer bo njeno gostovanje dne 17. t. m. Na izredni dogodek v naši operi že danes opozarjamo.
1 K stroškom za postavitev Ivan Cankarjevega poprsja v veži ljubljanskega dramskega gledališča je prispevalo ministrstvo prosvete z znatnim zneskom. G. ministra prosvete je pri odkritju poprsja zastopal po njegovem nalogu načelnik prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine gosp. dr. Lovro Sušnik.
1 Osnutki za spomenik kralju Aleksandru I. so na ogled še do vključno nedeljo 5. II. Vstopnina 3 dinarje.
Blato na Pogačarjevem trgu je res zelo nadležno, toda ta trg je makadamski ter jo zato ob dežju in snegu moker in razniehčan. Vsak dan ga ni mogoče posuti in strganje blata vsak dan bi bilo tudi brez uspeha, zato bodo pa ljubljanske gospodinje tem bolj zadovoljno ko bo ves Poga-čarjev trg ter sploh ves prostor od kresije pa do Zmajskega mosta z Vodnikovim trgom spra-meksiran. Ves naš živilski trg z okolico ho torej tako utrjen, kakor je že sedaj utrjen večji del Vodnikovega trga, vendar pa moramo počakati trajno suhega in toplega vremna, ker drugače ni mogoče prameksirati cest. Ze lani so bila ta dela v programu, vendar pa zaradi slabega vremena in zelo nujnih del s cesto ob novi tramvajski progi k Sv. Križu in z ureditvijo Dolenjske in Karlovške ceste Pogačarjev trg ni prišel na vrsto. Za ureditev vse okolice živilskega trga potrebni kredit je zagotovljen v novem proračunu in zato se bomo prav kmalu znebili blata in prahu na vsem živilskem trgu.
1 Za kuhinjo v cukrarni je podarila tvrdka I. Vidmarjer na Cankarjevem nabrežju 85 kg fižola v vrednosti 170 din. Mestno poglavarstvo se dobrotniku revežev najlepše zahvaljuje.
1 Dr. Cesnik Ivo, odvetnik, se je preselil s svojo pisarno na Miklošičevo cesto 10, palača Zadružne gospodarske banke, I. nadstropje (čez dvorišče). Telef. z Zadr. gosp. banko št. 29-79.
1 Film: Križ ob potoku (v češkem jeziku). Češka filmska produkcija si postopno, pa gotovo utira pot. Od prvih filmov pa do danes kaže že velik napredek v tehniki, ki se seveda še ne more primerjati s tehniko velikih narodov, ki imajo za to na razpolago ogromna sredstva. Pa tudi so nam ti filmi po vsebini in igri blizu, bližje kot mogoče katerikoli drugi filmi. To se je pokazalo tudi v češkem filmu, ki bo tekel od sobote dalje v kinu Union, »Križ ob potoku«. Vsebinsko je film prav lepo delo, ki drži gledalca v pozornosti do konca, čeprav so nekatere sceno nekoliko predolge. Posebno noto daje filmu folklorna zunanja plat, ki je lepo uspela. Pa tudi igralci, ki so nam znani iz prejšnje češke filmske produkcije, so se že veliko naučili. Romantična, pa sodobna snov vleče, in tudi naše občinstvo bo lahko 7. zadovoljstvom gledalo ta film, katerega predvajanje je pod pokroviteljstvom konzula češkoslovaške republike v Ljubljani g. inž. Minovskega.
1 V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nahaja optik in urar F r. P. Z a i e c , torej ne večna Starem t r -g u. Samo kvalitetna optika.
Vprašanje starostnega skrbstva
Maribor, 3. februarja.
Na proračunski seji je pri obravnavanju proračuna socijalno-političnega oddelka omenjal finančni referent mestnega sveta g. ravnatelj Hra-stelj, da ima občina v vidu velikopotezno in sodobno rešitev vprašanja starostnega skrbstva. Opozarjal je, da je sedanja oskrbnišnica pretesna in zastarela in da bo občina v doglednem času zgradila za svoje revne, od starosti oslabele meščane moderno, V6em zahtevam odgovarjajočo oskrbnišnico na takšnem prostoru, kjer bodo imeli dovolj sonca, zraka in zelenja. Poudarjal je tudi, da bo to prva 6krb mariborske mestne občine, čim 6e reši vprašanje tržnice, ki se bo letos načelo z dovršitvijo načrtov in najetjem posojila.
Ta izjava nam kaže, da se na mestni občini resno pečajo z vprašanjem modernizacije starostnega skrbstva v Mariboru, ki je sicer važno, ni pa tako pereče, kakor na primer v drugih naših mestih. Saj je Maribor tudi v tem pogledu daleč pred vsemi drugimi jugoslovanskimi mesti. Maribor ima lastno oskrbnišnico v dveh poslopjih. Pred vojno je obstojala oskrbnišnica samo iz enega poslopja. Bil je to takozvani »Biirgerspital«, ki je nudil revnim meščanom samo streho brez hrane. To so si večinoma priberačili v mestu pri dobrih ljudeh. Sedaj pa nudi oskfbišnica, ki se je pred nekaj leti povečala še za eno poslopje, oskrbovancem popolno oskrbo. Oskrbnišnica ima tudi poseben oddelek za bolnike, tako da je obenem tudi hiralnica. Sedaj ima zavod 150 postelj, kar pa je šc vedno premalo Sicer ni potreba več oddajati oskrbovance v takem številu v izvenmaribor-ske zavode,, kakor je bilo treba vršiti to še pred nekaj leti, dokler oskrbnišnica ni bila povečana, vendar ima občina še vedno 32 revežev v raznih hiralnicah. Vzdrževanje revežev v izvenmaribor-skih zavodih pa stane mestno občino dosti več, kakor znašajo vzdrževalni stroški v lastni oskrb-nišnici. Za vsakega oskrbovanca računajo tuji zavodi 11.50 do 15 din dnevno, v mariborski oskrb-
nišnici pa so preračunani na 10 din na dan. *
m Služba božja za smučarje. Aljažev klub obvešča smučarje, da bo jutri v nedejlo ob 7 zjutraj sv. maša pri Senjorjevem domu na Pohorju.
m Ljudski oder je igral na svečnico Anzen-gruberjvo ljudsko igro »Četrta božja zapoved«. Igrana je bila zelo dobro ter je imela velik moralen uspeh. Igralci so se potrudili ter so podali nekatere like posebno dobro. Obisk je bil tolik, da je bila dvorana zopet premajhna V nedeljo igro ponavljajo, pa priporočamo vsem tistim, ki na svečnico niso bili navzoči, da ei to lepo delo ogledajo.
m Prosvetni večer na Pobrežju. Prosvet. društvo priredi drevi ob v Slomškovi dvorani, Aleksandrova cesta 48, prosvetni večer, na katerem bo imel bogoslovni profesor dr. Meško zanimivo predavanje o narodnostnem vprašanju.
m Šahovski turnir za prvenstvo SK Železničarja se bo pričel v torek, dne 7. t. m. Člani naj se pravočasno prijavijo.
m Rdeči križ na Pobrežju ima v nedeljo dopoldne ob pol 10 redni letni občni zbor v gostilni Klemenšek.
m Oblastni odbor Aerokluba v Mariboru bo
imel 12. februarja ob pol 10 dopoldne letni občni zbor v dvorani Združenja trgovcev v Jurčičevi ulici.
m Žetev smrti. V Mlinski ulici 29 je umrl 35
letni trgovski zastopnik Ivan Tomažič; v Princi-povi ulici 9 je ugrabila smrt 63 letnega zvaničnika drz. zeleznic v p. Karla Šusterja; Na Koroški cesti 43 je izdihnil 37 letni razna šal ec časopisov Rudolf Novak. — V bolnišnici sla umrli 72 letna soproga zvaničnika drž. žel. v p. Katarina Kiirbos in 60 letna zasebnica Terezija Karner. — V Stross-majerjevi 26 pa je umrla 86 letna zasebnica Jera Kranjc — Naj počivajo v mirul
m Tudi po drugih železniških delavnicah praznujejo. K našemu poročilu o praznikih v mariborski železniški delavnici smo prejeli, da se praznuje tudi po drugih železniških delavnicah in da s krediti, tako osebnima kakor materialnimi, ne razpolaga vodstvo delavnic, ampak višje edinice. Tudi se je v našem poročilu zgodila tiskovna pomota. Po informacijah, ki smo jih dobili, bi bilo do konca proračunskega leta še 268 delovnih ur in ne 68.
m Stafetni tek 4X10 km, ki ga je razpisal ISSK Maribor za 5. t. m. za prvenstvo dravske banovine v Ribnici na Pohorju, je zaradi državnega prvenstva, ki bo jutri na Sljemenu, preložen na 19. t. m.
m Orkester Glasbene Matice. V ponedeljek 6. t. m. ob 20 orkestralna vaja. Dirigira kapelnik vojaške godbe g. kapetan Jiranek.
m Vagone za bosanske žcleznice gradijo v mariborskih železniških delavnicah. Dobile so naročilo za zgraditev 10 osebnih vagonov za ozkotirne bosanske proge. Trije vagoni so že gotovi. Izdelani so tako, da predstavljajo višek moderne tehnike ter eo opremljeni z vso udobnostjo.
m Da bi v tujini dobili boljše službe. Te dni so se pojavile na dimnikih tezenskih tovarn neke tuje zastave. Preiskava je ugotovla, da so jih izobesili ljudje, ki so šli potem skrivaj čez mejo. Zastavo so razobesili, da bi se tam predstavili kot politični niučeniki ter bi dobili boljše službe.
m Fantovski odsek Maribor II. Drevi ob 19 seja odbora v prostorih na Aleksandrovi 6.
m Zgodovinsko društvo v Mariboru ima svoj letni občni zbor v nedeljo 12. februarja ob 10 dopoldne v čitalnici Študijske knjižnice. Dnevni red običajen. Člani vabljeni.
m Večjo spremembe v mariborskem gostinstvu na vidiku. Veliko se razpravlja zadnje Čase v Mariboru o spremembah v gostinski stroki, ki se obetajo. Tako baje namerava znani kavarnar in restavrater g. Aleksander Klešič opustiti Veliko kavarno ter se preseliti v Ljubljano, kjer bi prevzel hotel Union, Odhod g. Klešiča, ki je znan strokovnjak na področju goslinsiva, bi bil za Maribor vsekakor velika izguba. — Nadalje se predvidevajo še neke druge spremembe na tem področju, ki naj bi se v kratkem izvršile.
m Tujski promet v januarju. Maribor je obiskalo v pretečenem mesecu 1435 oseh, ki so imele 4562 preno&nin. Najštevilnejši so bili obiskovalci iz Jugoslavije, in sicer jih je bilo 1071, iz Nemčije 238, iz Italije 42, iz ČSR 34, iz Madžarske 21.
m Neprijetno poslrdicc suhega mraza. Že nekaj dni vlada v Mariboru hud, suh mraz, ki pa je prinesel zelo neprijetne posledice — neznosen prah. Proti tej prašni nadlogi se sedaj ni mo-
Angleškn igralka V i v i e n Leigh, nova Minska zvezdnica, ki bo igrala glavno vlogo lilina »Burja jih je zametla« po istoimenskem romanu Scarletta 0'IIaro
goče boriti s polivanjem ulic. Vsako vozilo, zlasti pa avtomobili dvigajo na ulicah oblake prahu. Mariliorčaini si zopet želijo enega.
m Nevarno stopnice. V bolnišnico eo pripeljali iz Pol jčan 55 letno posestnico Jožefo Kos. Padla je po stopnicah iz prvega nadstropja v pritličje ter si zlomila levo nogo ter je zadobila nevarne notranje poškodbe. Bila je se v nezavesti, ko 60 jo pripeljali v bolnišnico.
Gledališče
Robota, 4. februarja:, ob 20: »Automelodj" Red a
Celje
c Sadjarski m vrtnarski tečaj v Celju se ji
pričel včeraj ob lepi udeležbi kmečkih fantov in deklet, gospodarjev in gospodinj. Tečaj se je pričel 6 pozdravnim govorom kmetijskega referenta na mestnem poglavarstvu g. Cimermana Martina. Zahvalil se je banski upravi, ki je na vzpodbudo praktičnih gospodarjev dovolila in podprla, da se je priredil v Celju večji sadjarski in vrtnarski tečaj za celjsko okolico, kajti dejstvo, da v naši okolici, zlasti vrtnastvo ne zadošča niti domačim potrebam, kaj šele, da bi lahko prodajali zelenjavo na celjskem trgu in si tako mnogokje lahko tudi gospodarsko in linančno opomogli, je dokaz, kako važen je ta tečaj, katerega se je udeležilo nad 70 tečajnikov in tečajnic. V imenu Sadjarske podružnice jc pozdravil navzoče železniški inšpektor g Vuga iz Celja, nakar sta predavala gg. Kafol in Lap. Popoldne sc je udeležilo tečaja še večje število celjskih gospodinj, tako da bo ta tečaj v Celju res eden na|lepše obiskanih v Sloveniji. V ponedeljek in torek bo tečaj v Mozirju, 9. in 10. febr. pa v Slovenjem Gradcu.
c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih obhaja v nedeljo 5. februarja praznik sv. Janeza Boska. Ob pol 6 bo sv. maša z govorom in blagoslovom. Ob 8 govor, nato slovesna sv. maša. Ves dan je izpostavljena v češčenje relikvija sv. Janeza Boska. Popoldne bo ob pol 4 govor, pete litanije M. B. in blagoslov, nato pa prireditev v gledališki dvorani z lepo igro: Pribežališče grešnikov.
c Iz raznih sodnih poravnav je narodni poslanec g. dr. Ogrizek Anton poklonil Vincencijevi konferenci 400 din. Bog plačaj!
c Pojasnilo. K obsodbi celjskega okrožnega sodišča, ki je oprostilo Franca Sodina, dodajamo, da je ta Sodin Franc sin posestnika Alojza Sodina iz Stranic in ne Franc Sodin iz Celja, ki ni imel 6 to razpravo nikakega opravka.
c O svetovnem evharističnem kongresu v Budimpešti bo predaval g. ravn. Vinko Zor iz Ljubljane, v ponedeljek 6. febr. ob pol 9 zvečer v dvorani Ljudske posojilnice.
c Podzvezina tekma pri Celjski koči pogojno odpovedana. Tekma v slalomu za prvenstvo juni-orjev in naračajnikov, razpisana za 5. febr. pri Celjski koči, bo le v primeru, da vsaj dan pred tekmo zapade nekaj novega snega.
c Brezposelnost spet narastla. Zaradi odpusta delavcev v tovarni pletenin Bergman v Celju, v tovarni Jugotanin na Polzeli ter odpustu delavcev v kamnolomu v Čezlaku je število brezposelnih po evidenci celjske Javne borze dela v 10 dneh narastlo od 1252 na 1370. Od teh je 1191 moških in 174 žensk. Na novo se je priglasilo kar 390 brezposelnih.
