POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINL dlasilo jugoslovanskega uliteijsfva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski TovariS izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta cian praznik, izide list dsn pozneje. Vse leto velja . . 40-— K pol leta .... 20'— „ četrt leta .... 10-— „ posamezna številka po 80 vin. Za oznanila je plačati od enostolpne petit-viste, če se tiska enkrat . . 90vin. „ „ „ dvakrat. . 80 „ „ „ „ tribiat . . 50 „ za nadaljnja nvrčferja od petit-vrste po 40 vin. 02ranila i-prejena Učiteljska tiskarna. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljsk. Tovariša v Ljubi;ani, Mestni trg št. 17/ffl. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 60 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 45 K. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo Zaveze jugoslovanskega uciteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Regentu Aleksandru pozdrav! V imenu vsega uciteljstva, ki sirom slovenskega dela Jugoslavije pripravlja bodoči rod, da zagospoduje 'na naši zemlji, kličemo regentu Aleksandru srčno pozdravilo v trenutku, ko stopa med svoj narod in na svoja tla! — * Vsi tisoči šolske mladine, ki radostno in ponosno vzklika dobrodošlico mlademu svojemu vladarju — glej, vsi ti so iz naših šol! Šele drugo šolsko leto se nagiblje h koncu, odkar svobodno dihamo pod vlado Karagjorgjevicev, pa je naše vzgojno in prosvetno delo že obrodilo s plemenitimi plodovi. Ni med našo šolsko mladino nikogar, ki bi mu srce ne gorelo za veliko našo domovino, ki bi ne poznal zgodovine našega suženstva, našega osvobojenja in našega ujedinjenja. In ne moglo bi učiteljstvo dati šolski mladini tega, kar danes bogato krasi in visoko dviga v krepostih in v lepoti njene duše, ako bi samo ne bilo lepo in krepostno v svojem notranjem svetu. Naše učiteljstvo stoji na čelu kulturnih delavcev, ki grade trdne, vekotrajne temelje Jugoslaviji! * V regentu Aleksandru, ki prihaja v imenu svojega junaškega očeta kralja Petra, gledamo predstavnika našega narodnega jedinstva in naše državne misli. Ne pripogibijemo pred njim tresočih kolen v robstvu in hlapčevanju, temveč ga samozavestno in ponosno pozdravljamo kot sina tistega naroda, ki smo mu sinovi tudi mi; pozdravljamo ga v zavesti, da priznava in uvažuje naše prosvetno delovanje in da je z nami vred prepričan o mogočni in sijajni bodočnosti naše domovine, ki ji leto za letom čil in kreposten naraščaj dovajajo naše šole! V naših šolah in z našim delom se neprestano pomlaja in jači naš rod: iz studencev zdravega življenja žubori mlada moč, ki se steka v veličino naših duševnih vrlin in tvorne sile! * Na prvem pohodu regenta Aleksandra po Jugoslaviji so najiskrenejši oni pozdravi, ki mu jih pošilja naša mladina. V njegovi mladosti gleda utelešeno svoje hrepenenje po slavnih činih, gleda lepoto in zornost svoje domovine, gleda brata iste matere, ki jo ljubi vdano in resnično, kakor mladino šola uči, da mora ljubiti domovino — ne samo s prazno besedo, temveč z živim dejanjem in s krepostnim življenjem! Pred to mladino stoji nje učiteljstvo: v novo dobo odpira pota novemu rodu, ki ve, da sebi živi na lastni zemlji, da dela za skupnost in zase — telesno jaka, duševno plemenita! Nimamo in ne rabimo drugega plemstva i^zen onega, ki ga daje moč duha in sila telesa vsemu narodu! V plemenitem, kulturnem delu našega uciteljstva, ki je namenjeno in posvečeno narodu kot celoti, se kuje prosvetno orožje naših bodočih borb s kulturnimi sosednimi narodi! * Iz mraku, žalosti in trpljenja prihaja Aleksandrova pot v sedanje dneve, ki se nad njimi popenja kupola naših uresničenih sanj. Ta kupola raste iz krvi in grobov: spomeniki žrtvovanja za svobodo in življenje! Onkraj sijaja in vzhičenja teh trenutkov — mrak, žalost in trpljenje! Gospo-svetsko polje, bleskovitost goriškega solnca in razbesnela pena Jadrana — hočete li novih spomenikov žrtvovanja za svobodo in življenje?! In ako prihaja ena pot iz mraku, žalosti in trpljenja do uresničenih sanj — ali ne gre junaštvu bodočih dni isto plačilo, ker hoče in mora samo to, kar zahteva pravica?! Naše šole uče, da je vse naše, koder naši bratje žive; zato so naše šole orožarnice, kjer se napajajo duše l voljo in vztrajnostjo, potrebno boroem pravice, svobode in življenja! Sleherni dan odmeva iz mladih duš zaprisega: Domovina vedno mislim nate in na neosvobojene brate! * Blagoslovljen bodi Tvoj prihod, regent Aleksander, sin junaka Petra iz slavnega rodu Karagjorgjevicev! Vladar po svobodni volji narodovi! V svojem jeziku Te pozdravljamo, s plameni slovenskih src Te objemamo! Predstavnik našega narodnega ujedinjenja in naše državne misli! Kaj hoče slovenski del jugoslovanskega uciteljstva? Hočemo, da se vse učiteljstvo naše države spoji v mogočno, enotno kulturno silo, ki bo zavestno, namenoma in hotoma vzgajala in učila svobodne državljane v vseh čednostih, krepostih, znanostih in spretnostih, ki so bistveni in sestavni deli vseobče naše moralne in materialne kulture! Hočemo zavestnih, prosvet-jjenih državljanov, ker smo prepričani, da je moč, slava, bodočnost in blaginja domovine samo v državljanih. Oni so stebri demokratične države, a temelji tem stebrom naj bodo naše šole! Hočemo biti kulturni delavci, ki se zavedamo svojih svetih dolžnosti, a ki se zavedamo tudi svojih pravic! Jaki v sebi hočemo dajati domovini in narodu to, kar imamo in vzmoremo najlepšega in najboljšega. Živeti hočemo, da delamo; delati hočemo, da živimo! To je naše poklonstvo današnji dan, ko stopa regent Aleksander med svoj narod in na svoja tla! Program prvega kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Beogradu. 17. julija: 1. Sestanek delegatov ob 8. predpoldne v Učiteljskem Domu. 2. Zborovanje delegatov glede določitve dnevnega reda za glavno skupščino. 3 Slavnostna predstava v Narodnem gledališču ob 8. zvečer. 18. julija: 1. Otvoritev kongresa ob 9. predpoldne 2 Volitev odborov in odsekov. 3 Pravila udruženja. 4. Volitev uprave novega udruženja. 5. Koncert pevskega zbora ljubljanskega učiteljstva in banket (zvečer). 19. julija: Izleti v okolico beograjsko in v notranjost Srbije Kongres v Beogradu. Dnevi kongresa se bližajo in skoro pride dan, ko nas odpelje vlak ob šumeči Savi dol v Beograd, kjer si podamo roko s tovariši Srbi iz kraljevine, Macedonije in Vojvodine; tam se spoznamo s črnogorskimi, bosanskimi in hercegovskimi tovariši, stisnemo si roko s hrvatskimi, dalmatinskimi in istrskimi brati. Družila nas bo ena misel, vodila nas ena ideja udruženja in ujedinjenja, v to svrho se se-stanemo. Slovesno hočemo dokumentirati, da hočemo biti ujedinjeni ne samo kot državljani, ujedinjenje hočemo pospešiti tudi stanovsko na ta način, da se združi učiteljstvo, ki je dosedaj delovalo organi-začno sicer v eni smeri, toda deljeno, vzporedno sicer, toda ločeno, — v eno krepko, močno organizacijo, mnogobroj-no po številu, enotno po svojih kulturnih smereh. Svoje stališče smo označili v osnutku pravil Udruženja, ki ie bil že objavljen v „Učit. Tovarišu". Trdno smo uverjeni, da se najdemo na tem temelju, gledajoč pred seboj realne, dosegljive smotre in cilje. Gorki v srcih, pošteni v mislih in trdni v. volji čakamo kongresnih dni in kličemo tovarišem in tovarišicam po širni Jugoslaviji: na svidenje na 1. jugoslovanskem kongresu v Beogradu! J. KOVACIC: O našem udruženju.