URADNI UST
Narodne vlade SHS v Ljubljani.
Mojemu narodu, Srbom, Hrvatom in Slovencem!
Dočakali smo srečni, davno zaželeni dan našega osvobojenja in našega svobodnega ujedinjenja v narodni državi, kjer bo mogel živeti naš narod svoje polno življenje in bo mogel brez ovir uživati darove, s katerimi je blaga božj% roka tako obilno obdarila našo lepo domovino. Izpolnjena je zaobljuba, ki so jo skozi veke s svojo krvjo vedno obnavljali in potrjevali vsi naši rodovi. Po enodušni odločbi našega naroda, izraženi z enodušno izjavo njegovih najboljših zastopnikov, so združeni vsi do sedaj razcepljeni deli naše domovine v enotno kraljestvo, na čigar vlado je po narodni volji poklican kralj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, moj vzvišeni oče Njega Veličanstvo kralj Peter I. Vršeč kraljevo oblast v njegovem imenu, sem sestavil v sporazumu z voditelji in pooblaščenci vseh narodnih strank, srbskih, hrvaških in slovenskih, našo prvo državno vlado kot viden znak našega bratstva in naše popolne bratske solidarnosti. V tej vladi sede in delajo složno narodni voditelji vseh treh ver, vseh treh imen, vseh treh strank in vseh pokrajin našega kraljestva. Moja vlada bo delala v popolnem soglasju z narodnim predstavništvom in bo njemu odgovorna. Zato bo njena dolžnost, da čimprej skliče v Belgrad narodno predstavništvo, sestavljeno iz odposlancev srbske skupščine, Starc Srbije in Macedonije, iz sorazmernega števila članov Narodnega veča in iz zastopnikov Vojvodine in Črne gore. Narodno predstavništvo bo začasni, vendar pa polno-močni zakonodajni činitelj v našem kraljestvu. Kot kralj svobodnega in demokratskega naroda se bom v vsem strogo držal načela ustavnega, parlamentarnega vladanja, ki bo temeljni kamen naše po prosti volji naroda osnovane države. V tem duhu in po teh načelih bo vladala moja vlada državo in reševala vsa vprašanja zunanje in notranje politike. Vlada bo predložila narodnemu predstavništvu volilni red, ki bo na podstavi splošne volilne pravice zajamčil svobodne volitve za ustavotvorno skupščino. Ta bo vladi predložila v rešitev načrt demokratske državne ustave v duhu dr^vnega edinstva z obširno upravno avtonomijo in s poroštvom najširših političnih svoboščin in državljanskih pravic. Dolžnost moje vlade bo, da takoj razširi na vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev vse pravice in svoboščine, ki so jih po ustavi kraljevine Srbije do sedaj uživali srbski državljani. S tem bo priznana in utrjena popolna enakost vseh državljanov kraljestva pred zakonom, odpravljena vsaka predpravica stanu ter zajamčena svoboda in ravnopravnost veroizpovedanj.
Moja želja je, da se takoj prične s pravično rešitvijo agrarnega vprašanja, da se odpravijo
robota in zemljiška veleposestva. V obeh primerih bo proti pravični odškodnini dosedanjim lastnikom razdeljena zemlja med siromašne poljedelce. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec bodi gospodar na svoji zemlji! V naši svobodni državi morajo biti in bodo samo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, naj takoj sestavi komisijo, ki bo pripravila rešitev agrarnega vprašanja. Kmete-tlačane pozivljem, naj v zaupanju v mojo kraljevsko besedo mirno pričakujejo, da jim naša vlada zakonitim potem preda zemljo, ki bo za nadalje samo božja in njihova, kakor je to že zdavnaj v Srbiji.
Štiriletna vojna nam je provzročila neizogibno globoke izgube v vseh ozirih. Da se doseže čim hitrejša in povoljnejša prečistitev in da se povrnejo v naše dežele čimprej normalne razmere, bo posvetila moja vlada svojo glavno skrb narodni prehrani, posebno prehrani siromašnih ljudskih slojev in pomoči in preskrbi vojnih invalidov, obnovi opustošene in razdejane domovine, kakor tudi obnovitvi rednega prometa na kopnem in na morju, kar je prvi pogoj za pravilni razvoj narodnega življenja.
Najnujnejša in najvažnejša naloga moje vlade je sedaj, da doseže pri sklepanju svetovnega miru tako odločitev naših državnih mej, da se bodo verno krile z etnografskimi mejami celokupnega naroda ter da ne preide noben del naše zemlje v tujo last. V dosego uspeha je neizogibno potrebno, da zbere in zedini naša mlada država vso svojo moralno in materialno moč. Neizogibno potrebno je, da postane njeno notranje življenje močno in silno.
Zato pozivljem vse dobre državljane in zveste sinove našega kraljestva, da pomagajo moji vladi z besedo, z delom in z zgledom pri njenem prizadevanju za ohranitev sedanjega miru in reda v domovini. To ni potreba samo za sedanjost, temveč je tudi naloga za bodočnost našega kraljestva.
Naši plemeniti zavezniki in ves svet so z upravičenim občudovanjem in z zasluženim priznanjem ocenili junaške napore in samozataje-vanje moje vojske in vztrajnost mojega naroda.
Potrudimo se, da jim vse nudimo s tem, da pozabimo svoja medsebojna nasprotstva in opustimo vse naše prepire, zgled treznega in zavednega naroda, vrednega, da-živi in da dela v miru s prosvetljenimi narodi, katerim je bil sebi v čast in ponos hraber vojni drug in lojalen zaveznik.
Ohrabreni po zgledih vzvišenega rodoljubja in požrtvovalnosti naših vojakov, naših mučenikov in vseh naših delavcev ter klanjajoč se
grobovom naših junakov, bova jaz in moja vlada neprestano in budno skrbela za rodbine vojakov, ki so, ovenčani z večno slavo, padli v krvavi borbi za udejstvitev zgodovinske misli in naloge našega naroda.
