Poštnina plačana v gotovini Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Roj ina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XVII. — 31. 1. 1973 Št. 1 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ IZ VSEBINE: — Pletilnica — nov obrat v našem podjetju — Nova cesta — novi problemi — Kako smo izpolnili plan v decembru — Sejem Moda 73 v Ljubljani — Nepozabno srečanje z našimi upokojenci — Sindikati in ustanavljanje TOZD — Mehanične statve izločene iz proizvodnje — 1. nagradna križanka ------------------------------ PLETILNICA-nov obrat v Prvi metri pletenine so na pragu Pletilstvo, ki zavzema danes v celotnem obsegu tekstilne industrije že zelo vidno mesto, je razmeroma mlado, kljub temu pa predstavlja 30—35 % izdelkov celotne tekstilne industrije. Proizvodnja pletenin pa bo tudi nadalje še naraščala, predvsem zaradi dobrih lastnosti, in sicer: — visoki produktivnosti pletilnih strojev, — nizki ceni proizvodnje, — odličnih lastnosti pletenin, — velikega odstotka uporabe umetnih vlaken, — razvoja konfekcioniranja. Tehnologija predelave tekstila se iz dneva v dan izpopolnjuje in spreminja. Z naraščanjem življenjskega standarda v svetu se pojavlja tudi vse večja zahteva po kvaliteti in novih lastnostih tekstilnega blaga. Nobena stvar na svetu ni popolna. Tudi tkanine po dosedanjem načinu izdelovanja na tkalskih statvah nimajo vseh že-ljenih lastnosti. Z izpopolnjevanjem pletilstva so dosežene nekatere želj ene lastnosti blaga, namenjenega za oblačila. Za razliko od tkanin, kjer se dva sistema niti pravokotno križata — osnova in votek — je pletenina izdelana iz enega ali več sistemov niti, katere polagamo vodoravno v vrsti (pletenina po votku) ali navpično po stolpcih (pletenina po osnovi). Te niti se oblikujejo v pentlje, ki se med seboj vežejo in zapletajo v zanke. Tako nastajajo vrste in stolpci, ki nam dajejo pletenino. Glede na vrsto pletenine, katere lahko pletemo, delimo stroje za pletenje v dve osnovni skupini: — stroje za pletenje po votku (kulirni stroji) in — stroje za pletenje po osnovi (snutkovni stroji). Vsaka od teh skupin ima vrsto različnih tipov strojev, kateri imajo specifične namene za proizvodnjo določene vrste pletenin. Po dolgotrajnih pripravah — končno pletenine tudi pri nas O osvojitvi tehnologije pletenja v našem podjetju smo govorili že več kot dve leti. Poudariti je treba, da za izdelovanje pletenin obstoja že več desetin različnih tipov strojev. Med tako veliko izbiro se ni bilo lahko odločiti, saj na to vpliva več faktorjev: 1. finančna sredstva 2. cena strojev 3. rok dobave 4. zahteva dela 5. potrebe trga za izdelavo pletenin. Po temeljiti analizi se je naše podjetje odločilo za nakup strojev tipa R 4 N. Kupili smo 5 pletilnih strojev in eno snovalo. Z razvojem v bližnji bodočnosti pa se bo naša pletilnica razširila na 40 strojev, če se bo izkazalo kot rentabilen obrat, v kar pa sploh ni potrebno dvomiti. Priprava kadra za pletilnico Vzporedno z nakupom strojne opreme za pletilnico smo pristopili tudi k izobraževanju delovne sile. V ta namen smo izbrali 7 ljudi, katere smo poslali na prakso v pletilnico »Beti« Metlika. Tam so se priučevali kar 50 dni. Poudariti je treba, da za nove pletilne stroje potrebujemo sposobne delavce, ker delo v pletilnici zahteva: — zbranost — koncentracijo — spretnost — iznajdljivost — odličen vid — gibčnost. Vsa nova in najmodernejša strojna oprema namreč ne pomeni veliko, če nimamo zanjo ustrezno priučenih strokovnjakov in delavcev, zato bo potrebno posvetiti posebno pozornost pri nadaljnji izbiri delovne sile. V sedanjem obsegu pletilnice bo predvidoma zaposlenih 20 delavcev. Ker je amortizacijska doba pletilnih strojev razmeroma kratka, je njihovo izrabljanje optimalno v 3 izmenah, zaradi tega se izkazuje potreba tudi za moško delovno silo. Montaža Dobava novih pletilnih strojev bi morala biti po pogodbi zaključena do konca oktobra lanskega leta, medtem ko smo njihov prihod dočakali šele koncem decembra. Tako smo takoj na začetku novega leta pristopili k montaži. Z izredno prizadevnostjo vseh, je bila montaža opravljena na grobo v 4 delovnih dnevih. Na žalost so pri dobavi manjkali nekateri strojni deli, katere pričakujemo v naslednji pošiljki. Tako računamo, da bodo koncem januarja stekli prvi metri pletenine v našem podjetju. Preja Za pletenje so potrebne mehke, gladke ter raztegljive niti, katere se lahko upogibajo v pentlje in zanke. Istočasno mora biti preja tudi dovolj močna, kljub majhnemu številu zavojev, ker so obremenitve, katere prenaša, precej velike. Prvo prejo smo kupili v Gorenjski predilnici Škofja Loka, katero pa smo morali vrniti, ker ni izpolnjevala zahtevanih pogojev. Preja, ki izpolnjuje zgoraj naštete pogoje, je iz sintetike. Naša pletilnica bo uporabljala prejo iz texturiranega poliestra Dacron — homopolimera, sestavljenega iz več fibrilov. Prejo bomo kupovali od Gorenjske predilnice Škofja Loka ali kakega drugega domačega podjetja, pa tudi iz inozemstva — najverjetneje iz Japonske. Proizvodnja S 1. februarjem računamo na redno proizvodnjo in sicer bomo najprej obratovali v eni izmeni. V drugi polovici februarja bomo prešli na dvoizmensko obratovanje, v marcu pa na troizmensko. Proizvodnja novih pletilnih strojev je zelo visoka, kljub temu pa ni takšna, kot smo