* (Tisk in zborovanja.) O tem predmetu se je do danes že mnogo pisalo in debatiralo, pa žal, da še nismo dospeli do kakih gotovih in zasigu-ranih uspehov. Poudarjam, da je udruženje prepotrebno tako v interesu našega stanu kakor v interesu države same. Le duševni omejenec in kratkovidnež mu more biti nasprotnik. V naslednjem poda-jem svoje misli o naši stanovski državni organizaciji. Kot viden simbol udruženja moramo ustanoviti skupen stanovski list za vse ju-gosl. učiteljstvo. List bi moral biti tiskan edino le v latinici in sicer iz sledečih razlogov: 1. latinica je in mora biti znana vsakemu srbskemu inteligenci, torej tudi učitelju; 2. marsikateri slovenski učitelj razume Srbo-Hrvata v govoru, pa ne zna cirilice in bi bili članki, tiskani s ririlco za njega neizkoristljivi; 3. pa tudi marsikateri drugi, ki za silo razbira cirilico, bo opustil čitanje daljšega srbskega članka, ker mu je prvič čas predrag in drugič, ker prepočasno čitanje silno otežuje shvatenje tiskanega besedila in v njem podanih misli; 4. cirilica tudi ni znak srbske narodnosti, ampak velja zgolj le kot simbol pravoslavja, torej verskega momenta, katerega ne priporočam poudarjati v našem udruženju; 5. razlika med hrvaščino in srbščino je tako neznatna, da }e lajik niti ne opazi; čemu potem delati na umeten način potom črk plemensko razliko? Razum pač tega ne more opravičiti, kvečjemu se more sklicevati na privzgojeno navado in na neko tajinstveno, nepojasnljivo čustvo; 6. če že nimamo enotnega jugosl. jezika, oprimimo se vsaj za omenjeno svrho enotne pisave! Na ta način se bo poznanje srbskega jezika bolj širilo in pospešilo. kar bo vendarle v interesu celo-kupnosti. Meni gre za jezik, torej za stvar, in ne za črke, ki so le mrtev simbol; 7. vsak nepristranski okulist vam potrdi, da je latinica vizuelno boljša nego cirilica. O tem se lahko vsak sam prepriča, če poskuša čitati enako velike latinske in cirilične črke (besedilo) iz daljave. Napor vida mu dokaže resničnost moje trditve. Skupni list naj bi izhajal začetkom po dvakrat na mesec. Pole« njega pa rabimo brezdvomno tudi še pristno pokrajinske liste, ki bi prinašali novice in poročila bolj lokalnega pomena. Na ta način bi tudi ustregli tistim posameznikom, ki brez provincializma ne morejo izhajati, pa pa-ralizirali bi obenem tudi separatizem, ki — mimogrede povedano — ni istoveten s provincializmom. Pripominjam, da je imelo tudi nemško učiteljstvo stare Avstrije poleg skupnega glasila prav mnogo lokalnih listov, ki mu pa v nobenem ozira niso bili v kvar. Prispevke za pokrajinske liste si na! določi dotično učiteljstvo samo. • Namenoma rabim Izraz udraženie, ker smatram ujedinjenje za drugI cilj, k! ga Imamo doseči. Glede učiteljskih zborovanj bi pred-! lagal sledeče: Okrajna učit. društva naj imajo letno štiri redna zborovanja, pokrajinske organizacije, oziroma učiteljstvo ene in iste pokrajine letno ali vsaj dveletno po eno skupščino, po potrebi tudi kako delegacijsko zborovanje, državno udruženje pa priredi najmanj vsako tretje leto enkrat skupščino z menjajočim se sedežem. Skupščinam pokrajinskega učiteljstva smejo prisostvovati tudi učitelji iz ! drugih pokrajin s posvetovalno pravico. Višina prispevkov, kakor često pikolovska pravila o upravi, so za me postranskega pomena, glavno mi je okvir organizacije ter njegova duševna vsebina: | skupno glasilo, mnogoštevilno članstvo, . zborovanja, predavanja, izmenjava misli, ! idej in izkušenj, medsebojna izpodbuda k samoizobrazbi ter sploh blago, vzajemno stremljenje mnogih k višjim skupnim smo-1 trom! In naši cilji so tudi res visoki: napolniti i imamo posodo novoustanovljene države s pravo duševnostjo, prosvetnostjo in z duhom skupnosti, da noben vihar ne bi bil v stanu, razdreti našo stavbo. Ako storimo v tem oziru svojo stanovsko in državljansko dolžnost, bomo delovali skoraj nezavedno tudi tudi v smislu pacifikacije. Evrope, kajti država z duševno zrelim in edinstvenim prebivalstvom je najboljše j jamstvo za mir ter sigurno sredstvo na-I pram apetitu pohlepnih in škodoželjnih so-j sedov po — tuji lastnini! Slabotne države ! so bile skoraj vedno vzrok vojnih zaplet-| ljajev, kakor nas zgodovina uči. Zategadelj dobro umimo svoje prevažno poslanstvo, kajti s tem izkažemo ne le svojemu troimenskemu narodu, ampak evropskemu prebivalstvu sploh najlepšo človekoljubno uslugo! Vsaka organizacija je plod človeškega intelekta. Čim višji intelekt, tem boljša in obsežnejša more postati organizacija. Osvedočimo torej z dobro in jako organizacijo svojo inteligentnost! To nas bo dvignilo v očeh naroda in spoštovanje njegovo bo ram zagotovljeno! Mnogo, premnogo dela nas še čaka. Lotimo se ga z veseljem in ljubavjo do njega samega, plačilo pa nam bo v prvi vrsti dajala zavest, da smo izvrševali dolžnost kot duševni izgraditelji svoje očetnjave! i mmin- ....... , ... ■■.■.»^-»»-mi««».«! FRAN ERJAVEC: Skrb za vajence. Te dni razpošiljajo podružnice „Drž. i posredovalnice ze delo" na vsa šolska i vodstva posebne vprašalne pole, tikajoče se posredovanja vajencev. Akcijo je priporočil tudi višji šolski svet. Kot t. č. vodja tega urada se čutim poklicanega, da izpregovorim tudi na tem mestu nekaj besed o tej važni panogi socijalnega skrbstva in zainteresiran s tem zanjo najširše učiteljske kroge, saj je ona velikega humanitarnega, socijalnega. narodnogospodarskega in vzgojnega pomena. Kakor znano, se za to zadevo doslej i pri nas ni brigal nihče. Šolo zapuščajoči otrok je bil prepuščen popolnoma samemu sebi in tudi starši niso vedeli, kam bi se obrnili za svet in pomoč. Tako je odšel vsak k prvemu mojstru, ki ga je hotel sprejeti v pouk. Pri tem pa ni nihče vprašal, ima ii deček (oziroma deklica) za svoj prihodnji poklic tudi vse potrebne duševne in fizične kvalifikacije ali ne, in nihče se ni oziral na to, je li dotični mojster tudi sposoben vzgojiti iz dečlca pridnega; poštenega in sposobnega pomočnika. Kdor pozna dosedanje tozadevne razmere pri nas, ve, da je baš vajenško vprašanje eno izmed najbolj perečih In žalostnih. Zlasti po deželi so bile te razmere ponekod že kar prepatriarhalične. Prvo leto je nadomeščal vajenec pestunjo. drugo leto služkinjo, tretje leto hlapca in šele četrto leto je prišel pravzaprav k pouku v delavnico. Nekoliko bolje je bilo le v onih redkih krajih, kjer so imeli obrtno-nadaljevalne šole. Pa tudi sicer je bilo za vajenca slabo preskrbljeno. V delavnici ga je lasal, klo-futal vsak. od gospodinje preko gospodarja in pomočnikov do starejih vajencev. Izven delavnice se pa za vajenca navadno ni brigal nihče. Bil je prepuščen deloma samemu sebi deloma najdvomlji-vejši družbi. O tem jasno govore porotne in sodnijske razprave, zlasti pa mladinska sodišča. Te razmere so v bodoče nevzdržne. Kakor je sprejela država skrb za vzgojo mladine od 7.