S samokresom sta hotela Izsiliti denar
Celje, 3. februarja. Danes ob pol 3 zjutraj sta hotela dva roparja s samokresom izsiliti denar od gostilničarja Karla Žerovnika na Frankolovem pri Celju. Neznana moška, ki sta bila maskirana, sta razbila šipo na kuhinjskih oknih in vdrla v kuhinjo. Gostilničar in njegova žena sta slišala ropot in sta takoj vstala. V tem trenutku pa sta vstopila v spalnico vlomilca, eden z električno svetilko, drugi s samokresom, ter zahtevala denar. Začela se je prava borba. Gostilničar je dobil hude poškodbe na gla vi, prav tako je bila ranjena tudi njegova žena. Vlomilec ni imel najbrž nabasanega samokresa. Gostilničarjeva žena je enemu napadalcu razpra skala obraz in mu strgala masko, da bi ga spo znala. Zaradi kričanja otrok in velikega ropota pa tudi krepke gostilničarjeve roke, ki ni štedil v udarci, sta vlomilca v strahu, da ju ne bi ujeli, zbežala skozi vežo, katero sta si žo prej odprla ter izginila v noč. Ta napad sta vlomilca že dalj časa pripravljala in sta zastrupila že tri pse.
Orožniki, ki so prišli na vse zgodaj na Fran-kolovo, so na podlagi osebnega opisa, zlasti pa po čepici in samokresu, katerega so našli v gostil ni, izvršili obširno preiskavo pri Lončarjevih na Frankolovem ter aretirali 21 letnega delavca Ru dolfa Kosca in n jegovega 24 letnega brata, čev ljarskega pomočnika Franca. Orožnikom se je pr preiskavi pri Koscu že takoj v začetku posrečilo da so prišli na pravo sled. Čepico, ki so jo naši pri Žerovniku v gostilni, je orožnik na skrivni obesil na vrata ter vprašal gospodinjo. Čigava jr kapa. Ta ni vedela za to past in je takoj povedala, da je to Rudolfova čepica. Orožniki so oba aretirali ter ju odvedli v .Vojnik.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska opera: ltfagner: »Lohengrin«
Še vedno je Wagnerjeva umetnost zadnji in največji sertoter opernega gledališkega delovanja, šc vedno stoje njegove umetnine kot orjaške postave na težko dosegljivi planoti in še vedno se počutijo oni, ki so jih kakorkoli zmogli, na svojstven način povišani. Ona posebna značilnost je temu vzrok, ki jo nosijo v sebi te umetnine, povezujoče v sebi potom globokega zajemanja vseh strani umetniškega izražanja vsestranske umetniške silnice, ki vodijo zbrane do stopnjevanih učinkov, a zahtevajo za 6voje uresničenj« toliko večjega napora. Še v večji vzročni zvezi pa je teh umetnin dvignjenost iz gole prirodne stvarnosti proti svetu nadnaravnosti, ki je vjeta v našega duha in njega predstavo ter skozenj razgibava naše čustvovanje, dotikajoč se najglobljih in najtiijih doživetij naše duše.
»Lohengrin« je med prvimi umetninami, ki so nastal« iz dognanega VCagncrjevega umetniškega nazora, ko se je že mimo mnogih vplivov in kolebanj izčistil ter uravnovesil v svojo najvišjo in končno podobo. V njej sc je tvorec že odmaknil značaju pred njim veljajočih opernih umetniških načel in se spustil na svojo lastno, osebno dognano pot. Na njej je vladal nekak ideal antične tragedije ter njene ubranosti med besedo in glasbo, igro in ritmičnim gibom, a sc je uresničil, na povsem samosvoj, romantičnemu in posebej naturalističnemu nazoru prikladen način. Pri stvarnem upodabljanju ideje so se zvezale in stopile v nerazdružno odvisnost vse operne prvine. Beseda se je prelila v glasbo, a je obdržala svoj osnovni značaj; v kolikor je postala pri tem glasba prizadeta, se je umaknila v orkester, potegnila s seboj osnovno idejo in jo tu dosledno oblikovala, poskušajoč jo na osnovi pomenske motivike približati pojmovni spri-jemljivosti. Vsa oblika pa se je v povdarjeni dinamiki in v dognani uravnovešeni ritmiki, merjeni po značaju in sili ideje tudi v igri, dvignila iz prirodne preprostosti v plemeniti patos. Umetnina se je prelila v en sam raztegnjen utrip in postala enotna poetična celota. Ni sicer mogoče prezreti, da se »Lohengrin« še opira na značaj predhodne opere in da se v njem glasbena sestavina vsaj nakazujoče členi v posamezne ariozno povzdignjene sestavine. Vendar pa je v njem že premagalo pravo vvagnerjansko načelo: glasba se je pri vsem svojem samostojnem vezenju le uklonila vsebinski misli ter služi njenemu podviganju s svojo posebno močjo učinka. — Ta misel je že v »Lohen-grinu« vezana na germansko bajeslovje, v katerega se je zatekel Wagner v polnem prepričanju, da leže v njem najvišje vrednote spoznanj človeškega bistva in smotra; vrednote, ki jih je prineslo iz pradavnine ustno izročilo, žc vse prečiščene in prekaljene v ogoiu večnih etičnih načel Ta bajka pa pripoveduje o skrivnostnem gradu Monsalvatu in o zvestih, čistih vitezih, ki čuvajo v njem sveti Gral; pripoveduje o vitezu Lohengrinu, sinu Parsifala, ki ga je poslal božji ukaz v deželo brabantskih plemičev, da zaščiti nedolžnost Elze Brabantske, obdolžene po krivem bratomora. Umetnik je razpredel snov v patetično dvignjeno dramo, jo postavil v sredo borbe med svetlobo in temo ter razvil Ijubavni odnos F.lze in Lohengrina potom razdiralnih sil Ortrude in Telramunda v tragičen razkroj, ki ga pa omili ljubezen bogov z vrnitvijo Elzmega brata in bodočega zaščitnika rodu jn plemena.
Opera ima v svojem stiku z nadnaravnostjo poseben značaj in je s tem, ko jc dvignjena v raztegnjen plemeniti patos postavljena v estetsko do skrajnosti občutljiv okvir. Te natančno odmerjene okvirne meje, ki pomenjajo svojstveno dognani wagnerjanski slog, pa so tudi tako občutljivo krhke, da se zlomijo ob vsakem nedostatku in ker leži izven njih prepad umetniške banalnosti, je uprizoritev umetnine vedno postavljena v tvegan položaj: ali uspe, ali pa zdrkne z umetniške ravnine. Zato bo razumljivo, zakaj povžije uprizoritev Wagnerieve opere vedno tako ogromno študija in truda, zakaj se z njo do bolestnih podrobnosti bavijo vedno vsi uprizoritelji in to celo v gledališčih, ki imaio že utrjeno wagnerjansko tradicijo, za tako reprodukcijo neobhodno potrebno. Po sebi umevno je zato tudi, da obstoji tako obilna znanstvena literatura o tej panogi opernega uprizarjanja in nič ni čudno, če j« želel Wagner sam, da bi ostala njegova umetnost omeiena in vezana na Bayreuth. Orisana občutljivost Wa(*nerjeve umetnine, ki je postavljena na tankočutnost v skrivnostni svet zamaknjene (nntazije, pa obvisi na ostrem vprašanju: ali je pravilneje na vsak način nuditi občinstvu Wagnerjevo
umetnost, pa čeprav o pomanjkljivi obliki ter pri tem tvegali morebitno žalitev umetniškega čuta, ali pa je bolj« čuvajoč najvišjo in čisto podobo t« umetnosti občinstvu jo v neugodnih reproduktivnih razmerah povsem odtegniti in ga zanjo prikrajšati. Odgovor ima v sebi polno pomislekov in ni lahak, dasi se čista umetniška sodba nagiba na drugo stran.
Že večkrat je naše operno gledališče prineslo Wagnerja na spored in sedaj je zopet uprizorilo njegovo umetnino. Stroga sodba priča, da so v naši Operi uprizoritvene razmere za Wagnerjevo umetnost neugodne. Povsem primanjkuje tradicija in z njo zvezana sposobnost celotnega umetniškega osebja. Solistični pevci z redkimi izjemami niso posvečeni v to mnogozahtevano uprizoritveno delo, ter se borijo z zaprekami v petju in igri. Pevski zbor odpoveduje zlasti v zmožnosti veličastno patetične igre, orkester pa je že osnovno zahtevam te nasičene in posebno barvite zvočnosti v svoji številčni skromnosti nedorasel. Da je vse to nepremostljiva ovira za dosego one dvignjene in v skrivnostnost premaknjene uprizoritve, kot jo zahteva Wagnerjeva umetnost in da v takem okviru ta ne more doseči svoje pristne in čiste podobe, je neizpodbitno dejstvo.
Toda človeku, ki spremlja delovanje našega opernega gledališča in ki sledi njega uspešnosti, so se vzbudila ob tej predstavi posebna čustva. Naravnost ganljivo je segal iz uprizoritve odsev izrednega napora, posebne resnosti in ljubezni, s katero so se dela lotili vsi, ki so sodelovali. In če položimo na učinek tega dela, ki ga je opravil tu vsak posameznik, merilo povprečne uprizoritvene učinkovitosti, 6e pomakne kazalec neoporečno proti nadpovprečnosti.
Režijo dela je srečno prevzel R. Primožič, umetnik odrske tradicije in razgledanosti, ki sta mu prišli na pomoč pri oblikovanju bistvenih, pa če prav v prvi vrsti zunanjih slogovnih potez. Vsaj za silo je pomnožil zbor in ga razpostavljal po smernicah osnovne ideje. Posrečilo se mu je vsaj nakazati pri zboru in solistih posebno značilnost wagnerjanskega giba in premika, in čeravno vtis ni dosegel zaželjene ubranosti, učinek vendarle ni izostal. Negotova 60 pač ostala ona mesta, ki bi hotela po osnovnem nagibu pričarati razpoloženje eterične odmaknjenosti, in ona posebna patetična dinamika, ki je temu 6logu lastna, ni mogla seči v svoj pravi izraz. — Režijo je zelo ugodno podprl inž. Franz s svojo skrbno in stilno pristno insce-nacijo; njegova živa arhitektonska fantazija je prišla vsaj v skromni možnosti do veljave.
Glasbeno stran je vodil dirigent dr. Švara. Zelo ubrani in vestno v stvar poglobljeni orkester je kljub svoji majhnosti zvesto sledil osnovnim zahtevam in v zvezi z odrskim zvokom doprinesel mnogo k učinkovitosti. Če celota ni pričarala one zvočne podobe, kot jo je položil v delo skladatelj, je vzbudila vsaj zadovoljstvo z vestno poglobitvijo v tonsko zgradbo. Pri pevskem zboru j« še zlasti dobilo povdarka gotovo prednašanje, ki ga je nosila neka privlačna vzhičenost.
Enako pa so bili zavzeti za stvar tudi pevski solisti. Vsak od njih je pokazal vso voljo zadostiti postavljenim umetniškim zahtevam. — Da je izšel kot pevec in igralec iz pristne svetske wagnerjanske tradicije, je dokazal s svojim kraljem Henrikom basist Julij Betetto, ki je začrtal trdne obrise v svoj umirjeni in dostojanstveni lik. — Težko in umetniško sila občutljivo podobo Lohengrina je podal tenorist Franci. V skrivnost pogreznjeni junak, ki je še celo odvisen v pravem učinku od vsakega podrobnega giba in premika, v igri ni bil dovršen, a mestoma ugodno nakazan. V petju pa je oblikovalec dokazal poleg svojega lepega glasu tudi že vse večji zmisel za lepo podajanje; težave so ostale le na mestih, ki so vezana na falzet in ki bi v svoji posebni tišini hotela splavati v skrivnostnost. — Vidalijeva je kot Elza Brabantska dokazala zopet, da se je svoji umetnosti posvetila z vso resnobo. Lik ji je ostal sicer mestoma še preslaboten v izrazu, vendar je bil mehak in prikupen. V dobrem pevskem oblikovanju pa je motilo »iskanje glasu«, ki ga Wagner v svoji jasni in brezobzirno točni pevski melodiki še cclo ne prenese. — Umetniški karakter baritonista Janka se ne sklada s postavo Telramunda. Kljub tej neugodni zasedbi pa je pevec vendar dosegel dober vtis, vsaj v dani okolici. — Temna postava Ortrude se je altastki Kogejevi močno prilegla in segla v učinek, ki se je približal slogu in zapustil tudi s pevske strani jasen vtis. — Baritonist Dolničar je kot Kraljevi glasnik postavil ugodno podobo in mu je pevska stran uspela,	V, U.
Slovenska filozofija v inozemstvu
Komur ni slovenska kulturna rast deveta briga, mora biti od srca vesel vse večje dejavnosti mlajše generacije ljubljanske filozofske šole. Njeni uspehi se vse bolj razodevajo in reči moramo častni uspehi. Tak uspeh je Vebrova šola doživela zadnji čas s tem, da je bila objavljena v eni najuglednejših svetovnih filozofskih revij »Arrhiv fiir die gesamte Psychologie« (Leipzig, 102, 263—290, 1938) razprava, ki jo je napisal učenec prof. Vebra gospod Herman L e s a n c. Razprava je izšla v nemškem jeziku z naslovom »Veber dag „unmittel-bare Gegebennein" in der iiusseren Wahrnehmunn* (v prevodu bi se to reklo po Vebrovi terminologiji >0 „zadevalni danosti' v vnanji zaznavi«). Revija pomeni vrhunec sodobnega filozofskega dela in urejuje jo ena najznamenitejših osebnosti današnjega filozofskega sveta W. Wirth. Ni mogoče podati v časopisnem poročilu točnega izvlečka iz razprave, še manj strokovno oceno. Zato naj zadošča kratek pregled.
V prvem delu je podan kritično-zgodovinski prerez problema predmetnega dojemanja v rešitvi Brentanove, Meinongove in Ilusserlove šole. To je toliko bolj razumljivo in potrebno, ker je prof. Veber izšel ravno iz tega idejnega kroga in je zato ves razvoj ljubljanske šole s tem krogom v zvezi. Vendar pa poznajo Brentana, Meinong in Husserl samo en način stvarnega dojemanja in ta je intencionalni, posredni način. Naravnost občutno so pa zanemarjale izkustvene poglede. Zato je naravno, da so spregledale celo vrsto prevažnih dejstev, izmed katerih je v tej zvezi najvažnejše to, da so obšle človekovo zakoreninjenost v realnem svetu. Avtor upravičeno zavrne s teoretičnimi in izkustvenimi dokazi to temeljno pomanjkljivost imenovanih šol in opraviči novo poslavko ne|io-srednega dojemanja V nadaljnjih izvajanjih se avtor obširno ukvarja s problemom tega katego-rialno novega dojemalnega načina. Nato raziskuje temeljne značilnosti neposredne predmetne zavesti. V zadnjem poglavju pa skuša določiti nov zaris v teoriji vnanje zaznave, ki jo pojmuje kot bitno zvezo neposrednega in posrednega dojemanja. S priznanjem neposrednega spoznavnega načina uveljavlja torej docela nove poglede na miselno komponento zaznave, s čimer je bistveno popravljena predvsem Meinongova zaznavna teorija.
