BMnnMwwH TRGOVSKI UST časopis za trgovino, industrijo in obrt. taremont ■rymou**m*»NX»rnim itetfništvo in upravništvo jc v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračojo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt letei 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani LETO IX. TmSaIoh št. 552. LJUBLJANA, dne 16. januarja 1926. Tftlefon $t. 552 ŠTEV. 7. IZREDNA GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE IDUSTRIJCElf. Enedušna obsodba desiontažne politiko g. Saviča. — Protest proti novi protidraginjski akciji. — Zagrebški gospodarski krogi v skupni enotni fronti z Slovenijo. »Trgovski list« je priobčil slovenski prebod cele prve in druge knjige ya-čeluika g. Saviča >Naša industrija in cbrti«. Napravil je to predvsem, da informira naše gospodarske kroge o tem, kakšne vrste industrije so razvite in zastopane v naši mladi državi, da se na ta način poglobi in izpopolni tudi gospodarska stran našega domo-vinoznanstva in pravilno usmeri naša gospodarska orientacija; poleg tega pa je hotel prav posebno opozoriti na kritični moment Savičeve knjige, namreč na njegova izvajanja glede nalog in zahtev naše enotne industrijske politike in tajnik g. I. Mohorič je kot prevajalec knjige ob koncu prevoda prvega dela že maja 1923 izrečno podčrtal, da so Savičeve sodbe in nazori *a Slovenijo usodepoInUn katastrofalen. Že tedaj smo tudi resno opozarjali, da Savičevih nazorov ne smemo omalovaževati, marveč da moramo računati s tem, da se začnejo v praksi uveljavljati in izvajati. Naša opozorila so našla glasen odmev zlasti med obrtništvom. Prav kmalu smo imeli priliko občutiti na lastni koži, da so bile naše slutnje utemeljene. Pritožbe, ki smo jih dobivali z vseh strani, so nam preočito kazale, da se je usodna Savičeva politika začela proti nam faktično izvajati in že predlansko leto smo slišali ▼ Zbornici za trgovino, obrt in industrijo iz ust g. Ivana Rebeka glasen protest proti demontažni politiki. Protest se je energično ponovil v plenarni seji lansko leto decembra meseca in. v petek smo prisostvovali krasni manifestaciji na inicijativo Zveze industrijcev zbranih gospodarskih krogov Slovenije in Hrvatske. Ta protest naj bo najresnejši in zadnji memento vsem onim, ki nosijo odgovornost za uničujočo politiko! Naj se ne presliši encdušnih izjav združenih gospodarskih krogov, da ne dovolimo demontirati naše industrije, da ne dopustimo deportirati našega delavstva! V petek, dne 15. t. m. se je vršila v prostorih »Kazine prva izredna glavna skupščina Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju kr. SHS. Skupščine se je udeležilo poleg članov zveze, tudi številno drugih odličnih zastopnikov vseh najvažnejših gospodarskih korporacij in organizacij Slovenije, da pokažejo svojo solidarnost v vprašanju, ki je bilo na dnevnem redu skupščine in se tiče vitalnih interesov Slovenije in cele države. Tako se je skupščina razvila v najlepšo manifestacijo združenih gospodarskih krogov v Sloveniji. Manifestacija pa je pridobila še dokaj na pomembnosti, ker »o se ji pridružili tudi gospodarski krogi Hrvatske in Slavonije, ki so bili zastopani na skupščini po odličnih naših prijateljih gg. gen. rev. Scbreiner-ju in gen. tajniku Bauerju. Skupščino je otvoril imenom predsedstva Zveze industrijcev veleindu-strijalec g. F. Bcnač, ki se je zahvalil za odziv in najprisrčnejše pozdravil navzoče, med njimi imenoma: zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti načelnika g. dr. R. Marna, zastop-* nika mariborskega velikega župana sekcijskega svetnika g. dr. Rateja, narodne poslance gg. Sušnika, Serneca in Škulja, podpredsednika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu g. dr. Frana Windischerja, načelnika industrijske sekcije zagrebške zbornice g. gen. ravnatelja Schreinerja in generalnega tajnika Saveza industrialaca g. M. Bauerja, člana glavnega odbora Narodne banke g. dr. Trillerja, predsednika odvetniške zbornice g. dr. Majarona, finančnega nadstvetnika g. Bajiča kot zastopnika finančne delegacije, zastopnika Kmetijske družbe g. ing. Laha, podpredsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivana Ogrina in tajnika Mohoriča ter dr. Ivana Plessa, kakor tudi vse druge navzoče, med katerimi smo videli: Predsednika Zveze trgovskih gremijev g. Ivana Jelačina ml., predsednika Zveze denarnih zavodov generalnega ravnatelja g. Tykača, Zveze jugosloven-skih hranilnic g. dr. Černeta, predsednika Zveze obrtnih zadrug g. E. Fran-chettija, predsednika Obče slov. obrtnega društva v Celju g. Ivana Rebeka, načelnika gremija Ljubljane g. Stupica, načelnika okoliškega gremija g. Zebala in odlične druge naše gospodarske predstavnike. Gospod Bonač se nato v toplih besedah spominja umrlih članov gg. Ivana Derniča, lesnega industrialca v Lancovem, Andreja Gassnerja, solastnika tovarne v Tržiču in zaslužnega predsednika Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivana Kneza. Tajnik Zveze industrijcev g. ing. M i 1 a n Š u k 1 j e je podal nato referat Izčrpnemu referatu, ki ga prinašamo celotno na drugem mestu, so sledili navzoči z vidnim zanimanjem. Mestoma so izvajanja g. referenta pretrgala burna odobravanja. Ob koncu referata je g. ing. Šuklje čital resolucije, ki bi jih naj sprejela skupščina. Po referatu tajnika g. ing. Šukljeja se je kot prvi oglasil k besedi odvetnik g. dr. K. Triller. Orisal je tež-koče, ki jih ima kot član glavnega odbora Narodne banke vedno, ko se poteguje za interese slovenske industrije. Od 17 članov je samo 5 prečanov, od teh samo eden iz Slovenije. Narodna banka se ne more brigati za našo industrijo, skrbeti mora za izvoz srbske pšenice,« take izjave so se slišale v gl. odboru in od zelo merodajnega faktorja je dobil naš Član, kot odgovor na prošnjo za pomoč naši industriji izjavo: >;Ako vaša industrija ne može da živi, prodajte jo strancinia.