V imenu svojega vzvišenega očeta in v svojem imenu pošiljam kraljevski pozdrav vsemu svojemu narodu, vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem.
Bodi nam vsem srečno novo leto, v katerem sc bo v imenu božjem razvila in za veke ponosno zaplapolala naša trobojnica, s slavo odičeno, po vsem svetu priznano in spoštovano znamenje našega kraljestva, sijajni dokaz suverenitete naše države; zaplapolala bo po vseh naših deželah, na vseh naših gorah, na vseh naših rekah in otokih, vsepovsod do našega sinjega morja.
Napolnimo svoja srca s krepko vero v zdravo, močno in budno življenje našega kraljestva. Bog in duh naših velikih mrtvecev naj bedita nad nami vsemi, naj nas hrabrita in krepita v vztrajnem, napornem in složnem delu za blaginjo in srečo mojega naroda.
Dano v našem kraljevem dvorcu v Belgradu, dne 6. januarja 1919.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta Stojan M. Proti č s r.; podpredsednik ministrskega sveta dr. Anton Korošec s. r.; minister za pravo-sodstvo M. Tri f kovic s. r.; zastopnik ministra za zunanje stvari Stojan M. Protič s. r.; minister za trgovino in industrijo Stojan Ribara c s. r.; minister za prosveto Ljubomir N. Davidovič s. r.; minister za promet Velislav M. V u 1 o v i č s. r.; minister za javna dela Miloš Kapetanovič s. r.; minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič s. r.; minister za finance dr. Momčilo Ninčič s. r.; minister za pošto in brzojav dr. Edo Lukin ič s. r.; minister za vojsko in mornarnico Mihajlo Rašič s. r.; minister za poljedelstvo dr. Živko Petri-čič s. r.; minister za verstvo dr. Tugomir Alaupovič s. r.; minister brez portfelja Mi-loslav R a j č e v i č s. r.; minister za prehrano in obnovo M. Jovanovič s. r.; minister za socialno politiko Vitomir Korač s. r.; minister za gozdarstvo in rudarstvo dr. Mehmed Spalio s. r.; minister za pripravo ustavotvorne skupščine in za zenačitev zakonov dr. Albert K ra-rn e r s. r.; minister za narodno zdravstvo doktor Uroš K r u 1 j s. r.
Naredbe Narodne vlade.
248.
Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani
o uvedbi ojrutfrucga delavnika v državnih, občinskih in zasebnih podjetjih tvorniäkey a značaja.
§ 1-
Do definitivne zakonodajne ureditve se določuje delovni čas za vse obrtnopomožno delavstvo, zaposleno v državnih, občinskih ali pa
zasebnih podjetjih tvorniškega značaja, na osem ur dnevno, to je v razdobju 24 ur, in sicer ne da bi se vračunili potrebni in v pozameznih strokah običajni delavni odmori.
§ 2.
Morebitne spore o tem, ali ima podjetje tvor-niški značaj ali pa ne, razsoja obrtna oblast prve stopnje potem, to je zaslišala obrtno nadzor-ništvo in trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani.
§ 3.
Delovni čas se sme podaljšati preko te zakonite izmere zgolj takrat, kadar nastopi nepred-
videna in neperiodično se ponavljajoča potreba, da ostane obrat v teku, in sicer tako dolgo, dokler ni odpravljena vsaka nevarnost za redni obrat. Vsak tak izjemni primer pa se mora naznaniti obrtni oblasti prve stopnje.
§ 4.
Razen tega sme obrtna oblast prve stopnje dovoliti za posamezna podjetja, ali pa tudi za posamezne oddelke obrata, podaljšavo delovnega časa do največ 10 ur dnevno, in sicer najdalje za dobo štirih tednov. Take prošnje mora poklicana oblast rešiti v treh dneh. Ako namerja podjetje po poteku te dobe iznova zaprositi za podaljšavo
dovoljenega roka, mora vložiti novo prošnjo pri obrtni oblasti prve stopnje, ki sporazumno z obrtnim nadzorništvom v Ljubljani podaljšavo dovoli ali pa ne. V tem primeru pa se dovolitev ne sme raztezati preko dobe osmih tednov.
To velja zlasti za ona industrijska in obrtna podjetja, katerih prospevanje je odvisno od letnega časa. Ako se podaljša delovni čas preko osem ur dnevno zgolj za tri dni v enem mesecu, zadošča, da se to naznani obrtni oblasti prve stopnje.
Naznanila po določilih §§ 3. in 4. se morajo vložiti tekom 48 ur pri pristojni obrtni oblasti. Z oddajo naznanila na pošto je predpisu zadoščeno.
§ 5-
Določila § 1. pa nimajo veljave, ako kolektivna pogodba določa delovni čas obrtnega pomožnega delavca na največ 48 ur tedensko. V tem primeru stopi v zmislu določil §§ 3. in 4. na mesto osemurnega dnevnega delavnika v obratu običajni ali potrebni delovni čas.
§ 6.
Kot kolektivna pogodba v zmislu § 5. velja vsaka pogodba, ki jo sklene kakšna delavska združitev (društvo, organizacija) z enim ali več podjetniki ali pa z organizacijo delodajalcev, ki uravnava obojestranske pravice in dolžnosti, izvirajoče iz delovnega razmerja, ali pa druge okolnosti, ki se nanašajo na službeno razmerje.
§ 7.
Poverjeništvo za socialno skrbstvo sme izjemoma dovoliti s posebnimi izvršilnimi nared-bami podaljšavo delovnega časa v posameznih podjetjih. Vendar mora prej o tem zaslišati zastopnika poverjeništva za trgovino in industrijo, za javna dela in obrt, za narodno hrambo, nadalje obrtno nadzorništvo.
§ 8.