Razprava je zelo bogata, pisana je v izdelanem slogu ir. razodeva ostroumno misel, izostren jpiboloiki pogled in temeljito filozofsko izobrazbo.
Vse to daje delu znanstveno dognanost. V vprašanju o teoriji stvarnosti se avtor seveda opira na dognanja svojega učitelja. Razpravljanje o glavnem problemu razprave in rešitev sta pa docela izvirna.
Velika zasluga te razprave je tudi v tem, da je predstavila svetu lep del Vebrove filozofije, ki je sicer že našla v evropskem miselnem svetu tehtno priznanje. Sklicujem se samo na približno 500 strani obsegajoče delo Hansa Hartmanna »Denkendes Europa« (Berlin, 1936), v katerem je prikazano stanje sodobne filozofije sploh in na katero opozarjam zlasti vse tiste, ki si zaradi pomanjkanja filozofskih vrednostnih meril morda še niso čisto na jasnem o posebni kvaliteti Vebrove filozofije. V tem delu je ustanovitelj ljubljanske filozofske šole prof Veber uvrščen med vodilno sodobne filozofe, posvečena mu je posebna pažnja in avtor ga stavlja z ozirom na način sistematike znanstvenega dela za prvi zgled Meinongove filozofske smeri. H kon^u izrekamo upravičeno upanje, da bo g. H. Lešanc, ki je tako uspešno zastavil, tudi naprej bogatil našo filozofsko misel in jo nič manj dostojno ko ob tej priliki uveljavljal v svetu.	L. Ž.
Razstava francoske umetnosti v Belgradu in Zagrebu
Kakor posnemamo iz inozemskih časopisov, pripravlja francoska »L'Association francaise d'Ac-tion Artistique« za letos več razstav v Buenos Airesu, Cambridgu, posebno pozornost pa da posveča razstavi v Jugoslaviji in sicer v Belgradu in Zagrebu. Te razstave naj hi bile obenem tudi velike manifestacije francosko-jugoslovanskih kulturnih stikov. Glavni komisar razstave je M. Jau-rard, zastopnik Narodnega muzeja ter šole v Louvru. Razstava se ho odprla že ta mesec v Muzeju princa Pavla. Na njej bo razstavljen pregled francoskega slikarstva od Davida do Cezanna. Želeti bi bilo vsekakor, da ta razstava pride tudi v Ljubljano kot v tretje kulturno središče v Jugoslaviji ter ccntrum slovenske kulture.
Tradicijo Paula Bourgeta nadaljuje akademik Henry Bordeau* (več njegovih dol je prevedenih že v slovenščino). Sedaj je izdal pri Plonu nov roman ■»•Le gouffre', ki ima za ozadje dogodke v rifski vojni v Maroku v letu 1925,
Borba za svetovno prvenstvo v hoksu V Madison Square Gardcn sta so za svetovno prvenstvo v boksu težke kategorije spoprijela Joo Louis in John Henry Levvis, ki je bil doslej prvak v poltežki kategoriji. Joo Louis (desni) je svojega nasprotnika v 2 minutah in 20 sekundah s tehničnim k. o. premagal. Spopad je prišlo gledat zlasti veliko črncev. Louis je šel v borbo z veliko gotovostjo, da bo uspel, saj so mu g
10:1 napovedovali zmago.
Vojno letalo, ki se ustavi v zraku in meče bombe
Znana ameriška letalna avtoriteta ter član Zveze civilnega Jetalstva v Združenih državah Grand Mason je v ponedeljek proglasil v vojaški komisiji v senatu, da je Nemčija pridobila načrte vojaške helikoptere, ki jo je iznašel ameriški inženir ter da zdaj izdeluje te stroje v velikih množinah. Mason dokazuje, da ima ta helikoptera velik vojaški pomen, ker dovoljuje veliko večjo nos-nost bomb kot navadno letalo. Helikoptera se namreč lahko s pomočjo krmila ter z redukcijo vrtilnih obratov mahoma ustavi v največjem letu v zraku ter more pri metanju bomb meriti na cilj, ki leži pod njim ter mu ni treba računati s para-
bolo padca. Kakor je izjavil Mason, je ameriški inženir poslal svoj izum v Nemčijo, da bi bil tam patentiran, ni pa dobil doslej nobenega odgovora. Potem pa je sam potoval v Nemčijo ter je opazoval helikoptere pri poizkusnih letih okrog Krup-pove tovarne ter izvedel, da so te tovarne začele z izdelovanjem na debelo. Toda ti stroji lahko v popolnosti izvrše svoje poslanstvo le nad objekti, ki niso zavarovani s protiletalsko obrambo, kajti v tej obrambi je laže zadeti mirno letalo kakor pa letalo v največjem letu. V toliko je ta iznajdba že takoj v sebi tudi protilek.
Klubska tekma ASK-a
Črni Vrh, 2. februarja.
Danes se je vršila na tukajšnjih smuških terenih klubska tekma Akademskega športnega kluba v alpski kombinaciji. Že peto leto so prišli ljubljanski akademiki na Črni vrh nad Jesenicami, da tekmujejo v tej zanimivi disciplini.
Za prvaka je bil razpisan zlat pokal g. predsednika senata dr. Antona Korošca, ki ga je branil letos Herle Franc.
Startalo je v konkurenci 10 tekmovalcev, izven konkurence pa 20, večinoma Jeseničanov. — V slalomu je startal tudi naš državni reprezentant Praček, ki je seveda dosegel najboljši čas dneva.
Pokal si je priboril Šorli Marjan, cand. arch., in postal s tem letošnji klubov prvak v alpski kombinaciji. Rezultati so bili naslednji:
Slalom: 1. Šorli Marjan 2,19.6, 2. Herle Franc 2,28.8, 3. Šmitek Janez 2,32.4, 4. Dolenc Karel 2,52.4, 5. Šmitek Tone 3,11.
Izven konkurence: 1. Praček Ciril (TK Skala) 1,56, 2. Ravnihar Rado (ASK Gorenje) 2,18.4, 3. Finžgar Rudi (Kropa) 2,24.8, 4. Štumpfel (TK Skala) 2,26.
Smuk: 1. Šorli Marjan 2,17.8, 2. Šmitek Tone 2,22.6, 3. Šmitek Janez 2,42.4, 4. Dolenc Karel 2,55.4, 5. Pavlin Franjo 5,00.
Izven konkurence: 1. Štumpfel (TK Skala) 2,09.6, 2. Ravnihar Rado (ASK Gorenje) 2,26.6, 3. Baš Davorin (ASK Gorenje) 2,55.
Rezultati v kombinaciji: 1. Šorli Marjan 367 točk, 2 Šmitek Janez 420 točk. 3. Šmitek Tone 429 točk, 4. Dolenc Karel 466 točk, 5. Pavlin Franjo 740 točk.
Izven konkurence: 1. Štumpfel 346 točk, 2. Ravnihar Rado 378 točk.
Naši smučarji v Cortini d'Ampezzo
Naša reprezentanca, ki je tekmovala v Cor-tina d'Ampezzo v smuku, je med 28 tekmovalci zasedla srednja mesta, dočim so bili na vseh prednjih mestih sami Italijani. Od naših so se plasirali samo trije, ker je moral Žvan odstopiti, ker je izgubil smuči. Za Italijane, ki so progo dobro poznali, ker so jo neštetokrat prevozili, je bila stvar mnogo lažja, naši so pa imeli sploh premalo treninga. Prvi je bil Italijan Alvera, ki je rabil za progo 5:45.2. Vsa nadaljnja mesta so zasedli zopet sumi Italijani, naši so se pa takole plasirali: 12. Kobler 7:21. 13. Žnidar 7:28,1 in 16. Klein 7:38,7.
Praček in Heim sta odšla v Zakopane
Praček in Heim, ki zastopata našo državo v svetovnih smučarskih tekmah v Zakopanih v alpski kombinaciji, sta se včeraj odpeljala v Zakopane, da se tam še na tekmovalni progi pripravita za največje smučarske tekme na svetu. Ker je alpska disciplina smuk že v začetku tekmovanja na programu, je bilo nujno potrebno, da sla odpotovala pred ostalimi tekmovalci, ki odpotujejo v par dneh. Srečno pot in veliko uspehov vsem!
Zveza ženskih športov ostane v Zagrebu
Pred nedavnim je bil v Zagrebu občni zbor Jugoslovanske zveze ženskih š|iortov. Na tem občnem zboru je bilo z večino glasov sklenjeno, da se prenese sedež zveze v Belgrad. Pri tem pa je bilo treba spremeniti pravila, ki jih mora [potrditi nadrejeno ministrstvo. Belgrajska podzveza je izdala nova pravila, katere pa je ministrstvo odklonilo, ker niso [»ovseni odgovarjala. Iz tega sledi, da ostane do prihodnjega občnega zbora zveze v Zagrebu, na katerem se hA morda po-novno sklepalo o prenosu zveze v Belgrad.

Snežne razmere
Snežne razmere v planinah so se v zadnjih dnervih izdatno zbotjšaJe. V noči od četrtka na petek je v planinah Množilo ter je zapadlo od 20—30 cm suhega snega, pršiča. Tnko imamo sedaj na Komni 150 cm pršiča, na Vršiču okrog: Erjavčeve koče 80 cin, na Vclini Planini <i0 cm, nn Krvavcu 120 cm, povsod pršič. Zapihal jc sever, ki je po dolgem lio.iu premagaj južnjaka, kt se jo hotel letos že januarja meseca vtihotapiti v naše planine. — Plnninoi-smučarji, pohitite sedaj v zimske planine, ki vabijo na svoja prostrana smučišča.
ZFO
Športni uspehi Fantovskega odseka Višnja gora
Fantovski odsek je lansko leto poleg telovadbe in prosvete gojil tudi lahko atletiko, ker pa nimajo fantje primernega igrišča, so gojili samo skoke in mete. Igrišče Fantovskega odseka 60 za silo preuredili za skoke in mete. Vendar pa je zaletišče za skoke malo prekratko in le za silo služi svojemu namenu. Zato bi bilo prav, da bi občina ali kdo drugi preskrbel fantom primerno igrišče.
Zanimanje za lahko atletiko je bilo razveseljivo, saj je 12 fantov treniralo. Razveseljivo je, da je bilo doseženih nekaj lepili rezultatov. Če bi fantje imeli dobro igrišče in učitelja, bi dosegli še boljše rezultate. Razveseljivo dejstvo je tudi, da se mladci najbolj zanimajo za lahko atletiko. Omeniti moramo 19 letnega Zupančiča, ki je dosegel dobre rezultate v skoku ob palici in metu krogle. Letošnjo pomlad upamo, da bodo fantje nadaljevali začeto delo.
Tehnični rezultati so naslednji:
Skok v višino: Člani: 1. Zupančič 1.60, 2. Rus 1.46. — Mladci: 1. Zupančič 1.35.
Skok v daljavo: Člani: 1. Zupančič 5.98, 2. Jevnikar 5.10. — Mladci: 1. Radij 4.90.
Skok ob palici: člani: 1. Zupančič 3.16, 2. Rus 2.50. — Mladci: 1. Zupančič 2.55.
Troskok, člani: 1. Zupančič 11.94, 2. Ahlin 10.30.
Met krogle, člani: 1. Zupančič 11.67, 2. Rus
9.40.
Tek na 100 m, člani: 1. Lokar 12.8 sekunde, 2. Zupančič 13 sekund.
Tek na 60 m, mladci: 1. Radij 8.5 sekunde, 2. Zupančič 9 sekund.
*
Za smučarje (tekmovalce) ZFO na Črnem vrhu bo sv. maša pri Sv. Križu nad Jesenicami ob devetih.
ZDK
Smuške tekme Zveze dekliških krožkov
1.	ZDK v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 1!). februarja 193!) smuške tokmo v kratkem smuku in v 3 km sinuškem teku.
2.	Tekmovanje ho Izvedeno v Kropi; ako pa hi hile snežne razmero v tem kraju neugodne, se lio iz-vodha tekmovanja prencla na bližnjo »Mošensko planino. Smuk se vrši oh 10 dnp za tem pa smuški lek.
3.	Pravico udeležbe imajo samo članice Dekliških krožkov.
4.	Tekmovalo se ho: a) za prvenstvo posameznlo v smuku; hI za prvenstvo posameznic v smuškem teku.
5.	Nagrajena bodo prva tri mesta v vsaki disciplini. •
6.	Dekliški krožki naj prijavilo svoje tekmovalko dn 10. februarja na naslov ZDK, Ljubljana, Miklošičeva cesta S-1.
7.	Žrebanje nastopnih številk se ho vršilo dve nrt pred prlčotkom tekmovanja. Izžrebani vrstni red bo voljni za ohc disciplini isti.
S. ttazglasitev uspehov in razdelitev nagrad ho po končani prireditvi v Društveni dvorani v Kropi.
!). Tekmovnnje bo izvedeno v smislu pravil ,1ZSZ.
10. Kra.i in čas zbirališča ho jnvljon v zadnjih dneh preri tekmovanjem In se bo ravnalo po takratnih snetr nih prilikah v dolini.
Vaje švicarskega gorskega topništva V snegn in ledu si vojak pri prenosu topovskih delov preko najhujših strmin pomaga i lestvo iz vrvi.
Litija
Tržni (lan oh sohotah je bil v preteklem letu uveden tudi v Litiji. Prostor zanj so določili ob sokolskem domu. Ti tržni dnevi so pokazali, da so potrebni za okoličane-prodajalce in kupce. Sedaj polagajo živila kar na hodnik ali pa na cesto. Zato pa je nujno potrebno, da se napravijo primerne stojnice. Prosimo upravo trga, da čimprej poskrbi mize, saj lesa imamo v Litiji dovolj, pa tudi brezposelnih mizarjev imamo, ki bodo radi zaslužili kako paro.
Prevažanje pošte iz Litije v Sv. Križ pri Litiji bo oddano na javni dražbi 16. februarja ob 10 dopoldne v občinski pisarni v Liliji in v Sv. Križu. Promet mora biti vsak dan, tudi ob nedeljah in vseh praznikih. Poštno ravnateljstvo ponuja za to delo 15.408 din, kar znaša na dan komaj nekaj
■nHH^HHBHi^BBaMnHBIMH
Dolores Vieser:	42
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
Ko še govori, se spodaj veselo oglasijo psi. Alenka si hlastno otre dve, tri solze z lic in šepne:
»Ne povej mu ničesar, ne povej mu ničesar, Suza! Je samo zato, ker sem zmeraj tako sama.«
Starica 6i naglo popravi predpasnik in ne ve, ali naj gre ali naj ostane, pa tedaj se že odpro duri in gospod stopi v izbo — moj Rog, kako zal in ponosen in sprelep! Male, sive Suze niti ne vidi, pohiti takoj k preljubi in jo prisrčno objame.