« Mesto da bi se krediti pomnožili, so se še restringirali. Narodna banka je v zadnjem času našla pot, da je pomagala državi, dasi ni bilo to popolnoma v skladu s štatuti. Zakaj bi ne pokazala isto razpoloženje tudi na-pram domači industriji? Nato je v imenu Zveze trgovskih gremijev govoril g. Ivan Jelačin ml.,ki je v temperamentnem govoru orisal veliko nevarnost in težke posledice, ki jih ima politika g. Saviča za našo industrijo in gospodarstvo sploh. Trgovske organizacije so prav kmalu uvidele, kam vodi politika g. Savica, in napovedale so ji odprt boj. Med slovensko trgovino in slovensko industrijo naravnih nasprotstev sploh ni. Ko je šlo za važne gospodarske interese, je bila slovenska trgovina vedno solidarna s slovensko industrijo, pri tej solidarnosti mora ostati tudi v bodoče. Iz enotne gospodarske fronte se mora razviti enotna fronta Slovenije. Nočemo milosti, nočemo subvencij, želimo le, da se nas pusti v miru pri svojem delu. Nikoli ne bomo dovolili niti demon-taže naše industrije, niti deportacije našega delavstva. Proti temu se bomo vedno borili. Ako nismo omagali v onih časih, ko smo se vozili po cele dneve v Beograd, ko smo morali po cele tedne čakati pred vratimi referentov na milost, da se nas sprejme, ako smo tedaj pokazali dobro voljo, naj se nas sedaj ne sedi krivo. — Demontaža Slovenije ne grozi samo gospodarstvu Slovenije, ampak gospodarstvu cele države. Ob kcncu svojega odlično .zasnovanega govora je g. Jelačin ml., ponovno zagotavljajoč polno solidarnost slovenskega trgovstva z industrijo, predlagal še resolucijo, v kateri protestira proti nevi akciji za pobijanje draginje. Resolucijo prinašamo na drugem mestu. Za g. Ivanom Jelačinom se je oglasil k besedi generalni ravnatelj in načelnik industrijske sekcije zagrebške zbornice g. Schreiner, ki je tolmačil zagotovilo solidarnosti gospodarskih lcrogov Hrvatske z našo industrijo. Tudi generalni tajnik Saveza industrialaca iz Zagreba g. M. B a u e r je zagotovil vsestransko podporo v vseh akcijah, ki se tičejo tako važnih gospodarskih vprašanj. Podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. IvanOgrin je govoril o akcijah, ki jih je zbornica ponevnekrat podvzela proti dementaž-ni politiki Beograda, kjer ne najdejo naše uloge primernega upoštevanja. Zbornica bo v tem svojem delu za obrambo gospodarskih interesov Slovenijo nadaljevala. Pridružuje se v polni meri akciji Zveze industrijcev in želi vsestranski uspeh. Narodni poslanec g. S u š n i k je nato govoril o slabi carinski, prometni in gospodarski politiki sploh. Zagotovil je, da se bo boril proti vsakemu poizkusu demontiranja slovenske industrije in deportiranja slovenskega delavstva vedno najodloSnejše, pa naj pride ta poizkus od katerekoli strani. V imenu zveze obrtnih zadrug je govoril nje načelnik g. E. Franchetti, ki je v daljšem govoru utemeljeval, da bi bila demontaža slovenske industrije združena z nedoglednimi posledicami tudi za naše obrtništvo. Zlasti omenja, da bi prenos železarne na Jesenicah uničil eksistenco mnogo obrtnikom, zato se v imenu Zveze obrtnih zadrug popolnoma priključuje akciji Zveze industrijcev, ki naj bi dosegla zaželjeni cilj. Gospod inž. Lah je pozdravil zborovanje v imenu Kmetijske družbe. Živahno odobravanje je žel za svoja izvajanja g. I. Rebek iz Celja, ki je izjavil, da bodo obrtniki včlanjeni v Slovenskem obrtnem društvu v Celju podpirali vsestransko akcijo Zveze industrijcev proti demontaži naše industrije. Pismeno izjavo solidarnosti je poslal tudi predsednik gremija trgovcev v Mariboru g. V. Weixl v imenu mariborskega trgovstva. Nato se je oglasil k besedi podpredsednik Centrale industrijskih korporacij g. dr. Fran W i n d i s c h e r , ki je, živahno pozdravljen, navajal: Centrala industrijskih korporacij v Beogradu mi je poverila zastopstvo na današnjem važnem gospodarskem zboru. Odzivam se temu častnemu pozivu ter Vam izjavljam, velecenjeni gospodje, da Centrala industrijskih korporacij z vneto pažnjo od svojega pečetka zastopa koristi naše celokupne industrije. V trdem vsakdanjem delu brani in ščiti koristi naše industrije v načelnih vprašanjih, zavzema se pa tudi z vso odločnostjo za interese posameznega industrijalca in se trudi zanj pod znanim imenom intervencij dejansko od moža do moža. Centrala industrijskih korporacij s težko skrbjo zasleduje pojave, o katerih danes govorimo. Povodom mojega zadnjega bivanja v Beogradu koncem lanskega leta smo v tajništvu razgovar-jali obširno o vprašanju ogroženih industrijskih interesov ter bili mnenja, da mora Centrala prav posebno 6krb obračati temu težkemu problemu. Centrala industrijskih korporacij stoji na stališču, da treba predvsem obstoječo industrijo braniti, gojiti in pomagati ji, da se dovršuje in izpopolnjuje. Ne gre samo za industrijo v Sloveniji, gre tudi za industrijo v enakih razmerah v Hrvatski, Vojvodini, Dalmaciji in tudi v Srbiji sami. Važno je naglasiti, da je v naših krajih, kjer je industrija živahnejše napredovala nego drugod, dana najlepša prilika za praktično industrijalno šolanje delavstva. V tem pogledu so pri nas dane bogate resurse ter je v jasnem interesu naše velike domovine, da rašolano delavstvo more po svobodnem pre-vdarku hoditi tudi v druge manj razvite kraje naše države. Materija je mrtva in duh je tisto, kar vživlja in premika. Potom notranjega eksporta izšolanih delovnih sil morejo gospodarsko razvitejši kraji oplojati trgovino, obrt in induslrijo v naših gospodarsko manj razvitih krajih. Ko sem se tako oddolžil prevzetemu raandatu kot podpredsednik Centrale industrijskih korporacij, dovolite, da izprego-vorim nekoliko zaključnih besedi kot slovenski gospodar. Na poziv naše Zveze industrijcev, oa njen klic v sili, smo se zbrali iz vseh krajev naše Slovenije. V lepem soglasju so prišli na zbor industrijalci, obrtniki, trgovci in lcmetijci, da soglasno in harmonično manifestirajo v prilog očuvanja gospodarskih interesov naše ožje domovine. Pokazalo se je danes v praksi, da smo na signal alarma prišli vsi gospodarski faktorji na skupen zbor in tako pokazali, da je naše gospodarstvo zaokroženo v resnici in da ve čuvati ogrožene interese industrije, ki predstavlja najvišjo stopnjo gospodarskega razvoja. Prav posebno smo veseli, da so nam pokazali svojo odločno solidarnost zastopniki vodilnih hrvat-slcih organizacij Trgovačke i obrtničke komore v Zagrebu in Saveza indu-strijalaca v Zagrebu. Prijateljske podpore jim ne pozabimo in jim ohranimo v hvaležnem spominu ta živi dokument gospodarske solidarnosti. — (Veliko odobravanje.) Sklepam,, velecenjena gospoda, v imenu današnjega zbora in izrekam našo prisrčno zahvalo naši ZvezS