letnik volume 42 42 številka number 190/191 190/191 strani pages 49–124 49–124 Acrocephalus2021 Lastnik / Owned by: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS - BirdLife Slovenia), p.p. 2990, SI–1001 Ljubljana, Slovenija Oddaja rokopisov / Manuscript submission: DOPPS - BridLife Slovenia, p.p. 2990, SI–1001 Ljubljana, Slovenija e-mail: tilen.basle@dopps.si Glavni urednik / Editor-in-Chief: Tilen Basle, e-mail: tilen.basle@dopps.si Uredniški odbor / Editorial Board: dr. Bojidar Ivanov, Sofia, Bulgaria prof. dr. Franc Janžekovič, Maribor, Slovenia dr. Primož Kmecl, Ljubljana, Slovenia dr. Jelena Kralj, Zagreb, Croatia prof. dr. Lovrenc Lipej, Koper, Slovenia dr. Gordan Lukač, Paklenica, Croatia prof. dr. Roger H. Pain, Ljubljana, Slovenia dr. Nikolai V. Petkov, Sofia, Bulgaria prof. dr. Jeno J. Purger, Pecs, Hungary dr. Peter Sackl, Graz, Austria prof. dr. Peter Trontelj, Ljubljana, Slovenia Marko Tucakov, Novi Sad, Serbia Lektor in prevajalec / Language editor and translator: Henrik Ciglič Oblikovanje / Design: Jasna Andrič Prelom / Typesetting: NEBIA d. o. o. Tisk / Print: Schwarz print d. o. o. Naklada / Circulation: 1000 izvodov / copies Izhajanje in naročnina: V letniku izidejo 4 številke v dveh zvezkih. Letna naročnina za ustanove je 73,50 EUR, za posameznike 50,00 EUR. Annual publications and membership subscription (abroad): One volume comprises 4 numbers in two issues. Annual subscription is 73,50 EUR for institutions and organisations, and 50,00 EUR for individuals. Vaš kontakt za naročnino / Your contact for subscription: DOPPS - Birdlife Slovenia (za Acrocephalus) p.p. 2990 Sl-1001 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 41 712 796 e-mail: dopps@dopps.si Poslovni račun: SI56 0430 2000 3155 297 Internacional Girobank: Nova KBM d.d. No. SI56 0430 2000 3155 297 Sofinancer / Co-financed by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency Revija je indeksirana / The journal is indexed in: AGRICOLA, AQUATIC SCIENCES ANO FISHERIES ABSTRACTS, BIOSIS PREVIEWS, BOSTAO SPA SERIALS, COBIB, DLIB.SI, ORNITHOLOGICAL WORLDWIDE LITERATURE, ORNITHOLOGISCHE SCHRIFTENSCHAU, RAPTOR INFORMATION SYSTEM, SCOPUS, ZOOLOGICAL RECORD Published by: © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, tabele, grafikoni in skice so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki jo zakon o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je potrebno soglasje izdajatelja. To velja posebej za razmnoževanje (kopiranje), obdelavo podarkov, prevajanje, shranjevanje na mikrofilme in shranjevanje in obdelavo v elektronskih sistemih. Dovoljeno je kopiranje za osebno rabo v raziskavah in študijah, kritiko in v preglednih delih. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Partner: Birdlife lnternational Acrocephalus glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Journal of DOPPS - BirdLife Slovenia ISSN 0351-2851 Impresum / Impressum 49 Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 DOI: 10.2478/acro-2021-0004 Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 Population dynamics of the Corncrake Crex crex in Slovenia in the 1992–2021 period Katarina Denac DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Tržaška cesta 2, SI–1000 Ljubljana, e-mail: katarina.denac@dopps.si The first national Corncrake Crex crex survey in Slovenia was performed in 1992/93, followed by further five in 1999, 2004, 2010, 2015 and 2020. In 2004, annual monitoring of eight most important Corncrake Natura 2000 sites (SPAs) began. Both datasets showed a moderate population decline since 1992. After Slovenia's accession to the EU in 2004, Corncrake population steeply declined at SPA Breginjski Stol and moderately declined at SPA Dobrava - Jovsi due to scrub encroachment, whereas moderate decline at SPA Ljubljansko barje can be attributed mostly to intensive grassland management and the conversion of grasslands to arable land, resulting in nest and habitat destruction. In 2020, the number of calling males in Slovenia was smaller by 55 % compared to 1999, when the highest number ever was recorded (683). The highest average number of Corncrakes in the 1992–2021 period was counted at SPA Ljubljansko barje (139 calling males/year), whereas the smallest number was recorded at SPA Snežnik - Pivka (8 calling males/year). A comparison of target values for Corncrake population size on individual SPAs from the national Natura 2000 management programme for the 2015–2020 period with counted population sizes showed that, with the exception of SPA Lake Cerknica, all SPAs are falling behind the target values by 32–90%, depending on the site. Likewise, the majority of sites are far from reaching target values for the enrolment of agri-environmental measure VTR (first cut after 1 Aug). The article also discusses the weaknesses of current VTR, its reform in 2021, as well as other potential measures and financial sources for Corncrake conservation. Ključne besede: kosec, Crex crex, populacijska dinamika, trend, Slovenija, ukrep VTR Key words: Corncrake, Crex crex, population dynamics, trend, Slovenia, VTR measure 1. Uvod Med vsemi pticami v Evropi so ptice kmetijske krajine v zadnjih desetletjih doživele največji upad. V  obdobju 1980–2019 se je njihovo število zmanjšalo za skoraj 60 % (EBCC 2021), v Sloveniji pa zgolj v 14 letih (2008–2021) za 23,2 % oziroma pri travniških gnezdilkah celo za 46,2 % (Kmecl & Gamser 2021). Obstajajo številni tehtni dokazi, da je za slabo stanje ptic kmetijske krajine kriva intenzifikacija kmetijstva (Chamberlain in sod. 2000, Donald in sod. 2001 & 2006, Reif in sod. 2008, Guerrero in sod. 2012, Jeliazkov in sod. 2016, Denac & Kmecl 2021). Omrežje Natura 50 K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 2000 in kmetijsko-okoljski ukrepi v Evropski uniji (EU) imajo na ptice sicer pozitiven vpliv, vendar ne dovolj, da bi to izničilo negativne vplive intenzivnega kmetijstva (Gamero in sod. 2017). Kosec je kot talna travniška gnezdilka izjemno občutljiv za neustrezne kmetijske prakse, kot sta na primer premena travnikov v njive ali intenzifikaci- ja travnikov, kar se kaže tudi v zgodnji prvi košnji (Schäffer & Koffijberg 2004, Bellebaum & Koffijberg 2018). Hkrati je prepoznan kot krovna vrsta za biodiverziteto vlažnih travnikov (Wettstein & Szép 2003). Uvrščen je na Prilogo 1 Direktive o pticah (Uradni list ES 1979), kar pomeni, da so vse članice EU zanj dolžne opredeliti območja Natura 2000 in zagotavljati njegovo ugodno ohranitveno stanje. Slovenija je omrežje Natura 2000 vzpostavila tik pred vstopom v EU leta 2004. Kosec je takrat postal kvalifikacijska vrsta na osmih območjih, t.i. SPA (Special Protected Areas), ki so bila glede na podatke (Božič 2003) zanj najpomembnejša v državi: Breginjski Stol in Planja, Cerkniško jezero, Kozjansko  - Dobrava  - Jovsi, Reka - dolina, Ljubljansko barje, Nanoščica - porečje, Planinsko polje, Snežnik - Pivka (Uradni list RS 2004). Leta 2013 so bila območja Natura 2000 revidirana, za kosca sta bili poleg zgornjih osmih območij opredeljeni še dve, in sicer Julijci ter Krakovski gozd  - Šentjernejsko polje. Nekaterim območjem iz 2004 so se spremenile meje: Planja je postala del Julijcev, iz SPA Kozjansko  - Dobrava  - Jovsi sta nastala dva SPA (Kozjansko in Dobrava  - Jovsi). Spremenila so se tudi imena nekaterih območij za kosca (Dolina Reke, Nanoščica) (Uradni list RS 2013). Z letom 2004 se je pričelo tudi vsakoletno spremljanje populacije kosca (monitoring), in sicer na zgoraj naštetih najpomem- bnejših osmih območjih Natura 2000. Monitoring kosca je sprva sofinanciralo Ministrstvo za okolje in prostor (2004–2011), nato Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (2012–2015), od vključno leta 2016 pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukrepi za varstvo kosca na osmih SPA so opredeljeni v Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 (dalje PUN) (Vlada RS 2015). Priloga 6.1 PUN med drugim navaja tudi ciljne vrednosti velikosti populacije kosca na osmih SPA. Nov PUN za obdobje 2022–2028 je v pripravi (MOP 2021), tako da se je veljavnost PUN 2015–2020 podaljšala še na leti 2021 in 2022. Namen članka je predstaviti populacijsko dinamiko kosca v Sloveniji v obdobju zadnjih 30 let (1992–2021), trende na posameznih najpo- membnejših območjih ter najverjetnejše razloge zanje. Poleg tega je v članku ocenjena uspešnost Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 (Vlada RS 2015) z vidika varstva kosca, in sicer prek analize vpisa kmetijskih gospodarstev v kmetijsko-okoljski ukrep »Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov« (VTR), ki je namenjen varstvu talnih gnezdilk vlažnih travnikov, ter doseganja tarčnih vrednosti velikosti populacij na posameznih območjih Natura 2000. 2. Metoda 2.1 Popisno območje Velikost populacije koscev se ugotavlja vsakih nekaj let na nacionalnem nivoju in od leta 2004 vsako leto na osmih najpomembnejših območjih za kosca v Sloveniji (del monitoringa SPA) (slika 1). Nacionalni popisi kosca so bili opravljeni v letih 1992/93 (Trontelj 1995), 1999 (Trontelj 2001), 2004 (Božič 2005b), 2010 (Božič 2010), 2015 (Jančar & Božič 2015) in 2020 (Denac 2020). V vseh letih so bili kosci prešteti na osmih najpo- membnejših območjih, kjer poteka monitoring SPA. V  letih 1992/93 je bil popis opravljen še na vseh travnikih velikosti vsaj 0,5 km2 z dovolj visoko vegetacijo (40 lokalitet); izvzeti so bili suhi kraški travniki (Trontelj 1995). V  letu 1999 so bila z izjemo sedmih lokalitet pregledana vsa območja, popisana v 1992/93 (Trontelj 1999). Leta 2004 je bilo dodatno pregledanih 51 lokalitet, kjer je bil v obdobju po 1992 kosec ugotovljen vsaj enkrat, ter 23 lokalitet s potencialno primernim habitatom, naključni podatki pa so bili zbrani še za pet lokalitet (Božič 2005b). V letu 2010 je bilo dodatno popisanih 63 lokalitet, ki so izpolnjevale enega od naslednjih dveh kriterijev: (1) kosec zabeležen v preteklosti vsaj enkrat (izjema so bile lokalitete brez primernega habitata) ali (2) lokalitete z domnevno primernim habitatom (Božič 2010). V  letu 2015 je bilo dodatno popisanih 63 lokalitet, ki so bile izbrane glede na podatke preteklih nacionalnih popisov ter spletnega portala Novega ornitološkega atlasa gnezdilk Slovenije (Jančar & Božič 2015). Podobno je bilo tudi leta 2020, ko je popis dodatno 51 Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 zajel še 63 lokalitet, kjer je bil od leta 2010 zabeležen vsaj en kosec (Denac 2020). Na osmih najpomembnejših območjih so bili v obdobju 2000–2003 popisi kosca neredni, vsako leto so bili opravljeni le na Cerkniškem jezeru (tabela 2, Polak in sod. 2004). Od leta 2004 so bili izvedeni vsako leto z naslednjimi izjemami: Cerkniško jezero 2009, Dolina Reke 2005, Planinsko polje 2006, Snežnik - Pivka 2006, 2008 in 2009. 2.2 Metoda popisa Metoda štetja pojočih koscev predvideva dva popisa v obdobju od 15. 5. do 15. 6. (za gorske lokalitete do 30.  6.), in sicer med 23. in 3. uro ponoči v suhem in nevetrovnem vremenu. Popisno ploskev popišemo med vožnjo z avtom ali s kolesom, peš ali na kombiniran način. V prvem primeru si postanke izberemo tako, da noben del travnika od nas ni oddaljen več kot 300 m, na vsaki točki pa poslušamo vsaj 5 min oz. dokler kosca ne zaslišimo. Lokacije koscev smo v popisih do vključno leta 2014 določali na daljavo in jih vrisovali bodisi na topografske karte merila 1:25.000 (1992/93, 1999, deloma tudi še v 2004) bodisi digitalne ortofote (2004–2014). V letu 2015 smo na Ljubljanskem barju natančnost lociranja koscev izboljšali z uporabo GPS-aparata in pametnih telefonov oziroma triangulacije (Jančar & Božič 2015). V naslednjih letih smo natančnejšo metodo lociranja pojočih samcev uporabili tudi na Slika 1: Osem najpomembnejših območij za kosca v Sloveniji, ki so leta 2004 postala del omrežja Natura 2000 (SPA): 1 – Breginjski Stol in Planja, 2 – Cerkniško jezero, 3 – Kozjansko - Dobrava - Jovsi (območje sestavljata dva disjunktna dela), 4 – Ljubljansko barje, 5 – Nanoščica - porečje, 6 – Planinsko polje, 7 – Reka - dolina, 8 – Snežnik - Pivka. Leta 2013 je Planja postala del SPA Julijci, SPA Kozjansko - Dobrava - Jovsi je bil razdeljen na SPA Kozjansko in SPA Dobrava - Jovsi, dve območji pa sta se preimenovali (Dolina Reke, Nanoščica, Uradni list RS 2013). Figure 1: Eight most important sites for the Corncrake in Slovenia that were designated as Natura 2000 sites (SPAs) in 2004: 1 – Breginjski Stol and Planja, 2 – Lake Cerknica, 3 – Kozjansko - Dobrava - Jovsi (site consists of two disjunct parts), 4 – Ljubljansko barje, 5 – Nanoščica - river basin, 6 – Planinsko polje, 7 – Reka - valley, 8 – Snežnik - Pivka. In 2013, Planja became part of SPA Julijci, SPA Kozjansko - Dobrava - Jovsi was split to SPA Kozjansko and SPA Dobrava - Jovsi, while two sites were renamed (Dolina Reke, Nanoščica, Uradni list RS 2013). 52 večini drugih SPA (Božič & Jančar 2016, Jančar 2017, 2018a & 2019, Denac 2020, Blažič & Denac 2021). V letih 1992/93 in 1999 je bilo na posameznih lokalitetah in SPA opravljeno večinoma le eno štetje. Kjer sta bili opravljeni dve štetji, je bil kot končni rezultat upoštevan popis z večjim številom koscev (Trontelj 1995 & 2001). Pregled števila opravljenih štetij na posameznem SPA v obdobju 2000–2021 je v tabeli 2. Od vključno leta 2002 smo interpretaci- jo rezultatov na območjih, kjer sta bila opravljena dva popisa, opravljali po metodi, opisani v Božič (2005a). Ta kot različna samca šteje tista, ki sta v dveh popisih med seboj oddaljena več kot 300 m. 2.3 Primerjava rezultatov med leti Neposredna primerjava podatkov popisov na SPA v različnih letih ni bila mogoča, in sicer zato, ker so bili na posameznih območjih in v posameznih letih kosci popisani bodisi enkrat bodisi dvakrat in ker popisi na nekaterih območjih niso bili izvedeni v vseh letih. Da bi podatke normalizirali in jih tako naredili primerljive med seboj, smo pri njihovi obdelavi uvedli dva koraka (Jančar 2017): (1) za območja, ki so bila v posameznih letih popisana le enkrat, smo rezultate pomnožili z 1,25. Ta faktor smo določili na podlagi povprečne razlike med rezultati prvega štetja in končnimi, interpretirani- mi rezultati v obdobju petih let (2013–2017); ta razlika je znašala 25 %. Po izkušnjah drugih razi- skovalcev v primeru enega samega popisa preslišimo 8 – 30 % pojočih samcev, pri dvakratnem popisu pa zabeležimo skoraj vse (Hudson in sod. 1988, Tyler & Green 1996, Peake & McGregor 2001); (2) težavo zaradi manjkajočih podatkov za posamezna območja v posameznih letih smo presegli z vstavljenimi vrednostmi, ki smo jih izračunali s programom TRIM (glej poglavje 2.4). 2.4 Izračun trenda Trende smo izračunali s programom TRIM (Pannekoek & van Strien 2009), ki izdela model na osnovi Poissonove regresije. Najbolj pravilen je prikaz naklona (trenda) na osnovi vstavljenih vrednosti: uporabljeni so pravi števni podatki, kjer pa teh ni, jih program nadomesti z vrednostmi iz računskega modela. Povprečne letne trende (mul- tiplikativne trende) za posamezne vrste ptic program TRIM razvrsti v šest kategorij: strm porast, zmeren porast, stabilen, negotov, zmeren upad in strm upad. Kriteriji za razvrščanje so štirje, in sicer velikost in statistična značilnost rasti ali upada, test, ali 95-odstotni interval zaupanja (± 1,96 standardne napake) zajema vrednost 1 ali ne, ter doseg spodnjega in zgornjega limita intervala zaupanja. Trend smo izračunali posebej za celotno Slovenijo (na podlagi rezultatov vseh nacionalnih popisov, tabela 1) in za osem redno štetih SPA. Pri slednjih smo trende izračunali na osnovi normaliziranih podatkov za celotna območja Natura 2000, in sicer ločeno za obdobja 1992–2021, 1999–2021 in 2004–2021. 2.5 Vpis v kmetijsko-okoljski ukrep VTR Podatke o vpisu kmetijskih gospodarstev v ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) smo pridobili od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, in sicer za obdobje 2007–2021. V  programu ArcGIS smo podatke analizirali na nivoju osmih SPA, ki so najpomembnejša za kosca, in jih primerjali s površinami, ki jih za vpis na teh SPA predvideva Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020, Priloga 6.3 (Vlada RS 2015). 3. Rezultati 3.1 Nacionalni popisi Največ koscev smo prešteli v nacionalnem popisu leta 1999 (n=683 pojočih samcev, v primeru SPA gre za normalizirane podatke), najmanj pa v popisih 2010 (n=291) in 2020 (n=306) (tabela 1, slika 2). Populacija kosca je v 90ih letih 20. stoletja štela okoli 600–700 pojočih samcev. Število koscev v zadnjem nacionalnem štetju leta 2020 je bilo za kar 55 % manjše od števila v letu 1999 oziroma za 48 % manjše od števila v prvem štetju leta 1992/93. 3.2 Popisi na osmih najpomembnejših območjih v Sloveniji V tabeli 2 je predstavljeno število dejansko preštetih koscev na osmih najpomembnejših območjih za vrsto (SPA) v obdobju 1992–2021, v tabeli 3 pa so ti podatki normalizirani, kar omogoča njihovo primerjavo (Jančar 2017, glej tudi poglavje 2.3). K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 53 Tabela 1: Število pojočih samcev kosca v dosedanjih nacionalnih popisih; podatki za najpomembnejših osem SPA so normalizirani, torej enaki kot v tabeli 3. Table 1: The number of calling male Corncrakes in the national surveys performed so far; data for the most important eight sites are normalized and therefore equal as in Table 3. Območje / Area 1992/93 1999 2004 2010 2015 2020 Ljubljansko barje 295 306 104 118 126 98 Cerkniško jezero 126 68 76 68 75 103 Breginjski Stol* 18 51 105 15 30 12 Nanoščica 15 30 22 18 30 8 Planinsko polje 36 39 29 16 28 26 Dobrava - Jovsi** 8 21 25 12 18 12 Dolina Reke 38 73 20 0 4 6 Snežnik - Pivka 14 20 10 7 6 4 Ostale lokalitete 36 75 54 37 46 37 Skupaj Slovenija / Slovenia total 586 683 445 291 363 306 * vključeni le podatki za Breginjski Stol (brez Planje) / only data for Breginjski Stol included (Planja excluded) ** vključeni le podatki za Jovse (brez Kozjanskega); prišteta sta tudi dva kosca z lokalitete Trebež, ki je del tega SPA, se pa šteje le ob nacionalnih popisih vrste / only data for Jovsi included (Kozjansko excluded); two Corncrakes from the location Trebež are included; Trebež is part of this SPA, but is surveyed only in national surveys Slika 2: Rezultati dosedanjih nacionalnih štetij kosca (najpomembnejših osem SPA in druge lokalitete; v primeru SPA gre za normalizirane podatke iz tabele 3) Figure 2: Results of the national surveys of Corncrake performed so far (eight most important sites and other locations; in case of SPAs normalized data from Table 3 is presented) Št ev ilo p oj oč ih s am ce v / N um be r o f c al lin g m al es 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1992/93 586 1999 683 2004 445 2010 291 2015 363 2020 306 Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 54 Tabela 2: Primerjava števila pojočih samcev koscev, preštetih na osmih SPA v obdobjih 1992/93 ter 1999–2021. Sivo so označeni podatki, ki so bili zbrani med le enim popisom. Znak »-» pomeni, da območje v določenem letu ni bilo popisano. Podatki so povzeti po naslednjih virih: trontelj (1995 & 2001), Polak in sod. (2004), Božič (2005b), Jančar (2017), Blažič & Denac (2021). Table 2: A comparison of the number of calling male Corncrakes, counted at eight SPAs during the 1992/93 and 1999–2021 periods. Grey fields contain data gathered through one count only. The mark »-» indicates absence of survey in a given year. Results are taken from the following references: trontelj (1995 & 2001), Polak et al. (2004), Božič (2005b), Jančar (2017), Blažič & Denac (2021). Lj ub lja ns ko ba rje C er kn išk o je ze ro Br eg in jsk i St ol * N an oš či ca Pl an in sk o po lje D ob ra va - Jo vs i * * D ol in a R ek e Sn ež ni k- Pi vk a Sk up aj  / To ta l 1992/93 236 101 14 12 29 6 30 - 428 1999 245 54 41 30 31 17 58 16 492 2000 - 54 - - - - - - 54 2001 - 65 - - - - - - 65 2002 165 76 44 17 26 14 - 14 356 2003 146 74 - 28 - - - - 248 2004 104 61 84 22 23 20 16 10 340 2005 134 47 52 22 20 21 - 7 303 2006 171 22 34 20 - 36 25 - 308 2007 142 54 53 13 11 40 20 3 336 2008 106 35 73 21 13 17 18 - 283 2009 122 - 26 12 12 16 1 - 189 2010 118 54 15 18 16 12 0 7 240 2011 131 82 35 5 13 11 14 2 293 2012 119 70 24 25 19 7 13 9 286 2013 97 36 32 16 11 8 24 7 231 2014 114 50 24 21 14 25 11 3 262 2015 126 61 24 30 28 18 3 6 296 2016 88 58 25 28 40 26 4 3 272 2017 61 62 20 19 21 14 5 3 205 2018 46 113 33 26 23 15 6 8 270 2019 80 98 14 16 27 14 14 5 268 2020 98 103 12 8 26 10 6 4 267 2021 88 45 9 9 18 12 4 4 189 * vključeni le podatki za Breginjski Stol (brez Planje) / only data for Breginjski Stol included (Planja excluded) ** vključeni le podatki za Jovse (brez Kozjanskega) / only data for Jovsi included (Kozjansko excluded) K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 55 Tabela 3: Primerjava normaliziranega števila pojočih samcev koscev na osmih SPA v obdobju 1992–2021 (po Blažič & Denac 2021). Temno sivo so označeni podatki, ki so bili zbrani med le enim popisom; preštete vrednosti so pomnožene s faktorjem 1,25 (razlago glej v metodah). Svetlo sivo so označena polja, kjer v določenem letu popis ni bil opravljen; v ta polja so vnesene izračunane vrednosti iz programa TRIM. Bela polja vsebujejo podatke o dejansko preštetih koscih v dveh popisih. Table 3: A comparison of the normalized number of calling male Corncrakes at eight SPAs in the 1992–2021 period (after Blažič & Denac 2021). Dark grey fields mark data gathered through only one survey; counted values are multiplied by the factor 1.25 (see explanation in Methods). Light grey fields mark years with no survey performed; these fields are filled in with imputed values from TRIM programme. White fields mark the actually counted number of males during two surveys. Lj ub lja ns ko ba rje C er kn išk o je ze ro Br eg in jsk i St ol * N an oš či ca Pl an in sk o po lje D ob ra va - Jo vs i * * D ol in a R ek e Sn ež ni k- Pi vk a Sk up aj  / To ta l 1992/93 295 126 18 15 36 8 38 14 550 1999 306 68 51 30 39 21 73 20 608 2000 235 68 76 23 32 22 56 15 530 2001 220 81 72 23 30 22 49 14 501 2002 165 95 55 21 33 14 43 14 440 2003 146 93 64 28 29 21 37 12 430 2004 104 76 105 22 29 25 20 10 391 2005 134 59 65 22 25 26 28 7 366 2006 171 28 43 25 26 36 25 9 363 2007 142 68 66 13 11 40 25 3 368 2008 106 44 91 21 16 17 23 8 326 2009 122 70 33 12 15 16 1 7 276 2010 118 68 15 18 16 12 0 7 254 2011 131 103 44 5 16 11 18 2 330 2012 119 88 30 25 24 9 16 11 322 2013 97 45 40 16 11 10 24 9 252 2014 114 63 24 21 14 25 14 3 278 2015 126 76 30 30 28 18 4 6 318 2016 88 73 31 28 40 26 4 3 293 2017 61 78 25 19 21 14 5 3 226 2018 46 113 41 26 23 19 6 8 282 2019 100 123 18 16 34 14 14 5 324 2020 98 103 12 8 26 10 6 4 267 2021 88 45 9 9 18 12 4 4 189 * vključeni le podatki za Breginjski Stol (brez Planje) / only data for Breginjski Stol included (Planja excluded) ** vključeni le podatki za Jovse (brez Kozjanskega) / only data for Jovsi included (Kozjansko excluded) Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 56 Tabela 4: Najmanjše, največje in povprečno število pojočih samcev koscev na osmih SPA v obdobju 1992–2021; za izračun so bili uporabljeni normalizirani podatki iz tabele 3. Table 4: The smallest, the largest and the mean number of calling male Corncrakes at eight SPAs in the 1992–2021 period, with normalized data from Table 3 used for the calculation. Območje / Area Min Max Povprečje (št.) / Average (No.) Povprečje (%) / Average (%) Ljubljansko barje 46 306 139 38,5 Cerkniško jezero 28 126 77 23,1 Breginjski Stol 9 105 44 12,3 Nanoščica 5 30 20 5,8 Planinsko polje 11 40 25 7,1 Dobrava - Jovsi 8 40 19 5,5 Dolina Reke 0 73 22 5,5 Snežnik - Pivka 2 20 8 2,2 Vseh 8 SPA / All 8 SPAs 189 608 354 100% Tabela 5: Primerjava ciljnih vrednosti velikosti populacije kosca na osmih najpomembnejših SPA (Priloga 6.1 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020, PUN) z normaliziranim številom koscev v obdobju 2015–2021. Enota so pojoči samci. V zadnjem stolpcu je odstotek od ciljnih velikosti populacij iz PUN, ki je bil dosežen v obdobju 2015–2021, izračunan na podlagi aritmetičnega povprečja za isto obdobje. Table 5: A comparison of target values for Corncrake population sizes at eight most important SPAs (Appendix 6.1 of the Natura 2000 Management Programme for the period 2015–2020, PUN) with the normalized number of Corncrakes in the period 2015–2021. Calling males are the unit. The last column contains the percentage of PUN target values achieved in the 2015–2021 period, calculated on the basis of arithmetic mean for the same period. Območje / Area Ciljna vrednost PUN / Target value PUN Dejanska velikost populacije 2015–2021 / Actual population size 2015–2021 Povprečje 2015– 2021 / Average 2015–2021 Realizacija 2015–2021 (%) / Realization 2015–2021 (%) Ljubljansko barje 290 46–126 87 30 Cerkniško jezero 75 45–123 87 116 Breginjski Stol 70 9–41 24 34 Nanoščica 40 8–30 19 48 Planinsko polje 40 18–40 27 68 Dobrava - Jovsi 40 10–26 16 40 Dolina Reke 60 4–14 6 10 Snežnik - Pivka 25 3–8 5 20 Komentarji v nadaljevanju članka se nanašajo na normalizirane vrednosti. Največ pojočih samcev je bilo preštetih leta 1999 (n=608) in najmanj leta 2021 (n=189), ko je vsota na vseh osmih SPA skupaj prvič padla pod 200. V povprečju je bilo največ koscev v obdobju 1992–2021 preštetih na SPA Ljubljansko barje (139 na leto oz. povprečno 38,5 % vseh koscev na osmih SPA), sledita mu SPA Cerkniško jezero (77 na leto ali 23,1 %) in SPA Breginjski Stol (44 na leto ali 12,3 %) (tabela 4). V obdobju 2017−2020 K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 57 Tabela 6: Trend populacije kosca na osmih najpomembnejših območjih za obdobja 1992–2021, 1999–2021 in 2004–2021, izračunan na osnovi normaliziranih podatkov za posamezna območja. Podatki za obdobji 1999–2021 in 2004–2021 so povzeti po Blažič & Denac (2021). Table 6: The Corncrake population trends at eight most important sites for the periods 1992-2021, 1999–2021 and 2004–2021, calculated on the basis of normalized data for individual sites. Data for the periods 1999–2021 and 2004–2021 are taken from Blažič & Denac (2021). Območje / Area Trend 1992–2021 Vrednost trenda / Trend value Trend 1999–2021 Vrednost trenda / Trend value Trend 2004–2021 Vrednost trenda / Trend value Ljubljansko barje zmeren upad / moderate decline 0,9515 ± 0,0075 zmeren upad / moderate decline 0,9535 ± 0,0118 zmeren upad / moderate decline 0,9651 ± 0,0044 Cerkniško jezero stabilen / stable 0,9936 ± 0,0122 stabilen / stable 1,0082 ± 0,0141 negotov / uncertain 1,0300 ± 0,0211 Breginjski Stol negotov / uncertain 0,9617 ± 0,0304 zmeren upad / stable 0,9261 ± 0,0241 strm upad / steep decline 0,9065 ± 0,0087 Nanoščica stabilen / stable 0,9843 ± 0,0141 negotov / uncertain 0,9736 ± 0,0172 stabilen / stable 0,9825 ± 0,0117 Planinsko polje stabilen / stable 0,9800 ± 0,0134 stabilen / stable 0,9877 ± 0,0184 negotov / uncertain 1,0196 ± 0,0228 Dobrava - Jovsi negotov / uncertain 0,9960 ± 0,0257 negotov / uncertain 0,9722 ± 0,0230 zmeren upad / moderate decline 0,9585 ± 0,0105 Dolina Reke zmeren upad / moderate decline 0,9167 ± 0,0259 zmeren upad / moderate decline 0,8932 ± 0,0296 negotov / uncertain 0,9187 ± 0,0732 Snežnik - Pivka zmeren upad / moderate decline 0,9458 ± 0,0120 zmeren upad / moderate decline 0,9402 ± 0,0152 negotov / uncertain 0,9687 ± 0,0243 vseh 8 SPA skupaj / All 8 SPA together zmeren upad / moderate decline 0,9680 ± 0,0055 zmeren upad / moderate decline 0,9707 ± 0,0075 zmeren upad / moderate decline 0,9764 ± 0,0089 je bilo največ koscev preštetih na SPA Cerkniško jezero, na SPA Breginjski Stol pa je njihovo število po letu 2008 strmo upadlo (tabela 3). Primerjava ciljnih vrednosti velikosti populacij kosca na posameznem SPA iz PUN in normalizi- ranega števila koscev v istem obdobju (2015–2021) pokaže, da je le SPA Cerkniško jezero dosegalo oz. celo presegalo ciljno vrednost, medtem ko so druga območja za ciljnimi vrednostmi zaostajala (tabela 5). 3.3 Populacijski trend kosca Trend slovenske populacije kosca, izračunan na podlagi rezultatov dosedanjih nacionalnih popisov (obdobje 1992/93–2020), je zmeren upad. Skupni multiplikativni (letni) imputirani naklon ± SE znaša 0,9680 ± 0,0055 (Denac 2020). Trend kosca na osmih najpomembnejših območjih za obdobja 1992–2021 (celotno obdobje štetja kosca v Sloveniji), 1999–2021 (leto 1999 je bilo izhodiščno za opredelitev velikosti populacij kosca za določitev SPA za to vrsto v Sloveniji) in 2004–2021 (v letu 2004 je Slovenija vstopila v EU, takrat je zanjo začela veljati Direktiva o pticah) je zmeren upad. Od vstopa Slovenije v EU je število pojočih samcev strmo upadlo na SPA Breginjski Stol ter zmerno upadlo na SPA Dobrava  – Jovsi in SPA Ljubljansko barje. Glede na število pojočih samcev je bila populacija od leta 2004 stabilna le na SPA Nanoščica (tabela 6). Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 58 Tabela 7: Površina zemljišč (ha), ki so bila v obdobju 2007–2021 na posameznem SPA vpisana v kmetijsko-okoljski ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) (podatki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja). V vrstici »PUN« so navedeni predvideni hektarji vpisa iz Priloge 6.3 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 (PUN, Vlada RS 2015). V vrstici »Realizacija« je odstotek od predvidenih hektarjev iz PUN, ki je bil dosežen v letu 2021. Table 7: Surface size (ha) of land enrolled in the agri-environmental measure Habitats of birds of wet meadows (VTR) on individual SPA in the 2007–2021 period (data provided by the Agency for Agricultural Markets and Rural Development). The line »PUN« contains planned hectares from the Appendix 6.3 of the Natura 2000 Management Programme for the period 2015–2020 (PUN, Vlada RS 2015). The line "Realization 2021" contains percentage of planned hectares from PUN achieved in 2021. Območje / Area Br eg in jsk i St ol C er kn išk o je ze ro D ob ra va - Jo vs i D ol in a R ek e Lj ub lja ns ko ba rje N an oš či ca Pl an in sk o po lje Sn ež ni k - Pi vk a Sk up aj  / To ta l 2007 0 272 0 3 26 10 0 0 312 2008 0 277 0 3 34 10 0 0 325 2009 0 299 1 4 34 24 4 9 375 2010 0 297 0 4 33 37 8 10 388 2011 0 296 3 4 32 36 8 10 389 2012 0 293 3 4 35 33 8 10 386 2013 0 318 3 5 23 34 8 11 401 2014 0 341 3 6 23 25 9 6 413 2015 0 631 20 19 252 111 51 16 1101 2016 0 717 15 23 297 114 61 22 1250 2017 0 725 15 29 332 114 60 21 1296 2018 0 754 15 28 346 116 66 17 1342 2019 0 775 15 29 359 118 74 19 1388 2020 0 775 5 18 349 101 80 16 1344 2021 0 799 13 16 335 102 98 16 1379 PUN 54 806 283 330 824 227 182 368 3074 Realizacija 2021 (%) / Realization 2021 (%) 0 99 4 5 41 45 54 4 45 3.4 Vpis v kmetijsko-okoljski ukrep VTR V letu 2021 je bilo v ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) vpisanih 1379  ha travnikov na sedmih SPA, kar je znašalo 45 % predvidenega vpisa iz Priloge 6.3 Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 (Vlada RS 2015). Največji odstotek predvidenega vpisa, kar 99 %, je bil dosežen na Cerkniškem jezeru. Na štirih območjih je bila realizacija vpisa manj kot 10 %, od tega na Breginjskem Stolu sploh ni bilo vpisa (tabela 7). Do vključno leta 2014 je bilo število vpisanih hektarjev zelo skromno, potem pa je močno poraslo (slika 3). Podatki z Ljubljanskega barja za obdobje 2015–2018 kažejo, da je na travnikih, vpisanih v ukrep VTR, pelo več koscev, kot pa bi pričakovali glede na majhno skupno površino izvajanja ukrepa. Površina travnikov na Ljubljanskem barju je v letu 2017 znašala 5992  ha (upoštevani sta kodi 1300 – trajni travniki in 1321 – barjanski travniki, MKGP 2023a). Travniki, vpisani v ukrep VTR v K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 59 obdobju 2015–2018 (tabela 7), so dosegali zgolj 4,2-5,8 % vseh travnikov, kljub temu pa je na njih pel pomemben odstotek koscev: 15,5 % leta 2015, 21,6 % leta 2016, 31,1 % leta 2017 ter 15,2 % leta 2018 (Jančar & Božič 2015, Božič & Jančar 2016, Jančar 2017 & 2018a). 4. Diskusija 4.1 Stanje kosca na osmih najpomembnejših območjih v Sloveniji Kosec je na Breginjskem Stolu v obdobju 2004–2021 doživel strm upad; ob zadnjem štetju leta 2021 je bilo zabeleženih zgolj devet pojočih samcev (Blažič & Denac 2021), kar je daleč pod ciljno vrednostjo 70 kličočih samcev iz PUN (tabela 5). Najpomembnejši dejavnik ogrožanja na tem območju je zaraščanje južnih pobočij z lesno vegetacijo in visokimi steblikami. Slednje pripadajo združbama gorskega jelenovca in kranjske selivke Laserpitio sileri-Grafietum golakae ter Haynaldovega glavinca in gorskega jelenovca Centaureo julici-Laserpitietum sileris (Dakskobler & Poldini 2012) (slika 4). Zaraščanje je posledica opustitve košnje (Čušin 2006, ZRSVN 2006); kot najprimernejši termin za slednjo Dakskobler & Seliškar (2016) navajata julij ali avgust. Planinska paša, ki poteka na ovršnem delu grebena in je kot naravovarstveni ukrep za kosca navedena v Prilogi 6.1 PUN (Vlada RS 2015), v sedanji obliki ni primerna za obnovo in vzdrževanje koščevega habitata. Na območju paše krav je razvita bujna, vrstno osiromašena nitrofilna flora, koscev pa tam zaradi pregoste vegetacije nikoli nismo zabeležili. Po drugi strani se strmejši in težje dostopni deli pobočja še naprej zaraščajo (Denac 2020). PUN sicer predvideva vpis 54 ha travnikov v ukrep VTR, vendar pa zaradi pomanjkanja interesa lastnikov in težkih razmer (strma, ponekod skalnata pobočja) v VTR v obdobju 2007–2021 ni bil vpisan niti en travnik (tabela 7). Naravovarstveno ukrepanje je oteženo tudi zaradi lastniške razdrobljenosti - parcele so zelo majhne, glede na podatke elektronske zemljiške knjige je lastnikov več sto, mnogi ne živijo v Sloveniji, nekateri pa so že pokojni (Denac 2020). Slika 3: Površina travnikov, vpisanih v ukrep Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov (VTR) v obdobju 2007– 2021 (podatki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja) Figure 3: The surface of grasslands enrolled in the measure Habitats of birds of wet meadows (VTR) in the 2007– 2021 period (data provided by the Agency for Agricultural Markets and Rural Development) Po vr šin a tra vn iko v, vp isa ni h v uk re p VT R (h a) / Su rfa ce o f g ra ss la nd s en ro lle d in m ea su re V TR (h a) 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 2007 20132008 20142009 20152010 2016 20192011 2017 20202012 2018 2021 Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 60 Za Cerkniško jezero so značilna precejšnja nihanja v številu pojočih koscev, kar je povezano z nihanjem vodne gladine oziroma poplavljeno- stjo jezera (Polak in sod. 2004). Leta 2019 je bilo na primer ob prvem popisu kosca, ki je potekal v času precej obsežnih poplav, preštetih le 45 samcev. Pred drugim popisom, ki je bil opravljen dva tedna kasneje, se je voda umaknila s travnikov na vzhodnem delu jezera in Dolenjskih blat; na popisu je bilo preštetih 98 koscev (Jančar 2019). V  malce drugačni obliki se je situacija ponovila v letu 2020, ko so poplave kosce prizadele po drugem popisu, tako da je bilo verjetno prvo gnezdenje večine preštetih samcev neuspešno (Denac 2020). V  letu 2021 je bilo jezero poplavljeno tik pred prvim popisom, kar je botrovalo slabemu rezultatu (32 samcev), rezultat pa se ni bistveno izboljšal niti teden dni kasneje ob drugem popisu (37 samcev). Poplave namreč povzročijo zakasnelo rast vegetacije, ki koscem ne omogoča kritja (Blažič & Denac 2021). Poleg tega negativno vplivajo na koščev plen, manjše nevretenčarje, ki jih preženejo iz njihovih refugijev, pri tem pa pogosto postanejo plen vodnih plenilcev (Wantzen in sod. 2008), zaradi česar se kosci na sveže okopnelih travnikih verjetno spopadajo s pomanjkanjem hrane (Blažič & Denac 2021). Po umiku poplav se kosci ponovno pojavijo na osrednjem delu jezera (Jančar 2019), včasih tudi šele julija (Kmecl in sod. 2020), kar je lahko z vidika gnezditve pro- blematično, saj se košnja skladno s pravili ukrepa VTR prične v začetku avgusta. Cerkniško jezero je edino območje v Sloveniji, ki dosega oz. celo presega ciljno velikost populacije kosca iz PUN (tabela  5), kar je posledica več dejavnikov (Jančar 2019): (1) naravnih posebnosti, ki otežujejo oz. lokalno celo onemogočajo intenzifikacijo kmetijstva, (2) ustreznosti ukrepa VTR, ki zaradi rednih poplav ne omogoča razraščanja invazivnih tujerodnih vrst, kot je npr. zlata rozga Solidago spp., Slika 4: Južno pobočje Breginjskega Stola se zarašča z visokimi steblikami in lesno vegetacijo (foto: Katarina Denac). Figure 4: Southern slopes of Breginjski Stol are increasingly overgrown with tall herbs and woody vegetation (photo: Katarina Denac). K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 61 in (3) intenzivnega naravovarstvenega dela Javnega zavoda Notranjski regijski park. Slednji opravlja koscu prilagojeno košnjo na 276,4  ha travnikov, vpisanih v ukrep VTR (NRP 2021), z zgledom in promocijo pa k vpisu spodbuja tudi lokalne kmete (Jančar 2019). V  letu 2021 je bila tako dosežena kar 99-odstotna realizacija predvidenih hektarjev za vpis ukrepa VTR na Cerkniškem jezeru iz PUN (tabela 7). Populacija kosca v Jovsih je od leta 2004 zmerno upadla, v obdobju 2015–2021 je dosegala v povprečju 40 % ciljne vrednosti iz PUN (tabela 5). Območje se zarašča z lesno vegetacijo, v manjši meri pa se na severnem, najmanj namočenem delu tudi intenzivira (Žvikart 2009). V okviru projekta LIFE Natura 2000 v Sloveniji (LIFE04 NAT/ SI/000240), ki je potekal v obdobju 2005–2007, je bilo v Jovsih pozno, po 15. juliju, košenih 103,85 ha travnikov. Po podatkih ankete, opravljene med lastniki zemljišč, je Žvikart (2009) ocenila, da bo po izteku projekta še naprej pozno košenih 91,5 ha travnikov, vendar se to ni uresničilo. V ukrep VTR je bilo leta 2021 vpisanih zgolj 13 ha, kar pomeni pičle 4 % od 283 ha, predvidenih v PUN (tabela 7). Dolina Reke je eno od štirih območij z najslabšo realizacijo vpisa v ukrep VTR (zgolj 5 % v letu 2021, tabela 7), populacija kosca pa s štirimi pojočimi samci v letu 2021 močno zaostaja za ciljem iz PUN, ki je 60 parov (tabela 5). Če primerjamo podatke monitoringa zadnjih 10 let (2012–2021) s popisom iz leta 1999, ko je bilo med Topolcem in Zabičami preštetih 61 (Trontelj 2001) oz. znotraj sedanje meje SPA Dolina Reke 58 pojočih samcev (Božič 2005b), ugotovimo, da se je število koscev najbolj zmanjšalo na severnem delu območja med Topolcem in Kosezami ter na jugu med Trpčanami in Zabičami, kjer so bili nazadnje zabeleženi leta 2014 (Božič 2014). V  dolini Reke glede na podatke kartiranja habitatnih tipov iz 2011 in 2014 prevladujejo intenzivni travniki (okoli 40 %) in lesna vegetacija (okoli 30 %). Ekstenzivnih vlažnih travnikov je malo (okoli 5 %), nekateri se zaraščajo (Čarni in sod. 2011, Otopal in sod. 2015). Če lokacije pojočih koscev za zadnjih pet let, ko jih beležimo z GPS-aparatom, primerjamo s kartiranjem habitatnih tipov (Čarni in sod. 2011), ugotovimo, da jih večina poje na intenzivnih travnikih, nekateri pa celo na njivah (npr. leta 2017 na redko zasejani in močno zapleveljeni žitni njivi pri Vrbovem, K. Denac lastni podatki). Tovrsten izbor habitata daje slutiti, da je gnezditveni uspeh koscev v dolini Reke verjetno slab zaradi prezgodnje košnje. Populacija kosca na Ljubljanskem barju je v obdobju 2004–2021 doživela zmeren upad, njena velikost v obdobju 2015–2021 pa je v povprečju dosegala komaj 30 % ciljne vrednosti iz PUN (tabela  5). Nezadostno je tudi doseganje ciljne vrednosti vpisa v ukrep VTR  – le 41 % leta 2021 (tabela 7). Razlogi za upad populacije kosca na Ljubljanskem barju so podrobneje razdelani v Jančar (2018a), najpomembnejši med njimi pa je propad gnezd zaradi prezgodnje prve košnje. Božič (2005a) ocenjuje, da je povprečni datum izleganja mladičev prvega legla na Ljubljanskem barju 15. junij. Mladiči kosca zmorejo leteti šele v starosti 35 dni (Tyler 1996, Schäffer 1999), vsaj še 14 dni po izvalitvi pa zlahka postanejo žrtve košnje (Niemann 1995). Jančar & Božič (2015) sta tako kot najbolj zgodnji datum, ko so se mladiči kosca iz prvega legla že sposobni umakniti pred kosilnico, določila 10. julij. Pri oceni vpliva košnje na populacijo kosca smo privzeli, da vsak pojoči samec vključuje tudi vsaj eno samico z jajci oz. mladiči. Kosec je sicer poliginična vrsta (Green in sod. 1997); gnezda so praviloma v polmeru 100 m od pojočih samcev (Tyler & Green 1996). Glede na večletne popise pokošenosti travnikov je odstotek koscev na travnikih, ki so okoli 10. julija še nepokošeni ali nepopašeni, na Ljubljanskem barju majhen: leta 2015 je znašal 34 % (Jančar & Božič 2015), leta 2016 53,7 % (Božič & Jančar 2016), leta 2017 49,2 % (Jančar 2017) in leta 2018 42,4 % (Jančar 2018a). V  2019 je bilo 72,5 % preštetih koscev poplavljenih, od preostalih koscev (22) pa jih je bilo le 31,9 % na travnikih, ki so bili okoli 10. julija še nepokošeni (Jančar 2019). Božič (2005a) je v raziskavi, opravljeni leta 2003, ugotovil, da je bilo sredi junija nepokošenih le 34,1 % travnikov in da je 37,8% koscev pelo na travnikih, ki niso omogočali uspešnega gnezdenja. Opozoril je, da so možnosti za uspešna druga legla zaradi napredovanja košnje še veliko slabše kot za prva legla. Na Ljubljanskem barju je poleg neprimerne rabe travnikov z vidika varstva kosca in drugih talnih gnezdilk dokumentirano tudi izginjanje travnikov. Zaporedna kartiranja habitatnih tipov na določenih delih območja so Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 62 jasno pokazala, da površina ekstenzivnih vlažnih travnikov in sorodnih mokrotnih habitatov (npr. visoka steblikovja, visoka šašja, nizka barja) upada (Erjavec in sod. 2009, Trčak in sod. 2010, Trčak & Erjavec 2014). Božič (2005a) je ugotovil, da se je med letoma 1999 in 2003 odstotek ekstenzivnih travnikov najbolj zmanjšal v tistih kvadratih 1 x 1 km na Ljubljanskem barju, kjer je v taistem obdobju kosec izginil oziroma je njegovo število upadlo (– 40,4 %) ter v občasno zasedenih kvadratih (– 54,8 %). Hkrati se je v kvadratih, kjer je kosec izginil oziroma je njegovo število upadlo, površina intenzivnih travnikov povečala (Božič 2005a). In- tenzifikaciji so najbolj izpostavljeni trije kvalifikaci- jski habitatni tipi (HT) za območje Natura 2000 Ljubljansko barje, in sicer travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) s kodo 6410, nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem s kodo 6430 in nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) s kodo 6510 (Erjavec in sod. 2009, Trčak in sod. 2010, Trčak & Erjavec 2014). Površina teh habitatnih tipov, ki so gnezditveno pomembni za kosca (Božič 2005a), se je od prvega opravljenega kartiranja v obdobju 1999–2003 (Rozman in sod. 2003) zmanjšala predvsem zaradi spreminjanja v njive in intenzifik- acije rabe (uporaba večje količine gnojil, pogostejša košnja, premena v pašnike), manjšo vlogo pa sta pri njihovem upadu odigrala zaraščanje z lesno vegetacijo in tujerodnimi invazivnimi vrstami ter urbanizacija (Erjavec in sod. 2009, Trčak in sod. 2010, Trčak & Erjavec 2014). V okolici Črne vasi je med letoma 1999 in 2009 izginila več kot polovica travnikov s HT 6410, več kot 99% HT 6430 in okoli 40% travnikov s HT 6510. Od slednjih jih je bilo 58 ha spremenjenih v njive, 94,4 ha intenzivi- ranih in 9,5  ha spremenjenih v pašnike (Erjavec in sod. 2009). Pri kartiranju okoli 25 km2 velike negozdne površine znotraj prve varstvene cone Krajinskega parka Ljubljansko barje v letu 2010 je bil v primerjavi z obdobjem 1999–2003 ugotovljen porast njivskih površin. Kar 29% novih njiv je Slika 5: Intenzivna paša krav na Planinskem polju (foto: Blaž Blažič) Figure 5: Intensive cattle grazing at Planinsko polje (photo: Blaž Blažič) K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 63 nastalo iz ekstenzivnih travnikov. Na kartiranem območju je izginila polovica travnikov s HT 6510; 18 % jih je bilo spremenjenih v njive, 11 % pa v intenzivne travnike (Trčak in sod. 2010). Na ploskvah, ki so bile kartirane v letu 2014, se je površina travnikov s HT 6410 zmanjšala za kar 90 % v primerjavi z obdobjem 1999–2003, tretjina jih je bila spremenjena v intenzivne kmetijske površine (Trčak & Erjavec 2014). Premeno travnikov v njive je na Ljubljanskem barju na podlagi podatkov popisov pokošenosti ovrednotil tudi Jančar (2018b). Ugotovil je, da je bilo na 5559  ha velikem popisnem območju (44,9 % SPA Ljubljansko barje) v obdobju 2014–2017 v njive preoranih vsaj 119,9 ha travnikov. Trend populacije kosca na SPA Nanoščica je bil za obdobje 2004–2021 stabilen, vendar pa je bilo doseganje ciljne vrednosti velikosti populacije iz PUN le 48 % (tabela 5). Podobnega ranga je bila realizacija vpisa ukrepa VTR, ki je leta 2021 znašala 45 % (tabela 7). Najslabše stanje koscev je bilo v zadnjih petih letih ugotovljeno na zahodni popisni ploskvi (Landol – Šmihel pod Nanosom – Velika Brda – Hruševje – Orehek – Dilce), kjer je povprečno število preštetih koscev s šest samcev v obdobju 2004–2016 upadlo na zgolj 1,4 v obdobju 2017–2021. Vzrok za takšno poslabšanje nam ni znan, določeni podatki s terena pa kažejo na precej razširjene koscu neustrezne kmetijske prakse, kot sta zgodnja prva košnja (marsikje že v začetku junija, B. Mingot osebno) ter intenzivna paša krav predvsem v zahodnem delu SPA, ki bi lahko pomembno prispevala k slabšanju habitata kosca. Ne glede na navidezno stabilen populacijski trend gre tako morda na tem območju za ekološko past, kjer kosci sicer začnejo gnezditi, vendar pri tem niso uspešni. Na Planinskem polju je bil trend kosca v obdobju 1999–2021 negotov, povprečna velikost populacije v obdobju 2015–2021 pa je dosegala 68 % ciljne vrednosti iz PUN (tabela 5). V  ukrep VTR je bilo leta 2021 vpisanih 54 % površin, predvidenih v PUN (tabela 7). Kvaliteta koščevega habitata se je na Planinskem polju v desetletju po Slika 6: Travniki na JV delu Planinskega polja (Unški log) so praviloma košeni že v drugi polovici maja; foto z dne 21. 5. 2020 (foto: Katarina Denac). Figure 6: Meadows in the SE part of Planinsko polje (Unški log) are normally cut for the first time in the second half of May; photo taken on 21 May 2020 (photo: Katarina Denac). Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 64 prvem kartiranju habitatnih tipov (Seliškar in sod. 2010) močno poslabšala zaradi širjenja intenzivne paše (slika 5), ki sedaj zajema skoraj celotno polje, točkovnega gnojenja s kurjim gnojem, ki ga v času poplav voda raznese po celotnem polju in ga evtrofizira, izsuševanja in zgodnje košnje (slika 6). Paša negativno vpliva na habitat kosca (Berg & Gustafson 2007, Dorresteijn in sod. 2015), tako da na primer v ukrepu VTR ni dovoljena. Površina travnikov z modro stožko (HT 6410) se je na južnem delu polja zmanjšala za 70 %, bazična nizka barja pa so prisotna le še v sledovih (B. Blažič osebno). Dosedanji popisi pokošenosti kažejo, da le manjši odstotek preštetih koscev poje na travnikih, ki so okoli 10. julija še nepokošeni: leta 2016 je znašal 24 % (Božič & Jančar 2016), leta 2018 pa 44,6 % (neobjavljeni podatki DOPPS, analizirani skladno z metodo iz Božič & Jančar 2016). Trend populacije kosca na SPA Snežnik  – Pivka je bil za obdobje 2004–2021 negotov, območje pa je med slabšimi, kar se tiče realizacije vpisa ukrepa VTR (leta 2021 le 4 % od predvidene vrednosti, tabela 7) in doseganja ciljne vrednosti velikosti populacije (v povprečju le 20 %, tabela 5). Tako kot na Nanoščici tudi tu ni na voljo podatkov o spremembah v koščevem habitatu, vendar pa opažanja s terena kažejo na podobne težave - večina ravninskih, bolj mezofilnih travnikov je košenih prezgodaj (konec maja ali začetek junija), suhi travniki v bolj gričevnatih delih pa so marsikje spremenjeni v pašnike (K. Denac lastni podatki) in verjetno za kosca že v osnovi neprimerni, saj so mu ljubši vlažni travniki (Schäffer & Koffijberg 2004). Doseganje ciljev PUN je tako za tarčno velikost populacij kosca na posameznih SPA kot tudi za vpis v VTR razmeroma slabo, izjema je le Cerkniško jezero. Nekateri ukrepi PUN so ostali v celoti neuresničeni, na primer razvoj ukrepa za preprečevanje zaraščanja in vzdrževanje habitata kosca na Breginjskem Stolu in v Julijcih. Zlasti na Breginjskem Stolu je zaradi topografije, demografskih in ekonomskih dejavnikov nerealno pričakovati, da bo ponovno vzpostavljena košnja travnikov. Po drugi strani obstoječa planinska paša uničuje habitat kosca in je ne bi smeli spodbujati, treba pa bi bilo oceniti, ali je morda za dolgoročno vzdrževanje habitata kosca primerna ekstenzivna paša koz po čredinkah (razdelitev območja na manjše število večjih čredink, paša koz znotraj posamezne čredinke le eno leto, v naslednjem letu premik živali na drugo čredinko, tako da je večina čredink v posameznem letu nepašenih, s tem pa je koscu na voljo zadosti gnezditvenega habitata). 4.2 Stanje kosca drugje po Sloveniji V letu 2020 opravljeni nacionalni popis kosca je pokazal, da se je njegova populacija v 30 letih zmanjšala za okoli polovico. Upad je bil zaznan tako na nivoju celotne države kot tudi znotraj omrežja Natura 2000, v katero je zajetih več kot 90 % pojočih samcev in kjer je država dolžna zagotavljati ugodno ohranitveno stanje vrste. Le malo lokalitet zunaj osmih redno štetih SPA je takšnih, da so, sodeč po rezultatih nacionalnih popisov, redno zasedene z večjim številom koscev (≥3). Mednje sodijo Dolenjevaško polje pri Ribnici, južna pobočja Krna in Planja; na slednji je bil sicer leta 2020 zabeležen le en samec (Jančar & Božič 2015, Denac 2020). Stanje habitata pa tudi na redno zasedenih lokalitetah ni dobro, saj po podatkih popisovalcev na večini ravninskih območij prihaja do prezgodnje prve košnje; to velja npr. za Dolenjevaško polje (A. Kozina osebno) in Horjulsko dolino (T. Remžgar osebno). Po drugi strani pa se alpske lokalitete, kot so planina Kuhinja v Krnskem pogorju ter južna pobočja Črne prsti, spoprijemajo z zaraščanjem na eni in preveč intenzivno pašo na drugi strani, enako kot Breginjski Stol (Denac 2020). Večina lokalitet v nacionalnih popisih je bila zasedena z enim ali največ dvema koscema (Božič 2010, Jančar & Božič 2015, Denac 2020). Verjetnost razmnoževanja na takšnih območjih je zelo majhna, saj posamezni samci večinoma ostanejo nesparjeni (Schäffer & Münch 1993). Ponekod so bili kosci odkriti v povsem netipičnem habitatu (pšenična njiva, melioracijski jarek, pas trave med dvema njivama), kar kaže na osebke na selitvi (Denac 2020). Drugod gre za ostanke nekdaj večjih populacij, kot na primer na Dolenjevaškem polju, delu Ribniške doline, v kateri je v 90ih letih 20. stoletja pelo do 20 koscev (Perušek 2000). Lokalitete zunaj redno štetih osmih SPA so z izjemo Julijcev in Dolenjevaškega polja za kosca zanemarljivega pomena. K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 65 4.3 Varstvo kosca v Evropi in Sloveniji Po propadu socializma in z njim povezanih kolektivnih kmetij okoli leta 1990 se je površina ustreznega habitata za kosca zaradi opuščanja njiv precej povečala, in sicer predvsem na Poljskem in v Rusiji. To se je pokazalo v pozitivnih pop- ulacijskih trendih in verjetno pomagalo stabi- lizirati številčnosti tudi v drugih delih Evrope. Po vstopu vzhodnoevropskih držav v EU pa so se zaradi skupne kmetijske politike že pričeli kazati negativni trendi ptic kmetijske krajine, med drugim tudi kosca (Koffijberg in sod. 2016, Bellebaum & Koffijberg 2018). Nekatere evropske države beležijo zelo majhna nihanja v številčnosti koscev (npr. Irska, Škotska in Francija), medtem ko so nihanja v drugih državah precejšnja, kar kaže na to, da so tamkajšnje populacije v veliki meri odvisne od imigracije iz Vzhodne Evrope. Videti je tudi, da so kosci v Veliki Britaniji in Franciji veliko bolj zvesti svojim gnezditvenim območjem kot kosci v preostali Evropi, ki se lahko v eni gnezditveni sezoni premaknejo tudi za 1500 km (Koffijberg in sod. 2016). Iz Slovenije je znan primer odraslega samca kosca, ki je bil junija 2013 obročkan na Planinskem polju, naslednje leto pa je bil ponovno ujet na Češkem v času gnezditve (Vrezec in sod. 2015). Ne glede na velike populacije koscev v državah Vzhodne Evrope (Keišs 2020) in njegov ugodni evropski varstveni status (neogrožena vrsta, LC – least concern; BirdLife International 2021) pa se upadi v Evropi še nadaljujejo, zlasti na njenem jugu in zahodu (Koffijberg in sod. 2016), tako da je skupen populacijski trend za Evropo upad (BirdLife International 2021). Ena redkih držav s porastom populacije je Škotska, razlog za to pa so učinkoviti kmetijsko-okoljski ukrepi, vpisani na kar polovici vsega koščevega habitata (Bellebaum & Koffijberg 2018). Dodatno negotovost glede dolgoročne usode koscev v Evropi vnaša tudi površinsko zelo omejen monitoring v Rusiji, iz katerega je težko delati zanesljive zaključke (Koffijberg in sod. 2016). Kosec je zato ostal na seznamu prioritetnih vrst za sofinanciranje v projektih LIFE, ki je bil posodobljen aprila 2021 (European Commission 2021). Program LIFE je evropski finančni mehanizem, namenjen izključno ukrepom na področju varstva okolja, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam. V  njegovi podatkovni bazi je za obdobje 1992–2020 navedenih kar 87 projektov, ki so se posredno ali neposredno ukvarjali z varstvom kosca in njegovega habitata (European Commission 2022). V  Sloveniji so bili do sedaj zaključeni trije projekti LIFE, ki so se v celoti ali delno osredotočali tudi na kosca: Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca (Crex crex) v Sloveniji (LIFE03 NAT/SLO/000077), Presihajoče Cerkniško jezero (LIFE06 NAT/SI/000069) in NATURA 2000 v Sloveniji  – upravljavski modeli in informacijski sistem (LIFE04 NAT/ SI/000240). Trenutno poteka še en projekt LIFE, ki posredno tudi prispeva k varstvu koščevega habitata na Cerkniškem jezeru, to je Izboljšanje stanja območij Natura 2000 na presihajočem Cerkniškem jezeru z renaturacijo struge Stržena (LIFEI6 NAT/SI/000708). V  Sloveniji so poleg tega v teku še trije projekti, ki jih sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (t.i. kohezijski projekti) in se vsaj posredno, prek varstva in obnove habitata, tičejo kosca: PoLjuba (JZ KPLB 2022), Kras.Re.Vita (NRP 2022) in Pivka.Kras.Presiha (Občina Pivka 2022). Projektno financiranje ima svoje prednosti, kot sta večja fleksibilnost pri izvajanju varstvenih ukrepov in možnost poglobljenega komuniciranja z lastniki zemljišč, ter slabosti. Med slednjimi velja poudariti predvsem prostorsko omejenost izvedenih varstvenih ukrepov, ki praviloma zajamejo največ nekaj 100  ha površin, ter umanjkanje sredstev za nadaljnje delo po koncu projekta. Obstaja torej jasna potreba po sistemsko financiranem in velikopovršinskem naravo- varstvenem ukrepanju za kosca, ki jo v Sloveniji in EU uresničujemo prek ukrepov kmetijske politike. Večina evropskih kmetijsko-okoljskih ukrepov za kosca dovoljuje prvo košnjo po 1. avgustu oz. po 15. juliju v kombinaciji s koscu prijaznim načinom košnje, torej od sredine travnika navzven ali pa s puščanjem nepokošenega otoka sredi travnika. Pod tovrstnim upravljanjem je v Evropi okoli 6 % populacije kosca, kar je po ocenah strokovnjakov premalo, da bi se pokazali pozitivni učinki v lokalnih populacijah. Na Škotskem si je kosec opomogel, ko je bilo v ustrezne ukrepe vključenega več kot 50 % njegovega habitata. Ukrepi, ki Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 66 podpirajo le eno gnezditev na leto (prva košnja sredi julija) in zajamejo manj kot 50 % populacije, so najverjetneje nezadostni za zagotavljanje stabilnih populacij (Bellebaum & Koffijberg 2018). Slovenski ukrep za varstvo kosca je bil oblikovan v okviru projekta LIFE Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca (Crex crex) v Sloveniji in je začel veljati leta 2007 (Uradni list RS 2007). Vpis v ukrep je bil v obdobju 2007–2014 pičel, saj je za celotno državo znašal zgolj 312–413  ha (tabela 7). Z novim programskim obdobjem, ki se je začelo leta 2015, se je vpis povečal za več kot trikrat, in sicer na 1101–1388  ha (tabela 7, slika 3). Najverjetnejši vzrok za povečanje vpisa je bilo višje letno plačilo: v obdobju 2007–2014 je lastnik dobil 83,23 €/ha (Uradni list RS 2007), od 2015 v dolini Reke, na Ljubljanskem barju, Planinskem polju in Snežnik - Pivka 258,40 €/ha, na drugih območjih pa 158,20 €/ha (Uradni list RS 2015). Ta zneska sta bila leta 2016 še povečana, in sicer na 349,99 €/ha oz. 223,10 €/ha (Uradni list RS 2016). Kljub temu povečanju ima večina evropskih držav in regij še vedno višje plačilo kot Slovenija (Bellebaum & Koffijberg 2018). Z leti izvajanja so se pri ukrepu VTR na določenih območjih pokazale tudi nekatere administrativne in vsebinske pomanjkljivosti (Jančar 2018a): (1) ukrep ne prepoveduje izsuševanja travnikov, čeprav je izsuševanje eden glavnih vzrokov za izginjanje koščevega habitata; (2) v ukrep je mogoče vpisati tudi naravovarstveno nepomembna travišča oz. površine, zarasle z invazivnimi tujerodnimi vrstami, saj ni nobene kontrole kvalitete travišč pred vpisom; (3) vsakoletna pozna košnja na manj vlažnih travnikih omogoči razrast invazivnih vrst, kot je na primer zlata rozga Solidago sp., ki težave povzroča predvsem na Ljubljanskem barju (Blažič in sod. 2020). Zlato rozgo lahko oslabimo in dolgoročno uničimo z večkratno košnjo letno (Weber & Jakobs 2005), kar počnemo tudi v Naravnem rezervatu Iški morost v okviru projekta PoLjuba (Gamser in sod. 2020). Z namenom izboljšanja učinkovitosti in privlačnosti ukrepa VTR je bil v letih 2019–2020 uresničen projekt Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR, ki je bil sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Dvostopenjski VTR vsebuje naslednje izboljšave (ZRSVN in sod. 2020): (1) kjer kosec v okviru državnega monitoringa v tekočem letu ni zabeležen, je prva košnja vpisanega travnika mogoča že po 10. 7., kar po eni strani omogoča gnezdenje drugim travniškim vrstam (npr. repaljščica Saxicola rubetra, veliki škurh Numenius arquata, prepelica Coturnix coturnix), po drugi pa dolgoročno ohranjanje koščevega habitata; (2) lastnik zemljišča si izbere enega od treh načinov košnje, vsi pa so prilagojeni varstvu kosca (košnja od sredine navzven, košnja od enega roba travnika proti drugemu ter puščanje nepokošenega otoka na sredini); (3) predvidena so dodatna plačila za izvajanje prilagojene rabe v prehranjevalnem in gnezditvenem habitatu kosca ter za območja zgostitev pojočih samcev. Ne glede na vse izboljšave pa VTR še vedno ostaja prostovoljen ukrep, zato je težko napovedati, ali se bo vanj vpisalo zadostno število kmetijskih gospodarstev. Na vprašljivost doseganja naravovarstvenih ciljev zgolj s prostovoljnimi ukrepi je opozorila tudi Evropska komisija v svojem opominu Republiki Sloveniji glede upada travniških vrst ptic, med drugim tudi kosca (DOPPS 2020). Država je sicer s Strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023–2027 skušala narediti korak naprej k uvedbi obveznih ukrepov, saj je za določena območja Natura 2000 predvidela plačila Natura 2000 (MKGP 2022). Tako naj bi na Planinskem polju obvezne ukrepe izvajali v coni travniške morske čebulice Scilla litardierei (71,9 ha), na Ljubljanskem barju pa v coni barjanskega okarčka Coenonympha oedippus (253,5 ha) (ZRSVN 2018). Zaradi ostrega nasprotovanja kmetov pa je država v letu 2023 obvezne ukrepe ukinila in namesto njih predvidela prostovoljno intervencijo »Habitatni tipi in vrste na območjih Natura 2000«, ki naj bi se pričela izvajati šele v letu 2024 (MKGP 2023b). Ta naj bi bila vpisana na primerljivo velikem območju kot plačila Natura 2000, vendar ni jasno, kako bo glede na prostovoljno naravo intervencije država to dosegla. Zagotovo bo podatek o obsegu vpisanih površin pomemben za Evropsko komisijo, ki proti Sloveniji še vedno vodi postopek zaradi upada ptic kmetijske krajine ter kvalifikacijskih vrst ptic na nekaterih območjih Natura 2000, med drugim tudi kosca na Ljubljanskem barju, Breginjskem Stolu in Planinskem polju (European Commission 2023). K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 67 5. Povzetek Prvi državni popis kosca Crex crex v Sloveniji je bil opravljen v letih 1992/93, temu pa je sledilo še nadaljnjih pet v letih 1999, 2004, 2010, 2015 in 2020. V letu 2004 se je pričel vsakoletni monitoring osmih najpomembnejših območij Natura 2000 (območij SPA) za kosca. Oba podatkovna seta kažeta na zmeren upad populacije od leta 1992. Po vstopu Slovenije v EU leta 2004 je populacija kosca strmo upadla na SPA Breginjski stol in zmerno upadla na SPA Dobrava  - Jovsi zaradi zaraščanja z grmovjem, medtem ko je vzrok za zmeren upad na SPA Ljubljansko barje posledica intenzivnega upravljanja s travišči in spreminjanja travnikov v njive, rezultat tega pa uničenje gnezd in habitata. Leta 2020 je bilo v Sloveniji število pojočih samcev v primerjavi z letom 1999, ko je bilo teh zabeleženih največ (683), 55 % manj. Največje povprečno število koscev v obdobju 1992–2021 je bilo prešteto na SPA Ljubljansko barje (139 pojočih samcev/leto), medtem ko je bilo najmanjše povprečno število prešteto na SPA Snežnik  – Pivka (8 pojočih samcev/leto). Primerjava ciljnih vrednosti velikosti populacij kosca posameznih območji SPA v državnem Programu upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015–2020 s prešteto velikostjo populacije prikazuje, z izjemo SPA Cerkniško jezero, da vsa SPA-območja zaostajajo za ciljnimi vrednostmi za 32–90 %. Prav tako je večina lokacij daleč od doseganja ciljnih vrednosti za vpis kmetijsko okoljskega ukrepa VTR (prva košnja po 1. avgustu). Članek obravnava tudi slabosti trenutnega ukrepa VTR, njegovo reformo leta 2021 ter druge možne ukrepe in finančne vire za ohranitev kosca. Zahvala Pri popisih kosca so v 30 letih sodelovale stotine popisovalcev, nekateri zgolj enkrat, drugi vztrajajo vsa ta leta. Pomoč prav vsakega je (bila) izjemno dragocena, zlasti pri prostorsko izjemno obsežnih nacionalnih popisih. Vsem popisovalcem se zato iskreno zahvaljujem! 