Lepa gospodarica se smeje vsa blažena.
In ta hoče proč? Ah Bog, naj bi bila uboga, zvežena Suza v vsem življenju spila en sam tak od ljubezni plameneč pogled, kakršnega je razlil gospod nad njeno jurjevico — še v grobu bi 6nnjala o njem!
Hudourni oblaki vise sivo in volnato nad polji in dež lije kakor lesketajoče se zagrinjalo ob oknih doli. Vendar proseva skozi pajčolane daljna večerna zarja in lastovke cvrčijo že spet visoko okrog zvonika in sklepajo z glasnim vreščanjem, da v bližnjih dneh končno vendarle odpotujejo.
V globini skoraj temne izbe gori žegnana sveča, zakaj nevarna in preteča huda ura je odšla iznad Podkrnosa. Zdaj še samo v daljavi pomom-ljava in zvon, ki je zvonil k oblaku, je že zdavnaj utihnil. Lenart sedi pri sveči, boža nemirnega Ru-deša in pogleduje tja čez na preljubo, ki se sklanja ob harfi v odprtini okna. Rahlo prebira strune in poje pesem, katere napev žubori tako enoglasno kakor šumenje dežja, pa je vendar pri vsem tem ves nežno sladek.
»Dekle je po vodo šla na visoke planine. Dekle je po vodo, vodo šla na visoke planine — —c
•	. „. ..^---'-T;....." ^mJ*
lf lO VAŽNO!
** . ........
........*.....-......" . .v VlV'.; . ,. .	. ..i-i'..- ..<-. ||'|t .
Hočete res imeti zdrave zobe?
Potem uporabljajte PEBECO, novo za negovanje zob. Peni se brez vsebuje PEBECIN, novo sredstvo, ljito čisti in razjeda zobni kamen, štedite, ker se ga malo porabi.
sredstvo mila in ki teme-Z njim
Alenka poje zelo lepo. Glas ji je mehak in teman in otožnost se skriva v njem. Poje, kakor pojo vse slovenske deklice v Gorotanu, kadar posedajo zvečer in počivajo v senci sadnega drevja in se naslanjajo fantje ob plotove iz letev. Pojo plaho v dolgo zategnjenih, skrivnosti polnih pesmih o cvetočem rožmarinu in ubogi ujeti ribici, o grobu, o zvestem bratu in obilnih solzah.
Tako poje tudi lepa Alenka in fz harfe ji padajo polni glasovi kakor modre iskre v žametno temo njenega glasu. Je čudovito prisluškovati starim pesmim in na pol v sanjah gledati rumeno svečavo na stresajočih se strunah in rjavkastih dekliških prstih. Dež je ponehal in Alenka je pesem izpela.
»Ne znaš nobene več?« vpraša Lenart, ko Alenka le predolgo molči.
»Nobene,« reče Alenka in se nasmehne.
»Domisli se, preljuba!« moleduje Lenart; »tako poredkoma poješ.«
Alenka potrza po strunah in zre skozi okno. Prav daleč, za mnogimi črnimi oblačnimi tovori gori proga temnožarečega neba.
»Eno znam še,« reče, »pa je močno žalostna.«
»Vaše pesmi so vse žalostne,« odvrne Lenart.
Alenka ubere k drugim še globoko struno in poišče pravi sojjlas. Potem počasi zapoje tujo, prastaro pesem, ki se dviga in pada samo čez malo glasov, je pa vsa trudna in polna vročega, skritega koprnenja.
Pobič moj je šel v planino streljat čudno vso zverino. Al ga bo zverina vjedla, kaj bom dečva pobiča imela. Srečata ga dva medveda, ki sta pobiča vjedla. Dečva je v potoku prala, je pritekla voda vsa krvava. Še en malo je dečva prala, klobčič že pred njo priplava. Klobčič pa je že poznala,
ki je žogice mu delala. Še en malo je dečva prala, pobič že pred njo priplava. Oje, loje moja glava, kam bom dečva pobiča djala. V gartelč bom ga pokopala, rože bom po njem sejala. Ivedar bom dečva rožice plela, pobiča bom v žinji imela.
Ko lepa Alenka skonČa pesem, čaka dolgo časa, da bi Lenart kaj rekel. Ker pa tako dolgo molči, ga Alenka pogleda tja čez. Lenart sedi poleg male mize, na kateri gori sveča. Rame mu klonijo nekoliko navspred in obraz se mu potaplja v senco.
Alenka ga dolgo gleda. Potem potisne harfo sunkoma vstran in vpraša s temnim glasom:
»Ti je bila pesem všeč?«
»Všeč, močno všeč,« odgovori Lenart in dvigne glavo.
Alenka pride skozi sobo. Mehke roko mu ovije okrog vratu in skloni obraz, ki je videti, kot bi v svitu sveče nežen in preduhovljen kar žarel, čisto blizu k njemu.
»Ljubi, ti,« reče tiho in da belim zobem, da ji zablisnejo med polnimi ustnicami.
Lenart pogleda k njej kvišku. V očeh mu je nekaj kakor strah. Zenici sta mu ozki kakor konica igle, kakor da se mu hoče skrili za nje duša.
»Kaj bi rada?« vpraša mukotrpno.
Alenka se nasmehne težko in sladko.
»Tebe!« šepne.
Prsti ji rijejo po njegovih laseh. Počasi mu nagne glavo nazaj in si jo položi na prsi. Sklone se mu čez obraz. Oči sc ji iskrijo kakor zeleno steklo.
»Me'--— nimaš rad?« Izsledtlje.
»Saj vendar veš,« reče Lenart in ee smehlja.
Alenka ga poljubi.
»Seveda vem I« se zasmeje, pa vmes med besede zazveni prav daljen, ubit glas. »Vendar nečesa no vem, preljubi. — Poglej me, preljubi! —
rove j, si srečen?«
Če potrpežljiv človek zabija žeblje in se udari po prstih: »1—2—3—4—5—6—7—8...
»Sem,« odgovori Lenart in pogleda gori k njej. Oči mu strme mrzlomodro kakor zimski dan. Alenka zavrisne. Sede mu na kolena in se tesno privije k njemu. Njeni poljubi se mu usipljejo na obraz, na rjavi vrat. Lenart ovije roke okrog nje in jo spet poljubi.
Toda komaj jo čuti.
Mu je, kakor d? mora biti zdaj sam in prisluškovati z vsem! čuti — —
Prisluškovati pretihemu, čistemu glasu, ki ga ni slišal tako dolgo, tako dolgo.
Moral bi biti zdaj sam in hiteti v hrepenenja polni naglici za vonjem, ki ga je pobožal iz dalje.
Daj, dn bom sam, Alenkal
Slajši od tvojih poljubov jo bolest, ki se me je dotaknila, svetlejši od sijaja tvojih oči je ne-besnodaljni soj, ki se mi je odprl 6kozi najtemnejšo meglo
Daj, da bom sam, Alenka — daj, da bom sam, preden pade spet tema čezme.
»Daj, da bom sami« reče hlastno.
Alenka se zdrzne. Za trenutek se ji strnejo obrvi ponosno in bolestno druge k drugim. Potem so mu spolzne s kolen in vpraša žalostno: »Sem te užalila?«
»Nikakor ne, dete!« reče Lenart proseč za zamero. »Sem samo truden — in marsikaj narediti moram tudi še.«
Alenka ga pogleda in počasi prikima knkor otrok, ki je doumel kaj težavnega. Seže po svečniku
»Nažgem ti drugo svečo, da boš bolje —«
»Ne, ni treba,« veli Lenart in ji hoče odriniti roko. Toda Alenka jo hitro odtegne. Nasmehne se mu in lahno odide skozi duri. Lenart čuti, da jo je užalil, vendar ji ne reče nobene ljubeznive besede, ki bi jo poklicala nazaj.
Duri se zapro.
Zdaj Lenart vstane in začne hoditi po sobi sem in tja. Z Oklevajočiini koraki gre okrog mize, strmi v plamen, stopi k oknu iu so kjo nasloni ob zid.
Zavod sv. Stanrslava v Sent Vidu nad Ljubljano
sporoča, da je o sv. Blaziju, škofu in mučenou, umrl škof in mučenik
dr. Ivan Gnidovec
nekdanji naš vodja, ravnatelj in profesor.
Polagal je temelje našemu največjemu vzgojnemu zavodu in prvi slovenski
gimnaziji — in je bil »steber v hiši Gospodovi«. Njegovo ime bo ostalo za vselej neločljivo spojeno z zgodovino hiše »Zve-
ličarja sveta« v nadčloveški veličini in nič manjši tragiki. Potem ko je prehodil svojo pot s titanskimi koraki, je doprinesel poslednjo
žrtev, »žrtev razuma«. Od prevzvišenega gospoda se bomo poslovili v ponedeljek ob 10 dopoldne
v cerkvi Srca Jezusovega.
Šent Vid nad Ljubljano, dne 4. februarja 1939,
Vodstvo zavoda sv. Stanislava
Koliko elektrike smo porabili L 1938
Konti Ahačič:	53
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Poraba električne energije narašča v splošnem po vsem svetu. Proizvajanje električne energije je seveda odvisno od gotovih nihanj v gospodarstvu. V naši državi je elektrifikacija šele v začetkih in zato vpliv gospodarskih sprememb drugod še ni bil tako občutljiv, zato pa je bil tem bolj občutljiv v Sloveniji, lijer je elektrifikacija žo zelo razvita in zato nanjo vplivajo že vse spremembe ali pa težave splošnega gospodarskega značaja. V najhujših letiii gospodarske krize pri nas, to je v letih 1035 in 1936 je znašala proizvodnja električne energije v Sloveniji samo 230 milijonov kilovatnih ur v 1. 1935 in 240 milijonov v I. 1936. V naslednjih dve letih je gospodarska kriza nekoliko popustila in tako se je proizvodnja električne energije v letu 1937 dvignila na 280 milijonov kilovatnih ur in v letu 1938 po dosedanjih podatkih presegla 300 milijonov kilovatnih ur. Za presojo gospodarskega razvoja je važna tudi specifična poraba električne energijo na glavo prebivalca v enem letu, ki znaša za Slovenijo v letu 1938 že 230 KWh, to je 57.6% električne energije v Sloveniji. Na drugem mestu je Kranjska industrijska družba, ki je proizvedla in porabila približno 38 in pol milijona kilovatnih ur. Na tretjem mestu je mlada elektrarna državnega rudnika v Velenju, ki je lani proizvedla že 22.4 milijona kilovatnih ur in je tako napram letu 1937 narastla kar za 83.3%. Izjemo pri tem naraščanju tvorijo samo Združene papirnice, ki so v svojih električnih obratih proizvedle v letu 1938 9 in pol
nad 40 dinarjev. Sv. Križ je oddaljen od Litije 19.5 kilometra!
Sadno drevje po polovični ceni bo preskrbel okrajni kmeti jski odbor. Prijave sprejema občina do 10. februarja. Oddajal bo jablane, zgodnje in pozne, češnje ier moštne hruške. Zastonj pa bo dobiti cepiče češenj in hrušk.
milijona kilovatnih ur, kar pomeni napram 1. 1937 nazadovanje kar za dva milijona kilovatnih ur, saj so isti obrati v letu 1937 proizvedli 11.4 milijonov kilovatnih ur. Trboveljska premogokopna družba je v letu 1937 porabila v svojih rudniških obratih 32 in pol milijona kilovatnih ur, v letu
1936	pa je ta poraba narastla na 36.602.452 kilovatnih ur. Premogovniki so namreč v preteklem .letu imeli boljšo zaposlitev in večjo proizvodnjo.
V naslednjem bomo še podali glavna podjetja v Sloveniji in primerjali šievilke njihove proizvodnjo iz zadnjih let:
Fala v letu 1938 173,094.339 KWh, v letu 1937 175,505.883 KVVh, v lotu 1936 pa 137,968.000 KWh.
KID v letu 1938 približno 38,000.000 KWh, v letu 1937 31,969.133 KWh, v letu 1936 pa 27 milij. 357.109 KVVh.
Velenje v letu 1938 22,408.200 KWh v letu
1937	12,500.000 KVVh, v 1. 1936 pa 9,702.100 KWh. Završnica v letu 1938 4,500.000 KVVh, v letu 1937 5,720.000 in v letu 1937 5,720.000 in v letu 1936 3,959.191 KVVh.
Ribnica
Dne 29. januarja 1939 smo imeli pri nas lepo svatbo. Poročil se je naš cerkveni jievec T r d a n Jožo iz Breže št. 20 z gosjiodično Francko O b e r -snel iz Breže št. 40. Cerkveni pevci so jima pri poroki lepo lepi, da je bilo marsikatero oko solzno.
Prireditve na deželi
Slovensko izobraževalno društvo »Skala« iz Zg. Polskave in Fantovski odsek iz Sp. Polskave-Prager-
sko priredita dne 5. febr. ob 3 popoldne krasno igro »Črno ženo« v 5. slikah, v dvorani g, Mohorka v Sp. Polskavi.
Iz Julijske krajine
Elektrarna v Plavah
Lani so pričeli dela za drugo orjaSko elektrarno na srednji Soči, za električno centralo v Plavah, 12 km nad Gorico. Od Plavi greš navzgor ob Soči mimo slikovitega Kanala do naselja, ki se imenuje Škalabon, Tu so začeli kopati v začetku leta 1938 predor, kf bo tekel na desnem bregu Soče do plavske postaje, nad 9 km daleč. Pri Škalabonu zagradijo Sočo z mogočnim jezom. Soča bo tekla po predoru do Plavi, kjer bo v centrali visok elap za proizvajanje električne energije.
Delavske plačo
Predor gradi več podjetij, vsako po nekaj
kilometrov. Delavske plače se gibljejo od 1.40 do 2.50 lir na uro. Veliko ni, a vendar je dobro, je zaslužek. Kaj bo, ko se dela končajo in še tega ne bo?! Naši izkušeni minerji uživajo po vsej Zgornji Italiji dober sloves; veliko jih dela v Piemontu in v Lombardiji, kjer so cenjeni in dobro plačani.
Kanal. Kakor smo slišali oznaniti na novo leto, je bilo v kanalski fari v preteklem letu 10 r>orok, 30 krstov in 27 pogrebov. Najstarejši mož, ki je umrl, je bil Luka Šterlinko, ki je učakal 83 let in 8 mesecev; najstarejša žena pa Terezija Ulaga, ki je imela 90 let in 10 mesecev. Stalnega prebivalstva v fari je 1800 duš.
