82. številka. I - juli ljamu četrtek 12. aprila. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Ittaja vnuk dnu, izvzetuii ponedeljke in dneve po prn/.nicih, ter velja p<. po 4 ti prejenmn za avstro-ogersko deželo za celo leto IH gld., za pol leta H gld.. M ćetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj" na dom hm rićuna 10 kr. za uiesee, 30 kr. za četrt. leta. — Za t ti j o dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja sniian* cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste H kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole rrankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — U r •• d n i S t v o je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 8 „glcdaliSka ntolha". O p .• a . n»4 t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Koluninovej hiši. V IJiil»ljtiiii 11. aprila. Glasilo naših neinškutarjev in nekih v deželo privandranih, pak tu nad nami gospodovati hotečih Nemcev, „Laib. Tagbl.", naj-neumnejši časopis pod solncem, naredilo si je vturek zopet vetroven malin in v prvem članku divje raztopijo po njem, kakor don Quixote. Pripoveduje namreč svojim vernim, da narodna stranka so je ob zadnjih volitvah borila zoper inteligenco, zoper uradnis tvo in zlasti zoper advokatski stan, da narodna stranka ima. na svojej zastavi „pone-uninenje ljudstva" — „volksverdummung," itd. — bedarije, da človek nema kaj odgovarjati nanje, temue bi se od take »inteligence," katera tak list piše in čita, kakor je organ ljubljanske nemškutarije, proč obrnil, in se samo čudil, kako da se „Laib. Tagbl." od naše stranko „poneuinnenja" tako silno boji, ko bi mu vendar uže prvi človek iz njegove bližine lahko povedal, da skoro vsak dan Črno na belo daje dokaze, da se iz njega ne da veliko več narediti, da on s svojim listom uže največjo zrelost dokazuje. Lo čudno je še potem, če se dobodo ljudje, ki temu listu šo verjemo, tudi kadar očitno laže, ali iz hudobnosti, ali pa — menda še največkrat iz svoje „in teligeuce," t. j. iz neumnosti laže. Nekaj taeega je trditev, da je narodna stranka zavzeta proti uradništvu. To je laž. Mi smo pač večkrat, zlasti pred dobo konfiskacij izrekli svojo sodbo o birokraciji in o birištvu, a vselej smo čast in spoštovanje izkazali m o že v s ke mu, svoj narod ljubečemu, Prižigalec. (Kuni:iii, v angleškem ■piaala MiBs M. CuiniuiiiB poslovenil J.) 1) i* u i dol« Prvo poglavje. (Dalje.) Kolikor zelo resnoben jo bil predmet, vendar so se hihitali vsi krog in krog; ko je gospa Grahamova zapazila, da bi se bili Ka-tinka in Francika kmalu na vso moč zakru-hotali, uasvetovala je družbi, da bi šla od mize. Gospodom nij bilo mari, da bi dalje sedeli skup iu sledili so gospojam v prostorno vežo, katere hladna sapa jih jo vabila, da so o dnevni vročini mudili se tam. Gospića Marta in Francika Brusova sto prisilili -Jerico, da je zoper svojo voljo ostala pri zbranej družbi; edina gospa Grahamova je otšla, ker nij hotela zamuditi popoldanskega zaspanca. Gospića Marta jo vse zanimala tako, da so prenehali vsi osobni pogovori ter pozornost obra- ba v službi temeljitemu in zvestemu uradniku in tako tudi bodemo. Še abotneje in neresničneje je pa očitanje, da jo narodna slovenska stranka pri zadnjih volitvah agitirala zoper advokatski stan, zoper može prava. Uže samo to golo dejanje, daje bil mej dvoma narodnima kandidatoma jeden advokat (g. dr. Ahačič) od nas postavljen in voljen z vsemi glasovi naše stranko v 3. razredu, užo to jedino kaže eelo ničevost in podlost „Tagblattskega" sumnjičenja. Sicer pa baš slovenski narod nema uzroka, zavzet biti proti advokatom. Uaš ta stan, ki daje skoro vsace ni u zatiranemu narodu vrlo zagovornike, ki je dal na primer Ircem O' Connella, dal jo tudi nam Slovencem celo vrsto zagovornikov naših narodnih pravic, kakor dr. Toniann, dr. Lav-riča, dr. Dominkuša, dr. Sernea, dr. Gosto, dr. Zarnika, itd. In baš v tej vrsti inteligencije moremo mi narodnjaci z veseljem konstatirati, da kar zdaj dorasta, vsaj v 80 odst. nam na korist dorasta, a ne nemšku-tarstvu. Priprave za vojsko. Denašnja najnovejša poročila so zelo vo-jevita. Kar čuti se, kako se stvari h krva vemu koncu primikajo. I/, Peterburga se 10. aprila telegrufuje „Pol. Corr." sledeče: „ Kakor je semkaj na odločilno mesto prišlo poročilo iz Carigrada, odbila je porta protokol, odbila terjatve