Določila te naredbe pa nimajo veljave glede tistih pomožnih del, ki se morajo opraviti, da se redni obrat začne ali pa konča (kuritev kotlov, čiščenje i.dr.).
§ 9-
Cezdobne ure, ki jih mora opraviti obrtni pomožni delavec vsled podaljšave delovnega časa preko mere, določene v §§ 1. in 4., se morajo plačevati najmanj za 50 odstotkov više nego ure normalnega delovnega časa. Ako je pogojeno akordno delo, velja kot izmera plačila za uro 48. del skupnega tedenskega zaslužka.
§ io.
Prestopki določb te naredbe se kaznujejo po kazenskih določilih obrtnega reda.
§ H-
Za dobo veljavnosti te naredbe izgubi moč § 96. a) obrtnega reda.
§ 12.
Določila te naredbe stopijo v veljavo dne 15. januarja 1919.
V	Ljubljani, dne 30. decembra 1918.
Pogačnik s. r. predsednik.
Dr. Brejc s. r. Prelat Kalan s. r. Kristan s. r.
Dr. Kukovec s. r. Dr. Pestotnik s. r.
Dr. Pogačnik s. r. Dr. Ravnihar s. r.
Inž. Remec s. r. Dr. Tavčar s. r. Dr. Triller s. r.
Dr. Verstovšek s. r.
249.
Naredba celoknpne Narodne vlade SHS v Ljubljani
o pobiranja in zaračunavanja dosedanjih deželnih nakla t in dav&čin.
Točka 6. naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani št. 44 z dne 4. novembra 1918. (Uradni list št. 4) velja z obveznostjo od dne, ko je ta naredba zadobila moč, za vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani.
V	Ljubljani, dne 3.januarja 1919.
Predsednik: Pogačnik s. r.
250.
Naredba poverjeništev za notranje zadeve za fi iance
o žigosanja (štempljanju) in štetja bankovcev (papirnega denarja) avstro-ogrskega izvora.
Da se ugotovi vsota omenjenih bankovcev v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, se po naročilu kr. ministra za notranje zadeve odreja to-le:
I.	Bankovci vseh vrst in izdaj, glaseči se na krone avstro-ogrske banke, se bodo v roku, ki se še določi, žigosali (štempljali).
Po tem roku državne in druge blagajnice javne uprave nežigosanih bankovcev ne bodo več sprejemale v plačilo, niti jih zamenjavale v novce nove zakonite veljave, čim se ta uvede.
II.	Žigosalo se bo na temelju pismenih prijav vsakega posameznega imetnika, katerih obrazec se določi pozneje, za vsako občino posebe, in sicer:
1.	) v okolišu mestne občine ljubljanske po organih, ki jih določi mestni magistrat sporazumno s finančnim deželnim ravnateljstvom;
2.	) v okolišu mestnih občin mariborske, celjske in ptujske po okrajnih glavarstvih, ki imajo tam svoj sedež;
3.	) v vseh drugih primerih po občinskih predstojnikih.
Glede inozemstva in ozemlja SHS, zasedenega po tujih silah, se pooblašča poverjenik za finance, da ukrene, kar je potrebno.
III.	Občinski predstojniki (točka II., št. 3) opravljajo posle žigosanja pod nadzorstvom in po navodilih nadrejenega okrajnega glavarstva, ki sme v to svrho zlasti odrediti, da za okoliše ali skupine prebivalstva, kakor jih samo določi, izvrši žigosanje zaupnik (točka IV.) ali da ta posreduje pri žigosanju.
Zaupnikov se smejo poslužiti tudi oblastva, ki jim je poverjeno žigosanje v okoliših mestnih občin ljubljanske, mariborske, celjske in ptujske.
IV.	Vsakdo brez izjeme je dolžan prevzeti zaupniški posel v zmislu točke III., ne da bi mogel zahtevati katerokoli nagrado. Ce pa prebiva izvun občine, kjer mora prisostvovati žigosanju, se mu izredni stroški za pot in prehrano povrnejo, kakor to še natančneje določi poverjeništvo za finance.
Zoper poziv za sprejem zaupniškega posla ni nobenega pravnega leka. Kdor bi se mu ne pokoril, se bo kaznoval z globo od 20 do 1000 kron.
V.	Mestni magistrat ljubljanski in okrajna glavarstva smejo v svojem območju tudi odrediti, da delniške družbe, zadruge, društva in hranilnice, zasnovane po „regulativu“, izvedejo žigosanje same ali pa pod nadzorstvom zaupnikovim (točka IV.).
VI.	V žigosanje je predložiti bankovce v občini (okolišu) bivališča, sicer se žigosanje lahko zavrne.
Žigosalo se bo v tistem redu, v kakršnem se imetniki bankovcev javijo pri pristojnem organu (točka II. in III.), in ob njih navzočnosti na ta način, da ta organ pritisne na vsak priloženi bankovec pečat, ki z njim običajno zaznamenuje došle cpise (akte) ali ki ga je dobil od oblastva, navedenega v točkah II. in III. Ce se pa glasi bankovec na deset ali več kron, je pristaviti pod odtisk pečata še tekočo številko zapisnika o žigosanju (točka VIL), vedno pa je bankovec takoj vrniti imetniku.
V^i.. V zapisniku je označiti ime in bivališče imetnikov, in sicer v tistem redu, v kakršnem so se prijavili, dalje za vsakega imetnika posebe število prinešenih bankovcev, njih vrednost po kosih in skupno vsoto. Obrazce preskrbi poverjeništvo za finance.
Zapisnik podpiše organ, ki mu je bilo poverjeno žigosanje; če pa je posredoval ali nadziral poleg tega organa zaupnik, sopodpiše tudi ta. Podpisom je pridejati čisti odtisk pečata, ki se je rabil za žigosanje.