Ajba pri Kanalu. 79-letni Miha Namar je šel 6. januarja v bližini hiše nabirat drva. Ker so bila tla zmrzla, se mu je zdrsnilo in je zdrknil 10 m globoko čez steno in se ubil.
Med delom ga je zadela kap. Iz Bodreža pri Kanalu nam pišejo: 54-letni Štefan Paravan iz Bodreža je pred tednom nesel drva proti domu. Na poti ga je zadela kap in je izdihnil. Bil je dober in skrben oče, priden zidar. Bog naj potolaži osirotelo družinol
2e so pred ccrkvijo, a Jaka noče zapustiti suhega prešiča. Prav pred oltar hoče jezditi na njem. Že so prod oltarjem in že vpraša duhovnik: »Jaka Spakal Ali hočeš vzeli kraljično Marjetico za svojo ženo?< Tedaj odgovori vesel dečkov glas: »Toga pa že ne. Raje sem pastirček kakor kralj!« Vsa cerkev se šušljaje nasmehlja, saj nihče ni prav privoščil krasne kraljične neznatnemu revčku.
iVeselo šepetanje pa zvon ko prekriči Jaka: >Toda kraljična je moja iii jaz' jo lalilio prepustim komur hočom. Kar tomule jo po-darimf« in Jaka pokaže s prstkom na prešiča, ki radostno zakruli in zaviline repek. Braneče dvigne osupli duhovnik svoje roke, nevesta pa skrušeno zajoka: »O, Koki! Zakaj te nisem poslušala! Zdaj sem zaradi prešiča ponižana nižje od najnižjega človeka.«
Začasna dobava zdravniških pripomočkov
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v četrtek 23. februarja 1939 ob 11. uri v uradnih prostorih v Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3./III, drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za začasno dobavo zdravstvenih potrebščin za celo leto.
Ponudbe, kolkovane po predpisani tarifi T. br. 25 T. tarife zakona o taksah, naj se oddajo ali dostavijo po pošti v zaprti ali zapečateni kuverti do zgoraj označenega roka Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu (soba št. 305).
Varščino v znesku Din 10.000'— za domače, Din 20.000'— pa za tuje ponudnike, je treba položiti pri blagajni Osrednjega urada za zavarovanje delavcev (soba št. 420) 23. februarja 1939 najdalje do 10. ure.
Pogoje in obrazce ponudbe do bijo interesenti brezplačno pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev (soba št. 305).
Letna vrednost dobave circa Din 200.000'—.
Št. 2553/1939. od 28. januarja 1939. Iz pisarne Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
V naši podružnici v Kranju
dobite vsa pojasnila glede insera-tov. Podružnica sprejema tudi vsa naročila za časopise.
Pazite na kotle!
„TEPALIN"
Made in U.S.A.
Edinstveno čisti in preprečuje kamen v vseh parnih kotlih, ne da bi jih bilo treba razdirati. — Preizkusila in priporoča Inšpekcija za kotle ministrstva zgradb. — Zahtevajte
prospekte od generalnega zastopnika H0BBY, A. R„ Beograd, Uskoika 5. Telefon 23-013
MALI OGLASI
V malih oglasih vetja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujajo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
I23SESS33
Pocenili smo
vsa zimska oblačila, perilo Itd. Preskor, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Trgovski pomočnik
mešano stroko, vojaščino prost, pridon in pošten iščo službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod 1479.
Službo natakarja
iščem. Razpolagam tudi s kavcijo. Naslov v upr. »Slovcnca« v Mariboru pod št. 269.	(a)
Dekle
vešča službo sobarico ln v pomoč v kuhinji, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1264. (a)
Upokojenka
starejša, gre k družini za pomoč lahkega dela za prehrano in stanovanje. Ponudbo v upravo »SI.a pod »Delavna ln poštena« št. 1499.	(a)
Pisarniška moč
z večletno prakso, s per-fektnim znanjem nemške korespondence. Išče službo za takoj ali pozneje, ovont. tudi samo dopoldne ali popoldne. Ponudbo v upravo »Slovenca, pod »Korespondentinja«
Absolventka
meščanske in gospodinjske šole z enoletno pisarniško prakso, - želi primernega mesta. Gre tudi v boljšo hišo kot pomočnica gospodinji. Ponudbe prosim na upravo »Slov.« pod »Zmožna« št, 1365.	(a)
mm\
Za 16 letnega sina
z 2 razr. gimnazijo iščem mesto vajenca pri strogem gospodarju v trgovini ali avto-mehanični delavnici s popolno oskrbo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 1026.
Dve lepi maski
kompletni, poceni naprodaj. Vprašati : Cesta 29. oktobra 9/1!.. vrata 16. 1
Prodam
železniško tračnice, 3—5 metrov, 2 din, traverze, prof. 24, 4.40 m, prof. 26, 8 m. 2.75 din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1606. (1)
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Kabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj I
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Sveža jajca
zajamčena, zaboj 720 kom. 540 din. Ia suhe bos. slive 10 kg 80 din, franko voz-nina razpošilja G. Drech-sler, Tuzla.	(1)
Prodam
za polovično ceno 14 komadov novih mecesnovih okon ln vrat, 2 komada rabljenih »Lutzovth« peči. pripravni za večje delavnico ali dvorane, ln dvojo rolet. - Poizve se pri Lojze Vlšnar, Jesenice, Gorenjsko.	,(1)
Kupimo kmečko posestvo
zaokroženo, oddaljeno od Ljubljane največ 10 km. z najmanj 6 ha orno zemljo v ravnini. Namesto tega kupimo pod istimi pogoji tudi večji kompleks zemljišča brez poslopij. - Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« pod »Prometna lega« 1287.
IFTTTmi
Gramofonske plotte
šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo Din 30"—
Msk
stare vzamem v račun.
Vnajeiti
ODDAJO:
Velika kavarna
v neposredni bližini središča Ljubljane se odda z vsem inventarjem kavcije zmožnemu reflektan-tu v najem. - Pojasnila daje Kmetijska družba.
yjJL
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Podjunska ulica 25.	(č)
Dvosobno stanovanje
z vsemi pritikllnaml in sodobnim komfortom oddam boljši stranki z mesecem marcem. Kersnikova ulica 7«	,lč)
Signal na vstajo
MOTIN SEC
Vedno je lahko preiskati vaš seč. Neobhodno potrebno je, da to napravite, ako ne marate imeti posledic. Če je seč moten, z rdečkastim ali peščenim ostankom, če je barva motna, če vsebuje bele kosmiče je to znak, da ledvice slabo delujejo in pomeni to, da se bodo v kratkem pojavili znaki revme. — To artritično stanje, ki se često pojavlja pri siarejših osebah, lahko prepreči UROOONAL, ki pomaga ledvicam, da razkroje preostalo kislino seča. Pustite, da se preišče vaš seč. Zadostuje, da pustite gotovo količino seča v stekleni ali ilovnati posodi 10-12 ur. Po tem času se že razločijo v seču, kateri ni normalen, zgoraj navedene oslaline in kosmiči. Če je seč moten, nikar ne obupujte, dajte takoj posodico, napolnjeno s sečem zbranim pred 24 urami, vašemu lekarnarju ali zdravniku v preiskavo.
URODONAL
pomaga razkrajati sečno kislino
Revmatizem — protin - kamen v mehurju — debelenje —arterioskleroza Etablissement (hatelain Parit - 22, Grand Prix Fournlueur dei Hopitaux de Parit Dobiva se v vseh lekarnah.
Generalni zastopniki za kraljevino Jugoslavijo:
Eng. Hem. farm. laboratorija ..STERILAB", Beograd, Kneza Mihaila 33
Oglas reg. pod S. Br. 4271 od 22. III. 82.

Vzajemno posojilnica
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta f
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.

Misijonska družba sv. Vincencija Pavelskega
naznanja v globoki žalosti, da je danes, v petek, d ne 3. februarja, ob 5 zjutraj, v 66. letu življenja, v 43. letu mašništva, v 20. letu redovnega poklica in v 15. letu škofovstva, v Leonišču v Ljubljani,
mirno v Gospodu zaspal, maziljen s sv. oljem,
prevzvišeni gospod
dr. Janez Fr. Gnidovec
škof skopljanski
Kot duhovnik, kot član naše družbe in zlasti kot škof je vsepovsod z brezprimerno odpovedjo in nepopisno gorečnostjo vršil svojo službo in nam postavil krasen zgled učitelja in pastirja po Srcu Jezusovem. Truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v dvorani škofijskega dvorca v Ljubljani. Odtod bo prepeljano v ponedeljek, dne 6. februarja zjutraj v cerkev Srca Jezusovega v Ljubljani, kjer se bodo ob 10 dop. začeli pogrebni obredi. Po mrtvaškem opravilu v cerkvi bo sprevod na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
Naj mu bo Bog bogat plačnik za vse! V Ljubljani, dne 3. februarja 1939.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čei
Izdajateli: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčiž
Nadaljevanje z 2. strani
Govor notranjega ministra
g. Acimoviča naverifikacijskisefi
narodne skupščine
Danes bo izvoljeno novo predsednistvo
Belgrad, 8. febr. Nato je na skupščinski seji povzel besedo notranji minister Acimovič, ki je med drugim izjavil:
»Gospodje poslanci, da<nee emo v tem domu slišali o&tke, ki se nanašajo na volitve 11. decembra lani. Te očitke smo slišali tako od poslancev manjšine kakor tudi od poslancev večine. Preden preidem na obrazložitev, želim izraziti le svojo zahvalo govornikom večine in manjšine za vso dobronamerno kritiko, ki jo bom jaz v svojem re-soru upošteval.
0 volivnem zakonu
V svoji .kritiki volitev 11. decembra lani so predstavniki manjšine v verifikacijskem odboru podali ločeno mnenje, v katerem trdijo, da te volitve niso bile pravilne. Nadalje navajajo, da to volitve niso mogle biti pravilne zaradi samega, volivnega zakona iu zaradi načina, kakor so bile izvedene. Kar se tiče samega volivnega zakona, mislim, gg. poslanci, da to vprašanje ne prihaja v poštev pri tej razpravi, ker je tu debata o verifikaciji mandatov (burno ploskanje »Tako je!) in ne o reformi volivnega zakona. Vsi vemo. da se ■tisti, ki je pri volitvah izgubil in slabo odrezal, navadno predvsem pritožuje, da volivni zakon ni bil dober. Dejstvo je na drugi strani, da so ee po volivnem zakonu udeležile volitev 11. decembra vse politične skupine v naši državi Nenavadno je, da se proti temu voiivnemu zakonu pritožujejo tudi oni, ki so se leta 1935 sami v polni meri posluževali toga volivnega zakona.
Zborovalna svoboda
Glede samega načina volitev in njihove pravilnosti predstavniki manjšine v verifikacijskem odboru s svojim ločenim poročilom kakor tudi govorniki manjšine v svojih govorih, ki smo jih danes slišali v skupščini, posebno poudarjajo, da je vlada vrgla v 6lužbo za svojo listo ves aparat an da je po organih upravnih oblasti baje izvajala teror, dočim je opoziciji bila omejena celo svo-boda_ volivnega gibanja in agatacije. Tako stoji v poročilu manjšine verifikacijskega odbora in je na ta način vlada ustvarila torej neenakost med kandidatnimi listami. Vsem nam, gospodje, pa je znan in v živem epominu potek decembrskih volitev in potek volivne borbe Nešteti shodi in konference opozicijskih skupin in kandidatov, ki so vsak dan bili po vseh krajih naše države, mislim, najbolje demantirajo takšne trditve. 0 vseh teh shodih ih konferencah je poročalo, kakor se dobro spominjam, ne le belgrajsko časopisje, temveč tudi časopisje v notranjosti dTŽave. S tem, da je vlada tolmačila obstoječe zakonske predpise liberalno, je nudila široke možnosti vsem političnim skupinam in kandidatom, da ljudstvu pojasnijo svoj program, in to so tudi v polnem obsegu storili ter so mnogokrat v svojih govorih prekoračili tudi meje tega, kar je bilo dovoljeno. (»Tako je!«) V okviru ustave jn obstoječih zakonov 6e je nudila vsem široka možnost za volivno akcijo na terenu. Samo v onih primerih ne, kjer je ta akcija šla preko meje, ki jih je zakon določal, je državna oblast poskrbela, da se ohranita red in mir. Toda objektiven pregled volivnih dejstev nam nudi malo drugačno sliko od one, kakršno nam kaže poročilo manjšine verifikacijskega odbora in "kakor so se to trudili predstaviti govornike opozicije.
Trditev o nekakšnem terorju s strani organov oblasti, mislim, da ni v skladu s pravnim stanjem stvari, ker se je vprav ob priliki teh volitev v naši javnosti ustvarjalo mnenje, da je teror v resnici bil, toda da tega terorja niso izvajali oblastni organi temveč pripadniki nekaterih opozicijskih političnih skupin. (Burno odobravanje in vzklikanje: »Tako je!«) Kar se pa tiče pravilnosti teh volitev, zaradi česar so se govorniki manjšine pritoževali, bi se lahko reklo, da sta se o tem vprašanju izjavila po zakonu določena in pozvana telesa, to sta glavni volivni odbor in verifdkacijski odbor.
Nalog ministra dr. Korošca
Kar ee pa tiče nekoretnosti oblastnih organov, notranji minister izjavlja, da je že njegov ugledni predhodnik g. dr. Anton Korošec izdal lanskega oktobra nalog vsem oblastem in organom notranje uprave, v katerem je posebno poudaril, da morajo vestno in po zakonu izvrševati svoje dolžnosti in da morajo poleg tega zajamčiti mir in red ter omogočiti nemoteno glasovanje vsakemu državljanu Jugoslavije. (Odobravanje.)
_ Notranji minister Milan Acimovič je nato izjavil, da bo protii vsem organom, ki so se morebiti pregrešili proti zakonu in niso izvrševali svoje
dolžnoetl, kakor zakon predpisuje, uvedel postopanje. V nadaljnjih izvajanjih pa pravi, da so govorniki večine trdili, da v nekaterih krajih naše države organi notranje uprave niso zagotovili dovolj svobode tako v volivni borbi kot tudi na sam dan volitev in da povsod ni moglo priti do izraza pravo ljudsko razpoloženje. Na te očitke bi odgovoril, da vsake volitve predstavljajo v gotovi meri nestabilnost normalnih razmer in povzročajo spremembe v odnosih političnih skupin in politikov. Volitve skoraj vedno spremljajo gotovi pojavi, ki pomenijo odstopanje od normalnega reda.