črnogorske, in odrekla poslanje izrednega poslanika v Pe terburg. To držanje je protivno mirov-n ej želji Uusijo, katero jo ona v protokolu čali le nad predmete, o katerih je govorila stara gospa. Bela je še vedno gledala precej zasrani-Ijivo ter je skušala govor lajtnanta Ozborna napeljati na drugo stran. Katinka pa se je tako močno veselila čudovite gospice Pareve da nij mislila na nič druzega ter jo bila popolnem zadovoljna, da je poleg sebe imela gospoda Brusa, ki se je enako dobro zabaval. Sedaj ste prišli na vrsto šega in noša, predmeta, o katerih je gospica Marta najrajša govorila. Ko je razložila svojo ljubezen k lepemu, katero je v obleki in lišpu kazala, vstala je počasi ter je šla k Boli, edini v vsej družbi, ki bi se je bila rada ogibala. Počela je ogledovati blago njenega krila ter jo jo nazadnje prosila, naj bi vstala in jej pustila natanko pogledati, kako jo narejeno. Pristavila je, da bi bil popis tako novošeguega iu dovršenega mojsterskega dela krojaške umetnosti prava sla ušesom nekaterih mlajših njenih prijateljic. Bela jo bila razdražena ter se jo branila izpolniti jej prošnjo; otresla je roko stare izrazila. — Drug oticijozen telegram iz Peterburga od 10. aprila pa pravi: Ko bi porta izrednega poslanika poslala v Peterburg, za kar je Uusija postavila obrok do 13. aprila, odvisno je vso od sklepov, katero bode prinesel. Uusija jo šla v svojih vstop-kih do skrajne meje in ne bode nikako niti za en korak vzmaknilase." To jo ostro govorjenje, to je uže prav podobno zadnjej besedi. In s temi besedami je v zvezi, kar se sicer poroča o pripravah za vojno na obeh straneh. Iz Kiše ne va se pišo „Pol. Corr.": Znamenja se nmožo, da so bliža čas, ko bode ruska armada svoj marš začela. Vsem poveljnikom večjih oddelkov so bile ravnokar dane fotograhčne sliko raznih krajev, trdnjav in točk v Bulgariji. Zadnji čas je toliko vojakov še došlo, da se v oficirskih krogih govori, ka je aktivna zbrana ruska vojska uže večja nego je treba za vojno s Turčijo. Ilesnici podobno jo, da v Peterburgu nečejo, da bi oživela nekdanja navada dveletnih vojsk s Turčijo, za to se postavlja moč na nogo, ki bodo mogla hitro odločitev zvršiti. Stroški za to so velikanski. Trdi se, da mobilizacija vojsko, priprava vojnega materijala in hranjenje vojakov stane Busijo uže več kot 400 milijonov rnbljev. Vojne blagajnice so šo zmirom polne, in iz Peterburga dohajajo /.mirom veliko vsote denarjev. Iz U u š č u k a se istemu listu piše, da se tudi Turki pripravljajo. Abdul-Kerim je prišel k donavskej armadi in jo bode stra-tegično prenaredil, poljno artilerijo pomnožil, nova utvrjenja postavljal. Dopisnik eelo meni, gospe, kot da bi jo njena dotika oskrunila. — „Bela, vstani vendar," rekla je Katinka na tihem, „ne bodi tako svojeglavna !u ■Zakaj pa ti sama ne vstaneš," rekla je Bela, „ter jej ne pokažeš svoje obleke na korist njenim nizkim znankam V" „Prosila me nij za to," odvrnila je Katinka, „a storim to z največjim veseljem, če jo blagovoli pogledati. Gospica Paceva," nadaljevala je radostno ter so jo ustopila pred radovedno gospico, „občudujto mojo obleko prav polagoma in pomerite si kroj, če vam je drago. Ponosna bi bila na to čast." Čudno, da je bilo krilo Katinkiuo zares lopo in vredno pogleda. Gospica Marta je marsikaj opazila, zlasti o repu, kot je imenovala njegovo nepotrebno in nepripravno dolgost. Ko jo ustregla svojej radovednosti, jela se je zopet umikati na mesto, s katerega jo prišla. Najprej je namreč pogledala nazaj, ali je še prazno, potem pa se jo ritinsko grede približavala njemu ter so neprestano priklanjala upogibajo kolena. Francika Brus je poleg stala ter zapa- da Turki nameravojo pri Vidinu ofenzivo začeti, zato se pripravljalo na premostenje Donave ter so uže tudi v Bukarešt rumun-skej vladi poročili, naj v slučaji vojske pripravljena bode na neke neizogibne strategične potrebnosti. H uska flota v baltiškem morji je dobila ukaz, za vojno o rož iti se. Iz Carigrada se „N. Fr. Pr." piše od turške strani: „rorta bode zadnjega moža postavila, svoj zadnji krajcar, žrtvovala, ker le za to ceno more, ali zmagovalna ali zmagana, še zahtevati pravico, da živi." Torej Turki izpoznavajo, da se morajo vojskovati, če so prav premagani. Izgubiti nemajo nič. Politični razgled. Notranje deAele. V Ljubljani 11. aprila. Na />»fin/ je 