jo predvidevali v planu. Povedati moram, da prvotni podatki, ki so nam bili na razpolago, niso bili realni. Plani- Pletilni stroj čaka na prve obrate za izdelavo pletenine Prva dobava preje iz Gorenjske predilnice Škofja Loka ni izpolnjevala zahtevanih pogojev Zadnji tip snovala, izpopolnjen s sodobnimi električnimi dosežki našem podjetju ramo, da bo realna količina naše proizvodnje za približno 200.000 m nižja od planirane v proizvodnem planu. Novo snovalo zadostuje za kapaciteto 3,5—4 pletilne stroje. Ta podatek nam že vnaprej napoveduje morebitne zastoje — ozko grlo, zato bomo morali stremeti za tem, da bo njegovo izkoriščanje čim večje. V vsakem primeru bo pogoj za doseganje tega — dobra in kvalitetna preja. Naj omenim še to, da je snovalo opremljeno s selektivnimi napravami, katere pri slabi preji povzročajo pogosto ustavljanje, s tem pa zmanjšujejo njegovo izkoriščanje, po drugi strani pa je od kvalitete snovanja odvisna tudi kvaliteta pletenine. Gotove pletenine namreč ne bodo izpostavljene odklanjanju napak, ker je to nerentabilno. Pričakujemo, da bo proizvodnja nemoteno stekla pri uresničevanju ostalih pogojev v naslednjem obsegu: 130 m/uro s 5 stroji 975 m na dan ena izmena s pet stroji 2925 m na dan tri izmene s pet stroji 67.275 m. na mesec tri izmene 730.000 m letno tri izmene Na teh strojih lahko izdelujemo različne pletenine do 170 cm širine. Za začetek se bomo omejili na gladke pletenine, namenjene za ženske obleke. Plemenitenje Za plemenitenje pletenin bo potrebno v naši plemenitilnici izpopolniti del strojne opreme, da bo sposobna za dokončno obdelavo pletenin. Za sedaj izbrani artikli so nebarvani, gladko pleteni in namenjeni za tiskanje. Prodaja Kot izdelek je pletenina metrsko blago in je namenjeno konfekcijam. Naši prvi metri se bodo konfekcionirali v naši Konfekciji Triglav. Star pregovor pravi: vsak začetek je težak. Kljub temu, pa naj bodo težave take ali drugačne narave, prepričani smo, da bodo z voljo in skrbjo vseh zaposlenih premagane. Na zaključku naj pripomnim, da je uvajanje nove tehnologije pletenja v našem podjetju razveseljiv korak naprej v našem nadaljnjem razvoju, ki nam zagotavlja osnovo za obstoj in napredek. Lj. S. Nova cesta -novi problemi Nova obvoznica, ki povezuje Tekstilindus—Zlato polje, je velika pridobitev za Kranjčane. Cesta je bila kljub zamudi odprta še v letu 1972, kljub temu pa so se pokazale že dokajšnje pomanjkljivosti glede urejenosti te ceste. Sneg smo dočakali precej pozno, kljub temu pa ga je bilo le toliko, da so morali plužiti ceste. Obvoznico so sicer plužili, sneg pa odrinili s cestišča kar na pločnike. K sreči je bila bolj nizka snežna odeja, sicer bi stresali pešci še več jeze, kot so jo dose-daj. Ugotavlja se tudi, da so pločniki na splošno premalo visoki, poleg tega pa delno tudi visijo. V slučaju poledice se morajo pešci oprijemati ograje, drugače hoja po njih ni mogoča. Tako v veliki večini pešci hodijo po skrajnem robu cestišča, zlasti sedaj, ko je na pločnikih splužen sneg. Znano je, da so robovi cestišča ponavadi kljub soljenju delno zaledeneli, zato obstaja velika nevarnost, da bo slej ko prej prišlo do prometne nesreče, ki se prav lahko konča s smrtnim izidom. Še večjo nevarnost pa predstavljajo brezvestni vozniki, ki kljub omejitvi hitrosti 40 km/uro vozijo tudi 80 km/uro in več. Upamo, da bo komisija za prometno varnost pri skupščini občine Kranj, v zvezi z obvoznico nemudoma ukrepala, da se odpravijo te napake in da ne bo potrebna najprej nesreča, ki bo potrdila naštete nepravilnosti, kot se na žalost pri nas še vedno dogaja. MIK Kako smo izpolnili plan v decembru M- 'M 5 E M Predilnici sta v mesecu decembru dosegli naslednje rezultate: Mesečna izvršitev Mesečno skupaj Predilnica I Predilnica II Kumulativna izvršitev Mesečno skupaj Predilnica I Predilnica II Predilnica I je proizvajala poprečno tex 23,70 (Nm 42,2) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,3 (Nm 39,5) kar je od dejansko predenega za 1,6 višji tex oziroma za 2,7 nižja Nm. Mesečna kot kumulativna izvršitev je presežena zaradi proizvodnje v dela prostih dnevnih. Vseh vrst zastojev je bilo 92.550 vret. ur. Predilnica II je proizvajala poprečni tex 18,29 (Nm 54,5) pri tem ef. kg 106,9 % 100,2 125,2 ef. kg 113,9 % 105,6 136,8 bb. kg 110,9 % 107.5 116,2 bb. kg 110,9 % 108.5 114,7 pa ima po letnem planu predviden tex 17,03 (Nm 58,6) kar je od dejansko predenega za 1,26 nižji tex oziroma za 4,1 višja Nm. Mesečna kot kumulativna izvršitev je presežena zaradi proizvodnje v dela prostih dnevih. Vseh vrst zastojev je bilo 83.832 vret. ur. Opomba: Bombaž za česano II. še vedno ni ustrezal zaradi pretirane nopavosti surovin. 4. PROBLEMATIKA PLEMENITILNICA I Mesečni osnovni plan delovna enota ni izpolnila, medtem ko je kumulativni plan za leto 1972 presežen za 3,8 %. Glavni vzrok za delen izpad proizvodnje je bil v tem, ker so se forsirala naročila za izvoz in to predvsem široke tkanine, katere zasedajo več kapacitet, kot pa ozke tkanine. To potrjuje tudi dejstvo, da v nobenem drugem mesecu v letu ni bilo izdelano toliko širokih tkanin, kot ravno v mesecu decembru. PLEMENITILNICA II Mesečni osnovni plan z lastnimi tkaninami je bil znatno presežen in tudi okličina uslug je bila zadovoljiva, vendar še ne tolikšna, da bi pokrivala vse kapacitete. Zaradi velike fluktuacije in drugih subjektivnih vzrokov so nastopile težave v pramenski belilnici, kar je v postopku reševanje, tako da bo delovna enota v letu 1973 pri-prevzemati planirano Pri kvaliteti ni bil dosežen postavljeni normativ, kar je za konec Pra7jJena leta delno opravičljivo. ...... * “ — tkanin je ìz- kar nikakor ni v _______ _ .