List 20. m v • lecaj I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr, in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enki 8 ki /a dvaki 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 13. maja 1892. I i 1 obračati se od njih, ko bodo videli, da ničesa ne dose- Politiški oddelek. žejo. Da ne zgube vse veljave, prišli so z nenavadnim Zatožba proti ministru. predlogom, da naj se minister toži pred posebnim sodiščem, ker je kratil pravice deželnega zbora. Po zakonu z dne 25. julija 1867 št. 101 drž. zak Našim čitateljem je še znano, da je po burnih ima take stvari soditi posebno državno sodišče. To so debatah odsek češkega deželnega zbora se izrekel, da se dišče volita zbornici državnega zbora na 6 let izmej naj sprava odloži. Deželni zbor se pa vplenumu ni bavil avstrijskih juristov, ki pa ne smejo biti državni poslane s to zadevo, torej o tej stvari ni prav za prav nobenega ali pa člani gospodske zbornice. To sodišče dosedaj v veljavnega sklepa. Sklepi odsekov nobenega ne vežejo, x\vstriji še nikdar ni poslovalo. Da celo taka zatožba se zatorej je vlada imela popolno pravico, da je nadaljevalo še nikdar stavila ni. Taka sodišča imajo tudi v druzih delo sprave, kolikor spada v njeno področje. Če so torej državah, ali nikjer skoro ne pride noben minister pod komisije za razdelitev okrajev po narodnostih nadaljevala zatožbo. Jedino na Norveškem je znan slučaj, da so mi- svoje delo, v tem nikdo razen Mladočehov ne more videti nistre zares tožili in obsodili. Zadnja leta so tudi v kacega kratenja ustavnih pravic češkega deželnega'zbora. Rumuniji in pa na Grškem se stavili taki predlogi, ali i Mladočehi so se po raznih volilnih shodih bahali, vendar do kake zatožbe ni prišlo. Stranke se takega da je baš njih zasluga, da se je sprava odložila. Volilci skrajnega sredstva poslužujejo le v skrajnih slučajih, kjer ustavne pravice ali pa državni interesi v resni ne- so so pa zaradi tega jim izrekali zaupnice. Seveda, kdor je stvari bolje ogledal, je pa precej spoznal, da to nikakor varnosti. ni le zasluga Mladočehov. Sprava bi se prav lahko na- Kdor pozna zgodovino avstrijskega ustavnega živ daljevala tudi brez njih. Za razdelitev okrajev po narod- Ijenja, bode rad pritrdil, da so razne stranke že viečkrat nostih zadostuje navadna večina v deželnem zboru. Tako imele več pravice do tožbe proti ministrom, nego sedaj večino se pa da lahko dobiti brez Mladočehov, pa tudi Mladočehi, ali vendar niso se brez Staročehov. Nemci m veleposestniki imajo sami sredstva dobro vedoč. da se zase večino. Na veleposestnike pa Mladočehi ne morejo predlog v zbornici ne poslužile tega skrajnega svoj Le osmešijo, ce za dobe mnogoštevilne podpore. pritiskati kakor na Staročehe. Veleposestnikom se ni bati, Mladočehi so porabili prvo priliko, da so stavili predlog, da bi jih Mladočehi podkopali, kakor so Staročehe. Gla- da se minister toži. sovali so proti spravi jedino zaradi tega, da obdrže v deželnem zboru Staročehe, da zbor torej ne postane preveč predlog je Že začetek treba te stvari je bil jako žalosten. Za 40 podpisov in z veliko težavo liberalen. Kadar bodo pa veleposestniki videli, da se so jih dobili vkupe 41. Ko bi bili to prevdarjali bi Staročehi ne bodo več dali obdržati v zboru, se najbrž jih že to bilo moralo odvrniti od korakov da je ne bodo vec upirali spravi. in potem se bodo okraji jim tako težko dobiti podpise tem oziru so pa tudi lahko razdelili po nemških željah. Samo volilni red se jako nespretno postopali. Ce so kaj tacega mislili bili premeniti ne more brez Mladočehov, ali ta prememba bi si morali že poprej pripraviti tla. Sporazumeti bi se bi pa itak bila Čehom v korist. o tej stvari bili morali z veleposestniki. Ker je v tej Veselje Mladočehov, da so spravo preprečili, pa ni zadevi v češkem deželnem zboru jako ponosen plemenitaš bilo dolgo. Pravosodni minister je z naredbo, da se zastopal blizu jednake nazore, kakor jih imajo Mladočehi, osnuje okrajno sodišče v Teplicah nakrat uničil n j i h bi. bila morda pogajanja imela kaj vspeha. Da celo » » " vspehe. Mladočehi so se jeli bati, da bodo volilci jeli dobro bi bilo, ko bi se bili dali za inicijativo pridobiti . p '-.v- -'-v 158 veleposestniki. Vse drugačen vtis bi bilo na zbornico napi da bil • ^ dotični predlog stavil kak knez Schwarzenberg in bi ga podpisali oda. Morali zastopniki češkega Politični pregled. Državni zbor. — seji poslanske zboruice dne 4. t. m. bil je na r naslikati da Mladočehi veleposestnikom jako živo drugov 'rs ti da 'j predlo mladočeškega poslanca Tli s e r j a je ministi zanje ker so se izrekli postopanje tudi razžaljenje pravosodnega ministra tožiti zaradi kršenj proti spi Seveda gajanje bilo moralo tajno vršiti Ce se po galerij zakonov. Poslanci zbrali so bile natl šalcev se P( polnem številu T i 1 š e r veleposestnikom ne bilo zdelo umestno stvo se pa morda to skrajno ö atelj utemelj svoj ed Ij ne g m di m vein kot pred ^eslo bilo Jnj uprav očita da mo2"oče. d se pa bil našel kak drug pot, da se pokaže znatno manjšine nad večinami. Posl. Pl posln predlo regnonim fundamentum," kajti sicer po nekaterih deželah prevladujejo ne- nevolja ministr ministerske na 1 in edbe najbrž tudi doseže preklic dotične Vsekako bi se bil v sporazumljenju z veleposestniki dal doseči večji vspeh. Mladočehom pa seveda tako postopanje ni ugajalo, ker rabiti za svoje agitacije. borna r» predlogu s Pieneriem koč, da ni kršil ustav zaofovarja Sch preide na dnev ed in predlaga, da se-naj preko dr. P a C a k polemizuje Po stv potem ga ne bili mogli po- ni 11 n i k o v . namenoma odločno graja ravnanje pravosodnega ministei k i h v e 1 e p Posl. grof D e v m ]Z|avi v imenu da ne bodo glasovali za predlog, ker