6. Viri Bellebaum J., Koffijberg K. (2018): Present agri- environment measures in Europe are not sufficient for the conservation of a highly sensitive bird species, the Corncrake Crex crex. – Agriculture, Ecosystems & Environment 257: 30–37. Berg Å. , Gustafson T. (2007): Meadow management and occurrence of corncrake (Crex crex). – Agriculture, Ecosystems & Environment 120 (2): 139–144. BirdLife International (2021): European Red List of Birds. – Publications Office of the European Union, Luxembourg. Blažič B., Denac K. (2021): Kosec Crex crex. pp. 76-90 In: Denac K., Blažič B., Božič L., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2021. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Blažič B., Gamser M., Šalamun Ž. (2020): Pregled ornitoloških podatkov, zbranih na območju Naravnega rezervata Iški morost v obdobju 2000-2018. Projekt PoLJUBA (OP20.02644). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. – DOPPS, Ljubljana. Božič L. (2003): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. Monografija DOPPS št. 2. – DOPPS, Ljubljana. Božič L. (2005a): Populacija kosca Crex crex na Ljubljanskem barju upada zaradi zgodnje košnje in uničevanja ekstenzivnih travnikov.  – Acrocephalus 26 (124): 3–21. Božič L. (2005b): Gnezditvena razširjenost in velikost populacije kosca Crex crex v Sloveniji leta 2004.  – Acrocephalus 26 (127): 171–179. Božič L. (2010): Kosec Crex crex. pp. 39–52. In: Denac K., Božič L., Rubinić B., Denac D., Mihelič T., Kmecl P., Bordjan D.: Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed spomladi 2010. Delno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. – DOPPS, Ljubljana. Božič L. (2014): Kosec Crex crex. pp. 75-89. In: Denac K., Božič L., Mihelič T., Kmecl P., Denac D., Bordjan D., Jančar T., Figelj J.: Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2014. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. – DOPPS, Ljubljana. Božič L., Jančar T. (2016): Kosec Crex crex. pp. 62-85 In: Denac K., Kmecl P., Mihelič T., Božič L., Jančar T., Denac D., Bordjan D., Figelj J.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2016. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 68 Chamberlain D.E., Fuller R.J., Bunce R.G.H., Duckworth J.C., Shrubb M. (2000): Changes in the abundance of farmland birds in relation to the timing of agricultural intensification in England and Wales. – Journal of Applied Ecology 37 (5): 771–788. Čarni A., Čelik T., Dakskobler I., Košir P., Juvan N., Marinšek A., Sajko I., Šilc U., Vreš B. (2011): Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije: območje Reka, Marindol, Volčeke, Kras  – Lokev, Mirna. Končno poročilo.  – ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Čušin B. (2006): Rastlinstvo Breginjskega kota. – ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Dakskobler I., Poldini L. (2012): Two new tall herb communities with the dominant Laserpitium siler and Grafia golaka from the SE Alps (NE Italy, W Slovenia). – Hacquetia 11 (1): 47–89. Dakskobler I., Seliškar A. (2016): Two new montane grassland communities from the SE Alps (N Slovenia). – Hacquetia 15 (1): 31–48. Denac K. (2020): Kosec Crex crex. pp. 68-91 In: Denac K., Božič L., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2020 in sinteza monitoringa 2019-2020. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Denac K., Kmecl P. (2021): Land consolidation negatively affects farmland bird diversity and conservation value. – Journal of Nature Conservation 59: 125934. Donald P.F., Green R.E., Heath M.F. (2001): Agricultural intensification and the collapse of Europe's farmland bird populations.  – Proceedings of the Royal Society B 155 (1462): 39–43. Donald P.F., Sanderson F.J., Burfield I.J., van Bommel F.P.J. (2006): Further evidence of continent-wide impacts of agricultural intensification on European farmland birds, 1990–2000.  – Agriculture, Ecosystems & Environment 116 (3/4): 189–196. DOPPS (2020): Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evropske komisije.  – [https://www.ptice. si/2020/02/odgovor-republike-slovenije-na-uradni- opomin-evropske-komisije/], 5/1/2022. Dorresteijn I., Teixeira L., von Wehrden H., Loos J., Hanspach J., Stein J.A.R., Fischer J. (2015): Impact of land cover homogenization on the Corncrake (Crex crex) in traditional farmland.  – Landscape Ecology 30 (8): 1483–1495. EBCC (2021): European indicators.  – [https://pecbms. info/trends-and-indicators/indicators/], 25/12/2021. Erjavec D., Govedič M., Grobelnik V., Jakopič M., Trčak B. (2009): Monitoring zavarovanih negozdnih habitatnih tipov v Mestni občini Ljubljana. Končno poročilo. Naročnik: Mestna občina Ljubljana.  – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. European Commission (2021): LIFE Priority birds.  – [https://ec.europa.eu/environment/nature/ conser vation/wi ldbirds/l i fe _ priorit y/index _ en.htm], 4/1/2022. European Commission (2022): LIFE project database. – [https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/ external/life-project-database], 4/1/2022. European Commission (2023): European Commission at work. – [https://ec.europa.eu/atwork/applying-eu-law/ infringements-proceedings/infringement_decisions/], 20/10/2023. Gamero A., Brotons L., Brunner A., Foppen R., Fornasari L., Gregory R.D., Herrando S., Hořák D., Jiguet F., Kmecl P., Lehikoinen A., Lindström Å., Paquet J.-Y., Reif J., Sirkiä P.M., Škorpilová J., van Strien A., Szép T., Telenský T., Teufelbauer N., Trautmann S., van Turnhout C.A.M., Vermouzek Z., Vikstrøm T., Voříšek P. (2017): Tracking Progress Towards EU Biodiversity Strategy Targets: EU Policy Effects in Preserving its Common Farmland Birds. – Conservation Letters 10 (4): 395–402. Gamser M., Šalamun Ž., Blažič B., Kljun I. (2020): Pregled gospodarjenja s habitati na območju Naravnega rezervata Iški morost v obdobju 2004–2018. Projekt PoLJUBA (OP20.02644). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj – DOPPS, Ljubljana. Green R. E., Rocamora G., Schäffer N. (1997): Population, ecology and threats to the Corncrake Crex crex in Europe. – Vogelwelt 118: 117–134. Guerrero I., Morales M.B., Oñate J.J., Geiger F., Berendse F., de Snoo G., Eggers S., Pärt T., Bengtsson J., Clement L.W., Weisser W.W., Olszewski A., Ceryngier P., Hawro V., Liira J., Aavik T., Fischer C., Flohre A., Thies C., Tscharntke T. (2012): Response of ground-nesting farmland birds to agricultural intensification across Europe: Landscape and field level management factors. – Biological Conservation 152: 74–80. Hudson A.V., Stowe T.J., Aspinall S.J. (1990): Status and distribution of Corncrakes in Britain in 1988. – British Birds 83 (5): 173–187. Jančar T. (2017): Kosec Crex crex. pp. 46–63 In: Denac K., Kmecl P., Mihelič T., Jančar T., Denac D., Bordjan D.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2017. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Jančar T. (2018a): Kosec Crex crex. pp. 62–102 In: Denac K., Jančar T., Božič L., Mihelič T., Koce U., Kmecl P., Kljun I., Denac D., Bordjan D. (2018): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2018 in sinteza monitoringa 2016-2018. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 69 Jančar T. (2018b): Popis pokošenosti na Ljubljanskem barju 2017  – popis rabe kmetijskih zemljišč s poudarkom na datumu košnje, verzija 2.0. Poročilo. – DOPPS, Ljubljana. Jančar T. (2019): Kosec Crex crex. pp. 56–82 In: Denac K., Božič L., Jančar T., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2019. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  – DOPPS, Ljubljana. Jančar T., Božič L. (2015): Kosec Crex crex. pp. 52–87. In: Denac K., Mihelič T., Kmecl P., Denac D., Bordjan D., Figelj J., Božič L., Jančar T.: Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2015. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. – DOPPS, Ljubljana. Jeliazkov A., Mimeta A., Chargé R., Jiguet F., Devictor V., Chiron F. (2016): Impacts of agricultural intensification on bird communities: New insights from a multi-level and multi-facet approach of biodiversity.  – Agriculture, Ecosystems & Environment 216: 9–22. JZ KPLB (2022): PoLjuba. – [https://www.poljuba.si/], 4/1/2022. Keišs O. (2020): Crex crex. pp. 214–215. In: Keller V, Herrando S., Voříšek P., Franch M., Kipson M., Milanesi P., Martí D., Anton M., Klvaňová A., Kalyakin M.V., Bauer H.-G., Foppen R.P.B. (eds.): European Breeding Bird Atlas 2: Distribution, abundance and change.  – European Bird Census Council & Lynx Edicions, Barcelona. Kmecl P., Gamser M. (2021): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine - delno poročilo za leto 2021. – DOPPS, Ljubljana. Kmecl P., Denac K., Ploj A., Gamser M. (2020): Poročilo popisa ptic na Cerkniškem jezeru v letu 2019. Projekt LIFE Stržen (LIFE16NAT/SI/000708).  – DOPPS, Ljubljana. Koffijberg K., Hallmann C., Keišs O., Schäffer N. (2016): Recent population status and trends of Corncrakes Crex crex in Europe. – Vogelwelt 136: 75 – 87. MKGP (2022): Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo.  – [https://skp.si/skupna- kmetijska-politika-2023-2027], 27/2/2023. MKGP (2023a): Register kmetijskih gospodarstev.  – [https://rkg.gov.si/vstop/], 11/03/2023. MKGP (2023b): Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo. Druga sprememba. – [https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027], 11/12/2023. MOP (2021): V pripravi že tretji program upravljanja območij Nature 2000 v Sloveniji. – [http://www.natura2000.si/ novica/v-pripravi-ze-tretji-program-upravljanja-obmocij- nature-2000-v-sloveniji], 29/12/2021. Niemann S. (1995): Habitat Management for Corncrakes. Draft report. – RSPB, Sandy. NRP (2021): Program razvoja podeželja.  – [https:// www.notranjski-park.si/program-razvoja-podezelja], 29/12/2021. NRP (2022): KRAS.RE.VITA.  – [ https://www.kras. notranjski-park.si/], 4/1/2022. Občina Pivka (2022): Začenjamo z izvajanjem projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA.  – [ https://pivka.si/ objava/449079], 4/1/2022. Otopal J., Ivajnšič D., Pipenbaher N., Kaligarič M. (2015): Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Območje Reka 2. Končno poročilo.  – Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Maribor. Pannekoek J., van Strien A.J. (2009): TRIM 3 Manual. – Statistics Netherlands, Voorburg. Peake T.M., McGregor P.K. (2001): Corncrake Crex crex census estimates: a conservation application of vocal individuality.  – Animal Biodiversity and Conservation 24 (1): 81–90. Perušek M. (2000): Ribniška dolina. pp. 129–136. In: Polak S. (ed.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. Important Bird Areas (IBA) in Slovenia. Monografija DOPPS št. 1. – DOPPS, Ljubljana. Polak S., Kebe L., Koren B. (2004): Trinajst let popisov kosca Crex crex na Cerkniškem jezeru (Slovenija). – Acrocephalus 25 (121): 61–72. Reif J., Voříšek P., Šťastný K., Bejček V., Petr J. (2008): Agricultural intensification and farmland birds: new insights from a central European country. – Ibis 150 (3), 596–605. Rozman B., Trčak B., Erjavec D. (2003): Uskladitev tipologije habitatnih tipov celotnega območja načrtovanega KP Ljubljansko barje in obnovitev stanja habitatnih tipov na izbranih naravovarstveno pomembnih območjih načrtovanega KP Ljubljansko barje. Naročnik: Mestna občina Ljubljana. – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Schäffer N. (1999): Habitatwahl und Partnerschaftssystem von Tüpfelralle Porzana porzana und Wachtelkönig Crex crex. – Ökologie der Vögel 21 (1): 1–267. Schäffer N., Koffijberg K. (2004): Corncrake (Crex crex). – BWP Update 6 (1/2): 55–76. Schäffer N., Münch S. (1993): Untersuchungen zur Habitatwahl und Brutbiologie des Wachtelkönigs Crex crex im Murnauer Moos/Oberbayern.  – Vogelwelt 114 (2): 55–72. Seliškar A., Čelik T., Čušin B., Dakskobler I., Sajko I., Vreš B. (2010): Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije, območje Planinsko polje: končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor.  – ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Trčak B., Erjavec D. (2014): Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov v Krajinskem parku Ljubljansko barje – izbrana območja. Končno poročilo. Acrocephalus 42 (190/191): 49–70, 2021 70 Naročnik: Krajinski park Ljubljansko barje. – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Trčak B., Erjavec D., Govedič M., Grobelnik V. (2010): Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov izbranih območij v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Končno poročilo. Naročnik: Mestna občina Ljubljana.  – Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. Trontelj P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992–93. – Acrocephalus 16 (73): 174–180. Trontelj P. (2001): Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 kaže na kratkoročno stabilno populacijo. – Acrocephalus 22 (108): 139–147. Tyler G.A. (1996): The ecology of the Corncrake, with special reference to mowing on breeding production. PhD thesis.  – National University of Ireland, University College Cork. Tyler G.A., Green R.E. (1996): The incidence of nocturnal song by male Corncrakes Crex crex is reduced during pairing. – Bird Study 43: 214–219. Uradni list ES (1979): Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (79/409/EGS). Uradni list Evropskih skupnosti L 103/1. Uradni list RS (2004): Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). No. 49/2004. Uradni list RS (2007): Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2007–2013. No. 19/2007. Uradni list RS (2013): Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). No. 33/2013. Uradni list RS (2015): Uredba o ukrepih kmetijsko- okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. No. 13/2015. Uradni list RS (2016): Uredba o ukrepih kmetijsko- okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. No. 16/2016. Vlada RS (2015): Program upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020).  – Vlada Republike Slovenije, Ljubljana. Vrezec A., Fekonja D. Denac K. (2015): Obročkanje ptic v Sloveniji leta 2014 in rezultati prvega telemetrijskega spremljanja selitvene poti afriške selivke. – Acrocephalus 36 (166/167): 145–172. Wantzen K.M., Junk W.J., Rothhaupt K-O. (2008): An extension of the floodpulse concept (FPC) for lakes. – Hydrobiologia 613: 151–170. Weber E., Jakobs G. (2005): Biological flora of central Europe: Solidago gigantea Aiton.  – Flora 200 (2): 109-118. Wettstein W., Szép, T. (2003): Status of the Corncrake Crex crex as an indicator of biodiversity in eastern Hungary. – Ornis Hungarica 12–13: 143–149. ZRSVN (2006): Biološko raziskovalni tabor »Breginj 2005«. – Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. ZRSVN (2018): Cone vrst in habitatnih tipov.  – [https://zrsvn-varstvonarave.si/informacije-za- uporabnike/katalog-informacij-javnega-znacaja/ cone-vrst-in-habitatnih-tipov/], 5/2/2022. ZRSVN, KGZS – KGZLJ, KGZS – KGZNG, DOPPS, NRP, JZ KPLB (2020): Predlog dvostopenjskega ukrepa VTR. Končno poročilo projekta »Preizkus dvostopenjskega izvajanja ukrepa VTR«, ki ga je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Zavod RS za varstvo narave, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Notranjski regijski park, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje. Žvikart M. (2009): Odziv populacije kosca (Crex crex) na uvajanje varstvenih ukrepov v Jovsih (jugovzhodna Slovenija). MSc thesis. Ljubljana.  – Univerza v Ljubljani. Biotehniška fakulteta. Prispelo / Arrived: 20. 2. 2022 Sprejeto / Accepted: 2. 3. 2023 K. Denac: Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 71 Acrocephalus 42 (190/191): 71–78, 2021 DOI: 10.2478/acro-2021-0005 Human disturbance affects distribution but not nesting success of the Great Reed Warbler in a semi-urban reed habitat Človeške motnje vplivajo na razširjenost, ne pa tudi na gnezditveni uspeh rakarja v polurbanem habitatu trstišča Thomas Oliver Mérő1,2, Dora Malbaša2, Ivana Šećerov2, Antun Žuljević2 1 Centre for Ecological Research, Institute of Aquatic Ecology, Department of Tisza Research; HU–4026 Debrecen, Bem tér 18/c, Hungary, e-mail: thomas.oliver.mero@gmail.com (corresponding author) 2 Nature Protection and Study Society – Natura, Milana Rakića 20, RS–25000 Sombor, Serbia So far, much effort has been invested in the conservation of vulnerable freshwater habitats, yet their number still displays a decreasing tendency worldwide. Although many species have accepted man-made wetlands, their frequent disturbance may have a negative impact on these species. In this study, we examined the effects of human disturbance on the Great Reed Warbler, Acrocephalus arundinaceus, nesting population in a semi-urban reed habitat (canal) in Sombor, north-western Serbia. We found that Great Reed Warblers avoided nesting in canal sections where humans altered the reed and bank vegetation by cutting and building piers and other objects. The nesting population moved to other, less disturbed canal sections. Despite the disturbance, the breeding parameters, such as brood parasitism, nest predation, nest desertion and nesting success, did not show significant variations. We conclude that human disturbance does not change breeding performance but may cause adult birds to leave the habitat. We suggest that any human disturbance should be limited and carefully undertaken by following governmental rules. Key words: Acrocephalus arundinaceus, ecological trap, Mayfield, breeding success, nesting density, reed habitat, wetland ecosystems Ključne besede: Acrocephalus arundinaceus, ekološka past, Mayfield, gnezditveni uspeh, gnezditvena gostota, trstišče, močvirni ekosistemi 1. Introduction In the 20th century, we witnessed a global decrease in natural habitats and ecosystems because of harvesting natural resources, urbanisation, and industrial production (Calizza et al. 2017). Freshwater wetlands suffered major losses in the last 150 years, and their disproportionally large diversity displayed a rapid decline (Davidson 2014). Landscapes once rich in natural wetlands were turned into productive croplands for agriculture (Verhoeven & Setter 2010). Humans created artificial wetlands, such as canals, reservoirs, and fishponds, in order to maintain water supplies for agricultural needs (Chantal & Jacqué 2015). Furthermore, in developed countries, welfare increased private people’s needs, such as developing tourism, building and owning 72 weekend houses on water banks, and seaside holiday houses, resulting in local, but additional, destruction of natural or semi-natural habitats (e.g., Yasué & Dearden 2006). Animals may respond with different strategies to changes in their habitats and ecosystems. The agility and lifestyle of birds give them the possibility to adapt to rapidly changing environments (Villard & Foppen 2018, Patankar et al. 2021). While some species disappear from the changed and urbanized environments, other species are able to adapt to environmental changes and even gain benefits from them (Sol et al. 2014, Isaksson 2018). For example, there are species which gained benefits by nesting in urban areas; nesting success became higher as nest predation decreased and feeding pos- sibilities were high (Mérő et al. 2010). One of such urban exploiters is the Eurasian Magpie Pica pica, which prefers nesting in high trees among high buildings in the city (Antonov & Atanasova 2002, Xu et al. 2020). The Great Reed Warbler, Acrocephalus arundinaceus, is an indicator species, inhabiting the reed (Phragmites australis) habitats of the Western Palaearctic (Horns et al. 2016, Mérő et al. 2018). Wetlands with intermediate water depth and little water level fluctuation, moderate reed management and mixed reed are preferred by the species (Mérő et al. 2016, 2020). The breeding season starts immediately after the bird’s arrival from the wintering grounds in Africa at the end of April and lasts till the end of July (Cramp 1992, Dyrcz & Halupka 2009). The outcome of the nesting depends on factors such as predation, nest desertion, and adverse weather (e.g., Mérő et al. 2014). Depending on the structure of the reed habitat and the habitats in the surrounding area, brood parasitism by Common Cuckoo Cuculus canorus can exert significant losses to Great Reed Warblers (Moskát & Honza 2000, Marton et al. 2019). In Great Reed Warbler populations with high brood parasitism rates, the host often deserts nests due to the Cuckoo disturbance (e.g., Sosnovcová et al. 2020). All these limiting factors can result in low nesting success. Such Great Reed Warbler populations are suggested to be ecologically trapped and may function as sink populations (Mérő et al. 2015). Mérő et al. (2014) reported that Great Reed Warbler nesting density and nesting success display negligible changes after fire management, indicating that human disturbance and changes to the environment are tolerated to some extent by this species. Early spring vegetation management and drought may result in low numbers of breeding pairs and lower nesting success (Mérő et al. 2023a). However, little information is available on how reed habitat disturbance by human activities influences the populations and breeding outcome of the Great Reed Warbler. The aim of this study is to evaluate changes in the distributions of Great Reed Warbler nests and changes in nesting success in a semi-urban reed habitat modified by human activities. 2. Material and methods The Veliki bački canal in Sombor is one of the major canals of the hydro-system in Vojvodina (N Serbia; Mérő & Žuljević 2017). The sampled section of the canal (length: 5.5 km) is located in the southern suburbs of the town of Sombor (N 45.754º, E 19.094º). The studied section is divided into five sub-sections: Švraka (length: 0.6 km), Pik (1.5 km), Štrand (1.2 km), Vrbara (1.5 km), and Tromeđa (0.7 km; Figure 1). The canal’s width ranges from 25 to 30 metres, and the banks are covered with 2–6 metre wide reed strips interspersed with shrubs or shrub rows of Salix sp. or herbs such as Narrowleaf Cattail Typha angustifolia and/or Carex sp. (Mérő et al. 2016). The water level displays only small fluctuations because of active regulation via sluice systems, through which the canal is supplied with water from the Danube River (Mérő et al. 2018). Solitary trees or forest belts are located on the higher parts of the banks. Because it is partially built-up, the studied section of the canal can be considered as the town’s semi-urban area. Along the entire studied canal section, a footpath was built. Reed was mown by a water management company in 2011 at section Tromeđa (c. 15% of bank vegetation was managed in relation to the entire studied canal section), in 2012 at section Štrand (c. 15%), and locals burnt reed in 2018 and 2019 late winter at section Pik (c. 10% and 15%, respectively). In 2020, no vegetation management took place. T. O. Mérő, D. Malbaša, I. Šećerov, A. Žuljević: Human disturbance affects distribution but not nesting success of the Great Reed Warbler in a semi-urban reed habitat 73 Fieldwork was conducted from May to August in 2011–2012 (the first period of the study, hereafter the first period) and 2018–2020 (the second period of the study, hereafter the second study period), with the same effort and intensity during the entire nesting seasons in every study year. The first period represents a time span when human disturbance was less prevalent at the study site, whereas the second period represents a time span when the reed habitat was frequently disturbed by human activities (particularly in the Švraka and Pik sub-sections), such as changing bank vegetation, building piers, and moving reeds and water weeds. Due to the constantly increasing number of weekend houses, the banks of the canal’s Švraka and Pik sub-sections were significantly modified in the late 2010s (Figure 1). The owners of these houses often modified “their part” of the canal bank by buildimg piers, removing vegetation, or planting trees and other domestic ornamentals. The amount of reed shrank up to 50% at the Švraka and Pik sub-sections from first study period and during the second study period. The remaining reedbed was usually cut into very small fragments, which was often interspersed with other herbs. On the other hand, the amount (increased up to 10%) and the quality of reed at Štrand, Vrbara and Tromeđa improved somewhat in the second study period. Weekend house construction and changes in bank and reed vegetation were negligible in the Štrand, Vrbara, and Tromeđa sub-sections. Furthermore, because of the construction of the footpath, some trees were removed, and the reed bed received more sunlight, which resulted in larger reed patches. The quality and density of the reed stems also increased. We systematically searched for the reed-bed of the canal section for nests from a canoe. Nests were checked every five days to determine nest fate. During the nest checks, we recorded the number and changes of Great Reed Warbler and Common Cuckoo eggs and nestlings, the hatching rate of eggs, and the number of successfully fledged chicks. In the case of nest loss, nest failure was classified as parasitized, predated, deserted, or destroyed by human activity. In order to minimize the potentially negative effects of nest-checking, we repositioned reed stalks after nest checks to restore their density and position to the status in which we had found them. A nest was considered parasitized if it contained Cuckoo egg(s) and/or chick(s). When eggs or nestlings disappeared and no eggs or dead nestlings were found around the nest, the nest was classified as predated. At times, eggshell remains were found. We classified the nest as deserted when an empty nest or cold eggs or chicks were found during two or three consecutive checks. Nest failure was due to human activities assigned as direct human disturbance, such as reed mowing or cut trees falling on nests. Chicks were considered successfully fledged if they were seen sitting on the edges of nests, sitting on reed stems in the vicinity of the nest, or when a large amount of dandruff and excrement was found in the nest and around the nest on the reed stalks. Nest density was calculated from the total number of nests found in a breeding season divided by the length of the study site (number of nests per km of canal length). Nest failure rates (parasitized nests, predated nests, deserted nests, and nests destroyed due to human activities) were calculated as the ratio of failed nests per the total number of nests originating from one breeding season. We estimated the daily survival rate and Mayfield nesting success (Mayfield 1975) according to Johnson & Schaffer 1990. To explore the differences in the daily survival rate between the first and second study periods, we used the J-test (Johnson 1979, Hensler & Nichols 1981). Simple linear regression to estimate the relationship between nesting density and nesting success for the entire study period was used. Analyses were performed in the programs MARK (Cooch & White 2016) and SPSS for Windows (IBM Corp. 2011). 