__________„ ____ pri neregularne robe kot je pa nor- čemer je edino opravičilo popolna maino. Celotna kumulativa proiz- izpraznitev adjustirnice, kar ima vodnje tkanin v I. kvaliteti se je vedno za posledico poslabšanje pa tudi izboljšala. kvalitete. k-pr cp ad- količino zunanjih uslug. . . . . . . . Kvaliteta lastnih tkanin justirmca izprazni ter je pri tem pod.normativa> oddano v Skladišče nekoliko vec skladu s potrebami tržišča. Sindikati in ustanavljanje TOZD Po številu članov v organizaciji nim dohodkom, tedaj je neizpod-sindikata je v kranjski občini naj- bitno nujno, da se poleg naporov močneje zastopana industrija. Iz- v delovnih organizacijah, temu hajajoč iz tega dejstva, želim po- principu podrede in prilagodijo vsi udariti nekatere pomembnejše ostali gospodarsko-ekonomski in stvari, ki so sicer že znane, ven- politični dejavniki v svojih odlo- Tkalnici sta v mesecu decembru dosegli naslednje rezultate: Mesečna izvršitev trn votki kval. Mesečno skupaj 108,6 % 106,6 % 92,4 % Tkalnica I 112,5 110,1 92,1 Tkalnica II 101,0 100,5 93,0 Kumulativna izvršitev Mesečno skupaj 111,4 % 110,4 % 90,2 % Tkalnica I 116,6 115,3 91,0 Tkalnica II 101,3 101,8 88,4 TKALNICA I Mesečni osnovni plan je bil do-zežen po metraži 112,5 %, po vot-kih 110,1 %, letna kumulativa po metraži 116,6 % in po votkih 115,3 odstotka. Operativni plan je bil izvršen po metraži 112 %, kumulativno 116,6 odstotka. Kvaliteta izdelkov znaša v decembru 92,1 %, izkoriščanje statev 94 %. Proizvodnja tkalnice je tekla normalno, kljub manjšim zastojem zaradi pomanjkanja preie predvsem 20 tex, 3Ó tex in Ì7 tex polinozika. Delovna sila se je ustalila, obratovalni režim je še vedno isti kot dosedaj. Kvaliteta preje je v glavnem enaka, kolikor so kakšne nepravilnosti se pa takoj reklamirajo. V decembru se je začela preselitev križno navijalnih strojev iz pripravljalnice v predilnico, končala se bo pa v januarju 1973. TKALNICA II Plan tkalnice je bil izvršen takole: 1. osnovni plan po metraži 101 odstotek, po votkih 100,5 %, kumulativno po metraži 101,3 % in votkih 101,8 %. 2. Operativni plan po metraži 104,8 %, po votkih 103,1 %, kumulativno po metraži 101,6 % in po votkih 102,3 %. dar jih v pripravah in tudi na samih občnih zborih v 060 ne bi smeli prezreti. Smo pred odločilnimi dogodki, ki bodo s svojim delovanjem posegli v delo in življenje vsakega delovnega kolektiva, kakor tudi posameznika pri njegovem udejstvovanju na gospodarskem, družbeno političnem in ostalih področjih. Tega bi se morali še tem bolj zavedati, ko že skoraj zaključujemo svoje poslovanje, se pripravljamo na obračun našega dela in sprejemamo načrte za prihodnje leto. Ravno ti pa bi morali, glede na dane smernice, vsebovati tiste elemente, ki bodo v naslednjem obdobju krojili usodo naših proizvajalcev. Osnovna značilnost kranjskega industrijskega bazena je njegova čitvah in to od občine in republike do federacije. Hočem poudariti naslednje: proces ustanavljanja TOZD, ki ga zahteva uresničevanje ustavnih dopolnil, bo po mojem mnenju toliko časa oviran in ne bo imel pravega razmaha, ter podpore in interesa delovnih ljudi, dokler ne bodo povsod in za vse ustvarjeni novi, temeljni milijard N din, prekoračenih investicij, 14 milijard N din in prene-šenih in novih izgub pa 7 milijard N din. Skupaj torej 36 milijard novih dinarjev! Dokler bo torej gospodarstvo trpelo zaradi teh nepokritih izgub (v SRS cca 70 milijonov iz leta 1971, poravnane koncem leta 1972, po novem letu pa po oceni 400 do 450 milijonov pri nelikvidnih delovnih organizacijah (140), ki zaposlujejo 57.000 ljudi ali 11 % delavcev v industriji SRS) in bodo finančni rezultati tudi pri likvid- pogoji gospodarjenja! To so pred- nih podjetjih zaradi odpisov ter-vsem pravilno delovanje notranje- jatev nad 90 dni precej okrnjeni, ga in zunanjega tržišča, cen, kre- dokler ne bodo razčiščeni stari ra-ditno monetarne politike, devizne- čuni iz neproračunske bilance fe-ga sistema, sistema davkov in pri- deracije, skratka, s tem ko bo vsa spevkov, ter drugih ekonomskih bilančna neusklajenost blagovno kategorij, katerih noben družbeni denarnih tokov v glavnem prene- Kvaliteta surovega blaga je bila precejšnja strukturalna pestrost, dosežena 93 %, izkoriščanje statev saJ P° veljavni nomenklaturi za-91,9 %. Asortiment se spreminja iema kar devet industrijskih pa-glede na osnovni oziroma opera- n0§’ Upoštevajoč to dejansko sta-tivni plan artiklov za leto 1973. "je, namreč določeno specifičnost v, „ , K 7^ T1: ' ’CrlOSt ■ ÜOS’ Delovna sila se je ustalila, pro- darskega razvoja, bi morali v vseh blem je v občasnem pomanjkanju naših prizadevanjih stremeti za preje. Kvaliteta izdelkov se je si- širšim uvajanjem in uresničeva- sistem ali gospodarstvo ne sme in ne more zanemarjati ali pa na teh področjih eksperimentirati! Da se to pri nas dogaja, je dokazano! Zato bo nekdo moral plačati precejšnjo »družbeno ceho«, ki znaša zaradi