10. t. m. prišel zopet ruskega carja generalni adjutant knez Midilinski. Najbrž ima zopet do našega cesarskega dvora kako važno misijo, kakor prej Sumarakov in potem Ignatiev. Na Češkem so tudi v mestih voljeni staročeški kandidati. Le v jednem kraji je prodrl sicer tudi narodni Mladočeh dr Julius lireger. Ustavoverna nemška stranka nij pridobila nič, da, še meuj glasov je imela na mnogih krajih, nego prej. Češki narod se občudovanja vredno in lepo drži svojega narodnega programa in dokazuje, da se ne da ni utruditi, ni upogniti. — V češkem deželnem zboru je nemški predsednik slavil spomin Pa-lackega. Tirolski zbor se je odprl, a brez deželnega glavarja, ker opat Blaas nij hotel ponujane mu česti sprejeti, vlada pa prejšnjega deželnega glavarja Rappa za to nij hotela več imenovati, ker je pustil lani brati znano izjavo proti direktnim volitvam in ministerstvu. Ot/erski državni zbor bode 21. aprila sešel se. Tlita ar Je držav«. Ćttit9g#ra je, kakor „Pol. Corr." iz Kotora poroča, pozvala vse Črnogorce, ki so po dalmatinskih lukah, naj pridejo takoj domov, ker je nadejati se vojske, katero vsi Črnogorci zahtevajo. J ta II j 4* tt * kit vlada je svojemu parlamentu predložila diplomatično „plavo knjigo," v katerej predlaga skoro pol tisoča depeš in dokumentov, ki se vsi nanašajo na orijentalno vprašanje. Najvažnejše je poročilo italijanskega poslanika v Peterburgu g. N i gra, ki poroča, da mu je ruski car obetal, ne osvojiti' žila, da je popolnem prav preračunila, kolikokrat mora stopiti, da bode dospela do svojega sedeža. Kar je deklica prijela za naslonilo stolovo, kot bi ga hotela jej umakniti. Ker jo je Izabela spodbujala z očmi in smehljaji, umaknila je res stol nekoliko, vendar dovolj, da bi bila staro gospo pripravila v nevarnost. Ko se je gospica Paceva hotela vsesti, opotekla se je ter bi bila padla, ko bi Jerica, zapazivši namero Francikino, ne bila priskočila o pravem času, da jo je v roke vjela in varno posadila na stol. Jerica je očitaje pogledala Franciko, ki se je obrnila proč, da bi ne srečala njenih očij; pri tem pa je slučajno stopila gospodu Grahainu na protinaste prste, da je bolečine zakričal. „Francika/ rekel je gospod Brus samo zadnje opazivši, „želei bi, da bi se naučila obnašati nekoliko uljudnejše." „Od katerega pa se naj učim?" vprašala je Francika jezično. »Ali od tebe?" Ben je bil razdražen in je molčal; go- Bulgarije ali druzih provincij ^turških, temuč turškim kristijanom le boljšo vlado dati. — Dalje minister Melecari izjavlja, da je Italija proti temu, da bi Črna gora dobila luko na morji, če jo pa dobi, ne sme ona imeti vojnega pomena. V MMtffteMkkm parlamentu je vlada naznanila, da je njen vojniški zastopnik v Berlinu dal ostavko, a nij še sklenila, ali se ne bode to mesto več napolnilo. Harting-ton oznanja, da bode v petek terjal čitanje nadaljnega dopisovanja v turškej stvari. — Diplomacija meni, da je protokol v glavnih rečeh odbit. Glede Hismnrka poroča denes du-najsk list, da je bila notranja nemška, a ne vnanja politika, zarad katere se je spri. Iz Berlina pak se poroča, da so ga pregovorili, da bodo vzel le za kake 4 mesece odpust, a ne ostavke za zmirom. — Glede prvega se natanko valjda uzroki ne bodo zvedeli še tako brzo. Dopisi. Mm Gorice 10. aprila [Izv. dopis.] Uže dva dni se vrši v Gorici vojaška nabira. Ali komisija nema dosta opravka in tudi mar-sikaterej ljubimki so prihranjene solze za njenega fanta, ker zbog slabih časov hodijo fantje prostovoljno v vojake. Mesto Gorica je imela dati 24 vojakov in iz mej teh se jih je 20 prostovoljno — oglasilo. Tudi druga leta navadnega vpitja, — nij letos, fantje nemajo denarja in brez tega tudi nij kapljice božje, brez te pa ne popevanja. Vendar nas je goriške Slovence minola leta veselilo, ko so naši Solkanski fantje došli k naboru s troboj-nico, popevaje lepe slovenske pesni. A letos? Čujte! Solkanci so se „nobel" pripeljali brez zastave, do Gorice baje slovensko peli, a potem se jih je videlo po mestu vozariti se in krožili so umazane furlanske pesni, ki nemajo ne konca ne kraja, niti kacega pomena. Mislili smo s prvega, da so kaki Furlani, a žalibog prepričali smo se, da so bili to nekdaj vrli Solkanski fantje. Komu bi uzrok tega pripisoval ? Solkan ima pač izvrstne narodne pevce, zakaj ne bi ti pevci ob nedeljah kmetske fante povabili k pevskim