3. Results In the first period, Great Reed Warbler nests were distributed along the entire studied canal section, while by the end of the second period (in 2020), all nests had been built at the Štrand, Vrbara, and Tromeđa sub-sections. The proportion of nests in the Švraka and Pik sub-sections was 48% (n = 14) in 2011 and 34% (n = 12) in 2012. In 2018, only 20% (n = 9) of the nests were located in the Švraka and Pik sub-sections; in 2019 only 7% (n = 2); and in 2020, we did not find any nests in the Pik and Acrocephalus 42 (190/191): 71–78, 2021 74 Table 1. Number and density of nests for the two studied periods at the five sub-sections of the Veliki bački canal in Sombor Tabela 1: Število in gostota gnezd v dveh obdobjih raziskave na petih odsekih Velikega bačkega kanala v Somborju Year / Leto Number of nests / Število gnezd Nest density (km-1) / Gostota gnezd (km-1) Švraka Pik Štrand Vrbara Tromeđa Švraka Pik Štrand Vrbara Tromeđa First study period / Prvo obdobje raziskave 2011 3 11 3 3 9 5.0 7.3 2.5 2.0 12.9 2012 5 7 7 7 8 8.3 4.7 5.8 4.7 11.4 Second study period / Drugo obdobje raziskave 2018 2 7 12 13 9 3.3 4.7 10.0 8.7 12.9 2019 2 0 4 13 9 3.3 0.0 3.3 8.7 12.9 2020 0 0 4 16 12 0.0 0.0 3.3 10.7 17.1 Table 2. Number of nests, their density, nesting failure parameters, Mayfield daily survival rates and nesting success for the two studied periods at the semi-urban section of the Veliki bački canal in Sombor Tabela 2: Število gnezd, gostota gnezd, parametri gnezditvenega neuspeha in vrednosti dnevnega preživetja (po May fieldu) in gnezditvenega uspeha v dveh obdobjih raziskave na polurbanem odseku Velikega bačkega kanala v Somborju First study period / Prvo obdobje raziskave Second study period / Drugo obdobje raziskave Year / Leto 2011 2012 2018 2019 2020 Total no. of nests / Skupno št. gnezd 29 34 43 28 32 Nest density (km-1) / Gostota gnezd (km-1) 5.3 6.2 7.8 5.1 5.8 Nest failure rates / Vrednosti gnezditvenega neuspeha Brood parasitism / Gnezditveni parazitizem 0.59 0.34 0.57 0.41 0.45 Predation / Plenjenje 0.07 0.20 0.18 0.14 0.10 Desertion / Zapustitev gnezda 0.14 0.17 0.11 0.21 0.16 Human disturbance / Človeške motnje 0.03 0.06 0.04 0.10 0.06 Daily survival rate / Vrednosti dnevnega preživetja Eggs /Jajca 0.922 0.925 0.936 0.916 0.942 Nestlings / Mladiči 0.965 0.987 0.936 0.983 0.993 Mayfield nesting success1 / Gnezditven uspeh po Mayfieldu1 0.228 0.254 0.188 0.257 0.377 1 estimated according to the improved Mayfield (1975) method: johnson and shaffer (1990) / ocenjeno po izboljšani MayfieldoVi (1975) metodi: johnson and shaffer (1990) Švraka sub-section (Table 1). For the first period, the mean nesting success for the Great Reed Warbler was 0.245 (Mayfield nesting success rate), and 0,261 for the second study period (Table 2). We found no significant change in the daily survival rate of nests between the two sampling periods (J-test, z  =  0.091, p  =  0.928). Nest predation (mean with standard deviation for the first period: 0.14 ± 0.091 vs. mean with standard deviation for the second T. O. Mérő, D. Malbaša, I. Šećerov, A. Žuljević: Human disturbance affects distribution but not nesting success of the Great Reed Warbler in a semi-urban reed habitat 75 study period: 0.14 ± 0.040) and nest desertion (first study period: 0.16 ± 0.021 vs. second study period: 0.16 ± 0.050), showed similar variations for the two periods, while brood parasitism (first study period: 0.46 ± 0.177 vs. second study period: 0.48 ± 0.083) and human-caused nest loss (first study period: 0.05 ± 0.021 vs. second study period: 0.07 ± 0.030) were negligibly higher in the second period (Table 1). For the overall study period, we found no relationship between nesting density and nesting success (linear regression, F = 1.234, df = 1, p = 0.451). 4. Discussion A significant result of this study is the difference in the observed spatial nesting patterns between the two periods (Table 1, Figure 1). Our study provides a neat example of how animals can shift from intensively human-disturbed habitat patches to less disturbed patches of the same habitat. The relocation of Great Reed Warblers did not result in changes in the abundance of the breeding population. Our findings suggest that increased disturbance caused by rapidly constructed weekend houses with piers and the change of the banks at the end of the second period may have triggered the relocation of breeding individuals from Švraka and Pik to Štrand, Vrbara, and Tromeđa (Table 1 and Figure 1). During the second period, owners modified and damaged the banks and parts with shallow water when constructing piers and accessories. The damage to the bank vegetation and the reed-bed vegetation in shallow water created gaps in the earlier continuous, narrow reed bed and divided the reed stand into many small patches. Although Great Reed Warblers can tolerate some habitat alteration (Mérő et al. 2016, 2018, 2020), the small remaining reed Figure 1. The distribution of Great Reed Warbler nest location in 2012 and 2020 in the sampled section of the Veliki bački canal in Sombor. One dot can represent locations of one to few nests. For simplicity, we present only the ending years of the two study periods. Slika 1: Razširjenost gnezd rakarja v letu 2012 in 2020 na raziskovanem odseku Velikega bačkega kanala v Somborju. Oznaka lahko ponazarja eno ali več gnezd. Zaradi poenostavitve so prikazani le rezultati zadnjega leta obeh obdobij raziskave. Acrocephalus 42 (190/191): 71–78, 2021 76 patches failed to provide suitable nesting conditions. The decline of nesting possibilities forced the population to leave these canal sub-sections. The relocation of breeding animals from disturbed and adverse environments to other more favourable environments is a common pattern. For example, grassland waders, such as Curlews and Snipes, can leave their nesting sites because of habitat loss and degradation and rise new clutches in not disturbed nesting habitat (Eglington 2009). The shift of birds to another breeding habitat can appear with- in-season (Safina & Burger 1983), or between-sea- sons, such as our example. Despite that birds did not nest at all in disturbed sections (at least in 2020), the egg and nestling survival and the Mayfield nesting success did not differ between the first less disturbed and second frequently disturbed study periods, indicating that the human disturbance and relocation did not exert negative effects on the breeding performance. As a consequence of the walk built along the canal bank, the water management company maintained the bank vegetation by mowing. In some years, the mowing took place in June, in the middle of the nesting season, resulting in the failure of a few nests but having negligible effects on the entire nesting success of the population (Table 1). Similarly, nesting success in the European Nightjar Caprimulgus europaeus did not differ over time between disturbed and undisturbed sites, despite the fact that the number of nesting pairs progressively declined in disturbed sites (Lowe et al. 2014). On the other hand, there were cases reported in which the human disturbance caused lower nesting success and fitness. For example, in the USA, disturbed forests lead to change in habitat structure and resulted in lower nesting success of passerines because of increased predation by Grey Jays, Perisoreus canadensis, than in intact forests (Gutzwiller et al. 2002). Similarly in the Adélie Penguin Pygoscelis adeliae nesting success was lower in disturbed colonies than in undisturbed (Giese 1996). In our study, the rate of brood parasitism did not differ signif- icantly between the two study periods, indicating that urbanisation and human disturbance had no effect on host-parasite interactions. In contrast to our results, , human disturbance displayed a significant negative effect on nesting success in three species of passerines in India: the frequent disturbance resulted in the nests of birds being more exposed to predation and brood parasitism (Nahid et al. 2020). Urban-associated habitat alteration increased brood parasitism rates in the Acadian Flycatcher Empidonax virescens nests by the Brown-headed Cowbirds Molothrus ater, indicating that habitat characteristics and configuration in the vicinity of host nests (e.g. potential perches, Mérő et al. 2023b) increase the possibility of brood parasitism in urbanized habitats (Rodewald 2009). We believe that brood parasitism remained at the same level in both study periods because the forest belt and availability of shrubs as potential perches for Cuckoos (Moskát & Honza 2000) on the higher parts of the bank changed only negligibly during the entire study period. The Veliki bački canal was suggested to be a sink habitat for the Great Reed Warblers due to the ecological trap theory, which results in a low number of recruits (Mérő et al. 2015). Besides the strong Cuckoo brood parasitism pressure, it seems that the increased human disturbance and change in reed vegetation structure forced breeding individuals into changing nesting locations. In order to prevent such scenarios in the future, the modification of reed beds and vegetation of the lower banks should be limited and carefully undertaken if governmental permissions are granted. The conservation of reed beds and vegetation along the banks would benefit from restricted vegetation management. If needed, ideally, reed management by cutting immediately below the water surface should be applied in the winter, during January and/or February. To ensure attractive territories to early arriving males in the spring, frequent reed patches with old reeds should be provided for. 5. Povzetek Ohranjanju sladkovodnih mokrišč je bilo do sedaj namenjenega veliko napora, vendar njihovo število po svetu še vedno upada. Kljub temu, da so mnoge vrste za bivališča sprejela umetna mokrišča, pa lahko imajo pogoste motnje negativen vpliv na te vrste. S  to raziskavo smo preučevali posledice človekovega vznemirjanja gnezdeče populacije rakarja Acrocephalus arundinaceus v polurbanem T. O. Mérő, D. Malbaša, I. Šećerov, A. Žuljević: Human disturbance affects distribution but not nesting success of the Great Reed Warbler in a semi-urban reed habitat 77 habitatu trstišča (kanal) v Somboru v severoza- hodni Srbiji. Ugotovili smo, da so se rakarji izogibali gnezdenju v odsekih kanala, kjer so ljudje spremenili trstišče in obrežno rastlinje s košnjo in graditvijo pomolov in drugih struktur. Gnezdeča populacija se je premaknila na druge odseke kanala, kjer je bilo motenj manj. Kljub motnjam pa gnezditveni parametri, kot so gnezditveni parazitizem, plenjenje gnezd, opustitev gnezda in gnezditveni uspeh, niso pokazali večjih sprememb. Sklepamo, da človekovo vznemirjanje ne vpliva na gnezditvene parametre, vendar lahko povzroči, da odrasle ptice zapustijo habitat. Menimo, da je treba vse človekove motnje omejiti in skrbno ukrepati ob upoštevanju veljavnih predpisov. Acknowledgements The study was supported by the grant from the National Research, Development and Innovation Office of Hungary (NKFIH-OTKA PD128002), and by the Nature Protection and Study Society – NATURA, Sombor. 6. References Antonov A., Atanasova D. (2002): Nest-site selection in the Magpie Pica pica in a high-density urban population of Sofia (Bulgaria). – Acta Ornithologica 37 (2): 55–66. Calizza E., Costantini M. L., Careddu G., Rossi L. (2017): Effect of habitat degradation on competition, carrying capacity, and species assemblage stability. – Ecology and Evolution 7 (15): 5784–5796. Chantal A., Jacqué M. (2015): Agricultural irrigation canals in Southern France and new urban territorial uses. – Agriculture and Agricultural Science Procedia 4: 29–39. Cooch E., White D. (2016): Program MARK: A Gentle Introduction. 14th edition. – Colorado, USA. Cramp S. (1992): The birds of Western Palaearctic. Volume VI: Warblers.  – Oxford University Press, Oxford. Davidson N. C. (2014): How much wetland has the world lost? Long-term and recent trends in global wetland area. – Marine and Freshwater Research 65 (10): 934–941. Dyrcz A., Halupka L. (2009): The response of the Great Reed Warbler Acrocephalus arundinaceus to climate change.  – Journal of Ornithology 150 (1): 39–44. Eglington S. (2009): Understanding the causes of decline in breeding wetland bird numbers in England. – BTO Report Research no. 562. Giese M. (1996): Effects of human activity on adelie penguin Pygoscelis adeliae breeding success.  – Biological Conservation 75 (2): 157–164. Gutzwiller K. J., Riffell S. K., Anderson S. H. (2002): Repeated human intrusion and the potential for nest predation by Gray Jays.  – The Journal of Wildlife Management 66 (2): 372–380. Hensler G. L., Nichols J. D. (1981): The Mayfield method for estimating nesting success: a model, estimators and simulation results.  – The Wilson Bulletin 93 (1): 42–53. Horns J. J., Buechley E., Chynoweth M., Aktay L., Çoban E., Kırpık M. A., Herman J. M., Şaşmaz Y., Şekercioğlu Ç. H. (2016): Geolocator tracking of Great Reed Warblers (Acrocephalus arundinaceus) identifies key regions for migratory wetland specialists in the Middle East and sub-Saharan East Africa. – The Condor 118 (4): 835–849. IBM Corp. (2011). IBM SPSS Statistics for Windows, Version 20.0. – Armonk, NY, USA. Isaksson C. (2018): Impact of Urbanization on Birds. pp. 235-257. In: Tietze D. (ed.): Bird Species. Fascinating Life Sciences. – Springer, Cham. Johnson D. H. (1979): Estimating nest success: the Mayfield method and an alternative.  – The Auk 96 (4): 651–661. Johnson D. H., Shaffer T. L. (1990): Estimating nest success: When Mayfield wins.  – The Auk 107 (2): 595–600. Lowe A., Rogers A. C., Durrant K. L. (2014): Effect of human disturbance on long-term habitat use and breeding success of the European Nightjar, Caprimulgus europaeus.  – Avian Conservation and Ecology 9 (2): 6. Marton A., Fülöp A., Ozogány K., Moskát C., Bán M. (2019): Host alarm calls attract the unwanted attention of the brood parasitic common cuckoo.  – Scientific Reports 9: 18563. Mayfield H. (1975): Suggestions for calculating nest success. – The Wilson Bulletin 87 (4): 456–466. Mérő T. O., Žuljević A., Varga K. (2010): Nest-site characteristics and breeding density of Magpie Pica pica in Sombor (NW Serbia).  – Acrocephalus 31 (145/146): 93–99. Mérő T. O., Žuljević A., Varga K., Bocz R., Lengyel S. (2014): Effect of reed burning and precipitation on the breeding success of Great Reed Warbler, Acrocephalus arundinaceus, on a mining pond.  – Turkish Journal of Zoology 38 (5): 622–630. Mérő T. O., Žuljević A., Varga K., Lengyel S. (2015): Habitat use and nesting success of the Great Reed Warbler (Acrocephalus arundinaceus) in different Acrocephalus 42 (190/191): 71–78, 2021 78 reed habitats in Serbia.  – The Wilson Journal of Ornithology 127 (3): 477–485. Mérő T. O., Žuljević A. (2017): Improving the accuracy of estimates of nesting population size by detailed censuses of active nests in the Great Reed Warbler. – Turkish Journal of Zoology 41 (3): 522–529. Mérő T. O., Žuljević A., Varga K., Lengyel S. (2016): Wing size-related reed habitat selection by Great Reed Warbler (Acrocephalus arundinaceus) males.  – The Auk 133 (2): 205–212. Mérő T. O., Žuljević A., Varga K., Lengyel S. (2018): Reed management influences philopatry to reed habitats in the Great Reed Warbler (Acrocephalus arundinaceus). – The Condor 120 (1): 94–105. Mérő T. O., Žuljević A., Varga K., Lengyel S. (2020): Wing size-related habitat choice of Great Reed Warbler females: the role of habitat quality and management. – Avian Conservation and Ecology 15 (1): 22. Mérő, T. O., Žuljević, A., Lengyel, S. (2023a): Timing of reed management affects habitat use and breeding success in Great Reed Warblers: A field experiment on agricultural drainage canals. – Global Ecology and Conservation 48 (12): e02691. Mérő T. O., Žuljević A., Lengyel S. (2023b): The role of reed management and habitat quality on brood parasitism and chick survival of the brood parasitic Common Cuckoo. – Ecology and Evolution 13 (1): e9705. Moskát C., Honza M. (2000): Effect of nest and nest site characteristics on the risk of cuckoo Cuculus canorus parasitism in the great reed warbler Acrocephalus arundinaceus. – Ecography 23 (3): 335–341. Nahid M. I., Fossøy F., Stokke B. G., Begum S., Røskaft E., Ranke P. S. (2020): How does human disturbance affect brood parasitism and nest predation in hosts inhabiting a highly fragmented landscape? – Global Ecology and Conservation 24 (4): e01295. Patankar S., Jambhekar R., Suryawanshi K. R., Nagendra H. (2021): Which traits influence bird survival in the city? A review. – Land 10 (2): 92. Rodewald A. D. (2009): Urban-associated habitat alteration promotes brood parasitism of Acadian Flycatchers.  – Journal of Field Ornithology 80 (3): 234–241. Safina C., Burger J. (1983): Effects of human disturbance on reproductive success in the Black Skimmer. – The Condor 85 (2): 164–171. Sol D., González-Lagos C., Moreira D., Maspons J., Lapiedra O. (2014): Urbanisation tolerance and the loss of avian diversity. – Ecology Letters 17 (8): 942–950. Sosnovcová K., Požgayová M., Procházka P., Honza M., Koleček J. (2020): Within-season dispersal does not protect re-nesting great reed warblers (Acrocephalus arundinaceus) from repeated common cuckoo (Cuculus canorus) parasitism.  – Behavioral Ecology and Sociobiology 74 (5): 69. Verhoeven J. T., Setter T. L. (2010): Agricultural use of wetlands: opportunities and limitations. – Annals of Botany 105 (1): 155–163. Villard M., Foppen R. (2018): Ecological adaptations of birds to forest environments. pp. 51–78. In: Mikusiński G., Roberge J., Fuller R. (eds.): Ecology and Conservation of Forest Birds.  – Cambridge University Press, Cambridge. Xu Y., Cao Z., Wang B. (2020): Effect of urbanization intensity on nest-site selection by Eurasian Magpies (Pica pica). – Urban Ecosystems 23 (5): 1099–1105. Yasué M., Dearden P. (2006): The potential impact of tourism development on habitat availability and productivity of Malaysian plovers Charadrius peronii.  – Journal of Applied Ecology 43 (5): 978–989. Arrived / Prispelo: 5. 11. 2021 Accepted / Sprejeto: 3. 3. 2023 T. O. Mérő, D. Malbaša, I. Šećerov, A. Žuljević: Human disturbance affects distribution but not nesting success of the Great Reed Warbler in a semi-urban reed habitat 79 Acrocephalus 42 (190/191): 79–93, 2021 DOI: 10.2478/acro-2021-0006 Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji Results of the January 2021 waterbird census in Slovenia Luka Božič DOPPS  – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI–2000 Maribor, Slovenija, e–mail: luka.bozic@dopps.si oglašanja. Metoda je podrobneje opisana v Božič (2002). V štetje so bile tako kot vsako leto vključene vrste iz naslednjih skupin ptic: plovci Anatidae, slapniki Gaviidae, kormorani Phalacrocoracidae, čaplje Ardeidae, štorklje Ciconiidae, plamenci Pho- enicopteridae, ponirki Podicipedidae, tukalice Rallidae, pobrežniki Charadriiformes ter belorepec Haliaeetus albicilla, rjavi lunj Circus aeruginosus, močvirska uharica Asio flammeus, vodomec Alcedo atthis in povodni kos Cinclus cinclus. Januar 2021 je bil v Sloveniji za 0,8 ºC toplejši kot v dolgoletnem povprečju, vendar so bili ravno dnevi okoli štetja najhladnejši, s povprečnimi dnevnimi temperaturami povsod po Sloveniji nižjimi od običajnih. Odkloni so bili od > 2 °C na SV do –2 °C na SZ delu države, pri čimer je bil januar v nižinskem svetu večinoma toplejši od normale. Padavine so razen na skrajnem SV povsod presegale dolgoletno povprečje, najbolj v alpskem svetu na severu in SZ Slovenije, v dobri polovici države pa je padlo vsaj za polovico več padavin kot običajno. Povprečna mesečna temperatura je bila decembra 2020 povsod višja od dolgoletnega povprečja, največji presežek je bil v SV in južni Sloveniji, kjer je odklon presegel 2 °C, najmanjši pa na skrajnem SZ delu države (< 1 °C). Padavine so v večjem delu države presegle dolgoletno povprečje, najbolj na SZ in Obali (Cegnar 2020, 2021). Januar 2021 je bil v celoti za 80 % bolj vodnat kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju, vendar so bili pretoki v času štetja med najmanjšimi v tem mesecu. Kraška polja so bila nadpovprečno ojezerjena (Strojan 2021). Decembra 2020 je bila vodnatost rek za 36 % večja od običajne, ob koncu meseca so se predvsem kraške reke ponekod razlivale (Strojan 2020). V  času štetja je bilo nad zahodno in delom srednje Evrope območje visokega zračnega tlaka, nad vzhodno Evropo pa ciklonsko območje z obsežnim višinskim jedrom hladnega zraka. V višinah je nad naše kraje s severnimi vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak. Najvišje dnevne temperature so bile od ‒4 do 4, na Primorskem do 8 °C. Jutranje temperature so bile povsod po državi pod lediščem. Tla v notranjosti Slovenije je marsikje prekrivala tanka snežna odeja, zelo zasnežena je bila Zgornjesavska dolina (Markošek 2021). Med štetjem 2021 so bili delno zaledeneli (1/4) krajši deli Pesnice, Mislinje, Savinje, Sotle, Iščice, Tržiške Bistrice, zgornje Save, Idrijce in Soče, na panonski Dravi pa več odsekov Januarsko štetje vodnih ptic (IWC) poteka v Sloveniji od leta 1988, leta 1997 pa je bilo prvič zastavljeno kot celosten, koordiniran in stan- dardiziran popis vodnih ptic na ozemlju celotne Slovenije (Štumberger 1997). Od takrat naprej štetje pokriva vse večje reke, Obalo in večino pomembnejših stoječih vodnih teles v državi (Štumberger 1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2005, Božič 2005, 2006, 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020). K temu sta pripomogla predvsem dobra organizacija in veliko število sodelujočih pro- stovoljnih popisovalcev. V poročilu so predstavljeni rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021, ki je v podobnem obsegu potekalo že petindvajse- tič zapored. Leta 2021 smo vodne ptice šteli 16. in 17. januarja. Organizacija, potek, uporabljena metoda štetja in popisni obrazci so bili takšni kot leta 1997 (Štumberger 1997). Pri obdelavi in predstavitvi rezultatov smo upoštevali tudi nekatere podatke, zbrane zunaj organiziranega štetja, nekaj dni pred ali po koncu tedna, predvidenega za štetje. Kormorane Phalacrocorax carbo smo na panonskem delu Drave posebej šteli na znanih skupinskih prenočiščih. Na skupinskih prenočiščih smo šteli tudi pritlikave kormorane P. pygmeus, zvonce Bucephala clangula, velike žagarje Mergus merganser in galebe Laridae na števnem območju Drave ter velike žagarje na števnem območju Savinje. Mokože Rallus aquaticus smo na ptujskih studenčnicah in potoku Črnec (Murska ravan) sočasno s štetjem drugih vodnih ptic popisali s pomočjo predvajanja posnetka 80 v srednjem delu. Od rečnih akumulacij so bilo delno zaledeneli Ledavsko jezero (3/4), Gajševsko jezero na Ščavnici (1/2), Dravograjsko jezero (1/4), Mariborsko jezero (1/4) na Dravi in Trbojsko jezero na Savi (1/4), Perniško jezero in jezero Pristava na Pesnici pa sta bila zaledenela v celoti. Manjše reke in potoki so bili povsod po državi večinoma nezaledeneli. Stoječa vodna telesa na števnih območjih Drave, Zgornje Save in Spodnje Save so bila večinoma zaledenela 3/4 ali v celoti, na območju Savinje (vključno z večjimi jezeri) pa v celoti. Na števnem območju Mure so bila 3/4 ali v celoti zaledenela samo nekatera stoječa vodna telesa, druga pa nezaledenela. Zadrževalnik Medvedce je bil zaledenel 3/4, Škalsko jezero 3/4, Šoštanjsko jezero 1/2, Rudniško jezero 3/4, od pomembnejših pa so bili nezaledeneli Velenjsko jezero, vzhodno Teharsko jezero, Vonarsko jezero, gramoznica Stari Grad pri Krškem ter Bohinjsko in Blejsko jezero. Delno (1/4–3/4) ali v celoti so bila zaledenela tudi stoječa vodna telesa na območju Notranjske in Primorske, vključno s Cerkniškim jezerom (3/4). Na Obali so bile Sečoveljske soline zaledenele 3/4 (Fontanigge) oz. 1/2 (Lera), Strunjanske soline 1/4, Škocjanski zatok pa 3/4. Sodelovalo je 276 popisovalcev. Pregledali smo 418 popisnih odsekov na rekah in obalnem morju v skupni dolžini 1487,1 km (tabela 1), kar je 81,3 % celotne dolžine odsekov, vključenih v popis. Poleg tega smo pregledali tudi 236 lokalitet (189 stoječih in 47 tekočih voda) od skupno 346 (tabela 2), kar je 68,8 % vseh lokalitet, evidentiranih v bazi januarskega štetja vodnih ptic do vključno leta 2021. Popisne odseke, pregledane med štetjem leta 2021, prikazuje slika 1, razširjenost pregledanih lokalitet pa slika 2. Skupaj smo prešteli 48.223 vodnih ptic, pripadajočih 63 vrstam. Poleg tega smo zabeležili še tri druge taksone (domačo gos, domačo raco in en vrstno nedoločen takson). Skupno število vodnih ptic je bilo s tem manjše od povprečja (51.237), medtem ko je bilo število zabeleženih vrst nadpovprečno (60). Tako kot med vsemi štetji doslej smo tudi leta 2021 največ vodnih ptic prešteli na števnem območju reke Drave, in sicer 19.250. To je 39,9 % vseh vodnih ptic, preštetih v Sloveniji. Odstotek vodnih ptic na tem števnem območju je bil tokrat tretjič zapored manjši od povprečnega (43,0 %). Tako kot v večini štetij doslej, števila 10.000 preštetih vodnih ptic nismo presegli na nobenem drugem števnem območju. Na območju Notranjske in Primorske je bilo število vodnih ptic blizu povprečnemu (+1 % povprečja), na območjih Mure (+16 %), Savinje (+10 %), Spodnje Save (+16 %) in Kolpe (+29 %) nadpovprečno, na območjih Drave (–13 %), Zgornje Save (–6 %) in Tabela 1: Število vseh in pregledanih popisnih odsekov na rekah in obalnem morju ter njihova skupna dolžina na posameznem števnem območju in v celotni državi med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2021 v Sloveniji Table 1: Number of all and surveyed sections on the rivers and coastal sea, as well as their total length in separate count areas and in the entire country during the January 2021 waterbird census (IWC) in Slovenia Števno območje / Count area Št. vseh popisnih odsekov / Total no. of survey sections Dolžina / Length (km) Št. pregledanih odsekov / No. of sections surveyed Dolžina / Length (km) Mura 61 220,2 49 179,4 Drava 138 374,4 121 298,9 Savinja 38 141,5 35 118,5 Zgornja Sava / Upper Sava 113 387,1 105 353,9 Spodnja Sava / Lower Sava 71 272,7 55 227,6 Kolpa 14 118,0 6 48,4 Notranjska in Primorska 44 272,9 35 217,8 Obala / Coastland 12 42,6 12 42,6 Skupaj / Total 491 1829,4 418 1487,1 L. Božič: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji 81 Obale (–28 %) pa manjše od povprečnega. Lahko bi rekli, da se nadaljujejo trendi, ki jih beležimo že nekaj zadnjih let. Leta 2021 na nobenem števnem območju nismo prešteli največ ali najmanj vodnih ptic v dosedanjih januarskih štetjih. Med največjimi doslej je bilo število vodnih ptic na območju Kolpe (večje samo leta 2010 in 2012), med najmanjšimi pa število vodnih ptic na območju Obale (manjše samo leta 2016 in 2018) in Drave (manjše štirikrat pred tem). Mlakarica Anas platyrhynchos je bila leta 2021, tako kot med vsemi štetji doslej, daleč najštevilnej- ša vrsta (19.224 os., 39,9 % vseh vodnih ptic). Po številu preštetih osebkov sledijo liska Fulica atra (2836 os., 5,9 %), kormoran (2790 os., 5,8 % vseh vodnih ptic), rečni galeb Chroicocephalus ridibundus (2611 os., 5,4 % vseh vodnih ptic) in čopasta črnica Aythya fuligula (2442 os., 5,1 % vseh vodnih ptic). Seznam najštevilnejših vrst se s tem v ničimer ne razlikuje od obdobja pred štetjem leta 2020. Število 1000 preštetih osebkov so leta 2021 presegli še liska, kreheljc Anas crecca, labod grbec Cygnus olor, rumenonogi galeb Larus michahellis, beločela gos Anser albifrons, sivi galeb Larus canus in siva čaplja Ardea cinerea. Sivi galeb je omenjeno število presegel le v dveh štetjih pred tem (leta 2000 in 2013). Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 po shemi razdelitve na osem števnih območij (Božič 2007, 2008a, 2008b, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020) so pred- stavljeni v tabeli 3. V dodatku 1 so števna območja podrobneje razčlenjena na posamezne reke in manjša območja z večjim številom lokalitet, kot so poplavne ravnice, doline, ravnine ipd. Med januarskim štetjem vodnih ptic leta 2021 nismo zabeležili neobičajnih vrst. Od nekoliko redkejših vrst (zabeleženih med manj kot polovico štetij) smo popisali nilsko gos Alopochen aegyptiacus (petič zapored na isti lokaliteti v Vipavski dolini), nevestico Aix sponsa, zimsko raco Clangula hyemalis, zlatouhega ponirka Podiceps auritus (največ doslej, zabeležen na treh lokacijah na različnih števnih območjih), žerjava Grus grus, pukleža Lymnocryptes minimus, sloko Scolopax rusticola in malega galeba Hydrocoloeus minutus (Ptujsko in Ormoško jezero; enajsto opazovanje v januarskem štetju vodnih ptic, prvo po 2014). Prvi dve sta uvrščeni v skupino vrst, ki z veliko verjetnostjo izhajajo iz ujetništva (kategorija E) in niso del seznama ugotovljenih ptic Slovenije (Hanžel & Šere 2011). Izmed vrst, ki se pojavljajo redno, smo leta 2021 prešteli največ duplinskih kozark Tadorna tadorna, Tabela 2: Število vseh in pregledanih lokalitet (stoječih voda, potokov in manjših rek) na posameznem števnem območju in v celotni državi med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2021 v Sloveniji Table 2: Number of all and surveyed localities (standing waters, streams and smaller rivers) in separate count areas and in the entire country during the January 2021 waterbird census (IWC) in Slovenia Števno območje / Count area Št. vseh lokalitet - stoječe vode / Total no. of localities (standing waters) Št. vseh lokalitet - tekoče vode / Total no. of localities (streams) Št. pregledanih lokalitet - stoječe vode / No. of surveyed localities (standing waters) Št. pregledanih lokalitet - tekoče vode / No. of surveyed localities (streams) Mura 81 10 72 5 Drava 64 25 44 10 Savinja 19 6 16 4 Zgornja Sava / Upper Sava 27 16 23 7 Spodnja Sava / Lower Sava 12 10 8 4 Kolpa 1 4 1 3 Notranjska in Primorska 21 33 15 14 Obala / Coastland 14 3 10 0 Skupaj / Total 239 107 189 47 Acrocephalus 42 (190/191): 79–93, 2021 82 rac žličaric Spatula clypeata, malih martincev Actitis hypoleucos in črnomorskih galebov Larus cachinnans v okviru januarskih štetij vodnih ptic doslej. Razen tega je bilo konopnic Mareca strepera (vrsta je tokrat tretjič zapored presegla število 200 os.) in dolgorepih rac Anas acuta več le med štetjem leta 2019 in 2020, kreheljcev leta 2012 in 2019 (četrtič doslej in tretjič zapored več kot 2000 os.), rjavk Aythya marila leta 2013, velikih žagarjev Mergus merganser leta 2020, pritlikavih kormoranov leta 2016 in 2017, belih štorkelj Ciconia ciconia leta 2020, pikastih martincev Tringa ochropus leta 2008 in 2012, sivih galebov leta 2000 in 2013 ter povodnih kosov Cinclus cinclus leta 2010 in 2019. Med največjimi doslej je bilo tudi število preštetih kričavih čiger Sterna sandvicensis (večje le trikrat pred tem). Najmanjšega števila v petindvajsetih letih januarskih štetij vodnih ptic nismo tokrat zabeležili pri nobeni vrsti. Števila naslednjih vrst so bila med najmanjšimi doslej: zvonec Bucephala clangula (manjše le 2013 in 2019), mali žagar Mergellus albellus (manjše le 2012), rečni galeb (manjše le 2005) in rumenonogi galeb (manjše štirikrat pred tem). Število polarnih slapnikov Gavia arctica je bilo največje po letu 2014 (a še vedno manjše kot v večini let prvih dveh desetletij, ko je potekalo štetje), zelenonogih tukalic Gallinula chloropus pa po letu 2012. Število sivih gosi Anser anser je bilo najmanjše po letu 2014, velikih belih čapelj Ardea alba pa po letu 2013. Od nekoč običajnih in dokaj številnih vrst leta 2021 znova nismo zabeležili njivske gosi Anser fabalis, spremenljivega prodnika Calidris alpina in rdečenogega martinca Tringa totanus. Pri več vrstah z največjimi in velikimi zabeleženimi števili (duplinska kozarka, konopnica, raca žličarica, dolgorepa raca, veliki žagar) kot tudi vrstah z majhnimi števili (zvonec, mali žagar, rečni galeb), so rezultati štetja leta 2021 nadaljevanje pop- ulacijskih trendov njihovih januarskih populacij v Sloveniji (Božič 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020). Pri vseh navedenih vrstah, z izjemo Slika 1: Popisni odseki januarskega štetja vodnih ptic (IWC) na rekah in obalnem morju v Sloveniji leta 2021; temno modre označujejo popisane, svetlo modre pa nepopisane odseke. Figure 1: Survey sections of the January 2021 waterbird census (IWC) on the rivers and coastal sea in Slovenia, with dark blue lines denoting examined and pale blue lines unexamined sections L. Božič: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji 83 velikega žagarja, pri katerem ni znano poreklo pri nas prezimujočih osebkov (Wetlands Inter- national 2021a) in malega žagarja (negotov), se trendi januarskih populacij v Sloveniji ujemajo s trendi prezimujočih regionalnih biogeografskih populacij v Evropi (Nagy & Langendoen 2020). Med vrste z negativnim srednje- (1999–2021) in kratkoročnim trendom (2009–2021) januarske populacije Severne Evrope/Zahodnega Sredozemlja ter pripadajoče populacije v Sloveniji spada tudi na- jštevilnejša vrsta mlakarica (TRIM, povprečni letni upad; obdobje 1999–2021:  –2,6 ± 0,04; obdobje 2009–2021:  –13,8 ± 0,10). V  enakem časovnem obdobju je takšen tudi trend skupnega števila vseh vodnih ptic, zabeleženih med januarskimi štetji v Sloveniji (TRIM, povprečni letni upad; obdobje 1999–2021:  –2,2 ± 0,02; obdobje 2009–2021:  –10,3 ± 0,06). Podobni rezultati so značilni za nekatere sosednje države v srednji Evropi, npr. Avstrijo (Teufelbauer in sod. 2018). Upadanje števila vodnih ptic od 90. let prejšnjega stoletja v Švici pojasnjujejo s premikom območij prezimovanja nekaterih pogostih vrst bliže njihovim severno- oz. vzhodnoevropskim gnezdiščem, kar je posledica podnebnih sprememb (Strebel 2021). V tem pogledu stopa v ospredje leta 2021 zabeleženo eno izmed največjih števil sivega galeba, za katerega so bila v zadnjem času pogosto značilna majhna števila preštetih osebkov. Navedeno potrjuje domnevo, da je številčnost vrste povezana z regionalnimi zimskimi razmerami, saj je bilo pet doslej največjih števil zabeleženih med januarskimi štetji vodnih ptic (2000, 2009, 2010, 2013, 2021), ki so potekala v času nadpovprečno nizkih temperatur in/ali snežne odeje v nižinah. Videti je, da nasprotno velja za veliko belo čapljo, pri kateri je bilo v takšnih razmerah zabeleženih pet najmanjših števil v zadnjih petnajstih štetjih (2009, 2010, 2013, 2017, 2021), vendar pa je pri interpretaciji tu potrebna previdnost zaradi izrazitega porasta populacije vrste pri nas, zlasti v prvem desetletju tega stoletja. Pojavljanje več belih štorkelj je domnevno povezano Slika 2: Lokalitete, popisane med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) v Sloveniji leta 2021; beli krogi označujejo stoječe vode, modri krogi pa potoke in manjše reke. Figure 2: Localities surveyed during the January 2021 waterbird census (IWC) in Slovenia, with white circles denoting standing waters, and blue circles designating smaller rivers and streams Acrocephalus 42 (190/191): 79–93, 2021 84 Tabela 3: Števila preštetih vodnih ptic na posameznih števnih območjih in v celotni Sloveniji med januarskim štetjem vodnih ptic (IWC) leta 2021 (1 – Mura, 2 – Drava, 3 – Savinja, 4 – Zgornja Sava, 5 – Spodnja Sava, 6 – Kolpa, 7 – Notranjska in Primorska, 8 – Obala) Table 3: Numbers of waterbirds counted in separate count areas and in the entire Slovenia during the January 2021 waterbird census (IWC) (1 – Mura, 2 – Drava, 3 – Savinja, 4 – Upper Sava, 5 – Lower Sava, 6 – Kolpa, 7 – Notranjska & Primorska, 8 – Coastland) Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj / Total Cygnus olor 376 954 85 223 163 2 38 134 1975 Anser albifrons 1371 114 1 15 2 1503 Anser anser 45 51 18 114 Alopochen aegyptiaca 1 1 domača gos / domestic goose 2 1 3 1 7 Tadorna tadorna 21 4 1 3 223 252 Aix sponsa 1 1 Aix galericulata 2 2 Cairina moschata 1 7 6 3 1 18 Mareca penelope 13 322 13 29 4 103 484 Mareca strepera 4 184 5 8 10 1 1 14 227 Anas crecca 301 801 186 177 246 39 40 366 2156 Anas platyrhynchos 3626 5263 1616 3127 2109 851 1882 750 19224 Anas acuta 2 41 1 1 4 49 Spatula clypeata 2 2 2 220 226 Netta rufina 2 1 3 Aythya ferina 63 723 52 43 94 1 976 Aythya nyroca 1 1 Aythya fuligula 18 2038 95 210 77 1 3 2442 Aythya marila 1 11 1 13 Clangula hyemalis 1 1 2 Melanitta fusca 3 3 Bucephala clangula 2 557 5 11 16 2 1 594 Mergellus albellus 33 1 34 Mergus serrator 1 74 75 Mergus merganser 89 121 145 351 107 66 50 929 domača raca / domestic duck 9 5 1 15 Gavia stellata 2 1 2 5 Gavia arctica 2 2 4 3 22 33 Phalacrocorax carbo 399 623 237 240 995 42 117 137 2790 Phalacrocorax aristotelis 53 53 L. Božič: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji 85 Vrsta / Species 1 2 3 4 5 6 7 8 Skupaj / Total Microcarbo pygmeus 975 1 6 982 Botaurus stellaris 2 1 3 Egretta garzetta 73 73 Ardea alba 143 164 8 55 95 3 46 23 537 Ardea cinerea 138 260 92 283 226 17 101 68 1185 Ciconia ciconia 4 1 5 Tachybaptus ruficollis 16 180 21 98 176 15 68 43 617 Podiceps cristatus 33 53 30 13 92 2 94 317 Podiceps grisegena 3 2 5 Podiceps auritus 1 1 3 5 Podiceps nigricollis 1 1 57 59 Haliaeetus albicilla 1 2 4 2 9 Rallus aquaticus 30 37 1 3 1 4 76 Gallinula chloropus 31 34 16 47 14 5 3 7 157 Fulica atra 176 1582 260 184 25 4 151 454 2836 Grus grus 4 4 Pluvialis squatarola 1 1 Vanellus vanellus 2 1 3 Lymnocryptes minimus 3 3 Gallinago gallinago 10 10 12 19 9 2 11 8 81 Scolopax rusticola 2 1 3 Numenius arquata 1 11 12 Actitis hypoleucos 7 2 1 4 1 1 10 26 Tringa ochropus 35 7 1 9 5 57 Tringa nebularia 11 11 Hydrocoloeus minutus 3 3 Chroicocephalus ridibundus 47 813 7 17 46 1 4 1676 2611 Larus canus 28 1191 7 7 27 6 7 5 1278 Larus argentatus 3 3 Larus michahellis 2 202 2 15 99 277 960 1557 Larus cachinnans 563 2 1 566 Larus michahellis / cachinnans 2 6 7 80 64 159 Sterna sandvicensis 36 36 Alcedo atthis 15 16 15 34 26 3 9 15 133 Cinclus cinclus 8 9 45 287 25 3 226 603 Skupaj / Total 5624 19250 3096 5584 4806 1067 3110 5686 48223 Acrocephalus 42 (190/191): 79–93, 2021 86 s povečevanjem števila osebkov, ki skrajšajo selitev in prezimujejo v Evropi, kjer se zimskim razmeram prilagodijo s spremembami v vedenju, kot so manjša aktivnost in zanašanje na antropogene vire hrane (Rotics in sod. 2017). Izmed vrst, ki v zadnjih letih na posameznih območjih Slovenije z zimskimi populacijami dosegajo mejno vrednost 1 % za opredeljevanje mokrišč mednarodnega pomena (Wetlands In- ternational 2021b), je v času štetja leta 2021 samo pritlikavi kormoran na Dravi presegel 1 % populacije Črnega morja in Sredozemlja. Število beločelih gosi na ključni lokaliteti (zadrževalnik Medvedce z okolico) je bilo manjše od običajnega, medtem ko sivih gosi tam sploh ni bilo. Vzroke za manjše število lahko domnevno iščemo v občutni ohladitvi in sneženju v osrednji tretjini meseca, saj so sive gosi zadrževalnik zapustile ravno v dneh neposredno pred štetjem (D. Bordjan osebno). Med varstveno najpomembnejše vrste vodnih ptic uvrščamo tudi velikega žagarja, ki mejno vrednost za opredelitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA), določeno Denac in sod. (2011), dosega na vse več slovenskih rekah. V zadnjih dveh oz. treh štetjih se je njegova številčnost občutno povečala predvsem na Muri, Kolpi, spodnji Savi in Vipavi, ki so območja razmeroma novejše kolonizacije, saj se je tu začel redno pojavljati šele po letu 2000 (prvi dve območji) oz. 2012 (zadnjih dve). Na drugi strani je na reki Dravi, najbolj dolgotrajno zasedenem območju prezimovanja velikega žagarja pri nas (glej Sovinc 1994), srednjeročni populacijski trend (2007–2021) vrste stabilen. Zaradi termina leta 2021 na vodnih telesih po Sloveniji med štetjem ni bilo lova. Sveži sledovi streljanja na vodne ptice so bili zabeleženi na posameznih odsekih Dravinje, Drave in srednje Save. Na dveh lokacijah na srednjem delu Drave sta bila najdena sveža kadavra pritlikavega kormorana ter prazni tulci šibrenih nabojev. Plašenje kormoranov s strani ribičev je potekalo na nekaterih odsekih Save Bohinjke. Summary In 2021, the International Waterbird Census (IWC) was carried out in Slovenia on 16 and 17 January. Waterbirds were counted on all larger rivers, along the entire Slovenian Coastland and on most of the major standing waters in the country. During the census, in which 276 observers took part, 418 sections of the rivers and coastal sea with a total length of 1487.1 km and 236 other localities (189 standing waters and 47 streams) were surveyed. Altogether, 48,223 waterbirds of 63 species were counted. Thus, the number of waterbirds was below and the number of species recorded above the 25-year average. The average number of waterbirds was exceeded most (+29%) in the Kolpa count area, while at the Coastland it was most below (‒28%) the long-term average. The highest numbers of waterbirds were counted in the Drava count area, i.e. 19,250 individuals (39.9% of all waterbirds in Slovenia). By far the most numerous species was Mallard Anas platyrhynchos (39.9% of all waterbirds), followed by Coot Fulica atra (5.9% of all waterbirds), Cormorant Phalacrocorax carbo (5.8% of all waterbirds), Black-headed Gull Chroicocephalus ridibundus (5.4% of all waterbirds), and Tufted Duck Aythya fuligula (5.1% of all waterbirds). The number of 1,000 counted individuals was also surpassed by Teal An. crecca, Mute Swan Cygnus olor, Yellow-legged Gull Larus michahellis, White-fronted Goose Anser albifrons, Common Gull Larus canus and Grey Heron Ardea cinerea. Numbers of the following species were the highest so far recorded during the IWC: Shelduck Tadorna tadorna, Shoveler Spatula clypeata, Common Sandpiper Actitis hypoleucos and Caspian Gull Larus cachinnans. Gadwall Mareca strepera and Teal An. crecca surpassed the number of 200 and 2,000 individuals, respectively, for the third time in a row. Zahvala Vsem popisovalcem, ki so šteli vodne ptice, in lokalnim koordinatorjem gre zasluga, da smo ponovno in sistematično hkrati popisali vse pomembnejše vodne površine v Sloveniji. Brez nesebičnega truda to ne bi bilo mogoče. Vsem najlepša hvala. Leta 2021 so v januarskem štetju vodnih ptic sodelovali: Nataša Bavec, Ernest Bedič, Katja Berden, Anja Cigan, Denis Cizar, Bojan Čolnik, Gregor Domanjko, Daša Donša, Franc Ferk, Jasmina Filipič, Robi Gjergjek, Darko Ipša, Lijana Jurak, Tamara Karlo, Vesna Kitthiya, L. Božič: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji 87 Igor Kolenko, Larisa Koren, Barbara Lešnjek, Darko Lorenčič, Kristjan Malačič, Marjan Mauko, Andrej Piltaver, Mojca Plantan, Monika Podgorelec, Mojca Podletnik, Dejan Rocner, Ana Skledar, Željko Šalamun, Robi Šiško, Tadej Törnar, Neja Trontel, Srečko Tropenauer, Simon Veberič, Martina Vida, Bernard Zanjkovič (Mura), Smiljan Bačani, Tilen Basle, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Domen Božič, Ema Božič, Luka Božič, Franc Bračko, George Brl, Angelca Fras, Marcelino Golob, Eva Horvat, Stanko Jamnikar, Franc Janžekovič, Matjaž Kerček, Jure Kočevar, Sandra Kontrec, Aleksander Koren, Janez Leskovar, Rok Lobnik, Katja Logar, Mojca Logar, Urška Martinc, Vesna Pirnat, Branko Pisanec, Alen Ploj, Martin Premzl, Matjaž Premzl, Janko Rakuša, Robi Šiško, Virgil Šlaher, Aleš Tomažič, Vesna Trup, Miroslav Vamberger, Aleš Verlič, Davorin Vrhovnik, Tjaša Zagoršek (Drava), Boštjan Deberšek, Urša Gajšek, Matej Gamser, Jan Gojznikar, Polona Gorišek, Anton Kladnik, Mojmir Kosi, Suzana Kovač, Rudi Kraševec, Miha Kronovšek, Janez Leskošek, Jure Novak, Rafko Pintar, Gabrijela Triglav Brežnik, Meta Zaluberšek (Savinja), Mario Bender, Anže Bizjak, Blaž Blažič, Dejan Bordjan, Tomaž Bregant, Henrik Ciglič, Mitja Denac, Ana Dolenc, Blanka Dolinar, Dare Fekonja, Irena Ferjan Tuljak, Ula Gazvoda, Marko Gerbec, Nataša Gorjanc, Jakob Habicht, Živa Hanc, Jurij Hanžel, Nika Hrabar, Jurij Hribovšek, Alenka Ivačič, Jernej Jorgačevski, Uroš Jorgačevski, Erik Jurman, Andrej Kelbič, Nejc Kelbič, Aleš Klemenčič, Primož Kmecl, Urša Koce, Neža Kocjan, Ivica Kogovšek, Jerneja Kos, Katarina Kranjec, Žan Kuralt, Jernej Legat, Rado Legat, Marjana Mandeljc, Matija Mlakar Medved, Ruj Mihelič, Tomaž Mihelič, Blaž Mihovec, Aljaž Mulej, Mateja Nose Marolt, Sava Osole, Tinkara Pirc, Jon Poljanec, Luka Poljanec, Sabina Povhe, Špela Prelogar Popit, Maja Potokar, Aleksander Pritekelj, Katarina Prosenc Trilar, Tjaša Pršin, Tosja Pušenjak, Žiga Iztok Remec, Tomaž Remžgar, Katarina Rogelj, Metod Rogelj, Maks Sešlar, Mirko Silan, Anton Štular, Rudolf Tekavčič, Davorin Tome, Tone Trebar, Tomi Trilar, Lovro Tuljak, Marko Tuljak, Mitja Tuljak, Zlata Vahčič, Manca Velkavrh, Barbara Vidmar, Rudi Verovnik, Miha Žnidaršič (Zg. Sava), Maja Badovinec, Gregor Bernard, Daniel Bosch, Al Božič, Aleksander Božič, Alenka Bradač, Petra Bralić, Adrijan Černelč, Angela Čuk, Zdravko Čuk, Damijan Denac, Katarina Denac, Borut Domitrovič, Nataša Ferlinc, Žiga Fišer, Nina Gabron, Ajda Hudoklin, Andrej Hudoklin, Nuša Hrga, Dijana Hršak, Jože Hvala, Ivan Ištok, Mateja Jamnik, Blaž Jarc, Marjan Jerele, David Kapš, Filip Kapš, Barbara Kink, Bor Klenovšek, Dušan Klenovšek, Sven Klenovšek, Žan Koprivc, Tatjana Kotnik, Marjan Kumelj, Mojca Kunst, Peter Kunst, Irena Kurajić, Mia Leljak, Joaquin Lopez, Irena Matjašič Podhraški, Valentina Mavrič Klenovšek, Dijana Mohar, Rudi Omahen, Tina Osovnikar, Martina Peterlin, Barbara Ploštajner, Zdravko Podhraški, Terezija Potočar Korošec, Boris Potočar, Peter Požun, Katarina Požun Brinovec, Anton Preskar, Nejc Rabuza, Urška Ratajc, Nejc Resnik, Valerija Slemenšek, Pavel Šet, Jani Vidmar, Lucija Zorenč (Sp. Sava), Muhamed Delić, Ana Dolenc, Boris Grabrijan, Nina Jankovič, Tončka Jankovič, Laura Javoršek, Andrej Kelbič, Nejc Kelbič, Domen Kocjan, David Knez, Aleksander Kozina, Urša Koce, Metka Lotrič, Marko Pezdirc, Tanja Šumrada (Kolpa), Klavdij Bajc, Anica Cernatič Gregorič, Sara Cernich, Marjeta Cvetko, Boštjan Čibej, Bojana Fajdiga, Milan Fakin, Martin Gerlič, Iztok Hribar, Peter Janjič, Dean Kovač, Matej Kovačič, Simon Kovačič, Mitja Kravanja, Zvonko Kravanja, Peter Krečič, Carmen Kuntz, Gorazd Kutin, Jana Laganis, Kim Leban, Astrid Ličen, Bogdan Lipovšek, Klemen Miklavič, Brigita Mingot, Horymir Ondračka, Maja Ondračka, Tadej Pipan, Slavko Polak, Jošt Rovtar, Rok Rozman, Domen Stanič, Martina Stupar, Viljana Šiškovič, Anže Škoberne, Drago Telič, Sitka Tepeh, Marko Trošt, Martin Završnik (Notranjska & Primorska), Kristina Gorišek, Bojana Lipej, Lovrenc Lipej, Bogdan Lipovšek, Urh Melan Mozetič, Borut Mozetič, Bia Rakar, Domen Stanič, Iztok Škornik, Al Vrezec, Enej Vrezec, Gala Vrezec, Petra Vrh Vrezec (Obala). Lokalni koordinatorji leta 2021 so bili: Željko Šalamun (Mura), Luka Božič (Drava, Savinja), Blaž Blažič, Katarina Denac, Mitja Denac (Zg.  Sava), Gregor Bernard, Andrej Hudoklin, Dušan Klenovšek (Sp. Sava), Urša Koce (Kolpa), Peter Krečič (Notranjska in Primorska), Borut Mozetič (Obala). Acrocephalus 42 (190/191): 79–93, 2021 88 Literatura Božič L. (2002): Zimsko štetje mokožev Rallus aquaticus v Sloveniji.  – Acrocephalus 23 (110/111): 27–33. Božič L. (2005): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2004 in 2005 v Sloveniji. – Acrocephalus 26 (126): 123–137. Božič L. (2006): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2006 v Sloveniji.  – Acrocephalus 27 (130/131): 159–169. Božič L. (2007): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2007 v Sloveniji. – Acrocephalus 28 (132): 23–31. Božič L. (2008a): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2008 v Sloveniji. – Acrocephalus 29 (136): 39–49. Božič L. (2008b): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2009 v Sloveniji.  – Acrocephalus 29 (138/139): 169–179. Božič L. (2010): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2010 v Sloveniji.  – Acrocephalus 31 (145/146): 131–141. Božič L. (2011): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2011 v Sloveniji.  – Acrocephalus 32 (148/149): 67–77. Božič L. (2012): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2012 v Sloveniji.  – Acrocephalus 33 (152/153): 109–119. Božič L. (2013): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2013 v Sloveniji.  – Acrocephalus 34 (156/157): 93–103. Božič L. (2014): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji.  – Acrocephalus 35 (160/161): 73–83. Božič L. (2015): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2015 v Sloveniji.  – Acrocephalus 36 (164/165): 57–67. Božič L. (2016): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2016 v Sloveniji.  – Acrocephalus 37 (170/171): 209–219. Božič L. (2017): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2017 v Sloveniji.  – Acrocephalus 38 (174/175): 203–215. Božič L. (2018): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2018 v Sloveniji.  – Acrocephalus 39 (178/179): 185–195. Božič L. (2019): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2019 v Sloveniji.  – Acrocephalus 40 (182/183): 31–43. Božič L. (2020): Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2020 v Sloveniji. – Acrocephalus 41 (184/185): 41–53. Cegnar T. (2020): Podnebne razmere v decembru 2020. – Naše okolje. Mesečni bilten Agencije RS za okolje 27 (12): 3–26. Cegnar T. (2021): Podnebne razmere v januarju 2021. – Naše okolje. Mesečni bilten Agencije RS za okolje 28 (1): 3–26. Denac K., Mihelič T., Božič L., Kmecl P., Jančar T., Figelj J., Rubinić B. (2011): Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). – DOPPS, Ljubljana. Hanžel J., Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 32 (150/151): 143–203. Markošek J. (2021): Razvoj vremena v januarju 2021. – Naše okolje. Mesečni bilten Agencije RS za okolje 28 (1): 27–33. Rotics S., Turjeman S., Kaatz M., Resheff Y. S., Zurell D., Sapir N., Eggers U., Fiedler W., Flack A., Wikelski M. (2017): Wintering in Europe instead of Africa enhances juvenile survival in a long-distance migrant. – Animal Behaviour 126 (4): 79–88. Nagy S., Langendoen T. (2020): Flyway trend analyses based on data from the African-Eurasian Waterbird Census from the period of 1967–2018.  – Wetlands International, Wageningen. [http://iwc.test.wetlands. org/index.php/aewatrends8] Sovinc A. (1994): Zimski ornitološki atlas Slovenije. – Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Strebel N. (2021): Überwinternde Wasservögel in der Schweiz  – Ergebnisse der Wasservogelzählungen seit 1967.  – Ornithologischer Beobachter 118 (4): 344–360. Strojan I. (2020): Pretoki rek v decembru 2020. – Naše okolje. Mesečni bilten Agencije RS za okolje 27 (12): 82–87. Strojan I. (2021): Pretoki rek v januarju 2021. – Naše okolje. Mesečni bilten Agencije RS za okolje 28 (1): 52–56. Štumberger B. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. – Acrocephalus 18 (80/81): 29–39. Štumberger B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. – Acrocephalus 19 (87/88): 36–48. Štumberger B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji.  – Acrocephalus 20 (92): 6–22. Štumberger B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji.  – Acrocephalus 21 (102/103): 271–274. Štumberger B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. – Acrocephalus 22 (108): 171–174. Štumberger B. (2002): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji.  – Acrocephalus 23 (110/111): 43–47. L. Božič: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji 89 Štumberger B. (2005): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2003 v Sloveniji. – Acrocephalus 26 (125): 99–103. Teufelbauer N., Mildren A., Nemeth E. (2018): Bestandstrends in Österreich überwinternder Wasservögel 1970–2014  – Ergebnisse der Internationalen Wasservogelzählungen.  – Egretta 56: 36–75. Wetlands International (2021a): Critical Site Network (CSN) Tool. Goosander Mergus merganser.  – [http://criticalsites.wetlands.org/en/ species/22680492], 31/12/2021. Wetlands International (2021b): Waterbird Population Estimates.  – [http://wpe.wetlands.org], 31/12/2021. Prispelo / Arrived: 1. 2. 2022 Sprejeto / Accepted: 23. 2. 2022 Acrocephalus 42 (190/191): 79–93, 2021 90 Število preštetih vodnih ptic v januarskem štetju leta 2021 v Sloveniji (M – Mura, ŠČ – Ščavnica, LD – Ledava, MR – Mura razno: jezera, ribniki, gramoznice, mrtvice in potoki v Pomurju ter bližnji okolici, DA – Drava Alpe: meja z Avstrijo pri Libeličah–Selnica ob Dravi, MM – Meža in Mislinja, D – Drava: Selnica ob Dravi–meja s Hrvaško pri Središču ob Dravi, DV – Dravinja, P – Pesnica, DPP – Dravsko in Ptujsko polje: ribniki, gramoznice, kanali, potoki in polja na Dravskem in Ptujskem polju ter bližnji okolici, S – Savinja (vključuje Pako in Voglajno), ŠAL – Šaleška jezera: Škalsko, Velenjsko in Šoštanjsko jezero, SR – Savinja razno: jezera, ribniki, manjše reke in potoki na Savinjski ravni ter v bližnji okolici, ZGS – zgornja Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava do Gornje Save (Kranj); vključuje Radovno, Tržiško Bistrico in Kokro, SRS – srednja Sava: Gornja Sava (Kranj)–Breg pri Litiji, SOR – Selška Sora, Poljanska Sora in Sora, KBI – Kamniška Bistrica, LB – Ljubljanica, SAR – Savska ravan: jezera, gramoznice, manjše reke in potoki na Savski ravni, LBA – Ljubljansko barje: jezera, ribniki, kanali in potoki na Ljubljanskem barju, SSO – Sava soteska: Breg pri Litiji–Zidani Most, SS – spodnja Sava: Zidani Most–meja s Hrvaško, K – Krka, ST – Sotla, SSR – spodnja Sava razno: jezera, ribniki, gramoznice in potoki na Krški ravni ter bližnji okolici, KO – Kolpa, KOR – Kolpa razno: vodna telesa v Beli krajini in Ribniško-Kočevskem podolju, SO – Soča, I – Idrijca, VI – Vipava, VID – Vipavska dolina: jezera, glinokopi in potoki v Vipavski dolini, NOT – Notranjska: notranjska kraška polja in ponikalnice, Cerkniško jezero, RE – Reka, O – Obala: slovensko obalno morje, OS – Obala soline: Sečoveljske in Strunjanske soline, OZ – Obala zatok: Škocjanski zatok, OR – Obala razno: stoječe vode in smetišča v Koprskih brdih. Število vodnih ptic, ki so bile preštete na prenočiščih, je označeno s krepkim tiskom. DODATEK / APPENDIX 1 Vrsta / Species Mura Drava Savinja Zgornja Sava / Upper Sava Spodnja Sava / Lower Sava Kolpa Notranjska & Primorska Obala / Coastland Slovenija M ŠČ LD MR Skupaj/ Total DA MM D DV P DPP Skupaj/ Total S ŠAL SR Skupaj/ Total ZGS SRS SOR KBI LB SAR LBA Skupaj/ Total SSO SS K ST SSR Skupaj/ Total KO KOR Skupaj/ Total SO I VI VID NOT RE Skupaj/ Total O OS OZ OR Skupaj/ Total Skupaj vse/ Total overall Cygnus olor 36 14 117 209 376 55 709 3 96 91 954 2 51 32 85 2 129 1 2 38 27 24 223 C. olo. 30 123 1 9 163 2 2 38 38 14 81 39 134 1975 Anser albifrons 1 1370 1371 114 114 1 1 A. alb. 15 15 2 2 1503 Anser anser 40 5 45 A. ans. 50 1 51 18 18 114 Alopochen aegyptiaca A. aeg. 1 1 1 domača gos / domestic goose 2 2 1 1 3 3 1 1 7 Tadorna tadorna 21 21 4 4 T. tad. 1 1 3 3 221 2 223 252 Aix sponsa A. spo 1 1 1 Aix galericulata 1 1 2 A. gal 2 Cairina moschata 1 1 1 6 7 1 5 6 3 3 C. mos. 1 1 18 Mareca penelope 5 8 13 2 315 5 322 13 13 M. pen. 17 12 29 4 4 103 103 484 Mareca strepera 4 4 181 3 184 4 1 5 4 4 8 M. str. 10 10 1 1 1 1 12 2 14 227 Anas crecca 87 10 28 176 301 2 779 1 16 3 801 145 5 36 186 48 17 53 1 58 177 A. cre. 1 177 68 246 11 28 39 40 40 140 226 366 2156 Anas platyrhynchos 502 528 382 2214 3626 209 53 3575 381 416 629 5263 1207 84 325 1616 431 680 176 343 987 168 342 3127 A. pla. 32 819 1009 243 6 2109 643 208 851 108 28 180 260 1281 25 1882 92 468 184 6 750 19224 Anas acuta 2 2 41 41 1 1 A. acu. 1 1 1 3 4 49 Spatula clypeata 1 1 2 S. cly. 2 2 2 2 157 63 220 226 Netta rufina 2 2 1 1 N. ruf. 3 Aythya ferina 2 61 63 654 1 68 723 52 52 37 2 4 43 A. fer. 94 94 1 1 976 Aythya nyroca A. nyr. 1 1 1 Aythya fuligula 18 18 2037 1 2038 92 3 95 40 170 210 A. ful. 77 77 1 1 3 3 2442 Aythya marila 1 1 11 11 1 1 A. mar. 13 Clangula hyemalis 1 1 1 1 C. hye. 2 Melanitta fusca 3 3 M. fus. 3 Bucephala clangula 2 2 9 547 1 557 5 5 11 11 B. cla. 16 16 2 2 1 1 594 Mergellus albellus 33 33 M. alb. 1 1 34 Mergus serrator 1 1 M. ser. 61 13 74 75 Mergus merganser 89 89 19 92 10 121 145 145 51 159 51 48 42 351 M. mer. 4 103 107 66 66 14 3 33 50 929 L. Božič: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji 91 The number of waterbirds counted during the January 2021 waterbird census (IWC) in Slovenia (M – Mura, ŠČ – Ščavnica, LD – Ledava, MR – Mura other: lakes, fishponds, gravel pits, oxbows and streams in Pomurje and its immediate vicinity, DA – Drava Alps: from the border with Austria at Libeliče to Selnica ob Dravi, MM – Meža and Mislinja, D – Drava: from Selnica ob Dravi to the border with Croatia at Središče ob Dravi, DV – Dravinja, P – Pesnica, DPP – Dravsko polje and Ptujsko polje: fishponds, gravel pits, channels, streams and fields on Dravsko and Ptujsko poljes and in their immediate vicinity, S – Savinja (including Paka and Voglajna), ŠAL – Šalek Lakes: Škalsko, Velenjsko and Šoštanjsko Lakes, SR – Savinja other: lakes, fishponds, small rivers and streams on Savinja plain and along it, ZGS – Upper Sava: Sava Bohinjka, Sava Dolinka, Sava to Gornja Sava (Kranj); including Radovna, Tržiška Bistrica and Kokra, SRS – Middle Sava: from Gornja Sava (Kranj) to Breg pri Litiji, SOR – Selška Sora, Poljanska Sora and Sora, KBI – Kamniška Bistrica, LB – Ljubljanica, SAR – lakes, gravel pits, small rivers and streams on the Sava plain, LBA – lakes, fishponds, channels and streams on Ljubljansko barje, SSO – Sava gorge: from Breg pri Litiji to Zidani Most, SS – Lower Sava: from Zidani Most to the border with Croatia, K – Krka, ST – Sotla, SSR – Lower Sava other: lakes, fishponds, gravel pits and streams on Krško plain and nearby, KO – Kolpa, KOR – Kolpa other: water bodies in Bela krajina and Ribnica-Kočevje valley, SO – Soča, I – Idrijca, VI – Vipava, VID – lakes, gravel pits and streams in Vipava Valley, NOT – Notranjska: karst fields and disappearing streams, Cerkniško jezero (Lake Cerknica), RE – Reka, O – Slovene coastal sea, OS – Coastal saltpans: Sečovlje and Strunjan saltpans, OZ – Škocjanski zatok, OR – other localities on the coastland: standing waters and rubbish tips in Koprska brda. The number of waterbirds counted at their roosting places is denoted in bold. Vrsta / Species Mura Drava Savinja Zgornja Sava / Upper Sava Spodnja Sava / Lower Sava Kolpa Notranjska & Primorska Obala / Coastland Slovenija M ŠČ LD MR Skupaj/ Total DA MM D DV P DPP Skupaj/ Total S ŠAL SR Skupaj/ Total ZGS SRS SOR KBI LB SAR LBA Skupaj/ Total SSO SS K ST SSR Skupaj/ Total KO KOR Skupaj/ Total SO I VI VID NOT RE Skupaj/ Total O OS OZ OR Skupaj/ Total Skupaj vse/ Total overall Cygnus olor 36 14 117 209 376 55 709 3 96 91 954 2 51 32 85 2 129 1 2 38 27 24 223 C. olo. 30 123 1 9 163 2 2 38 38 14 81 39 134 1975 Anser albifrons 1 1370 1371 114 114 1 1 A. alb. 15 15 2 2 1503 Anser anser 40 5 45 A. ans. 50 1 51 18 18 114 Alopochen aegyptiaca A. aeg. 1 1 1 domača gos / domestic goose 2 2 1 1 3 3 1 1 7 Tadorna tadorna 21 21 4 4 T. tad. 1 1 3 3 221 2 223 252 Aix sponsa A. spo 1 1 1 Aix galericulata 1 1 2 A. gal 2 Cairina moschata 1 1 1 6 7 1 5 6 3 3 C. mos. 1 1 18 Mareca penelope 5 8 13 2 315 5 322 13 13 M. pen. 17 12 29 4 4 103 103 484 Mareca strepera 4 4 181 3 184 4 1 5 4 4 8 M. str. 10 10 1 1 1 1 12 2 14 227 Anas crecca 87 10 28 176 301 2 779 1 16 3 801 145 5 36 186 48 17 53 1 58 177 A. cre. 1 177 68 246 11 28 39 40 40 140 226 366 2156 Anas platyrhynchos 502 528 382 2214 3626 209 53 3575 381 416 629 5263 1207 84 325 1616 431 680 176 343 987 168 342 3127 A. pla. 32 819 1009 243 6 2109 643 208 851 108 28 180 260 1281 25 1882 92 468 184 6 750 19224 Anas acuta 2 2 41 41 1 1 A. acu. 1 1 1 3 4 49 Spatula clypeata 1 1 2 S. cly. 2 2 2 2 157 63 220 226 Netta rufina 2 2 1 1 N. ruf. 3 Aythya ferina 2 61 63 654 1 68 723 52 52 37 2 4 43 A. fer. 94 94 1 1 976 Aythya nyroca A. nyr. 1 1 1 Aythya fuligula 18 18 2037 1 2038 92 3 95 40 170 210 A. ful. 77 77 1 1 3 3 2442 Aythya marila 1 1 11 11 1 1 A. mar. 13 Clangula hyemalis 1 1 1 1 C. hye. 2 Melanitta fusca 3 3 M. fus. 3 Bucephala clangula 2 2 9 547 1 557 5 5 11 11 B. cla. 16 16 2 2 1 1 594 Mergellus albellus 33 33 M. alb. 1 1 34 Mergus serrator 1 1 M. ser. 61 13 74 75 Mergus merganser 89 89 19 92 10 121 145 145 51 159 51 48 42 351 M. mer. 4 103 107 66 66 14 3 33 50 929 Acrocephalus 42 (190/191): 79–93, 2021 92 Vrsta / Species Mura Drava Savinja Zgornja Sava / Upper Sava Spodnja Sava / Lower Sava Kolpa Notranjska & Primorska Obala / Coastland Slovenija M ŠČ LD MR Skupaj/ Total DA MM D DV P DPP Skupaj/ Total S ŠAL SR Skupaj/ Total ZGS SRS SOR KBI LB SAR LBA Skupaj/ Total SSO SS K ST SSR Skupaj/ Total KO KOR Skupaj/ Total SO I VI VID NOT RE Skupaj/ Total O OS OZ OR Skupaj/ Total Skupaj vse/ Total overall domača raca / domestic duck 9 9 5 5 1 1 15 Gavia stellata 2 2 1 1 G. ste. 2 2 5 Gavia arctica 2 2 2 2 4 4 3 3 G. arc. 22 22 33 Phalacrocorax carbo 64 50 52 233 399 115 508 623 175 50 12 237 92 64 3 67 14 240 P. car. 14 851 57 45 28 995 42 42 13 2 40 36 26 117 109 27 1 137 2790 Phalacrocorax aristotelis P. ari. 53 53 53 Microcarbo pygmeus 975 975 M. pyg. 1 1 3 1 2 6 982 Botaurus stellaris 1 1 2 1 1 B. ste. 3 Egretta garzetta E. gar. 27 43 3 73 73 Ardea alba 23 26 66 28 143 117 3 12 32 164 1 7 8 3 4 22 7 19 55 A. alb. 43 43 7 2 95 3 3 1 12 5 25 3 46 10 13 23 537 Ardea cinerea 13 34 54 37 138 8 10 122 26 39 55 260 69 9 14 92 57 64 50 23 48 23 18 283 A. cin. 12 97 72 39 6 226 14 3 17 13 5 38 20 14 11 101 13 48 7 68 1185 Ciconia ciconia 4 4 1 1 C. cic 5 Tachybaptus ruficollis 3 1 2 10 16 15 162 1 2 180 1 18 2 21 12 37 3 38 6 2 98 T. ruf. 44 126 6 176 12 3 15 9 3 3 53 68 5 8 30 43 617 Podiceps cristatus 33 33 50 3 53 29 1 30 2 9 2 13 P. cri. 90 2 92 2 2 92 2 94 317 Podiceps grisegena 3 3 P. gri. 2 2 5 Podiceps auritus 1 1 1 1 P. aur. 3 3 5 Podiceps nigricollis 1 1 P. nig. 1 1 57 57 59 Haliaeetus albicilla 1 1 2 2 H. alb. 2 2 4 2 2 9 Rallus aquaticus 30 30 35 2 37 1 1 3 3 R. aqu. 1 1 4 4 76 Gallinula chloropus 6 11 14 31 2 30 2 34 1 15 16 24 1 22 47 G. chl. 12 2 14 2 3 5 1 2 3 2 5 7 157 Fulica atra 10 1 165 176 4 1476 26 76 1582 251 9 260 7 176 1 184 F. atr. 14 11 25 2 2 4 151 151 12 11 424 7 454 2836 Grus grus 4 4 G. gru. 4 Pluvialis squatarola P. squ. 1 1 1 Vanellus vanellus V. van. 2 2 1 1 3 Lymnocryptes minimus 3 3 L. min. 3 Gallinago gallinago 9 1 10 7 1 2 10 