—14. leta, tako mora skrbeti tudi za njeno nadaljnjo vzgojo d®tlej, dokler ne stopi ta mladenič, oziroma mladenka popolnoma v življenje. Tega nazi-ranja niso le socijalni politiki, ampak predvsem pedagogi in tudi pri nas je sprožilo učiteljstvo v tem oziru že mar-sikako lepo misel. Prepričan sem, da bo šlo iz teh ozi-rov naše učiteljstvo zgoraj navedeni strogo humanitarni, vzgojni in socijalno politični akciji z veseljem na roke in jo podpiralo po vseh svojih močeh. Njen namen je dobiti v roke popolnoma vso regulacijo vajenškega trga. V ta namen se bo razposlalo vsako leto pred koncem šolskega leta na vse ljudske šole posebne vprašalne pole, enako na vse mojstre in tvrdke, da se na eni strani dožene ponudba vajencev, na drugi strani pa število prostih mest. Ko bodo ti podatki zbrani in zadobljen celotni pregled, se začne obravnava priglasov. „Državna posredovalnica za delo" ima v to svrho predvideno posebno komisijo za izbero poklicev, v kateri bi sedel zastopnik „Državne posredovalnice za deio", en šolnik, en zdravnik, en zastopnik delavskih organizacij in en zastopnik obrtne zbornice. Pred to komisijo bi prišel potem vsak poedini priglas, kjer bi se ga podrobno obravnavalo. Najpreje bi se dognalo, je-li deček fizično sposoben za navedeni poklic ali ne, da ima li upanje, da si ustvari v dotičnem poklicu kedaj primerno lastno eksistenco ali ne, dalje koji mojster bi bil zanj najprimernejši. Vsega tega letos naj-brže še ne bo mogoče izvesti, pač pa: drugo leto; a vkljub temu se bo skušalo že letos postopati v tem oziru čim naj-rigoroznejše. Obravnava posameznih priglasov bo tekom poletja izvršena in na jesen, meseca septembra, se potem nakažejo vsem učencem mojstri, deloma tudi že preje. Velike važnosti pri vsej akciji je, da so vse rubrike vprašalne pole čim naj-vestneje izpolnjene. V to svrho prosim vse gg. učitelje, da blagovolijo učence točno poučiti o njeni važnosti in pomenu. Enako naj učenci posredovalnici takoj naznanijo, če bi med tem odšli že sami v uk h kakemu mojstru, da mu posredovalnica ne bo zaman iskala primernega mesta. Ce bodo tu sodelovali po svojih močeh vsi prizadeti faktorji, sem uverjen, da bo uspeh najlepši, vpliv pa najdalekosež-nejši, kajti sčasoma bo poizkušala „Drž. posredovalnica za delo" inicijativno nastopiti tudi še v drugih pogledih vajenškega skrbstva. Iz naše organizacije. Skupne zadeve. + Kongres v Beogradu. Legitimacije za železnico so došle. Udeleženci iz Ljub-| Ijane in bližnje okolice naj jih osebno dvignejo v pisarni strokovnega tajništva Zaveze. Zunanjim udeležencem jih raz-pošljemo prihodnje dni po pošti. Natančen vozni red objavimo v. prihodnji številki j „Uč. Toy.", ki izide S. julija. Društvene vesti. + Zborovanje ljubljanskega učiteljstva. Kratek poziv je zadostoval; v telovadnici L m. d. ljudske šole se je zbralo nad 150 ljublj. tovarišev in tova-rišic, — 16 jih je odsotnost opravičilo —• da protestirajo članku, ki ga je pod naslovom »Razočaranje« prinesel »Slovenec« dne 20. junija. Članek ki jt naperjen proti uradnemu poročilu višjega šolskega nadzornika E. Gangla, žali tudi pri kon-ierenci navzoče učiteljstvo. Tovariš predsednik otvori zborovanje in poroča: Nesrečen element je zagrešil v dnevniku „Slovenec" dne 20. junija sledeči članek: „Razočaranje". Na okrajnih učiteljskih konferencah naj bi okraj. šol. nadzorniki poučevali učiteljstvo v vseh šolozadevajočih zadevah. Veselilo se je učiteljstvo mestne okrajne konference, ker je pričakovalo, da sliši po tako slovečem možu res kaj klenega. Pa koliko razočaranje! Iz pedagogike nič, iz didaktike nič in tudi iz metodike nič. Ves Ganglov referat je izzvenel v praznih frazah. Skoraj me je sram, icer so poslušali te pleve celo profesorji z učiteljišča. Kakšno sodbo si bodo ustvarili o učiteljstvu, če se višji šolski nadzornik, ki bi moral stati na višku pedagoške vede, tako diskreditira. Take prazne fraze bi morda nekoliko učinkovale po par litrih pri Stepiču v Šiški — ne pa na uradni učiteljski konferenci. Prav je zadel učtelj, ki je Gangla po tem nastopu označil takole: Kar je D'Annunzio v italijanski armadi, to je Gangl v našem šolstvu. Veliko boljša sta bila referata tov. Rapeta in Kunaverja In je učiteljstvo izreklo željo, da se objavita. Ganglov referat te časti ni dosegel in je res boljše, da ga ne razgali. Učiteljstvo, ki je slišalo tudi referat višjega šolskega nadzornika Dr. Poljanca, je povešalo očL Ugled učiteljskega stanu zahteva, da nam naš ! višji šolski nadzornik ne bode točil več take limonade.« — O takih osebnih napadih, ki ponižujejo našega, po nas samih izbranega moža, v katerega imamo glede šolstva in dobrobit učiteljstva neomejeno zaupanje, se čuti naš stan globoko užaljen. Odločno in brezobzirno povemo, da bomo vsikdar in proti vsakomur z vso resnostjo in z vso močjo, ki jo nudijo naše stanovske organizacije in naš stanovski ponos in naša zavednost ter ugled učiteljskega stanu, katerega si v javnosti ne pustimo blatiti nikjer in po nikomur — storili svojo dolžnost in se ne bomo strašili najskrajnejših konsekvenc, da izvojujemo osebno svobodo možu, kadar nastopa' kot naš predpostavljeni v svoji službeni funkciji. Članek sam po svoji famozni, vsebini je tako nizkoten, da bi bilo nas nevredno izgubljati o njem najmanjšo besedo, sad je moralno pokvarjene duše. Mislim, da imamo vsi toliko stanovskega ponosa da le pomilovalno zremo na dotičnega duševnega reveža in vse tiste njegove privržence, ki morejo kaj enako podlo nizkega zagrešiti. S toliko večjim gnjevom in z žalostjo v duši pa moramo obžalovati in pomilovati krivce tedaj, če nosijo njih nevredno, a nam prevzvišeno ime učitelj. Vaša udeležba in pritrjevanje mojim izvajanjem mi spričuje, da je ljubljansko učiteljstvo stanovsko zavedno in pripravljeno braniti čast in poštenje svojega, za šolstvo vnetega moža, kateremu zaupamo in bomo zaupali, dokler bo hodil po tej peti poštenosti. Zavedajo naj se vsi nasprotniki učiteljstva da smo močni dovolj, da bomo izvojevali pravo prostost svojim predstojnikom in nam samim. Napad je toliko nizkotnejši, ker vlači uradno, povsem strokovno stvar na pot političnega stran-karstva z namenom razvneti med vrstami učiteljstva nov razdor, nove prepire in neslogo tudi v strogo strokovno-stanovskih zadevah. — Naša pot je k solidarnosti, k toleranci v skupno stanovsko nepolitično organizacijo. Nasprotnikom učit. stanu je naš program neljub, zato jim ie tudi vsako, še tako nizko sredstvo dovolj dobro, da naš ugled in slogo uničijo. Deviza političnih strank je: „Ubij svojega nasprotnika!--naša stanovska deviza pa bodi: „Vzljubimo se v slogi nas!" Tajnik prečita na to resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu, katere je učiteljstvo z burnim odobravanjem sprejelo. Naslednji dan je odšla deputacija učiteljstva na višji šolski svet in je višjemu šolskemu nadzorniku izrekla obžalovanje na ! vse obsodbe vrednim napadom. + Savinjsko učit. društvo je zborovalo dne 17. junija v Gomilskem ob lepi udeležbi Po pozdravu tov. predsednika nam je ta Izročil tudi pozdrave tov. Rožanca Iz Srbije in Sevnika Iz Koroške. Vračamo enako tovarišem z željo: Setev jugoslovanskega jedinstva naj raste in zori!