se zakon kršil Pravosodni minister S c h ö n b se / zagovarja in zatrjuje, da ni ki šil zakona Posl Z k Razpi )e bila v zbor ali vendar sedanjega položaja dolga tudi bui podpi predlo cr Četudi ga ni podpisal in kaže na veliko raz- pojasnila. Pričako burjenost, katero je zakrivila ta ministerska naredba vali smo da bode pravosodni ministei V s e j i d 5. t. m se izjavil kako posl dr V a š a t zatrj da on sodi o razdelitvi okrajev, ali misli, da se smejo meje ^^^^^ je minister namenoma kršil zakon in ostro obsoja vlado zaradi trankarstv Posl B i a n k v pa z okrajev preminjati administrativnim potom, ali dovoljenjem deželnega zbora. Po zakonih z dne 11. junija Ija, da bo zi predlog glasoval iz in politi razburnosti Po dr atskem jeziku skega bratoljubja 1868. drž. zak št 59 in z dne zak 20. aprila 1873. drž sprava mogoča na podla M a s a f y k povdarj da je lada fti nič navdušena nopravnosti, za katero 62 se smejo razdeljevati okraji in tudi snovati debate. Predlo Posl. Eosenstock predla pa se vsprejme m moi nova sodišča administrativnim potom, ali vendar vlada poprej vprašati za mnenje deželnega zbora. Iz teh se I glavnim govornikom konec ;volita (proti) in Herold (za). Posl.- Pl zopet, da se ni kršil zakon temv da ima minister dveh zakonov pa nikakor ni razvidno tudi ali dolžna držati mnenja deželnega zbora se je vlada ustanavljati sodišča. Posl. dr. Herold ostro ob dokaz prav stersko Ibo in mi ni Pred pravi, da ministru ni mogoče brez dov se ne ve, kaj je storiti v slučaj ko vsem Ijenja deželnega zbora ustanavljati sodišč in konča deželni zbor ne da ministr hotel oddati naredba kršitev prava. Heroldov z izj svojega mnenja kar se je baš letos na Češkem zgodilo, ko je večina nalašč vso stvar obležati v odseku. Mi bi bili radi vedeli pustila kako stališče v tej stvari zavzemlje vlada, ker ima tudi nekaj pomena 23 8 glasovi p rot na galeriji burno odobr-aval. Klicalo se je: Predsednik je dal galerijo izprazniti in sicer po imenih. Plenerjev češkega predloga stopiti na dnevn gov se je Slav to se pr-edlo i red. « J Herold lasova o* O' da je preko mlado bil je prejet z za nas Slovence o čemer bodemo o priliki obširneje sta tudi Staročeha Dost 4 1 glasom. Z Mladočehi glasovala rn govorili. Grof Schönborn je le opozarjal, da se je deželni ^^ Hrvatje, Bi an k zbor že prejšnja leta izrekel v Teplicah. o okrajnega sodišča Konec razprav v državnem zbor Sp Istotako d Z u c k ( , Dap moravski L a firi n 1 Čeh m Glasovali niso nekateri imitje in konservati niso glasovali slovenski poslanci: grof Coronini se ekel je bil dr. Gregorčič da zbor z 38 proti 41 glasom, da se o ministerski > Ex)bič, 1 'Sukl zatožbi preide na dnevni ed Torej z naddvetretjinsko Gregore Pfeifer, Poy rOC f V s i" d n e 6 grofa Pininskega o imenovanj dr T r^ • v • v t erjancid TT v • T * t. m razpravljal se le Naber / predlo d (T po večino je državni zbor odobril vladno postopanje, dočehi napeli so vse svoje govorniške zmožnosti Mlada bi na Gališkem šolskih nadzornikov dalj debati sprejel se je načrt zakona br se le tej točki zborni stavno prepričali da je ministr Njih postopanje nepo voli se izmed \ lov dr premembe. V dav nela id posl 10 dr Gr 6 t. m pričele so se obrav gumenti so pač morali biti slabi, da niso metne predloge dunajske. Debata bode dolga mogli nobenega poslanca za svoj predlog pridobiti, 41 jih samo je bilo na njih strani pred debato za u 12 govornikov navati pro- kajti oglašenih 41 po debati V Štajersko Deželni zbor je bil klenil zakon da Jedini vspeh, katerega so Mladočehi s svojim pred- zabranijo ženitve ljudem, o katerih se že naprej za gotov logom dosegli je, da se bode vlada zopet bolj oklenila levice in se bode še manj ozirala na želje naroda češkega. To se je že pokazalo. Te dni je bila na Dunaju depu-tacija praškega mestnega zastopa, in prosila, da bi se več storilo za praško mesto. Pri ministrih more vedeti ni dobil Najvišjega potrj sprotuje državnim da ne bodo mogli preživeti otrok. Ta zakon pa ker na Dunaj mi da na- nim zakonom V Češko V Tabor je bil hod Staro- in Mladočeho jako slabo vsprejeta. Taaffe se je je pa bila jal, da se po Več govornikov se je izreklo za skupno delovanje obeh čeških strank. Želeti je le, da bi sklepi tega shoda zares imeli kaj peha Bati trebne stvari zavlačujejo zaradi nepotrebnih debat v državnem zboru. Kam so te besede cikale, ni težko uganiti. skraj se je pa, da sloga ne bode trajna, nekateri "i elementi bodo kmalu začeli delati ziražbe Mattuš j e pa na shodu v Nimburgu naglašal odna jednakopravnost jedna glavnih točk > Cehi mor dovoli sv delati na to da se vsem oboden razvoj. On Je pa tudi češkeg L rodom temu. — Staročeh da mora biti i programa. slovanskim da bi kak * w ' te . I li # 159 anski narod gospodoval druZ''mn. Gotovo noben narod v ^ 'Nrj^ ^ ^^ IlllllllllllllilllllflllllllllllllJIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllM Avstriji bi ne bil bolj take politike, kiikor jo prip Mattuš, kakor mi. Ko bi se bili vsi avstriiski Slo\' nali po tem progi bi njih tanj bil ugodnej edno nego Obrtnija. € ............................................ je v istini. Dosedaj je vsak slovanski narod tiral svojo poli tiko ne meneč se, ce njegova politika ugaja tudi drugi Slo Svinčnik doma in v šoli. vanom in tak je bilo prav lahko mogoče, Nemcem ohraniti si gospodstvo nad Slovani. % Ogersko. — Umrl je ogerski trgovinski minister Baross. Pokojnik je bil pri Madjarih jako priljubljena oseba. Vse njegovo delovanje merilo na to, da pridobi Ogerski gospodarsko ne- Nekdaj je bilo za navadnega človeka dovolj, ako je znal citati, pisati in nekoliko računati. Ti trije pred-metje so bili poglavitni in poleg krščanskega nauka jedini v začetnih naših šolah. A danes nam ne zadostujejo več; zavisnost od Avstrije. Da doseže svoje namene, se je posluževal poleg njih je treba tudi v začetnem nauku jemati ozir vsje glede pokritja velikih stroškov, katere nalagajo italijanskemu kraljestvu njega politiške zveze Na krizo vplivala je torej trojna zveza, dokaz temu odstop italijanskega poslanika v Berolinu, grofa Taverne. Kakor pa. trojna zveza ali pa pi domačem obrtniku; drugič mora popravljati ablj in pohabljene objekte ter zamenjavati star z novimi izdelki, kater bodo v soglasji z ostalo opi ni bila brez vpliva na ministersko krizo, tako bo tudi rešitev Malokdaj imamo človeka pri roki, ki bi znal vse djati v te . ministerske krize močno vplivala na veliko evropsko poli- red in nam vstreči v vsakem oziru. Le prevečkrat je treba tiko, oziroma trodržavno zvezo. m, da Rudini najbrže ne bo več Da bo kriza dolgo trajala predsednik, to je skoraj gotovo. Pogajanja mej vladnimi veljaki vrše se dan na dan, toda dozdaj brrz vspeha. Sv. Oče izdeluje sedaj encikliko, katera se bode izdala pisariti po to ali ono v bližnje ali daljno mesto in tedaj se prične zadrega. Natančni popis zaželenega predmeta je jako težaven in prerad postane nejasen. Zato pa prodajalec ne ve, kaj naj prav za prav pošlje in konečno _ t povodom 4001etnice odkritja Amerike po Krištofu Kolumbu, smo nezadovoljni z naročeno stvarjo, ker ni tako izpadla, Enciklika namenjena je samo za škofe v Ameriki, Španiji in kakor smo si jo slikali Til*®** 1*1 T TT II V • • • Itahji m krščanstva. v mislih. Vse drugače pa je, če povdarja velike za .r^^|jrjanje Vprašanje glede proglašenja Krištofa Kolumba svet- ml^om, Tiatero je pred nekaj časom sprožilo na stotine škofov, s še ni zrelo in se pečajo ž njim v to poklicani Nemčija. Uovori m • v pise se veliko, da sedanji ministerski predsednik grof Caprivi in njegovo mesto državni kancelar grof Eulenburg. da krogi. odstopi prevzame smo jo tudi v istini naslikali. S priprostim svinčnikom smo naredili potrebnih črt na papir, kmalo je bila skica gotova m prodajalec ve natanko, kake so naše želje. Noben popis bi mu tega ne bil tako jasno razložil, tudi z obrtnikom v domačem kraji dokaj ložje shajamo. Ako se to ako znamo nekoliko risati. Ko rabimo novo omaro, novo vresniči, bode torej ministersko predsedništvo in državno kan-celarstvo po kratkem prestanku zopet spojeno v eni osebi. . mizo itd Vatikan Francija Kakor že parkrat prej, izdal je S) cikliko eti Oče tudi zdaj do francoskih kardinalov posebno en- se pomenimo s svinčnikom ž njim m s tem prihranimo dokaj potov, sitnostij in nerazporazmenja. Kmetovalcu se zlomi pri tem ali onem stroji, recimo v kateri nagi da je treba brezpogojno pri poznati pri slamoreznici. pri stroji za mlatenje itd. kak del; republiko kot državno obliko, došlo od Bog Dalj označuje naroči si ga lahko v mestu brez potov in sitnosti, ako Oče napade anarhistov kot posledico da se je Francija odtujila kiščanstvu in konečno protestuje proti temu sveti stolici v Italiji odvzeli da ga zna isati. Kedar treba popolniti z novimi za- so nie obodo Monarhiste je to meniti obrabljene dele, je nam svinčnik najboljši pomočnik pismo močno zburilo monsignor D. Hülst, jeden vodij coskih monarhistov je pri nekem banketu celo trdil in naglašal in tolmač iz katerih je in tako bi mogli našteti premnogo slučajev, razvidno, kolike koristi in prijetnosti nam da papeža v politiških rečeh ni slušati, temveč samo v verskih, donaša znanje risanja, kajti samo v teh je nezmotljiv. ^ ^ druge strani nam risanje donaša dokaj Bolgarija. — Te dni vršila se je v Carigradu sodnijska dobička, veselja in zabave. Kolikrat vidimo načrte te in ali obravi M e r d j obsoje proti obdolženim morilcem Vulkovičevim Obtožena in Čitelja silno delo a. Navm umora obsoj K ris t o izpoznana sta krivima ter na smrt č i j e v kot prouzro- in Nik Tufek one vrste! Razumeti jih more do dobra samo oni, ki-se je sam pečal z risanjem. vasi se na pr zida nova sta pa in contumaciam na loletno po cerkev. Mi se zanimamo za zgradbo, dajali smo sami leto in dan zdatnih prispevkov in ko pošlje stavbarski 160 mojster načrte, smo v veliki zadregi, ako se na prav nič ne razumemo. Kdo bode isanje smole B adba lepa terpeatlDovega olja primerna, bode-li denarja vredna, katerega smo s trudom in požrtvovalnostjo nabirali ? Vseh teh dvomov in neprilik ne pozna oni, ki je sam vešč načrt ga pouči isanja. Jeden pogled na Velika Britanija Nemčija Nizozemska barelov 520.298 255.189 146.694 ne pripeti da sodbo druzih ir mu je pričakovati; njemu se nikdar se moral zanašati samo na mnenje in Kuska...... 90.859 . . . . 45.593 142 787 30 216 40.489 vseh tacih podjetjih on je sam mož, razumen in veljav pi Laška . A v s t r i j a Francoska 38.181 —.739 3 693 200 v • Ko ledujemo ilustr ki prinašajo por knjige in sploh dela SUSI o napredkih tehnike druzih strok človeške vede, tedaj razumemo vse dr pri Sušenje lesa. hrastov les na i pieno ali pa pošev deblu obrnen Sotrudnik lista „Werkstatt poroča da proti tlein stopni način. Posamične kose postavi je bil a tako moli oni del hitreje posamične jasneje in navzdol ter se zbii navzgor. Le kratka te, ki nam jih knjiga podaj s ečeno, slučajev je neštevilno, v katerih se korist masa obrnili Tako se bai krog lesa kot rujava, sok teče potem tabaku podobna dokaj hitreje suši, kakor če ga nismo risanja kaže očividno in prepr dan za dnevom Mazilo za stroje. Francoski mehanik C h a r d Zato pa je treba risanje tudi gojiti da je najboljše mazilo za vsa telesa iz kov trdi mladini. In to ni nikakor težko pr v v uceci se se kaže Zanimanj za pr otroku uže v zorni mladosti isanje to zanimanje podpirati azširjevati Ako Treba je arišemo detetu Eazmerj skrajnem trenju, milni klej to j