neizpolnjenih obveznosti družbeno političnih skupnosti 15 sena v leto 1973, zaradi česar tudi še ne bodo odpravljene disparitete cen v kmetijstvu, prometu in energetiki, do tedaj ni moč verjeti v »magično« moč novega paketa ukrepov za odpravo nelikvidnosti. V prid temu govori tudi to, da se nadalj. na str. 5 cer povečala, vendar na račun po večanja blaga za tisk. Kljub temu pa kvaliteta v srajčevini še ni zadovoljiva. Kvaliteta preje je v splošnem v redu, ugotavljajo se občasne ne- . . pravilnosti, ki se pa sproti rekla- manjkuje ali pa se zanemarja. Vse Sejem „MODA 73 v Ljubljani Na tradicionalnem sejmu mode biri oziroma usklajevanju desenov od 13. do 21. januarja 1973 v Ljub- za paviljon. Prejšnja leta smo ku-Ijani so se predstavila številna ju- povali desene tudi od vodilnih ate-naših gospodarskih odločitvah pri- g0slovanska podjetja s svojimi no- Ijejev v Parizu. Ker smo te na- njem integracijskih procesov, poslovnim sodelovanjem, ter pri tem upoštevati določeno selektivnost pri usmerjanju razvoja industrije v naši občini. Tega elementa v mira j o predilnicam. V decembru se je demontiralo vseh 112 starih mehanskih statev, na novo pa so prihajale široke avtomatske statve Picanol za 4-barvni votek; montaža istih se bo vršila v januarju 1973. Plemenitilnica sta v mesecu decembru dosegli naslednje rezultate: Obseg proizvodnje tm m2 Mesečna izvršitev 110,6 % Plemenitilnica I 96,4 Plemenitilnica II 174,3 Kumulativna izvršitev 111,8 °/o Plemenitilnica I 103,8 Plemenitilnica II 148,1 108,2 % 93,2 172.5 112,9 % 104,3 149.5 , Kvaliteta Plemenitilnica I (plan plem. napak 10 %): Neregularnih tkanin s plem. napako: Skupaj neregularnih tkanin Plemenitilnica II (plan plem. napak 1 %): Neregularnih tkanin s plem. napako: Skupaj neregularnih tkanin 9,90 % 10,72 % 1,51 °/o 21,18 % Usluge Plemenitilnica I: za plemenitilnico II zunanje usluge Plemenitilnica II: za plemenitilnico I zunanje usluge 174.044 m 28.037 128.737 m 185.975 preveč je še lokalističnih interesov, obrtniške miselnosti, pa tudi sebičnosti, kar enotni in zdravi ekonomski politiki v občini več škodi kot koristi. Tu bi se morala doseči enotnost, v uresničevanju tistega razvojnega koncepta, ki mora povsem jasno določati, kaj hočemo doseči. Pri tem pa seveda ne bi smeli pozabljati, da vsaka občina ne more imeti vsega in da pač mora upoštevati svoje realne zmožnosti, da porabi lahko samo toliko kot ima...! Menim, da bi sindikalno članstvo in organizacije v tej smeri lahko odločilno vplivale na mišljenje in usmerjenost vodilnih struktur v delovnih organizacijah in drugih institucijah. Združevanje dela in kapitala pa mora služiti tudi za osnovo pri ustanavljanju TOZD, o čemer je treba še posebej razmisliti, da bi vimi kolekcijami. Nivo nekaterih lahko dosegli dejanske spremembe razstavljenih izdelkov je na visoki v odnosih med ljudmi, ne pa samo ravni in očitna je modna usmerje-organizacijske, ki bi ohranile sta- nost. čeprav čas za konfekcionar- re oblike dela z ljudmi. Če si torej prizadevamo, da delavci dobijo svojo resnično politično oblast in dejansko odločilno vlogo pri uprav- je ni najbolj primeren, zanimanje za ta sejem vseeno raste. Tudi naše podjetje se je letos še udeležilo te modne manifesta- ljanju in razpolaganju z ustvarje- cije. Imeli pa smo težave pri iz- Pri realizaciji paviljona so sodelovali tudi naši vzorčni risarji kupe letos opustili, nam je zelo manjkalo nekaj večjih privlačnih in modernih desenov. Idejni osnutek za paviljon je pripravil ing. arh. Janez Suhadolc iz Ljubljane. Aranžma je bil moderno oblikovan in je zahteval prelivanje barv in desenov, od manjših do velikih in markantnih — vzorčni in barvni »crescendo«. Izvedba takšnega aranžmaja brez predhodnih priprav ne more popolnoma uspeti. Barvno kompaktnejši smo bili v dekoraciji, čeprav se deseni stilno tudi niso najbolje vklapljali med seboj. Za naše dekorativne tkanine, potiskane v švedskih barvah na 100 % Ieacryl pa smo prejeli »Diplomo Ljubljanski zmaj«, kar je vsekakor vzpodbudno. Najvišje priznanje »Ljubljanski zmaj« je letos prejela tovarna svile iz Novega Sada za kolekcijo tiskanih desenov na čisti svili. MaK Osnutek našega paviljona za sejem, ki ga je izdelal ing. arh. Janez Suhadolc Nepozabno srečanje z našimi upokojenci Dogodek leta — bi lahko imenovali srečam j e z našimi upokojenci, ki jih je podjetje pred in po novem letu povabilo na obisk. Žal vseh upokojencev nismo mogli naenkrat povabiti, iker v podjetju ni tako velikega prostora, zato so nas obiskali v skupinah. 1.300 naših upokojencev, bivših članov kolektiva smo v osmih grupah povabili medse. Vsako skupino je sprejel predstavnik podjetja, ki jih je v imenu kolektiva pozdravil, nato pa podrobneje seznanil z našimi poslovnimi rezultati v letu 1972 in bodočimi nalogami ter razvojem podjetja. Upokojence smo popeljali skozi obrate, nato pa je v sejni sobi delavskega sveta sledila skromna obdaritev in pogostitev. Vsak upokojenec je prejel paket blaga in pa steklenico vina z na-geljčkom. Janez Pavec Upokojenci, ki so nas obiskali — žal se zaradi bolezni ali prevelike oddaljenosti, srečanja niso mogli udeležiti vsi — so z nepopisnim veseljem izražali pohvalo, da se je končno tudi naše podjetje spomnilo nanje, saj je bilo med njimi nekaj takih, ki so že po 20 let v pokoju. Vsekakor pomeni srečanje upokojencev lep dan v njihovem življenju, saj smo jim tako dokazali, da v kolektivu še vedno mislimo nanje in da od kolektiva niso pozabljeni. To nam dokazujejo tudi številne tople in iskrene zahvale, ki so jih bodisi pismeno ali ustmeno izrekli naši upokojenci. TKALSKA BRIGADIRKA, FRANCKA DAGARIN: Čutim prijetno dolžnost, da izrečem toplo zahvalo ob povabilu in srečanju upokojencev, ki ste ga priredili ob novem letu 26. 