« Šaleškemu učit. društvu hvala za vabilo In na svidenje na Oljki! Resolucije, koje je sprejelo učit drištvo za Maribor in okolico, so bile razgovarjane in tudi od našega društva sprejete. Jugoslovanskemu učitelju bodi stanovska edinost višek organizacije! Učiteljsko razsodišče: Savinjsko učit. društvo se strinja z uvedbo »Učitelj, razsodišča«, predlaga pa nekatere spremembe v poslovniku. Tozadevni predlogi so bili stavljeni po tov. Mejovšeku, in sicer: k členu II.: 1. Posebna anketa, n. pr. sedanji odbor .Pokrajinskega razsodišča«, naj sestavi seznam vseh dejanj, ki jih je smatrati kot nečastna, bi bila tudi sodnim potom kaznjiva. Po potrebi naj to ugotovi tudi sodni Izvedenec. (Ta predlog ima namen, da bi „Učit razsodišča« pri enakih dejanjih tudi enotno postopala.) 2. Zoper učiteljstvo vložene ovadbe In pritožbe na okr. šol. svet, ki vsebujejo obsojanja nečastnih dejanj, naj se odstopijo »Društvenemu razsodišču". Šele po preiskavi in izjavi istega, naj se uvede kazensko postopanje šolske oblasti, zo-ker osebo, oziroma isto oprosti. K členu IV. 1. V vsakem okr. glavarstvu naj se osnuje »Okrajno učit. razsodišče«, čigar odbor volijo vsa učiteljska društva, dotičnega okraj, glavarstva. Uprava bodi taka: a) Društveno učiteljsko razsodišče. b) Okrajno učiteljsko razsodišče. c) Pokrajinsko učiteljsko razsodišče. K členu VIII. 1. Določa naj se, katere zadeve naj rešujejo posamezria »Učit. razsodišča«. »Pokrajinsko razsodišče naj vrši posle prizivnega senata. Prizlvi nižjih razsodišč naj se predložijo »Pozivnemu senatu«. 2. Vsak član razsodišča je z obljubo in pismeno izjavo vezan, na tajnost obravnave in razsodb. ..... „ • 3. Razsodbe naj se dostavijo strankam pismeno. Po tov. Lorberju je bil stavljen predlog, da naj se šolski voditelji oproste dolžnosti samostojnega klasificiranja podrejenega učiteljstva. Predlog je bil sprejet. „Načrt zakonov", objavljen v 23. štev. „Tov.", bo obravnavan pri prihodnjem zborovanju. Tov. predsednik priporoča temeljito proučevanje istega! Tudi o »Samopomoči« smo govorili, in si povedali, da nam deželanom, ni v veliko pomoč. — O priliki prihodnjega zborovanja sumiramo svoja mnenja napram Samopomoči. O priliki kongresa v Beogradu bc zastopala naše društvo tov. J. Ahtikova. Delegatom za celjsko zborovanje sta bila voljena tov.: Jakše in Petrak. Namestnikom: tov. Brišnikova in tov. Zotter. Končno belježimo: V 16. št. »Učit. Tov.« je bil objavljen članek: »V Srbiji in pri nas«. Ta članek je radi nesporazumljenja povzročil nesporazum. — Zadeva se je razjasnila in tovariški poravnala. — Tajnica. + Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v soboto dne 10. julija 1920 ob poluštirinajsti uri v šolskem poslopju na Zidanem mostu po nastopnem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene in stanovske zadeve. 3. Načrt za preosnovo pravil okrajnih učiteljskih društev. 4. Razgovor o »Načrtu zakona o narodnih šolah za kraljevino SHS«, predelanem po Zavezi. 5. Volitev društvenega učiteljskega razsodišča. 6. Slučajnosti in predlogi. Ob 13. uri pevska vaja. Z ozirom na pri zadnjem zborovanju izraženo željo, da naj zboruje društvo še enkrat v tekočem šolskem letu, pričakuje polnošte-vilne udeležbe — odbor. + Belokranjsko učit. društvo je zborovalo dne 27. maja t. 1. v Metliki; ker pa ni bil dnevni red tega zborovanja izčrpan, pa 19. i. m. v Semiču. Dnevni red je obsegal volitve, referat o jugoslovanski ornamentiki in drugo. 1. Tov. Račič Je poučno in zanimivo referiral. Predavanje je oživil z raznimi risbami, predlogami, vezeninami v originalu itd. 2. Delegati za Zavezino zborovanje v Celju: Barle, Bevkova, Račič, namestniki: Gostiševa, Jurečič, Novak. 3. Učiteljskega kongresa v Beogradu se udeležita Blinčeva in Novak. 4. Volitev v društveni odbor: Barle, predsednik; Vrtačičeva, podpredsednica; Megušarjeva, bla-gajničarka; Bukovčeva, tajnica; Erzincva, odbor-nica. 5. Volitev v učiteljsko razsodišče: Barle, predsednik; Megušarjeva, namestnica; Vardja-nova in Račič, prisednika; Jurečičeva in Gruden, zastopnika strank. 6. Soglasno se je sprejela resolucija: Pripoznali bomo javno kvalifikacijo, izvršeno le od okrajnih in višjih šolskih nadzornikov. Istotako so se sprejele vse resolucije, katere nam je predložilo »Učit. društvo za Maribor in bližnjo okolico«. + Društvo upokojenega učiteljstva je imelo svoj letni občni zbor dne 16. junija t. 1. v šoli na Ledini. Po predsednikovem nagovoru in pozdravu Je poročal tajnik A. Javoršek, ki pravi, da je društvo napredovalo. Ono šteje danes 128 pravih In osem podpornih članov, to je 14 več nego ob zadnjem občnem zboru. Podpornina članoma Fr, Ivancu z vsoto 53 K in K. Hrovatu z vsoto 10 K Izrekamo posebno zahvalo. Med letom je umrlo pet članov: zadnji je bil 18. smrtni slučaj od L 1912. Iz okupiranega ozemlja se je moralo nekaj članov črtati, ker ne plačujejo. Odbor je sestavljal in odpošiljal razne prošnje na višja šolska oblastva, prošnje, ki se tičejo gmotnega stanja, vsied katerega so žal upokojenci dandanes zelo, zelo nazaj potisnjeni. Kdaj nam zašije tozadevno milejše solnce, ne vemo. Blagajnik S. Punčah poroča, da je izplačal po umrlih članih preteklega leta skupno znesek 930 K; v rezervni sklad „Zaveze" 100 K in poravnal 117 K režiških stroškov, ki so se vsled draginje tako zdatno pomnožili. Poleg dohodkov v znesku 2098.23 K je bilo izdatkov v znesku 1396 K 68 vin., nakar preostaja svota 701.55 K. Vpeljati le bilo treba čekovni promet. Odbor je bil dalje prisiljen povišati plačevanje ob smrti članov znesek od 2.30 K na 2. 60 K, kar je občni zbor naknadno in soglasno odobril: Zbor je vobče izrekel svoje mnenje, da je povišek premajhen ter naročil odboru, da proučava do prihodnjega občnega zbora, kako in za koliko naj se še prispevek dvigne z namenom, da bo pogrebna podpora za pokojnikom večja in da se morejo režiškl stroški kriti. Odbor Je vpeljal tudi pri sprejemanju novih članov zdravniški certifikat, čemur zbor tudi naknadno in soglasne pritrdi. Skazalo se je, da se je hotelo društvo zlorabiti. Pregledovalca računov sta našla dohodke kakor izdatke vse v polnem redu. Izvolitev novega odbora se je izvršila pu vzkliku ter je ostal dosedanji nadalje. Na mesto gospe Felic. Kokalj je stopil v nov odbor Ivan Lokar. Ce bi imel kai potožiti, rekel bi: Tovariši(ice)! Malo več zanimanja, malo bolj se udeležujte obč. zbora, da se vam ne bo treba potem s praznimi besedami opravičevati! S. P. + Učiteljsko društvo za ljubljansko okolico je zborovalo 16. junija i920 v Ljubljani v telovadnici šole na Ledini ob obilni udeležbi (66 članov). Predsednik tov. Žirovnik je toplo pozdravil navzoče ter predaval nato o splošnem položaju učiteljstva in prav poljudno In poučno o razvitku ljudske šole ter o zgodovini našega stanu. Izbor-nemu poročilu je sledilo splošno odobravanje in so vsi navzoči izrekli željo, da priobči tovariš žirovnik svoje poročilo v podlistku Učit. Tovariša. Predsednik se je spomnil umrlih ravnateljev Bež- j ka in Schreinerja, katera sta s svojim pedagoškim I delovanjem povzdignila šolstvo na visoko stopnjo. Navzoči so zaklicali: »Slava njihovemu spominu!« I Delegatom za Zavezino zborovanje v Celju sta bila voljena tov. Urbančič iz Polhovega Gradca in gospa Majer-Hromeč iz D. M. v Polju; namestnikom pa tov. Kumelj z Viča ter tovarišica gdč. Kalanova iz št. Vida. Tov. Engelsberger je predaval »O idejni strani dobrovoljskega pokreta v Rusiji«. Njegovo predavanje je bilo jako zanimivo in je bila žeija vseh, da se tudi to predavanje priobči v »Učit. Tov.