so izposta aztop kalijevega mila v s svinčnikom kak priprost predmet s priprostimi črtami gotovi, da bodemo imeli najhvaležnejšega gledalca raka med milom in vodo se ravna po jakosti trenj slučaji se vzame jeden del mila in jeden del delov odi včasih pa zadostuje samo jeden del mila na ri^„T______i • 1 . , . ...... aztop baj ode ode prekosi najboljša mastna mazila smo Petrolej za kaljenje. Da je petrolej izvrstno sredstv Kako bistro m živo sledi mlado oko vsaki ti ki za kaljenje, smo uže omenjali v tem listu JO -------T vyx Cl, IVI JU dela svinčnik na papir! Veselje za risanje raste od dne ezultate dobimo ode ali Posebno če vzamemo jedno tretinjo petrolej uffodne m do dne in ako ga učitelj pametno in vspeh brezdvomen previdno goji, je Naloga šole je v tem oziru preveli bati, zgodi da pa vsacega polov se petrolej vžge kar Vsled vode se je mani se pri samem petrolej rado cega pomena m odgovornosti. Učitelj mora skrbno paziti da položi z rednim in stopnjevatim podukom temelj pri hodnjemu znanju v risanji. Učenec naj se navadi pra opazovati predmete, ceniti njihovo dolžino. na Bolgarskeni Bolgarska Velika poraba uteži vlada je uvedla metriško mero in vago, zato pa je postala kupčija z utežmi, vagami in posodami zelo živahna. Decimalne vilno vage dobivajo sirino in globino, njihovo oddaljenost in druga njihova svojstva risarja. Natorno nadarjenost treba harmo ki s Francoskega in Nemškega, boljše kramarske vage iz Avstrije, cenejše s Francoskega in Nemškega. Medene uteži daje Francosko, vlite iz železa pa Francoska in Nemška. zanimajo Bolj posoda iz pleha Francoskega. Na tem polj p r i h a j iz Avstrije, slabej pa s riti lep trgovino, ker nično razvijati in premišljeno voditi do večjih namenov s katerimi se peča potem praktično življenje ali pa stro- kakor izdelkF iz "omenjenih'dežela kovni pouk. toliko podlage SI nasa industrija mogla pribo njeni izdelki so boljši in solidnejši Ljudska šola naj poda svojim gojencem vsaj isanji, da je pridnemu in prebrisanemu učencu mogoče, tudi samo s pomočjo nadaljevalne šole KmetljstVO. popolnjevati svoje znanje v risanji in se mu toliko učiti, kakor ga rabi pozneje v oni obrti, kater pr ter ima priliko napreduje se je da na posvetil. Obiskujoč nadaljevalno šolo zvečer ali pa v praznikih riše doma, onem temelju, ki ga mu je podala ljudska šola. Kmalu bode začel izdelovati strok dosegel vei lahko brez Lucerna ali nemška detelja je posebno velike važnosti J ter njimr hunec onega, kar rabi za svoj stan. Tedaj pa skrbi stopi med svet; vadna kraji v Španija in F za detelja lucer za gorkejše kraje, dočim na bolje vspeva v mrzlih krajih so Ogersko Najbolj balkanske žele Italija 1 Iz poslednje dežele pride posebno znanje njegovo mu jamci vspešen boj v splošnem trudu za obstanek katerim je pričel doma in v šoli, obrodilo s Risanje obil nega sadu veliko lucernega semena v trgovino Navadna detela raste navadno se pa obdrži na njivi celo 15 do 25 let. ker dve leti, lucer nevaren » se lahko pr leta jej je mraz ko so korenine še slabe. Lucerna kosi nekaj tednov poprej nego druga detelja Obrtnijske raznoterosti. navadno že v začetku lahko držav Izvoz smole in terpentinovega olja iz Združenih Leta 1891 so izvozili iz Novega Jorka, Charlestona maja m jeseni se tudi dolgo rabi za svežo krmo, navadno do srede oktobra. Raste hitreje nego navadna detelja, kositi se mora precej časa pred cvetjem, ker je sicer pretrda. Navadna detelja se Savane in Brunswicka v Evropo 1,150.693 barelov smole more kositi na leto po 2 ali 3krat, lucer (jeden barel tehta približno 190 kilogramov) in 235.512 ba- petkrat po štiri ali relov terpentinovega evropske države Od te množine so porabile posamične Ker ima lucerna dolge kor na njrve ki mora se sejati imajo globoko prst, katere spodnje plasti C . 161 vsled nadanje vode ostanejo vedno vlažne Če voda stoji, lucerna ne vspeva, ker jej pognijejo korenine. pa na njivi ohladi, postane trda, kakor je bila popreje. Pri 120^ se gutaperka raztopi v tekočino, ali potem več ne more se Ravno tako zamrjo koi če zadenejo na pesek pro dovino ali nepredor tla strditi. Ako gutaperka stoji dalje časa na zraku, začne če je prst le dovolj debela se raztvarjati in naposled razpade v prah. Pri velikih in to raztvarjanje mnogo, ker in da je v njej dovolj apnenca, pa je dobra za to deteljo, debelih kosovih ne škoduje Vspeva tudi na njivah, ki imajo zgoraj neugodno prst, se na njih samo površje pokvari, ali tanke pole gredo spodaj ugodna. Težka ilovca, rahli pesek in pa pod zlo že v nekoliko mesecih. Najbolje se drži gutaperka ce je močvirnata tla niso za lucerno. Največ se predala lucerne na pod vodo. Razne tekočine in razrejene kisline ne kvarijo lahkih glinastih, gutaperke. Ona se raztaplja v eteru, kloroformu, bencinu, glinastopeščenih ali pa na tudi ne peščenih tleh, če so žveplenem ogljenci, v toplem terpentinovem in kauču- pomesana le s kako drugo prstjo. kovem olji, kakor tudi v gutaperkinem olji, katero se z Navadno se lucerna pusti rasti na njivi 4 do 10 let, destilacijo iz gutaperke dobiva. Ker gutaperka elektrike ker potem redkejša postaja. Če se pa hoče dalje imeti, ne prevaja, zato je za ovijanje brzojavnih žic, katere se naj se pa zemlja z lopato prekoplje ali preorje in lucerne v zemlji ali pod vodo pokladajo, izredne važnosti. Surova doseje. Lucerna naj se seje na dobro zagnojene njive za kakimi okopovalnimi rastlinami navadnim gnojem jej tudi kaučuk, gutaperka, kakoršna prihaja na trg, ni tako čista, da bi mogla koj podelati, v njej je skorja, perje, prst, pa delavci v gutaperko mešajo, da je se ki ga vselej dobro znova pognojiti, ker potem prerad äste težja; zato se mora dobro prečistiti. ta namen imajo plevel. Seje se navadno