industrijcev, ki je sklicala današnje mogočno gospodarsko zborovanje. Mislim, da storimo prav, ako izrečemo svojo veliko zahvalo prezaslužnemu tajništvu Zveze industrijcev in osobito njeni glavi, prijatelju Milanu Šukljetu, ki je ta važen zbor tako lepo pripravil in nam podal tako dovršeno poročilo. (Živahno odobravanje.) Nato so se soglasno sprejele na-sledne resolucije: Zveza industrijcev v Ljubljani je na svoji izredni glavni skupščini dne 15. januarja 1928 ob soglasnem pritrjevanju predstavnikov najvažnejših gospodarskih organizacij iz Slovenije in Hrvatsko-Slavonske sklenila podati napram industrijski politiki, ki se uveljavlja v naši državi, to izjavo: 1. Naša davčna bremena presegajo znosno mero in rušijo temelje našega gospodarstva. Osobito je preobremenitev Slovenije z direktnimi davki notorična. Zakon o taksah je nujno potreben smotrene revizije. Ponavljamo zahteve,'ki so jih slovenske gospodarske organizacije priglasile glede davčnih zakonov na skupnem zborovanju dne 23. oktobra 1925 in glede Zakona o taksah na zborovanju dne 20. decembra 1925. Ponavljamo zlasti zahtevo, da se davčni zakoni izenačijo in da se davčna bremena enakomerno porazdelijo na vso državo. Poživljamo kraljevo vlado in narodno skupščino, da uvažujeta naše upravičene predloge ter jih udejstvita. 2. Dočim znači nova železniška tovorna larifa v splošnem koristen napredek, so nam nove previsoke pristojbine na ležarini in stojnini in zlasti nove pristojbine za industrijske tire po nepotrebnem prizadele občutno škodo. Zahtevamo, da se te pristojbine revidirajo in da se primerno znižajo. Nemudoma se morajo urediti železniške tarife preko Ljubljane in Zagreba na Sušak, tako da bo ta naša luka v istini služila naravnemu zaledju. To zahtevo stavljamo v našem interesu, pa tudi v življenjskem interesu hrvat-skega Primorja, mesta Sušaka in otokov. V istem cilju naj se pospeši zgraditev železniških prog iz Kočevja in Črnomlja na železnico Zagreb—Sušak, da se tako ustvari neposredna zveza Slovenije z morjem. Za vzdrževanje cest in mostov v Sloveniji niso v državnem proračunu predvidena potrebna sredstva. Mi poživljamo kraljevo vlado in narodno skupščino, da preprečita propadanje naših cestnih naprav in da v ta namen določita primerne proračunske postavke. Osobito zahtevamo, da se našim okrajem plačajo dolgovane vsote, kakor tudi, da se naše deželne doklade uporabijo v namene, v koje se po zakonu pobirajo. 3. Odločno protestiramo proti temu, da se velike državne dobave oddajajo v inozemstvo navzlic temu, da bi se mogle izvršiti v domačih tvornicah. V interesu tudi našega delavstva, ki mu preti brezposelnost, zahtevamo, da daje državna uprava domačim izdelkom prednost pred tujimi. Pri primerjanju ponudenih cen naj se uvažujejo vse okolnosti, ki vplivajo na produkcijske in prevozne stroške. 4. Apeliramo na Narodno banko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da pride z velikopoteznim .činom na pomoč industrijski in obrtniški produkciji. V tem cilju naj pripravi znatna sredstva, da more dovoljevati kredite industriji in obrtništvu, ki bodo zajamčila važnim tem panogam eksistenco in napredek. Mi smatramo, da je tako postopanje strogo v okviru vzvišenih nalog Narodne banke in smo uverjeni, da bode ne le koristilo našemu narodnemu gospodarstvu, marveč prispevalo v povzdigo moči in ugleda naše ljubljene Kraljevine. 5. Odločno svarimo pred carinsko politiko, ki meri na demontiranje industrije v Sloveniji. Mi zahtevamo, da so dovoli carine prosti uvoz vseh surovin, polizdelkov in industrijskih ter obrtniških potrebščin, ki se v tuzem-»tvu ne pridobivajo in izdelujejo. Osobito zahtevamo carine prosti uvoz antracita in koksa ter starega železa. Imenom slovenske industrije, ki tvori bistveno postavko v našem narodnogospodarskem organizmu, protestiramo najodločneje proti pogrešenim in državnemu ogledu kvarnim tendencam, ki se izražajo v knjigi »Naša industrija i zanat«, izdani po ministrstvu trgovine in industrije in ki propagirajo demontiranje naše stare železne industrije, pa tudi drugih naših tvornic fer njih prenos v notranjost države': Slovenija je v agrarnem pogledu pasivna dežela in ne more živeti brez intenzivne industrijske in obrtne pro- dukcije. Zato so take tendence naperjene proti življenjskim interesom naroda v Sloveniji. Nikomur ne priznavamo, da more naše razmere bolje poznati nego mi sami, nikomur ne moremo dovoliti, da nam krati pravico do dela in nam jemlje možnost eksistence. V interesu vsega prebivalstva Slovenije, pa tudi v interesu ugleda in moči naše narodne države zahtevamo, da vodi naša država industrijsko politiko, ki je v skladu z načeli zdravega gospodarstva. Zahtevamo za našo deželo enakopravnost z ostalimi deli kraljevine, za nas Slovence enakopravnost s Hrvati in Srbi. Poživljamo kraljevo vlado in narodno skupščino, da resno uvažujeta te naše zahteve in da obvarujeta našo deželo in vso državo pred nevarnimi eksperimenti. Nujno poživljamo in prosimo vse naše gospode narodne poslance, da uvažujejo resnost naših protestov in upravičenost naših zahtev ter da iste odločno zastopajo tako v narodni skupščini, kakor napram kraljevi vladi. Ponovno svarimo pred nedoglednimi posledicami kvarne in opasne industrijske politike, pod katero danes trpimo. Sprejeta je bila nadalje soglasno tudi resolucija, predlagana od predsednika Zveze gremijev g. Ivana Jelačina ml. proti novi protidraginjski akciji. Resolucijo prinašamo na drugem me-stu. V prisrčnih besedah se je po sprejetju resolucij zahvalil g. Bonač vsem navzočim, ter nato zaključil krasno uspelo zborovanje. Protest proti novi protidraginjski akciji. Na izredni glavni skupščini Zveze industrijcev je predsednik Zveze trgovskih gremijev g. Ivan Jelačin ml. predlagal naslednjo resolucijo, ki je bila od skupščine soglasno sprejeta: Odločno protestiramo proti novi protidraginjski akciji, ki jo namerava izvesti ministrstvo za socijalno politiko. V časih, ko preživlja naše gospodarstvo, spričo tesnosti denarnih sredstev, pomanjkanja kreditov in ogromnih davčnih in socijalnih dajatev težko krizo, v časih, ko se opasno množe konkurzi, vstavljajo plačila v trgovinah in je treba vsej naši industrijalni •in trgovski podjetnosti intenzivnih in napornih sil za vzdrževanje