«. Občni zbor je sprejel sledeče predloge, ozir. resolucije: (Žirovnik): 1. Vsi učitelji moramo biti v stanovskih, posebno materijalnih zadevah strnjeni, da se nam ne godi krivica. Pozdravljamo torej Udružene vsega jugoslovanskega učiteljstva v eno telo — eno društvo. Dokler pa to udruženje ni izvršeno, ostanejo učit. društva, kakoršna so a do sedaj pod vodstvom »Zaveze«. JedtK* pravila okr. učit društev se potrdijo, Članarino naj pobira tajništvo »Zaveze«, katero potem pošlje društvom njihov delež. 2. Voditelj šole mora biti posebno zmožen in vzoren učitelj in kot tak prijatelj in oče svojim prideljenim učiteljem. Tak vodja pa ne more in ne sme javn» grajati svojih tovarišev, nego raje kar med štirimi očmi, v potrebi tudi pri domačih konferencah, a le v skrajni sili pred višjo gosposko. Zato pa zbor sklene: Vlš. šo). svet se naprosi, da odveze voditelja šole dolžnosti sodelovati pri javni kvalifikaciji njegovega učiteljstva. 3. Učitelj se ne vtikaj v politiko in njene spletke. Kot kulturni delavec mora biti v javnem življenju nad političnimi strankami in lahko sodeluje pri vsaki kulturni prireditvi in rad pomaga vsakemu stanu do napredka. Kmeta bodo učitelji najbolj podpirali, če bodo imeli lepe šol. vrte, velike drevesnice in zbirali mlado in staro pri gospodarskih predavanjih. Politično sodelovanje pa učitelji odklanjajo. (Mikuš:) 4. Zveza učit. društev naj naprosi viš. šol. svet, da se daje učiteljiščnikom prednost pri vzprejemu v učiteljske tečaje, ker učite-ljiščnik, ki vstopi že z veseljem do stanu v učiteljišče, bo pač boljši šolnik, kakor pa kak gimnazijec, ki samo zaradi hitre lastne preskrbe vstopi v stan. 5. Na deških šolah naj se da prednost moškim prosilcem zlasti v mestu. (Urbančič:) 6. Zastopniki učiteljstva v vlš. šol. svetu se poživljajo, da dosledno pri sodelovanju pri sestavi važnih odredb zbero mnenja okr. učit. društev. 7. Glede nadzorovanja učiteljstva po voditeljih šole se izreka občni zbor za resolucije ljubljanskega učit. društva. (Miheiič:) 8. Predsednik naj izposluje, da se izvrše volitve učiteljskih zastopnikov v okr. šol. svet. (Korbar:) 9. Naše društvo naj posreduje pri »Zavezi«, da ta izposluje na merodajnem mestu, da imej učiteljstvo ne samo aktivne, ampak tudi pasivno volilno pravico. 10. Zaveza deluj na to, da se za mesto okr. šol. nadzornika za naš okraj vzamejo v poštev v prvi vrsti tovariši: Kante, Trošt, Rape. (Štraus:) 11. Učit. društvo ljubi, okolice je mnenja, da naj bo »Učit. Tovariš« stanovsko glasilo in naj po možnosti na osebne napade le kratko odgovarja. (Engelsberger:) 12. Današnji občni zbor izreka soglasno zaupnico viš. šol. nadzorniku tov. Ganglu. Ta predlog je bil sprejet z vsem navdušenjem in učiteljstvo Je z burnim odobravanjem In ploskanjem pokazalo, kako ceni svojega viš. šol. nadzornika in kako nad vse priljubljen mu Je tov. viš. šol. nadzornik Oangl. Predsednik je pozdravil med zborovanjem došlega okr. šol. nadzornika M. Kanteta, ki je pokazal, da ve ceniti delo učiteljstva in ki kot njegov pravi prijatelj, če le možno, poseča učit. zborovanja ter dviga moralno zavest učiteljstva. G. nadzornik je povedal, da radi gmotnih razmer ne bo letos okr. učit. konference, pač pa je mogoč sestanek vseh voditeljev šol v okraju. — Vse zborovanje je bilo jako živahno ter je podalo živo zanimanje učiteljstva za povzdigo šole in našega stanu. Naš starosta predsednik tov. Žirovnik, ki je z mladeniško spretnostjo vodil zborovanje, je imel prav, ko je poudarjal v svojem znamenitem, j vrsti & predaVatelja dr. Ljud. Pivka iz Maribora. aktualnem poročilu: »Sreča naroda, slava domovine naj bo naš cilj!" — Takih zborovanj si želimo večkrat. — Tajnik. + Učiteljsko društvo za ptujski okraj Je zborovalo v Ptuju v četrtek 10. t. m. Dasi se nam zjutraj, ko smo deželani morali prijeti za potno palico, ni obeta! lep dan, Je bila udeležba prav povoljna. Od nenavzočih tovarišev(ic) smo zabeležili tudi nekaj takih, ki jih še v tekočem šolskem letu sploh nismo videli pri zborovanju. To so oni, ki prežijo samo na sad organizacije, za vse drugo se pa ne brigajo. Pri letnem poročilu bomo imena takšnih brezbrižnežev objavili. Tov. predsednik Klemenčič je ob otvoritvi zborovanja izrazil veselje na tako dobri udeležbi in nato prečital dopisa rodbine preminulega rav- j 1920 v svesti si, da bode šolske zadeve v okraju natelja Schreinerja, v kojih se izreka učiteljstvu zahvala za udeležbo pri pogrebu in za izraženo sožalje potom društvenega predsednika. Spominjali smo se preminulega odličnega in velede-lavnega slovenskega pedagoga In pisatelja, katerega ni dičil zlati avstrijski zaslužni križec za njegove velike zasluge na šolskem polju. Slavijo ga le dela njegova in . slovensko učiteljstvo ga ohrani tembolj v blagem in častnem spominu. Čitanju drugih dopisov je sledilo interesantno nadaljevanje referata »O izpopolnitvi zdravstve- | predavatelj v preteklost, nam predočil vse okol- Stran 8. nosti, ki so ovirale ali pospeševale naše ujedinje-nje, obrazložil nam kot naravno posledico vsega naš današnji položaj in preroško napovedal naše popolno ujedinjenje na tem polju, ki ga ne bode zadržala nobena sila. - Zanimivim, poldrugo uro trajajočim izvajanjem, so sledili navzoči z napeto pozornostjo. Pretresla so se nato pravila za učiteljska društva ter se predrugačila v toliko, da bodo tudi za naše razmere primerna. Tudi naredba glede javne kvalifikacije se Je vzela v pretres ter so se sklenile sledeče resolucije: ^^ 1. Učiteljstvo marbreškega okraja pozdravlja naredbo o javni kvalifikaciji z dne 23. aprila 1920, ker se je z izdajo te naredbe izpolnila večletna m popolnoma utemeljena želja učiteljstva. V svesti smo si, da je poverjeništvo izdalo to naredbo v najboljši veri, ustreči z njo učiteljstvu. Opozarjamo pa, da bi bilo primernejše, da ocenjuje učiteljstvo z redi samo nadzornik. Če se že zahteva ocena po šol. voditeljih, naj bode ta le informativna in splošna, ne pa precizna v redih, ker bi tako precizno razredovanje od dveh faktorjev izzvalo lahko spore med vodji, nadzerniki in podrejenim učiteljstvom. 2. Ocenjevalna komisija se naj omejuje izključno le na šolsko delovanje učiteljstva. 3. Vsakemu nadzorniku se naj določi le toliko šol, da bode lahko samostojno ocenjeval podrejeno učiteljstvo. 