lucerna mej oves in ječmen, ali podobne stroje kakor za čiščenje kaučuka. Gutaperka se na drobne kosce, katere voda izpira, da čim več zreže pa tudi kar sama. Dobro pa ni žita, mej katero se je sejala lucerna, puščati, da dozori, ker potem predolgo detelja ostane v senci. Bolje je, če se oves ali ječmen zgnjeto v cele kosove. nesnage odnese. Prečiščeni kosci se potem v toplini zelen pokosi in pokrmi živini. Sejati se ne sme staro seme, ker potem ne kali. Najbolje je. ce se seje jedno- ali dveletno seme. Pri starem semenu ne kali niti 30 o/^ semena, pri novem pa tudi 90 o/o. Navadno se lucerna seje pomladi v aprilu nekaterih krajih jo pa vendar tudi sejejo ali maju. zgodaj jeseni. Njive, na katerih raste lucerna, naj se pomladi ali pa jeseni razrahljajo z brananjem. Po zimi naj se njive. Kakor se kaučuk vulkanizuje, tako tudi gutaperka, samo da se njej manj žvepla primešava. Ako se pa guta-perki primešava večja množina žvepla, potem otrdi kakor les, in se od nje morejo izdelavati najraznovrstnejši predmeti in lepotičje kakor od kaučukovega ebonita. Vendar se taki trdi predmeti napravljajo rajše od kaučuka kakor od gutaperke, ker je ebonit dosta cenejši. Poraba gutaperke v današnjem obrtu je tako razno na katerih je lucerna, po vrhu pognoje z živinskim gnojem ali kompostom. Dobro je tudi, če se njiva polije z razredčeno gnojnico, posiplje s pepelom ali mavcem. 1 Lucerna se zelena poklada, pa tudi suši. Posebno za svežo krmo je dobra, ker hitro raste in je torej imamo skozi celo leto. Za seme je najbolje puščati posebno v tretjem ali četrtem letu, nikakor pa ne v prvem. Seme se ložje dobi nego pri navadni detelji. vrstna, da se »e morejo našteti vsi oni predmeti, kateri se od nje izdelavajo. Velika je vrednost gutaperke za ovijanje brzojavnih žic. Kjer se brzojavne žice pod zemljo polagajo, tam okoli gutaperke omotajo še drugo žico J da je miši ne izjedo. Ker gutaperke ne izjedajo kisline, razen močnih žveplenih kislin, zato jo mnogo upotreb-Ijajo v kemijskih tvornicah in v laboratorijih. Podplate a isto tako napravljajo od gutaperke. V pole od gutaperke Poučni in zabavni del. II ^ = E % zavijajo razno robo, da jo vlage obvarujejo, a z raztopi od gutaperke mažejo kožo, da vode zdravniške svrhe izdelavajo ne od propusca. gutaperke mnoge Za pri Zemljepisni in narodopisni obrazi < Nabral Fr. Jaroslav. 252. prave, a v obrtu in v gospodarstvu gotovo isto vrednost kakor kaučuk. dobila gutaperka novejšem času iz- delavajo od prečiščene gutaperke umetne zobe. Leta 1860 so pripeljali v London jedno stvar, katera je gutaperki vrlo podobna, in prozvali so jo „balata." Povest, svojstva, vulkanizovanje in poraba gutaperke. Ona se napravlja iz mleka, katero teče iz drevesa „Sapota Mülleri." To drevo gre v isto familijo, v katero gre tudi gutaperkino drevo. Ono raste po vsej Gujani, in so Balata. Neizdelana gutaperka je rumenkaste, bele. ali rumeno-rudeče boje. Najfinejše vrste, katere v trgovino že od nekdaj za zgradbo jako cenili. Domačini so mleko prihajajo, bele so, slabeje pa so zmešane s skorjo m tega drevesa pili kot kravje mleko. Ako to mleko stoji prstjo, in boje so rudeče. Gutaperka je žilava in vlak- zasiri se v luknjasto telo kakor gutaperka katerej nasta. Ako se dobro pregnjete, postane vsa enako gosta. balata po boji, duhu in okusu vsa podobna. Tudi je v V toplini 250 začne zgubljati svojo žilavost in da se pre- ostalih svojstvih je balata podobna gutaperki, samo da vijati. a pri 600 se tako omeči, da se od nje morejo je elastična. Ona se da podelavati, pa tudi vulkanizovati. napravljati cevi in razne druge reči. Kedar se gutaperka Na Angleško se dovaža dandanes na leto čez 10.000% \ 162 balate, in od nje napravljajo električne stroje, podplate, a vzlasti zdravniške priprave. 253. na velika potovanja Ko je prišel v Liverpool bi ni rad. mogel dobiti ladije, da bi se vkrcal, kakor Zato je sklenil, da hoče delati, dokler si zasluži pre Detinstvo Stanlejevo. Njegov poočim. Vojak. Ameriški ^oznino. In delal je skoro tri leta, delal je kot težak reporter. Stopimo v Afriko, in pogledimo najpreje v pristanišči liverpoolskem Ta smo ga našli, kjer kaj je. je prešteval svoj siromašni zaslužek, pa ga le ni bila doživel in koliko je prestal glasoviti potnik Stanley, skozi sredino tega skrivnostnega, do vel j da plača prevoznino IZ Liverpoola v N preden je prodrl črnega kontinenta. -X- ■Jf -X- Bil je hladen in otožen večer decembra meseca Orleans. Videli pa smo, kako se je ta vozel razvozljal vsled dobročudnosti starega kapitana. Ko se je Rowlands pripeljal v New-Orleans, ni imel ob čem živeti, zato je šel službe iskat; dobil jo Gosta megla je ležala na Liverpoolu. Blizu vrat skladišča se je stisnil ves zamišljen deček je pri trgo Stanley Kmalu si je s • 9 on raz- mej bačve borom in svojo delavnostjo pridobil naklonjenost go Ob svetlobi svetilke, ki je gorela v nastrešju, prešteval je deček svoje novce, in vsak pot, ko jih je preštel, videlo se mu je na obrazu, da je nezadovoljen. To ni dovelj," godel je sam seboj, „manjka mi spodarj ki ga je začel upotrebljati za vsa važ nejša opravila, in naposled ga je posinovil. Tako je nastalo ime Stanley. Ali sijajni ta začetek je kmalu minil. Čestiti skoro celega funta Kedaj naj ga zaslužim, ko jutri gospodar ki je tako skrbel za^^ bodočega afriškega ladija že odpluje. Mislil sem danes več zaslužiti, ali radi megle ni bilo dela." preiskovalca, umrl je nenadoma brez oporoke, in vse Stanleyeve so šle po vodi. Udarec ta 'je zlate Deček se prime z obema rokama krat šine po konci ter veli,: moram, naj velja kar hoče!" po tleh, položi glavo na za glavo bh- silen, pred kot ne je^ imel žalostnih, nasledkov Odpeljati se pa Potem se zopet spusti kajti