12. 1972. Težko izražam svoja čustva, presenečenje in zahvalo za tolikšno pozornost do vseh tistih, ki smo svoje mlade in zrele moči poklonili vaši tovarni. Globoko me je prevzel vaš odnos do upokojencev. še bolj bogata obdaritev in pa prijazen sprejem v posameznih obratih. V tovarni ste veliko napredovali, v to smo se upokojenci prepričali ob obisku. Zahvaliti se moram tudi predsedniku sindikata tovarišu Francu Isteniču, ki nam je tako lepo prikazal življenje v podjetju nekdaj in danes. Lahko rečem, da smo tudi upokojenci ponosni na vse dosežke, katerim smo nekoč polagali temelje. Ob koncu se vam za vse še enkrat toplo zahvaljujem in vas tovariško pozdravljam. NEPOZABNI DAN UPOKOJENCEV Uprava in sindikalna organizacija podjetja zaslužita vso pohvalo, ker sta priredila sprejem za upokojence ob novem letu. Letos smo bili prvič povabljeni na ogled podjetja, od katerega smo se nekateri poslovili že pred 20 leti. Ko človek po tolikih letih ponovno stopi v okolje, v katerem je delal in živel 30 do 35 let, se mu misli vrnejo na tista ustvarjalna leta, v katerih je bil kruh še mnogo trši kot danes. Zelo toplo nam je bilo pri srcu, ko smo se spet srečali bivši člani kolektiva. Bili smo presenečeni nad uspehom, katerega je podjetje doseglo v letih, odkar smo prepustili naša delovna mesta mlajšim močem. Zahvalila bi se rada tudi tovarišu Tinetu Roj ini, ki nas je z besedo popeljal skozi težave in uspehe podjetja. Še enkrat se prisrčno zahvaljujem za povabilo in predlagam, da bi se s statutom določil dan upokojencev. Angela Rogelj Prejela sem vaše novoletno darilo — paket in denar. Po devetih letih, odkar sem odšla iz vašega kolektiva v pokoj, sem zares prijetno presenečena. Najlepše se zahvaljujem za pozornost, ker ste se spomnili tudi name. Prejmite vsi skupaj lepe pozdrave od Karoline Kobe, Črnomelj, Heroja Starihe 1 Podjetju Tekstilindus se iskreno zahvaljujem za poslani darilni paket, ker se zaradi bolezni nisem mogel udeležiti srečanja upokojencev v podjetju. Zahvaljujem se vam za pozornost, ki ste mi jo izkazali, saj ste me s pošiljko prijetno iznenadili in sem jo bil res nadvse vesel. Vse skupaj tovariško pozdravljam vaš hvaležni Anton Medved z družino, Zagorje ob Savi, Prešernova 24 Marsikatero oko je bilo orose-no s solzami ginjenosti, prisrčni stiki rolk, sprejem nekdanjih sodelavcev po obratih, vse to je bilo prisotno v dineh obiska. Na pogostitvah so stekli sproščeni razgovori in ob dobri volji so se obujali mnogi spomini, ki pri nekaterih sežejo daleč nazaj: JANEZ PAVEC je upokojen od 1961. leta. V podjetju se je zaposlil že 1. 1929 v plemenitilnici. Najprej je bil smodilec, nato belilec, in nazadnje apreterski mojster vse do upokojitve. Še prav dobro se spominja, kako je bilo prav na začetku: leta 1930 je bila tiskarna zelo majhna. Imeli so le en smodilni stroj, nekaj cilinderc in sušilni stroj. Največ so izdelovali razne kretone iz češkega klota. Blago so v večini uvažali iz Češke, ker je tkalnica izdelala takrat še premalo blaga. Obstojala je tudi že skromna be-lilnica, vendar so imeli le 2 kotla. Plemenitilnica se je z leti zelo počasi razvijala: kasneje je bilo montiranih nekaj rabljenih česal-nih strojev in trije »španrami«. Vsi stroji so bili že rabljeni in prepeljali iz češke, imeli so le en nov sušilni stroj. LOJZE PERNE je prav tako upokojenec plemenitilnice. Zaposlen je bil v pralnici. Pri nas je delal od 1935.—1938. leta, nato pa ponovno od 1946. leta do 1954., ko se je upokojil. V privatnem življenju je bil navdušen športnik — kolesar, pa tudi harmoniko igra. Sodeloval je na mnogih kolesarskih dirkah, kjer je zasedel odlična mesta. Leta 1957 je zasedel 4. mesto na kolesarskih dirkah v Mariboru, istega leta je med 22. mladimi dirkači s 5 minutami prednosti, pripeljal na cilj s 3 minutami prednosti pred vsemi ostalimi. To je bila kolesarska dirka v spomin Janeza Peternela, ki je potekala takole: Škofja Loka — Stražišče — Mavčiče — Jeprca — Škofja Loka. Progo je prevozil v eni uri in treh minutah. Lojze Perne Julijana Pavec Predvsem pa se rad spominja tudi kolesarske turneje, ki je potekala 3 dni in sicer iz Kranja v Portorož, nato nazaj v Kranj, tretji dan pa v Mojstrano. Tako je prevozil v treh dneh 412 kilometrov. Takih zagrizenih amaterskih kolesarjev danes prav gotovo ni več. Lojzeta smo. vprašali, kje je dobil tako kondicijo oziroma trening, pa nam je odgovoril: »Ja, veste, včasih se nismo vozili tako »komot« v službo kot se danes! Stanoval sem pod Šmarno goro in zato sem se moral voziti s kolesom v službo. 17 let, vsak dan sem prevozil 34 kilometrov, pa tudi ni od muh, kajne?« Lojze Perne seveda ne jaha svojega konjička tako pogosto kot včasih, toda njegova živahnost in športni duh še vedno izžarevata na njem. Sedaj se več ukvarja s har- Med upokojenci smo pozdravili tudi Franca Reš in Jaka Pegam moniko in se udeležuje amaterskih harmonikarskih tekmovanj. JULIJANA PAVEC je bila upokojena 1. 