obratov, bi mogla akcija ministrstva za socijalno politiko, ki tako globoko posega v razvoj naše produkcije in trgovine, ogrožati ne samo gospodarski obstoj posameznih podjetij, ampak tudi resno škodovati najvažnejšim interesom celokupnega gospodarstva. Produkcijske in kupčijske razmere so se izza vojne, tekom katere je bilo zbog pomanjkanja živil nadziranje aprovizacije konzumentov z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami s strani vlade mogoče upravičeno, bistveno izpremenile. Danes nahajamo blaga povsod v izobilju na razpolago in na cene more vplivati samo najširše udejstovanje proste konkurence. Na domačo industrijsko produkcijo pritiska v neprimerno ugodnejšem tehničnem in 1'inančnem položaju se nahajajoča inozemska konkurenca in mnoga domača podjetja so bila že primorana ustaviti obrate, mnoga se bore za obstoj tako, da se čuti brezposelnost z vsemi njenimi gospodarskimi in socijalnimi posledicami tudi že v onih industrijskih centrih, kjer se je ni doslej sploh ali pa vsaj ne v toliki meri občutilo. Moreča stagnacija je zajela vse trge in le s trudom najde danes blago kupca. Trgovec sam je najbolj interesiran, da v veliki konkurenci razpeča blago in je vsled tega primoran znižati cene do skrajnosti. Zlasti povdarjamo, da nudi pri nas dejstvo, da so konzumenti tudi po že manjših industrijskih in konzumnih centrih sploh organizirani v nabavljal-nih, aprovizacijskih in konzumnih zadrugah, kjer je vsakomur dana prilika, da si nabavi blago brez posredovanja trgovca, zanesljivo in najboljše sredstvo za kontrolo cen in pobijanje draginje. Dosedanja praksa pobijanja draginje s prisilnimi odredbami je po- j kazala pri nas in v inozemstvu, da so j vse prisilne mere brez vsakega vpliva na ureditev cen, zato moramo tudi proti zamišljenemu zakonskemu načrtu ministrstva za socijalno politiko, katerega absurdna določila, ki nasprotujejo trgovskemu duhu in obstoječemu gospodarskemu redu sploh in se bodo vporabljala samo kot sredstvo za preganjanje ih šikaniranje naših producentov in legitimnih trgovcev, ne da bi nudila kakega haska za konzu-menta, odločno protestirati in zahtevati, da tak načrt ne postane zakon. Državna industrijska politika in naša industrija. (Poročal ing. Milan Šuklje na izredni Glavni skupščini Zveze industrijcev dne 15. januarja 1926.) Svetovna vojna je zadala težke udarce narodnemu gospodarstvu vse Evrope in ni prizanesla niti zmagovitim deželam. Ko nam je zasijalo solnce svobode v ujedinjeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev, smo vendar smeli upati, da bodo naše dežele kmalu prebolele gospodarske žrtve vojnih let. Velik del naše države tvorijo bogate rodovitne pokrajine v nižavah Save in Donave, ki morejo državo zalagati z moko in mesom. Srbija, ki je pripadala zvezi zmagovitih držav, je doprinesla pravico do znatnih reparacijskih dajatev, mi v Sloveniji pa smo se ponašali z urejenim železniškim prometom, z lepimi cestami, številnimi šolami in s skromno razvito, pa vendar napredujočo industrijo. Nadejali smo se, da nam bo naša pridnost, naše produktivno delo nudilo trdno podlago za primerno blagostanje, za gospodarski napredek v lastni narodni državi. Prva leta so bila v istini težavna. Neposredne posledice vojne smo občutili na vseh koncih in krajih. Državni upravni aparat je deloval počasi in nerodno. Železniški promet je zastajal. Državne meje so se zapirale s carino in z uvoznimi in izvoznimi prepovedmi. Manjkalo je stanovanj, hrane, sirovin in potrebščin za naše tvomice, manjkalo je soli in vagonov. Vrednost našega denarja je rapidno padala, draginja naraščala, zato pa smo plačevali visoke carine ter davke na vojne dobičke. V pomanjkanju in nesigumosti smo trpeli vsi, državni uradniki, gospodarski krogi in industrijski delavci. Povrhu smo dobili zakon o pobijanju draginje, ki je na slepo lovil svoje žrtve v naših poslovnih slojih. Vse te težave smo potrpežljivo prenašali v trdni nadi, da po težkem prehodu skoro pridejo boljši časi, da pridemo v red in blagostanje. Če danes, ko imamo za seboj sedem let po velikem prevratu, pregledamo naše gospodarske razmere, vidimo, da se naše nade žal niso izpolnile. Naša industrija, obrt in trgovina delujejo v težkih prilikah, prišli smo v gospodarsko krizo, ki je postala trajna in ki grozi upropastiti premnoga podjetja, ki bi imela vse predpogoje za uspešen razvoj. Izboljšanje tečaja našega denarja nam je zmanjšalo konkurenčno zmožnost napram inozemstvu, ker je ostala splošna draginja življenjskih potrebščin skoraj na isti višini. Te draginje niso krivi naši trgovci, niti naši kmetje. Pač so uplivale povišane cene na svetovnem trgu, v glavnem pa je za draginjo odgovorna naša državna uprava. »Boj proti draginji«, tako je pisal te dni g. Janko Jovan, »se vodi uspešno z izdatnim znižanjem budžetskih izdatkov, z odpravo brezposelnosti in povečanjem kmetijske ter industrijske produkcije. V znamenju teh treh faktorjev se trudijo dobro urejene države urediti svoje in svojih državljanov povojno gospodarstvo«. Nam pa preti v letu 1926 sramota novega Zakona o pobijanju draginje! Ta zakon bo prinesel preganjanja, zapore in denarne globe, ne bo pa prinesel rešitve, kajti, in zopet citiram g. Janko Jovana »novi zakon ne bo vseboval ničesar, s čemer bi se zmanjšala davčna bremena, ne bo podal sredstva za povzdigo produkcije, niti ne bo omejil brezposelnosti«. (Dalje sledi.) Ing. Anton Šivic: Gozdarstvo. (Nadaljevanje.) Po velikosti posestvenih kompleksov, ki so last posameznika, včasih tudi solastnikov, imamo: 2 gozdni posestvi nad 15.000 ha ali 6.05%. 2 gozdni posestvi od 5000 do 10.000 ha ali 2.38%. 3 gozdna posestva od 4000 do 50C0 ha ali 2.05%. 3 gozdna posestva od 3000 do 40C0 ha ali 1.55%. 5 gozdnih posestev od 2000 do S000 ha ali 1.79%. 17 gozdnih posestev od 1000 do 2000 ha ali 3.46%. 7 gozdnih posestev od 800 do 1000 ha ali 0.96%. 16 gozdnih posestev od 500 do 800 ha ali 1.59%. 10 gozdnih posestev od 400 do 600 ha ali 0.66%. 17 gozdnih posestev od 300 do 400 ha ali 0.85%. 60 gozdnih posestev od 200 do 300 ha ali 2.26%. 143 gozdnih posestev od 100 do 200 ha ali 3.08%. 297 gozdnih posestev od 50 do 100 ha ali 3.15%. 1580 gozdnih posestev od 25 do 50 ha ali 7.21%. 22.590 gozdnih posestev od 5 do 25 ha ali 27.94%. 