Najmirnejšo volitve
Sedaj, ko je minila volivna psihoza, ko so se volivne strasti polegle in ko lahko jasneje gledamo na pretekle volitve, lahko ugotovimo, da. to volitve spadajo relativno med najmirnejšo volitve z izjemo nekaterih krajev v državi. G. Acimovič poudarja, da se je treba spomniti samo na položaj, ki je vladal malo pred volitvami, ko se je od vseh strani trdilo, da se razvija volivna borba povsem normalno, da so organi oblasti popolnoma korektni, tako da je samo to dejstvo korektno. Živahnejša borba je nastala šele nekoliko pred volitvami in v to dobo spadajo tudi glavni in oni primeri, ki so se sprožili v skupščini in ki 60 se zgodili na terenu.
Kriminalna dejanja opozicije.
Notranji minister Acimovič se zatem bavi s pojavi, ki so spremljali volitve v nekaterih krajih naše države, in pravi, da so pristaši nekaterih političnih skupin izgubili čut za mero, kaj je dovoljeno in kaj ni. Teh pojavov, ki ne predstavlja-' jo navadne volivne borbe, temveč znatno posegajo že v sam kriminal, je bilo več. Taki pojavi v nekaterih naših krajih kot tudi razne resnejše grožnje so ustvariti težke* psihozo, mučen položaj, kjer pravo razpoloženje volivcev ni moglo priti do izraza. Ob tej priliki notranji minister zagotavlja poslance, da so oblasti povsod postopale, kakor je po zakonu predpisano. Znatnega števila teh protizakonitih dejanj oblastni organi niso mogli povsod pravočasno preprečiti in popolnoma zaščititi ogroženih in napadenih. Zaradi tega je po volitvah bilo naročeno, da se mora proti vsem tem protizakonitim dejanjem uvesti hiter postopek, v koliko/ to že preje ni bilo izvršeno, da se krivci po zakonu kaznujejo. Kolikor pa je treba prizadetim povrniti škodo, je notranji minister izdal naročlo, da se v čim krajšem času uvede postopek, ki ga predvideva uredba o povračilu iz zlabe povzročene škode.
Tudi po volitvah.
Z obžalovanjem ugotavlja notranji minister, da je bilo tudi po volitvah in celo v zadnjih dneh nekaj pojavov na terenu, zlasti v savski in primorski banovini, ki niso v skladu z zakotni. So gotovi ljudje, pri katerih ni čut za državljansko disciplino in razumevanje potreb in spoštovanje zakonskega reda in varnosti na oni višini, na kateri bi moral biti. Tudi po volitvah se je od časa do časa dogajalo, da so ti ljudje napadali one, ki so ob priliki zadnjih volitev volili drugače, kot 60
ont želeli. Toda gg. poslanci, na eni strani ugotavljam to in moram poudariti na drugi itrani, da je teh pojavov vsak dan manj. V vseh teh primerih, ki so se zgodili po volitvah, so podrejeni organi nudili takoj zakonsko zaščito napadenim in 60 storili vse potrebne ukrepe proti onim, ki so kr-iili zakon in tako 6e bo zgodilo ludi v bodoče.
Kr. vlada, in tudi jaz kot resorni minister, v katerega pristojnost spada skrb za mir in varnost v državi, hočeva vsem državljanom po veej širni in prostrani domovini zajamčiti mir in varnost. Trudili se bomo, da se zakoni naše države povsod enako zvajajo v vseh krajih naše države, ter bomq zahtevali, da se ti zakoni v enaki meri spoštujejo od strani vsakogar. Oni pa, ki bi hoteli rušiti red, morajo vedeti, da je državna oblast dovolj močna, da bo imela vedno dovolj mači, da
i°ih bo prisilila k spoštovanju zakona in reda. (Taco jc!) Eden izmed prvih imperativov kr. vlade je
zagotovitev reda In varnosti v državi
Zagotavljam vas, gg. poslanci, da bo kr. vlada v tej smeri konsekvenlno in odločno postopala. (Odobravanje.) Takšno postopanje ne pomenja nobene spremembe v notranji politiki, ki ja je kr. vlada doslej izvajala, in tudi ne napoveduje kakršnegakoli preganjanja ali pa nasilja s strani državne oblasti. To pomenja samo izvajanje obstoječih zakonov in uvedbo reda v onih krajih, kjer je bil pogosto kršen red in mir od strani gotovih ljudi. Moja dolžnost je, prav tako kakor tudi dolžnost vseh mojih podrejenih organov, da v polni meri zagotovimo red in mir v državi, zakaj le v takšnem položaju se lahko v miru proučijo vsi problemi, pa tudi takozvano
hrvaško vprašanje,
O katerem se je danes govorilo.
Smatram, gospodje, da ni nobene politične skupine, da ni nobenega politika v kraljevini Jugoslaviji, ki bi bil proti rešitvi hrvaškega vprašanja, toda obstojajo različna stališča glede rešitve tega vprašanja. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je že večkrat jasno formuliral stališče kr. vlade v tem vprašanju. Jaz s tega meista ne bi imel ničesar novega dodati, razen to, da se samo v varnem in mirnem ozračju morejo vsestransko razmo-triti in rešiti vsa aktualna vprašanja naše notranje politike. Če iz vsega tega napravimo potrebne sklepe, se mi zdi, da bom zadel misli večine tega visokega doma, če na koncu rečem to-le: Naši državi in našemu narodu ie treba dati na eni strani vestno, sposobno in pošteno upravo, na drugI pa red in zakonitost. (Burno odobravanje.1 Tej ( nalogi se bo kr. vlada vsestransko podredila ter upa, da bo pri tem delu naletela na podpora skupščine. (Burno odobravanje.)
Konec debate
Po govoru notranjega ministra g. Acimoviča je skupščinski predsednik Čirič izjavil, da je razprava o verifikaciji mandatov zaključena, ter je
odredil glasovanje. Glasovalo se je z vstajanjem in sedenjem. Vsi poslanci so v svojih klopeh obsedeli in je bila verifikacija vseh poslanskih mandatov sprejeta soglasno.
Opozicija se vrne k prisegi
Po končanem glasovanju eo se opozicijski poslanci spet vrnili v sejno dvorano ter so skupno z vladnimi poslanci po predpisih prisegli. Po končani prisegi so poslanci podpisali pred skupščinskim predsednikom tekst prisege.
S tem je bil dnevni red današnje skupščinske seje izčrpan ter je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je volitev skupščinskega predsednika, treh podpredsednikov in pet skupščinskih tajnikov.
Minister Maštrovič
si ogleduje športne naprave
Angleška Igralka V i ▼ i © <• L e i g h , nova filmska zvezdnica, ki bo igrala glavno vlogo filma »Burja jih jo zametla« po istoimenskem romanu Scarlctta 0'llaro
Ljubljana, 3. februarja.
Kakor smo že poročali, je prišel v četrtek zvečer v Ljubljano minister za telesno vzgojo g. Ante Maštrovič Davi ob 9 je skupno s šefom kabineta g. Štefanom Čelariem obiskal g. pomočnika bana dr. Stanka Majcna, ker je g. ban dr. Natlačen odsoten iz Ljubljane. Z g. podbanom se je g. minister zadržal dalj časa v razgovoru. Ob 10 je obiskal mestnega župana dr Jura Adlešiča, s katerim se je tudi dalj časa zadržal v razgovoru o športnih razmerah v Ljubljani.
Ob pol 11 je nato obiskal s svojim spremstvom, kateremu se je pridružil tudi mestni športni referent prof. Dobovšek,
prostore Jugoslov. zimskošportne zveze
v palači Ljubljanske Kreditne banke. Tu je bil zbrati ves odbor ter številni agilni delavci in mnogi naši smuški prvaki, ki so toplo pozdravili g. ministra. Ministra je pozdravil prvi podpredsednik JZSS dr. Ivo l'irc, ki je tudi predsednik olimpijskega odbora. Tajnik g. Kunstelj je pre-čital obširno poročilo o stanju zimskega športa v Sloveniji, naglašal njegove potrebe, zlasti pa utemeljeval potrebe po državni dotaciji za velike mednarodne zimsko-športne tekme, ki bodo lela 1942 ob priliki polnolotnosli našega kralja prirejene v Sloveniji ter bo v Ljubljani najbrže tudi kongres FISE. Ravnatelj Tujsko-prometne zveze dr. Žiiek je sprožil vprašanje članstva srednješolcev v športnih organizacijah in naglašal potrebo, da dvignemo obisk tujcev v državi tudi čez zimo, g. Joso Goreč pa je naglašal potrebo olajšanja voznih popustov za zimske športnike.
G. minister je nato obširno odgovarjal na spomenico in na stavljene predloge ter je izjavil, da so skrbi slovenskih športnikov tudi njegove skrbi. Obljubil pa je, da se bo zavzel za čim prejšnjo izpolnitev teh zahtev, čeprav konkretno ne more dati nobenih zagotovil, upa pa, da jih bo mogel dati že prihodnjič, ko zopet obišče Slovenijo.
Obisk pri SPD
Takoj za tem je minister s spremstvom obiskal prostore SPD v palači »Viktorija«, kjer so ga pozdravili častni predsednik asociacije slovanskih planinskih društev dr. Tominšek, predsednik SPD dr. Pretnar in tajnik dr. Rrilej. Izrazili so veselje, da jih prvič obišče minister za telesno vzgojo. Dr. Pretnar je nato tolmačil ministru zasluge in veliko organizarijskn delo SPD in sploh vseh jugoslovanskih planinskih društev, mu razkazal bogato literaturo, ki jo SPD izdaja ter mu poklonil več izvodov. Prosil je g. ministra, naj podpre veliko ekspedicijo, ki jo namerava SPD napraviti še
letos na Šar planino in na bližnje, skoraj še ne-preiskane gore, kar bo v splošnem narodnem interesu.
Na Stadionu
Nato se je g. minister podal na Stadion, kjer sta ga pozdravila predsednik stadionske zadruge ravnatelj g. Bogumil Remec in načelnik ZFO g. Ivo Kermavner. Ogromni Stadion je takoj na prvi pogled imponiral g. ministru, posebno pa še, ko so dospeli na vrh tribune. Domačini so g. ministru povedali, da je Stadion delo naših rok in naših žrtev, g. minister pa je izjavil: »Nenavadno sem presenečen, ko vidim tako ponosno stavbo, namenjeno telesni vzgoji v sorazmerno majhnem mestu, kakor je Ljubljana!« G. minister si je nato ogledal tudi delavnice brezmotornih letal, kjer delajo svoja letala fantje, člani ZFO, in kjer je g. ministra pozdravil inž. Devetak, ki mu je tudi tolmačil izdelke.
S Stadiona se je g minister podal na igrišče SK Ljubljane in SK Primorja, kjer sta ga pozdravila oba predsednika, namreč gg. Sancin in Šibenik ter mu razkazala ta športni prostor.
Nato je odšel minister na športni prostor SK Ilermesa, kjer ga je pozdravil predsednik g. Josip Jesih, strokovno poročilo pa mu je podal g. Rupena. G. ministru je bil predstavljen državni motociklistični prvak g. Starič.
Na drsališču in v kopališču Ilirije
G. minister si je nato oglodal najprej prostor SK Ilirije, ki je poleti lenišče, pozimi pa drsa-
Minisier Maštrovič si jc ogicdai tudi stadion v spremstvu šefa kabineta Čclarja, predsednika zadrugo »Stadion«, dir. Remca in načelnika ZFO I. Kermarncrja
Minister za tolesno vzgojo g. Maštrovič jo obiskal tudi pomočnika bana gosp. dr. Majcena. — Od desno na levo: šef odseka prof. Ulaga, minister g. Maštrovič, podhan g. dr. Majcen, polkovnik Oblak
lišče, seveda tedaj, kadar Je led. Tu sta ga pozdravila in mu razkazala to napravo predsednik inž. Bloudek in podpredsednik g. Betetto. Nato si je ogledal še kopališče SK Ilirije, kjer sta mu gg. inž. Bloudek iu Betetto, poleg tega |>a še dr. Dular in drugi odborniki tolmačili težavno stanje te vzorne športne naprave v Ljubljani.
Nato jo obiskal t»lovadišče in pa prostoro ljubljanskega Sokoia tako v Tivoliju kakor v Narodnem domu. Pozdravili so ga tu dr. Ravnihar, g. Kajzel, dr. Murnik in dr. Nato si je ogledal tudi stavbišče Sokola II. v Trnovem.
Pri Zvezi fantovskih odsekov
Popoldne ob treh je obiskal g. minister prostore Prosvetne zveze in Zveze fantovskih odsekov v palači Vzajemne posojilnice. Tu so ga pozdravili predsednik dr. Žitko, ravnatelj Zor, g. Hvale in drugi. G. minister se je dal izčrpno poučiti o moči slovenskih fantov, ki imajo sedaj že nad 400 organizacij s 15.000 člani, dekleta pa imajo še posebno organizacijo. Ogledal si je tudi modele naših ponosnih prosvetnih domov, občudoval krasno knjižnico ter se poučil o bogati zalogi diapozitivov in filmov za predavanja. Izrazil se je nad vse pohvalno.
Minister občuduje telovadbo naših fantov
Takoj zatem je minister obiskal telovadnico v Vzajemni zavarovalnici, kjer je pravkar vežbala mednarodna telovadna vrsta Zveze fantovskih odsekov. G. ministra je pozdravil v dresu načelnik ZFO g. Ivo Kermavner, nakar so naši vrli telovadci nastopili s sijajnimi vajami na bradlji, konju, drogu in krogih Nastopili so gg. Frankič, Franc Kermavner, Vnršek, Janež, Kokot, Hercig in Jezeršek. Končno je izvajal sijajno vajo na krogih tudi načelnik g. Ivo Kermavner. G. minister je občudoval slehernega telovadca ter končno izrazil svoje čestitke g. Kermavnerju ter naše fante bodril, naj s takim delom kar nadaljujejo.
Malo po štirih je obiskal g. minister sokolsko župo. kjer so ga pozdravili župni funkcionarji. Malo po petih je obiskal gasilsko zajednico dravske banovine. Proti večeru je sprejel zastopnike raznih športnih klubov v palači banske uprave, ob desetih pa je odpotoval iz Ljubljane.
Svinjsko mast
prima elisportno
SALAME, SLANINO znamke Prodovid
ima stalno v zalogi
Janko PredovIČ, Ljubljana,
Poljanska cesta 73. — Telefon 21-1)0.
1 Na Rakovniku bo jutri slovesno praznovanje sv. Janeza Boska, ustanovnika Salczijansko družbe. Ob 6. bo sv. maša jired izpostavljenim Najsvetejšim s pridigo, ob 7 sv. maša s skupnim sv. obhajilom gojencev, ob 8 tretja sv. maša s pridigo, ob tri četrt na devet pridiga in sv. maša prod izpostavljenim Najsvetejšim za okoličane, ob pol 10 pridiga in slovesna sv. maša, ki jo bo imel preča-stiti gospod stolni kanonik dr. Gregorij Žerjav. Popoldne ob pol 4 pridiga gospoda kanonika, nato pete litanije in blagoslov.