VHI. Podpisane in sklenjene zapisnike je, izračunivši končno vsoto, s pečatom vred takoj izročiti pristojnemu političnemu oblastvu prve stopnje. Pečat se dene pod začasno zaporo. Nadaljnje postopanje se uredi pozneje.
IX.	Zapisniki (točka VII.) se v davčne svrhe ne smejo uporabljati. Vsi funkcionarji, zaposleni pri žigosanju in štetju, vštevši zaupnike točka
IV.), so glede podatkov, ki pridejo v zapisnik, zavezani k najstrožji molčečnosti, sicer se bodo kaznovali z globo od 50 do 2000 kron ali z zaporom od enega tedna do treh mesecev ali z obema in, če so v javni službi, tudi še po disciplinarnih predpisih.
X.	Da se zabrani zloraba pečatov, sme politično oblastvo I. stopnje od dne, ko zadobi ta naredba moč, postaviti vse graverske in podobne obrate svojega okrožja pod nadzorstvo, ki se mu zdi potrebno. Zoper dotični ukrep ni pravnega leka.
Izvršena ali poizkušena zloraba se kaznuje z globo od 100 do 5000 kron ali z zaporom od 14 dni do šestih mesecev ali pa z obema. Ako se je z zlorabo kršil kazenski zakon, odpade kazen v zmislu te naredbe, krivec pa se naznani državnemu pravdništvu.
XI.	Kazni, zapretene v tej naredbi, naloži tisto politično oblastvo L stopnje, ki mu je v dotični občini poverjeno žigosanje ali nadzorstvo nad njim (točki II. in III.) ali ki je odredilo nadzorstvo obrata (točka X.). Zoper razsodbo se lahko pritoži tekom osmih dni na finančno deželno ravnateljstvo.
XII.	Vse posebne odredbe v zmislu točk II., III. in V. te naredbe, zlasti tudi ime in bivališče zaupnikov, je takoj objaviti v dotični občini na način, običajen za javna oznanila, po možnosti pa tudi v Uradnem listu in v drugih časopisih, ki morajo sprejeti te objave brezplačno.
XIII.	Vrhovno nadzorstvo žigosanja je poverjeno finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Ljubljani.
XIV.	Ta naredba, ki naj jo izvrši poverjenik za finance sporazumno s poverjenikom za notranje zadeve, zadobi moč s tistim dnem, ko se razglasi v Uradnem listu.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1919.
Dr. Brejc s. r.	Dr. Kukovec s. r.
251.
Izvršilna naredba poverjeništev za notranje zadeve in za finance
o žigosanja bankovcev avstro-ogrskega izvora.
Izvršujoč naredbo z dne 3. januarja 1919., št. 250 (Uradni list XXXIII) o žigosanju bankovcev avstro-ogrskega izvora, odrejava tako-le:
K točki I.
Žigosanje se prične takoj, zaključi pa dne 20. januarja 1919. zvečer.
K točki II. in III.
A.	) Tiskani obrazci za pismene prijave se bodo oddajali po 5 vinarjev komad pri političnih oblastvih L stopnje in pri komisijah za žigosanje (glej točko B). Obrazec je izpolniti v zmislu pouka na zadnji strani.
Ako bi obrazcev zmanjkalo, zadostuje podpisana pola papirja, na kateri označi prijavnik svoje ime, priimek, stan, bivališče, hišno številko, število in skupno vrednost bankovcev po njih vrstah.
Ako se predlože zgolj bankovci po 1 K in 2 K, ali ako gre le za ne več kakor ducat višjih bankovcev (po 10, 20 K itd.), zadostuje ustna prijava.
Pisanju neveščim strankam naj gredo komisije na roko.
B.	) Izvzemši mestno občino ljubljansko, za katero izda mestni magistrat v sporazumu s finančnim deželnim ravnateljstvom posebne odredbe, se morajo poklicani organi ravnati po tehle navodilih:
1.	) Žigosa naj se načeloma po občinah. Okrajno glavarstvo pa sme po svoji previdnosti odrediti, da se izvrši žigosanje za več manjših občin skupaj ali pa da se razsežnejše občine razcepijo v več manjših okolišev.
2.	) Za vsako občino (skupino občin, odlomke občin) določi okrajno glavarstvo komisijo, sestavljeno iz občinskega predstojnika (njegovega namestnika) in toliko zaupnikov, kot se zdi glavarstvu po krajevnih razmerah (številu, premožnosti in naobrazbi prebivalstva) potrebno, da se žigosanje točno in brezhibno izvrši. Ce potreba, dodaj glavarstvo še pomožno osebje.
3.	) Komisiji načeluj občinski predstojnik ali pa tisti izmed zaupnikov, ki ga odbere okrajno glavarstvo.
4.	) V komisijo se prizovejo vsestransko zanesljive, sposobne in vešče osebe. Ako ob štajerski in koroški vojaški meji takih oseb ni v zadostnem številu, se lehko sporazumno s poveljstvi vojaških oddelkov določijo vojaške ali mešane komisije.
Zaupniki od drugod naj se prizovejo le, ako v kraju žigosanja ali v bližini ni primernih oseb.
5.	) Žigosanje se lehko vrši v občinskih in drugih uradnih ali v šolskih prostorih. Pouk se lehko za ta čas ukine.
K točki IV.
V komisije imenovanim ali v denarne zavode delegiranim zaupnikom, ki prebivajo zunaj občine, kjer imajo prisostvovati žigosanju, se izplačajo potni troški in diete, kakor gredo državnim uradnikom X. činovnega razreda. Potne pristojbine državnih uradnikov se ravnajo po določilih, ki so zanje veljavna.
O potnih troških in dietah naj se položi partikular (račun), ki ga pristojno politično ob-lastvo popregleda in odobri glede kraja sodelovanja, označenega stanu m bivališča, porabe časa in pravilnosti zaračunjertih razdalj ter nato do-pošlje v svrho nakazila računskemu oddelku Narodne vlade (oddelek za notranje zadeve).