133 800 gozdnih posestev pod 5 ha ali 35.02%. Letni donos lesa na hektar se računa povprečno po najmanj 2.8 polnih kubičnih metrov, pri listavcih manj, pri iglavcih več. Pri tem so upoštete povprečne konkretne razmere, različna starost posameznih sestojev, mlade kulture in sečine, rodovitne in ma-lorodne lege itd. Po izvršenih podrobnih poizvedbah' se ceni, da se je leta 1924 posekalo v ljubljanski oblasti 905.000 polnih kubičnih metrov lesa za tehnično rabo, vrednih 151,200.000 Din (od tega 21.300 m8 v državnih in 106.500 kub. metrov v gozdih Kranjskega verskega zaklada); dalje 583.000 m' lesa za kurjavo, vrednih 15,480.000 Din (od tega 3090 m3 v državnih in 23.970 ms v verskozakladnih goedih). Na temelju poizvedb se domneva, da se je od izkazane množine lesa porabilo za domačije, 83.000 m’ lesa za tehnično rabo In 251.560 m' lesa za kurjavo, dočim se je preostalo, namreč 821.738 m3 lesa za tehnično rabo in 331.376 m' lesa za kurjavo prodalo v tuzemstvu ali pa izvozilo v inozemstvo. V mariborski oblasti je bilo, kakor se po približnih podatkih more sklepati, posekanih leta 1924 291.400 polnih kubičnih metrov lesa za tehnično rabo, vrednih 43,252.500 Din in za kurjavo 341.600 polnih kubičnih metrov, vrednih 21,157.000 Din. Od tega se je porabilo za domače potrebe 90.800 m3 tehnično porabnega lesa in 151.000 m3 drv, drugo se je prodalo. Kljub temu, da so oni posestniki, kojih gozdi niso predaleč od komunikacij in lokalnih tržišč, imeli povprečno lepe dohodke od lesa, jih je nebroj takih, ki so vsled raznovrstnih bremen, gospodarskih nesreč in izdatkov, potrebnih investicij, neugodnih kalkulacij, davkov in dajatev itd. zabredli v težkoče. Zato se je opažalo posebno po malokmetskih posestvih, pri katerih je gozd bistveni sestojni del kmetije in pravcata hranilnica kmeta, da se je leta 1925 ponovno veliko izsekalo. Marsikomu je bilo tudi založiti primanjkljaj pri poljedelstvu, ker so bile cene poljedelskih pridelkov in živine v primeri s produkcijskimi stroški razmerno nizke. Kdor je imel in mogel, se je bolj kakor sicer zatekel v gozd, da se reši dolga. Sečne prostore morajo posestniki, v kolikor se isti naravnim potem ne obrastejo, umetno s prikladnimi sadikami pogozditi. Pri gozdnih oblastvih (srezkih poglavarstvih) se vodijo pogozdovanja v evidenci in so mnoga izmed teh bila oblastveno zaukazana ter se leto za letom pregledujejo. Potrebne sadike dobijo gozdni po- setrtjiiki iz gozdnih drevesnic. Za manjše gozdne posestnike vzdržujejo upravna oblastva v Sloveniji po raznih krajih 10 drevesnic, ki merijo »kupno 7.15 ha, dalje 4 okrajne drevesnico na ploskvi skupaj 0.77 ha. Iz teh 14 drevesnic se je oddalo 1. 1924 1,669.500 gozdnih sadik po primernih cenah; siromašni malopcsestniki so iih r oziravrednih slučajih dobili po nižji ceni ali pa brezplačno. Večji gozdni posestniki vzdržujejo za režijsko porabo lastne gozdne drevesnice, tako ima n. pr. uprava državnih in verskozakladnih gozdov 12 malih drevesnic, ki merijo skupaj 0.63 ha, drugi veleposestniki pa 83 malih drevesnic, ki merijo skupaj 10.56 ha. Iz teh drevesnic se je dvignilo in posadilo v gozd zadnja leta preko poldrugi milijon sadik na leto. Ker vzgajanje sadik zahteva veliko pažnje, razumevanja in denarnih žrtev, skušajo tudi večji posestniki dobiti sadike iz drevesnic, ki jih oskrbuje osebje javnoadministrativne uprave. . .... (Konec prihodnjič.) »* ADRir prašek zb pecivo in vanilin sladko' priznano najboljši! Odklanjajte slične a mam* t/redne izdelke! Trgovina. Trgovske zveze med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Praška »Tribuna« je objavila te dni članek dr. K. Uhliga o razvoju trgovskih odnošajev med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Pisec ugotavlja, da so s® v letu 1925 trgovske zveze znatno zmanjšale na korist Jugoslavije. Aktivni češkoslovaški saldo se je zmanjšal tekom prvih deset mesecev od 400 milijonov Kč na 300 milijonov Kč. Tekstilni izve* (bombaž, volna in bombažasto blago) v Jugoslavijo je sicer zadovoljiv, ali zato pada občutno izvoz železa, strojev in konfekcije. Zaščitna carina je imela za posledico znatno manjšanje v poedinih izvoznih panogah. Uvoz iz Jugoslavije je znašal za prvih deset mesecev leta 1925 :391 milijonov Kč napram 294 milijonov Kč in leta 1924. Polovica izvoza je obstojala t prošlem letu iz turščice. Uvoz pšenične moke v Češkoslovaško se je sedaj podvojil. Iz teh podatkov je razvidno, da vkupna slika medsebojnih trgovskih odnošajev za Češkoslovaško ni posebno ugodina. Zato pa je za Jugoslavijo položaj povoljen. Uvoz iz Češkoslovaške v Jugoslavijo se je zmanjšal, uvoz v Češkoslovaško pa porastel, pasivnost Jugoslavije je torej znatno upadla. II. vinski sejem v Središču. Do nedelje dne 10. t. m. je prijavilo 72 vinogradnikov nad 2000 hi mešanih in sortiranih vrst za vinski sejem, ki se vrši v torek dne 19. t. m. Med temi vini je okrog 400 hi starega iz leta 1920, 1921, 1923 in 1924. Natančnejše podatke glede letnikov, vrst in cen starih in novih vin objavimo prihodnje dni, ker se zadnji oglasi za sejnini imenik sprejemajo še do četrtka 15. t. m. Ta vinski sejem bo vsekakor zanimiv in živahen, ker je kupcem znano, da so vinogradi ljutomersko-ormoškega okoliša ostali od toče in raznih bolezni nepoškodovani, in da so vinogradniki počakali. ■ trgatvijo do konca meseca oktobra. Statistika trgovskih tvrdk na Dunaju. Kriza, ki je tlačila avstrijsko gospodarsko aktivnost skozi celo preteklo leto, je močno zmanjšala število tvrdk, ki je nazadovalo za celih 10 odstotkov. Ustanovljenih je bilo tekom leta 790 novih tvrdk, medtem ko jih je likvidiralo 2380. Dne 1. decembra je bilo vpisanih v Zvezi trgovcev 5674 tvrdk napram 6497 v januarju 1925. Najbolj kritična meseca sta bila september in avgust. V teh mesecih je bilo 345 ozir. 264 likvidacij, a na novo ustanovljenih tvrdk je bilo 167 ozir. 54. Rusko trgovinsko zastopništvo, ki je imelo do sedaj 9voj sedež v palači dunajskega ruskega poslaništva, je kupilo pred nekaj leti zgrajeno palačo bančne koman-ditne družbe Franz Pollak. Industrija. Udruženje tovarnarjev kisa opozarja v beograjskih časopisih svoje odjemalce, da so poročila v nekaterih beograjskih in zagrebških listih o ukinjenju prepovedi za prodajo kisove esence