vajam, ter jim pokazali krasoto domačih melodij ? Zdaj nij več fabrike v Solkanu, na katero se je poprej izgovarjalo in Solkan je pač še vedno ključ Slovenije na Goriškem. Tudi imamo tam narodnega vrlega župana, od katerega se je nade- ' spica Paceva pa se je zopet zavedela ter je rekla: „Uljudnost! Oh, ljubeznjiva a redka krepost, ki je vendar preočitno razvita v obna sanji moje prijateljice Jerice; podala bi se dobro celo vsaki kneginji." Bela je ganila z ustni in se je smehljala zasramljivo. „Lajtenant Ozborne," rekla je, „kaj ne mislite, da se gospica Devereuxova lepo obnaša?" „Sprelepo," odvrnil je lajtenant. „Kakor na sprejemni dan sprejema obiskovalce, to je lj ubkost sama." „0 kom pa govorite?" vprašala je Katinka „o gospodu Henriku Nobelu?" „Govorila sva o gospici Devereuxovi," rekla je Bela, „a tudi gospod Nobel je jako košat?" „Jaz tudi mislim," rekel je gospod Brus, „Ali slišiš, Francika? Našli smo ti izgled; ravnaj se po gospodu Nobelu." „Jaz ničesar ne vem o gospodu Nobelu," odvrnila je Francika. „Rajše se bom ravnala po gospici Flintovej. Gospica Jerica!" rekla jati, da bode svoje fante, kakor ranjki Matija Doljak za mili naš rod navduševal, ter s tem zabranil nasilstvo lahonstva v narodnem Solkanu. Tedaj fantj« Solkanski, ali vas nij sram, da zaostajate v narodnem petji za Trnovskimi; fantje, kateri so neustrašeno po slovenskoj Gorici domače prepevali, ali nij lepše Blišati: „Kaj se boš za menoj jokala" itd., kakor pa tisti vaš neumni „la čumlala" — da se vam vse smeje? Mestni zastop je pokazal vladi lojaliteto s tem, da je dal mestnim policajem drugo uniformo, mesto prejšnje ,,a la bersaglieri!" Seveda, gotovo je oni dan naš župan gospodom na Dunaj i obljubil, da ga nijso poka-rali zaradi novoimenovanja slovenskega Travnika in druzih ulic, da bode policaje preuni-formiral. — No, na eno slovensko ime so naši mestni očetje pa vendar pozabili; „ borzo pre-stau" (pristava) je ostala, za kar jim bodo gotovo naši Gorjani hvaležni, vozeč ondot drva in drugo blago v Gorico, in ki z denarjem, ki ga skupijo, dajejo lepe dobičke Gorici, katere prebivalstvo le od Slovencev živi, kar marsikateri pošten Lah priznava. Te dni je policija zasačila kraje onih sleparjev — kvartavcev, ki našim kmetom, če jih dobijo v svoje pesti, krvavo zasluženi denar sleparskim kvartanjem izpulijo tako. da jim še za sol ne ostane, ko so ravno enega kmeta v neki krčmi na Komu v pesteh imeli. To je vse hvale vredno, da se dene take sleparje pod ključ, a kaznovati bi se jih moralo prav kot hudodelnike in one tujce (kvartavce) iz mesta iztirati, zraven tega bi pa morala policija kaznovati dotične krČmarje, ki odpirajo duri takim sleparjem. r,r. itrfckegru 10. apria [Izv. do p.) V nedeljo 8. apr. je bila veselica v dve uri od našega mesta oddaljenej Krškej vasi v prid vdove vaškega sluge. Reči se mora, da je vese-ličen odbor, obstoječ iz petih gospo in gospodični iz Čateža in Krške vasi reč dobro razumel, ker imeli smo se tako dobro, da smo se še le, ko je solnce visoko stalo, ločili. Vidi se kmalu razloček, če ženstvo ali moštvo aranžira; vse lepše v prvem slučaji. Ne bi škodilo, če bi te dame druge Dolenjke posnemale. .Dejte pomagati s svojimi nežnimi rokami, ve žene ' po Dolenjskem, da se mej Dolenjci mesto naje tako resnobnega glasa, da je Jerica po pravici mislila, da izrazuje njeno kesanje o ravno storjeni neuljudnosti, „kako naj se učim ulj udnoBti?" Ali se spominjaš," vprašala jo je Jerica tihoma in jo pomenljivo pogledala, „kaj ti je rekel učitelj godbe? Učiti se moraš svirati z občutkom. Isto ti bi jaz svetovala, da bi se zboljšaln v uljudnosti." Francika jo močno zarudela. „Kaj pa je to?" vprašal je gospod Gra-ham. „Francika! povej nam, kako načelo o uljudnosti ti je Jerica postavila?" „ltekla mi je," odvrnila je Francika, „da za njo velja isto načelo, katero mi je zadnjo zimo postavil učitelj godbe." „Kaj pa je rekel?" vprašal je njen brat radovedno. „Vprašala sem gospoda Hermana," rekla je Francika, „kako naj igram z občutkom? Odgovoril mi je: „Gospica Brusova, vi morate oblažiti .svoje srce, oblažiti morate svoje . srce." Ta novi navod, vspeti se do visokega vadnega pijančevanja, lepše duhovitejše vesel-jevanje udomači; storile boste s tem jako veliko! Take emancipacije vam ne bo nobeden človek za zlo jemal. — Krško pevsko društvo je par zborov