4 8 12 1 1 17 19 G. gal. 7 2 9 2 2 11 11 8 8 81 Scolopax rusticola 2 2 1 1 S. rus. 3 Numenius arquata 1 1 N. arq. 5 6 11 12 Actitis hypoleucos 7 7 2 2 1 1 1 3 4 A. hyp. 1 1 1 1 6 4 10 26 Tringa ochropus 34 1 35 7 7 1 1 2 1 6 9 T. och. 2 3 5 57 Tringa nebularia T. neb. 2 1 8 11 11 Hydrocoloeus minutus 3 3 H. min. 3 Chroicocephalus ridibundus 1 46 47 2 811 813 6 1 7 7 10 17 C. rid. 42 4 46 1 1 4 4 1187 329 110 50 1676 2611 Larus canus 1 27 28 1191 1191 2 5 7 2 5 7 L. can. 27 27 6 6 7 7 5 5 1278 Larus argentatus 3 3 L. arg. 3 Larus michahellis 2 2 202 202 2 2 3 12 15 L. mic. 99 99 9 1 266 1 277 691 193 70 6 960 1557 Larus cachinnans 563 563 2 2 L. cac. 1 1 566 Larus michahellis / cachinnans 2 2 5 1 6 4 3 7 16 5 58 1 80 L. mic. / cac. 56 8 64 159 Sterna sandvicensis S. san. 36 36 36 Alcedo atthis 7 5 1 2 15 1 7 4 3 1 16 13 1 1 15 3 2 1 8 17 1 2 34 A. att. 1 3 15 7 26 1 2 3 3 4 2 9 7 7 1 15 133 Cinclus cinclus 8 8 3 3 2 1 9 45 45 152 50 70 13 1 1 287 C. cin. 6 17 2 25 3 3 152 59 3 10 2 226 603 Skupaj / Total 880 693 725 3326 5624 447 70 15329 421 617 2366 19250 1676 691 729 3096 897 1662 363 461 1425 236 540 5584 70 2716 1597 361 62 4806 807 260 1067 320 96 322 623 1681 68 3110 2514 1783 1313 76 5686 48223 Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 L. Božič: Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji 93 Vrsta / Species Mura Drava Savinja Zgornja Sava / Upper Sava Spodnja Sava / Lower Sava Kolpa Notranjska & Primorska Obala / Coastland Slovenija M ŠČ LD MR Skupaj/ Total DA MM D DV P DPP Skupaj/ Total S ŠAL SR Skupaj/ Total ZGS SRS SOR KBI LB SAR LBA Skupaj/ Total SSO SS K ST SSR Skupaj/ Total KO KOR Skupaj/ Total SO I VI VID NOT RE Skupaj/ Total O OS OZ OR Skupaj/ Total Skupaj vse/ Total overall domača raca / domestic duck 9 9 5 5 1 1 15 Gavia stellata 2 2 1 1 G. ste. 2 2 5 Gavia arctica 2 2 2 2 4 4 3 3 G. arc. 22 22 33 Phalacrocorax carbo 64 50 52 233 399 115 508 623 175 50 12 237 92 64 3 67 14 240 P. car. 14 851 57 45 28 995 42 42 13 2 40 36 26 117 109 27 1 137 2790 Phalacrocorax aristotelis P. ari. 53 53 53 Microcarbo pygmeus 975 975 M. pyg. 1 1 3 1 2 6 982 Botaurus stellaris 1 1 2 1 1 B. ste. 3 Egretta garzetta E. gar. 27 43 3 73 73 Ardea alba 23 26 66 28 143 117 3 12 32 164 1 7 8 3 4 22 7 19 55 A. alb. 43 43 7 2 95 3 3 1 12 5 25 3 46 10 13 23 537 Ardea cinerea 13 34 54 37 138 8 10 122 26 39 55 260 69 9 14 92 57 64 50 23 48 23 18 283 A. cin. 12 97 72 39 6 226 14 3 17 13 5 38 20 14 11 101 13 48 7 68 1185 Ciconia ciconia 4 4 1 1 C. cic 5 Tachybaptus ruficollis 3 1 2 10 16 15 162 1 2 180 1 18 2 21 12 37 3 38 6 2 98 T. ruf. 44 126 6 176 12 3 15 9 3 3 53 68 5 8 30 43 617 Podiceps cristatus 33 33 50 3 53 29 1 30 2 9 2 13 P. cri. 90 2 92 2 2 92 2 94 317 Podiceps grisegena 3 3 P. gri. 2 2 5 Podiceps auritus 1 1 1 1 P. aur. 3 3 5 Podiceps nigricollis 1 1 P. nig. 1 1 57 57 59 Haliaeetus albicilla 1 1 2 2 H. alb. 2 2 4 2 2 9 Rallus aquaticus 30 30 35 2 37 1 1 3 3 R. aqu. 1 1 4 4 76 Gallinula chloropus 6 11 14 31 2 30 2 34 1 15 16 24 1 22 47 G. chl. 12 2 14 2 3 5 1 2 3 2 5 7 157 Fulica atra 10 1 165 176 4 1476 26 76 1582 251 9 260 7 176 1 184 F. atr. 14 11 25 2 2 4 151 151 12 11 424 7 454 2836 Grus grus 4 4 G. gru. 4 Pluvialis squatarola P. squ. 1 1 1 Vanellus vanellus V. van. 2 2 1 1 3 Lymnocryptes minimus 3 3 L. min. 3 Gallinago gallinago 9 1 10 7 1 2 10 4 8 12 1 1 17 19 G. gal. 7 2 9 2 2 11 11 8 8 81 Scolopax rusticola 2 2 1 1 S. rus. 3 Numenius arquata 1 1 N. arq. 5 6 11 12 Actitis hypoleucos 7 7 2 2 1 1 1 3 4 A. hyp. 1 1 1 1 6 4 10 26 Tringa ochropus 34 1 35 7 7 1 1 2 1 6 9 T. och. 2 3 5 57 Tringa nebularia T. neb. 2 1 8 11 11 Hydrocoloeus minutus 3 3 H. min. 3 Chroicocephalus ridibundus 1 46 47 2 811 813 6 1 7 7 10 17 C. rid. 42 4 46 1 1 4 4 1187 329 110 50 1676 2611 Larus canus 1 27 28 1191 1191 2 5 7 2 5 7 L. can. 27 27 6 6 7 7 5 5 1278 Larus argentatus 3 3 L. arg. 3 Larus michahellis 2 2 202 202 2 2 3 12 15 L. mic. 99 99 9 1 266 1 277 691 193 70 6 960 1557 Larus cachinnans 563 563 2 2 L. cac. 1 1 566 Larus michahellis / cachinnans 2 2 5 1 6 4 3 7 16 5 58 1 80 L. mic. / cac. 56 8 64 159 Sterna sandvicensis S. san. 36 36 36 Alcedo atthis 7 5 1 2 15 1 7 4 3 1 16 13 1 1 15 3 2 1 8 17 1 2 34 A. att. 1 3 15 7 26 1 2 3 3 4 2 9 7 7 1 15 133 Cinclus cinclus 8 8 3 3 2 1 9 45 45 152 50 70 13 1 1 287 C. cin. 6 17 2 25 3 3 152 59 3 10 2 226 603 Skupaj / Total 880 693 725 3326 5624 447 70 15329 421 617 2366 19250 1676 691 729 3096 897 1662 363 461 1425 236 540 5584 70 2716 1597 361 62 4806 807 260 1067 320 96 322 623 1681 68 3110 2514 1783 1313 76 5686 48223 Acrocephalus 42 (190/191): 79–93, 2021 95 Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti Rare birds in Slovenia in 2020 and 2021 – Slovenian Rarities Committee's Report Mitja Denac1, Dejan Bordjan 2, Luka Božič3, Jurij Hanžel4, Milan Vogrin5 1 Mala Slevica 2, SI–1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com 2 Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: dejan. bordjan@gmail.com 3 DOPPS – Društvo za proučevanje in opazovanje ptic Slovenije, Kamenškova 18, SI–2000 Maribor, Slovenija, e-mail: luka.bozic@dopps.si 4 Židovska ulica 1, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com 5 Zgornja Hajdina 83c, SI–2288 Hajdina, Slovenija, e-mail: milan.vogrin@guest.arnes.si Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 DOI: 10.2478/acro-2021-0007 Razvrstitev v kategorije, način navajanja kraja opazovanj in način navajanja virov sledijo smernicam v Seznamu (Hanžel & Šere 2011). Upoštevana so taksonomska priporočila Mednarodnega orni- tološkega kongresa (International Ornithological Congress – IOC World Bird List), in sicer je bila za namene tekočega poročila uporabljena verzija 13.2 (Gill, Donsker & Rasmussen 2023). Številki, ki sta poleg imena vrste v oklepaju, pomenita število opazovanj med 1. 1. 1950 in 31. 12. 2019 ter število osebkov, opazovanih v tem časovnem obdobju. Takšen način podajanja opazovanj je standard- iziran po priporočilih Združenja evropskih komisij za redkosti (AERC – Association of European Rarities Committees) (AERC 2017). Nekatere redke vrste obravnava KRED šele od 1. 1. 2013 dalje in zanje podatki pred tem datumom niso zbrani, zato ta opazovanja niso oštevilčena. Opazovanja regionalnih redkosti so predstavljena ločeno od opazovanj nacionalnih redkosti. V letu 2020 zbujajo pozornost v kategoriji A naslednja opazovanja: drugo opazovanje grivaste gosi Branta bernicla, tretje opazovanje kraljičice Phylloscopus proregulus, peto opazovanje pritlikave tukalice Zapornia pusilla ter sedmo in osmo opazovanje ribjega galeba Ichthyaetus ichthyaetus. V kategoriji C zbujajo pozornost četrti, peti in šesti podatek o rjavem jastrebu Aegypius monachus, ki so bili zabeleženi s pomočjo telemetrije. Omeniti velja tudi prvo opazovanje redke oblike velikega klinkača Clanga clanga var. fulvescens v Sloveniji. Leta 2021 je bila opazovana nova vrsta za Slovenijo, in sicer komatna priba Vanellus cinereus. Opazovanje je izjemno tudi v širšem kontekstu, saj je komaj tretji podatek za območje zahodne Palearktike, s prejšnjimi podatki iz Turčije, Norveške, Švedske in Nizozemske (opazovanja v zadnjih treh državah so bila obravnavana kot en podatek za zahodno Palearktiko; Tarsiger 2023). Komisija je opazovanje uvrstila v kategorijo A. Pozornost v tej kategoriji zbujajo tudi tretje opazovanje kraguljega orla Aquila fasciata, peto opazovanje bledega hudournika Apus pallidus, kjer je šlo za prvo gnezditev vrste v Sloveniji, peto opazovanje laškega škrjanca Melanocorypha calandra, šesto in sedmo opazovanje pritlikave tukalice in deveto opazovanje ribjega galeba. V kategoriji C zbujata pozornost prva dva podatka o egiptovskem jastrebu Neophron percnopterus v Sloveniji po Poročilo Nacionalne komisije za redkosti (KRED) obravnava opazovanja redkih vrst ptic med 1. 1. 2020 in 31. 12. 2021, z dodanimi datumi za leto 2022, če je bil osebek, prvič opazovan v letu 2021, opazovan tudi leta 2022 (npr. prezimovanja). Pri nekaterih vrstah so dodane dopolnitve za prejšnja leta. Komisija je delovala v naslednji sestavi (po abecednem vrstnem redu): Dejan Bordjan, Luka Božič, Mitja Denac (administrator), Jurij Hanžel in Milan Vogrin. Komisija obravnava vrste, ki so bile kot redke označene v Seznamu ugotovljenih vrst ptic Slovenije s pregledom redkih vrst in v zadnjem poročilu KRED (Hanžel & Šere 2011, Denac in sod. 2020), ne glede na prej veljavni kriterij o redkosti, da je vrsta redka, če je po letu 1950 znanih manj kot 10 opazovanj. Seznam obravnavanih vrst in podvrst je dostopen na spletu (https:// www.ptice.si/wp-content/uploads/2020/05/rare_ species_and_subspecies_2020.xlsx). 96 letu 1885, ki sta bila zabeležena s pomočjo telemetrije, drugo in tretje opazovanje svetega ibisa Threskiornis aethiopicus ter sedmi in osmi podatek o rjavem jastrebu, prav tako zabeležena s pomočjo telemetrije. V kategorijo E sta bili dodani dve novi vrsti, in sicer bradata sova Strix nebulosa leta 2021 in vzhodna rozela Platycercus eximus na podlagi peres, najdenih leta 2017. Virginijskega kolina Colinus virginianus je komisija iz kategorije E prestavila v kategorijo C1, s čimer smo v obdobju tega poročila na seznam ptic Slovenije dodali še eno vrsto. Do vključno 31. 12. 2021 je bilo v Sloveniji ugotovljenih 392 vrst ptic (377 v kategoriji A, 5 v kategoriji B in 10 izključno v kategoriji C; 4 vrste so umeščene v kategoriji A in C hkrati). V kategoriji D je 7 vrst, v kategoriji E pa 42, med katerimi je ena umeščena v kategorijo E*. Vrste iz kategorij D in E niso del seznama ugotovljenih vrst ptic Slovenije. Razlaga posameznih kategorij in podkategorij je podana v Seznamu ugotovljenih ptic Slovenije (Hanžel & Šere 2011) in na spletu (https:// www.ptice.si/ptice-in-ljudje/komisija-za-redkosti/ seznam-ptic-slovenije/). V Dodatku 1 so predstavljene izbrane dokumentarne fotografije redkih vrst ptic iz let 2020 in 2021, ki še niso bile objavljene v slovenskih tiskanih virih z navedenim datumom, krajem in številom osebkov. Potrjena opazovanja iz kategorije A / Accepted Category A records Grivasta gos Branta bernicla (1, 1) (2) 25. 10.–23. 11. 2020, Šturmovci, Ptujsko jezero, 1 1cy (L. Božič, T. Basle, J. Novak pisno) Črna raca Melanitta nigra – 3. 4. 2021, Kočevsko jezero, 2 os. (M. Delić, A. Kozina pisno) – 15. 11. 2021, Ptujsko jezero, 2 os. (L. Božič, T. Basle pisno) Zimska raca Clangula hyemalis – 8.–14. 2. 2020, Mariborsko jezero, 1 ♀ (L. Božič, R. Lobnik, N. Kos Thaler, M. Denac, R. Šiško pisno) – 9. 1.–7. 4. 2021, Budina, Ptujsko jezero, 1 2cy ♀ (L. Božič, T. Basle pisno) – 20. 12. 2021–15. 1. 2022, Ormoško jezero, 1 1st. w. ♂ (L. Božič, T. Basle, L. Korošec pisno) Bledi hudournik Apus pallidus (4, 11) (5) 29. 7.–4. 8. 2021, Žusterna, Koper, 4 os. (D. Bordjan pisno) Ptice so bile opazovane pri letanju izpod napušča bloka, zato komisija domneva, da so na območju gnezdile. Opazovanje pomeni prvo gnezditev vrste v Sloveniji. Pritlikava tukalica Zapornia pusilla (4, 10) (5) 29. 5.–6. 6. 2020, Cerkniško jezero, do 15 os. (B. Blažič, T. Pršin, U. Koce, K., M. Denac, M. Gamser, M. M. Medved, L., J. Poljanec pisno) (6) 11. 6. 2021, Škocjanski zatok, 2 os. (M. Sešlar, T. Zagoršek pisno) (7) 2. 7. 2021, med Dolenjim Jezerom in Osredki, Cerkniško jezero, 1 ad. (D. Bordjan, J. Habicht, B. Bedjanič, J. Poljanec, T. Aderlič pisno) Komatna priba Vanellus cinereus (0, 0) (1) 5.–10. 8. 2021, Škocjanski zatok, 1 ad. (M. Repar in sod. pisno) Dular Charadrius morinellus (22, 45) (23) 18.–31. 3. 2020, Ležeški Gabrk, 1 ad. (B., R., T. Mihelič, M., K. Denac, B. Blažič, T. Pršin, D. Stanič, S. Cernich, J. Novak, A. Ploj pisno) (24) 30. 3. 2020, Mengeško polje, 7 os. (D. Bordjan pisno) (25) 1. 4. 2020, zadrževalnik Medvedce, 10 os. (Ploj 2020a) (26) 3. 4. 2020, letališče Črnotiče, 3 os. (D. Bosch pisno) (27) 16. 4. 2020, Beka, 1 ad. (Ploj 2020a) (28) 20. 4. 2020, Rogla, 11 os. (Ploj 2020a) (29) 8. 9. 2020, Rakova špica, Julijske Alpe, 1 os. (Denac & Poljanec 2020) (30) 14. 3. 2021, Sorško polje, 2 os. (J. Kejžar pisno) (31) 2. 4. 2021, Matena, Ljubljansko barje, 2 os. (Denac 2021a) M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 97 (32) 3. 4. 2021, zadrževalnik Medvedce, 4 os. (J. Novak pisno) (33) 3. 4. 2021, letališče Črnotiče, 1 os. (D. Bosch pisno) (34) 14. 4. 2021, letališče Črnotiče, 1 os. (D. Bosch pisno) (35) 8. 9. 2021, sedlo Vrata med Rodico in Šijo, Julijske Alpe, 1 1cy (D. Bordjan, T. Basle pisno) Ploskokljunec Calidris falcinellus (17, 38) (18) 26.–29. 8. 2021, Spodnji Brnik, 1 juv. (N. Kelbič pisno) (19) 15.–16. 9. 2021, Ormoško jezero, 1 juv. (Denac 2021b) Čoketa Gallinago media (19, 19) (20) 23. 4. 2020, Iški morost, Ljubljansko barje, 2 ad. (B. Blažič pisno) (21) 10. 5. 2020, Bevke, Ljubljansko barje, 1 os. (Denac 2020a) (22) 12. 3. 2021, Ormoške lagune, 1 os. (D. Bordjan pisno) (23) 22. 4. 2021, Notranje Gorice, Ljubljansko barje, 3 os. (B. Rubinić pisno) (24) 27. 4. 2021, Parti, Ljubljansko barje, 3 os. (A. Mulej, T. Zagoršek, D. Tome pisno) (25) 2. 5. 2021, letališče Lesce, 1 obr. (A. Mulej pisno) (26) 3. 5. 2021, Poljče, 1 obr. (A. Mulej pisno) (27) 5. 5. 2021, Iški morost, Ljubljansko barje, 1 os. (B. Blažič, N. Kelbič pisno) (28) 12. 5. 2021, Notranje Gorice, 3 os. (Denac 2021c) (29) 13. 5. 2021, Srednje Bitnje, 1 os. (J. Habicht pisno) Ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus (18, 31) (19) 2.–4. 9. 2021, Markovci, Ptujsko jezero, 1 juv. (L. Božič, A., E. Vrezec, A. Kotnik pisno) Ploskokljuni liskonožec Phalaropus fulicarius (8, 8) (9) 18. 5. 2020, Ormoško jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) Triprsti galeb Rissa tridactyla – 13. 8. 2020, Ptujsko jezero, 1 juv. (T. Basle pisno) – 27. 10. 2020, Ormoško jezero, 1 1cy (L. Božič pisno) – 12. 8. 2021, Tržaški zaliv, 1 1cy (D. Bordjan, P. Kmecl, U. Koce pisno) Zalivski galeb Chroicocephalus genei (12, 19) (13) 31. 5. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 ad. (A. Božič pisno) Ribji galeb Ichthyaetus ichthyaetus (6, 7) (7) 16.–20. 9. 2020, Ormoško jezero, 1 1cy (Denac 2020b) (8) 3. 11. 2020, Zabovci, Ptujsko jezero, 1 1cy (L. Božič pisno) (9) 25. 2. 2021, Ptuj, Ptujsko jezero, 1 2cy (L. Božič, T. Basle pisno) Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica (26, 37) (27) 26. 4. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (D. Bordjan pisno) (28) 3. 5. 2021, Ig, Ljubljansko barje, 1 ad. (E. Vrezec pisno) (29) 10. 5. 2021, Cerkniško jezero, 4 os. (A. Ploj pisno) (30) 24. 6. 2021, Ptuj, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) (31) 25. 6. 2021, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (D. Bordjan pisno) (32) 1. 7. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (A. Božič pisno) (33) 13. 7. 2021, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (J. Novak pisno) (34) 1. 8. 2021, zadrževalnik Medvedce, 3 ad. (J. Novak pisno) Sredozemski viharnik Puffinus yelkouan – 30. 8. 2020, morje pred Piranom, 2 os. (A. Božič pisno) – 3. 10. 2020, Debeli Rtič, 200 os. (D. Stanič, S. Cernich pisno) – 25. 8. 2021, morje pred Sečoveljskimi solinami, 33 os. (J. Habicht, G., R. Mihelič, G. Bernard pisno) Strmoglavec Morus bassanus (8, 11) (9) 27. 4. 2020, Škocjanski zatok, 1 ad. (Bosch 2020) (10) 5. 8. 2020, morje pred Piranom, 2 os. (1 ad., 1 2cy) (Denac & Mlakar Medved 2020) (11) 26. 8. 2020, Debeli Rtič, 1 ad. (D. Bordjan, J. Leskošek pisno) Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 98 (12) 29. 8. 2020, morje pred Piranom, 1 ad. (A. Božič pisno) (13) 3. 10. 2020, morje pred Piranom, 3 os. (2 ad., 1 juv.) (D. Bosch pisno) (14) 3. 10. 2020, Debeli Rtič, 1 imm. (D. Stanič, S. Cernich pisno) (15) 21. 5. 2021, Belvedere, Dobrava, 1 ad. (Leskošek 2021a) Plevica Plegadis falcinellus – 29. 1.–6. 2. 2020, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič, B. Bratož, M. Denac pisno) – 2.–15. 4. 2020, Škocjanski zatok, 1 os. (D. Stanič pisno) – 3. 5. 2020, Škocjanski zatok, 6 os. (D. Bosch pisno) – 26. 6.–17. 7. 2020, Ormoške lagune in Ormoško jezero, 1 os. (L. Božič, M. Premzl, D. Bombek, M. Zabavnik pisno) – 20. 12. 2020, Škocjanski zatok, 1 os. (D. Bosch pisno) – 20. 4.–13. 5. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, do 4 os. (A. Božič, D. Bosch, J., N. Poljanec, M. Mlakar Medved, J. Gojznikar, M. Denac pisno) – 23. 4. 2021, Škocjanski zatok, 1 os. (D. Stanič pisno) – 29. 4. 2021, Dolenje jezero, Cerkniško jezero, 1 os. (M. Gamser pisno) – 29. 4.–4. 5. 2021, Ormoške lagune, 1 os. (D. Bombek pisno) – 2.–6. 5. 2021, Škocjanski zatok, do 8 os. (J. Novak, D. Bosch, P. Glasnovič, A. Novak, B. Lipej pisno) – 4. 5. 2021, Martinjak, Cerkniško jezero, 1 os. (D. Bordjan pisno) – 8. 5. 2021, Ig, Ljubljansko barje, 1 os. (M. Sešlar, T. Zagoršek, D. Fekonja, J. Habicht, M. Denac, A., E. Vrezec pisno) – 15. 5. 2021, Brežiško jezero, 1 os. (G. Bernard pisno) – 18. 6. 2021, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 1 ad. (J. Habicht pisno) – 16. 7.–17. 8. 2021, Škocjanski zatok, do 3 os. (J. Habicht, V. Grobljar, D. Stanič, S. Cernich, B. Mozetič, B. Lipej, M. Kastelic pisno) Veliki klinkač Clanga clanga (26, 28) (27) 29. 3. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 2cy (C. clanga var. fulvescens) (M. Gamser pisno) (28) 26. 3. 2021, Ptuj – Gornja Radgona, 1 os., podatek s telemetrijo (Birdmap 2021) (29) 10. 10. 2021, sedlo Suha, Karavanke, 1 ad. (D. Bordjan, A. Mulej, M. Mlakar Medved, L. Poljanec, M. Denac pisno) (30) 7. 11. 2021, Liplje pri Planini, 1 2cy (A. Tomažin pisno) Kraljevi orel Aquila heliaca (18, 18) (19) 2.–3. 10. 2021, zadrževalnik Medvedce, 1 1cy (D. Bordjan, M. Gamser pisno) Kragulji orel Aquila fasciata (2, 2) (3) 3.–4. 8. 2021, Otiški Vrh, 1 juv., podatek s telemetrijo (Life Bonelli 2023, E. Albegger, M. Denac pisno) Stepski lunj Circus macrourus (65, 67) (66) 24. 3. 2020, Podova, 1 ♂ (Novak 2020) (67) 28. 3. 2020, letališče Brnik, 1 ♂ (N. Kelbič pisno) (68) 28. 3. 2020, Dolenje jezero, 1 ♂ (D. Bosch, R., T. Mihelič pisno) (69) 28. 3. 2020, med Hraškimi mlakami in Zapogami, 1 ♂ (D. Bordjan pisno) (70) 31. 3. 2020, Slovenske Konjice, 1 ♂ (V. Klokočovnik pisno) (71) 31. 3. 2020, Parti, Ljubljansko barje, 1 ♂ (L., J. Poljanec pisno) (72) 31. 3. 2020, Podpeč, Ljubljansko barje, 1 ♂ (M. M. Medved, J. Zupanič pisno) (73) 28. 4. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 ♀ (D. Bordjan pisno) (74) 31. 8. 2020, Soboška Kamešnica, Murska Sobota, 1 juv. (M. Škalič pisno) (75) 3. 10. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. ♂ (A., E. Vrezec pisno) (76) 29. 3. 2021, med Igom in Škofljico, Ljubljansko barje, 1 ♂ (L. Poljanec pisno) (77) 2. 4. 2021, Parti, Ljubljansko barje, 1 ♂ (M. Mlakar Medved pisno) (78) 14. 4. 2021, Ig, Ljubljansko barje, 1 ♂ (M. Denac pisno) (79) 8. 5. 2021, Notranje Gorice, Ljubljansko barje, 1 2cy (M. Denac pisno) M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 99 (80) 9. 10. 2021, sedlo Suha, Karavanke, 1 1cy (M. Mlakar Medved, A. Mulej pisno) (81) 11. 10. 2021, sedlo Suha, Karavanke, 1 1cy (D. Bordjan pisno) Koconoga kanja Buteo lagopus – 26. 12. 2020, Podova, 1 juv. (J. Novak pisno) Rjasta kanja Buteo rufinus (9, 9) (10) 28. 6. 2020, Šentjakob, Šentjernejsko polje, 1 os. (N. Kelbič pisno) (11) 25. 6. 2021, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (D. Bordjan pisno) Močvirska uharica Asio flammeus (48, 85) (49) 19. 3. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (T. Basle pisno) (50) 10. 4. 2020, Belščica, Karavanke, 1 os. (B. Mekina pisno) (51) 12. 10. 2020, Poljče, Radovljica, 1 os. (A. Mulej pisno) (52) 17. 10. 2020, Stržen, Ljubljansko barje, 1 os. (M. Denac, J. Poljanec pisno) (53) 30. 10. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) (54) 12. 11. 2020, Iški morost, Ljubljansko barje, 1 os. (B. Blažič pisno) (55) 17. 11. 2020, Petišovci, 1 os. (A. Cigan pisno) Zlatovranka Coracias garrulus – 1. 6. 2015, Mengeš, 2 ad. (U. Koce pisno) – 7. 5. 2020, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (I. Škornik pisno) – 24. 5. 2020, Lipe, Ljubljansko barje, 1 os. (J. Leskošek pisno) – 12. 6. 2020, med Krškim in Brežicami, 1 os. (D. Klenovšek pisno) – 8. 5. 2021, Blatna Brezovica, Ljubljansko barje, 1 os. (U. Koce pisno) – 23. 5. 2021, Sečovlje, 1 os. (A. Božič pisno) – 30. 8. 2021, Nuskova, 1 os. (K. Denac pisno) Južna postovka Falco naumanni (12, 30) (13) 8. 5. 2020, Šikole, 1 ♀ (M. Vogrin pisno) (14) 4. 5. 2021, med Retjem in Viševkami, Cerkniško jezero, 3 os. (D. Bordjan pisno) (15) 5. 5. 2021, Ležeški Gabrk, 7 os. (D. Stanič, D. Bordjan, P. Tout pisno) (16) 29. 5. 2021, Ig, Ljubljansko barje, 1 2cy ♂ (B. Blažič, T. Pršin pisno) Sokol plenilec Falco cherrug (20, 20) (21) 10. 11. 2020, med Šikolami in Medvedcami, 1 juv. (Novak 2020) Rjavoglavi srakoper Lanius senator – 6. 9. 2018, Sečoveljske soline, 1 ♀ (A. Božič pisno) – 28. 4. 2020, Podgorica, 1 ♂ (M. Mlakar Medved pisno) – 6. 5. 2020, Cerkniško jezero, 1 os. (Ploj 2020b) – 14. 5.–12. 6. 2020, Movraški Kuk, 2 os. (♂, ♀) (D. Bosch, J. Poljanec, D. Stanič, S. Cernich pisno) – 16. 5. 2020, Notranje Gorice, Ljubljansko barje, 1 2cy ♂ (Denac 2021d) – 18. 5. 2020, Drenov Grič, Ljubljansko barje, 1 ♂ (U. Koce pisno) – 26. 8. 2020, Sečoveljske soline, 1 1cy obr. (G. Mihelič pisno) – 6. 5. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ♀ (A. Božič pisno) – 8. 5. 2021, Ig in Parti, Ljubljansko barje, 2 os. (D. Fekonja, J. Habicht, M. Sešlar, T. Zagoršek, M. Denac, A., E. Vrezec, T. Pršin, B. Blažič pisno) – 11. 5. 2021, Škocjanski zatok, 1 ♀ (D. Stanič, D. Bosch pisno) – 15. 5. 2021, Jovsi, 1 os. (J. Ažman pisno) Krekovt Nucifraga caryocatactes macrorhynchos (1, 1)1 (1) 1968, Idrijski log, 1 os. (zasebna lovska zbirka, določil A. Vrezec, v Bračko 2019) (2) 25. 9. 2021, sedlo Suha, Karavanke, 1 1cy obr. (A. Mulej, D. Bordjan, A., E. Vrezec, B. Mihovec, N. Makuc, V., N. Milek pisno) (3) 11. 10. 2021, sedlo Suha, Karavanke, 1 1cy obr. (A. Mulej, D. Bordjan, A. Vrezec, T. Zagoršek pisno) (4) 15. 10. 2021, sedlo Suha, Karavanke, 1 os. (D. Bordjan, A. Mulej pisno) 1 Komisija se zaveda, da to niso vsa opazovanja podvrste v Sloveniji, a za nekatere podatke, ki jih navaja Bračko (2019), do objave tega poročila ni prejela ustrezne dokumentacije in jih zato še ni obravnavala. Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 100 Kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla (16, 49) (17) 1. 5. 2020, Cerkniško jezero, 1 os. (A. Kotnik pisno) (18) 7. 5. 2020, Sečoveljske soline, 1 os. (I. Škornik, A. Božič pisno) (19) 17. 5. 2020, med Ajdovščino in Vipavo, 7 ♂ (B. Blažič, T. Pršin pisno) (20) 17. 5. 2021, Kanal Dragonja, Sečoveljske soline, 1 os. (A. Božič pisno) (21) 21. 5.–3. 7. 2021, Ajdovsko polje, do 6 os. (M. Denac, J. Novak, A. Ploj pisno) (22) 29. 5. 2021, Zdravci, Zbure, 1 os. (J. Vidmar pisno) Laški škrjanec Melanocorypha calandra (4, 5) (5) 16. 4. 2021, med Krasincem in Gribljami, 1 os. (S. Jerele pisno) Mušja listnica Phylloscopus inornatus (22, 22) (23) 9.–12. 10. 2020, Sežana, 1 os. (D. Stanič, S. Cernich pisno) (24) 23. 10. 2020, Črna vas, Ljubljansko barje, 1 obr. (B. Vidic, D. Šere pisno) (25) 29. 10. 2020, Črna vas, Ljubljansko barje, 1 obr. (B. Vidic, D. Šere pisno) Kraljičica Phylloscopus proregulus (2, 2) (3) 28. 2. 2020, Sečoveljske soline, 1 obr. (D. Fekonja pisno) Vrbji kovaček Phylloscopus collybita tristis (0, 0) V letu 2020 sta bila komisiji prvič posredovana dva podatka o podvrsti vrbjega kovačka P. c. tristis: – 14. 2. 2020, Sečoveljske soline, 1 obr. (D. Fekonja pisno) – 13. 11. 2020, Sečoveljske soline, 1 obr. (D. Fekonja pisno) Določitev te podvrste je zahtevna, zato je poznavanje njenega pojavljanja v regiji slabo. V sosednjih državah so za sprejetje opazovanj potrebne dobre fotografije in natančen opis ptice ter posnetek ali natančen opis oglašanja (H.-M. Berg, S. Gál pisno), kar je v skladu s priporočili v literaturi (Dean & Svensson 2005). Na podlagi tega je komisija opazovanji zabeležila kot kandidata, z možnostjo ponovne obravnave v primeru, da bo status podvrste v Sloveniji bolje opredeljen. Komisija se zaveda, da navedeni opazovanji nista prva podatka o podvrsti v Sloveniji, zato prosi opazovalce, naj ji sporočijo morebitne starejše ustrezno dokumenti- rane podatke. Pri novih opazovanjih opazovalcem svetujemo, da se pri določitvi zanašajo na smernice, ki jih navajata Dean & Svensson (2005), kjer so poleg opisa morfologije in vokalizacije navedeni tudi biometrični podatki, značilni za to podvrsto. Bledi vrtnik Iduna pallida (15, 16) (16) 2. 6. 2021, Sestrže, 1 ad. obr. (I. p. elaeica) (Bračko 2021) Rožnati škorec Pastor roseus (45, 428) (46) 23. 5. 2020, Podplešivica, Ljubljansko barje, 19 os. (G. Mihelič pisno) (47) 30. 5. 2020, zadrževalnik Medvedce, 23 os. (D. Bordjan pisno) (48) 31. 5. 2020, Dolenje Jezero, Cerkniško jezero, 6 os. (E. Vukelič, B. Fabjan, E., M. Švara Fabjan pisno) (49) 1. 6. 2020, Brestovica pri Povirju, 110 os. (M. Denac pisno) (50) 1. 6. 2020, Kranj, 20 os. (L. Ausec pisno) (51) 2. 6. 2020, Lesce, 11 os. (A. Mulej pisno) (52) 3.–6. 6. 2020, Škocjanski zatok, do 14 os. (D. Bosch, D. Stanič pisno) (53) 12. 6. 2020, Kuk, Movraž, 2 os. (S. Cernich, D. Stanič pisno) (54) 12. 9. 2020, Škocjanski zatok, 1 ad. (D. Bosch pisno) (55) 27. 5. 2021, Koper, 70 os. (D. Bosch pisno) (56) 29. 5. 2021, Lipsenj, Cerkniško jezero, 8 os. (D. Bordjan pisno) (57) 29. 5. 2021, Dolenje jezero, Cerkniško jezero, 1 os. (D. Bordjan pisno) (58) 1. 6. 2021, Zdravci, Zbure, 1 ad. (J. Ažman pisno) (59) 2.–8. 6. 2021, Koper, do 11 os., (D. Bosch pisno) (60) 8. 6. 2021, Podgozd, 1 ad. (B. Jakop pisno) (61) 3. 7. 2021, Ajdovsko polje, 10 os. (J. Leskošek, E. Vrezec, L. Tuljak, S. Korošec, L. Veenvliet pisno) »Vzhodni sredozemski kupčar« Oenanthe melanoleuca (6, 6)2 (7) 17. 4. 2020, Petrinje, 1 ♂ (D. Stanič, S. Cernich pisno) 2 Številki v oklepaju se nanašata na število opazovanj in opazovanih osebkov med 1. 1. 1950 in 31. 12. 2019, kjer je šlo zanesljivo za ta takson. M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 101 (8) 10.–14. 4. 2021, Sečoveljske soline, 1 ♂ (A. Božič, D. Bosch pisno) Nekdanja podvrsta sredozemskega kupčarja O. hispanica melanoleuca se po priporočilih IOC (Gill, Donsker & Rasmussen 2023) obravnava kot samostojna vrsta. Komisija mora ponovno pregledati podatke, kjer ptice niso bile določene do tedanje podvrste natančno, opazovalce pa med tem prosi, da so pri opazovanjih sredozemskih kupčarjev dodatno pozorni in, če je to možno, pri sporočanju podatkov komisiji zagotovijo dokumentacijo, ki omogoča ločevanje med O. melanoleuca in O. hispanica. Citronasta pastirica Motacilla citreola (11, 11) (12) 7. 5. 2020, Zalog, 1 ♂, fotografiran s fotopastjo (F. Kapš pisno) Konopeljščica Carduelis citrinella (25, 36) (26) 9. 10. 2020, sedlo Suha, Karavanke, 2 ♂ (D. Bordjan, A. Mulej, Ž. Pečar pisno) (27) 24. 9. 2021, sedlo Suha, Karavanke, 2 ♂ (D. Bordjan pisno) (28) 25. 9. 2021, sedlo Suha, Karavanke, 1 ♂ (D. Bordjan, A. Mulej pisno) Snežni strnad Plectrophenax nivalis – 11. 11. 2021, Uršlja gora, 1 os. (A. Beloševič pisno) – 12. 12. 2021, Dragonja vas, 1 os. (B. Blažič, T. Pršin pisno) – 14. 12. 2021, Žiganja vas, 1 ♂ (M. Boncelj pisno) Beloglavi strnad Emberiza leucocephalos (19, 20) (20) 12. 12. 2020–10. 1. 2021, zadrževalnik Medvedce, 1 ♂ (D. Bordjan, J. Senegačnik, A., E. Vrezec pisno) Mali strnad Emberiza pusilla (23, 23) (24) 12. 9. 2020, Zdravci, Zbure, 1 1cy obr. (G., R. Mihelič, M. Sešlar, D. Bordjan, T. Zagoršek pisno) Črnoglavi strnad Emberiza melanocephala – 30. 5. 2020, Lipsenj, Cerkniško jezero, 1 ♂ (M. M. Medved, J., L. Poljanec pisno) – 25. 5. 2021, Kanal Dragonja, Sečoveljske soline, 1 ♀ (A. Božič pisno) Regionalne redkosti / Regional rarities Beloliska Melanitta fusca – 29. 2. 2020, Brežiško jezero, 1 os. (D. Klenovšek pisno) Zlatouhi ponirek Podiceps auritus – 18. 12. 2019–4. 1. 2020, Slivnica pri Mariboru, 1 os. (D. Bordjan, J. Novak pisno) – 3.–6. 2. 2020, Blejsko jezero, 1 os. (B. Bratož pisno) – 18.–30. 12. 2020, Slivnica pri Mariboru, 1 os. (J. Novak, M. Vogrin pisno) – 16. 1.–1. 2. 2021, Velenjsko jezero, 1 os. (M. Gamser, J. Novak, M. Bera pisno) – 29. 4. 2021, Kočevsko jezero, 1 os. (A. Kozina pisno) Plamenec Phoenicopterus roseus – 1. 11. 2021, Cerkniško jezero, 2 os. (Z. Vidrih pisno) – 31. 12. 2021, morje pred Piranom, 2 os. (J. Majdič pisno) Školjkarica Haematopus ostralegus – 25. 7. 2019, Ajdovščina – Jezersko, 1 os., podatek s telemetrijo (Ł. Bednarz pisno) – 12. 8. 2019, Dobova – Maribor – Šentilj v Slovenskih goricah, 1 os., podatek s telemetrijo (Ł. Bednarz pisno) – 26. 6. 2020, Amerika, Ormoško jezero, 2 ad. (L. Božič pisno) – 30. 6. 2020, Velenje – Slovenj Gradec, 1 os., podatek s telemetrijo (Ł. Bednarz pisno) – 12. 7. 2020, Ankaran – Celje – Šentilj v Slovenskih goricah, 1 os., podatek s telemetrijo (Ł. Bednarz pisno) – 22. 7. 2020, Stari Trg ob Kolpi – Celje – Šentilj v Slovenskih goricah, 1 os., podatek s telemetrijo (Ł. Bednarz pisno) – 27. 7. 2020, Movraž – Trebnje – Kozje, 1 os., podatek s telemetrijo (Ł. Bednarz pisno) – 5. 4. 2021, Brežiško jezero, 1 os. (J. Ažman pisno) – 8. 10. 2021, Zabovci, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) Progastorepi kljunač Limosa lapponica – 18. 9. 2021, Ormoško jezero, 2 juv. (J. Habicht pisno) Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 102 Kamenjar Arenaria interpres – 24. 9. 2018, Fontanigge, Sečoveljske soline, 2 os. (A. Božič pisno) – 20. 5.–3. 6. 2020, Škocjanski zatok, 1 os. (D. Stanič, D. Bosch pisno) Veliki prodnik Calidris canutus – 2. 9. 2020, Ormoško jezero, 1 juv. (L. Božič pisno) Peščenec Calidris alba – 4. 10. 2020, Cerkniško jezero, 1 juv. (D. Stanič, S. Cernich pisno) Črnomorski galeb Larus cachinnans – 3. 1. 2020, Škocjanski zatok, 1 2cy (D. Stanič pisno) – 17. 1. 2020, Škocjanski zatok, 2 2cy (D. Stanič pisno) – 24. 1. 2020, Dolnja Bistrica, 1 ad. (J. Novak pisno) – 16. 12. 2021, Trbojsko jezero, 1 1cy (I., J. Kejžar pisno) Rjavi galeb Larus fuscus – 1. 11. 2019, Zbiljsko jezero, 1 ad. (J. Habicht pisno) – 30. 5. 2020, Kranj, 1 os. (L. f. fuscus) (L. Klemenčič pisno) – 8. 10. 2020, sedlo Suha, Karavanke (L. f. fuscus), 1 ad. (D. Bordjan, A. Mulej, Ž. Pečar pisno) – 11. 10. 2020, med Mengšem in Homcem (L. f. fuscus), 1 ad. (D. Bordjan pisno) – 17. 3.–8. 4. 2021, Sečoveljske soline, 1 ad. (A. Božič, D. Bosch pisno) – 20. 