preura-njena, ker to vprašanje še ni definitivno rešeno. Centralna organizacija za prodajo avstrijskih kovinastih izdelkov. Dne 1. januarja t. 1. se je s sedežem na Dunaju ustanovila centralna organizacija za predajo avstrijskih kovinarskih izdelkov. Organizacija se bo v prvem začetku omejevala na predajo kovin v notranjosti države. Organizacija bo svojim članom nabavljala tudi potrebne surovine. Angleška zaščiti svojo železno industrijo. — Dnevno časopisje poroča, da je večina podjetij železne in jeklarske industrije prosilo za carinsko zaščito. V svojih na parlament naslovljenih prošnjah povdarjajo, da jim je konkurenca z inozemstvom, ki dela z manjšimi mezdami, nižjimi prevoznimi tarifi, devalvirano valuto itd., nemogoča, doklet se ne izenačijo produkcijske prilike. Za katere vrste izdelkov gre pri tej akciji, še ni ugotovljeno, vendar pa se da iz tega, da razpolagajo podjetja, katera so zaprosila za carinsko zaščito, s 135 milij. funti delniške glavnice, sklepati, da je akcija jako obsežna. Denarstvo. Naš državni proračun za 1. 1926/27. V finančnem odboru Narodne skupščine, ki razpravlja o državnem proračunu za 1. 1926/27, je podal namestnik ministra financ g. Uzunovič ekspoze, v katerem je predvsem povdarjal, da je proračun sestavljen v znamenju štednje. Prvotni proračun je izkazoval 17 milijard Din izdatkov, a vlada je črtala razne postavke in ga tako znižala na 12.900 milijonov. Prava številka proračuna znaša dejansko 8.5 milijarde, ostali znesek pa odpada na državna pridobitna podjetja, ki bodo z dohodki kompenzirala predvidene izdatke. Največ izdatkov povzročajo prometno in vojno ministrstvo. Kar se tiče vojnih potrebščin, izjavlja minister, da jih povzročajo splošne prilike in nezadostno oboro-ženje naše vojske. — V imenu opozicije je posl. dr. Šečerov ostro kritikoval proračun in ugotovil, da dohodki za 1925/26 niso dosegli državnih izdatkov. Deficit znaša baje 500 milijonov Din. Zaradi tega vlada ne objavlja o novem proračunu podrobnosti, ker se boji javnosti. Dr. Šečerov zahteva strogo kontrolo nad državnimi izdatki. Po njegovem mnenju ni dovolj jasnosti zlasti glede vojnih nabav. V nadaljnem govoru je dr. Šečerov ugotovil, da se v prometnem ministrstvu izdajajo vsi dohodki za prometne potrebe, grajal visoke poštne in brzojavne tarife in zahteval, da poda vlada jasno sliko položaja naših financ, ker le na ta način pridemo do ozdravljenja naših finančnih neprilik. Iztcrjavanje kazni za prestopke pravilnika o prometu z devizami in valutami. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je naslovila na podrejene davčne urade sledeči razpis: »Ker opažam, da davčni uradi pogosto poročajo, da kaznovani izvozniki nimajo niti premičnega hiti nepremičnega premoženja, jih opozarjam, da spadajo med premično premoženje tudi trgovske in druge terjatve. Neverjetno je, da bi mogli ljudje, ki kupujejo in izvažajo vagonske pošiljke, ne imeli absolutno nobenega premoženja, odnosno da bi vsled izvoza ne imeli res nikakih terjatev, na katere bi se mogla voditi eksekucija. Ako bi pa bilo to vendar res, je jasno, da je tak človek samo nameščenec nekoga, ki ima kapital in kojega bi bilo trebalo kaznovati. Opominjam davčne urade, da pri poslovanju pazijo v tej sme-rij in da se ne bodo odredbe pravilnika rij in da se ne bodo odvedbe pravilnika izigravale.« Generalni inšpektorat je na podlagi tega razpisa naročil podrejenim organom tudi v drugih delih naše države, da postopajo v tem smislu. £5£*£MeuE«!rm®jm M IWX MARH L Ako piješ nBuddhaw{ak vživaš že na zemiii raj! - 1 "A RAZNO. Iz Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Po smrti predsednika zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivana Kneza je prevzel vodstvo predsedniških poslov zbornice podpredsednik Ivan Ogrin. •J- Fran Hribar. V petek je preminul vpokojeni metteur »Slovenskega Naroda« gosp. Fran Hribar. Vzornemu delavcu ( hranimo časten spomin. Novi ameriški poslanik v Iieogradu. Dosedanji ameriški poslanik na jugoslovanskem dvoru Lodge je premeščen. Na njegovo mesto ima priti g. Priče, do-sedaj poslanik v Kodanju. Načrti za uinetno-obrtne predmete za razstavo v Filadelfiji. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela od ini-mistrstva trgovine in industrije naslednji poziv: Ministrstvo trgovine in industrije poživlja oblikujoče umetnike, da do 26. januarja 1926 izdelajo: 1. načrte, izvršene v barvah za čilime po narodnih motivih v velikosti 1 : 10; 2. načrte v naravni velikosti za čaše, steklenice, servise in druge predmete iz stekla; 3. načrte v naravni velikosti za servise za čaj, jedila, črno kavo, eventuelno v barvah; 4. načrte za moderne vezenine v prirodni velikosti eventualno z ornamenti v barvah; 4. načrte za nakite iz srebra in zlata z uporabljanjem narodnih motivov; 6. načrte za vezavo knjig v usnju in druge predmete iz usnja. — Najboljše načrte bo odkupilo ministrstvo in po načrtih bodo delavnice umetnostnih obrtov izdelale gotovo števelo predmetov za razstavo v Filadelfiji. Ministrstvo trgovine in industrije bo pozvalo udruženje oblikujočih umetnikov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, da določi po enega svojega zastopnika, ki bo v sestavi žirija za oceno predloženih načrtov. Za uruštva in ustanove. Veliki župan ijuoijansKe ooiasu razgiasa: Ministrstvo iinanc, geneiajia direkcija nepoarednin uavi>.i>v, je ouieuno, da morajo vsa društva in ustanove, ki so po točki o. čl. 5. zakona o taksali oproščena plačila taus, nabavili štampiljko z besedilom: Oproščene samo od piaciia takse iz tar. post. 1 z odlokom gospoda ministra Iinanc z dne , stev , in da morajo na vsako vlugo pritisniti to štampiljko in jo dopolnili z datuiuuui in številko oprostilnega odloka. Vloge kakršnekoli vrste, ki ne bodo po predpisih taksirane ali opremljene z navedeno izpolnjeno štampiljko, se ne bodo upoštevale. Vse druge takse, za katere ne velja oprostitev, je treba seveda plačati. Udruženje izvozmtarjev proti udeležbi na mednarodnih razstavah. Dne 4. t. m. se je vršila širša seja glavne uprave udruženja izvozničarjev, ki je nastopila proti udeležbi na mednarodnih razstavah. Naši izvozničarji, ki so posetili že več mednarodnih razstav, med njimi tudi zadnjo pariško, so dobili vtis, da je udeležba naše države na takih razstavah brez pomena. Naši izdelki ne morejo priti do veljave, ker razstavljajo kultur-uejše države, ki nas v vsakem pogledu daleč nadkriljujejo. Udeleževati se takih razstav, pomeni metati proč denar, ki bi ga lahko porabili za ureditev sejmišč, terena in paviljonov v Beogradu. (Stališče, ki ga zavzemajo izvozničarji Beograda napram razstavi, ki bo izredne propagandne važnosti, pač ne dela čast udruženju! Op. uredil.) I. zletni velesejem v Pragi. Kakor je že znano, se bo v dneh od 27. junija do 7- julija ob priliki VIII. vsesokolskega zleta vršil v Pragi I. zletni velesejem, ki ima gospodarsko dopolniti velik kulturni pomen' praških vsesokolskih zletov. V to svrho je bil ustanovljen poseben odbor, ki je izdelal cel program razstave približno tako-le: Razstava je razdeljena v 8 oddelkov, od katerih 1. telovadba vsebuje vse telovadno orodje, opravo garderob, pisarn in potrebščino za jezdne odseke. 