Denarni posli žigosanja (potne pristojbine, pisarniške potrebščine) gredo na račun poglavja ,,blagajniška uprava“, naslov „žigosanje in izmena bankovcev“.
K točki V.
Denarnim zavodom je dodeliti zaupnike ne samo v nadziralne svrhe, ampak — če potreba — tudi kot pomočnike.
Finančna deželna blagajna v Ljubljani in davčni uradi izvedo žigosanje v lastnem področju. Druge državne blagajne izmenjajo v določenem roku pri pristojnem davčnem uradu (finančni deželni blagajni v Ljubljani) svoje nežigosane bankovce za žigosane ali pa jih kakor zasebniki prijavijo in predlože pristojni komisiji.
K točki VI.
Politično oblastvo I. stopnje mora skrbeti, da imajo komisije (zavodi) na razpolago potrebne pečate. Pri tem je paziti na to, da ne dobi več komisij pečatov z isto označbo.
Ako občina nima primernega pečata za za-znamenovanje aktov (prezentacijskega štemplja), naj rabi občinski pečat. Zavodom se daj pod strogo kontrolo pečat državnega urada. Sleherni pečat mora biti pod zaporo, kadar se ne rabi. Odtiski pečatov morajo biti razločni.
Številka na bankovcu mora točno odgovarjati dotični tekoči številki zapisnika.
Denarni zavod, ki sam ali s posredovanjem zaupnika izvede žigosanje svojih bankovcev, in vsak davčni urad (fin. dež. blag. v Ljubljani) pristavi pod odtisk pečata na vseh bankovcih eno samo tekočo številko; to številko določi politična oblast 1. stopnje.
K točki VII.
Tiskovine zapisnikov dado komisijam politična oblastva I. stopnje. Komisija zabeleži na prijavah in njih prilogah tekočo številko zapisnika in ji pridoda odtisk pečata.
Dne 20. januarja 1919. zvečer se zapisnik se-štej v vseh predelih, sešij s prijavami in njih prilogami vred in podpiši po vseh članih komisije.
K točki VIII.
- Zapisnik in pečati naj se predlože po selih pristojnemu političnemu oblastvu I. stopnje naj-kesneje dne 21. januarja 1919. Isti dan in istemu oblastvu morajo predložiti svoje pravilno podpisane in s čistim odtiskom pečata opremljene prijave zavodi, imenovani pod točko V., in davčni uradi (finančna deželna blagajna v Ljubljani).
Zapisnike in njih priloge hranijo glavarstva.
K točki XII.
Z ozirom na eminentno gospodarsko važnost, ki jo ima žigosanje za vsakogar, naj se kraji in prostori, kjer bodo poslovale javne komisije, dalje imena in bivališča njih načelnikov in vseh zaupnikov, potem zavodi,, ki bodo smeli sami žigosati, in končno poslovalne ure in pa skrajni rok itd. razglase v dotični-občini tako uspešno, da prodre vest pravočasno v vse sloje in vsa naselja. Naprosijo naj se tudi duhovska oblastva, da v tem pogledu sodelujejo.
Opozori naj se nadalje občinstvo na korist žigosanja in na škodo, ki jo bo imelo, ako se ne odzove pravočasno pozivu, in pa da se lehko izogne osebnim prijavam, ako pred sklepom žigosanja vloži svoje bankovce v denarni zavod, ki sam oskrbi žigosanje.
Za take objave naj se po možnosti in potrebi porabi tudi časopisje.
K točki XIII.
Politična oblastva 1. stopnje morajo takoj, čim dojdejo zapisniki in prijave zavodov ter davčnih uradov (fin. dež. blag. v Ljubljani), preračunati skupno vrednost vseh v njihovem okolišu žigosanih bankovcev in jo še isti dan brzojavno izporočiti kr. ministrstvu za finance v Bel-gradu.
Obenem naj se popregleda, je li vsota v zapisniku pravilno sešteta. Nato naj se napravi za ves okoliš po komisijah (zavodih itd.) detajliran in seštet seznamek s skupnim številom žigosanih bankovcev vsake posamezne vrste in z njih skupno vrednostjo. Ta seznamek naj se naj-kesneje dne 25. januarja 1919. pošlje finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Ljubljani.
Politična oblastva I. stopnje so glede žigosanja podrejena finančnemu deželnemu ravnateljstvu v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 7.januarja 1919.
Dr. Brejc s. r.,
poverjenik za notranje zadeve.
V.
Da se ta naredba izvrši, se pritegnejo poleg finančnih organov lahko tudi organi policije in ljudske prehrane.
VI.
Ta naredba, ki naj jo izvrši poverjenik za finance v sporazumu s poverjeništvom za notranje zadeve in s poverjeništvom za promet, stopi v veljavo s tistim dnem, ko se razglasi v LTradnem listu.
V	Ljubljani, dne 7. januarja 1919.
Dr. Kukovec s. r., poverjenik za finance.
Dr. Brejc s. r.,
poverjenik za notranje zadeve.
Dr. Pestotnik s. r., poverjenik za promet.
253.
Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo.
Naredba celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 6. decembra 1918., št. 180 (Uradni Hst XIX), ki daje občinam pravico, da posezajo po stanovanjih, se uveljavlja za občine Breg pri Ptuju, Karčovino, Brstje, Ragoznico, Ormož, Rogatec in Rogaško Slatino.
V	Ljubljani, dne 3. januarja 1919.
Kristan s. r.
Dr. Kukovec s. r., poverjenik za finance.
252.
Naredba poverjeništva za finance v sporazumu s poverjeništvoma za notranje zadeve in za promet o uvoza bankovcev (papirnega denarja) avstro-ogrske banke.
Da se uredi denarno vprašanje, se po naročilu kraljevskega ministra za notranje zadeve odreja tako-le:
I.