potem se je Stanleyev. za v celih deset let zgubil sled sodček v ^ m zgodaj je bil deček že v pristanišči in je šel na zaspi. Zj utraj brod onega kapitana, kateri je bil namenjen v Novo Kaledonijo. Y) Sprejmite me za delavca Ne potrebujem nobenega. • ' t Slišite gospod jaz bi Kaledonjo, ali manjka mi cel plačal prevoznino. Dovolite mi poprosi kapitana, odreže se kapitan. rad peljal v Novo # _ , __ funt šterlingov, da bi politični upravi, kf nastavlja iiradaike, ki se Prične Deželni zbor kranjski. , (Z a d n j a sej a. Kone(^ ) pio debata Posl di T služim z delom s' me hočete?" da primanjkljej pripravljen sem za vsako delo. za- Ali niso. d ovij Omenja posebej ter se pomin j Kapitan je že hotel zapoditi pogledal v obraz '^in odločnega izra; bil ga, ko mu je pa Eudolfovem, omenja odpnščenja prof. Spi nanje okr - bivšega glavage oblastne r govori o niti zmožni iiiii in Ra- graja nemško nradovanj P v Kranj i a okr. glavarj deželnem sodišči v je iznenaden zbog razboritega brižoost nazije v Pokliče svojega pomočnika. „Sprei- materijaln mi tüjß za brodarskega dečka v New-Orleans ipi^ m V ^^ v * ^^ ___ _____ _ Prevoz nino in hrano si je služil s trdim mornarskim delom siromak, ki ie sna,val nnrl ^lim nebesom po ulicah uprave Kranj i. i blag za Slov Posl. dež p varja okr baron iz slnžbe in konstatuje malo-še sedaj ni reaktivirala gim-ann pravi, da je treba za prej skrbeti nego narodni ter zago- L u C k m k a rja v Kranj i in Radovlj Deželni predsednik je ravno sedanj zagovarja politično up lada in povdarj da Posl Hrib v 4I&1 Vt dalj gov tO liverpoolskih, izgarala želja za potö^njem ime mu je John Rowlands Američan, pa ni, temveč je pravi''Anglež, por. 1840.'l ^ v Denbighu v Walesu od Joli siromašne matere da \ podarskega stali • v v storila veliko uslug Slovencev, oru razmotrava najprej proračun potem izreka obžalovanje na razceplj z lo^dete, katero je ^^^ti narodnili poslancev, odločno protestuje proti postopanj ^LJ^ Stanley. Pravo Sploh se sodi, da je politi upr naspi posl Spi graja radi nepravilnega ljudske upravo za- štetj kar si? tiče narodne rav- nopravnosti in priporoča vladi ravnopravnost do vseh narodov je nesrečnica morala rekoč: Avstrija bodi Poslanec S c h w e g e 1 ojim narodom mati ne pa mačeha arja predgovorniku in A^saphu Tu se je sina dati v sirotišče v Saint- SHö^.iQtel^jam_postati_m Na to se seja prekine mladi Rowlands nauke, in ži.e v; tem upotil v prve in zvečer deček in jeklene sko^ le bil času se je^ pokazoval njegov razloži :la'TtTrje. Poročevalec S u kije še enkrat natanko od kod prihajajo prispevki in kako se porablj po- molčeč, zelo dar j a, da glede uprav zadujemo in pravi, da se aristo kratom daj v adih prednost, domačin pa se prezirajo strastno Mater svojo je ostavil, ostavil takorekoč kot potepuh vsodi potiče, da poskuša srečo Glede sodišč pravi, da ravnajo v protislovji s članom XIX te- v meljnih zakonov. Nasproti posl. Hribarju poudarja, da ekstremne ljubil iskreno, ali vendar jo je ^^^^^^^^ ^^ ^^^^ vspehov, Nemcem pa priporoča, da näj bodo kateri se po- Ali mladi Rowlands pravičnejši drugim narodnostim. Na to prične. se podrobn razprava. Pri točki. III (Troški, za deželno posestvo) posl dr je čutil v sebi nepremagljivo moč, ki ga je naganjala T »t poudarja, , da deželni dvorec ne zadošča deželnih uradov iii'stavi naslednjo resolucij več potrebam Deželnemu od- n f 103 fcoru se naroča, da pretresuje, ali bi ne kazalo odpovedati Poslanec L u c k m temu predlogu ugova.j i J ;<-r v zakup deželne Mše vis. vladi ter v to hišo prenesti deželne imenu nemške manjšine stavi sledeči predlog Sklepanj o urade in da prihodnjem zasedaoji stavi v tem oziru prošnji glavnega mesta Ljublj se odloži do prihodnjega za- merne ete." Resolucija se vsprejma. Pri točki IV (Troški sedanja deželnega zbora Ce bi ta predlog ne bil vspr^jet za deželno-kulturne namene) posl. M dveh hudournikov pri Kranjski gori ui priporoča uravnavo stavi naslednj asvetuje resolucijo : naknp glavin Glavnemu mestu Ljublj se dovoli za delnic dolenjskih železnic, za prispevek k r Deželnemu odboru se pri Kranjski gori in Podkorenom zgradbi nove deželne bolni m za radbo novega mostu se hudournika „Krotnik nahajajoča prihodnjem zasedanji predloži gradbe. Ob jednem se mu Suhelj" preišče in v čez Ljublj znesek 250.000 gid.; to posojilo se mora t zakona sklede njene za- amortizovati v 50 letih. Anuiteta za obrestovanie m za amor- da občini kranjskegorski tizacijo ne sme znašati nad o na leto V jamstv IZ kredita za odne stavbe primerni znesek nakloni vse sme mestna občina ljubljanska zastaviti primeren del posojila svojih hudournika kakor hitro mogoče za- da\ oskrbi, da se imenovana gradita, da se vrneta v prejšnji strugi in se jima z odpravo nanesenega kamničja zagotovi prost odtok." Resolucija se vzprejtne. v v • v ce 1 in drugih rednih prihodkov." Posl. Gras seli i predgovornikova predloga pobij bi mestna občina ne potrebovala te svote, gotove ekoč bi ne Posl. Po v še izraža željo, da naj bi se za uravnavo prosila, da se ji dovoli. Govornik to-ej predlaga, da se vsprejme Save pri Stožicah, Jaršah in Tomačevem kaj storilo in obžaluje, da se ni lanska svota 30 000 gld. dovoljenih v državnem predlo varja o* ö linančnega odšel Ko v se por Hrib ugo- poslancu Luckmannu in priporoča predlog finančnega •zboru za uravnavo Save porabila. Dež. predsedstvo stori naj odseka, se ta vsprejme potrebno in skrbi za to, da se ta svota piiklopi onim 60.000 gld., 6.) Posl. dr. Vošnjak poroča o preskrblj kraj ki so namenjeni za 1. 