2. Šport: vse športne potrebščine, letna telovadišča in otroška igrišča. 3. Postavljanje počitniških naselbin (stanki, poljske kuhinje, potrebščine za kampiranje in končno stvari, ki spadajo v turistiko in popotovanje, obleke, obutve itd.). 4. Umetnost in dekoracije: kipi, plakete, zletni znaki, zunanje in notranje dekoracije telovadnic, diplome, plakati, standarde in umetniške cene borcem). 5. Prosveta (knjižnice (stalne in potovalne), gledališča in njih razsvetljava, marijonetna gledališča, bioskopični stroji, biografi in radio). 6. Godba (vse potrebščine, instrumenti in notni materijal za sokolske godbene odseke). 7. Higijena in zdravstvo (resp. prva pomoč z ozirom na potrebščine telovadnic in sokolskih podjetij. 8. Stavbeni oddelek (stavbe telovadnic in njih notranja oprava). — Tvrdke še sedaj lahko zaprosijo za pošiljatev prijavnic, kajti bilo bi dobro zagotoviti si že prej mesto, kajti sodeč po velikem interesu za zletni velesejem, bodo vsa mesta kmalu oddana. — Vse informacije in prijave s tečnim seznamom predmetov, katere se lahko razstavi, pošlje na zahtevo Odbor zletnega velesejma, Praha I., Staromčstska radnice (P. V. V.). — Interesentom iz vrst trgovcev te stroke bo nudil 1. zletni velesejm izborno priliko /ji nabavo vseh potrebščin, prihajajočih v poštev za telovadna društva, kajti na tem velesejmu bo zastopana gotovo vsa češkoslovaška industrija te vrste, ki je, kakor znano, zelo razvita. Gospodarstvo Amerike. V Nižjeavstrij-skem obrtnem društvu je govoril češki senator Medinger o svojem potovanju po Ameriki. Pripovedoval je, da Amerika-nec ne mara socializma, ki mu je isto kot anarhizem in boljševizem. Amerikanci pravijo, da se da socialno vprašanje najlepše rešiti z dosego splošnega blagostanja. Delavec se čuti v bistvu kapitalistu enakega, samo v stopnji drugačnega. Velik del delavcev ima lastne hiše in avtomobile, v mnogih podjetjih so delavci z odstotki soudeleženi. Plače so povprečno petkrat tako visoke kakor na Nemškem, pač pa ima dolar samo tri petine one kupne moči, ki jo ima na Nemškem marka. Stanovanja »o zelo draga; stavbenost je velika, ker si vsled visoke najemnine vsakdo obeta dobro obrestovanje. Kartel-stvo in trustovstvo je v Ameriki ogromno; okoli 60% mesarskih podjetij je v trustih, na polju poljedelske industrije vidimo samo dve veliki tvrdki. Velika konkurenčna zmožnost ameriške industrije sloni kljub visokim plačam med drugim na veliko boljši organizaciji dela, na skoraj splošno izpeljanem tipizira-nju in pa na uprav brzečih metodah dela. Delavci in invalidi so le v par državah zavarovani, podpor za brezposelne Amerika ne pozna; saj brezposelnosti skoraj ni. Delovni Sas ni enakomeren, trgovine se ne zapirajo enotno, odpovedni roki Amerikancem niso znani. V nasprotju z Evropo se v Ameriki veliko več varčuje. Javnih uradnikov je v Ameriki dosti manj kot^v Evropi, seveda so pa naloge države omejene na veliko manjše število javnih panog; telefon in brzojav na primer sta v zasebnih rokah. O blagostanju nam govori dejstvo, da ima že vsak šesti Amerikanec svoj avto. Ker se gradi zelo veliko cest, se dvigajo cene zemljišč in je zemljiščna špekulacija prav močna. Neki narodni gospodar je preračunil, da je skupni ameriški konsum višji kakor ves eksport vseh držav sveta. Proti vsemu temu ni za Evropo nobene druge pomoči kakor združitev v Zedinjene države Evrope, v Panevropo«. — K temu poročilu omenimo še poročila o posameznih industrijskih in trgovskih panogah za leto 1925. Vsa ta poročila so zelo ugodna. Še ugodnejše so pa izjave o gospodarskem letu 1926. V jekleni industriji je kupčija prav ugodna, kar smo omenili tudi že na drugem mestu, in je bila produkcija jekla v lanskem letu še za več stotisoč ton večja kakor pa v rekordnem letu 1917. Naročil ima železna in jeklena industrija prav veliko več kakor v istem času lanskega leta. Avtomobilov so glede na vrednost izdelali že v prvih desetih mesecih 1925 več kakor pa v vsem letu 1924. V vsem letu 1925 so napravili 4,325.000 avtomobilov, v dosedanjem rekordnem letu 1923 4,086.000, lani pa 3,504.862. Tudi produkcija tekstilne iendustrije se je jy>-innožila; bombaževa poraba tkalnic (je znašala od avgusta do oktobra 1925 pjbl-drugi milijon bal, lani v istem času pa 1.3 milijona. Električna industrija ima veliko naročil, bodočnost ocenjujejo kot zelo ugodno. Zaposlenost strojne in orodne industrije je boljša kakor v vseh zadnjih petih letih. Edina senčna stran se-veroameriškega gospodarstva je večni štrajk antrasitnih premogarjev. Zadnja pogajanja med lastniki premogovnikov in med rudarji so se končala spet brez uspeha in se pojavlja v industriji že pomanjkanje premoga. In kar je najbolj značilno, takoj se je pojavil evropski pre- mog in so ameriški trgi preplavljeni s tozadevnimi ponudbami iz Evrope. — O Ameriki bomo priobčili še en članek, ki nam bo pokazal, s kakšnimi visokimi odstotki so udeležene Zedinjene države Severne Amerike na svetovnem gospodarstvu in kakšne so tam davčne in druge gospodarske razmere. Širom sveta. Prvi obrok nemškega kalijevega posojila bo izplačan koncem tekočega meseca in ga bodo vporabili izključilo le za velike dolgove kalijevega sindikata doma in v inozemstvu. O financiranju nemške kalijeve prodaje zaenkrat ni govora. — V kanadskem okraju Toronto so odkrili v zapuščenih plino-vih in