in četverospevov v zadovoljnost občinstva izvrševalo, tombola je tudi v zadovoljnost izpala in štiri cegani nijso spali. Vem, da v imenu vsega veseličnega občinstva govorim, Če izrečem gorko zahvalo aranžerkam za lepo veselico. Iz OiructeA 10. apr. [Izv. dop.] Ako bi se vršili v našem političnem in socijalnem življenji posebno važni dogodjaji, gotovo bi priuašal „Slovenski Narod" več dopisov od tod. Toda, živimo vedno enomerno tiho, pri-čakovaje boljših Časov. Deželni zbor zboruje, ali nikakor ne spremenjuje navadnega našega življenja. „Valuški Matijček" se suče in smuče mej poBlanci, kakor bi jemal slovo. Marši kateri narodni učitelj, Če bi ga videl, bi mu želel srečen pot. Pisal bi vam rad tudi o g. Stremaverju; res, mož je sicer še vedno mej deželnimi poslanci, ali njegovo bolehanje je postalo baje na tnali tako nevarno, da je moral odpotovati v Carlsbad za svojim gospodom in mojstrom. Sigurno bolje je zanj, iskati zdravja v kopelji, nego se ukvarjati s cestami, prošnjami, učitelji in učilnicami, pred vsem pa z deficitom. Gospod predsednik državnega zbora se nij odtegnil temu delu. Uže drugi dan zborovanja hodil je po zbornici sem ter tja, kakor bi bil mislil na svoj govor o „abgelebte Be-anite und Militilrs" etc. Ta govor bil je tukaj izhajajočemu časniku „Gratzer-Montags-Zeitung" povod, da je prinesel kmalu po posvetovanji o Sturmovem nasvetu glede odstranjenja delegacij, uvodni članek, v katerem graja ta ltechbaurov govor. Kaj tacega se ne zgodi mnogokrat; kajti ^,Tagespost" nema navade, grajati svoje pristale in ona je tukaj glavno glasilo. Sedaj je to nova prikazen in takoj je pozorno činila občinstvo. Isti časnik objavil je tudi pismo grofa Emika Atemsa do svojega urednika, v katerem hvali pisatelj držanje in postopanje časnikovo, ob enem pa da močno brco tetki „Tagespost". V nekej drugej številki zavrača krepko ošabnega profesorja Bili-J rotim, kateri je pred kratkim zopet enkrat! svrha, so sprejeli s tako različnimi čuti, kolikor različnimi značaji so bili mej Frnnciki-nimi poslušalci. Gospod Graham se je grizel v ustna, ter je odšel, kajti njegova uljudnost nij imela take podlage in vedel je, da se je Jerica ravnala po onem načelu. Bela je kazala ošabno zaničevanje. Gospod Brus in gospica Katinka sta bila nekoliko v zadregi, nekoliko sta se pa radovala, lajtenant Ozborne pa nij bil popolnem neobčuten za resnico, ter je Jerico pogledoval z občudovanjem in sočutjem. Jeričin obraz pa je kazal, da se popolnem vjerna z resnico nehotoma izrečeno, in gospica Marta je brez obotavljanja izrekla svojo polivalo. „ Opomba gospice Jerice je nemotljivo resnična," rekla je; „edina vdanost, katerej se lehko zaupa, je prostovoljni dar srca. Morebiti bi prijazna družba gospej iu gospodov hotela poslušati staro gospo, ko bi pripovedovala o redkem izgledu prave uljudnosti iu njenem plačilu. Vsi so šiloma zahtevali, naj jim gospica Marta pove povest. In ta je začela : „Neki zimski dan pred nekimi leti je bil tako prijazen, da j§ govoril v pričo avstrijskih poslušalcev kot ces. kr. profesor o nemškej znanosti, nemškem značaju, o dobrotah, katere vživamo Avstrijci od Nem čije itd. Zadnji ponedeljek prinaša „Grazer Mon-tagszeitung" dopise, kateri so došli uredniku iz dijaških krogov. Iz teh dopisov sklepa, da začnejo dijaki vendar enkrat prosteje dihati ter se manj bati nemško-naci onalnih fraz; ona zagotovlja „podporo vsacemu patrijotičnemu podvzetju, vsacemu poskusu, povzdigniti avstrijsko mišljenje in čutenje." Iz dopisa necega graškega dijaka reproducira govor starega Schmerlinga, katerega je govoril pri otvorjenju nemško - avstrijskega bralnega društva na Dtinaji. Jedro govora je, vseučeliščnik naj skrbi za temeljito izobraženost, Avstrijec naj bode ponosen, ,,stolz liebe ich den Oesterreicher"* — Dijak dopisnik, pravi, da ponavlja te besede, da bi jih čitali in obranili tudi tovariši: Das in Graz dominireude Blatt — „Tages-post" - piše dalje — der Moniteur meiner Collegen, aufden allein sie glauben und schvvo ren, bat, selbM verstaullich diese Rede Schmer-lings uuterdrilckt; denn sie passt nicht zur verhetzenden Tendenz jeues Blattes, dessen EinHuss gerade auf die studirende Welt von unheilvollster und verderblichster Wirkuug stets vvar und noch ist. Ja, waren frllher Miinner aufgetreten, welche \vie II. gr. H. Attems neuestens den Mut