1960. V našem podjetju se je zaposlila 1934. leta in sicer v tkalnici. »Najhuje je bilo prvi dve leti zaposlitve!« nam je pripovedovala, »ko sem prihajala iz oddaljene Komende peš v službo. »Ob 1 uri ponoči je odhajala od doma, da je lahko prišla ob 5. uri zjutraj v službo. Pozimi je bilo najtežje. Valentina Perne če je bil visok sneg, ga je morala gaziti včasih tudi do pasu. Precejšen del poti jo je vodilo skozi gozd. Včasih jo je zato spremljal kratek del poti njen oče. Prvih 6 tednov, ko se je priučeva-la, ni dobila nikakršnega zaslužka. Hrano si je služila s popoldanskim delom pri gosposki družini. Po dveh letih se je obrnilo že na bolje, ker si je s prihranki kupila kolo, tako da ni bilo treba več pešačiti. Kmalu je postala tkalka in je posluževala 14 statev. Ce je bilo kaj narobe s strojem in je prosila mojstra, da ga pregleda, je dobila le zajedljiv odgovor: »če ne znaš sama popraviti, pa pojdi krave past!« če je bilo blago kdaj zamazano, so ga morale tkalke same oprati itd. »Danes sploh mladi ne vedo, kako je bilo takrat, saj se s tistimi časi sploh ne da primerjati razlika!«, je zaključila Julijana Pavec. Še in še bi lahko pisali o spominih, ki so jih na srečanju obujali naši upokojenci, od vseh pa se je čutilo zadovoljstvo, da se je tudi Tekstilindus spomnil na svoje nekdanje člane, ki so v povojnih letih in kasneje s svojim delom ustvarjali napredek in ugled podjetja. Brez dvoma je lepo, da smo se jih vsaj skromno spomnili in dokazali, da še vedno mislimo nanje, 'kljub temu, da so že zapustili podjetje. R. S. Iskreno se zahvaljujem sindikalni organizaciji in IO sindikata predilnice I za obisk v bolnici in za darilo ob novem letu' Marija Štirn Vsem mojim nekdanjim sodelavcem, kakor tudi celotnemu kolektivu želimo srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1973. Anton Medved z družino Pred sejmom »MODA-73« smo preuredili prodajno sobo. Takole so razstavljene naše medalje in zlati zmaji, s katerimi je bilo dosedaj nagrajeno podjetje Najlepše se zahvaljujem sindikatu in celotnemu kolektivu za prejeto darilo in vam želim srečno in zdravo novo leto 1973. Francka Jamnik Kk-k-k-kk-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-M Mehanične statve izločene iz proizvodnje Darilo? Ob koncu leta 1972 zaključujemo v podjetju tudi ero proizvodnje tkanin na mehaničnih statvah. Tiskanina in Intex sta kot ločeni podjetjj še pri ustanovitvi postavljala v pogon v glavnem stare mehanične statve bodisi gladke, revolver, s prigrajenimi ekscentri, listovkami ali jacquardi. Na teh statvah je bila nizka produktivnost, saj je tkalka posluževala 1—3 statve, glede na zahtevnost artikla in ureditve oz. vrste statev. Dolgo dobo let so bile te statve v pogonu, mnogo metrov se je na njih proizvedlo, pa tudi veliko problemov in težav je bilo s temi statvami. Vse večja konkurenca na trgu pa je začela podjetja prisiljevati na zniževanje stroškov proizvodnje. To je imelo za posledico prehod na boljše tehnično popolnejše statve t. j. avtomatske statve. Tovarna Inteks je kupila leta 1936 še sedaj tekoče široke avtomatske statve firme Schöncher (48 kom), Tiskanina pa leta 1936 še sedaj tekoče ozke in široke avtomatske statve firme Riitti (171 kom). Avstomatskih statev je bilo v proizvodnji malo, ako da je bilo še vedno večina statev mehaničnih. Prehod na večjo avtomatizacijo v tkalstvu se je začel po osvoboditvi. Tako je tkalnica Tiskanine s postavitvijo oziroma z zamenjavo starih z novimi avtomatskimi statvami Picanol in Kovo postala leta 1961 popolnoma avtomatizirana. V Inteksu se je začela zamenjava mehaničnih statev z avtomatskimi v letu 1963 s postavitvijo Kovo in Picanol, ostalo pa je še vedno 112 revolver mehaničnih statev. Z nakupom novih 4-barvnih avtomatskih statev Picanol smo zamejali tudi te sedanje mehanične statve v podjetju. Mehanične statve, ki so obratovale in proizvajale mnogo, mnogo vzorcev, metrov, doživele pa najmanj 50 let obratovanja, smo demotirali, tako da ima podjetje vso tkalnico s 1. januarjem 1973 avtomatizirano — mehaničnih statev ni več. M. Slokan Stavba nove predilnice pod streho Delavci gradbenega podjetja »Projekt so v zadnjih dneh starega leta zabetonirali zadnjo ploščo na novi predilniški stavbi. Tako so v predvidenem roku dokončali prvo fazo. V zvezi s tem navajamo nekaj zanimivih podatkov: v eno betonsko ploščo so porabili približno 450 do 500 m3 betona, fasadnega odra pa je v stavbi in okoli nje približno 15 kilometrov. Za izvajana dela zasluži kolektiv »Projekta« vso pohvalo, saj so delo opravili do predvidenega roka, kljub velikim težavam, ki so jih imeli z dobavo betona oziroma cementa. Motorizirani vozniki Komisija za prometno varnost obvešča vse uporabnike oziroma voznike motornih vozil, da je na obvoznici od obrata I do Zlatega polja, omejena hitrost na 40 km na uro. Ker cesta še ni dokončno urejena, prav tako pa tudi ne pločniki za pešce, obstoja večja nevarnost nesreč, če vozniki ne bodo upoštevali omejitve. Pešci se namreč pritožujejo nad nevestnostjo voznikov, ki drvijo s prekomerno hitrostjo, ne ozirajoč se na pešce in njihovo varnost. Vozniki, upoštevajte prometne znake. Upoštevajte tudi pravilo, ki pravi, DA NA CESTI NISI SAM! Kadilci