3. 2021, Trbojsko jezero, 2 ad. (L. f. fuscus) (I. Kejžar pisno) – 14. 4. 2021, Ig, Ljubljansko barje, 1 ad. (L. f. fuscus) (M. Denac pisno) – 23. 4. 2021, Trbojsko jezero, 1 ad. (L. f. fuscus) (I., J. Kejžar pisno) – 4.–9. 5. 2021, Trbojsko jezero, do 2 ad. (L. f. fuscus/intermedius) (I., J. Kejžar pisno) – 8. 5. 2021, ribnik Vrbje pri Žalcu, 1 ad. (Leskošek 2021b) – 8. 6. 2021, Trbojsko jezero, 1 ad. (L. f. intermedius) (I. Kejžar pisno) Kaspijska čigra Hydroprogne caspia – 8.–27. 6. 2020, Brežiško jezero, do 2 ad. (D. Klenovšek, J. Leskošek pisno) – 8. 8. 2020, Škocjanski zatok, 1 os. (D. Bosch pisno) – 16. 4. 2021, Vodonos, Cerkniško jezero, 1 ad. (D. Bordjan pisno) – 27. 4. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (J., N. Poljanec, M. Mlakar Medved, J. Gojznikar, M. Denac pisno) – 3. 6. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (A. Božič pisno) – 3. 6. 2021, Cerkniško jezero, 3 os. (A. Gerbec pisno) – 8. 9. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 2cy (A. Božič pisno) Kričava čigra Thalasseus sandvicensis – 13. 5. 2020, Amerika, Ormoško jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) – 1. 7. 2020, Brežiško jezero, 1 ad. (T. Basle, L. Božič, A. Ploj, M. Vogrin pisno) – 6. 8. 2021, Ptujsko jezero, 13 os. (M. Mlakar Medved pisno) Pritlikavi kormoran Microcarbo pygmaeus – 20. 1. 2021, reka Vipava, Batuje, 1 os. (D. Bosch pisno) – 21. 1. 2021, Primostek, 1 imm. (U. Koce, A. Dolenc pisno) – 13. 7. 2021, Trbojsko jezero, 1 os. (I., J. Kejžar pisno) – 14. 7. 2021, Cerkniško jezero, 2 os. (A. Gerbec pisno) Kravja čaplja Bubulcus ibis – 19. 4. 2020, Ormoške lagune, 1 ad. (L. Božič pisno) – 19. 4. 2020, Ptujsko jezero, 3 ad. (L. Božič pisno) – 1. 6. 2020, Zgornji Brnik, 8 os. (A., N. Kelbič pisno) – 9. 6. 2020, Kranj, 6 os. (L. Klemenčič pisno) – 10.–18. 6. 2020, Cerkniško jezero, do 7 os. (Z. Vidrih, A. Gerbec pisno) – 12. 6. 2020, Trzin, 33 os. (M. Cipot, L. Škrlep, U. Koce pisno) – 1. 7. 2020, Golobinjek ob Sotli, 16 os. (T. Basle, M. Vogrin, L. Božič pisno) M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 103 – 2. 7. 2020, Turnišče, 10 os. (L. Božič pisno) – 9. 7.–14. 10. 2020, Ormoške lagune in Ormoško jezero, do 4 os. (L. Božič pisno) – 17. 7. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (J. Leskošek pisno) – 31. 10. 2020, Bevke, 1 os. (T. Pršin pisno) – 19. 12. 2020, Renče, 1 os. (T. Pipan pisno) – 29. 4.–1. 5. 2021, Dolenje jezero, Cerkniško jezero, 1 os. (M. Gamser, A. Ploj, A. Božič, D. Bosch pisno) – 3.–13. 5. 2021, Loška dolina, 1 os. (F. Zabukovec pisno) – 6. 5. 2021, Letališče Portorož, 3 os. (A. Božič, D. Bordjan pisno) – 7. 5. 2021, Ig, Ljubljansko barje, 1 ad. (A., E. Vrezec pisno) – 11. 5. 2021, Brezovica, Ljubljansko barje, 16 os. (A. Kozina pisno) – 13. 5. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 os. (A. Božič pisno) – 16. 5. 2021, Homško polje, 2 os. (D. Bordjan pisno) – 19.–21. 5. 2021, Ig, Ljubljansko barje, do 19 os. (A. Kozina, A., E. Vrezec, M. Denac, M. Mlakar Medved pisno) – 22. 5. 2021, Ormoške lagune, 1 ad. (T. Basle, D. Bombek pisno) – 24. 5. 2021, Bevke, 26 os. (M. Mlakar Medved pisno) – 29. 5. 2021, Gorenje jezero, Cerkniško jezero, 23 os. (D. Bordjan pisno) – 29. 5. 2021, Dolenje jezero, Cerkniško jezero, 4 os. (D. Bordjan, J. Novak, A. Ploj pisno) – 25. 6. 2021, Logatec, 1 ad. (N. Poljanec, M. Denac pisno) – 5. 7. 2021, Turnišče, Ptujsko jezero, 1 ad. (L. Božič pisno) – 11. 8.–29. 9. 2021, Ormoške lagune in Ormoško jezero, do 2 ad. (L. Božič, T. Basle, A. Vaupotič, M. Zabavnik, J. Habicht, M. Sešlar, N., V. Milek pisno) – 4. 11. 2021, Ig, Ljubljansko barje, 1 os. (M., T. Denac pisno) – 11. 11. 2021, Trbojsko jezero, 1 os. (I., J. Kejžar pisno) – 13. 11. 2021, Gorenji Globodol, 3 os. (A. Kovačič pisno) – 15. 12. 2021, Vremski Britof, 6 os. (M. Repar pisno) Beloglavi jastreb Gyps fulvus – 14. 5. 2020, sedlo Suha, Karavanke, 2 os. (A. Mulej, T. Rozman pisno) – 17. 9. 2020, Dolenje Gradišče, 1 1cy (D. Jokić, J. Vidmar pisno) Kačar Circaetus gallicus – 8. 10. 2020, sedlo Suha, Karavanke, 1 1cy (D. Bordjan, A. Mulej, Ž. Pečar pisno) Črnočeli srakoper Lanius minor – 15. 5. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (D. Bordjan pisno) – 16. 5. 2020, Notranje Gorice, Ljubljansko barje, 1 ad. (Denac 2021d) – 24. 5. 2020, Iški morost, Ljubljansko barje, 1 os. (Ploj & Novak 2020) – 17. 5. 2021, Notranje Gorice, Ljubljansko barje, 1 os. (M. Mlakar Medved, M. Denac pisno) – 26. 8. 2021, Stojbe, Sečoveljske soline, 1 1cy (J. Habicht, A. Božič, G., R. Mihelič, L. Dornik Mirtič pisno) Rdeča lastovka Cecropis daurica – 9. 5. 2020, Zdravci, Zbure, 1 os. (J. Vidmar pisno) Taščična penica Curruca cantillans – 27. 3. 2020, Ižanska cesta, Ljubljana, 1 ♂ (U. Černe pisno) Rjava cipa Anthus campestris – 15. 4. 2021, Starošince, 1 os. (D. Bombek pisno) – 3. 5. 2021, Mengeš, 12 os. (D. Bordjan pisno) – 8. 5. 2021, Dolenje jezero, Cerkniško jezero, 3 os. (D. Bosch, A. Božič, G. Bernard, D. Kapš pisno) Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 104 Potrjena opazovanja iz kategorije B / Accepted Category B records Močvirska uharica Asio flammeus (48, 85)3 (1) 1882, Slovenija, 1 1cy ♀ (dermoplastika: zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije 2017/545), najditelj A. von Schmid, določil A. Vrezec (A. Vrezec pisno) (7) 1960–1980, Slovenija, 1 1cy ♀ (dermoplastika: zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije 2019/084), najditelj V. Avbelj, določil A. Vrezec (A. Vrezec pisno) Potrjena opazovanja iz kategorije C / Accepted Category C records Nilska gos Alopochen aegyptiaca (10, 15)4 (7) 18. 4. 2018, Ormoško jezero, 1 os. fotografiran s fotopastjo (L. Božič pisno) (8) 25. 5. 2018, Turnišče, Ptujsko jezero, 2 os. (L. Božič pisno) (9) 26. 7.–1. 9. 2018, Ormoško jezero in Ormoške lagune, 2 os. (L. Božič, M. Zabavnik, M. Škalič, A. Kotnik pisno) (10) 3. 12. 2019, Škocjanski zatok, 1 os. (D. Stanič, B. Rakar, B. Lipej pisno) (11) 4.–6. 5. 2020, Ptujsko jezero, 1 os. (L. Božič, M. Denac pisno) (12) 23. 3. 2021, zadrževalnik Medvedce, 2 os. (J. Novak pisno) Mandarinka Aix galericulata (68, 90) (69) 1. 1. 2021, Mariborski otok, 1 ♂ (L. Božič pisno) (70) 15.–17. 9. 2021, reka Sora, Medvode, 1 ♂ (J. Habicht pisno) 3 Podatki v kategoriji B so številčeni ločeno od tistih v kategoriji A. Drugi podatki o močvirski uharici, ki so uvrščeni v kategorijo B, so dostopni v Seznamu ugotovljenih ptic Slovenije (Hanžel & Šere 2011). 4 V poročilu za leto 2018 (Denac in sod. 2019) je bila narejena napaka v številčenju opazovanj nilske gosi, kar je vodilo do napačne oštevilčenosti tudi v poročilu za leto 2019 (Denac in sod. 2020). V tem poročilu so zato navedeni vsi podatki od 1. 1. 2018 dalje, vključno z novimi opazovanji v letih 2020 in 2021. Virginijski kolin Colinus virginianus (15, 36) (16) 12.–29. 4. 2020, med Črnotičami in Petrinjami, 1 os. (D. Bosch pisno) (17) 25. 5. 2020, letališče Črnotiče, 1 os. (D. Bosch pisno) (18) 4.–31. 5. 2021, Črnotiče, do 4 os. (D. Bosch pisno) Vrsta se redno pojavlja v več delih JZ Slovenije, kljub temu da novi vnosi v naravo v Sloveniji verjetno ne potekajo. Dokumentirana je bila tudi uspešna gnezditev (Denac 2014). Zaradi neštetih dejstev je komisija virginijskega kolina iz kategorije E premestila v kategorijo C1. Sveti ibis Threskiornis aethiopicus (1, 4) (2) 25. 3. 2021, Škocjanski zatok, 2 os. (A. Novak pisno) (3) 17. 10. 2021, Škocjanski zatok, 1 os. (T. Basle pisno) Egiptovski jastreb Neophron percnopterus (0, 0) (1) 6.–8. 7. 2021, Vinica – Ilirska Bistrica – Ajdovščina – Škofja Loka – Celje – Brežice – Polzela – Ptuj, 1 4cy, podatek s telemetrijo (G. Ceccolini pisno)5 (2) 16. 7. 2021, Lendava, 1 4cy, podatek s telemetrijo (G. Ceccolini pisno)5 Rjavi jastreb Aegypius monachus (3, 3) (4) 28. 5. 2020, Ilirska Bistrica – Most na Soči – Bovec, 1 3cy, podatek s telemetrijo (Vulture Conservation Foundation 2020)5 (5) 2. 10. 2020, Žaga, 1 3cy, podatek s telemetrijo (Vulture Conservation Foundation 2020)5 (6) 6. 10. 2020, Spodnje Bitnje, 1 3cy, podatek s telemetrijo (Vulture Conservation Foundation 2020)5 (7) 4. 4. 2021, Ilirska Bistrica – Ajdovščina – Kranjska Gora, 1 os., podatek s telemetrijo (H. Peshev pisno) (8) 7.–9. 4. 2021, Radlje ob Dravi – Kresnice – Obramec; Črni Kal, 1 os., podatek s telemetrijo (H. Peshev pisno)6 5 Isti osebek, ki je med opazovanji državo zapustil. 6 Osebek je v navedenem obdobju državo zapustil, a se je še isti dan vrnil. M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 105 Potrjena opazovanja iz kategorije E / Accepted Category E records Rumeni žvižgač Dendrocygna bicolor (1, 1) (2) 17. 1. 2021, Lent, Maribor, 1 os. (M. Dremel pisno) Tibetanska gos Anser indicus (5, 8) (5) 20. 4. 2019, zadrževalnik Medvedce, 3 os. (S. Hren pisno) (6) 13. 5. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline, 1 ad. (A. Božič pisno) (7) 21. 5. 2021, zadrževalnik Medvedce, 1 os. (Gojznikar 2021) (8) 3. 10. 2021, zadrževalnik Medvedce, 1 ad. (D. Bordjan pisno) Črni labod Cygnus atratus (8, 18) (9) 14. 4. 2021, Ihan, 1 ad. (V. Milek pisno) Nilska gos Alopochen aegyptiaca (7, 9) (8) 30. 5. 2021, Volčja Draga, 1 os. (Leskošek 2021c) 25. 10. 2021, Volčja Draga, 1 os. (E. Vrezec pisno) Nevestica Aix sponsa (25, 29) (26) 1. 3. 2020, Brezovica, Prekmurje, 2 ♂ (D. Vnuk pisno) (27) 1. 1. 2021, Radeče, 1 ♂ (R. Terzan pisno) Mandarinka Aix galericulata – XI. 1977, Ivančna Gorica 1 ad. ♂ (kadaver: zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije 2017/259) najditelj V. Foršček, določil A. Vrezec (A. Vrezec pisno) – 1. 8. 2016, Budanje, 1 ♂ (kadaver: zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije 2016/158) najditelj V. Sedej, določil D. Fekonja (A. Vrezec pisno) – 1. 1. 2021, Radeče, 1 ♂ (R. Terzan pisno) – 14. 7. 2021, Arboretum Volčji Potok, 1 ♀ (A. Reissner pisno) Čipkasta raca Calonetta leucophrys (3, 3) (4) 17. 2. 2021, kanal Sv. Jerneja, Sečoveljske soline, 1 ♂ (K. Gorišek pisno) Oazna grlica Spilopelia senegalensis (2, 2) (2) 30. 6. 2016, Koper, 1 ♂ (S. s. aegyptiaca) (kadaver: zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije 2016/126) najditelj P. Marčič, določil A. Vrezec (A. Vrezec pisno) Klavžar Geronticus eremita (20, 30) (21) 19. 4. 2020, Vrba, Žirovnica, 5 os. (B. Mekina pisno) (22) 21. 4. 2020, Mengeško polje, 1 os. (U. Jereb pisno) (23) 9. 5. 2020, Postojna, 1 os. (S. Husić pisno) (24) 12. 5. 2021, Dob pri Domžalah, 1 ad. (A., E. Vrezec pisno) (25) 13. 8. 2021, Nemška cesta, Ljubljana, 10 os. (J. Habicht, A. Mulej pisno) (26) 29. 11. 2021–17. 1. 2022, Begunje na Gorenjskem – Domžale – Ljubljana – Šentrupert, 1 os. (A. Dolenc Vičič, M. Denac, G. Bernard pisno) Bradata sova Strix nebulosa (0, 0) (1) 8. 2. 2021, Rožnik, Ljubljana, 1 os. (M. Pirš pisno)7 Nimfa Nymphicus hollandicus (3, 3) (4) 25. 10. 2021, Portorož, 1 os. (M. Sešlar pisno) Vzhodna rozela Platycercus eximus (1, 1) (1) V. 2017, Hraše, Lesce, 1 os. (perje: zbirka Prirodoslovnega muzeja Slovenije 2017/317) najditelj B. Kozinc, določil A. Vrezec (A. Vrezec pisno) Skobčevka Melopsittacus undulatus (1, 1) (2) 10. 9. 2021, Rački ribniki, 1 os. (J. Novak pisno) Zavrnjeni podatki / Rejected records – Bledi hudournik Apus pallidus, 18. 10. 2020, Strunjan, 6 os. Obrazložitev: na podlagi priložene dokumentacije komisija ni mogla izključiti možnosti, da je šlo za hudournika A. apus. – Ploskokljunec, Calidris falcinellus, 5. 9. 2021, Ankaran, 1 os. Obrazložitev: na podlagi opisa komisija ni mogla izključiti možnosti, da je šlo za katero drugo vrsto prodnika. 7 Ptica je pobegnila iz ZOO Ljubljana. Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 106 – Srebrni galeb Larus argentatus, 10. in 27. 3. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 os. Obrazložitev: na podlagi priloženih fotografij komisija meni, da sta bili opazovani ptici rumenonogi L. michahellis in črnomorski galeb L. cachinnans. – Črnomorski galeb Larus cachinnans, 16. 1. 2023, Sava pri Krškem, 1 os. Obrazložitev: na podlagi priloženih fotografij komisija meni, da je bila opazovana ptica sivi galeb L. canus. – Stepski lunj Circus macrourus, 30. 8. 2020, morje pred Piranom, 1 ♀. Obrazložitev: na podlagi priložene dokumentacije komisija meni, da je šlo pri opazovanju najverjetneje za močvirskega lunja C. pygargus. – Rjasta kanja Buteo rufinus, 8. 5. 2021, Ig, Ljubljansko barje, 1 2cy. Obrazložitev: na podlagi opisa komisija ni mogla izključiti možnosti, da je šlo za kanjo B. buteo. – Kanja Buteo buteo vulpinus, 26. 4. 2020, zadrževalnik Medvedce, 1 os. Obrazložitev: na podlagi opisa komisija ni mogla izključiti možnosti, da je šlo za podvrsto kanje B. b. buteo. – Himalajska mušja listnica Phylloscopus humei, 29. 10. 2020, Črna vas, Ljubljansko barje, 1 obr. Obrazložitev: na podlagi priložene dokumentacije je komisija po posvetu s strokovnjakom iz tujine listnico sprejela kot mušjo P. inornatus. – Bledi vrtnik Iduna pallida, 5. 6. 2021, med Dravskim Dvorom in Rošnjo, 1 os. Obrazložitev: na podlagi posnetka petja in posveta s strokovnjakom je komisija mnenja, da je šlo najverjetneje za srpično trstnico Acrocephalus scirpaetus. – Rožnati škorec Pastor roseus, 27. 5. 2023, letališče Portorož, 1 juv. Obrazložitev: na podlagi opisa komisija ni mogla izključiti možnosti, da je šlo za škorca Sturnus vulgaris z motnjo v pigmentaciji. Poleg tega se opazovanje juvenilnega osebka v tem obdobju ne ujema z gnezditveno fenologijo vrste. – Citronasta pastirica Motacilla citreola, 19. 5. 2020, Tihaboj, 1 ♂. Obrazložitev: na podlagi opisa komisija meni, da je šlo pri opazovanju za sivo pastirico M. cinerea. – Mali strnad Emberiza pusilla, 10. 1. 2021, zadrževalnik Medvedce, 1 os. Obrazložitev: na podlagi opisa komisija ni mogla izključiti možnosti, da je šlo za trstnega strnada E. schoeniclus. Zahvala Člani komisije se zahvaljujemo vsem opazovalcem, ki so nam posredovali podatke in soglašali z objavo fotografij v Dodatku 1. Zahvaljujemo se Ernstu Albeggerju za pomoč pri pridobivanju podatkov o gibanju kraguljega orla in školjkaric, opremljenih z GPS-oddajniki. Guidu Ceccoliniju iz Centra za ogrožene ujede (CERM) se zahvaljujemo za posredovane podatke o gibanju egiptovskega jastreba, opremljenega z GPS-oddajnikom. Za pomoč pri obravnavi himalajske mušje listnice se zahvaljujemo Stephenu Menzieju, pri obravnavi bledega vrtnika pa Daretu Šeretu. Summary This report by the Slovenian Rarities Committee presents records of rare bird species in Slovenia in 2020 and 2021, with some additional observations for previous years. The numbers in brackets refer to the number of records (first number) and number of individuals observed (second number) between 1 Jan 1950 and 31 Dec 2019. Submission to the Committee has been required only since 1 Jan 2013 for some species, most of which are regional rarities. Records of these species are not numbered, since the Committee does not hold all the records from previous years. In 2020, no new species for Slovenia were observed, although some notable observations were collected in Category A, including the second record of Brent Goose Branta bernicla, the third record of Pallas’s Leaf Warbler Phylloscopus proregulus, the fifth record of Baillon’s Crake Zapornia pusilla and the seventh and eighth records of Pallas’s Gull Ichthyaetus ichthyaetus. The fourth, fifth and sixth records of Cinereous Vulture Aegypius monachus, collected with GPS telemetry, were placed in Category C. It is also worth noting that a Greater Spotted Eagle Clanga clanga of the rare morph var. fulvescens was recorded in Slovenia for the first time. In 2021, one new species was added to Category A, the Grey-headed Lapwing Vanellus cinereus. The record was not only the first for Slovenia, but also only the third for Western Palearctic. Other notable observations placed in Category A include the third record of Bonelli’s Eagle Aquila fasciata, M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 107 the fifth record and first confirmed breeding of Pallid Swift Apus pallidus, the fifth record of Calandra Lark Melanocorypha calandra, the sixth and seventh records of Baillon’s Crake and the ninth record of Pallas’s Gull. The first two records of Egyptian Vulture Neophron percnopterus in Slovenia after 1885 and the seventh and eighth records of Cinereous Vulture, all collected with GPS telemetry, were placed in Category C. Other notable observations in this category include the second and third records of Sacred Ibis Threskiornis aethiopicus. Two new species were added to Category E, the Great Grey Owl Strix nebulosa in 2021 and Eastern Rosella Platycercus eximus based on feathers collected in 2017. Northern Bobwhite Colinus virginianus was moved from Category E to Category C (subcategory C1), further increasing the number of species recorded in Slovenia by one during the period of this report. The list of birds recorded in Slovenia (as of 31 Dec 2021) contains 392 species (377 in Category A, 5 in Category B, 10 exclusively in Category C; 4 species are both in Categories A and C). Category D contains 7 species, while Category E contains 42, one of which is classified into Subcategory E*. These two Categories (D and E) are not part of the list. Literatura AERC (2017): Guidelines for rarities committees. – [http://www.aerc.eu/guidelines.html], 17/8/2021. Birdmap (2021): Greater Spotted Eagle – Sven. [http:// birdmap.5dvision.ee/EN/], 31/3/2021. Bosch, D. (2020): Northern Gannet Morus bassanus. – Acrocephalus 41 (184/185): 56. Bračko, F. (2019): Masovne erupcije sibirske podvrste krekovta Nucifraga caryocatactes macrorhynchos v Evropi in Sloveniji doslej. – Acrocephalus 40 (182/183): 23–30. Bračko F. (2021): Bledi vrtnik Iduna pallida. – Acrocephalus 42 (190/191): 117. Dean, A. R. & Svensson, L. (2005): »Siberian Chiffchaff« Revisited. – British Birds 98: 396–410. Denac, M. (2014): Virginijski kolin Colinus virginianus. – Acrocephalus 35 (162/163): 172. Denac, M. (2020a): Čoketa Gallinago media. – Acrocephalus 41 (184/185): 59. Denac, M. (2020b): Ribji galeb Ichthyaetus ichthyaetus. – Acrocephalus 41 (186/187): 148. Denac M. (2021a): Dular Charadrius morinellus. – Acrocephalus 42 (188/189): 39–40. Denac M. (2021b): Ploskokljunec Calidris falcinellus. – Acrocephalus 42 (190/191): 116–117. Denac M. (2021c): Čoketa Gallinago media. – Acrocephalus 42 (188/189): 40. Denac M. (2021d): Rjavoglavi Lanius senator & črnočeli srakoper Lanius minor. – Acrocephalus 42 (188/189): 41–42. Denac, M., Mlakar Medved, M. (2020): Strmoglavec Morus bassanus. – Acrocephalus 41 (186/187): 145–146. Denac, M., Poljanec, L. (2020): Dular Charadrius mori- nellus. – Acrocephalus 41 (186/187): 147. Denac, M., Hanžel, J., Bordjan, D., Božič, L., Vogrin, M. (2019): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2018  – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. – Acrocephalus 40 (182/183): 45–60. Denac, M., Bordjan, D., Božič, L., Hanžel, J., Vogrin, M. (2020): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2019  – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. – Acrocephalus 41 (186/187): 123–140. Gill, F., Donsker D. & P. Rasmussen (Eds.) (2023): IOC World Bird List (v13.2). DOI: 10.14344/IOC. ML.13.2. – [https://www.worldbirdnames.org/new/ ioc-lists/master-list-2/], 21/10/2023. Gojznikar J. (2021): Tibetanska gos Anser indicus. – Acrocephalus 42 (188/189): 37. Hanžel, J., Šere, D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 32 (150/151): 143–203. Leskošek J. (2021a): Strmoglavec Morus bassanus. – Acrocephalus 42 (188/189): 38–39. Leskošek J. (2021b): Rjavi galeb Larus fuscus. – Acrocephalus 42 (188/189): 40–41. Leskošek J. (2021c): Nilska gos Alopochen aegyptiaca. – Acrocephalus 42 (190/191): 115. Life Bonelli (2023): The great journeys of »Vaios«. – [https://www.lifebonelli.eu/en/news/194-ta-megala- taxidia-toy-̋ baioy ]̋, 22/10/2023. Novak, J. (2020): Stepski lunj Circus macrourus. – Acrocephalus 41 (184/185): 58. Novak, J. (2020): Sokol plenilec Falco cherrug. – Acrocephalus 41 (186/187): 146. Ploj, A. (2020a): Dular Charadrius morinellus. – Acrocephalus 41 (184/185): 58. Ploj, A. (2020b): Rjavoglavi srakoper Lanius senator. – Acrocephalus 41 (184/185): 63–64. Ploj, A., Novak, J. (2020): Črnočeli srakoper Lanius minor. – Acrocephalus 41 (184/185): 63. Tarsiger (2023): Vanellus cinereus. – [https://www. facebook.com/profile.php?id=100064597665348], 23/10/2023. Vulture Conservation Fundation (2020): Riga – born and raised in Riga zoo. – [https://www.4vultures. org/our-work/monitoring/cinereous-vulture-online- maps/], 9/10/2020. Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 108 DODATEK 1 / APPENDIX 1 Slike 1–6 / Figures 1–6: (1) grivasta gos Branta bernicla, 23. 11. 2020, Ptujsko jezero (foto: L. Božič); (2) črna raca Melanitta nigra, 3. 4. 2021, Kočevsko jezero (foto: A. Kozina); (3&4) bledi hudournik Apus pallidus, 4. 8. 2021, Žusterna, Koper (foto: D. Bordjan); (5) pritlikava tukalica Zapornia pusilla, 6. 6. 2020, Cerkniško jezero (foto: J. Poljanec); (6) pritlikava tukalica Zapornia pusilla, 2. 7. 2021, Cerkniško jezero (foto: J. Habicht) (1) (3) (5) (2) (4) (6) Izbrane dokumentarne fotografije opazovanj iz let 2020 in 2021, ki doslej še niso bile objavljene v slovenskih tiskanih virih z navedenim krajem, datumom in številom osebkov. Selected documentary photos from 2020 and 2021, so far not published in Slovenian printed sources with site name, date and number of individuals given. M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 109 Slike 7–12 / Figures 7–12: (7 & 8) komatna priba Vanellus cinereus, 5. 8. 2021, Škocjanski zatok (foto: B. Škerjanc); (9) dular Charadrius morinellus, 8. 9. 2021, sedlo Vrata med Rodico in Šijo, Julijske Alpe (foto: D. Bordjan); (10) ploskokljunec Calidris falcinellus, 26. 8. 2021, Spodnji Brnik (foto: N. Kelbič); (11) ozkokljuni liskonožec Phalaropus lobatus, 2. 9. 2021, Ptujsko jezero (foto: L. Božič); (12) zalivski galeb Chroicocephalus genei, 31. 5. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline (foto: A. Božič) (7) (9) (11) (8) (10) (12) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 110 Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (13) (15) (17) (14) (16) (18) Slike 13–18 / Figures 13–18: (13) črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, 13. 7. 2021, zadrževalnik Medvedce (foto: J. Novak); (14) črnonoga čigra Gelochelidon nilotica, 1. 8. 2021, zadrževalnik Medvedce (foto: J. Novak); (15) sredozemski viharnik Puffinus yelkouan, 3. 10. 2020, Debeli Rtič (foto: D. Stanič); (16) veliki klinkač Clanga clanga var. fulvescens, 29. 3. 2020, zadrževalnik Medvedce (foto: M. Gamser); (17) kragulji orel Aquila fasciata, 4. 8. 2021, Otiški Vrh (foto: M. Denac); (18) koconoga kanja Buteo lagopus, 26. 12. 2020, Podova (foto: J. Novak) M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 111 Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (19) (21) (23) (20) (22) (24) Slike 19–24 / Figures 19–24: (19) močvirska uharica Asio flammeus, 19. 3. 2020, zadrževalnik Medvedce (foto: T. Basle); (20) močvirska uharica Asio flammeus, 10. 4. 2020, Belščica, Karavanke (foto: B. Mekina); (21) južna postovka Falco naumanni, 8. 5. 2020, Šikole (foto: M. Vogrin); (22) južna postovka Falco naumanni, 4. 5. 2021, Cerkniško jezero (foto: D. Bordjan); (23) južna postovka Falco naumanni, 29. 5. 2021, Ig (foto: T. Pršin); (24) rjavoglavi srakoper Lanius senator, 26. 8. 2020, Sečoveljske soline (foto: G. Mihelič) Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 112 Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (25) (27) (29) (26) (28) (30) Slike 25–30 / Figures 25–30: (25) krekovt Nucifraga caryocatactes macrorhynchos, 25. 9. 2021, sedlo Suha, Karavanke (foto: V. Milek); (26) kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla, 21. 5. 2021, Ajdovsko polje (foto: M. Denac); (27) kratkoprsti škrjanček Calandrella brachydactyla, 29. 5. 2021, Zdravci, Zbure (foto: J. Vidmar); (28) laški škrjanec Melanocorypha calandra, 16. 4. 2021, med Krasincem in Gribljami (foto: S. Jerele); (29 & 30) mušja listnica Phylloscopus inornatus, 12. 10. 2020, Sežana (foto: D. Stanič) M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 113 Slike 31–36 / Figures 31–36: (31) kraljičica Phylloscopus proregulus, 28. 2. 2020, Sečoveljske soline (foto: D. Fekonja); (32) bledi vrtnik Iduna pallida, 2. 6. 2021, Sestrže (foto: F. Bračko); (33) rožnati škorec Pastor roseus, 31. 5. 2020, Dolenje Jezero (foto: E. Švara Fabjan); (34) rožnati škorec Pastor roseus, 27. 5. 2021, Koper (foto: D. Bosch); (35) vzhodni sredozemski kupčar Oenanthe melanoleuca, 17. 4. 2020, Petrinje (foto: D. Stanič); (36) snežni strnad Plectrophenax nivalis, 14. 12. 2021, Žiganja vas (foto: M. Boncelj) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (31) (33) (35) (32) (34) (36) Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 114 Slike 37–42 / Figures 37–42: (37) beloglavi strnad Emberiza leucocephalos, 12. 12. 2020, zadrževalnik Medvedce (foto: D. Bordjan); (38) mali strnad Emberiza pusilla, 12. 9. 2020, Zdravci, Zbure (foto: R. Mihelič); (39) črnoglavi strnad Emberiza melanocephala, 30. 5. 2020, Lipsenj (foto: M. Mlakar Medved); (40) zlatouhi ponirek Podiceps auritus, 3. 2. 2020, Blejsko jezero (foto: B. Bratož); (41) zlatouhi ponirek Podiceps auritus, 29. 4. 2021, Kočevsko jezero (foto: A. Kozina); (42) plamenec Phoenicopterus roseus, 1. 11. 2021, Cerkniško jezero (foto: Z. Vidrih) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (37) (39) (41) (38) (40) (42) M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 115 Slike 43–48 / Figures 43–48: (43) školjkarica Haematopus ostralegus, 5. 4. 2021, Brežiško jezero (foto: J. Ažman); (44) progastorepi kljunač Limosa lapponica, 18. 9. 2021, Ormoško jezero (foto: J. Habicht); (45) veliki prodnik Calidris canutus, 2. 9. 2020, Ormoško jezero (foto: L. Božič); (46) kravja čaplja Bubulcus ibis, 1. 7. 2020, Golobinjek ob Sotli (foto: M. Vogrin); (47) kravja čaplja Bubulcus ibis, 24. 5. 2021, Bevke (foto: M. Mlakar Medved); (48) beloglavi jastreb Gyps fulvus, 17. 9. 2020, Dolenje Gradišče (foto: J. Vidmar) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 (43) (45) (47) (44) (46) (48) Acrocephalus 42 (190/191): 95–116, 2021 116 Slike 49–52 / Figures 49–52: (49) sveti ibis Threskiornis aethiopicus, 25. 3. 2021, Škocjanski zatok (foto: A. Novak); (50) rumeni žvižgač Dendrocygna bicolor, 17. 1. 2021, Lent, Maribor (foto: M. Dremel); (51) tibetanska gos Anser indicus, 13. 5. 2021, Fontanigge, Sečoveljske soline (foto: A. Božič); (52) klavžar Geronticus eremita, 31. 12. 2021, Šentrupert (foto: G. Bernard) (49) (51) (50) (52) Nadaljevanje dodatka 1 / Continuation of Appendix 1 M. Denac, D. Bordjan, L. Božič, J. Hanžel, M. Vogrin: Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 117 Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia Nilska gos Alopochen aegyptiaca Egyptian Goose  – one individual observed at Volčja Draga pond near Nova Gorica (UTM UL98, W Slovenia) on 30 May 2021. It was in company with three Mallards Anas platyrhynchos. V nedeljo, 30. 5. 2021, sem se pod vodstvom članov Slovenskega odonatološkega društva in organizacijo Društva študentov biologije udeležil kačjepastirskega terena v Vipavsko dolino. Prva lokacija, ki smo jo obiskali, je bil ribnik v Volčji Dragi. Med opazovanjem kačjih pastirjev sem občasno pogledal tudi na vodno gladino. Na njej sem med tremi mlakaricami Anas platyrhynchos opazil večjo vodno ptico gosje oblike. Po značilni dokaj pisani obarvanosti in temnem kolobarju okoli oči sem jo prepoznal kot nilsko gos Alopochen aegyptiaca. Osebek se je ves čas opazovanja zadrževal skupaj z mlakaricami in ni bil posebno zaupljiv ali plašen. Ker je plavala v vodi, morebitnega obročka nisem mogel opaziti. Nilska gos na ribniku sicer ni bila edina zanimivost, saj sem poleg nje videl še rjavo čapljo Ardea purpurea, par sivih gosi Anser anser z dvema mladičema in samca čapljice Ixobychus minutus. Janez Leskošek † Bela štorklja Ciconia ciconia White Stork  – the largest White Stork flock in Slovenia observed at Ljubljansko barje near Bevke (UTM VL69, C Slovenia) in 30 May 2021. The flock numbered 119 individuals and stayed in the area for less than 2 hours. Ko so se poplave na Ljubljanskem barju leta 2021 že umaknile in so ostala samo še vlažna tla, sem se 30. maja odpravil na barjanske njive, kjer sem prej opazoval žličarke. Že ko sem se bližal eni zmed njiv, sem slišal glasno štrkanje štorkelj. Pogledal sem proti njivi in obstal: pred mano je na pičlih 5 njivah počivala ogromna jata štorkelj. Začel sem šteti in nazadnje naštel 119 osebkov. Pogledal sem v atlas ptic in ugotovil, da je to največja jata do zdaj. Predvidevam, da je bilo štorkelj več, saj sem jaz preštel samo štorklje na tleh, čeprav so nekatere letale nad mano, druge pa počivale po bližnjih sušicah. Čez dve uri sem se ponovno odpravil na te njive, a o štorkljah ni bilo več sledu. Jaka Zlobko, Bevke 129a, SI–1358 Log pri Brezovici, Slovenija, e-mail: jaka.zlobko@gmail.com Žličarka Platalea leucorodia Spoonbill  – up to five 3cy and 4cy individuals observed between 25 and 29 May 2021 at Bevke, Ljubljansko barje (UTM VL69, C Slovenia). Two birds were spotted carrying nesting material into trees, surrounding the flooded fields where the birds were foraging. One 3cy bird was wearing a white colour ring from Hortobágy National Park, Hungary. Only the fourth record for the site, the first breeding attempt in Slovenia (although unsuccessful) and already the second recovery of a Hungarian Spoonbill in Slovenia. Dolgotrajne poplave na Ljubljanskem barju so začele proti koncu maja 2021 usihati, a tudi v tem poznopomladanskem obdobju so se na njih še našle ornitološke zanimivosti, o čemer pričajo opazovanja žličark v okolici Bevk. Prvič sem žličarko opazil prvi avtor 25. maja zjutraj, ko sem po naključju pogledal skozi okno. Žal je takoj po tem zletela, saj jo je vznemiril mimoidoči sprehajalec. Gledal sem, kje bo pristala, in na srečo to ni bilo daleč. S kolesom sem se odpravil do tja in jo slikal (Slika 1). Naslednji dan so bile na istem mestu tri žličarke, dan kasneje pa je bilo tam že pet ptic in takrat sem opazil, kako nosijo veje na bližnje drevo. To početje sem opazil še dvakrat. Žal so se z odmikom vode umaknile tudi žličarke, najdlje (do 29. maja) pa sta ostala dva osebka, ki sta verjetno gradila gnezdo. Žličarke sem v omenjenem obdobju dvakrat opazoval tudi drugi avtor, in sicer tri ptice 26. maja in štiri 27. maja. Gnezditveno sumljivega vedenja sicer nisem zasledil, je pa mojo pozornost pritegnil barvni obroček na enem izmed osebkov: desna noga, bel obroček JT32. Dare Fekonja iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije mi je hitro priskrbel odgovor, da je bila žličarka obročkana Acrocephalus 42 (190/191): 117–123, 2021 118 Ploskokljunec Calidris falcinellus Broad-billed Sandpiper  – one juvenile observed on 15 and 16 Sep 2021 at Lake Ormož (UTM WM93, NE Slovenia) during annual lowering of the lake's water level; rare vagrant in Slovenia and first record for the site after 2013 Vsakoletno znižanje gladine na Ormoškem jezeru je ornitološko zanimiv dogodek, zato sem ga tudi leta 2021 obiskal sredi septembra. Dne 15. septembra sem štel ptice s hrvaškega nasipa, za boljši pregled pa sem del poti prehodil kar po peščenih nasutjih ob glavni strugi v jezeru. Na brežini sem opazil štiri manjše pobrežnike, od katerih so bili trije spremenljivi prodniki Calidris alpina, četrti pa je bil nekoliko manjši in temnejši prodnik z navzdol ukrivljeno konico kljuna. Čeprav svetlobne razmere niso bile idealne, sem v njem prepoznal ploskokljunca, jata pa je na žalost še v istem trenutku zletela, se priključila večji jati komatnih deževnikov Charadrius hiaticula in kakšnih 10 minut letala nad Dravo. Naposled se je le umirila in usedla na prodnati otoček sredi glavne struge, tam pa sem lahko ploskokljunca opazoval naslednje pol ure z razdalje približno 30 metrov. Na podlagi zelo žive obarvanosti perja in rumenkastega nadiha na prsih sem ga določil za mlad osebek. Na jezeru sem ga videl še zvečer, naslednjega dne zjutraj pa ga je opazoval tudi Tilen Basle. Čez dan ga nato kljub vnetemu iskanju nisem več zasledil. Ploskokljunec je bil v Sloveniji prvič opazovan leta 1981 v Ormoških lagunah, do konca leta 2020 pa je bilo zbranih 17 opazovanj posameznih osebkov ali (redko) manjših skupin (Hanžel & Šere 2012, Denac in sod. 2020). Praktično vsi ploskokljunci so bili opazovani na obalnih mokriščih (Sečoveljske soline in Škocjanski zatok; npr. Kmecl & Rižner 1995, Škornik 2012, Stanič & Cernich 2019), v Ormoških lagunah in na Ormoškem jezeru (Štumberger 1999), kot mladič 21. 