gehubt hiitten, obne Furcht vor der hoffentlich ubersehatzten Macht der „Tagespost", dieselbe als das zu bezeichnen, was sie wirklich ist, so ware der Depravation der Gesinnung i in Allgeineinon schon liingst Ilalt geboten \vorden . . . V tretjem pismu vpraša nek dijak, ali bi časnik podpiral ustanovitev avstr. društva v Gradci? Na . to novo prikazen dovolim si todaj opozoriti Slovence. Domače stvari. — (Nabiranje vojaških novincev) se tudi v Ljubljani letos godi izredno mirno. Navadnega ukanja in vpitja po ulicah nij toli ko, kot prejšnja leta, Prvič manjka denarja za vino iu žganje, drugič pa je policija skrbela za šla stara žena vsa slabotna in potaglava, a bistrih oči in obdarjena z obilim delom posvetne modrosti, po imenu gospica Marta Paceva na posebno povabilo k častitljivemu gospodu Esq Klintonu, čislanemu očetu gospice Izabele, one le krasne mlade gospice. Poledica je pokrivala vsa pota v dobrem našem mestu, da so se bolj bliščala nego žlahtni kameni v jamah Galkondskih, in tlak ulični je bil prava zanjka nogam starih in neprevidnih ljudi." „Opotekla sem se in padla. Dve blagi srci ste me vzdignili ter me peljali v proda-jalnico bližnjega lekarja; storili ste mi. da sem se zopet zavedala ter ste mi ponudili dobrodišeče krepčilo. Odpotila sem se s slabimi mulami; težko bi bila dospela do hiše z zdravimi udi, ko bi me ne bil dohitel vitez s cvetočim licem; položil je mojo staro roko v močnejšo in mlajšo svojo roko in je vodil in varoval moje stopinje do konca mojega pota. Častite gospice mlade ! plemenitemu mojemu spremljevalcu je trebalo ne male po-gumnosti, da je srečno izvršil svoje početje. Naslikajte si v svojej domišljiji mladeniča, j vojaške patrole, ki po mestu hodijo in raz-{grajalce odstranjujejo, kar je jako prav. — (Volitev ljubljanskega župana) in podžupana se bode vršila denes po polu-dne ob 5. uri v mestnem občinskem sve-tovalstvu. — (Ljubljanski kazi nar j i) bodo imeli v petek zopet svoj politični shod in bodo govorili 1. o razmerah Avstrije k orijentalnemu vprašanju (t. j. z njihovega nemškutarskega stališča za Turke in zoper kristijane) in baje 2. o poljedeljskem nauku v ljudskej šoli. — (Iz Kranja) nadaljuje tukajšnji ,,Tagblatt" dopise, ki imajo samo ta namen, da zoper učitelje in zoper šolo javno ščujejo in tako vso disciplino nemožno delajo. Gospodje Vuvermani in tovariši a lazapodeni bivši notar ter drugi naj bi premislili, da s tem pač stvari škodujejo, narodnej slovenske) stranki pa s tacimi manevri škodili ne bodo. Narodnej stranki „glavo streti" nij tako lehko, kakor si nemški dopisniki iz Kranja domisli ujejo. — (V Kanalu) na Goriškem napravi narodna čitalnica v nedeljo 15. aprila besedo v g. Markičevej sobani. Začetek je točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. Zaradi lepega namena, da bi namreč čitalnica tem preje omislila si glasovir, prejemajo se preplačila. Program je: 1. B. Ipavec: ,,Domovina," Solo in dvospev se zborom. 2. Avg. Leban: „Slovenska deklica," Soprani, Alti in moški zbor. 3. Sam ne ve, kaj hoče. Gluma. 4. Anton Hribar: .,Junak," Bariton-solo, zbor in glasovir. 5. Van Beethoven: „Adelaide," velika kantata za tenor z glasovirom. 6. Sokrat pri Dijogenu. Klasična podoba. 7. A. Hajdrih: „Milo Be v meni srce topi," čveterospev. 8. J. Kocijančič: „Oblačku!" Bariton-solo, dvospev in zbor. 9. F. Schubert: Advokata. Komičen tercet. 10. Iz opere Claudio: „Claudio ritorna fra le braccia paterne." Duetto. 11. Mendelsohn: „Lovčev pozdrav gozdu," zbor. Za dobro postrežbo skrbel bode g. Markič. — (S o 1 o s o zaprli) v Radgoni na Štajerskem, ker je veliko otrok zbolelo za škarlatinko. — (Čuden mrlič.) Iz Celovca se piše: V bližnjem Št. Vidu so na veliko soboto našli v nekej kleti truplo znanega delavca in so ga živega in krasnega ko solnčni žarki, tenkega in gibčnega kot pušica, zares pravega Apolona, sklenenega z nizkim potlačenim životom uboge gospice Marte Pačeve. Častite mlade gospice! ne bodem si prizanašala samej sebi; kajti ko bi me bile videle onikrat, zdela se bi vam sedanja moja podoba kot zelo popravljena izdaja. Zobo sem bila vtaknila v torbico, svitek iz las se mi je bil pri padu izmuznil z glave in naočniki, šo oni mojega očeta, so zakrivali mi obraz ter obračali pozornost na me in iz-bujali radoveduost. A mladenič jo šel nemot-Ijen svojo pot; in kljubu zapeljivim mikavnim očem premnogih mladih devojk, katere sva srečala, in kljubu marsikateremu posinehlja-vanju mladeniče? njegovih let podpiral je moje slabotno telo tako skrbno, kot bi bila sama cesarica, in zmanjšal je nagle svoje stopinjo po počasnih stopinjah nubogljene,ga mojega života. Oh! kako skladnega duha je bil moj vitez s cvetočimi lici! Ko bi ga bili videli, vi gospica Katinka, ali pa vi gospica Francika, vaše bijoče srce bi bilo izgubljeno za vekomaj ! Bil je zares pravi uzor." (D.