Uvoz bankovcev avstro-ogrske banke preko priznanih ali po oboroženi sili zasedenih mej kraljevine SHS je s pridržki, razvidnimi iz nastopnih določil, do preklica prepovedan.
Prepoved se tiče uVoza vsake vrste, bodisi v gotovini (denarnih pismih), bodisi po poštnih nakaznicah, poštni hranilnici ali po kakršnemkoli drugačnem nakazilu.
II.
254.
Naredba poverjeništva za prehrano
o prometu s teleti in klalnimi prašiči.
Promet s teleti in klalnimi prašiči je v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani odslej prost.
Izvažati se sme taka živina iz območja Narodne vlade SHS v Ljubljani le z dovolitvijo te vlade.
Kontingenti klalnih prašičev, ki jih politična okrajna oblastva na podstavi dotičnih zakonitih določil zahtevajo za preskrbo prebivalstva, se morajo tudi še nadalje oddajati zaupnikom vnovčevalnice za živino in mast.
Določila o najvišjih cenah za teleta in za klalne prašiče, nadalje določila o najvišjih cenah za telečje meso in za prašičjo mast in prašičje izdelke — naredbe z dne 27. novembra 1918., št. 147 (Uradni list št. 14), z dne 1. decembra 1918., št. 1S8 (Uradni list XVII), z dne 14. decembra 1918., št. 200 (Uradni list XXIV) in i dne 19. decembra 1918., št. 214 (Uradni list XXVII) — ostanejo neizpremenjena v moči.
V Ljubljani, dne 5. januarja 1919.
Dr. Tavčar s. r.
Kdor prestopi ali poizkuša prestopiti meje, navedene v točki L, sme prinesti s seboj kvečjemu za 1000 kron omenjenih bankovcev, razen če mu je pristojno zastopništvo (točka III.) dovolilo večjo vsoto, sicer se bo ravnalo z njim kot s tihotapcem v zmislu doh. kaz. zak., bankovci pa se zasežejo po določilu § 552. tega zakona, kolikor njih vrednost preseza omenjeno vsoto.
Druge prestopke te naredbe bo kaznovalo politično oblastvo I. stopnje z globo od 100 K do 5000 kron ali z zaporom od enega tedna do enega meseca ali z obema. Poizkus je kazniv. O pritožbah, ki jih je vložiti tekom osmih dni, odločuje finančno deželno ravnateljstvo.
Glede oseb, došlih z ozemlja, ki je zasedeno po tujih silah, se v izvršilnem predpisu ukrene, kar je treba.
III.
Iz tehtnih razlogov, ker bi sicer dotičnik pri-šel v resno zadrego, smejo izdajati izjemne dovolitve, v zmislu točke II., pristojna zastopništva SHS.
Ta zastopništva smejo dalje na prošnjo prizadete osebe potrditi, da ne nosi s seboj več kot za 1000 kron bankovcev avstro-ogrske banke. To potrdilo zadostuj izvršilnim organom, če more imetnik verodostojno izkazati svojo istovetnost.
IV.
Poverjeništvo za finance se pooblašča, da v ozira vrednih primerih dovoli še druge izjeme od prepovedi, izrečene v točki I.
Razglasi Narodne vlade.
Izpremembe v osebja.
Zdravstveni asistent dr. Božidar K ü s s e 1 v Črnomlju je imenovan za provizornega zdravstvenega koncipista, dr. Vladimir Vrečko, zdravnik v Slovenjem gradcu, je imenovan za provizornega zdravstvenega koncipista in dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v
Za poverjenika: dr. Brejc s.r.
Narodna vlada SHS v Ljubljani, oddelek za uk in bogočastje, je odstavila od službe dr. Karla K ö c h 1 a , okrajnega šolskega nadzornika za Maribor, ter poverila njegove posle Ivanu D reli aku, okrajnemu šolskemu nadzorniku v Ma-
n')0rU'	Dr. Verstovšek s. r.
Višji šolski svet SHS v Ljubljani je odstavil od službe: Pavlo Schitnikovo, stalno učiteljico v Brežicah; nadučitelja Frana Waldhau s a, stalnega učitelja Siegfrieda Ressa, stalno učiteljico Emilijo Techtovo in stalno učiteljico ročnih del Filomeno Karmarsche-vo, vse na mestni nemški ljudski šoli v Slovenjem gradcu; nadučitelja Frana Zmere-schka in stalno učiteljico Ano Steskovo, oba v Štorah.
Višji šolski svet SHS v Ljubljani je Emo K o s i j e v o začasno nastavil kot otroško vrtnarico v otroškem vrtcu v Guštanju pri Prevaljah.
Predsednik: Sušnik s. r.
Civilna obleka črnovojnikov.
Vsi oni črnovojniki, ki so oddali svojo civilno obleko pri bivšem črnovojnem okrajnem povelj-ništvu št. 27 v Ljubljani in je dosedaj še niso prevzeli, se pozivljejo, naj se čimprej zanjo zglase pri domačem občinskem uradu.
V	poštev prihajajo črnovojniki, ki so služili pri nastopnih črnovojniških krdelih, oziroma oddelkih: 1.) črnovojni pehotni polk št. 27; 2.) črnovojni bataljon št. 14; 3.) 3. in 4. stotnija črnovojnega bataljona št. 29; 4.) črnovojni bataljon št. 134; 5.) črnovojni topniški oddelki št. 5/3, 6/3, 7/3, 8/3 in črnovojni topniški nadomestni oddelek; 6.) obmejna stražna stotnija 2/7 v Ronkih; 7.) črnovoj ne železniške straže v Borovnici, na Jesenicah, v Litiji, v Mojstrani, na Rakeku in v Ronkih; 8.) črnovojna obrežna straža v Porto-Ruzu in 9.) nadomestni oddelki bivšega črnovojnega okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani.
Za civilne obleke padlih črnovojnikov naj se zglase njih zakoniti nasledniki.