4. Vsakemu učitelju bodi dovoljen vpogled le v njegovo pola Delegatom za zborovanje »Zaveze« se določi zraven predsednika še tov. V. Porekar, namestnikom pa tov. J. Golob. Soglasno so se sprejele resolucije, ki so bile že sprejete pri zborovanju učiteljskih društev v Za delegate za Zavezino zborovanje so se do- j Mariboru, Velikovcu in Pliberku glede našega Flere, Kveder, Šeligo, za namestnike pa i stališča v stanovski organizaciji. Sklene se še nadalje, da izdelajo vse šole ' okraja zemljevide domačega okoliša ter se tako j zberejo vsa krajevna imena v okraju. Na podlagi | teh zemljevidov se naj izdela potem zemljevid okraja in zberejo se naj vse pravljice, znane v i okraju. Tov. Porekar bode zbral do prihodnjega . zborovanja snov za telovadbo in bode poročal o tem pri prihodnjem zborovanju. Sklenilo se Je j priporočati, da se izdaja poseben »Uradni list za I šolstvo«. V spomin H. Schreinerja se daruje zne-i sek 200 K učiteljskemu konviktu iz društvene bla-j gajne. — Tajnik. + Kamniško učiteljsko društvo je zborovalo dne 17. junija 1920 v šolskem poslopju v Radom-! ljah. Kljub izredno slabemu vremenu se je zbralo | 25 društvenikov. Tovariš Tomo Petrovec je s prisrčnim pozdravom otvoril zborovanje. Po tem pozdravnem nagovoru se je prečital [ zapisnik zadnjega občnega zbora ki se je odobril. Na dnevni red je prišla potem volitev dele-i gata za učiteljsko zborovanje »Zaveze« v Celju. Ker je našega društva 47 članov, se določi en de-' legat in sicer je bil izvoljen za delegata tovariš i Mirko Praprotnik. Kot namestnik predsednika se ■ udeleži tega zborovanja tovariš Ivan Šmajdek. ; V društveno razsodišče so bili izvoljeni: Pred-| sednik: tov. Janko Toman, nadučitelj v Moravčah; j preds. nam.: tov. Peter Sire, učitelj v Mengšu; ; I. prisednik: tovarišica Zinka Bole, učiteljica v Domžalah; 2. prisednik: tov. Franc Jordan, nad-; učitelj v Ihanu; 1. pris. nam.: tovarišica Marija ; Estova, učiteljica na Rovih; 2. pris. nam.: tovariš Rudolf Knez, učitelj v Št. Vidu. Predsednik Tomo Petrovec je nato omenil, da : poživlja okrožnica »Zaveze«, naj stopijo učiteljska ' društva v stik s »Slomškovo zvezo« glede »Unije« ter vprašal navzoče učiteljstvo, kakšno stališče zavzema napram temu. Soglasno se je skle-nUo, da se zborovanje s »Slomškovo zvezo« opusti. — Nadalje se Je sklenilo, da se na resolucije »Mariborskega učiteljskega društva« odgovori, da kamniško učiteljsko društvo ne soglaša s temi resolucijami. Glede kvalifikacije učiteljstva po šolskih voditeljih se je na predlog tovariša Smoleta sestavila resolucija, da se naj kvalifikacija učiteljstva 2 pa sta bila po šolskih voditeljih popolnoma opusti. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Pri slučajnostih se je sklenilo, da naj se članom društva sporoči, da se opravičijo pismeno ali po drugi osebi tovarišici tajnici, ako se ne udeleže učiteljskih zborovanj. Na prdlog tovariša Ivana Šmajdeka se je so-lasno sklenilo, da se tovarišu Luka Jelencu v Ljubljani izreče zaupnica z ozirom na napade na njegovo osebo. S tem je bil dnevni red izčrpan. Predsednik tov. Tomo Petrovec se je še enkrat zahvalil zbo-rovalcem ter zaključil zborovanje. + Učiteljsko društvo za laški okraj je zborovalo dne 17. Junija na Zidanem mostu. Ako se pomisli, da so bil? primorani nekateri udeležniki vsled slabe prometne zveze priti že na predvečer na kraj zborovanja, drugI se pa že tudi pred 4. uro podati od doma, mora jim vsakdo priznati ne le stanovske zavednosti, temveč tudi nje požrtvovalnosti. Vsa čast jim! Delegatom v Celje sta Izvoljena tovariša Četina Ivo in Pukmeister Jakob; namestnici pa sta tovarišici Drobničeva in Ste-genškova. V Beograd pošilja društvo svojega predsednika tov. A. Gnusa. Za ta dan naprošeni predavatelj g. dr. Ljud. Pivko je govoril o nekaterih redovnih vajah telovadbe. Dasi nam znan po svojih spisih mladinskih iger kot veščak telovadbe in telesne vzgoje, napravil nam je s svojim temeljitim in zaokroženim predavanjem prijeten užitek, od katerega je vsakdo navzočih oridobll. Le škoda, da se je mo- nega pouka v ljudskih šolah«. Predavatelj gospod okrajni zdravnik dr. Vrečko s tem referatom ni dal le jako praktičnega navodila za zdravstveni Pouk v ljudskih šolah, temveč je tudi dokazal, da Je učiteljstvo važni faktor, ki naj pridobi nared za i to, da bo imel zaupanje v zdravstvene predpise in se tako varoval raznovrstnega okuženja. Na splošno željo navzočih bode gospod zdravnik svoj referat objavil v listu »Zdravje«, katerega izdaja društvo za čuvanje narodnega zdravja in ga ima vsaka narodna šola. Gospod referent nam je nadalje tudi obljubil, da bo nam pri zborovanjih v bodočem šolskem letu nudil predavanja za posamezne vsakdanje bolezni. Nato nani je tovariš predsednik podal svoje misli, kako naj šolski vodja postopa pri usposobljenostim ocenjanju učiteljstva. Omenial je razne tozadevne glasove iz Učit. Tov., a on si je zbiral srednjo pot, po kateri ne bi bilo šolskim voditeljem težavno se odzvati ukazu, če je učiteljstvo na šoli po svojih močeh delavno, kole-gijalno in skrbi za to, da varuje čast svojemu stanu. Večinoma smo se strinjali z dodatnim predlogom tov. Majcena, da naj šolski nadzornik ob | priliki inšpekcijske konference v navzočnosti vse-I ga učiteljstva sporazumno s šolskim vodstvom , klasificira delovanje posameznih učnih moči. Na predlog tovariša nadzornika Flereta se je soglasno sklenilo naprositi Zavezo: 1. Naj predlaga pri višjem šolskem svetu, da odredi okrajne ; uradne konference šolskih vodstev, kjer bi se posvetovalo in sklepalo v enotnem postopanju pri usposobljenostnem ocenjevanju učiteljstva. 2. V ta namen naj se skličejo v najkrajšem času tudi vsi okrajni šol. nadzorniki na sestanek. 3. Rok za predložitev službenega popisa od strani ravnateljev in šolskih vodstev naj se po- | daljša. Z ločili: j Zolnir, Žiher, Voršič. Učiteljskega kongresa se bodo udeležili: Flere Pavel, Flere Nika, Kveder Drago, Zoinir Ivan In ; Zolnir Oskar. Hvaležno so odklonili gmotno pod-poro iz društvene blagajne ali iz žepov društvenih članov. Tovariš nadzornik Flere poroča, da se je I oživelo društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj ptujski. To društvo prevzame tudi oblastno zaščito dece kot krajevno zaščito ter bo v tem oziru delovalo kot uradni organ državne uprave. Nadeja se, da bo učiteljstvo storilo vse, da bo to važno človekoljubno društvo krepko uspevalo. Nato je bil sledeči predlog vrle tovarišice Še-llgove soglasno sprejet: Učiteljsko društvo za ptujski okraj zavrača predloge tov. Brinarja in Serajnika iz Celja. 1. Niti za vzdržanje discipline, I niti za zastopanje v javnosti ni treba na dekliških meščanskih šolah ravnatelja in druge moške i moči. 2. Strokovno učiteljstvo na deklišk.h meščan-; skih šolah naj uživa iste prejemke kakor strokovni učitelji. Istemu delu, isto plačilo. Po razgovoru z gimnazijskim ravnateljem Vajdo in z ravnateljem deške meščanske šole Kve-drom glede vstopa učencev ljudske šole v te zavode je predsednik zaključil lepo vspelo zborovanje. Čas nam ni dopuščal, da bi se seznanili z re- : feratom tov. nadzornika „O smernicah za sestavo j podrobnega učnega načrta: sklenili smo pa, da se 5. avgusta snidemo. Upamo, da bo imenovano pre-I davanje, ki je velikega praktičnega pomena in bo i pospešilo tozadevno enotno postopanje v šolskem okraju, privedlo vse tovariše v Mladiko v Ptuju. Razven tega še čaka mnogo važnih zadev rešitve, Toraj le vkup, ie vkup . . . Tovarišica blagajničarka bode četrt ure pred zborovanjem pobirala članarino. Vsak naj plača kolikor še dolguje za tekoče leto, sicer društvo ne more izpolniti svoje dolžnosti napram Zavezi. Janko Lešnik, tajnik. + Učiteljsko društvo za marbreški okraj je zborovalo v četrtek 10. junija 1920 v Marbregu. Udeležba je bila povoljna; zbranih ie bilo 26 članov, odsotni so bili 4 radi bolezni, nujno zaposlena drugod. Predsednik tov. Mirko Lešnik je otvoril zborovanje ob pol 10. uri, pozdravil navzoče, v prvi i Nato je podal kratek pregled 0 delovanju društva j od zadnjega zborovanja; naznanil, da je zboro-| vanje, sklicano za dne 22. aprila 1920 radi železnl-j čarske stavke izostalo, ker vsled te ni mogel priti i predsednik sam, ki je zaposlen tačas na Koroškem. kakor tudi ne g. predavatelj Iz Maribora; skrajno slabo vreme pa je zadržalo večino drugih članov. Predsednik se spomni smrti našega največjega pedagoga in neuirudijivega delavca na pedagoškem in splošno kulturnem polju, g. ravnatelja H. Schreinerja. V znak žalosti so zborovalci ustali in zaklicali velikemu možu, ki ga bode vsak, kdor ga je poznal, ohrani v prijetnem spominu, | trikratni »Slava!