-iijo jirili.) nesli v mrtvašnico meščanske bolnišnice, kjer uže od takrat leži na mrtvaškem odru. Ker nij mrtvaške otrpnelosti in tudi naj maojfogl smradu m\ mi li se sploh, da je to le navidezen mrlir; vsak dan mu vlivajo po večkrat gorko juho v Usta. — (Učitelji) konjiškega okraja so 5. t. m. imeli svoj redni shod, katerega smo se razun enega vsi udeležili. Obravnave in sklepi so bili zanimivi. Peticijo na slavni deželni zbor zaradi imenovanja učiteljev smo zavrgli, dobro vedoči, da ne bo nič pomagala. Gosp. Pavel Leitgeb je svojo nalogo o telovadbi dobro izvršil. Predlog gosp. 15. Malen-Šaka, da bi si učitelji zbirko mineralij zamenjevali, bil je enoglasno sprejet. Gospod inšpektor Peter Končnik je bil kot častni ud društva, gosp. Peter Kapun pa kot zastopnik učiteljev o okrajni šolski svet izvoljen. Prihodnji zbor bode 4. junija v Vitanju. — (Pravica delnice.) V dunajskem „N. \Y. T." od Vtorka eitamo: Nek odlok najvišje sodnije v zadevah banke „Slovenije" v Ljubljani bode gotovo zanimal vse;, kateri se z akcijskim bitstvom pečajo, in tudi juri-dične kroge. Ta odlok vsakemu delničarjev posebej daje pravico, da ugovarja proti sklepom občnega zbora, ki gredo preko statut ali dnevnega reda. Najvišja sodnija jo to pot v prvič spregovorila in odločila v tej zadevi. Stvar je v kratkem ta-le : Pri občnem zboru banke „Slovenije" od 17. avgusta 1874, na katerega dnevnem redu je bil tudi predlog na dopla-čanje 10°/0 na nominale, t. j. 20 gld. na akcijo, skenilo se je 15°/o doplačanje, ali 30 gld. na akcijo. To doplačanje se je dalo od 2337 akcij in 1856 interinmih listov, na katere se še nij doplačalo, se je zavrglo. Nek delničar pa, ki 15% nij hotel doplačati, uložil je pri deželnem sodišči v Ljubljani tožbo, v katerej je povdarjal, da se mora z obzirom na član 238 trgovinskega zakonika in v smislu §. 17 družbenih pravil, ki določuje, da se ima pred sklicevanjem občnega zbora objaviti namen njegov, in da se o predmetih, ki se na ta način nijso obznanili, ne sme sklepati, ono 15% poplačanje smatrati kot neutemeljeno, nepo-stavno in pravilom protivno, in slavno sodišče naj izreče ničevnost tega sklepa. Prva instancija je tožbo odbila, češ, da se se sklepom 15% doplačanja namesto 10°/0 niti namen, niti predmet občnega zbora nij spremenil, in da tožilec, kot lastnik enega samega interimnega lista, nema pravice svoje terjatve tako splošno staviti, in bi se bil moral zadovoliti s tem, da bi zahteval neveljavnost storjenega sklepa z obzirom na njegovo akcijo. Tožitelj se je prizval na višjo sodišče v Gradci; to je obsodbo prve instancije zavrglo ter jo izreklo, da je sklep občnega zbora neveljaven, a samo nasproti tožitelju, v smislu čl. 238 trg. zak. Delničar ima po tem izreku pravico e v obsegu svojega udeleženja sklep za neveljaven smatrati. Tožena banka je sicer v svojej reviziji na najvišjo sodišče opravičila uže storjeno 15"/,, doplačanje, a je kazala na zavrženih 135«! akcij, češ, da bodo vsi njih lastniki enak odlok zahtevali in s tem veliko zmešnjavo napravili. Toda najvišja sodnija je potrdila odlok višjega sodišča, ter je še omenila, da je pravnost sklepov, ki se store v občnem zboru, odvisna od čl. 238 trg. zak.; v tem slučaji se ti pogoji nijso spolnih. Razne vesti. * (Truplo) nekega človeka se je našlo v Muri pri Št. Petru pri Judenburgu. Zvedelo se je, da so ga morali najbrž 24. marca ali pa kako noč kmalu potem umoriti, oropati in v vodo zagnati. Kdo je, to se dozdaj še nij moglo določiti. Sodi se, da je živinski trgovec s Češkega, Bavarskega ali pa Avstrijskega. Truplo je 154 centimetrov dolgo, suho, pravilno rasteno, in da sklepati na starost kakih 50 let. Fotografije se dobodo pri Ijubenskem državnem pravdništvu. * (Zrastena dvojčka.) Na Dunaji je žena necega pismnonoše rodila ženska dvojčka, ki sta bila na prsih in trebuhu skupaj zrastena; a