petrolejskih virih nov velik vir helija. Helij je oni znani negorljiv plin, o katerem smo v »Trgovskem listu« priobčili že poseben članek. Angleški list »Manchester Guardian« piše, da je to najbogatejša množina helija in da bo lahko tekmovala tudi s Teksasom, kjer je bilo doslej največ helija. — Z vojnim aero-planom se je dvignil pri Cambridgeu na Angleškem letavski poročnik Woollet 10.000 m visoko in je ostal v tej višini pol ure. — Pisali smo že, da bodo ustanovili Nemci posebno avtomobilno banko. Polovico akcijskega kapitala v znesku 10 milijonov mark bodo prevzele banke, drugo polovico industrija in pomožne panoge avtomobiine industrije. — Ameriški trgovski minister Hoover je izjavil pred kongresno komisijo, da razne vlade kontrolirajo, trg različnih surovin, zlasti egiptskega bombaža, kafre, kave, jcda, kalija, živega srebra, gumija itd., vsled česar bi morale Zedinjene države v tekočem letu plačati 1200 milijonov dolarjev. Praktično obstojita monopola za svilo in kinin. Ameriška vlada je apelirala z uspehom na bančne sindikate, naj takih podjetij ne podpirajo. — Ameriški strok, list »Iron Age« (železna doba) pravi, da je znašala ameriška produkcija surovega železa v decembru 104.850 ton na dan, v lanskem decembru pa 100.500 ton. De-cemberska produkcija je prišla na 3.025 milijonov ton, lani pa na 3.002 milijona. Jekleni trust dela z 87% kapacitete. Pravijo, da bo sedanja produkcija lahko vsem naročilom zadostila. — Na Kubi dela po zadnjih poročilih 139 sladkornih central, to je dve tretjini vseh v poštev prihajajočih tovarn. Produkcija bo šla še naprej in bo dosegla višek v februarju in marcu. Kampanja 1925/26 na Javi je končana in bo znašala okoli 2,275.000 ton. — Brezposelnost na Dunaju je strašanska; v drugi polovici decembra se je zvišala za 8100 oseb in je znašala na koncu decembra 92.700 oseb, to je 5 odstotkov vsega dunajskega prebivalstva. V vsej Avstriji je bilo število brezposebnih na koncu leta 240.000! Ljubljanska borza. Dne 15. januarja 1926. Blago. Les: Trami, monte, od 3/3—6/3, oglodani, fco nakl. post., 2 vag., den. 235, bi. 235, zaklj. 235; hmelovke, smrekove, od 7 m dolž. napr., brez nadaljnje rasti, fco naklad. post., den. 5.15; remeljni 70/70, 80/80 do 35/70, fco meja, den. 533; hrastovi hlodi, I., II., od 30 cm napr., od 3 m napr., fco naklad. post., den. 450; bukovi hlodi I., od 30 cm napr., od 3 m napr., fco nakl. post, bi. 230. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco nakl.post., bi. 305; koruza, um. suš., fco vag, bos. post., bi. 150; koruza, um. suš., fco vag. slav. post., bi. 160; koruza nova, času prim. suha, fco vag. sremska j,ost., bi. 123; koruza nova, času prim. suha, fco vag. Postojna tranz. za II., III., den. 158; koruza nova, času prim. suha, kv. gar., fco Post. tranz., 3 vag., den. 160, bi. 160, zaklj. 160; koruza činkvantin, času prim. suha, par. Lj., bi. 236; oves bački reš., fco vag. nakl. post., 2 vag., den. 190, bi. 190, zaklj. 190; ječmen 66/67, par. Ljubljana, bi. 235; ječmen 62 kg, malo zaduhei, lčo vag. bačka post., bi. 225; ajda dom., fco vag. slov. post., bi. 260; ajda poljska, jugoocarinjena, fco vag. jugomeja, bi. 262.50; proso dom., rmeno, fco vag. slov. post., iJl. 215;proso rmeno, po vzorcu, par. Ljublj., den. 200, bi. 225; rž, 73 kg, gl. vzorca, fco vag. bačka post., bi. 212; rž merkantilna, fco vag. medjim. post., bi. 200; otrobi drobni, fco vag. Ljublj., bi. 145. Vrednote. Invest. pos. 1921 den. 77, bi. 79.50; tobačne srečke den. 329, bi. 329, zaklj. 329; zasto. listi Kr. dež. banke den. 20, bi. 22; kom. zad. Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska pos. den. 200, bi. 204; Ljublj. kred. banka den. 210; Merk. banka, Kočevje, den. 100, bi. 104; Prva hrv. šted., Zagreb, den. 960; Slav. banka, Zagreb, den. 50; Kred. zavod, Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tov. in liv., den. 125; Združ. pap. Vevče, Ljubljana, den. 110; Stavbna družba den. 10O, bi. 110; šešir den. 115. TRŽNA POROČILA. Dunajska borza za kmetijske produkte (13. januarja). Valovanje v ameriškem žitnem prometu ustvarja nesigurnost na kontinentalnih borzah, iz česar izvira zmanjšanje prometa. To velja tudi za dunajski trg, kjer je sicer za pšenico tendenca čvrsta. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovno-prometni davek brez carine: pšenica: di mača 40.50 do 41, madžarska potiska 46—48; ječmen: domači 35—41, slovenski (?) 40 do 42; turščica: 21.75—22.75, sušena 25—26; oves: domači 27.50—29; moka 0«: domača 77—80, madžarska zacarinjena 75—79. DOBAVA, PRODAJA, Dobave. Direkcija državnih železnic \ Ljubljani sprejema do 22. januarja t 1. ponudbe za dobavo 51 komadov stoječih obešalnikov; do 26. januarja t. 1. za dobavo mehkega lesa; do 3. februarja 4. 1. za dobavo sanitetnega materiiala in inventarja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem edelenju te direkcije, — Komanda pomorskog arsenala v Tivtu sprejema do 8. februarja t. L ponudbe za dobavo stekla in 2 diamantov za rezanje istega. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. februarja t. 1. ponudbe za dobavo 1 ure. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 10. februarjarja t. 1. pri direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave 280 plavih in 280 belili platnenih čepic. — Dne 11. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave smrekovih desk in gred, glede dobave borovih desk; dne 13. februarja t. 1. pa glede dobave zelenega in rdečega pliša. — Dne 15. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materiiala (drenovi držaji, sirkove in brezove metle, morska trava, kit, ščetke in krtače itd) Dne 16. februarja t. 1. pa glede dobave raznih kemikalij (mavec, grafit, katran, šelak, boraks, denaturiran špirit, žveplena in solna kislina, soda, galica itd.). Dne 16. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 500 komadov špiralnih vzmeti. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. »GROMI D. Z O. Z. carinsko posredniški In spedlcljskl bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. -41 Nmi ov brzojavkam ¥OHOM“ Telefon interurban štev. 454 Podružnice: MARIBOR, JESENICE, RAKEK Obuvlju vx* v lo ttroku bptidajoče t»owle nMERKU3< kul izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.