« — Nadalje omeni predsednik, da je okrajni zastop marbreški v seji dne 4. aprila najlažje zastopal šolnik, izvolil njega kot člana v okrajni šolski svet marbreški. — Zraven zastopnika učiteljstva tov. Simona Viherja je torej član okr. šolskega sveta tudi naš predsednik, kar nam je porok, da marbreški okrajni šolski svet ne bode deloval proti šolstvu in učiteljstvu. Ko so se rešili dopisi Je predaval g. dr. Pivko na splošno zadovoljnost vseh navzočih o temi: Stremljenje Jugoslovanov po kulturnem in knjižnem edinstvu.« Z bistrim očesom je pogledal g. rai omejiti vsled nedostatka časa samo na nekatere najvažnejše točke in vprašanja. Hvaležni pa bodemo gospodu predavatelju za knjigo o telovadbi, katero sestavlja. Prihodnjič zborujemo početkom meseca julija. Dan se pravočasno razglasi. Na snidenje! Radovljiško okrajno učiteljsko društvo je zborovalo dne 17. junija v Lescah. Vkljub grozno slabemu vremenu nas je prihitelo od vseh strani nad 40 članov. Predsednik pozdravi navzoče, posebno pa tovariša akademika Zupančiča, ki je na novo nastopil službo v okraju. Nato nadaljuje tovariš predsednik Jan. Baraga svoj referat: Računstvo v ljudski šoli, kjer smo slišali zopet mnogo novega in posebnega. Referat se bo nadaljeval še na prihodnjih zborovanjih. Blagajničarka se je pritoževala zopet nad zamudniki. Tovarišice in tovariši! Nekateri še za lansko leto niste udnine plačali. Zavedajte se te svoje mlačnosti pa poravnajte za lansko leto in vsaj še za prvo polovico tekočega leta. Imena zamudnikov se bodo prebrala na prihodnjem zborovanju. Po pravilih prestane biti član, kdor ne plačuje redno udnine. Naj bo to zadnji opo.nin! Sklenilo se je pozvati Zavezo, da deluje pri vladi z vsemi močmi, da bi bilo tudi učiteljstvo deležno zaplenjenega Pollako-vega usnja. Nato se je izvolilo članstvo učiteljskega razsodišča in sicer: Predsednik: Stupica, podpredsednik: Hudč, prisednika: Baebler Leopold in Jeglič Amalija, za namestnika pa: Zupančič in Katarina Drol. Sklenilo se je dalje, da pristopi društvo kot član k »Tvornici učil« z enkratnim deležem. Ker je bila v zadnjem času po slovenskih dnevnikih objavljena notica glede imenovanja tovariša Jakliča za šol. voditelja v Radovljici ter bilo organizirano učiteljstvo pozvano, kakšno stališče da zavzema, se je tudi o tem sklepalo. Sklenilo se je poslati v »Slov. Narod« in v »Jugoslavijo« članek, da učiteljsko društvo popolnoma odobrava imenovanje tov. Jakliča za šolskega voditelja v Radovljici, ter izjavlja, da so vsi napadi na njega po časopisih neutemeljeni. Sprejele so se resolucije glede učiteljskih plač in zapostavljanja učiteljstva pri sestavljanju statusa državnih uradnikov, glede deželnih in okrajnih učiteljskih konferenc in radi pasivne učiteljske volilne pravice. Vse tri resolucije se odpošljejo na Zavezo v Ljubljano. Ker se bliža predlaganje in imenovanje novega okrajnega šolskega nadzornika in ima v teh dneh okr. šolski svet o tem svojo sejo, je sklenilo učiteljstvo, da bo energično protestiralo proti vsakemu imenovanju nadzornika brez vednosti in sodelovanja učit. okr. društva. Tajnik. Po slovanskem svetu. Iz cehoslovaške republike. —c Osrednji svet učiteljskih organizacij v čehoslovaški republiki sklicuje neposredno po vsesokoiskcin zletu ustanovni kongres češkoslovaškega učiteljstva. kjer se bo osnovala >Češkoslovaška učiteljska občina«, enotna stanovska or-ganizaciia za celo republiko, podobna naši Uniji. Program kongresa ie razdelien na več sekcii. ki bodo zborovale istočasno. Protektorat nad učHeljskim kongresom Je prevzel prezident Masarvk sam. Dosedaj ie priglašenih nad 1500 udeležnikov. Ali bo kdo zastopal lugoslovane, Slovence? Kcngres začne v petek 2. julija in traja 3 dni. Pripojena mu ie češkoslovenska šolska razstava, kjer bo najzanimivejši oddelek »Trpljenje češkega učiteljstva za časa svetovne voine.« —c Adolf Hev.hik. znani češki pesnik, ki ie preložil na češčino tudi Baumbacho-vega. »Zlatoroga*. :e praznoval 85 letnico svojega rojstva. Njegova želja: »Samo svobodo, ah. svobodo mojim bratom daj, o Bog!« se ie izpolnila: domovina diha prosto, svobodno m on ž njo. —c Prostovoljni davek češkega učiteljstva. ki ga '.e učiteVisivu naložil osrednji svet z ezirem na uvrstitev v činovne razrede po 50 K. 60 K in 70 K. v svrho dobrodelnih zavodov učiteljskih, ie prinesel dosedaj 386.815 Kč. Strmimo in posne-majmo! —c Najmanj 50 1 -4 tedenskih počitniških tečaiev za deška ročna dela se vrši na Češkem po razmh čeških mestih. Za vse se ie priglasilo toliko učiteljev, da jih moraio precejšno število zavrniti. V celi Jugoslaviji, ki ne potrebuje teh stvari, seveda ne bodt nobenega, kar ie samoob-sebi umevno O sveta tema, prosi za nas! -c Ob priliki praškega učiteljskega kongresa prirede' Praški učitelji koncert v vinohradskem gledališču. Moravski učitelji v Narodnem domu smihovskem in na Vinohra jih, Jugočeiki učitelji v Karlinu in Praške učiteljice na Smihovu. Krona kulturnega dela! —c Volitve v senat in poslansko zbornico so prinesle učiteljem komaj sedem zastopnikov izmed 301 člena zbornice in senata. Izvoljeni se Jožef Smrtka, član čsl. republikanske stranke. Fr. Houser. Ha k en Jožef, Ana Svchravova, člani čsl. sociialno demokratične stranke, za poslansko zbornico. Korečnv Alojzij, član čsl. sociial. demokr. stranke Kadlčak Jožef, čsl liudske stranke, m 3enat Sicer so vse stranke privzele v kandidatno listino uči- ¡ telje, a postavili so jih na tako mesto, da j niso mogli bili izvoljeni Učimo se! —c 15. listonada 1920. bo preteklo 250 let od smrti J 4. K ameriškega. Bratski narod. predvsem češko učiteljstvo in ministrstvo prosvete proslavi 250 letnico smrti največjega redagoga r.a ta način, da postavi Komenskemu v Amsterdamu češkega nareda dostojni spomenik, obenem pa izda nanovo niegova največja dela, med drugimi tudi za inozemce slavnostno izdajo »Trienium Catholkum« z latinskim predgovorom Za ljudstvo bodo izdali poljudno izdaio *Informatorium školv«. ki ga naj dobi vsaka nevesta predno se poroči. Narodni svet skupno s Čehi v inozemstvu oa postavi v Pragi Komenskega vzorno šolo za otroke mozemskih Čehov, katerim tujina ne nud: zadosti in pravih narodnih šol Taku slavi probujen narod svoje duševne velikane' —c Stvarni naklad šolskih potrebščin narodnih šol, naklad knjižnic, učil, osebni naklad učiteljstva krije Češkoslovaška republika iz dižavnih sredstev. Manjšinske šole pa vzdržuje država popolnoma. Tako je prišlo šolstvo na Češkem popolncma v državne roke in godilo se mu bode dobro. —c Sto let ie preteklo 12. V. 19-0. odkar se ie rodil naivečii češki moderni sli kar Josip Manes. Nedosegljive so njegove slike iz otroškega živlienia pod nas.ovom „Detsche zabavy." V proslavo stoletnice iih je izdala državna založnica knjig Cel ciklus stane 15 Kč (8 slik) in jih mora na-ločiti vsaka šola. —c Prof. I A. Pipala uvaja v čažke šole sistem amerikanske telesne vzgoje, ki slon: na temelju mladinskih iger, vajam na orodju ca posveča manjšo pozornost, za deklice iih i>a sploh izloča. Pri igri t-c krepi telo. veča duševna bistrost, odločr.osc io disciplina. Ameiikar.ec rrenaša igro v živlienie. Kdor igra pošteno, bo pošten tudi v življenju in narobe. Amerikanec vedno tekmuje, ne samo v igii, temveč še mnogo boli v resničnem življenju. Tekma pa sili človeka, da postane eentlman. Držati se mora točno pravil ki iih igra zahteva. Amerikanec igra za celoto, za zmago svojega društva, svojega kluba. Če za-iera. se ne prepira, temveč vre mirno k ní'sp:otniku, mu poda roko in mu častita, doma ra potem premišljuje, zakaj da je izgubil. Tako Amerikanci. Čehi, kako pa mi? Naša mladina, sedania-generaci'a ie že politično zastrupljena, ie pisal Večerni list pred nedavnim časom. Povedal ie resnico, zastrupljevalca pa ie samo nazna-čil... —c Nravna vzgoja na čeških šolah. 