V	vsakem primeru naj se pri občinskem uradu navede to-le: popolno ime, rojstno leto, domovinska občina, vojaški oddelek, pri katerem je dotični črnovojnik služil; tudi naj se navedejo in opišejo posamezni kosi obleke, nadalje, v čem je bila obleka oddana (n. pr.: v zavojih, kovčegih, nahrbtnikih itd.).
Občinski uradi naj take prijave odpošljejo vojnodopolnilnemu poveljmštvu v Ljubljani, ki odredi izročitev civilnih oblek občinskim uradom; ti potem izroče obleko posameznim upravičencem, in sicer proti potrdilu, ki se pošlje vojnodopolnilnemu poveljništvu v Ljubljani.
Vojnodopolnilno poveljništvo v Ljubljani, dne 3. januarja 1919.
Št. A I 3669—18.	180 3—1
Razglas.
Za odmero dohodnine in plažarine za leto 1919. morajo podati davčni zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčne oblasti, v zmislu § 202. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. St. 220,
najkesneje do dne 31. januarja 1919. napoved o svojih davku zavezanih dohodkih v zmislu § 157. novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914., drž. zak. št. 13, tudi o dohodkih onih svojcev, ki žive z davčnimi zavezanci v skupnem gospodinjstvu.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Napovedi je oddati v Ljubljani in Celovcu pri davčni administraciji na deželi pa pri onem davčnem okrajnem oblastvu, v čigar okraju davčni zavezanec redno prebiva.
Davku zavezani dohoditi se morajo v zmislu § 156. novele o osebnih davkih napovedati v znesku, ki so ga leta 1918. v resnici dosegli.
Ako dohodki še ne obstoje vse leto, jih je vzeti v poštev po verjetnem letnem donosu.
Napoved se sme ali vložiti pismeno ali pa dati ustno na zapisnik, in sicer tudi pri pristojnem davčnem uradu. Ker utegne pozneje naval strank narasti, se davčni zavezanci opozarjajo v svojo lastno korist, naj ustne napovedi podado čim prej.
» • *
Za odmero rentnine za leto 1919.
morajo oddati davčni zavezanci, ne da bi čakali poseben poziv od davčne oblasti, glede vseh rentnini zavezanih prejemkov, — razen onih, od katerih odteza rentnino dolžnik — če presezajo ali sami zase ali v zvezi z drugimi dohodki 1600 kron na leto, pri tisti davčni oblasti, ki je upravičena sprejemati napovedi za dohodnino, istočasno s to napovedjo, to je
najkesneje do dne 31. januarja 1919. napoved za rentnino, in sicer ali pismeno ali pa jo dati ustno na zapisnik, kar se zgodi tudi lahko pri pristojnem davčnem uraou.
Potrebni uradni obrazci se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davčnih uradih.
Oddaje napovedi so v zmislu § 139. postave, kolikor jih davčna oblast v to ne pozove posebe, oproščeni tisti davčni zavezanci,
1.	) ki so že v minulem davčnem letu plačevali rentnino,
2.	) ki med tem niso izpremenili svojega domovališča in
3.	) katerim se prejemki niso pomnožili.
Davčna odmera se v tem primeru opravlja prav tako, kakor bi bile imenovane osebe napovedale, da trajajo njih prejemki nadalje v isti izmeri, ki je bila določena v zadnjem preteklem letu.
Rentnini zavezani dohodki se morajo v zmislu § 128. novele t> osebnih davkih za leto 1919. napovedati v zrics -.u, ki so ga v letu 1918. v istini dosegli.
Ako dohodki še niso trajali vse leto, jih je vpošte-vati po verjetnem letnem donosu.
Razglasi dragih nradov in oblasti.
Št. A I 3571 — 18.
179 3—1
Razglas.
Osebe, korporacije, zavodi, družbe, društva, blagajnice itd. v območju finančnega deželnega ravnateljstva ŠHS v Ljubljani, ki morajo izplačevati plače in pokojninske užitke v znesku, presezajočem 1600 kron na leto za eno osebo, se pozivljejo, naj vlože naznanila o upravičenih prejemnikih (tudi zasebnih uslužbencih ne glede na njih naslov, ali so zasebni uradniki, pomočniki, delavci, sluge, posli itd.) z navedbo njih imena, stanovališča in posla, potem o višini in vrsti v letu 1918. izplačanih prejemkov do dne 31. januarja 19 19. leta pri davčni oblasti I. stopnje, v katere okolišu je službo-dajalčevo stanovališče, oziroma sedež podjetja, in sicer: v Ljubljani in Celovcu pri davčni administraciji, drugod pri davčnem okrajnem oblastvu.
Na posebno prošnjo se dovoli vložitev naznanila pri oni davčni oblasti, v katere okolišu je stanovališče upravičenega prejemnika.
V zmislu § 167. zakona z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, je izkazati, plače, osebne doklade, aktivi-tetne doklade, stanarine, remuneracije, mezde itd. v denarju ali prirodninah (naturalijah) ne glede na to, ali se prejemki vštevajo v pokojnino ali ne; prispevke, ki so za prehrano odkazani svetnim duhovnikom in udom redovnih skupščin iz javnih zakladov in od občin; tantieme, navzočnine, kolegnine, preizkusnine, Stolne pristojbine, mezde po dogovoru in kosu, provizije i. e.; končno pokojnine in preskrbnine vsake vrste.
Davku zavezani prejemki naj se izkažejo z zneskom, ki so ga dejanski dosegli v preteklem letu, to je v času od dne 1. januarja do dne 31. decembra 1918.
Ako taki prejemki še niso obstajali vse preteklo leto, naj se napove znesek letnega prejemka in dan, od katerega dalje ali do katerega so se izplačevali prejemki (§ 201. novele o osebnih davkih).