1 Svctovnoznana pevka in umetnica Jarmila NovotnA bo gostovala v naši operi en večer, in sicer Ik> njeno gostovanje dne 17. t. m. Na izredni dogodek v naši operi že danes opozarjamo.
1 Osnutki za spomenik kralju Aleksandru I. so na ogled še do vključno nedeljo 5. II. Vstopnina 3 dinarje.
1 Blato na Pogačarjevem trgu je res zelo nadležno, toda ta trg je makadamski ter je zato ob dežju in snegu moker in razmehčan. Vsak dan ga ni mogoče posuti in strganje blata vsak dan bi bilo tudi brez uspeha, zato bodo pa ljubljanske gospodinje tem bolj zadovoljne ko bo ves Poga čarjev trg ter sploh ves prostor od kresije pa do Zmajskega mosta z Vodnikovim trgom spra meksiran. Ves naš živilski trg z okolico bo tore tako utrjen, kakor je že sedaj utrjen večji del Vodnikovega trga, vendar pa moramo počakali trajno suhega in toplega vrenina, ker drugače ni mogoče prameksirati cest. Že lani so bila ta dela v programu, vendar pa zaradi slabega vremena in zelo nujnih del s cesto ob novi trnmvajski progi k Sv. Križu in z ureditvijo Dolenjske in Karlovško ceste Pogačarjev trg ni prišel na vrsto. Za ure ditev vse okolice živilskega trga potrebni kredil je zagotovljen v novem proračunu in zato se home prav kmalu znebili blata in prahu na vsem ži vilskem trgu.
1 Za kuhinjo v enkrarni je podarila tvrdka I. Vidmarjcr nn Cankarjevem nabrežju 85 kg fi žola v vrednosti 170 din. Mestno poglavarstvo se dobrotniku revežev najlepše zahvaljuje.
1 Dr. Česnik Ivo, odvetnik, se je preselil s svojo pisarno na Miklošičevo cesto 10, palača Za družne gospodarske banke, I. nadstropje (čez dvo rišče). Telef. z Zadr. gosp. banko št. 29-79.
1 Film: Križ ob potoku (v češkem jeziku). Češka filmska produkcija si postopno, pa gotovo utira pot. Od prvih filmov pa do danes kaže že velik napredek v tehniki, ki se seveda še ne more primerjati s tehniko velikih narodov, ki imajo za to na razpolago ogromna sredstva. Pa tudi so nan ti filmi po vsebini in igri blizu, bližje kot mogoč< katerikoli drugi filmi. To se je pokazalo tudi v češkem filmu, ki bo tekel od sobote dalje v kinu Union, »Križ ob potoku«. Vsebinsko je film pra\ lepo delo, ki drži gledalca v pozornosti do konra čeprav so nekatere scene nekoliko predolge. Po sebno noto daje filmu folklorna zunanja plat, ki je lepo uspela. Pa tudi igralci, ki so nam znan; iz prejšnje češke filmske produkcije, so se že ve liko naučili. Romantična, pa sodobna snov vleče in tudi naše občinstvo bo lahko z zadovoljstvon gledalo ta film, katerega predvajanje jn pod po kroviteljstvom konzula češkoslovaške republik, v Ljubljani g. inž. Minovskeea.
I V Stritarjevi ulici St. 6 v Lfublianf, pri frančiškanskem mc«tu. se tedaj nahaja optik in urar F r. P. Z a i e c torej ne večna Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska opera: Wagner: »Lohengrin«
Še vedno je Wagnerjeva umetnost zadnji in največji smoter opernega gledališkega delovanja, še vedno sloje njegove umetnine kot orjaške postave na težko dosegljivi planoti in le vedno se počutijo oni, ki so jih kakorkoli zmogli, na svojstven način povišani. Ona posebna značilnost je temu vzrok, ki jo nosijo v sebi te umetnine, povezujoče v sebi polom globokega zajemanja vseh strani umetniškega izražanja vsestranske umetniške silnice, ki vodijo zbrane do stopnjevanih učinkov, a zahtevajo za svoje uresničenje toliko večjega napora. Še v večji vzročni zvezi pa je teh umetnin dvignjenost iz gole prirodne stvarnosti proti svetu nadnaravnosti, ki je vjeta v našega duha in njega predstavo ter skozenj razgibava naše čustvovanje, dotikajoč se najglobljih in najtišjih doživetij naše duše.
»Lohengrin« je med prvimi umetninami, ki so nastale iz dognanega Wagnerjevega umetniškega nazora, ko se je že mimo mnogih vplivov in kolebanj izčistil ter uravnovesil v svojo najvišjo in končno podobo. V njej se je tvorec že odmaknil značaju pred njim veljajočih opernih umetniških načel in se spustil na svojo lastno, osebno dognano pot. Na njej je vladal nekak ideal antične tragedije ter njene ubranosti med besedo in glasbo, igro in ritmičnim gibom, a se je uresničil, na povsem samosvoj, romantičnemu in posebej naturalističnemu nazoru prikladen način. Pri stvarnem upodabljanju ideje so se zvezale in stopile v nerazdružno odvisnost vse operne prvine. Beseda se je prelila v glasbo, a je obdržala 6voj osnovni značaj; v kolikor je postala pri tem glasba prizadeta, se je umaknila v orkester, potegnila s seboj osnovno idejo in jo tu dosledno oblikovala, poskušajoč jo na osnovi pomenske motivike približati pojmovni spri-jemljivosti. Vsa oblika pa 6e je v povdarjeni dinamiki in v dognani uravnovešeni ritmiki, merjeni po značaju in sili ideje tudi v igri, dvignila iz prirodne preprostosti v plemeniti patos. Umetnina se je prelila v en sam raztegnjen utrip in postala enotna poetična celota. Ni sicer mogoče prezreti, da se »Lohengrin« še opira na značaj predhodne opere in da sc v njem glasbena sestavina vsaj nakazujoče členi v posamezne ariozno povzdignjene sestavine. Vendar pa je v njem že premagalo pravo wagncrjansko načelo: glasba se je pri vsem svojem samostojnem vezenju le uklonila vsebinski misli ter služi njenemu podviganju s svojo posebno močjo učinka. — Ta misel je že v »Lohen-grinu« vezana na germansko bajeslovje, v katerega 6e je zatekel Wagner v polnem preraričanju, da leže v njem najvišje vrednote spoznanj človeškega bistva in smotra; vrednote, ki jih jc prineslo iz pradavnine ustno izročilo, že vse prečiščene in prekaljene v ogniu večnih etičnih načeL Ta bajka pa pripoveduje o skrivnostnem gradu Monsalvatu in o zvestih, čistih vitezih, ki čuvajo v njem sveti Gral; pripoveduje o vitezu Lohengrinu, sinu Parsifala, ki ga je poslal božji ukaz v deželo brabantskih plemičev, da zaščiti nedolžnost Elze Brabantske, obdolžene po krivem bratomora. Umetnik jc razpredel snov v patetično dvignjeno dramo, jo postavil v sredo borbe med svetlobo in temo ter razvil ljubavni odnos Elze in Lohengrina potom razdiralnih sil Ortrude in Telramunda v tragičen razkroj, ki ga pa omili ljubezen bogov z vrnitvijo Elzinega brata in bodočega zaščitnika rodu in plemena.
Opera ima v svojem stiku z nadnaravnostjo poseben značaj in je s tem, ko jc dvignjena v raztegnjen plemeniti patos postavljena v estetsko do skrajnosti občutljiv okvir. Te natančno odmerjene okvirne meje, ki pomenjajo svojstveno dognani vvagnerjanski slog, pa so tudi tako občutljivo krhke, da se zlomijo ob vsakem nedostatku in ker leži izven njih prepad umetniške banalnosti, je uprizoritev umetnine vedno postavljena v tvegan položaj: ali uspe. ali pa zdrkne z umetniške ravnine. Zato bo razumljivo, zakaj povžije uprizoritev Wagnerjeve opere vedno tako ogromno študija in truda, zakaj se z njo do bolestnih podrobnosti bavijo vedno vsi uprizoritelji in to celo v gledališčih, ki imajo že utrjeno wagnerjansko tradiciio, za. tako reprodukcijo neobhodno potrebno. Po sebi umevno je zato tudi, da obstoji tako obilna znanstvena literatura o tej panogi opernega uprizarjanja in nič ni čudno, če je želel Wagner sam, da bi ostala njegova umetnost omejena in vezana na Bavreuth. Orisana občutljivost Wafnerjeve umetnine, ki je postavljena na tankočutnost v skrivnostni svet zamaknjene fantazije, pa obvisi na ostrem vprašanju: ali je pravilneje na vsak način nuditi občinstvu Wagnerjevo
imetnost, pa čeprav o pomanjkljivi obliki ter pri tem tvegati morebitno žalitev umetniškega čuta, ali pa je bolje čuvajoč najvišjo in čisto podobo te umetnosti občinstvu jo v neugodnih reproduktivnih razmerah povsem odtegniti in ga zanjo prikrajšati. Odgovor ima v sebi polno pomislekov in ni lahak, dasi se čista umetniška sodba nagiba na drugo stran,
Že večkrat je naše operno gledališče prineslo Wagnerja na spored in sedaj je zopet uprizorilo njegovo umetnino. Stroga sodba priča, da so v naši Operi uprizoritvene razmere za Wagnerjevo umetnost neugodne. Povsem primanjkuje tradicija in z njo zvezana sposobnost celotnega umetniškega osebja. Solistični pevci z redkimi izjemami niso posvečeni v to mnogozahtevano uprizoritveno delo, ter se borijo z zaprekami v petju in igri. Pevski zbor odpoveduje zlasti v zmožnosti veličastno patetične igre, orkester pa je že osnovno zahtevam te nasičene in posebno barvite zvočnosti v svoji številčni skromnosti nedorasel. Da je vse to nepremostljiva ovira za dosego one dvignjene in v skrivnostnost premaknjene uprizoritve, kot jo zahteva Wagnerjeva umetnost in da v takem okviru ta ne more doseči svoje pristne in čiste podobe, je neizpodbitno dejstvo.
Toda človeku, ki spremlja delovanje našega opernega gledališča in ki sledi njega uspešnosti, so se vzbudila oh tej predstavi posebna čustva. Naravnost ganljivo je segal iz uprizoritve odsev izrednega napora, posebne resnosti in ljubezni, s katero so se dela lotili vsi, ki so sodelovali. In če položimo na učinek tega dela, ki ga je opravil tu vsak posameznik, merilo povprečne uprizoritvene učinkovitosti, se pomakne kazalec neoporečno proti nadpovprečnosti.
Režijo dela je srečno prevzel R. Primožič, umetnik odrske tradicije in razgledanosti, ki sta mu prišli na pomoč pri oblikovanju bistvenih, pa če prav v prvi vrsti zunanjih slogovnih potez. Vsaj za silo je pomnožil zbor in ga razpostavljal po smernicah osnovne ideje. Posrečilo se mu je vsaj nakazati pri zboru in solistih posebno značilnost wagnerjanskega giba in premika, in čeravno vtis ni dosegel zaželjene ubranosti, učinek vendarle ni izostal. Negotova so pač ostala ona mesta, ki bi hotela po osnovnem nagibu pričarati razpoloženje eterične odmaknjenosti, in ona posebna patetična dinamika, ki je temu slogu lastna, ni mogla seči v svoj pravi izraz. — Režijo je zelo ugodno podprl inž. Franz s svojo skrbno in stilno pristno insce-nacijo; njegova živa arhitektonska fantazija je prišla vsaj v skromni možnosti do veljave.
Glasbeno stran je vodil dirigent dr. Švara. Zelo ubrani in vestno v stvar poglobljeni orkester je kljub svoji majhnosti zvesto sledil osnovnim zahtevam in v zvezi z odrskim zvokom doprinesel mnogo k učinkovitosti. Če celota ni pričarala one zvočne podobe, kot jo je položil v delo skladatelj, je vzbudila vsaj zadovoljstvo z vestno poglobitvijo v tonsko zgradbo. Pri pevskem zboru je še zlasti dobilo povdarka gotovo prednašanje, ki ga je nosila neka privlačna vzhičenost.
Enako pa so bili zavzeti za stvar tudi pevski solisti. Vsak od njih je pokazal vso voljo zadostiti postavljenim umetniškim zahtevam. — Da je izšel kot pevec in igralec iz pristne svetske vvagnerjanske tradicije, je dokazal s svojim kraljem Henrikom basist Julij Betetto, ki je začrtal trdne obrise v svoj umirjeni in dostojanstveni'lik. — Težko in umetniško sila občutljivo podobo Lohengrina je podal tenorist Franci. V skrivnost pogreznjeni junak, ki je še celo odvisen v pravem učinku od vsakega podrobnega giba in premika, v igri ni bil dovršen, a mestoma ugodno nakazan. V petju pa je oblikovalec dokazal poleg svojega lepega glasu tudi že vse večji zmisel za lepo podajanje; težave so ostale le na mestih, ki so vezana na falzet in ki bi v svoji posebni tišini hotela splavati v skrivnostnost. — Vidalijeva je kot Elza Brabantska dokazala zopet, da se je svoji umetnosti posvetila z vso resnobo. Lik ji je ostal sicer mestoma še preslaboten v izrazu, vendar je bil mehak in prikupen. V dobrem pevskem oblikovanju pa je motilo »iskanje glasu«, ki ga Wagner v svoji jasni in brezobzirno točni pevski melodiki še celo ne prenese. — Umetniški karakter baritonista Janka se ne sklada s postavo Telramunda. Kljub tej neugodni zasedbi pa je pevec vendar dosegel dober vtis, vsaj v dani okolici. — Temna Dostava Ortrude se je altastki Kogefevi močno prilegla in segla v učinek, ki se je približal slogu in zapustil tudi s pevske strani jasen vtis. — Baritonist Dolničar je kot kraljevi glasnik postavil ugodno podobo in mu je pevska stran uspela.	V. U.
Slovenska filozofija v inozemstvu
Komur ni slovenska kulturna rast devpta briga, mora biti od srca vesel vse večje dejavnosti mlajše generacije ljubljanske filozofske šole. Njeni uspehi se vse bolj razodevajo in reči moramo častni uspehi. Tak uspeh je Vebrova šola doživela zadnji čas s tem, da je bila objavljena v eni najuglednejših svetovnih filozofskih revij »Arcliiv fiir die gesamte Psychologie« (Leipzig, 102, 263—290, 1938) razprava, ki jo je napisal učenec prof. Vebra gospod Herman L e s a n c. Razprava je izšla v nemškem jeziku z naslovom »Ucbur dns „unmittel-bnre Geyebcv*cin" in drr iiusseren Wahrnehmunq* (v prevodu bi se to reklo po Vebrovi terminologiji »O „zadevalni danosti" v vnanji zaznavi«). Revija pomeni vrhunec oodobnega filozofskega dela in urejuje jo ena najznamenitejših osebnosti današnjega filozofskega sveta W. \Virth. Ni mogoče podati v časopisnem poročilu točnega izvlečka iz razprave, še manj strokovno oceno. Zato naj zadošča kratek pregled.