pozor Praktično vsak dan lahko beremo, da je bila cigareta povzročitelj požara, zato naj ne bo odveč opozorilo kadilcem, da pazijo, kam odvržejo cigaretni ogorek. Star pregovor rpavi, da je tekstilna industrija smodišnica, zato moramo še posebej paziti, kako ravnamo z ognjem oziroma s prižgano cigareto, prav tako pa opozarjajmo tudi nepoučene! Lepo zbirko alkoholnih pijač, ki jo vidite na sliki, sta nameravali dve delavki iz predilnice I dne 21.12.1972 prinesti v obrat. Ko ju je vratar ustavil, sta izjavili, da je to darilo za neko sodelavko. Vra- 10. januar 1973: drsanje, razne atletske discipline in »hitra hoja« na 2 km so navsezgodaj zjutraj zajele naše pešce, ki so se hočeš-nočeš vključili v športno akcijo TRIM. Seveda pa za njimi niso nadalj. z 2. strani predvideva ponoven porast cen tudi v letu 1973 in nič manjša stopnja inflacije! V takih ekonomskih pogojih je ustanavljanje TOZD precej otež-kočeno, še tem bolj pa, če upoštevamo našo veljavno zakodonajo, ki na nekaterih točkah skoraj zaviralno vpliva prav na uresničevanje teh načel. (Devizni in davčni sistem!) Vzemimo za primer neko TOZD, ki naj bi s svojim poslovanjem ustvarjala večje in boljše gospodarske rezultate, kot pa jih to dosega podjetje v danih razmerah. Kako naj delavci v TOZD, poleg lastnih naporov, dosežejo boljše rezultate pri svojem delu, ko nimajo nobene možnosti vplivati na cenejšo nabavo surovin in reprodukcijskega materiala in ko so njihovemu končnemu proizvodu cene zamrznjene ali pa limitirane! (Delovanje zveznega monopola — »Matrez« in Direkcija za cene! = administracija!). Prosto delovanje tržnih zakonitosti je omejeno in zato tudi prihaja do nevzdržnih gospodarskih situacij, katerim dvomim, da bo kos katerakoli TOZD! Vzemimo za primer, da od nekega celotnega dohodka odpade na materialne stroške 61 %, za osebne dohodke 25 %, ostalo pa gre za amortizacijo (6 %), pogodbene (3 %) in zakonske (2 %) obveznosti, tako da dobimo ostanek dohodka v višini 3 %, kar praktično onemogoča formiranje skladov, kar naj bi vsaki TOZD bil eden od osnovnih pogojev gospodarjenja, če ji hočemo zagotoviti normalen razvoj in obstoj. Menim, da je brez predhodne spremembe teh elementov v gospodarjenju, na katere pa ima neposredni proizvajalec kaj malo vpliva, formiranje novih gospodarskih celic precej rizično, ker ne temelji na solidnih osnovah. Dvomljivo je tudi to, da naj bi potem take enote zmogle sprožiti proces sprememb v gospodarski nadgradnji, politiki, zakonodaji itd. Za to bi morali imeti armado samoupravljavcev — gospodarstvenikov, ki tar jima seveda ni verjel in je »darilo« zadržal v vratarni do 22. ure, ko sta delavki odhajali domov. Kdo ve, katera od sodelavk je bila ob »presenečenje«! hoteli zaostajati tudi motorizirani. Razen redkih izjem so se med seboj poizkusili v speedway vožnji. Vsa pohvala gre cestnemu podjetju, ki nam je omogočilo ustrezne terene, kajti uro za tem so bile že vse ceste posoljene. jih bo treba šele prevzgojiti. S tem se razumljivo ne zanika vsestranska pozitivnost ideje in celotne akcije, temveč se je ob tem treba stalno zavedati, kakšne objektivne in subjektivne težave tak proces spremljajo, ter na podlagi dognanj sprejemati ustrezne ukrepe. S temi problemi se bo ukvarjala prav vsaka delovna organizacija tudi na kranjskem območju. Zato bi morala naša industrija, ki ima skoraj 14.000 članov sindikata, nastopiti enotno pri oblikovanju svojih zahtev in potreb za vsa področja gospodarjenja in samoupravljanja. Le tako je moč pričakovati, da se bodo prizadevanja delovnih kolektivov ali če hočemo tudi novih TOZD, odrazila v ugodnem porastu narodnega dohodka na prebivalca, ki edini predstavlja čisti proizvod ljudske zmogljivosti. V bistvu vrednost narodnega dohodka pomeni materialno osnovo za delitev novoustvarjenega. Je torej seštevek materialnih možnosti na določeni stopnji razvoja, od katerih je v veliki meri odvisno, kakšna in kolikšna bo v naslednjem obdobju potrošnja glede na želje in potrebe! V tem je bistvo problema! Tu je potrebna učinkovita in odločna akcija pri vseh zaposlenih v gospodarski sferi in izven nje! Tu naj pride do izraza varčevanje na vseh nivojih, akcije v zvezi s stanovanjsko gradnjo, izobraževanjem, družbenim standardom itd. S posredovanjem kvalitetnih infomacij s področja gospodarjenja najširšim slojem zaposlenih, pa je potrebno vplivati na preobrazbo njihove (potrošniške) miselnosti, da bi lažje doumeli zakonitost, da če ničesar ni, tudi delitve ne more biti! KJar velja za družbo kot celoto, velja tudi za občine kot najmanjše politično-teritorialne enote in s tem tudi za TOZD, ki naj bi v bodoče postale nosilci gospodarskega napredka in razvoja v naši skupnosti. EVA > j#** ,. I S Vi t* IS» .j/ Jjjff -L 'hi Iv 'V S J ' I E Zadnje mehanične statve Osnovnošolsko izobraževanje v podjetju Odbor za izobraževanje je na svoji seji ugotovil potrebo po osnovnošolskem izobraževanju večjega števila zaposlenih. Zato je bil mnenja, da je treba omogočiti tistim, ki nimajo dokončane osnovne šole, da le-to dokončajo. To stališče utemeljuje: a) Zaradi uspešnega razvijanja samoupravljanja je potrebno dvigovati izobrazbeni nivo zaposlenih; b) Podjetje je dolžno omogočiti članom kolektiva, da se izobražujejo in izpopolnjujejo na področjih, pomembnih za podjetje; c) Ker