Tiskovine za naznanila se dobivajo brezplačno pri imenovanih davčnih oblastvih I. stopnje in pri davčnih uradih.
Ako se naznanilo ne poda v predpisanem roku, so pravni posledki določeni v § 243., št. 6, zakona, oziroma § 244. novele in v členu III., §§ 2. in 4., cesarske naredbe z dne 16. marca 1917., drž. zak št. 124.
Kdor v naznanilu kaj neresničnega pove ali kaj zamolči, se kaznuje po §§ 240. in 241. »akona in členu III , §§ 2. in 4., cesarske naredbe z dne 16 marca 1917., drž. Zak. št. 124.	j
Finančno deželno ravnateljstvo SHS v Ljubljani,
dne 6. decembra 1918.
* • •
Davčne prikrajšbe, povzročene z neresničnimi podatki ali z zatajitvijo, se kaznujejo po zakonitih določilih.
Finančno deželno ravnateljstvo SHS v Ljubljani,
dne 6. decembra 1918.
S 3/16—78.	183
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Zapuščina Antona Pongratza, bivšega tvorniškega blagajnika na Jesenicah.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 3/16—1 o imovini prezadolženčevi, je odpravljen po razdelitvi vse mase v zmislu § 139. k. r.
Deželno sodišče SHS v Ljubljani, oddelek III.,
dne 31. decembra 1918.
Firm. 309/18, posam. 11/186.	171
Izpremembe in pristavki k že vpisanim firmam posameznih trgovcev in družb.
Vpisala se je v register pri firmi:
Brüder Reitter
s sedežem v Slovenjem gradcu izpre-memba firme v:
Oskar Reitter.
Datum vpisa: dne 18. decembra 1918. Okrožno sodišče SHS v Celju, oddelek I., dne 18. decembra 1918.
C 1/19—1.	186
Oklic.
Zoper Franceta Žnidaršiča iz Begunj, čigar bivališče je neznano, je podal pri podpisanem sodišču Anton Ceščut iz Begunj tožbo zaradi 400 K.
Na podstavi tožbe je določena sporna razprava na dan
9. januarja 1919.
ob devetih dopoldne pri podpisanem sodišču v j sobi št. 1.
V obrambo pravic toženčevih se postavlja za skrbnika gospod Lorene Premrov v Cerknici.
I a skrbnik bo zastopal toženca v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se France Žnidaršič ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče SHS v Cerknici, oddelek L,
dne 3. januarja 1919.
St. 334.	162 3—3
Razpis notarskega mesta.
Razpisuje se notarsko mesto v Brežicah, oziroma drugo notarsko mesto, ki bi bilo morebiti izpraznjeno v okolišu te zbornice po preme1-stitvi.
Prošnje naj se predlože podpisani zbornici najdalje do dne
21. januarja 1919.
Notarska zbornica SHS v Celju, dne 2. januarja 1919.
St. 281/1918.	174
Razglas.
Pri okrožnem rudarskem uradu Narodne vlade SHS v Celju se odda služba pisarniškega pomočnika, oziroma pisarniške pomočnice.
Prosilci morajo biti slovenščine v besedi in pisavi popolnoma zmožni. Prav potrebni sta tudi znanje strojepisja in spretnost v posnemanju navadnih nariskov in načrtov.
Svojeročno spisane in s kolkom po 2 K kol-kovane, s šolskim izpričevalom in z izpričevalom o dosedanji uporabi opremljene prošnje naj se predlože podpisanemu uradu.
Vojni invalidi imajo prednost.
Mesečna plača znaša okoli 220 kron.
Okrožni rudarski urad Narodne vlade SHS v Celju,
dne 31. decembra 1918.
Razne objave.
I\7. emisija delnic delniške stavbinske družbe „Union" v Ljubljani.
Na podstavi sklepa izrednega občnega zbora delničarjev delniške stavbinske družbe „Union“ v Ljubljani, ki je bil dne 24. oktobra 1918., in na podstavi dovolitve Narodne vlade SHS, poverjeništva za notranje zadeve, sporazumno s poverjeništvom za finance z dne 27. decembra 1918., št. 37.831, je sklenil podpisani upravni svet, da izda 2000 delnic delniške stavbinske družbe „Union“ po K 335‘— imenske vrednosti in s tem dvigne delniško glavnico za K 670.000*— na K 1,113.540*—.
Izdaja delnic se izvrši z nastopnimi pogoji:
1.	) Imetnikom starih delnic pripada opcijska pravica na 1324 delnic po ceni K 335-— tel-quel; 676 delnic po ceni K 500-— tel-quel pa se prepusti javni subskripciji tudi za nedelničarje.
2.	) Delnice IV. emisije sodelujejo pri uspehih podjetja z isto pravico in dolžnostjo od dne 1. januarja 1919. dalje kakor stare delnice.
3.	) Opcijska pravica pripada starim delničarjem, ki morejo dobiti za vsako staro delnico eno novo delnico po ceni K 335*—. Delničarji, ki žele izvršiti opcijsko pravico, morajo položiti plašče delnic v pisarni hotela „Union“.
4.	) Predbeležbe na delnice javne subskripcije po K 500-— sprejema pisarna hotela „Union“; upravni svet pa si pridrži pravico reparticije sub-skribiranih delnic.
5.	) Ce bo o priliki reparticije podpisatelju dodeljeno manjše število delnic nego jih je pred-beležil, se mu povrne več vplačana vsota dne 1. februarja 1919.
6.	) Predbeležba in popolno vplačilo delnic se mora izvršiti med dnem 8. in 14. januarja 1919.; v istem roku se mora izvršiti tudi opcijska pravica.
7.	) Kurzni dobiček novih delnic pripada — po odbitku vseh stroškov in pristojbin — rezervnemu zakladu delniške stavbinske družbe „Union“ v Ljubljani.
Upravni svet delniške stavbinske družbe „Union“ v Ljubljani.	181
Natisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.