V prvem delu je podan kritično-zgodovinski prerez problema predmetnega dojemanja v rešitvi Brentanove, Meinongove in Ilusserlove šole. To je toliko bolj razumljivo in potrebno, ker je prof. Veber izšel ravno iz tega idejnega kroga in je zato ves razvoj ljubljanske šole s tem krogom v zvezi. Vendar pa poznajo Brentana, Meinong in Husserl samo en način stvarnega dojemanja in ta je intencionalni, posredni način. Naravnost občutno so pa zanemarjale izkustvene poglede. Zato je naravno, da so spregledale celo vrsto prevažnih dejstev, izmed katerih je v tej zvezi najvažnejše to, da so obšle človekovo zakoreninjenost v realnem svetu. Avtor upravičeno zavrne s teoretičnimi in izkustvenimi dokazi to temeljno pomanjkljivost imenovanih šol in opraviči novo postavko neposrednega dojemanja. V nadaljnjih izvajanjih se avtor obširno ukvarja s problemom lega katego-rialno novega dojemalnega načina. Nato raziskuje temeljne značilnosti neposredne predmetne zavesti. V zadnjem poglavju pa skuša določili nov za ris v teoriji vnanje zaznave, ki jo pojmuje kot bitno zvezo neposrednega ln posrednega dojemanja. S priznanjem neposrednega spoznavnega načina uveljavlja torej docela nove poglede na miselno komponento zaznave, s čimer je bistveno popravljena predvsem Meinongova zaznavna teorija.
Razprava je zelo bogata, pisana je v .izdelanem slogu in razodPva ostroumno misel, izostren peiholoiki pogled in temeljito filozofsko izobrazbo.
Vse to daje delu znanstveno dognanost. V vprašanju o teoriji stvarnosti se avtor seveda opira na dognanja svojega učitelja. Razpravljanje o glavnem problemu razprave in rešitev sta pa docela izvirna.
Velika zasluga te razprave je tudi v tem, da je predstavila 6vetu lep del Vebrove filozofije, ki je sicer že našla v evropskem miselnem svetu tehtno priznanje. Sklicujem se samo na približno. 500 strani obsegajoče delo Hansa Hartmanna »Denkendes Europa« (Berlin, 1936), v katerem je prikazano stanje sodobne lilozofije sploh in na katero opozarjani zlasti vse tiste, ki si zaradi pomanjkanja filozofskih vrednostnih meril morda še niso čisto na jasnem o posebni kvaliteti Vebrove filozofije. V tem delu je ustanovitelj ljubljanske filozofske šole prof Veber uvrščen med vodilne sodobne filozofe, posvečena mu je posebna pažnja in avtor ga stavlja z ozirom na način sistematike znanstvenega dela za prvi zgled Meinongove filozofske smeri. II kon"u izrekamo upravičeno upanje, da bo g. H. Lešanc, ki je tako uspešno zastavil, tudi naprej bogatil našo filozofsko misel in jo nič manj dostojno ko ob tej priliki uveljavljal v svetu.	L. Ž.
Razstava francoske umetnosti v Belgradu in Zagrebu
Kakor posnemamo iz inozemskih časopisov, pripravlja francoska >L'Association francaise d'Ac-iion Ariistique« za letos več razstav v Buenos Airesu, Cambridgu, posebno pozornost pa da posveča razstavi v Jugoslaviji in sirer v Belgradu in Zagrebu. Te razstave naj bi hile obenem tudi velike manifestacije francosko-jugoslovanskih kulturnih stikov. Glavni komisar razstave je M. Jau-rard, zastopnik Narodnega muzeja ter šole v Louvru. Razstava se bo odprla že ta mesec v Muzeju princa Pavla. Na njej ho razstavljen pregled francoskega slikarstva od Davida do Cezanna. Želeti bi bilo vsekakor, da ta razstava pride tudi v Ljubljano kot v tretje kulturno središče v Jugoslaviji ter centrum slovenske kulture.
Tradicijo Paula Bourgeta nadaljuje akademik Henry Bordeaiix (več njegovih del je prevedenih že v slovenščino). Sedaj je izdal pri Plonu nov roman »Le gouffre*, ki ima za ozadje dogodke v rifski vojni v Maroku v letu 1925.
Borba za svetovno prvenstvo v boksu V Madison Square Garden sta so za svetovno prvenstvo v boksu težke kategorije spoprijela Joe Louis in John Henry Lewis, ki je bil doslej prvak v poltežki kategoriji. .Toe Louis (desni) je svojega nasprotnika v 2 minutah in 29 sekundah s tehničnim k. o. premagal. Spopad je prišlo gledat zlasti veliko črncev. Louis je šel V borbo z veliko gotovostjo, da bo uspel, saj so mu t
10:1 napovedovali zmago.
Vojno letalo, ki se ustavi v zraku in meče bombe
Znana ameriška letalna avtoriteta ter član Zveze civilnega letalstva v Združenih državah Grand Mason je v ponedeljek proglasil v vojaški komisiji v senatu, da je Nemčija pridobila načrte vojaške helikoptere, ki jo je iznašel ameriški inženir ter da zdaj izdeluje te stroje v velikih množinah. Mason dokazuje, da ima ta helikoptera velik vojaški pomen, ker dovoljuje veliko večjo nos-nost bomb kot navadno letalo. Helikoptera se namreč lahko s pomočjo krmila ter z redukcijo vrtilnih obratov mahoma ustavi v največjem letu v zraku ter more pri metanju bomb meriti na cilj, ki leži pod njim ter mu ni treba računati s para-
bolo padca. Kakor je izjavil Mason, je ameriški inženir poslal svoj izum v Nemčijo, da bi bil tam patentiran, ni pa dobil doslej nobenega odgovora. Potem pa je sam potoval v Nemčijo ter je opazoval helikoptere pri poizkusnih letih okrog Krup-pove tovarne ter izvedel, da so te tovarne začele z izdelovanjem na debelo. Toda ti stroji lahko v popolnosti izvrše svoje poslanstvo le nad objekti, ki niso zavarovani s protiletalsko obrambo, kajti v tpj obrambi je laže zadeti mirno letalo kakor pa letalo v največjem letu. V toliko je ta iznajdba že takoj v sebi tudi protilek.
Klubska tekma ASK-a
mm«	..»^-.i. ..»s-Crni Vrh, 2. februarja.
Danes se je vršila na tukajšnjih smuških terenih klubska tekma Akademskega športnega kluba v alpski kombinaciji. Že peto leto so prišli ljubljanski akademiki na Črni vrh nad Jesenicami, da tekmujejo v tej zanimivi disciplini.
Za prvaka je bil razpisan zlat pokal g. predsednika senata dr. Antona Korošca, ki ga je branil letos Herle Franc.
Startalo je v konkurenci 10 tekmovalcev, izven konkurence pa 20, večinoma Jeseničanov. — V slalomu je startal tudi naš državni reprezentant Praček, ki je 6eveda dosegel najboljši čas dneva.
Pokal si je priboril Šorli Marjan, cand. arch., in postal s tem letošnji klubov prvak v alpski kombinaciji. Rezultati so bili naslednji:
Slalom: 1. Sorli Marjan 2,19.6, 2. Herle Franc 2,28.8, 3. Šmitek Janez 2,32.4, 4. Dolenc Karel 2,52.4, 5. Šmitek Tone 3,11.
Izven konkurence: 1. Praček Ciril (TK Skala) 1,56, 2. Ravnihar Rado (ASK Gorenje) 2,18.4, 3. Finžgar Rudi (Kropa) 2,24.8, 4. Štumpfel (TK Skala) 2,26.	x . , „
Smuk: 1. Šorli Marjan 2,17.8, 2. Šmitek Tone 2,22.6, 3. Šmitek Janez 2,42.4, 4. Dolenc Karel 2,55.4, 5. Pavlin Franjo 5,00.
Izven konkurence: 1. Štumpfel (TK Skala) 2,09.6, 2. Ravnihar Rado (ASK Gorenje) 2,26.6, 3. Baš Davorin (ASK Gorenje) 2,55.
Rezultati v kombinaciji: 1. Šorli Marjan 367 točk, 2 Šmitek Janez 420 točk, 3. Šmitek Tone 429 točk, 4. Dolenc Karel 466 točk, 5. Pavlin Franjo 740 točk.
Izven konkurence: 1. Štumpfel 346 točk, 2. Ravnihar Rado 378 točk.
Naši smučarji v Cortini d'Ampezzo
Naša reprezentanca, ki je tekmovala v Cor-tina d'Ampezzo v smuku, je med 28 tekmovalci zasedla srednja mesta, dočim so bili na vseh prednjih mestih sami Italijani. Od naših so se plasirali samo trije, ker je moral Žvan odstopiti, ker je izgubil smuči. Za Italijane, ki so progo dobro poznali, ker so jo neštetokrat prevozili, je bila stvar mnogo lažja, naši so pa imeli sploh premalo treninga. Prvi je bil Italijan Alvera, ki je rabil za progo 5:45 2. Vsa nadaljnja mesta so zasedli zopet sami Italijani, naši so se pa takole plasirali: 12. Kobler 7:21, 13. Znidar 7:28,1 in 16. Klein 7:38,7.
Pražek in Heim sta odšla v Zakopane
Praček in Heim, ki zastopata našo državo v svetovnih smučarskih tekmah v Zakopanih v aljv ski kombinaciji, sta se včeraj odpeljala v Zakopane, da se tam še na tekmovalni progi pripravita za največje smučarske tekme na svetu. Ker je alpska disciplina smuk že v začetku tekmovanja na programu, je bilo nujno potrebno, da sta odpotovala pred ostalimi tekmovalci, ki odpotujejo v par dneh. Srečno pot in veliko uspehov vsem I
Zveza ženskih športov ostane v Zagrebu
Pred nedavnim je bil v Zagrebu občni zbor Jugoslovanske zveze ženskih šf>ortov. Na tem občnem zboru je bilo z večino glasov sklenjeno, da se prenese sedež zveze v Belgrad. Pri tem pa je bilo treba spremeniti pravila, ki jih mora potrditi nadrejeno ministrstvo. Belgrajska podzveza je izdala nova pravila, katere pa je ministrstvo odklonilo, ker niso povsem odgovarjala. Iz tega sledi, da ostane do prihodnjega občnega zbora zveze v Zagrebu, na katerem se bo morda ponovno sklepalo o prenosu zveze v Belgrad.
Snežne razmere
Snežne razmere v planinah so se v zadnjih dnevlft izdal no zboljšale. V noči od četrtka na potek je v planinah snežilo ter jo zapadlo od 20—30 cm suhega snega, pršiča. Tako imamo sedaj na Komni 150 cm prSiča, na Vršiču okrog Erjavčevo koče 8(1 cm, na Volini Planini Ml cm, na Krvavcu 120 cm, povsod pršič. Zapihal jc sever, ki je po dolgem boju premagaj južnjaka, ki se jo hotel letos že januarja meseca vtihotapiti v našo planine. — Planinoi-smučarji, pohitite sedaj v zimske planine, ki vabijo na svoja prostrana smučišča.
ZFO
Športni uspehi Fantovskega odseka Višnja gora
Fantovski odsek je lansko leto poleg telovadbe in prosvete gojil tudi lahko atletiko, ker pa nimajo fantje primernega igrišča, so gojili 6amo skoke in mete. Igrišče Fantovskega odseka so za silo preuredili za skoke in mete. Vendar pa je zaletišče za skoke malo prekratko in le za 6ilo služi svojemu namenu. Zato bi bilo prav, da bi občina ali kdo drugi preskrbel fantom primerno igrišče.
Zanimanje za lahko atletiko je bilo razveseljivo, saj je 12 fantov treniralo. Razveseljivo je, da je bilo doseženih nekaj lepih rezultatov. Ce bi fantje imeli dobro igrišče in učitelja, bi dosegli še boljše rezultate. Razveseljivo dejstvo je tudi, da se mladci najbolj zanimajo za lahko atletiko. Omeniti moramo 19 letnega Zupančiča, ki je dosegel dobre rezultate v skoku ob palici in metu krogle. Letošnjo pomlad upamo, da bodo fantje nadaljevali začeto delo.
Tehnični rezultati so naslednji:
Skok v viiino: Člani: 1. Zupančič 1.60, 2. Rus 1.46. — Mladci: 1. Zupančič 1.35.
Skok v daljavo: Člani: 1. Zupančič 5.98, 2. Jevnikar 5.10. '— Mladci: 1. Radij 4.90.
Skok ob palici: Člani: 1. Zupančič 3.16, 2. Rus 2.50. — Mladci: 1. Zupančič 2.55.
Troskok, člani: 1. Zupančič 11.94, 2. Ahlin 10.30.
Met krogle, člani: 1. Zupančič 11.67, 2. Rus
9.40.
Tek na 100 m, člani: 1. Lokar 12.8 sekunde, 2. Zupančič 13 sekund.
Tek na 60 m, mladci: 1. Radij 8.5 sekunde, 2. Zupančič 9 sekund.
*
Za smučarje (tekmovalce) ZFO na Črnem vrini bo sv. maša pri Sv. Križu nad Jcsenicami ob devetih.
ZDK
Smuške tekme Zveze dekliških krožkov
1.	ZDK v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 10. februarja 1M9 smuške tekme v kratkem smuku in v 3 km smuškem teku.
2.	Tekmovanje bo Izvedeno v Kropi; ako pa M bile snež.ne razmero v tom kraju neugodne, se bo iz. vedha tekmovanje prenesla na bližnjo »Mošensko planino. Smuk se vrši ob 10 dop. za tem pa smuški tek.
3.	Pravico udeležbe imajo samo članice Dekliških krožkov.
4.	Tekmovalo rc bo: al za prvenstvo posameznic v smuku; h) za prvenstvo posameznic v smuškeni teka.
5.	Nagrajena bodo prva tri mesta v vsaki disciplini.
fi. Dekliški krožki naj prijavijo svoje tekmovalko do 10. februarja na naslov Z-DK, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6-1.
7.	Žrebanje nnstopnih Številk so bo vrSllo dve nrl pred pričotkom tekmovanja. Izžrebani vrstili red bo veljal zn obe disciplini isti.
8.	llazglasilev uspehov in razdelitev nagrad bo po končani prireditvi v Društveni dvorani v Kropi.
!). Tekmovanje bo izvedeno v smislu pravil JZSZ. in. Kraj in čas zbirališča bo jnvijen v zadnjih dneh prerl tekmovanjem hi se ho ravnalo no takratnih eueii nih prilikah v dolini.