živela sta samo eno uro po rojstvu. Umrli v JLjublJuiii od 6. do 9. aprila: Matej Bitetic, osobenjak, stara 68 let, v dež. bolnici, za vodenico. — Jožo Dolenec, gostilničar in hišni posestnik, star 71 let, na enionaki-j cesti št. 6, za pljučno tuberkulozo. — Franju Bastolec, soproga železniškega čuvaja, stara 35* let, na dunajski cesti št. 86, za sušico. — Kari Pavle, c. kr, poštnega služabnika otrok, star 1 in pol L ta, v Kmkoveui št. 45, za črovnim kajarom. — Tomaž Crnilec, delavec, star 59 let. v deže.ni bolnici, za rakom. — Jarnej Kralj, kurjač, star 73 let, na št. petorskeui predmestji šf. 88, in Tomaž Capuder, cunjar, star .04 let, v dež. bolnici, oba za pljučno tuberkulozo. — Mar. Vidmar, kočariea, stara (10 let, v dež. bolnici, za oslabelostjo. — 1'avel Šemic. c. kr. davkarski sluga, star 45 iet, na Bregu št. I'.Hj, za pljučnim vnetjem. — Jožefa Svetlin, otrok 1'abriškega delavca, stara 5 iiics., na št. peterskeui predmestji šr. 32, za božjastjo. — Val. Kuga, osobenjak, star 55 let, v dež. bonuci, za vodenico. — Ivan Jelnikar, kauinosošk uč mec, star 17 let, za pijeiuijo. — Luka fero, osobenjak, star 58 let, v civ. bolnici, za Uttduho. — Anton Bončar, knapov otrok, star 4 naes., v dež. bolnici, za oslab-Ijonjem hrbtišča. — Ivan Šustors, c. kr. major v pokoji, v gledališkoj ulici št. IS, /a uirtvtidom. 4TiHe v Ljubljani 11. aprila ».. i Pšenici hektoliter 10 gl. -0 ttr.; — rož 6 gld. 80 kr.; — ječuion 5 gld. 60 kr.; — oves 4 gld. — — kr.; ajda 5 gld. 85 kr.; — prosti 5 gld. iO kr.; — koruza 5 gold. 60 kr.; krompir 100 kilogramov 5 gld. 53 kr.; — fižol hektoliter 7 gid 60 kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — inatu — giu. 81 k... — jpeb trišen — gld. 66 kr.; — špen po/oj m — gid. 75 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka dtor 7 Kr.; govedinu u kilogram 50 kr.; — telotuino 42 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. — kr.; — slame 3 gold. 05 kr.; — drva trua 4 kv. metrov 7 gold. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 11. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih £ notni dri. dolg v srebru Zlata renta ...... 1860 drž. posojilo Akcije narodne banke Kredi, ne akcije London Napol. C. k. oekini Srebro Državne marko .... 62 gld. 35 kr.- 67 „ 25 75 , 70 » 100 „ 75 n 799 , - B 143 „ 20 n 124 „ 70 rt 9 „ 9ri n 5 , 86 n 10-1 „ 80 61 „ 15 n J»ONl&allO. li Krope se nam piše: 30. sušca je stalo več fantov vkupej, mej njimi tudi sin mesarja, prišel je župnik mimo. Sin mesarja je bil nasproti obrnon od koder je župnik prišel in so mu nij odkril, kakor drugi, ko zapazi župnik klobuk na glavi tega, se obrne in inu ga s paiico doli zbije in ga še po njegovi šegi usmerja vpričo vseh ljudij. Ker uže ta župnik ne neha z njegovimi gro-bostimi družine mesarjeve nadlegovati in ker jo uže večkrat jo »i; svojim neomikanim zmerjanjem raz-ž.hi, so mu s teiui vrsticami naznanja, da naj se tako obnaša, kakor se kak. mu župniku spodobi, da ga bodo ljudje uže tako častili, da mu ne bo treba s palico klobukov dol zbijati. (,92j mesar. Slovenske knjige. V „narodnej tiskarni" se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena GO kr. 2. ,fKalifomnke povesti" od Bret Ilarte-a. Cena 50 kr. 3. „Tuaomer" 9 tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 00 kr. 4. ,,Na Zerlnjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena GO kr 5 Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. G. „Mej dvema atoloma," izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. Kavuukar je v „.Narodnej tiskanu" v Ljubljani izšlo in se uooiva: VIH. zvezek „ListH": Pomladanski valovi. Komau, spisal I. Turgonjov, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 pol. Cona 60 kr. itupndk JVake/ielflaki". Spisal 3 Is r i o 0< g: s o rv r B* I j? c 2, S N I s e i .T F* BI H 2 I 2 i i* s i se >-rl N 2. I f o *s X i S" a? I en P § sri £ ■ t*j «' p- a. p r, ka-ptlnik Bi kr. pešpolka baron Knebel, na enem od meno danem st'|it«>tu v salonih o« vrtuarnke «lru#.lte daje permanentno koncert«', katerih prvi je bil IS. marca z veliko pokvulo sprejet, ^(iltj recenzijo v mnogih dunajskih listih od 21. marca.) Na vse drugje ponujane oi-ariue, naj i mojo ali ucuiujo patout, jo koncert m-moioii. Spoštovanjem lVITTK, I »o naj. Izdatelj m urednik Jobip Jurčič. Lati l .'ta in t it k sJN&rodne tiskarne".