5. 2019 v narodnem parku Hortobágy na Madžarskem. Iz preteklih najdb osebka je bilo razvidno tudi, da je prezimoval na otoku Djerba v Tuniziji (opazovan januarja 2021), le tri dni po mojem opazovanju z Barja pa so ga že opazili nekaj kilometrov SV od Blatnega jezera (Hungarian Bird Ringing Centre pisno). Žličarka je na Barju redka preletna gostja, ki je bila pred letom 2005 opazovana le enkrat (Tome in sod. 2005), po tem letu pa vključno s tem opazovanjem še trikrat. Omeniti velja, da sta dve od treh novejših opazovanj iz maja 2021 (Atlas ptic 2022, Vrezec in sod. 2021). Najbolj izjemen vidik opisanega opazovanja je gotovo poskus gnezditve, saj gre za prvi tovrstni dogodek na naših tleh. Na žalost je bilo gnezdenje obsojeno na propad iz vsaj dveh razlogov: 1) z umikom vode se je habitat povsem spremenil in žličarke se niso mogle več prehranjevati, 2) osebki so bili v tretjem in četrtem koledarskem letu, tako da je bila njihova spolna zrelost vprašljiva (Hellquist 2002). Tudi neobičajno pozen začetek gnezditve (konec maja) je verjetno povezan z neizkušenostjo ptic, saj se gnezditev žličark običajno prične aprila (Snow & Perrins 1998). Kljub vsemu je podatek izjemno zanimiv in sugerira, da bi lahko žličarka v primeru stalnega primernega habitata gnezdila v Sloveniji. To se lepo ujema z ugotovitvami, da se je populacija vrste v zadnjih letih močno povečala, pri čemer je žličarka kolonizirala kar nekaj novih držav (Keller in sod. 2020). Za morebitno gnezdenje v Sloveniji je še posebej zanimiva rastoča madžarska populacija, saj se te žličarke očitno selijo čez naše kraje  – najdba iz te beležnice je že druga madžarska žličarka v Sloveniji (Šere 2009). Avtorja se zavedava, da je bil opisani dogodek splet mnogih težko ponovljivih naključij, vendar pa daje odličen vpogled v izjemno fleksibilnost ptic pri iskanju ugodnega habitata za gnezditev. Jaka Zlobko, Bevke 129a, SI–1358 Log pri Brezovici, Slovenija, e-mail: jaka.zlobko@gmail.com Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI–1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Slika 1 / Figure 1: Žličarka / Spoonbill Platalea leucorodia, Bevke, 25. 5. 2021 (foto: Jaka Zlobko) Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 119 verjetno za enega izmed manjših vrtnikov, je potrjeval tudi prvi vtis ob pogledu na ptico. Glede na velikost in obarvanost bi lahko bil: bledi vrtnik (elaeica ali opaca) in mali vrtnik Iduna caligata. Biometrični podatki so potrdili bledega vrtnika ssp. elaeica. Nekaj osnovnih biometričnih podatkov: perut: 66 mm; teža: 10,4 g; 1. LP: PC = 4 mm; posneta peresa: 1 – 5; vrh peruti: 3, 4; 2. LP  =  6. LP; zajeda na P2  =  16 mm; kljun od lobanje: 15 mm; širina kljuna: 4 mm; zunanje (6.RP) s svetlim robom; starost: AD. Ob izpustu se je značilno oglašal in izrazito nihal z repom. Pri nas je bledi vrtnik uvrščen na seznam redkih vrst (hanžel & šere 2011). V  Sestržah obročkani bledi vrtnik je prvi podatek za SV Slovenijo v gnezditvenem času in ga je potrdila tudi nacionalna komisija za redkosti (KRED). Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI–2000, Maribor, Slovenija e-mail: franci.bracko@hotmail.com Sliki 2 in 3 / Figures 2 and 3: Bledi vrtnik / Olivaceous Warbler Iduna pallida elaeica, Sestrže, 2. 6. 2021 (foto: Franc Bračko) zadnji podatek od tod pa je iz leta 2013 (Hanžel 2014). Večinoma je šlo za mlade osebke na jesenski selitvi konec avgusta oz. začetek septembra, redkeje pa so bili v maju opazovani odrasli osebki (Škornik 2012, Štumberger 1999). Opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti kot 19. za Slovenijo. Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI–1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Bledi vrtnik Iduna pallida elaeica Olivaceous Warbler  – one adult captured and ringed on 2 Jun 2021 in a hedgerow at Sestrže near Pragersko (UTM WM53, NE Slovenia). First record for NE Slovenia, confirmed by the Slovenian Rarities Committee. Bledi vrtnik je razširjen v zahodni in osrednji Palearktiki. V Evropi obstajata dve izolirani populaciji: zahodna (Španija), ki jo zastopa podvrsta I.p.opaca, in vzhodna (V in J Evropa) s podvrsto I.p.elaeica (Morgan & Shirihai 1997). V Dalmaciji je bil pogost gnezdilec že v 19. stol. (Kralj 1997). Na Madžarskem gnezdi (200–500 parov) od leta 1950 vzdolž Tise, Donave in reke Maros (Magyar in sod., 1998). Ob reki Tisi gnezdi tudi v Vojvodini (Tot 1990) in v vrbiščih Kopačkega rita (Kralj 1997). Leta 1967 je bil prvič opazovan v Avstriji (Duda & Leisler 1967). Po nekaterih pisnih virih, npr. Matvejev & Vasić (1973), Gregori & Krečič (1979) in Božič (1983), bi naj se bil zadrževal v Istri oz. v JZ delu Slovenije. Konkreten podatek dobimo šele leta 1983 in 1984, ko je bil opazovan na Rujevcu ob hrvaški strani Dragonje (Škornik et. al 1990, Geister 1995), v našem Primorju pa leta 1995 (Gjerkeš 1998). Tako bledi vrtnik ssp. elaeica gnezdi na Ankaranskem polotoku in v zaledju Kopra ter notranji Istri. Gnezditev je zgolj verjetna, kajti gnezda ali speljanih mladičev ni bilo najdenih, zabeležena sta bila območno petje in formiran par (Gjerkeš 1998, Kmecl 2019). Iz notranjosti ni drugih podatkov o morebitnem gnezdenju. Teoretično je ta vrsta med vrtniki vizualno najtežje določljiva in ne kaže tipičnih značilnosti vrtnika (Harrap 1990). Dne 2. 6. 2021 se je v mejici pri Sestržah, na vzhodni strani zadrževalnika Medvedce, zjutraj v mrežo ujel manjši ptič, najbolj podoben majhni močvirski trstnici Acrocephalus palustris. Že pri reševanju iz mreže se je pokazalo, da ni trstnica, kajti temnomodre do črne noge, kratki prsti in kremplji ter širok kljun so najprej zbudili mojo pozornost. Da gre Acrocephalus 42 (190/191): 117–123, 2021 120 Šmarnica Phoenicurus ochruros Black Redstart  – spotted in Maribor (UTM WM45, NE Slovenia) in Sep 2016 feeding on Common Dogwood Cornus sanguinea and in Nov 2018 feeding on Spindle Euonymus europaeus. In Dec 2020 and Jan and Feb 2021 three individuals were observed feeding on Virginia Creeper Parthenocissus quinquefolia on days with low temperatures and snow cover. Pri nas je gnezditveno biologijo šmarnice dokaj podrobno raziskal in opisal Božič (2001). O njeni prehrani pa ne vemo prav dosti, čeprav je splošno znano, da se hrani z žuželkami, občasno tudi z različnim jagodičjem. Glutz & Bauer (1993) omenjata okoli 30 različnih vrst jagodičja oz. prehrane rastlinskega izvora na območjih prezimovanja. Septembra 2016 se je na mojem balkonu v Mariboru šmarnica prehranjevala s plodovi rdečega drena Cornus sanguinea. Na durca, v katere sem nasul drenove jagode, sem takrat 3 šmarnice tudi ujel in obročkal. Novembra 2018 sem v Mariboru šmarnico opazoval pri prehranjevanju s plodovi trdoleske Euonymus europaeus. Po letu 2000 šmarnica v manjšem številu redno prezimuje v Mariboru (Bračko 2015). V začetku decembra 2020 je zapadlo nekaj snega in ko je temperatura padla pod ničlo, sem šmarnico opazoval pri prehranjevanju z grozdičjem navadne vinike Parthenocissus quinquefolia, ki porašča zidove stanovanjske hiše v Gregorčičevi 54 v Mariboru (Slika 4). Drobno modro grozdičje na viniki se ohrani zelo dolgo v zimo in je pravi magnet za ptice. Dne 1. in 4. decembra 2020 sem na tej viniki opazoval 2 šmarnici, taščico Erithacus rubecula in 2 kosa Turdus merula. Prav tako sem na viniki 3 prezimujoče šmarnice opazoval 6. januarja 2021, ki so na viniki vztrajale do sredine februarja. Pozimi šmarnica nekoliko spremeni svoj jedilnik in ga prilagodi vremenskim razmeram, zlasti v času nizkih temperatur in snežne odeje, ko leteče in druge žuželke izginejo. Sicer pa šmarnica deloma spremeni svoj jedilnik tudi v toplejših sredozemskih prezimovališčih. Raziskava prehrane šmarnic med prezimovanjem na Malti (1996/97) je pokazala, da je v posameznih zimskih mesecih 50–70 % sestave prehrane rastlinskega izvora (plodovi, semena), ob koncu februarja pa je en vzorec pokazal celo 95 % (Thake 2002). Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI–2000, Maribor, Slovenija e-mail: franci.bracko@hotmail.com Slika 4 / Figure 4: Z navadno viniko Parthenocissus quinquefolia poraščena hiša v Gregorčičevi 54 v Mariboru, 20. 2. 2021 (foto: Franc Bračko) Rjavi srakoper Lanius collurio Red-backed Shrike  – an oddly plumaged adult male observed on 18 Oct 2016 near Grmez, Ljubljansko barje (UTM VL68, C Slovenia); the extremely late date and greyish mantle indicate eastern origin of the bird (var. kobylini) Čedalje močnejši dež me je 18. oktobra 2016 spremljal, ko sem kolesaril na Ljubljansko barje. Približal sem se Grmezu, ko sem na grmu nad cesto zagledal čepečo svetlo ptico, ki sem jo hitro nekajkrat fotografiral (Slika 5) ter presenečen ugotovil, da opazujem odraslega samca rjavega srakoperja. Ta je bil obrnjen proti meni s sprednjim delom, ko pa sem se mu preveč približal, se je na veji obrnil in odletel v izjemno gosto grmovje. Za trenutek je bil tako srakoper proti meni obrnjen s hrbtom, ki je bil videti nenavadno sive barve, sploh v zgornjem in spodnjem delu. Nekoliko nenavadna se mi je zdela tudi svetla baza kljuna. Opisano opazovanje je za rjavega srakoperja izjemno pozno, saj jih večina zapusti Evropo v drugi polovici avgusta ter prvi polovici septembra, ptice, ki se zadržijo dlje, pa so praviloma mladi osebki (Snow & Perrins 1998, lastni podatki). Pozornost pa poleg zelo poznega datuma zbuja tudi nenavadna obarvanost ptice. Neizrazita rjava barva hrbta, nadomeščena s sivino, ki se na hrbet nadaljuje iz temena ter trtice, je namreč pogostejša pri vzhodnih pticah, ti. obliki kobylini, ki je že dalj časa predmet polemike in se po trenutno veljavni taksonomiji ne obravnava kot podvrsta (Garner 2013, Gill in sod. 2021). Njena razširjenost obsega Kavkaz in Malo Azijo, njeno pojavljanje v Evropi pa Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 121 zaradi negotovega taksonomskega statusa in precejšnje morfološke variabilnosti evropskih rjavih srakoperjev ni dobro poznano (Olsen 2013, Tajkova & Red'kin 2013). Nekateri podobni osebki so bili zaradi poznega pojavljanja ter nenavadne obarvanosti že predmet debate v nekaterih zahodnoevropskih državah, kjer se je njihovo pojavljanje dostikrat tudi ujemalo z močnimi vzhodnimi vetrovi in pojavljanjem drugih, izrazito vzhodnjaških vrst ptic (Garner 2013). Z ozirom na vremenske razmere na dan opazovanja, zelo pozen datum in neznačilno obarvanje lahko ne glede na taksonomski položaj oblike kobylini sklepamo, da je bil opazovani srakoper prav tako prišlek z vzhoda. Zahvala: Zahvaljujem se Mateju Gamserju, ki mi je močno olajšal iskanje vse prej kot številnih prispevkov o izbrani tematiki. Mitja Denac, Mala Slevica 2, SI–1315 Velike Lašče, Slovenija, e-mail: mitja.denac@gmail.com Skalni plezalček Tichodroma muraria Wallcreeper – one individual observed at Ljubljana Castle (UTM VL69, C Slovenia) on 14 Oct 2021; second record for Ljubljana city Skalni plezalček v urbanem središču Ljubljane velja za izjemno pojavljajočo se vrsto (Tome in sod. 2013). Edini do sedaj znani podatek je iz leta 1990, ko je ptica plezala po fasadi Prirodoslovnega muzeja Slovenije v središču Ljubljane (Šere 1990). Dne 14. 10. 2021 med 16. in 19. uro sem na kamnitem zidu Ljubljanskega gradu zagledal sivo ptico, ki se je spreletavala po steni in iskala hrano. Ko se je spreletela proti meni, sem takoj opazil za skalnega plezalčka značilni metulji let, pri čemer so se jasno pokazale rdečkaste peruti. Šlo je za ptico v zimskem perju z belim podbradkom. To je bilo moje prvo srečanje s to vrsto in drugi podatek za Ljubljano. Enej Vrezec, Pražakova 11, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, email: enej.vrezec@gmail.com Bolgarija / Bulgaria Cattle egret Bubulcus ibis Kravja čaplja  – dva para kravjih čapelj sta v letu 2021 speljala mladiče v mešani koloniji čapelj v bližini mesta Plovdiv (UTM LG17, osrednja Bolgarija); prvo potrjeno gnezdenje vrste v Bolgariji On 1 May 2021, we found two pairs of Cattle Egrets bringing nesting material in a mixed heron colony near to Plovdiv town (UTM LG 17), Bulgaria. In the next weeks we observed copulations, nest building and hatching. On 19 Jun 2021, we registered juveniles in one of the nests, and a hatching bird in the other nest. On 26 Jun 2021, the nests were checked again. In one of them, we registered 1 pull bird, and 3 pulls in the other nest. This is the first definite proof of this species nesting in Bulgaria. In the previous years, many birds were observed during the breeding season with different Slika 5 / Figure 5: Rjavi srakoper / Red-backed Shrike Lanius collurio, Grmez, Ljubljansko barje, 18. 10. 2016 (foto: M. Denac) Slika 6 / Figure 6: Skalni plezalček / Wallcreeper Tichodroma muraria, Ljubljana, 14. 10. 2021 (foto: E. Vrezec) Acrocephalus 42 (190/191): 117–123, 2021 122 proofs of breeding, but nest and nests with pulls were never found (Ivanov in sod. 2007). The last observation of the possibly breeding Cattle Egret was made on 12 May. 2011 in the heronry at Poda Lagoon, where 4 birds were counted, one of them carrying nesting material (Dimchev & Kovachev 2011). Georgi Gerdzhikov, NHM-BAS, “Tsar Boris Osvoboditel” 1, BG–1000 Sofia, Bulgaria, e−mail: georgi.gerdjikov@gmail.com Yordan Vasilev, BSPB, "Leonardo da Vinci" 5, BG–4000, Plovdiv, Bulgaria, e-mail: d_vasilev991@abv.bg Lyubomir Profirov, BG–1582, Sofia, Drujba II, Bulgaria, e-mail: lovebird@techno-link.com Literatura / References Atlas ptic (2022): Žličarka Platalea leucorodia.  – [https://atlas.ptice.si/atlas/grafika/pregled.php], 2/1/2022. Božič I. (1983): Ptiči Slovenije. – LZS. Ljubljana. Božič I. (2002): Gnezditvena biologija šmarnice Phoenicurus ochruros v osrednji Sloveniji. Acrocephalus 22 (109): 213–218. Bračko F. (2015): Šmarnica Phoenicurus ochruros. Acrocephalus 36 (164/165): 91. Denac M., Bordjan D., Božič L., Hanžel J. & Vogrin M. (2020): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2019  – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti.  – Acrocephalus 41 (186/187): 123–140. Dimchev I., Kovachev A. (2011): Биволска чапла  – твърде вероятно гнездене в ЗМ „Пода“.  – За птиците 2011 (1): 40. Duda E. & Leisler B. (1967): Der Blaßspötter (Hippolais pallida) in Österreich. – Egreta 10 (1): 1–12. Slika 7 / Figure 7: Kravja čaplja / Cattle Egret Bubulcus ibis, Plovdiv, 26. 6. 2021 (foto: G. Gerdzhikov) Garner M. (2013): Eastern Red-backed Shrike ssp. kobylini. Birding Frontiers. – [https://birdingfrontiers. wordpress.com/2013/07/11/eastern-red-backed- shrike-ssp-kobylini/?f bclid=IwAR0-2AxFh4f4JN HLg JccvQZ8VvmFHeJGw0iFAo0TIX8ML4su_ nHWJPUHobI], 25/9/2020. Geister I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije.  – DZS, Ljubljana. Gill F., Donsker D., Rasmussen P. (eds.) (2021): IOC World Bird List (v. 11.1). DOI: 10.14344/IOC. ML.11.1. – [https://www.worldbirdnames.org/new/], 13/4/2021. Gjerkeš M. (1998): Bledi vrtnik (Hippolis pallida) v Istri. – Annales, Series Historia Naturalis 13: 91–94. Glutz von Blotzheim U. N. & Bauer K. M. (1988): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. – Band 11/I Passeriformes (2. Teil). Wiesbaden. Gregori J. & Krečič I. (1979): Naši ptiči.  – DZS, Ljubljana. Hanžel J. & Šere D. (2011): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 32 (150/151): 143–203. Hanžel J. & Šere D. (2012): Seznam ugotovljenih ptic Slovenije s pregledom redkih vrst. – Acrocephalus 32 (150/151): 143–203. Hanžel J. (2014): Redke vrste ptic v Sloveniji v letu 2013 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti. – Acrocephalus 35 (160/161): 59–72. Harrap S. (1990): Hinweise zur Unterscheidung der Spötter Hippolais im Freiland. – Limicola 4 (2): 49–73. Hellquist A. (2002): Ageing Eurasian Spoonbill (Platalea leucorodia). – [https://www.surfbirds.com/ mb/Features/spoonbill/ageing-spoonbill-0402. html], 2/1/2022. Ivanov B., Iankov P., Kovachev A. (2007): Cattle Egret Bubulcul ibis  – In: Iankov P. (ed.) Atlas of Breeding Birds in Bulgaria. Bulgarian Society for the Protection of Birds, Conservation Series, Book 10, Sofia, BSPB, p.72–73 Keller V., Herrando S., Voříšek P., Franch M., Kipson M., Milanesi P., Martí D., Anton M., Klvaňová A., Kalyakin M. V., Bauer H.-G., Foppen R. P. B. (2020): European Breeding Bird Atlas 2: Distribution, Abundance and Change.  – European Bird Census Council & Lynx Edicions, Barcelona. Kmecl P. & Rižner K. (1995): Ploskokljunec Limicola falcinellus. – Acrocephalus 16 (73): 197. Kmecl P. (2019): Bledi vrtnik Iduna pallida. pp. 326–327. In: Mihelič T., Kmecl P., Denac K., Koce U., Vrezec A., Denac D. (eds.): Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. – DOPPS, Ljubljana. Kralj J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom poslednjih dvijesto godina. – Larus 46: 1–112. Zagreb. Magyar G., Hadarics T., Waliczky Z., Schmidt A., Nagy T. & Bankovics A. (1998): Nomenclator avium Hungariae. – Budapest – Szeged. Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 123 Matvejev S. D. & Vasić V. F. (1973): Catalogus favnae Jugoslaviae. – SAZU, Ljubljana. Morgan J. & Shirihai H. (1997): Olivaceous Warbler Hippolais pallida. pp. 577. In: Hagemeijer W. J. M. & Blair M. J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. – T & AD Poyser, London. Olsen K. (2013): Some plumage variation in Red- backed Shrike. BirdsDK.  – [https://birdsdk. blogspot.com/2013/05/some-plumage-variation- in-red-backed.html?f bcl id=IwA R 2wpUFLsV- jfjC6ZCkWLLoP9_9E6pTKJVcIdnPKDYuUp4Yk- Ba280ScLZVr0], 25/9/2020. Snow D. W. Perrins C. M. (1998): The birds of the Western Palearctic. Concise Edition. Vol. 1. Non- passerines. – Oxford University Press, Oxford. Snow D. W., Perrins C. M. (1998): The birds of the Western Palearctic. Concise Edition. Vol. 2. Passerines. – Oxford University Press, Oxford. Stanič D. & Cernich S. (2019): Ploskokljunec Calidris falcinellus. – Acrocephalus 40 (182/183): 66. Šere D. (1990): Skalni plezavček Tichodroma muraria. – Acrocephalus 11 (43/44): 33. Šere D. (2009): Najdbe obročkanih ptičev na zadrževalniku Medvedce in okolici (SV Slovenija). – Acrocephalus 30 (141/142/143): 199–208. Škornik I. (2012): Favnistični in ekološki pregled ptic Sečoveljskih solin. – Soline pridelava soli, Seča. Škornik I., Makovec T. & Miklavec M. (1990): Favnistični pregled ptic slovenske obale.  – Varstvo narave 16: 49–99, Ljubljana. Tajkova S. U., Red'kin Y. A. (2013): About subspecies affinity of the Crimean Red-backed Shrike, Lanius collurio (Passeriformes, Lanidae).  – Zbirnyk prats' Zoolohichnoho muzeyu 44: 134–144. Thake M. A. (2002): The Diet of three Black Redstarts Phoenicurus ocruros wintering at Mdina. IL-Merill No. 30:24–25. BirdLife Malta. Tome D., Sovinc A., Trontelj P. (2005): Ptice Ljubljanskega barja. – DOPPS, Monografija DOPPS Št. 3, Ljubljana. Tome D., Vrezec, A., Bordjan, D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice.  – Mestna občina Ljubljana, Ljubljana. Tot L. (1990): Sivi voljić Hippolais pallida, u Potisju. – Ciconia 2: 86. Vrezec E., Blažič B., Denac M., Habich J., Kelbič N., Koce U., Mlakar Medved M., Pršin T. (2021): Ornitološki »nori teden« na Barju.  – Svet ptic 27 (3): 46–47. Acrocephalus 42 (190/191): 117–123, 2021 124 Navodila za avtorje / Instructions for authors Original work from all fields of ornithology, irrespective of its geographic origin, is published in Acrocephalus. However, submissions from southeast Europe and eastern Mediterranean are particularly encouraged. Submissions are considered on the condition that papers are previously unpublished, are not simultaneously submitted elsewhere and that all the authors approve of the content. Acrocephalus publishes original articles, review articles, points-of-view, editorials (commissioned by the editor), letters, short communications, short notes ("From the ornithological notebook'), thesis abstracts and book reviews. Contributions can be published in English or Slovene. Manuscripts must be written with a solid basis in the English language. For papers with an inadequate level of English the editor reserves the right to delay their entry in the editorial process pending language editing at the expense of the authors. Submission process: Manuscripts should be submitted by e-mail to tilen.basle@dopps.si. Original articles and review articles are peer-reviewed by two referees and further reviewed by the editor and the editorial board. The procedure can therefore be expected to last at least three months. The authors should modify their work according to the referees' comments and explain any non-accepted comments when returning the manuscript. The editor decides whether the manuscript should be accepted, rejected or additional review is to be made. Points-of-view and short communications are reviewed by one referee, while short notes ('From the ornlthological notebook') are reviewed by the editor. All manuscripts are proofread for the correct use of English and Slovene. General remarks: Manuscripts should be edited in Microsoft Word or OpenOffice.org (DOC or DOCX format), the font should be Times New Roman, size 12pt and formatted in single spacing. Send figures separately from the manuscript in TIFF or JPG formats with a resolution of at least 300 dpi. For vector graphics EPS and CDR are preferred. Send tables and graphs in XLS format, each in a separate worksheet of the same XLS document. Titles and legends of tables and graphs should be included both in the manuscript and the XLS document. English and scientific bird names should follow recommendations of the IOC World Bird List [https://www. worldbirdnames.org/new/ioc-lists/] Slovene bird names should follow Jančar et al. (Jančar T., Bračko F., GrošelJp., Mihelič T., ToMe D., Trilar T., Vrezec A. (1999): lmenik ptic zahodne Palearktike. - Acrocephalus 20 (94/96): 97–162]. Format of original articles submitted for publication The manuscript should be headed by the title, article type, names of authors, their affiliation and e-mail addresses. ~ the first author is not the corresponding author, this should be indicated. Abstract: It should present the aims, methods, main results and conclusions in no more than 250 words. References and abbreviations should not be used in the abstract. Key words: Give up to 8 keywords separated by commas. Choose them carefully, because they serve indexing purposes and enable readers to find your paper in online databases. Main text: The IMRAD structure (Introduction, Methods, Results, Discussion) should be followed. Scientific names in italics should be given in the title (if appropriate), at the first mention of the species in the abstract and at the first mention in the main text. References should be cited in alphabetical order and, for the same author, in chronological order. ~ the author published more than one work in the same year, a small letter is added to the year (e. g. ToMe 1990A). In the text, references are cited as howell (2012) or (howell 2012), as appropriate. Works written by two authors are cited as (BordJan & Bone 2009), those by more than two authors as (BordJan et al. 2013). Citing unpublished data should be avoided as much as possible, these references should only be mentioned in the main text, not in the list of references. Citing of papers in preparation is only allowed if they are already accepted for publication. References should be cited in the following style: joumal paper: peTkoV N. (2011): Habitat characteristics assessment of the wetlands with breeding Ferruginous Duck Aythya nyroca and Pochard A. ferina in Bulgaria. – Acrocephalus 32 (150/151): 127–134. book: BalMer D. e., GillinGs s., caffrey B. J., swann r. l., downie I. s., fuller r. J. (2013): Brd All as 2007–11 : The Breooing and Wintering Birds of Britain and Ireland. – BTO Books, Thetford. chapter in book: diedrich J., flade M., lipsBerGs J. (1997): Pendul ine Tit Remiz pendulinus. pp. 656–657. In: haGeMeuer W. J. M., Blair M. J. (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. – T & AD Poyser, London. short note: ERNST S. (2013): Pygny Owl Glaucidium passerinum. – Acrocephalus 34 (156/157): 131–132. conference proceedings: Vrezec A. (2007): The Ural Owl (Strix uralensis macroura) – status and overview of studies in Slovenia. pp. 16-31. In: Moller J., scherzinGer w., MoninG c. (eds.): European Ural Owl workshop: Bavarian forest national park. – Graphischer Atelier H, Prague. dissertation or thesis: ličina T. (2012): [Predation of eggs in artificial ground bird nests in forest in the area of Menina mountain]. BSc thesis. – Univerza v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za biologijo. (in Slovene) web source: Zois, S. (1790/1800): Aves terrestres Eurorae. - (http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:Sl:DOC-YJ3DA9MZJ, 01/05/2014. legislation: uradni lisT RS (2011 ): Uredba o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Sečoveljske soline za obdobje 2011–2021. No. 53/2011. Titles of works, published in languages other than English or Slovene, should only be translated if a translated title is supplied with the original work. For example: MonTaderT M., leonard p. (2011): (Breeding biology of Hazel Grouse Bonasa bonasia in the South-Eastern French Alps (1st part)]. – Alauda 79 (1): 1–16. (in French) Titles, originally in a script other than Latin, should be latinized even if the original language is preserved. Tables should be headed by an informative title and a brief explanatory legend, enabling the reader to understand the general meaning without referring to the main text. Tables are drawn without vertical lines and referred to as, e. g. "Table 1" in the text. Figures: Titles should be given below the figures. They are referred to as, e. g. 'Figure 1" in the text. Format of other sections Review articles and points-of-view should follow the same general rules as original articles, but the titles of sections may be adapted to the content. Short communications should follow the general rules of original papers, but the authors are free to determine its structure. Forum: The author of the comment is allowed one comment, to which the author of the original article can reply in the same issue. Short notes "From the ornithological notebook": The title is the name of the species. A short abstract should give the date of observation, observation site with coordinates (UTM, degrees or Gauss-Kroger) and summarize the note. In the text, references are cited as snow & perrins (1998) or (snow & perrins 1998) as appropriate. Short notes should be submitted in separate files, one note per file. Special abbreviations used in text: English: pers. comm., unpubl., own data, in print, in prep.; Slovene: pisno, ustno, neobj., lastni podatki, v tisku, v pripravi. letnik volume številka number strani pages 42 42 190/191 190/191 49–124 49–124 Originalni članki / Original articles 49 Populacijska dinamika kosca Crex crex v Sloveniji v obdobju 1992–2021 Population dynamics of the Corncrake Crex crex in Slovenia in the 1992–2021 period 71 Human disturbance affects distribution but not nesting success of the Great Reed Warbler in a semi-urban reed habitat Človeške motnje vplivajo na razširjenost, ne pa tudi na gnezditveni uspeh rakarja v polurbanem habitatu trstišča Kratki prispevki / Short communications 79 Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2021 v Sloveniji Results of the January 2021 waterbird census in Slovenia 95 Redke vrste ptic v Sloveniji v letih 2020 in 2021 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti Rare birds in Slovenia in 2020 and 2021 – Slovenian Rarities Committee's Report 117 Iz ornitološke beležnice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia: Alopochen aegyptiaca, Ciconia ciconia, Platalea leucorodia, Calidris falcinellus, Iduna pallida elaeica, Phoenicurus ochruros, Lanius collurio, Tichodroma muraria Bolgarija / Bulgaria: Bubulcus ibis