6. marca 1920 se je vršil v veliki dvorani češke tehnike shod zastopnikov šolstva, vseh kulturnih organizacij, univerzitetnih profesorjev itd., ki ie sprejel sledečo resolucijo: Na vseh čeških šolah naj se s šolskim letom 1920.—21. uvede kot obvezni, samostojni predmet brezkonfesijni pouk nravnosti. Resolucijo utemeljuje 9 nadaljnih točk. Pripominjamo, da je v Italiji nauk o nravnosti uveden kot samostojni >bvezni predmet od 1. 18/7., na FrancOikerr od 1. 1882. na Angleškem od 1. 1906., v Ameriki istotako dolgo, na Japonskem pa se celo uči že polnih 30 let. Kot prva pomožna knjiga za učitelje bo služila pravkar izdana priročna knjižica ravnatelja Fr. Mertu: „Nravna vzgoja v francoskih šolah". Morda nam jo kdo prevede na slovenščino? HnrMünnjKsarafOíj. n^mmmmmmmaa^MsmmmameaiMsm Iz Jugoslavije. — V proslavo prihoda Nj. Visočan-stva prestolonaslednik;! Aleksandra smo izdali današnjo številko, zato pa odpade list v četrtek 1. julija. Prihodnja številka izide v četrtek, dne 8 iuliia. — Ljubljansko učiieljstvo ie sprejelo sledeče resolucije: Učiteljstvo zbrano na izrednem zborovanju ljubi;, učit. društva dne 22. junija 1920 sprejme soglasno sledeče resolucije: 1. Časopisje, ki reproducirá take pam-flete kot ie dopis v »Slovencu« z dne 20. junija 1920 na viš. š. nadzornika g. Eng. Gangla smatramo za nasprotnika učiteljstva. učiteljskega stanu in njegovega ugleda: zato- 2. Izrekamo viš. š. nadzorniku, tov. Ganglu popolno zauporje; njegovo poročilo na okr. učiteljski skupščini za Ljubljano vzamemo solidarno z zaupanjem na znanje ter smatramo napad v »Slovencu-kot osebno žaljenje njegove uradne osebe. 3. Kritika uradnega poročila spada v delokrog pedagoških listov in šolskih strokovnjakov. ne v politične dnevnike, kateri smatrajo notice in pamflete, sramoteče nadzornika, kot sredstvo za dosego političnih ciljev in osebnih koristi. 4. Vsak oseben napad v časopisju na člane našega s'anu zavračamo in obsojamo: ako ie avtor tak:h napadov učitelj, nimamo ž rjim nobene zveze In stikov. 5. Zaveze naprošamo da sprejete resolucije predloži kot iziaz mnenja ljubljanskega učitelistva merod^jnim šolskim čini-teljem: dalje prosimo Zavezo, da o sklenjenih resolucijah poroča vsem okr. učiteljskim društvom, katera nai oseben napad na viš. šol. nadzornika odbijejo tako, kakor zasluži »Slovenčev« članek. Opomba: Opozarjamo na poročilo o tem zborovanju. Ki ga prinašamo med društvenimi vestmi — Uvrstitev učiteljstva v pragma-i tiko. Po poročilih, ki smo jih prejeli iz ' Beograda, je predlog u ureditvi uradniških plač izgotovljen. Za učiteljstvo bi prišle tri stopnje v poštev, t. j. IV. stopnja, ki zahteva izobrazbo šti-rih razredov srednje šole ali temu enako, III. stopnja, ki zahteva srednješolsko maturo ali tej enaka in II. stopnja, ki zahteva srednješolsko izobrazbo ali tej enako in še kak izpit, ki je med to in visokošolsko izobrazbo. Kakor je že iz rvoročila tov. | Sokoliča razvidno, prične IV. stopnja s ! plačo 2400 din. in se zvišuje na 2700 din., 3000, 3300, 3600, 3900, 4300, 4700, 5100 in na vsake tri leta odpade aktivitetna do-klada 960, 1200, 1500, ki se računa v pokojnino. kakor se glasi poročilo tov. So-koloviča, ki smo ga priobčili zadnjič. Tretja stopnja prične s 3000 (akt. d 1500), 4.700, 5100, 5500 (akt. d. 1800), 6000, 6600. Napredovanje je na prvih štirih stopnjah po dve leti, naprej po tri leta. Druga stopnja prične s 3600 (akt. d. 1200). 3900, 4300 (akt. d. 1500), 4700, 5100, 5500 (akt. d. 1800), 6000, 6600, 7200 (akt. d. 2100), 7800, 8400. Napredovanje se vrši na prvih petih stopnjah po dve leti in naprej po tri leta. Neoženjeni prejemajo za 10% nižjo akt. doklado. Za ženo je določenih 720 in za vsakega otroka po 540 din. letno. Obrnili smo se v Beograd za podroben načrt pragmatike, ki ga priobčimo, kakorhitro ga prejmemo. — Ustanovitev podružnice „Jugoslovanske Matice". V nedeljo, 20. junija se je vršii v dvorani „Narodnega doma" ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice „Jugoslovanske Matice". Kot glavna točka je bila na dnevnem redu volitev novega odbora. V novi odbor je bil izvoljen kot zastopnik učiteljstva tov. Ciril Petrovcc s I. mestne deške ljudske šole. Učiteljstvu v splošnem toplo priporočamo pristop; na| bi ne bilo zavednega tovariša in zavedne tovarišice. ki bi ne bil(a) član(ica) te nove narodnoobrambne organizaciie. Posnemajte tovariše in tovarišice na I. mestni deški ljudski šoli, ki so do zadnjega pristopili v krog bram- | bovcev ljube domovine! Mesečni prispe-; vek znaša 1 dinar. Prigirse sprejema | +ov. Petrovec ali Pisarna za zmedeno | ozemlje v Pražakovi ulici ft. 3, I. r. dstr. — Goienci ni. letnika na drž. mošk. učiteljišču v Ljubljani — bivši vojaki. j (Dopis.) Žalostno je, da ravno oni, ki so j trpeli in v krvavem potu svojega obraza : zidali nesebično temelj in hišo naše Ju-j goslavije, so danes od staromodnih biro-kratičnih reformatorjev in doktrinarjev zapostavljeni in ni pretirano rečeno — teptani. Avstrija ie tem nadebudnim pijo-nirjem kulture ubila mladost no internacijah in frontah. Danes se jim pa hoče ubiti še nergijo do dela. Članek teh fak-tičnih trpinov zadnje številke ne sme iti z dnevnega reda in ostati ?las vpijočega v puščavi. Gospoda, pri viš. šol. svetu in ravnateljstvu! Uživite se malo v niihov položaj! Že iz socijalnega stališča bi se jim morala nuditi pomoč. Pred ciljem so nekateri bili izmed teh siromakov. Odvedli so iih iz klopi na ljublj. grad. Gonili so jih kot prostake po frontah. Trneli so, zatajevali so in niso obupali. . In kdo se danes pobriga zanje? Ali bomo dopustili delati krivico onim, ki so nam pomagali ustanoviti našo Jugoslavijo? Zeanite se in podregnite malo one stare birokrate, in naj velja- za nje sploh nek ferman. ter naj posvetijo malo več brige tej prizadeti dvajsetorici! — Kmetijski tečaj za ljudskošolske učitelje. Ppverieništvo za kmetijstvo priredi v času od 19. julija de 22. avgusta t. 1. kmetii.sko nadaljevalni tečaj za učitel;e na kmetijski šoli na Grmu in ravno tak tečaj od 6. seotembra do 10. oktobra na kmetijski šoli v § t. J u r j u ob juž. žel. Vpoštevali se bodo zlasti prosilci iz krajev, k^er >'e upati, da se najprej ustanove kmetiLsko-nadaljevalne šole. Po slovanskem svt