je pogoj za vsako nadaljnje strokovno izobraževanje osnovnošolska izobrazba, je potrebno pridobitev le-te omogočiti. Podjetje je sicer že do sedaj finančno podpiralo to izobraževanje, vendar pa kljub temu številni zaposleni zaradi izmenskega dela niso mogli izkoristiti te možnosti. Da bi bilo omogočeno izobraževati se večjemu številu zaposlenih, bo letos ustanovljen posebni oddelek osnovne šole za odrasle Delavske univerze »Tomo Brejc« iz Kranja v podjetju samem. Pouk bo potekal v dveh izmenah (dopoldan, popoldan) in bo trajal za en razred ca. 4 mesece, za 4 razrede torej 2 leti. V februarju se bo pričel pouk v 5. razredu, v kolikor bo zadostno število prijavljenih. Vse stroške šolanja bo poravnalo podjetje. Odbor za izobraževanje zato poziva vse prizadete, zlasti mlajše od 40 let, da se vključijo v to izobraževanje. IZOBRAŽEVALNI CENTER Vpis v osnovno šolo za odrasle Obveščamo člane kolektiva, da izobraževalni center sprejema prijave za 5. razred osnovne šole za odrasle do 2. februarja 1973. Lahko se prijavite tudi v obratnih pisarnah. Začetek pouka bo predvidoma 12. februarja. Podrobnejše informacije dobite v Izobraževalnem centru, sicer pa bo pred pričetkom pouka razgovor s prijavljenimi. Izobraževalni center Sodeluj v Tekstilcu! Množična akcija TRIM Sindikati in ustanavljanje TOZD 1. nagradna križanka Nagrade: 1. 30,00 din 2. 20,00 din 3. 10,00 din Rešitve križank oddajte najkasneje do 20. februarja v uredniške skrinjice pri vratarjih ali pa v uredništvo Tekstilca. Veliko zabave pri reševanju! Zahvale Iskreno se zahvaljujem članom delovne enote uprava, izvršenemu odboru sindikata uprave ter mojim bivšim sodelavcem iz predilnice, ki ste me presenetili s prispevkom za lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj. Celotnemu kolektivu želim nadaljnje uspehe pri delu ter srečno novo leto 1973. Miro Štros Ob moji upokojitvi se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam iz adjustirnega oddelka za lepa darila, katera so mi bila poklonjena. Vsem skupaj želim mnogo sreče in zdravja ter še veliko uspehov pri delu. Cvetka Čadež Prisrčna hvala sodelavki Stanki Rozman, zaposleni v adjustirnem oddelku obrata I za najdeno zlato zapestnico, katera mi je drag spomin od sina. Štefka štrleč Sindikatu tovarne Tekstilindus se najlepše zahvaljujem za obisk na domu in darilo, ki sem ga prejel ob novem letu. Enako se zahvaljuje tudi žena Marija za povabilo na srečanje upokojencev, za darilo in pogostitev. Še enkrat najlepša hvala. Franc in Marija Robljek Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem v upravi podjetja in ostalih oddelkih komercialnega sektorja, kakor tudi sindikalni podružnici za prejeta darila najlepše zahvaljujem. Želim vsem pri bodočem delu mnogo uspeha. Pavle Gregorc Vsem sodelavkam in sodelavcem »pripravljalnice obrata II« in sindikatu se iskreno zahvaljujem za spominska darila, ki ste mi jih podarili ob mojem odhodu v pokoj. Ob tej priliki pa želim vsem skupaj še mnogo delovnih uspehov pri nadaljnji graditvi podjetja. Angela Kalan Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem pripravljalnice in IO sindikata tkalnice II za poklonjena darila ob odhodu v pokoj. Vsem želim srečno in zadovoljno novo leto in mnogo sreče pri nadaljnjem delu. Cilka Štirn Ob odhodu v pokoj, se iskreno'zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz čistilnice blaga, enako IO.sindikata tkalnica II za lepa darila, ki ste mi jih podarili. Vsem skupaj želim srečno novo leto 1973, pri nadaljnjem delu pa mnogo uspeha. Kristina Golob Ob nenadomestlivi izgubi moje drage mame ANGELE GASSER se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem kontrolno raziskovalnega sektorja obrata II za poklonjeni venec, izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vika Planinšek- Ob boleči izgubi mojega dragega očeta JANEZA BALANTIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem predilnice II za poklonjeni venec in izrečeno sožalje. Marija Traven Pismo vojaka Dragi kolektiv! Najprej vas vse skupaj tovariško pozdravljam. Do sedaj pravzaprav nisem imel nobenega stika s podjetjem, tako da sploh nisem bil seznanjen, kaj je novega pri vas. Ob novoletnih praznikih pa sem bil prav prijetno presenečen. Najprej ste mi poslali glasilo Tekstilec, potem pa še denar. Tako čutim prijetno dolžnost, da se vam za izkazano pozornost najtopleje zahvalim. Tekstilca sem prebral z velikim veseljem, saj sem v njem lahko prebral marsikaj novega o življenju v podjetju. Ker sem bil zvest član gasilcev, sem bil zelo vesel, ko sem prebral, da so dobili gasilci nov avto. Prebral sem tudi, da ste povišali osebne dohodke, zato sem prepričan, da se bom s še večjim veseljem vrnil na delo v vašo tovarno. Upam, da me boste spet sprejeli v vašo sredino. Pri vojakih se imam kar dobro, tako da se ne morem pritoževati. Tudi s hrano sem zadovoljen, lahko bi rekel da je odlična, saj lahko izbiramo. Če bo šlo tako naprej, bom z lahkoto zdržal še preostalih 9 mesecev. V novem letu 1973 želim vsem skupaj veliko zdravja in še več delovnih uspehov. Prejmite še enkrat lepe pozdrave od vojaka Milan Benedik, V. P.1448/42 -Varaždin Dragi Milan! Zahvaljujemo se ti za prijazno pismo. Tudi tebi želimo v novem letu vse najboljše, v jeseni pa upamo, da se boš spet vrnil med nas. Uredništvo