1892, dežehii odbor pa naj gleda na v ozemlji Pivke z vodo in po kratkem utemelj v imenu to, da se z delom takoj prične. Pri točki IX. (Troški za ob- finančnega odseka predla i.) Deželni odbor se pooblašča Za o čila) graja posl. Kersnik nedostatke pri kamniški železnici da dovoli za napravo vodnjakov in vodovodov v Hruševj in stavlja naslednjo r-solucijo: „Deželnemu odboru se naroča, gonu, Landolu Knežakn, Razdrtem, S posredovati, da se pri kamniški železnici uvede olajšave glede in Trnji primerne doneske iz pristobinske tarife za tovore in primernejša Za Oreliku deželnega zaklada, pričakovaj zveza osobnega da dt prevzame O O' udeleženci pa 20 o/ o dotičnih prometa z južno in državno želesnico.'* Resolucija se vzprejme stroškov. 2.) V ta namen se deželnemu odboru dovoli kredit z dostavkom posl. Grassellija: „in da se spremeni vozni 4000 ]Z deželnega zaklada 3.) Deželnemu odboru red v ti smeri, da bode bolje ustrezal tako kamniškemu kakor naroča, da zvrši deželno-zborski sklep 14 ljubljanskemu stanovništvu." vembra 1890 1. glede državnih doneskov SPJ za dne 24 ip elj a se no- li riba r s^ovori o tarifah na bodočih dolenjskih v one kraje dežele kranjske Posl. železnicah in stavlja nastopni dve resoluciji: 1.) Deželni zbor trpe pomanjkanje vode se prejme Po s Kersnik poroča o p ivo vode Predloi^ O podobcine vojvodine Kranjske smatra, da je podržavljenje južne železnice Begunje in Selšček za podp za pravo vodovoda v interesu dežel, po katerih teče nje proga in v interesu napredka avstrijskega glavnega trgovskega emporija Trsta ter pričakuje. izroči se Prošnje deželnemu odboru v rešitev. 8.) Posl. M urni k po imenu upravnega odseka o prošnji posestnikov v Orehku da se bode država svoje dni poslužila pravic. da se amesto vodovoda napravijo ti « • odnjaki Tudi katere jej pristoje glede podržavljenja te proge. Dež^^lnemu prošnja se z * odboru se naroča naj naznani to prepričanje deželnega zbora om na sklep deželnega zbora, zgora) C. kr. deželni vladi. 2.) Deželni zbor vojvodine Kranjske št. dr eden izroči deželnemu odbor v Pap po v imenu up gospola deželnega poslanca dr T rj ta pod šitev. 9.) Posl. odseka o resoluciji da se deželni izreka svoje prepričanje, da bi upeljava transportnega davka eventuvehio zvišanje tarifov imelo jako slab upliv na razvoj zbor kranjski 1. 1892 še edenkrat skliče. Poročevalec osobnega in tovornega prometa v tej kronovini, ne da bi po kratkem utemeljevanj v imenu odsek predlaga po Poročilo drugi strani donašala kakih koristi državnim financam. Dežel- se zame na znanje, dež. odboru pa se naroča, na] vis. ladi nemu odboru se naroča, da to prepričanje deželnega zbora naznani željo dež. zbo da se tekom 1892 še edenkrat naznani visoki c. kr. deželni vladi. Resoluciji se \sprejmeti. Posl. Kersnik stavi predlo skliče dež. zbor kranjski ! Piedlo se k. P o* Ö Deželni glavar Det se posl D Za napravo doprsnih kipov jednega slovenskega pesnika in neumoi in požrtvov delov v pi zahvali za njihovo dežele in dežel- jednega nemškega pesnika, potem parketnega membo odra za avditorija v pritličji novega gledališča v plesno spre-dvo- nemu predsedniku izreka zahvalo za njegovo p vanje Ko se v s poslanca Svet m rano dalje za napravo deželnega grba na pročelji in ostalih zahvalita oc deželnemu glavarju za bare njegov napisov v notranjih delih poslopja, za napravo spominske vodstv aključita zborovanje s trikratnimi •ijazno sodelo- A p f a 11 r e r n ) nepristransko Slava" klici na plošče v foyerju, dovoljuje se dodatni kredit 2600 gld. IZ presvetlega cesarj odobri se proračun in vsprejmo deželnega zaklada.'' Posl. Hribar temu novemu predlogu odločno ugovarja, ki se pa vkljub temu vsprejme. Na to vsi predlogi finančnega odseka. 5.) Posl. Hribar poroča vimenu finančnega odseka o dovolitvi najetja posojila za deželno stolno mesto Ljubljana in po daljšem utemeljevanji v imenu odseka predlaga: 1.) Dtželnemu stolnemu mestu Ljubljana se dovoli za nakup glavinskih delnic dolenjskih železnic, za pokritje prispevka za zgradbo nove Osobne vesti. Znani slovenski pesnik č Anton Aškerc (Gorazd) postal je p je bil ned v v premesc Slov. Bisti župnije Sv. Marjeta pd Rimskih toplicah Gosp. župnik František Ekert, znani češki rodoljub deželne bolnice in troškov onega za osuševanje barja. za zgradbe novega mostu čez Ljubljanico m pokritje za nakup prij atelj Slov Ecclesia." — vitez Waser v pokoj. odlikov J s papeževim inzem velik Pro Višjega, deželneg sodišča Graškega predsednik topil je te dni dopust. Govori se, da pojd Za naše vinorejce. Kranjski deželni odbor ukr vojaškega preskrbovališča in rojaške bolnice najetje posojila v je amortizovati v 50 letih. da se bodeta vršila dva kratka tečaj za 6 radnike na znesku 500 000 gld. To posojilo vinarskih šolah in sicer v Novem mestu in v Vip Tak Anuiteta za obrestovanje in amortizovanje ne sme več znašati ' tečaj trajal bode samo tri dni in se bodo vinogradniki pouc kot 5 odstotkov na leto. V zagotovilo posojila sme mestna vali praktično, kako treba prenoviti opustošene vinograde z občina Ljubljana zastaviti primeren del svojih davščin in drugih z amerikanskimi trtami. Da se mogo Tednih dohodkov. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da zadobi tečajev tudi oddalj Najvišje potrjenje tega sklepa. ieleževati teh dv nogradniki, določil je de odbor da se jim povrnejo potni troški in do o jed 161 goldinarja na dan. Na ta iziiri v vsaki obe način se ie nadejati, da se sčasoma požlalitov nekaj je gradnikov v nasajevanji in da bodo pozneje pouče\ amerikanskih trt tudi SVOJ sosede pokrita z mazoli in nlesi. Zdravniške oblasti se trudijo, dk bi m pouk dne 27 in cepljenj Na Slapu pri Vipavi bode tak dvadnevni t m. Poučevalo se bode v zimskem bolezen iidnšile. C. kr eta zamaškom) in v poletnem ali zelenem praktično Predsednikom tega svetnik in deželni zdravstv to je, prvo kakor dnigo se hode izvrševalo pred očmi udele žencev. Tečaja udeližiti se sme vsakdo. Vender naj se ga nde podpredsednikom pa g dr. Al Valenta deželni zdravstveni svet za Kranjsko, voljen je zopet gosp o. kr. vladni e e s b a C h e r, prof. eferent dr Fr ravnatelj in e. kr. vladni r etnik pi leže iz V r Gr r a b pa vin dan k t. m.) od sedme ure naprej vinogradniki Slovensko delavsko pevsko društvo «Sla v^e m pa do G je Vipavske d tor od 6 radniki iz Slap Gr r a d pod Drugi dan . od v Ljubljani priredi v nedeljo dne 22, t. m. pri Koslerji v korist „Narodnega doma" veliko vrtno veselico. Slapa, Gradišč Slap in nazaj 2 gld. in naprej Vipavske doline Revni Vremci dobodo za pot na Samomor in Karlovcem vlegel se postaji Lič-Plaze na progi mej Reko le te dni ondotni gld v • v v m prenočišče za njo d o Kdo hoče to denar 20 kr. na Slapu za hrano o 2 podpo dobiti prosi naj tir, ko je dohajal I zrok samomoru lak Ne laik postaj na e vlak močno razko ni znan. ske tekočega meseca pri vodstvu deželne sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem- Odlikovanj Naš rojak g. Iv. Z ad nikar tr m steklar v Gr-adcu, odlikov mestu. Na poznejše prošnje se ne bode oziralo je bil v Parizu na za podpo (kate Vsaki prošnji za nove iznajdbe" z. zlato svetinjo. Zadnikar i^azstav priporočilni list župništva ter županstva ni treba kolekovati) dodati mora prositelj kleno tičjo kopalno kabi •VjiV J • • katero azstav je ste je sam izumil in na v tis n j oiega saki morata biti tudi uradna pečata obeh prosnjr vzel patent že skoro v vseh evr'opskih dr njo Romarski vlak okolice dobrepoljske in Velikih Deželno pomočno društvo «Rudečega križa» Lašč pojde k „Mariji pomagaj na Brezje" tudi letos za Kranjsko v Ljublj bo imelo dne 20 maja ob drnštv mestni dvorani občni zbor, h kateremu vse člane uri abi dne 27 t. m. velika procesija Ljublj do Otoč n sicer se ro- marj pelj vodstvo s posebnim vlakom Slovensko društvo" v Ljublj :ipra\ nedeljo štva Dolenjski železnici. Upravni svet delniškega dru- 15. t. m. ob V2 1L dopoludne v vrtnem salonu hotela Maliči" svoj društveni shod. „Dolenjski predsednikom proge Ljubljana-Grosuplje-Koc izvolil si b Jož. Schwegl „ p n Fr. Liharzika podpredsednikom. Zgradba m Berg er s popustom 15 8 oddala se je tvrdki Redi .....^^ ali skupil) oo^ D00 gia. oprezn popusta. Pr-oga meri 73 kilometrov in je bilo delo proraču- in bai 32 653 gld — Ponarejeni petdesetaki. V prometu nahajajo se ponarejeni petdesetaki, občinstvo se torej opozarja, da naj bo oprezno pn vzprejemanju petdesetako njeno na 2,105.396 gld Nova vojašnica za tisk je domobrance. V Celji gradili da je pona ima serijo 52 veliko svetlejša, po noči je to ttžje Pap je bolj mehak Po dnevi se precej pozna Pilicij št 300.222 očen petdesetak bodo novo domobransko vojašnico in pričnejo z delom še ta mesec, vsakdo Na te številki naj torej pazi — Ohrtno-nadaljevalna risarska šola v Nabrežini prične z rednim poukom zopet dne 1. septembra. Prvi tečaj zaključil se je dne 3. aprila. Pokončno pisavo vveli so v vseh razredih c. kr. Baron Born svo emu okolu posestnik gt v v • v Tržiču 8000 prikupil 800 oral zemljišča. Pod cerkv oral obsezajočemu posestv sv. Ane namerav u se baron graditi veliki lovski grad in vpeljati v njem električno raz- Ijudskih šol tržaških. svetlj Nesreča. V Dolenj vasi pri Ribnici je po nepre- vidnosti nekemu delavcu odtrgalo obe roki do členkov. je namreč v roki dinamitno patrono in jo prepozno vrgel. — Umrl je č. g. Janez Kapuz, župnik v Kropi Stari goldinarji od 1. januvarija 1882, ki so Zažgal IZ rok Podžupanom mesta Ljubljanskega bil je izvoljen uže devetič g. Vaso Petričič. .Novo gasilno društvo. V Fužinah na Gorenjskem ustanovili so gasilno društvo. Začasni načelnik je g. Av^. Maly. Največ zaslug za ustanovitev si je stekel g. Gust. iz pr-ometa leta 1889, morejo se zamenjati le še do pr 1892 pri državni osi-ednji blagajnici na Dunaj glavnih in finančnih blagajnicah in pi'i državni gl pr niči v Zagreb se ti bankov Od 1. julija 1892 do 31 decembra kovano zamenjati pr frn 0. junija deželnih i blagaj- morejo Weiss, ondotni župan in sodrug ondotnih fužin. Jägerja bivšega blagajnika Rothschildovih sinov v Frankobrodu ]e ponev okolu 1,700.000 mark pri jeli so v Aleksandriji v spremstvu neke ženske. Ko so ministerstvu s kole prijeli njem pote prošnjo zamenjati Z novim letom se pa sploh ne morejo več gnil je r-evolver, katerega so mu pa iztrgali, so v bančnih biljetih skoraj vso ukradeno svoto Pri Redka dedščina \ Parizu umrl je milij Vipavska železnica se bode morebiti vendar gradila, kajti število onih, Astor, zapustivši vdovo, sina in troje hčera. Glavnim dedičem pravlj se za njo pote za njo kaj žrtvovati se množi. Mestni sklenil je v svoji adnj m so pr astop v Grorici svojega premoženja imenoval je svojega sina, hčer\m vsaki po 10 milij olil je te železnice Dozdaj seji nakupiti za 100.000 gld. delnic milij dolarjev na leto dolarjev, vdovi pa ima sin dajati po Kako. bodo francoski grofi in je 200.000 gld. podpo pavski železnici zagotovljenih v ze Kužna bolezen v v «spuscaj » (miliaria) 2 ^ pri ime jim je še ostalo, te bogate hčere nadlegovali z ženitov skimi ponudbami, si lahko mislimo. kater-im je že vse drugo pošlo, nego samo plemenitaško Okrog St. Jerneja na Dolenjskem pojavila se je jako nevar^ia nalez- ljiva bolezen „mi ruski listi Bolnikov oznanjenih je nad 3 od Slikar Vereščagin ponesrečil. Kakor poročaio ugriznil je slavnega ruskega slikarja Vereščagina teh umrlo jih je pa že 10. Znamenja bolezni so : glavobol sprehajajočega se po Moskovskih ulicah, stekel pes. Ker je omamljiv pritisk v prsih in srbičica po vsem životu bila takoj zdravniška pomoč pri rokah je upati, da ponesre- Koža je čenec okreva. Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki I I 1